2012 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 1

1955-1976

43. Lučkin memorial

Cement je po vojni postal med najbolj iskanimi gradbenimi materiali, sivo sre-bro temeljev obnove. stran 4

Na tradicionalnem, že 43. Lučkinem memorialu, so domači plavalci ponov-no odlično nastopili. Skupno so osvojili 18 kolajn. stran 7

ZGODOVINA CEMENTARNE

Dr. Peter NovakZ dekanom Visoke šole za tehnologi-jo in sisteme ter direktorjem podjetja Energotech smo se pogovarjali o ener-getiki. stran 6

INTERVju

trbovLje

IZ ŠTEVILKE

našeCajtnge ČASoPIS LAFArGe ZA LoKALNo SKUPNoSt – št. 03, JULIJ 2012

Foto arhiv cementarne

Pot Po cemeNtArNI

Pripomore lahko k razširjenju turistič-ne ponudbe, ter tudi poskrbi za nepo-sredna in posredna delovna mesta. stran 2

Industrijski turizem

Foto LafargeZa lepše Trbovlje

Čez poletno vročino z načrtovanjem prihodnostiUreDNIŠKI UvoDNIK

UrEdnIŠTVo Lokalne skupnosti morajo zagotoviti maksimalno kakovost življenja za krajane, močno in konkurenčno gospodarsko vlogo in zdravo okolje. Kvalitetno urejeno okolje zagotavlja prostor za varno in zdravo življenje ter spodbuja večjo ustvarjalnost ljudi, zato je pomemben pogoj za splošni družbeni in ekonomski razvoj. Novih širitev mest in naselij v Zasavju praktično ni, kljub temu pa prihaja do razvoja naselij s prenovami.

Nadaljevanje na strani 5

Spremembe so edina stalnica v gospo-darskem svetu in tudi Lafarge Cement tukaj ni izjema. Celotno Zasavje se sooča z močno go-spodarsko krizo, ki se širi v vse pore našega življenja. Pogosto nam daje ob-čutek, da celotna družba nemočno opa-zuje, kako se bo odvijalo gospodarsko okrevanje.

V cementarni nismo vrgli puške v koru-zo. Znano je, da imamo za seboj zahtev-no obdobje reorganizacije. Gospodar-ska kriza za nas predstavlja dodaten izziv in tudi argument za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za upo-rabo alternativnih goriv pri proizvodnji cementa. V času vročih poletnih dni, ko

VUrEJEnA oKoLICA

K lepšemu izgledu bo pripomoglo tudi

750 novo zasajenih grmovnic.

Foto Lafarge

je večina zasluženo zakorakala na do-pustniški oddih, v Lafarge Cementu ak-tivno delamo na načrtih za prihodnost.

Še naprej si bomo prizadevali za pri-dobitev okoljevarstvenega dovoljenja, posebno pozornost pa želimo posveča-ti skrbi za okolje ter lokalno skupnost. Nedavno smo skupaj s Hortikulturnim društvom Trbovlje poskrbeli za polep-šanje vstopa v Trbovlje. Vseskozi poso-dabljamo našo tovarno, tako z zmanj-ševanjem okoljskega odtisa kot tudi z prenovo zunanjih površin cementarne.

Naše delovanje vedno z veseljem pred-stavimo vsem zainteresiranim obisko-valcem. V ta namen smo pred letom dni

zadnjih letih je območje ob vstopu v trbovlje že dodobra spremenilo svojo podobo. Zgrajena je bila so-

dobna centralna čistilna naprava za odpa-dne vode, katere betonske stene so pred

kratkim poživile poslikave lokalnih ume-tnikov. tudi podoba največjega kompleksa na tem področju, cementarne, je bistveno prijaznejša kot nekoč. tovarna je moder-nizirana, obnovljene so fasade, zasajena

drevesa, vzdrževane zelenice, zasajena cvetlična korita. Nova je tudi ograja ob ce-sti, stopnice do železniške postaje pa so obnovljene.

Kriza - priložnost za spre-membe in krepitev Trbovelj.

odprli industrijsko pot. Da je poučni sprehod po cementarni zelo zanimiv, dokazuje dejstvo, da smo v letošnjem letu proizvodnjo cementa pokazali že več kot 460 obiskovalcem.

