1. upnija Sv. Janeza Krstnika, Trnovoupnija Sv. Janeza Krstnika, Trnovo PodobePodobe Trnovske cerkveTrnovske cerkve - PRIKAZ SLIK, FOTOGRAFIJ IN NARTOV CERKVE SV. JANEZA- PRIKAZ SLIK, FOTOGRAFIJ IN NARTOV CERKVE SV. JANEZA KRSTNIKA -KRSTNIKA - Mitja BorkoMitja Borko V Ljubljani, 5. decembra 2012V Ljubljani, 5. decembra 2012

2. 2 Trnovo neko in danes Trnovo neko in danes Trnovo je danes sodobna in gosto naseljena etrt mesta Ljubljane. Mogone stolpnice in moderne hie so v zadnjih desetletjih povsem pokrile podroje med Eipprovo in Opekarsko cesto, na jugozahodnem delu ob Cesti v Mestni log je zraslo naselje Murgle, na jug pa se za juno ljubljansko obvoznico iri razvijajoe se naselje Rakova jela. Zanimivo je, da je bilo Trnovo skupaj s Krakovom e pred nekaj sto leti le predmestje stare Ljubljane, saj obe naselji leita v neposredni bliini jugozahodnega roba mestnega obzidja pri Kriankah. e ve, prav tu je bil neko tudi predprostor rimske Emone, katere jugovzhodni rob obzidja je bil na kriiu Mirja in Emonske ceste ter Krakovske ulice, prav tam, kjer stoji kapelica krakovske Matere Boje in samo luaj od mesta, kjer stoji trnovska cerkev. Ob poteh, ki so vodile v Emono in iz nje (Via Iulia Augusta, zdaj Traka cesta, Decumanus Maximus, zdaj Rimska in Dolenjska cesta ter Cardo Maximus, zdaj Slovenska in Dunajska cesta) so e pred 2000 leti naseljevali ribii, kmetovalci in olnarji, ki so s hrano oskrbovali prebivalce Emone ter potnike na poti od Aquileie (Ogleja) in Nauportusa (Vrhnika), do Petovie (Ptuja) in Siscie (Siska). 3. 3 Namen razstave Namen razstave Se Trnovani kdaj vpraamo, kaj in koliko vemo o Trnovem in njegovi zgodovini? Se kdaj vpraamo, kaj vemo o svoji cerkvi, duhovnemu srediu Trnovega in Ljubljane, ki Trnovemu daje svoj enkraten in neizbrisen peat? Kaj in koliko vemo o njeni zgodovini? Ali morda vemo, kako zelo se je spreminjala njena podoba od prvega do danes? Namen dananje predstavitve in razstave z naslovom Podobe trnovske cerkve je s pomojo zbranih podatkov, slik, fotografij in nartov predstaviti zgodovino razvoja cerkve sv. Janeza Krstnika od leta 1753 do danes ter prikazati njene razline podobe v njeni 260 letni zgodovini. Fotografije in razglednice nam bodo ob tem pribliale tudi vsakokratno podobo Trnovega in Krakova. Dananja zunanja podoba trnovske cerkve je e njena peta podoba, ki se seveda precej razlikuje od prvotne podobe. tirje dogodki so v 259 letih njene zgodovime mono prizadeli nao cerkev; dva mona potresa (1845 in 1895) in dva velika poara (1800 in 1944). Prav ti dogodki so bili neposredni razlog, da se je podoba cerkve vsaki opazno spremenila. 4. 4 Krakovo in Trnovo ... v Valvazorjevem asu inKrakovo in Trnovo ... v Valvazorjevem asu in danes ...danes ... KrakovoKrakovo KrakovoKrakovo TrnovoTrnovo TrnovoTrnovo Vodna vrataVodna vrata 16601660 20122012 5. 5 Ljubljana v Valvazorjevem asu (okrog 1660) ...Ljubljana v Valvazorjevem asu (okrog 1660) ... Sv. Jakob in jezuitski kolegijSv. Jakob in jezuitski kolegij Karlovka vrataKarlovka vrataevljarski most inevljarski most in TranaTrana KrakovoKrakovo in Trnovoin Trnovo Vodna vrataVodna vrata 6. 6 Ljubljana v Valvazorjevem asu (okrog 1660) ...Ljubljana v Valvazorjevem asu (okrog 1660) ... Sv. Jakob in jezuitski kolegijSv. Jakob in jezuitski kolegij Mitnica in grabljeMitnica in grablje Karlovka vrataKarlovka vrata Vodna vrataVodna vrata Okrogli stolp v KrakovemOkrogli stolp v Krakovem Krakovo ... in ...Krakovo ... in ... TrnovoTrnovo Nemka vrataNemka vrata 7. 