UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO

Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.

GlobartGo Akademija znanjaSemester 2014/2015

Vsebina

• Kaj je umetnost, njen namen in funkcija?

• Kaj je umetnostna zgodovina, kakšne so njene naloge in metodologija?

• Interpretacija umetnine – vsebinska in oblikovna analiza

Umetnost

• Vse dejavnosti, katerih namen je ustvarjanje del z estetsko vrednostjo

• Del kulture - vsebuje vse vrednote, ki so last razmišljajočega, omikanega, ustvarjalnega človeka (tudi znanost, religijo, družbene norme)

• Tesno povezana z družbo

Umetnost je v prvi vrsti vizualni medij, ki izraža ideje o naših človeških izkušnjah in svetu okrog nas.

Lazzari & Schlesier, Exploring Art

Umetnost kot Ars

• Beseda „umetnost“ šele v renesančni Italiji

• Grčija (techné - epistemé), Rim (artes liberales - artes mechanicae), srednji vek (artes liberales - artes vulgares)

• Danes: likovna umetnost – arhitektura, kiparstvo, slikarstvo

Nanni di Banco, 1408-13Pogled v kiparjevo delavnico Relief pod Quattro Santi CoronatiOrsanmichele, Firence

Umetnost in lepota

• Tesno povezana pojma – lepota kot ena od sestavin umetnosti

• Marsikatera velika stvaritev na pogled ni lepa

• S pojmovanjem lepega se ukvarja estetika

Katera gola Venera je lepša?

Namen in funkcija umetnosti

• Prenos informacij –izobražuje v nepismenih družbah

• Podpora obredju – prenaša z vero povezana sporočila

• Izražanje idej, misli, čustev

• Poučuje o nas samih in svetu

• Izraz družbe in posameznika – umetniška dela so dokumenti, ki sporočajo zgodovinske, sociološke, politične… podatke

Michelangelo, David, 1501-1504, Galleria dell' Accademia, Firence

Ambroggio Lorenzetti, Učinki dobre vlade v mestu in na deželi, 1339,Palazzo Publico, Siena

Ambroggio Lorenzetti, Učinki dobre vlade v mestu in na deželi, 1339,Palazzo Publico, Siena

Terminologija - Simbol

Terminologija - Simbol

Terminologija - Atribut

Terminologija - Atribut

Terminologija - Personifikacija

Terminologija - Alegorija

Filippino Lippi, Alegorija glasbe, 1475-1500,Staatliche Museen, Berlin

Kaj je umetnina?

• Umetnina ni vsako delo, ki je na pogled prijetno, skladno in lepo in ni vsakdo, ki ima spretno roko, umetnik

• Umetnina izraža idejo, nosi vsebino, ki ne presahne – čez čas jo lahko drugače vrednotimo, a zaradi ideje ostaja zgovorna

• Umetnini lahko pripisujemo tudi samo zgodovinske ali starinske vrednote

• Izvirnik (original), kopija, replika, parafraza, ponaredek…

Leonardo da Vinci, 1483-1486Olje na lesu (preneseno na platno)Dimenzije: 199 cm × 122 cm Nahajališče: Louvre, Pariz

Leonardo da Vinci, 1495-1508Olje na lesu (preneseno na platno)Dimenzije: 189,5 cm × 120 cm Nahajališče: National Gallery, London

R

E

P

L

I

K

A

Madona v votlini

K

O

P

I

J

A

Izdelava kopije lunete za portal gotske katedrale v Pušji vasi (Venzone, Italija), 1999-2003

K

O

P

I

J

A

Križani iz cerkve sv. Bassa, Koper, 12-13. stol

Križani iz cerkve sv. Bassa, Koper

Gotska faza (kopija), zač. 14. stol.,Krstilnica v Kopru

Študijsak kopija romanske faze (pred predelavo), 12.-13. stol.

K

O

P

I

J

A

Pablo Picasso, 1958Portret ženske po Cranachu mlajšemLinorezNahajališče: Tate Britain, London

Lucas Cranach mlajši, 1564 Portret ženskeOlje na lesuNahajališče: Kunsthistorisches Museum, Dunaj

P

A

R

A

F

R

A

Z

A

P

O

N

A

R

E

D

E

K

Han van Meegeren pred eno od svojih slik „starih mojstrov“

Kaj je umetnostna zgodovina?

• Nas nauči, kaj dela umetniško delo „mojstrovino“?