Ob tej priložnosti bi vas, drage bralke in bralci, rad povabil na dan odprtih vrat, na katerem vas bomo popeljali po indu-strijski poti ter z veseljem odgovorili na vaša vprašanja v zvezi s cementarno. Podrobnosti o dogodku lahko prebere-te v tokratni številki Naših cajtng.

Želim vam lepo in varno poletje!

mag. ANdrEJ sopoTNikvodja komuniciranja Lafarge Cement

STRAN 2 I N A Š E C A J T N G E I 2012

Pregled aktualnih kulturnih prireditev v Zasavju

v zasavskih revirjih je pestro pomlad soustvarjala obilica kulturnih dogodkov, ki so dodobra prevetrili tri zaspane doline in nas pripravili na prireditve in dogodke v prihajajočih poletnih dneh.

Delavski dom Zagorje pripravlja že tradicionalni mednarodni festival jazZagorje, kjer se bodo z odlično glasbo predstavili tako solisti, kot tudi zasedbe. med drugimi bodo 31. avgusta ob 21. uri nastopili benny Hrdina big organ Five (Avstrija, ZDA, Slovenija), štajerska zasedba Kvinton pa nas bo 7. septembra ob 19. uri z etno blues rock fuzijo popeljala skozi raznovrstne usode vsakdanjega življenja.

v Hrastniku bo od četrtka, 23. avgusta, do sobote, 25. avgusta, na zunanjem rokometnem igrišču na Logu v organizaciji ŠoHt-a potekal tradicionalni Festival ŠtUor.

Poleg predstav in delavnic za otroke se bodo zvrstili tudi razni dogodki za starejšo populacijo, od potopisnih predavanj, stand–up komičnih predstav, streetballa, vodnega nogometa, zumbe na prostem, do zabave na trboveljskem bazenu.

v Zavodu za kulturo Delavski dom trbovlje v Stari galeriji od 22. junija do 13. julija relik gostuje razstavo Zlata paleta. v Novi galeriji bo od 28. avgusta do 9. septembra likovna razstava Art Kum. ob koncu poletja pa vas od 29. avgusta do 1. septembra Delavski dom trbovlje vabi na Letni kino, kjer se bodo filmi prikazovali na prostem, pod zvezdami.

vljudno vabljeni!

NAŠE CAJTNGE, ČASOPIS LAFARGE ZA LOKALNO SKUPNOST – JULIJ 2012,št.: 3

Izdaja: Lafarge Cement, d.o.o., Kolodvorska 5, Trbovlje, telefon: 03 56 52 325; e-pošta: nase.cajtnge@lafarge.si

Glavni urednik: mag. Andrej SopotnikIzvedba: ePR d.o.o.Tisk: SET, d. d., Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije.

naklada: 16.000 izvodov.

Industrijski turizem vključuje obiske delujočih podjetij in industrijske dediščine. obiskovalcem omogoča vpogled v izdelke, proizvodne procese in zgodovinska ozadja podjetij. Njegov razvoj se je pričel že pred 100 leti z ogledi pridelovalcev vin in čokoladnic v Franciji ter nizozemskih proizvajalcev sira. Danes ponuja industrijski turizem priložnost za posamezna podjetja, kot tudi mesta. Posebej je zanimiv za področja z številno industrijo, kakršno je tudi zasavsko območje, saj lahko pripomore k razširjenju turistične ponudbe, ter tudi poskrbi za neposredna in posredna delovna mesta.

Industrijski turizem

Foto robert Ahlin

ZASAvJE

Delež ljudi, ki obiskuje določene kraje zgolj z namenom izrabe časa se nenehno zmanjšuje. obiskovalci želijo več, želijo nekaj zanimivega, izvedeti nekaj novega. In za to se zdi Zasavje idealno mesto. Ob omogočenem podrobnem spoznavanju postopka pridobivanja cementa, ki ga predstavljamo v tej številki revije, lahko v Zasavje vabijo spoznavanje dela v termo-elektrarni, steklarni, rudniku, proizvodnji apna, in tako naprej. Našteto predstavlja simbolno industrijo tega področja, ki bi jo bilo smotrno izkoristiti tudi v turistične namene.