7 Ljubljana v Valvazorjevem asu (okrog 1660) ...Ljubljana v Valvazorjevem asu (okrog 1660) ... Mitnica in grabljeMitnica in grablje Vodna vrataVodna vrata KrakovoKrakovo TrnovoTrnovo 8. 8 Krakovo in Trnovo ter meje rimske EmoneKrakovo in Trnovo ter meje rimske Emone (od leta 15 do leta 452) ...(od leta 15 do leta 452) ... Rimska kolonija: Colonia Iulia Emona.Rimska kolonija: Colonia Iulia Emona. Pravokoten tloris: 532 m x 432 mPravokoten tloris: 532 m x 432 m ForumForum (center)(center) Decumanus Maximus (vzhod - zahod)Decumanus Maximus (vzhod - zahod) Dolenjska cestaDolenjska cesta Cardo Maximus (sever - jug)Cardo Maximus (sever - jug) Dunajska cestaDunajska cesta Via Iulia AugustaVia Iulia Augusta Traka cestaTraka cesta Gorenjska trgovska potGorenjska trgovska pot KRAKOVOKRAKOVO TRNOVOTRNOVO 9. 9 17111711 Trnovsko svetie (kapelica, znamenje,Trnovsko svetie (kapelica, znamenje, stationem)stationem) V kofijskem zapisniku je ohranjena tale vest oV kofijskem zapisniku je ohranjena tale vest o trnovskem svetiu:trnovskem svetiu: Dne 12. aprila 1711. Danes se zane kranskiDne 12. aprila 1711. Danes se zane kranski nauk v stolni cerkvi sv. Nikolaja, kakor tudi vnauk v stolni cerkvi sv. Nikolaja, kakor tudi v trnovskem predmestju pri kapeli, ali znamenjutrnovskem predmestju pri kapeli, ali znamenju (stationem) tamkaj postavljenem ....(stationem) tamkaj postavljenem .... S tem je bilo ugotovljeno, da je leta 1711. imeloS tem je bilo ugotovljeno, da je leta 1711. imelo Trnovo svojo kapelico.Trnovo svojo kapelico. Trnovska kapelica je najverjetneje stala pri mostuTrnovska kapelica je najverjetneje stala pri mostu ob Jelenovi hii, katere predhodnica je na mestuob Jelenovi hii, katere predhodnica je na mestu sedanjega upnia stala e leta 1442, v njej pa jesedanjega upnia stala e leta 1442, v njej pa je bival neki junaki branitelj Ljubljane.bival neki junaki branitelj Ljubljane. Po zapisu avtorja J. S. v asnikuPo zapisu avtorja J. S. v asniku Dom in svetDom in svet (pred 1893) lahko sklepamo, da je tu(pred 1893) lahko sklepamo, da je tu stalastala razirjena kapelica - mala cerkvica (e leta 1730 razirjena kapelica - mala cerkvica (e leta 1730 po listinah), podrunica stolne cerkve ljubljanskepo listinah), podrunica stolne cerkve ljubljanske.. V kapelici (svetiu, mali cerkvici) je stal kri, ki jeV kapelici (svetiu, mali cerkvici) je stal kri, ki je nosil letnico 1703 (v spomin na velike povodnjinosil letnico 1703 (v spomin na velike povodnji 11.10.1703), poleg kria pa sta v kapelici stala kipa11.10.1703), poleg kria pa sta v kapelici stala kipa Matere boje in sv. Janeza evangelista.Matere boje in sv. Janeza evangelista. 10. 10 17451745 Kapelica Matere Boje v KrakovemKapelica Matere Boje v Krakovem Na Emonski cesti sloni nasproti vhoda vNa Emonski cesti sloni nasproti vhoda v Krakovsko ulico kapelica (FlorjanievKrakovsko ulico kapelica (Florjaniev zemljevid, 1745) z lanterni podobnim, szemljevid, 1745) z lanterni podobnim, s ploevino kritim osemvoglatim nasadom vrhploevino kritim osemvoglatim nasadom vrh slemena. V njej se nam je ohranil najstarejislemena. V njej se nam je ohranil najstareji kranski kip, kar jih premore Ljubljana, to jekranski kip, kar jih premore Ljubljana, to je reliefna podoba krakovskereliefna podoba krakovske Matere Boje zMatere Boje z DetetomDetetom iz 13., ali morda celo iz 11. stoletja.iz 13., ali morda celo iz 11. stoletja. 11. 