Leta 1919 je Marcel Duchamppostavil pod vprašaj idejo o „mojstrovini“, ko je na razglednico Mona Lise narisal brke in delo oklical za umetnino

Kočijaž, 5. stol. pr. n. št.Arheološki muzej, Delfi

Alberto Giacometti, Hodeči mož, 1960, serija 1 od 6

Kaj je umetnostna zgodovina?• Nam pove, kaj dela eno umetnino boljšo od druge?

• Umetnostna kritika vključuje analizo, interpretacijo, vrednotenje in sodbo

Umetnostna zgodovina….• … se ukvarja z zgodbo ZA

umetnino

• … je ŠTUDIJ umetnine v ZGODOVINSKEM kontekstu

• Odgovarja na vprašanja:

- kaj umetnina izraža,

- zakaj je nastala v določeni slogovni govorici,

- komu je bila namenjena,

- kaj je pomenila v svojem času,

- kakšni so bili njeni vplivi

Umetnostna zgodovina….

• Je humanistična veja, ki se ukvarja z deli likovne umetnosti in z umetniki

• Raziskuje kontekst del, jih pojasnjuje in razkriva okoliščine za njihovo celovito razumevanje

• Nas pouči o umetninah in nam omogoči, da jih spoznamo in bolj cenimo

• Interdisciplinarnost - zgodovina, filozofija, spomeniško varstvo, muzeologija, arheologija, paleografija, heraldika (grboslovje), sfragistika (nauk o pečatih), diplomatika (veda o listinah)

• Pomemben je naš osebni odziv!

David Choi, 9:48, Grške galerije, Metropolitan Museum of Art, New YorkVir: http://www.flickr.com/photos/8007731@N07/3407100463

Kaj raziskujemo?• Fizično pojavnost umetnine (medij, vsebina, slog…)

Oltar družine Merode in občudovalciVir: http://www.flickr.com/photos/82032880@N00/4014610392/

• Življenja umetnikov (biografije)

Giorgio Vasari, Življenja najbolj slavnih slikarjev, kiparjev in arhitektov (La vite de' piu excellenti pittori, scultori e architetti), 1550

• Naročništvo

Jacques Louis David, Napoleon na prelazu Sen Bernard, 1801,Chateau de Malmaison, Rueil-Malmaison

Enrico Scrovegni daruje svojo kapelo angelom, detajl s Poslednje sodbe, 1305, Kapela Arena, Padova

• Dokumentarne sledi – viri (zapisi, listine, pisma…)

• Družbene, socialne, politične… okoliščine

Paul Revere, Krvavi masaker na ulici King Street v Bostonu, 1770, Zbirka Gilder Lehrman, New York

Metodologija - opredelitev umetnine

1OSNOVNE LASTNOSTI

(fizične lastnosti in zgodovinske

okoliščine)

2KAJ JE UPODOBLJENO

IN KAKO (vsebinska in

oblikovna analiza)

• FIZIČNE LASTNOSTI: zvrst (stavba, kip, slika), medij (material in tehnika), dimenzije (višina - širina - globina), ohranjenost (sedanje stanje)

• ZGODOVINSKI PODATKI: čas nastanka, avtorstvo, naročnik, zgodovina dela – provenienca

• VSEBINSKA ANALIZA (kaj je upodobljeno)

• OBLIKOVNA ANALIZA (temeljne prvine likovnega dela, kompozicija)

• SLOG (morfološki - oblikovni, zgodovinski, regionalni, osebni)

Metodologija - opredelitev umetnine

Ploskoviti slog

MORFOLOŠKI SLOGI: PLOSKOVITI PLASTIČNI SLIKOVITI

Upodabljanje snovi/ vsebine:

Idealistično Realistično Naturalistično

Oblikovanje teles: ploskovito Plastično slikovito

Kompozicija: simetrična urejena svobodna

Gibanje: togo naravno dinamično

Prostor: Ni oblikovan plastičen neomejen

Barve: Samosvoje naravne Razkrojene

Codex Sangallensis 51, rokopis iz 8. stoletja,

Samostan Sankt Gallen, Švica

Plastični slog

MORFOLOŠKI SLOGI: PLASTIČNI SLIKOVITI

Upodabljanje snovi/ vsebine:

Realistično Naturalistično

Oblikovanje teles: Plastično slikovito

Kompozicija: urejena svobodna

Gibanje: naravno dinamično

Prostor: plastičen neomejen

Barve: naravne Razkrojene

Michelangelo, Libijska sibila,detajl stropa Sikstinske kapele,

1511-12, Rim

Slikoviti slog

MORFOLOŠKI SLOGI: SLIKOVITI

Upodabljanje snovi/ vsebine:

Naturalistično

Oblikovanje teles: slikovito

Kompozicija: svobodna

Gibanje: dinamično

Prostor: neomejen

Barve: Razkrojene

Rihard Jakopič, Ob klavirju, 1922,Moderna galerija, Ljubljana

Zgodovinski slogi

• Umetnost starega veka (halštatska, kretsko-mikenska, grška, umetnost visokih kultur, etruščanska, rimska)

• Umetnost srednjega veka (starokrščanska, bizantinska, karolinška, otonska, romanska, gotska)

• Umetnost novega veka (renesansa, manierizem, barok, rokoko, klasicizem, romantika)

• Slogi po 2. polovici 19. stoletja (realizem, impresionizem, secesija, kubizem, ekspresionizem, abstrakcija…)

Krajevni slogi

Jan de Beer, Oznanjenje, 1520,Museo Thyssen-Bornemisza, Madrid

Andrea del Sarto, Oznanjenje, 1512-13, Palazzo Pitti, Firence

Osebni slogi

Vincent Van Gogh, Zvezdna noč, 1888, MOMA, New York

Van Gogh- dolge, valovite poteze

čopiča- močan čustveni naboj;

melanholija, žalost

• FIZIČNE LASTNOSTI: zvrst (stavba, kip, slika), medij (material in tehnika), dimenzije (višina - širina - globina), ohranjenost (sedanje stanje)

• ZGODOVINSKI PODATKI: čas nastanka, avtorstvo, naročnik, zgodovina dela – provenienca

• VSEBINSKA ANALIZA (kaj je upodobljeno)

• OBLIKOVNA ANALIZA (temeljne prvine likovnega dela, kompozicija)

• SLOG (morfološki - oblikovni, zgodovinski, regionalni, osebni)

Metodologija - opredelitev umetnine

UmetnikNaslovObodbjeDatacijaMedijDimenzijeZbirka

Vir: http://www.ng-slo.si/si

Vsebinska analizaKaj hoče umetnina povedati, kakšna je njena vsebina, kakšen je njen pomen?

IKONOGRAFIJA• Določitev in poimenovanje upodobljene snovi

• Razlaga vsebine in pomena

MOTIV – jedro slike, kar slika predstavljaVSEBINA – opredelitev upodobljenegaSNOV (TEMA) – od kod je upodobitev vzeta

2 VELIKI TEMINabožne teme (religiozne, sakralne)Posvetne teme (vsebine iz vsakdanjega, literarnega, zgodovinskega sveta)

Vsebinska analiza

Žanrska podoba iz kmečkega življenjaUpodobitev delaUpodobitev pokrajineSimbol upanja in prihodnostiImpresionistična tehnikaSimbolistična izpoved

Oblikovna analizaTEMELJNE LIKOVNE PRVINE:

• TOČKA – ujame in zadrži pogled

• LINIJA – govori o gibanju v prostoru

• BARVA – določa podobo, modelira telo

• POVRŠINA – odvisna od materiala, tehnike, orodij

• SVETLOBA – ustvarja prostor, kompozicijo; sfumato / chiaro scuro

• PROSTOR – razporeditev linij in predmetov po površini (realen, iluzionističen, odsoten prostor)

• PERSPEKTIVA – telesa v razmerju do prostora (linearna, ptičja, žabja, zračna perspektiva, skrajšave…)

KOMPOZICIJA – povezovanje več prvin in njihovo razmerje glede na celoto (simetrična, središčna, diagonalna, piramidalna, svobodna…)

Na sredini lik kmetaOzadje je barvno polje, ni trdnih oblikBarvne liseSvetloba raztaplja oblike telesPrevladujejo svetle barve, temni toni le v sencahPastozna tehnikaBistvene prvine povzete po fotografiji

Avgust Berthold, Sejalec, 1906

Van Gogh, Sejalec, 1888,Rijksmuseum Kroller-Muller, Otterlo

Jean-François Millet, Sejalec, 1850, Museum of Fine Arts, Boston

POVZETEK

• UMETNOST ustvarja dela z estetsko vrednostjo in idejo in je tesno prepletena z družbo

• Pogledi na umetnost in umetnine so odvisni od zgodovinskih in družbenih okoliščin

• UMETNOSTNA ZGODOVINA raziskuje zgodbo za umetnino in sledi točno določeni metodologiji pri njeni analizi:

• Fizična pojavnost

• Zgodovinski podatki

• Vsebina

• Oblikovanje

• Slog