Pa vendar obstajajo objektivni razlogi zakaj na tem področju v Zasavju še ni bistvenih rezultatov. Sredstva za opremo industrijskih poti in njihovo vodenje pred-

!vAbLjeNI NA DNeve oDPrtIH vrAt V CEMENTARNI

stavljajo strošek za podjetja. Sredstva ra-zvojne agencije naj bi bila sicer za tovrstne projekte na voljo, a vsaj naše izkušnje ka-žejo nasprotno. Kje torej iskati interes za organizacijo obiskov v tistih podjetjih, ki s svojimi izdelki niso vezana na končnega uporabnika, in si tako z tovrstno dejavno-stjo ne morejo obetati dodatnih prihodkov (kot ga lahko npr. tovarna čokolade, par-fumov, pivovarna, ipd., ki obiskovalcem ponuja tudi nakup svojih izdelkov in s tem prihodke)? v primeru cementarne je bil razlog za omogočanje vodenih ogledov razmeroma preprost. Negativen ugled, ki ga ima trboveljska cementarna, je pred-stavljal izredno velik razlog za vzpostavitev industrijske poti. Z organiziranimi obiski cementarne želimo pokazati, da z tovarno ni prav nič narobe, da deluje v skladu s predpisi in da razpolaga z moderno tehno-logijo.

Povezava med turizmom in industrijo je nova stvar. v preteklosti je bila industrija običajno povezana z onesnaževanjem, hrupom, vročino, delom in sivino, na drugi strani pa naj bi turizem predstavljal neo-krnjeno naravo, mir, prosti čas ter prostor za rekreacijo. Časi so se spremenili. obi-skovalci radi zahajajo v mesta, v njih pa ne iščejo miru in počitka: ravno naspro-tno, iščejo mesta, kjer se nekaj dogaja. In ogled industrijskega obrata lahko takšne kraje naredi še bolj zanimive.

v trbovljah je industrijska pot naletela na izredno pozitiven odziv. občina trbovlje in nekatere druge ustanove se zavedajo, da lahko tudi zaradi tovrstnih projektov v tr-bovlje zaide marsikateri dodatni obiskova-lec, ki bo v tem okolju preživel dan, ali celo dva. V cementarni so jih zgolj v zadnjih štirih letih našteli preko štiri tisoč. vljudno vabljeni tudi vi!

DoLGoLetNo trADIcIjo ProIZvoDNje cementa v Trbovljah odlikujejo nenehen tehnološki razvoj tovarne ter vpetost v lokalno okolje. Z izgradnjo industrijske poti po tovarni žeLImo DoSežKe cementarne PreDStAvItI tudi ŠIrŠI jAvNoStI. V ta namen vas vljudno VAbIMO na dan odprtih vrat, ki bo potekal

v PeteK, 20. jULIjA 2012, oD 10.–13. Ure

v cementarni Lafarge Cement na Kolodvorski cesti 5 v Trbovljah.

Vsi udeleženci si boste lahko ogledali industrijsko pot po cementarni, ki na slikovit način prikaže posamezne procese pri proizvodnji cementa, hkrati pa predstavi prizadevanja Lafarge Cementa za zmanjšanje vpliva na okolje.

Vljudno vabljeni!

KULTURNO REKREACIJSKI CENTER HRASTNIKhttp://krc-hrastnik.si/03 56 42 370

DELAVSKI DOM ZAGORJEhttp://www.kulturnidom-zagorje.si/03 56 64 171

DELAVSKI DOM TRBOVLJEhttp://www.dd-trbovlje.si/03 563 34 81

KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJEhttp://www.kts-trbovlje.si/03 562 57 12

Aktualne prireditve lahko podrobneje spremljate prek spletnih strani posameznih kulturnih ustanov.

2012 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 3

vtISI

Saška ŠtosDijakinja

Črt ŠerbecDijak

Maida MekićDijakinja

Nermin RamadanoskiDijak

Taulant ZidiDijak

Mojca MajerleUčiteljica strokovnih predmetov na Srednji trgovski šoli v Ljubljani

“bilo je super. Predstavili so nam, kako se izdela cement, in povedali, da je pri delu zelo pomembna varnost, zato smo dobili odsevni brezrokavnik in čelado.”