11 17381738 Poloen temeljni kamen trnovske cerkve Poloen temeljni kamen trnovske cerkve Kapelica Trnovskim faranom ni zadostovala, kar je sprevidel ljubljanski upan Anton pl. Janei in doloil v oporoki del obresti ustanovne glavnice (2000 gld), da se raziri trnovska kapela. Za kapelico je nastopila kmalu trnovska cerkev. Pravljica pripoveduje, da je tam, kjer se je sezidala trnovska cerkev, poprej rasla lipa in da se pod njo prikazovala luka. Pred kresom tisti dan, 23. junija 1738, je bil poloen temeljni kamen cerkvi, ki jo je sezidal mestni magistrat pred mostom vezoim Krakovo in Trnovo, na ast Odreenikovega napovedovalca sv. Janeza Krstnika. Kapelico, oz. znamenje so ob gradnji cerkve prestavili na sredo mostu (glej sliko prve cerkve) podobno, kot danes na sredi Plenikovega mostu stoji kip sv. Janeza Krstnika (delo kiparja Nikolaja Pirnata). Na sredi mostu se je torej gornje ograje dotikala, iz nje ven pomaknjena kapelica. 12. 12 17531753 Prvotna Trnovska cerkev s kapelico naPrvotna Trnovska cerkev s kapelico na mostu ...mostu ... ... e danes je v cerkvi ohranjen kamen z napisom ... CANDIDO ZULLIANI * ARCHITECT DELINEAUIT * ET * FECIT 1753 13. 13 17851785 Ustanovitev upnije Ustanovitev upnije Na desni strani cerkve stoji enonadstropno upnie. Tu je prej stala Jelenova hia, od katere se je plaeval patident, zemljiko gosposka dajatev in kot je zabeleeno v ronem urbariju I. mestnega arhiva je tudi trnovsko upnie bilo patidenna hia. Ustanovna listina trnovskega beneficija (duhovska sluba) iz leta 1772 pravi, da ima beneficiat prosto stanovanje, na razpolago mu je polovica beneficiatia z uitkom vrta. Prvi in edini beneficijat, ki je po 15 letih postal tudi prvi trnovski upnik je bil Joe Boben. Trnovanom se je izpolnila velika elja, ko je bila na podlagi cesarskega narta za regulacijo upnij na Kranjskem z dne 3. aprila 1785, v Trnovem 6. julija 1785 ustanovljena trnovska upnija. Sprva pritlino upnie se je leta 1778 dvignilo v nadstropje, leta 1779 pa se je vanj naselila tudi ljudska ola trivijalka, ki je z delom priela 1. septembra 1787, z dvema razredoma in enim uiteljem. upnie je nato v asu francoske invazije v letih 1809 in 1810 postalo skoraj vojanica. 14. 14 18001800 Trnovska cerkev po poaru leta 1800 ...Trnovska cerkev po poaru leta 1800 ... ... ob njej e tudi upnie (1778) ...... ob njej e tudi upnie (1778) ... V velikem poaru v Trnovem 4.4.1800V velikem poaru v Trnovem 4.4.1800 se je vnela cerkvena streha in strehise je vnela cerkvena streha in strehi obeh zvonikov. V poaru pokodovanoobeh zvonikov. V poaru pokodovano cerkev so za silo pokrili, kape nadcerkev so za silo pokrili, kape nad zvonikoma in lanterno pa sozvonikoma in lanterno pa so nadomestile plitve piramidaste strehe.nadomestile plitve piramidaste strehe. Popoarno podobo trnovske cerkve jePopoarno podobo trnovske cerkve je leta 1817 narisal Karel pl. Andrioli.leta 1817 narisal Karel pl. Andrioli. Ta, po poaru obnovljena, 'druga'Ta, po poaru obnovljena, 'druga' trnovska cerkev je za vedno povezanatrnovska cerkev je za vedno povezana z imenom Franceta Preerna. Kot jaz imenom Franceta Preerna. Kot ja zapisal v sonetuzapisal v sonetu Je od vesel'ga asaJe od vesel'ga asa teklo letoteklo leto, se je na veliko soboto leta, se je na veliko soboto leta 1833 v trnovski cekvi zaljubil v1833 v trnovski cekvi zaljubil v Primievo Julijo ...Primievo Julijo ... 15. 15 18001800 Nart trnovskega upnia (pred 1800) ...Nart trnovskega upnia (pred 1800) ... 16. 