“Industrijska turistična pot je slikovita in poučna. všeč mi je bilo, da smo se hitro premikali od točke do točke in da so vse zanimivo opremljene. Da so nas oblekli v zaščitna oblačila, se mi zdi zelo odgovorno od njih.”

“Industrijska pot mi je bila zelo všeč in vesela sem, da sem spoznala tovarno, ki sem jo do zdaj videvala le skozi okno vlaka, kadar sem se peljala iz Ljubljane proti celju.”

“Dan v cementarni je bil super. od vsega mi je bila najbolj všeč kontrolna soba.”

“Zdi se mi prav, da smo se kot bodoči trgovci seznanili tudi s proizvajalcem gradbenega materiala. vsak trgovec lažje ponudi izdelek, če pozna proizvajalca in mu zaupa. tudi zaščitna oprema je v redu, čeprav me je malo skrbelo, da mi bo čelada uničila pričesko (smeh).”

“Industrijska turistična pot v cementarni je enkratna, slikovita, poučna in zanimiva. Po mojem mnenju bi si jo morale ogledati

vse srednje šole v Sloveniji. Sama sem nekaj industrijskih turističnih točk obiskala že v tujini, v Sloveniji pa sem si ogledala Luko Koper, ampak tam je zgodba drugačna, saj je pristanišče bolj razprostrto po površini in ogled poteka z avtobusom. v cementarni je prikaz dokaj strnjen, vsi ti zemljevidi so zelo nazorni, predstavljene so tudi surovine, pokazali so nam peč, nas peljali v laboratorij in kontrolno sobo, skratka, čudovito.”

Foto arhiv cementarne

Industrijska pot po trboveljski cementarni dobro obiskana

možNoStI rAZvojA INDUStrIjSKeGA tUrIZmA v ZASAvjU

v trboveljski cementarni so lani ob 135-le-tnici delovanja cementarne odprli indu-strijsko pot po cementarni, svojevrstno pridobitev turistične ponudbe v Zasavju.

Industrijsko pot po cementarni je Lafar-ge cement pripravil v sodelovanju s tu-rističnim društvom trbovlje. Gre za prvo tovrstno pot v Zasavju in eno izmed prvih v Sloveniji, s katero želijo proizvodnjo ce-menta približati zunanjim obiskovalcem. Obiskovalci si lahko prek sedmih slikovitih točk na poti natančneje ogledajo postop-ke v proizvodnji cementa in prizadevanje tovarne za zmanjšanje okoljskih vplivov. vodeni ogledi so možni po predhodnem dogovoru, ogledi pa so možni za skupine od 10 do 60 ljudi. Z odzivom javnosti na industrijsko pot so v cementarni zelo za-dovoljni. Letos si je cementarno na orga-niziran način ogledalo že 452 obiskoval-cev, v celem preteklem letu pa 935. veliko zanimanje za obisk vlada predvsem med šolami in turističnimi društvi, posamezniki pa si lahko tovarno ogledajo v okviru odpr-tih vrat cementarne.

Za vzpostavitev poti so prejeli tudi prizna-nje turističnega društva trbovlje za promo-cijo trbovelj. Priznanja so bili veseli, še na-prej pa se bodo trudili, da bo cementarna in njena okolica lepo urejena in prijazno sprejemala obiskovalce tudi v prihodnje.

v zadnjih dneh maja sta Lafarge obiskali skupini srednješolcev iz Slovenije in Fran-cije. v sredo, 30. maja, so prišli na ekskur-zijo po industrijski turistični poti dijaki 1. letnika Srednje trgovske šole iz Ljubljane, v četrtek, 31. maja, pa dijaki francoske tehnične gimnazije, imenovane Lycée je-an-baptiste Darnet iz kraja Saint Yrieix la Perche iz osrednje francoske regije Limo-usin. oboji so bili nad obiskom navdušeni.