16 18011801 Nart trnovske cerkve po poaru leta 1800 ...Nart trnovske cerkve po poaru leta 1800 ... 17. 17 18011801 Nart trnovske cerkve po poaru leta 1800 ...Nart trnovske cerkve po poaru leta 1800 ... 18. 18 18541854 Prva trnovska cerkev pred ruitvijo ...Prva trnovska cerkev pred ruitvijo ... 20.4.185420.4.1854 19. 19 18301830 Pronja cesarju za novo cerkev Pronja cesarju za novo cerkev e kmalu se je pokazalo, da je Zullianijeva cerkev za rastoe Trnovo z 2160 farani pretesna. Seveda pa so se morali Trnovani za svojo novo cerkev poteno potruditi. Ker je vladi (mestnemu magistratu) trnovska upnija presedala in je poskuala njeno prebivalstvo pridruiti franikanski, ali entjakobski upniji, so se Trnovani s pronjo e leta 1830 zatekli celo do cesarja, a vse zaman. Hud udarec je doivela trnovska cerkev, ko je na sv. Tomaa dan, 3. julija 1845 moan potres razmikastil oba zvonika in kupolo. Tedaj je dokonno zmagala misel, da naj se sezida popolnoma nova cerkev. Kot je predlagal magistrat, se je lahko trnovska cerkev zgradila le s prostovoljnimi darovi. Zaradi ruenja stare cerkve se je 20. aprila 1854 v trnovskem upniu vrila obravnava, na belo nedeljo 24. aprila 1854 pa so Trnovani vzeli slovo od svojega starega svetia. 20. 20 18541854 Polaganje temeljnega kamna nove cerkve Polaganje temeljnega kamna nove cerkve Dne 13. januarja 1854 je vlada (mestni magistrat) odobrila nart asistenta deelnega gradbenega ravnateljstva inenirja Ivana Schbla, ki je izdelal naris nove cerkve z bizantinsko, ali novoromansko podobo. Gradnja nove cerkve je bila 2. maja 1854 oddana zidarskemu polirju Francescu Faleschiniju iz Monice nedale od Vidma v Furlaniji. Novo cerkev so postavili na brano (pilote); v zemljo so zabili 300 hrastovih okov, dolgih 4 do 6 metrov. Na kresni dan 24. junija 1854 je bil slovesno poloen temeljni kamen novi trnovski cerkvi. Sredi stavbia je stal otor, ki ga je okrasil slikar Goldenstein; vrh njega kri. Na mestu prihodnjega velikega oltarja je bil zasajen kri. Poleg njega je bil pripravljen vogelni kamen. Knezokof Anton Alojzij Wolf je blagoslovil temeljnik, v katerega se je poloila listina v latinskem, slovenskem in nemkem jeziku. Viji pastir je nato vzidal temeljni kamen malo nie od velikega oltarja na desni strani. 21. 21 18541854 Polaganje temeljnega kamna novi cerkvi Polaganje temeljnega kamna novi cerkvi 24. junija 185424. junija 1854 22. 22 18571857 Posvetitev trnovske cerkve 7.6.1857 Posvetitev trnovske cerkve 7.6.1857 Cerkvena zgradba, prieta s toliko slovesnostjo, je rasla od dne do dne. Do konca oktobra 1854 je bila cerkev e pod streho, leta 1855 je bila cerkev e obokana, dobila je tudi dva osmerokotna zvonika. Na praznik presvete Trojice, 7. junija 1857 je knezokof Anton Alojzij Wolf posvetil trnovsko cerkev sv. Janeza Krstnika. O novi trnovski cerkvi je J. Graus (Leta 1878 v Grakem Kirchensmuck) zapisal: Tu so spojeni dekorativni elemeti romanskega, gotskega in renesannega sloga. Iz majhnega gorinega zrna, ki ga je vsejal upnik Franc Karun, je zraslo krasno drevo, veliastna stavba. Notranja povrina trnovske cerkve znaa 431.67 m2 iste svetlobe; dolga je 32.06 m in 23.07 m iroka. Kupola je 19 m nad tlakom, streha nad kupolo je v dananji podobi visoka 27 m, zvonik z kriem pa v dananji podobi sega v viino 41 m. V tlorisu je cerkev grki kri, osrednji cerkveni prostor pa je v tlorisu osmerokotnik. 23. 23 18541854 Nart trnovske cerkve (Schbl) Nart trnovske cerkve (Schbl) 24. 24 18541854 Tloris in prerez trnovske cerkve Tloris in prerez trnovske cerkve 25. 25 18941894 Risba trnovske cerkev (M.S. ? - Matej Sternen?)Risba trnovske cerkev (M.S. ? - Matej Sternen?) 26. 26 Pred 1895Pred 1895 Trnovska cerkev in upnie Trnovska cerkev in upnie (86 let hkrati olsko poslopje)(86 let hkrati olsko poslopje) 27. 27 18951895 Potres 14. aprila 1895 Potres 14. aprila 1895 Obutneje kakor staro cerkev leta 1845, je pokodoval njeno naslednico Velikononi potres 14. aprila 1895 ob 20. uri in 17 minut z magnitudo 6.1. Trnovska cerkev je utrpela pokodbe predvsem na zvonikih, eden se je v zgornjem delu skoraj povsem poruil, ter v oboku apside. Oba zvonika so morali podreti do vrha fasadne stene. Glavno cerkveno poslopje je primerno malo trpelo, znotraj so nastale razpoke v obokih in pasovih, ki pa ob moni konstrukciji niso bile nevarne. Ostreje je bilo prav v dobrem stanju, le streho so ponekod prebili kosi zidu, ki so padli z zvonikov. 28. 28 18951895 Trnovska cerkev po potresu 14. aprila 1895 Trnovska cerkev po potresu 14. aprila 1895 29. 29 18951895 Trnovska cerkev po potresu 14. aprila 1895 Trnovska cerkev po potresu 14. aprila 1895 30. 30 18951895 Trnovska cerkev po potresu 14. aprila 1895 Trnovska cerkev po potresu 14. aprila 1895 31. 31 18951895 Prenova po potresu Prenova po potresu Za nart prenove cerkve in pozidanje zvonikov je poskrbel arhitekt Rajmund Jeblinger, ki je priel iz Linza kot strokovnjak za pomo pri potresu. Pod vplivom knezokofa Missie je naredil nov nart v romanskem slogu. Oba glavna zvonika so zdaj pozidali v kvadratnem tlorisu do vrha (niso obnovili osmerokotnega tlorisa), dobila sta visoka ela in nanju so posadili strmi koniasti strehi s kriema. Vrh kupole so zgradili streno lanterno (turnek, srednji zvonik), kot poenostavljeno obliko zvonika nad kriiem cerkvenih ladij. Za takno, bolj romanizirano obliko cerkve se je ogreval kof Jakob Missia. upnik Ivan Vrhovnik je tedaj izjavil, da ljudstvo eli, da bi se zvonika tako dogradila, kakor sta bila pred potresom, a patron (mestni magistrat) ga je zavrnil ter odobril Jeblingerjeve narte. Zunanjost in notranjost cerkve sta se obnavljali tudi v naslednjih letih (po letu 1897), vse z darovi upljanov, ljubeih svojo cerkev. Leta 1901 je trnovska cerkev dobila elektriko, leta 1902 pa je bil postavljen nov portal. 32. 32 18951895 Nart trnovske cerkve po potresu (Jeblinger) Nart trnovske cerkve po potresu (Jeblinger) 33. 33 Primerjava: Schbl 1854 < > Jeblinger 1895Primerjava: Schbl 1854 < > Jeblinger 1895 Viina: 41 mViina: 41 m Dolina: 32 mDolina: 32 m irina: 23 mirina: 23 m 34. 34 18981898 Trnovska cerkev po prenovi (1895-1898) Trnovska cerkev po prenovi (1895-1898) 35. 35 (1900)(1900) Trnovo po prenovi okrog 1900 Trnovo po prenovi okrog 1900 36. 36 19021902 Idejna zasnova novega portala Idejna zasnova novega portala 37. 37 (ca. 1900)(ca. 1900) Trnovska cerkev po prenovi Trnovska cerkev po prenovi 38. 38 (ca. 1920)(ca. 1920) Trnovska cerkev (po I. Svetovni vojni) Trnovska cerkev (po I. Svetovni vojni) 39. 