Dijaki iz Ljubljane so Lafarge obiskali v spremstvu učiteljic strokovnih predmetov jasne Čot in mojce majerle. Slednja je za industrijsko turistično pot izvedela na leto-šnjem sejmu Dom v Ljubljani. »Kar obstala sem pred panojem na razstavnem prosto-

ru Lafargea, ki je opisoval industrijsko pot v cementarni, saj kaj takega nisem pri-čakovala,« je navdušeno povedala mojca majerle. »Potem smo se z gospodom An-drejem Sopotnikom zelo hitro dogovorili za obisk in moram priznati, da sem zelo navdušena nad urejenostjo in slikovitostjo poti.«

Zaposleni v Lafargeu so dijakom predsta-vili proizvodni proces, niso pa zanemarili niti pomena varnosti in zaščite pri delu.

Svojega navdušenja nad obiskom niso skrivali niti francoski dijaki, ki so se v okvi-ru svojega štiridnevnega izleta po Sloveniji ustavili tudi v Lafargeu. vsi so bili v Slove-niji prvič, razen profesorice ekonomije in menedžmenta marie-Hélène Laffont, ki je Slovenijo obiskala že v času njenega vstopa v evropsko unijo. »takrat smo s kolegi ekonomisti obiskali bled, Kras, obalo. Dežela, o kateri so takrat vsi govorili, kako je odprta in drugačna od drugih nekdanjih socialističnih držav, nas je zelo očarala in želela sem si jo po-novno obiskati. tokrat sem tu s svojimi dijaki. Iskreno moram povedati, da so mi na prošnjo za finančno pomoč, ki sem jo pred izletom poslala na številna podjetja, odgovorili samo iz Lafargea. malo smo se s kolegi pohecali, če ne zato, ker se z ge-neralnim direktorjem brunom Lafontom piševa podobno. Vsekakor je bil gospod Lafont izredno prijazen in nam je zaželel prijetno potovanje. Sama sem ga vpraša-

la, če bi morda lahko tudi njih obiskali, pa mi je povedal, da bomo v trboveljski ce-mentarni zelo dobrodošli. Res, zelo prija-zno so nas sprejeli, nam predstavili indu-strijsko pot in to celo v francoskem jeziku. veste, o Sloveniji se zdaj v Franciji nič ne govori, poznamo pa zelo dobro Hrvaško, ki se pri nas uspešno promovira. vendar, zdaj bomo mi ambasadorji vaše države, saj smo polni čudovitih vtisov, ki jih bomo ponesli domov.«

Dijake in profesorje je na izletu spremljala nekdanja profesorica josette meyzi. »vzeli so me s seboj, ker znam angleško,« je po-vedala in dodala, da jo je Slovenija navdu-šila. »Spominja me na Švico, na Avstrijo, imate morje in hribe, kot Francija, povsod je zelo čisto. v Portorožu, kjer smo preno-čevali, so nas izjemno toplo sprejeli. Prav tako na bledu. Lepo je tukaj.«

tudi dijaki so si z zanimanjem ogledali le-pote naše dežele in proizvodni proces ce-mentarne. »Gospodarstvo in industrija me zelo zanimata,« je povedal dijak timothé calvet, »tako da sem bil izjemno navdu-šen nad ogledom proizvodnega procesa v cementarni, ki so nam ga predstavili na industrijski turistični poti. v bistvu sem se prvič v živo srečal z industrijo in sem čisto navdušen, mislim, da mi bo to kori-stilo pri študiju in moji odločitvi za poklic.« timotheja je navdušila tudi naša država, še najbolj pa Postojnska jama, ki so si jo ogledali pred prihodom v Trbovlje.

“v bistvu sem se prvič v živo srečal z industrijo in sem čisto navdušen ...”

“... zelo prijazno so nas sprejeli, nam predstavili industrijsko pot in to celo v francoskem jeziku.”