39 ... Vrhovnik, Plenik in Fingar ... Vrhovnik, Plenik in Fingar Obdobje, ki zgodovino cerkve zadeva le posredno, a je zanjo pomembno kulturnozgodovinsko in duhovno okolje. Prijateljstvo med arhitektom Joetom Plenikom in upnikom ter pisateljem Franom Salekim Fingarjem. Leta 1929 so se lotili prenove zunanjine. Odstranili so Jeblingerjeve omete, aktivne arhitekturne lene so pustili gladke, pasivne ploskve med ometi so ometali z grobim ometom. Pleniku arhitektura trnovske cerkve ni bila po volji. Neko je predlagal, da bi zvonika zniali ter preuredili v obliko kap, po poaru leta 1944 je predlagal ravno betonsko streho, vendar je tedaj Jutro zapisalo, da nart gospoda arhitekta Plenika ni za nae mrzlo podnebje .... Sicer pa trnovska cerkev hrani tudi nekaj lepih Plenikovih manjih del: oltar sv. Antona, medeninast lestenec (veno lu) z orjakimi verigami, kamnito puico ob cerkvenem vhodu in e kaj. Viden je Plenikov prispevek za ureditev okolice. Zaradi regulacije Gradaice in Ljubljanice leta 1932 je Plenik zasnoval nov iroki most pred cerkvijo, ki je bil tedaj najiri most v Ljubljani. 40. 40 19291929 Trnovska cerkev pred in ob prenoviTrnovska cerkev pred in ob prenovi (29.10.1929) ...(29.10.1929) ... 41. 41 (1925)(1925) Trnovo pred prenovo mostu 1932 Trnovo pred prenovo mostu 1932 42. 42 19321932 Trnovska cerkev ob Evharistinem kongresu Trnovska cerkev ob Evharistinem kongresu Evharistini kongres v Ljubljani .. od 28.6. do 30.6.1935 43. 43 19321932 Sv. Janez Krstnik (N. Pirnat), Plenikov most ...Sv. Janez Krstnik (N. Pirnat), Plenikov most ... 44. 44 19441944 Poar 14.9.1944 Poar 14.9.1944 Na praznik povianja Sv. Kria, dne 14. septembra 1944, je pogorela streha na cerkvi. Poar je uniil turnek (lanterno, tretji zvonik) in juno stran strehe. Srea je, da so gasilci prepreili, da se ogenj ni raziril tudi na oba zvonika in v notranjost cerkve in na upnie. Domnevajo, da se je vgalo od elektrine napeljave tako, da je zaela ica areti. upnik Ivan Vindiar je zapisal: da kratek stik ni bil, ker so varovalke ostale nedotaknjene. Morda pa je bil poar podtaknjen, morda je bila vmes zlobna roka komunistov, ker je bilo ravno pred 15. septembrom, ko so rekli da se mora, odloiti .... Potem so o tem govorili vsepovsod, bolj potihem kot naglas, e da so imeli beli na ostreju shranjeno municijo, ki sta jo opazila dva krovca, ki sta bila tam gor e pred dvema dnevoma in nekaj nastavila. Niso si prili na jasno niti takrat, niti pozneje. Da je bilo najbr nekaj z elektriko narobe, so se izmazali, ampak prepriali niso nikogar. (J. Hudeek) Stavbni odbor je sklenil, da se izvede obnovo strehe, ki je potekala po direktivah mestnega tehninega odseka ter po skicah in nartih (1:50) ing. arh. Borisa Kobeta), ki naj slii oni stari cerkvi pred letom 1895, Turnka nad kupolo pa se ne obnovi ... 45. 45 19441944 Poar 14. septembra 1944 Poar 14. septembra 1944 46. 46 19441944 Poar 14. septembra 1944 Poar 14. septembra 1944 47. 47 19451945 Obnova cerkve po poaru (1944-1945) Obnova cerkve po poaru (1944-1945) 48. 48 1945 - 19791945 - 1979 Povojna leta Povojna leta Vojna je e trajala in za obnovo ni bilo denarja, pa tudi material je bilo teko dobiti. K obnovi cerkvene stehe po poaru v letih 1944 in 1945 so Trnovani prispevali z delom in darovi. LETA 1945 SE KRONIKA, KI NAJ BI JO PISAL VSAK UPNIK, KONA. V NEVARNIH POVOJNIH ASIH, KO SO BILE POGOSTE PREISKAVE PO UPNIIH IN DUHOVNIKI KAZNOVANI ZA VSAK KRITINI ZAPIS, SO TRNOVSKI UPNIKI (Vindiar, Fric, Katrun) OPUSTILI PISANJE KRONIKE. Z PISANJEM KRONIKE JE OD LETA 1979 NADALJEVAL UPNIK JANEZ POGANIK. 8.4.1951 so pokopali upnika Ivana Vindiarja, 13.4.1951 je priel France Fric, kot upni upravitelj, (ele) od 20.2.1967 kot upnik. V letu 1962 so prekrili spodnje dele streh na zvonikih, v letu 1968 pa so konno uspeli urediti veroune prostore. Leta 1968 so uredili centralno ogrevanje cerkve in upnia, leta 1971 pa so e zvonjenje in uro na elektrini pogon. V asu od 15.8.1971 do 15.8.1979 je bil v Trnovem upnik Danijel Katrun. 