“Spominja me na Švico, na Avstrijo, imate morje in hribe, kot Francija, povsod je zelo čisto.”marie-Hélène Laffont

josette meyzi

timothé calvet

STRAN 4 I N A Š E C A J T N G E I 2012

CEmEnTArnA od 1876

V prvih dveh številkah Naših cajtng smo predstavili zgodovino cementarne od njenih samih začetkov, od leta 1876, pa do let po drugi svetovni vojni. Tokrat predstavljamo mejnike cementarne od leta 1955 do 1976.

o vojni so v prvi fazi obnove uredili kamnolome in zgradili nove žičnice za apnenec. v kamnolo-me so montirali nove drobilnike, nabavljeni so bili bagri za nakladanje in damperji za prevoz apnenca do drobilnikov, s čimer so bili 10. sep-tembra 1958 zaključeni prvi posegi moderniza-cije cementarne. Nadalje pa so za postavitev nove 300 tonske peči za klinker, novih mlinov, skladišč za klinker in sušilnice morali že v tako tesni tovarni najprej sprostiti prostor, ki so ga pridobili z demontažo dotrajanih strojev in z rušenjem starih stavb in dimnikov. Tako je 19. oktobra 1959 obratovala samo peč Krupp s kapaciteto 170 ton klinkerja na dan, po ustavitvi vseh Kruppovih in Unidan mlinov pa je pričel 18. aprila 1961 obratovati mlin slovenskega industrijskega giganta Lito-stroja.

celotna montaža peči in ostalih strojev ter na-prav je bila končana 26. maja 1962. 1. junija 1962, na dan občinskega praznika trbovelj, povezanega z zgodovinskim dogodkom zloma fašistične orjune v trbovljah, pa je cementarna Trbovlje slavnostno pognala v pogon svoj novi obrat. tako je z obnovljeno močjo še enega Litostro-jevega mlina cementarna proizvajala letno že 227.000 ton različnega portland cementa naj-boljše znamke. Toda nenehni razvoj cementne industrije in nenehne potrebe jugoslovanskega gospodarstva po ogromnih količinah cementa je v nadaljnjih letih zahteval od trboveljskih ce-mentarjev ponovne posodobitve. že leta 1968 je bil izdelan investicijski program dograditve nove peči s kapaciteto proizvodnje 1.000 ton klinkerja dnevno, modernizirali so tehnološke

postopke in sredi leta 1969 je cementarna pri-čela še z izgradnjo novega dela tovarne. Spre-menili so tudi več kot tridesetletni način dovoza laporja in apnenca iz kamnolomov po žičnici, ki so jo zamenjali z ustreznejšim podzemnim do-vozom po transportnih trakovih iz kamnoloma naravnost v tovarno.

vendar pa je bilo v ozkem grlu prostorske po-vršine ob trboveljščici skoraj nemogoče najti prostor za širjenje novih tovarniških objektov. toda z regulacijo potoka in prestavitvijo ceste jim je vseeno uspelo dobiti prostor za povečavo cementarne, ki je bila nujna zaradi uvedbe nove rotacijske peči Humboldt s kapaciteto 1.000 ton klinkerja dnevno, toda nadaljnje rastoče objekte strojnih naprav, peči, mlinov ter silosov so mo-rali zaradi prostorske stiske graditi v navpično smer do višine 60 metrov in več. v kolikor samo preletimo podatke, da je bilo za dokončno izgra-dnjo potrebno izkopati 11.000 kubičnih metrov zemlje, pri zemeljskih delih zasipati 11.000 kubikov materiala, vgraditi 12.000 ton betona, izdelati 35.000 opažev in 9.000 odrov, za izde-lavo betona pa je bilo porabljenih 1.100 ton be-tonskega železa, je to zagotovo izjemen podvig delavcev v vsem obstoju trboveljske cementar-ne. Preveč za naštevanje in tudi za strokovno poglabljanje tehnoloških sprememb, ki jim laič-ni poznavalci težko sledimo.

Pa vendarle! Zaradi vse večjih zahtev po še kva-litetnejših vrstah cementa je tovarna leta 1975 pristopila k modernizaciji kurjenja peči z mazu-tom. Z uvedbo mazuta se je nominalna kapaci-teta Smidthovih in Humboldtovih peči povečala za okoli 25 %, kar je več kot preseglo delovanje Kruppove peči, ki so jo po 37. letih obratovanja 1976 ukinili.

Cementarna v obdobju 1955˗1976

1. junij 1962Direktor cementarne trbovlje, ing. Ivo Pinterič,

govori na slovesnosti ob otvoritvi prenovljene tovarne.

Foto arhiv cementarne

P

2012 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 5

Načrt zasaditve in zasaditev samo so izvedli članice in člani Hortikulturnega društva trbovlje.