49. 49 1979 - 20031979 - 2003 upnik Janez Poganik upnik Janez Poganik 15.8.1979 je v Trnovo priel upnik Janez Poganik. Z zagnanostjo se je e leta 1984 lotil prenove cerkve, upnia in okolice. Obnovil je cerkveno streho, pocinkane dele je dal nadomestiti z bakrenimi. Vrt je leta 1985 preuredil za potrebe cerkvenih obredov. Istega leta so iz Velike olnarske ulice na vrt premestili kapelico Zirkelbachovih. Leta 1988 je potekala prenova strehe in zunanjine upnia. Na cerkvi so namestili bronasto obeleje s Preernovim sonetom Je od vesel'ga asa teklo leto, reliefni kip prijateljev Frana Fingarja in Joeta Plenika. Izhajati je zaelo upnijsko glasilo oznanila Trnovo. Poganikova prenova cerkve leta 1999 je bila monumentalna. Ker je bil gradbenik, je ugotovil, da cerkveni zidovi pokajo, da so leseni piloti zaeli gniti, zato je dal zgraditi armirani betonski obro pod cerkvijo, njegova obnova pa je tekla v zavidljivi brezhibnosti. Ob tem zahtevnem posegu je bilo treba iz cerkve odstraniti vse dosedanje tlake, izkopati ogromno jamo v globino 2 do 3 metrov ter izvesti injiciranje cementa pod temelje cerkve. 50. 50 1979 - 20031979 - 2003 upnik Janez Poganik upnik Janez Poganik V okviru prenove notranjosti, ki je bila zakljuena 24. junija 1999 je cerkev dobila talno ogrevanje, nove marmorne tlake, stekleno pregrado pri vhodu, marmorni oltar, ambon in krstilnik, nove sedilije, idr. Janez Poganik je kulturo vselej razumel kot nujno spremljevalko verskega ivljenja upnijske skupnosti, kar se je to odraalo tudi v prenovljeni cerkvi. Tu je bil ultra moderen. V vsega dveh mesecih je iz cerkve nastala umetnina. Pod beleem so na stropu odkrili Groharjevo sliko, ki so jo bili zaradi anateme nad slikarjevim ivljenjem prekrili. Trnovsko cerkev je upnik Poganik spremenil v boji hram, ki so ga ustvarile roke umetnikov. Kristusov kriev pot je naslikal Janez Bernik, prav tako tiri slike iz ivljenja Janeza Krstnika; njegovo obglavljenje je dobesedno presunljivo. Drago Trar je izdelal umetnino telesa Kristusa, ki vsi na kriu in daje vtis, kot da lebdi v zraku, Andrej Jemec portret sv. Kritofa in marmornato preprogo. 51. 51 1979 - 20031979 - 2003 upnik Janez Poganik upnik Janez Poganik upnik Janez Poganik je svojo cerkev odprl ivljenju sedanjosti. Umislil si je na Preernov smrtni dan darovati mao za umetnike; za ive in za preminule. Osnoval je Fingarjev klub, kraj predavanj, sreevanj in polemik razumnikov. V dnevih ob razglasitvi dravne neodvisnosti je imel vsako leto veerno mao za domovino, po njej pa je na velikem upnijskem vrtu priredil kresovanje, na katero je prihajalo tudi tiso ljudi. Prenovljeni vrt s kulturnikim podijem je nudil monost kulturnih nastopov na vrtu, kjer so se ob vsakem dnevu dravnosti zaeli zbirati ob kresu Trnovani ter mnogi kulturniki in politiki nove slovenske pomladi. tirinajsti trnovski upnik Janez Poganik je umrl star 57 let na svoj rojstni dan 6.2.2003. 52. 52 1991 in 20121991 in 2012 Trnovska cerkev Trnovska cerkev 53. 53 20042004 Trnovska cerkev, pogled z vrta Trnovska cerkev, pogled z vrta (foto Matja Zupan)(foto Matja Zupan) 54. 54 20042004 upnie, pogled z vrta upnie, pogled z vrta (foto Matja Zupan)(foto Matja Zupan) 55. 