Poleg obnovljene fasade bazena cementarne skrbijo za lepši izgled tudi lani zasajena drevesa.

Prijaznejši izgled ima tudi železniška postaja trbovlje. Nova korita s trajnicami za lepšo podobo postaje in večjo varnost potnikov.

Zasajeno območje se nahaja v neposredni bližini mostu čez Savo.

Novo podobo je dobila tudi zgradba Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva cementarne.

Dejanja teh požrtvovalnih delavcev nam ka-žejo, koliko odrekanja na račun svojih plač in prostovoljnih nadur so cementarji zavestno vlagali v tovarno, da je lahko dosegala najviš-je razvojne standarde in se obdržala v svetu sprememb!

Nenehno skrb pa so namenjali tudi izobra-ževanju delavcev ob delu in kadrovskem na-črtovanju štipendiranja, kar je cementarni zagotavljalo vzgojo najboljših strokovnih ka-drov. Vendar pa so pomembne razvojne od-ločitve le kratek čas slonele zgolj na uprav-nem odboru in na delavskemu svetu, kajti že kmalu se je razumevanje samoupravnega gospodarjenja zakoreninilo med vse delav-ce, ki so samoupravne odločitve sprejemali zrelo in odgovorno, saj med njimi ni bilo ce-mentarja, ki mu ne bi bilo mar za uspešnost tovarne! Ustavni amandmaji so delavcem dali tudi pooblastilo, da v skladu s samou-pravnimi akti v svoji delovni skupnosti sami določajo samoupravno notranjo strukturo, organe upravljanja, kolegijske in individual-ne izvršilne organe, njihove funkcije, manda-tno dobo in drugo; izvoljenim odborom pa so zaupali pristojnost odločanja, kot so finance, razvoj, kadri, družbeni standard, varstvo pri delu in odgovornost za obveze v združenem delu.

Povzeto po knjigi ''Sivo kot srebro'', avtorice Marinke Fritz Kunc,

ki je izšla leta 2010.

PRIHODNJIČCementarna v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja.

Lepša podoba vstopa v Trbovlje

NADALjevANje S Prve StrANI

južni vstop v trbovlje ob reki Savi je najprome-tnejši vstop v trbovlje. Prav zato je lepša podo-ba območja ob železniški postaji in tudi naprej pomembna tako za domačine, kot tudi za goste, ki prihajajo v Trbovlje. V cementarni so se zato tudi letos odločili, da bodo po njihovih najboljših močeh sodelovali pri urejanju dodatnih prede-lov tega območja in s tem za prijaznejšo podobo Trbovelj.

tako so ozelenili območje na levi strani ceste ob mostu čez Savo, neposredno nad območjem železniške postaje v trbovljah. v cementarni so poskrbeli za dovoz zemlje in priskrbeli raznovr-stne rastline, ki jih je za to področje predvidelo Hortikulturno društvo trbovlje. tudi zasaditev samo so strokovno izvedle članice in člani ome-njenega društva.

v neposredni bližini, pred trboveljsko železni-ško postajo, pa je cementarna v sodelovanju s Slovenskimi železnicami priskrbela zasajena korita. Masivna in stabilna korita bodo z zasa-jenimi trajnicami skrbela za prijaznejšo podobo železniške postaje, ter kot ločilni element med železniškimi tiri in področjem postaje hkrati pri-pomogla k večji varnosti potnikov. večje število zasajenih korit so postavili tudi znotraj same cementarne.

višje proti mestu sta obnovljeni tudi fasadi ce-mentarniškega bazena ter zgradbe Prostovolj-nega industrijskega gasilskega društva. tako poleg visokih vlaganjih v modernizacijo cemen-tarne, s katerimi je ta postala prijaznejša okolju, vlaga Lafarge tudi v lepšo podobo trbovelj.