55 2003 do danes2003 do danes upnik Tone Kompare upnik Tone Kompare S prenovo cerkve, upnia in upnijskega vrta prizadevno nadaljuje tudi sedanji upnik Tone Kompare. e leta 2007 je bilo vse pripravljeno za prietek gradnje Doma Janeza Krstnika, ki je bil brez dvoma preseen projekt, ki ga lahko izpelje samo lovek z izjemno vizijo in vero. Dom Janeza Krstnika, ki danes nudi varno prebivalie 65 starostnikom, je 4.4.2009 blagoslovil kof Anton Jamnik. Hkrati je bilo ob gradnji doma prenovljeno ter z jeklenimi traverzami okrepljeno upnie, ki je danes opremljeno ne le kot bivalie dunih pastirjev, ampak nudi preurejene prostore verouni, pevski, kulturni in karitativni dejavnosti. Prav zdaj v letu 2012 je vse pripravljeno za prenovo podstreja. Tudi vrt je povsem prenovljen in lep kot neko, potem, ko so bile pod njegovo povrino zgrajene garae. Potem, ko je bila v letu 2006 ponovno prekrita severna stran cerkvene strehe, se za naslednje leto nartuje tudi prekrivanje junega strani strehe. 56. 56 Namesto zakljukaNamesto zakljuka Naj ob predstavitvi podob trnovske cerkve zakljuim z mislijo: Trnovska cerkev je nae svetie, ki so ga z velikim prizadevanjem in ljubeznijo zgradili rodovi Trnovanov pred nami ter nam ga zaupali kot dediino, za katero moramo danes skrbeti mi. Ponosni smo lahko na velikane, ki so Trnovemu vtisnili neizbrisen peat. Skrbimo torej tudi mi za nao trnovsko cerkev s prizadevnostjo in ljubeznijo ter bodimo ponosni na to, da smo Trnovani! Naj Trnovo tudi v bodoe ostane lahtno in plemenito duhovno in kulturno sredie Ljubljane!* * povzeto po upniku Janezu Poganiku, ki je lahtnost zoperstavljal barbarstvu, Plemenitost brezdunosti, Kulturo enail s Svobodo, z Ljubeznijo pa gradil mostove med Ljudmi in Bogom. 57. 57 Viri:Viri: 1. Ivan Vrhovnik: Trnovska upnija v Ljubljani (Faksimile izdaje iz leta 1933), Ljubljana 1991. 2. Janez Poganik: Zbornik Trnovska upnija v Ljubljani 1933 - 1991, Ljubljana 1991 3. ZAL - Zgodovinski arhiv Ljubljana (narti in fotografije) 4. Valvasorjeva grafina zbirka (Iconotheca Valvasoriana), XVII. Zvezek, NUK Narodna univerzitetna knjinica 5. J.S.: Raznoterosti, Nae slike, Dom in svet (pred 1893) 6. Tone Kompare: Dom Janeza krstnika, Ljubljana 2009 7. Marko o: Dragoceno ustno izroilo - prievanja 58. 58 19321932 Sv. Janez KrstnikSv. Janez Krstnik 20122012 Vandali so v teh za cerkev bridkih asih kip Janeza Krstnika prevrnili v Gradaico. Prav isto so storili z reliefno podobo krakovske Matere Boje z Detetom. Pokodovan kip Janeza Krstnika in zdrobljeno desnico so potem nekako popravili, a je kip od tedaj brez velikega bakrenega kria. Original krakovske Matere Boje z Detetom so obnovili in ga hranijo v Narodni galeriji, v kapelici pa se danes nahaja kopija originala. 59. 59 Predlog za obnovitev kipa Sv. Janeza KrstnikaPredlog za obnovitev kipa Sv. Janeza Krstnika Sv. Janez Krstnik je Odreenikov napovedovalec. Je zadnji in najveji med preroki. Je ena od najpomembnejih osebnosti odreenjske zgodovine. Je zavetnik nae trnovske fare. Trnovani se zavzemamo, da bi se v bridkem asu po vojni pokodovani kip Sv. Janeza Krstnika, delo kiparja Nikolaja Pirnata, ki stoji na Plenikovem mostu pred cerkvijo Sv. Janeza Krstnika v Trnovem, obnovil po prvotni podobi iz leta 1932, t.j. z velikim bakrenim pastirskim kriem v desni roki. Obnovite mostu kot celote, obnovitev kipa, kria, desne roke in desne noge naj bo zaupana strokovni instituciji. Prav bi bilo, da bi bili Trnovani ne le iniciatorji, temve tudi prizadevni promotorji prenove kipa Sv. Janeza Krstnika. Ker je Plenikov most kulturni spomenik nacionalnega pomena, je potrebno v projekt obnove vkljuiti mesto Ljubljana, Republiko Slovenijo in ob tem po potrebi zagotoviti tudi sredstva EU.