AKTUALno IZ CEmEnTArnE

v ŠTEvILKAH

50zasajenih dreves

70zasajenih velikih korit

1.160zasajenih grmovnic

2.200 m2obnovljenih fasad

STRAN 6 I N A Š E C A J T N G E I 2012

InTErVJU

Na katerem področju smotrnega ravnanja z energetiko je Slovenija naredila največji korak naprej?težko je reči, da smo naredili na katerem koli področju velik korak naprej. Napredujemo na vseh področjih, sicer počasi, a vztrajno. Pomem-ben korak je bil ustanovitev eKo- sklada, ki zelo uspešno opravlja naloge pospeševalca učinko-vite rabe energije, žal po mojem mnenju s pre-več birokracije. Ampak to je nacionalni problem upravljanja države.

Smo naredili tudi kakšnega nazaj?Nazaj ne, toda zamudili smo vsaj deset let, ko leta 2002 nismo sprejeli ostrejših predpisov o toplotni zaščiti stavb, medtem ko tiste, ki so bili sprejeti, nismo spoštovali oziroma v praksi kontrolirali. Povedati je treba, da smo v času prve energijske krize izdelali znamenito »rdečo knjižico« z naslovom Program ukrepov za racio-nalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije (maja 1977), katere soavtor sem bil. Program je še danes v celoti aktualen in ga lahko mirno prepišemo v vsak nacionalni energetski program. Da ga v praksi nismo ure-sničili, je bila predvsem kriva politična nezainte-resiranost, nizka cena goriv in elektrike ter do-bra razpoložljivost goriv po prvi energijski krizi. Nehali smo s serijsko proizvodnjo sprejemnikov sončne energije, kjer smo bili nekoč vodilni v južni evropi in v celoti izgubili industrijo kotlov in ogrevalne tehnike.

Na kakšen način bi po vašem mnenju lah-ko znižali emisije in dosegli nizkoogljično družbo? Ali ne gre morda le za željo po ohranjanju stanja na stopnji, na kateri se je človeštvo »prebudilo«?Govorjenje o nizkoogljični družbi je po mojem osebnem mnenju skregano z realnim svetom. ogljik je naravni gradnik živega sveta in se mu žal ne moremo odpovedati. Strinjam se, da je potrebno zmanjšati emisijo škodljivih toplogre-dnih plinov in delcev. Ne glede na naraščanje koncentracije CO2 v ozračju pa menim, da co2 ni edini, niti glavni vzrok za segrevanje Zemlje. obstajajo tudi drugi vplivi, druge teorije (npr. vpliv delcev Pm 2,5 ali Pm 10 v stratosferi na nastajanje oblakov), ki jih je potrebno vključiti v sedanje modele za predvidevanje klimatskih sprememb. Ker je moje načelo, da je preventi-va boljša od kurative, predlagam, da pričnemo snovati družbo s kroženjem ogljika in ne nizkoo-gljično družbo ( ne »Low carbon Society«, ampak »carbon recycling Society«).

Izumili smo tudi izraz »trajnostni razvoj«. Ni kontradiktoren?Izrazu »trajnostni razvoj« se upiram že od nje-govega nastanka, saj ga je upeljala Umanotera,

''Sistem ravnanja z izrabljenimi gumami smo vzpostavili z namenom, da zagotovimo okolju prijazno ravnanje z izrabljenimi gumami.''

Dr. Peter Novak: »Brez energije ni življenja«

Foto Zelena Slovenija

DR. PETER noVAK

Dr. Peter Novak je upokojeni redni profesor ljubljanske Fakultete za strojništvo, danes pa dekan Visoke šole za tehnologijo in sisteme ter direktor podjetja Energotech.

Po uspešno opravljeni diplomi na Fakulteti za strojništvo je leta 1975 doktoriral v beogradu in nato kot redni profesor vse do pokoja poučeval na Fakulteti za strojništvo.

Pomembno je prispeval k razvoju rodne regije Dolenjske, saj je kot predsednik razvojnega sveta za jV Slovenijo sodeloval pri oblikovanju Univerze v Novem mestu.

haja na zemljo, je tako velika, da že z uporabo 0,01 do 0,05 % sončnega obsevanja zadostimo vsem našim potrebam danes in v bodoče, tudi če nas bo 10 ali več milijard. Seveda je to bolj politično in ekonomsko vprašanje, saj so tehno-logije že razvite. energija ne bo ovira za razvoj človeštva, prej bosta pitna voda in plodna ze-mlja. vendar z dovolj energije je mogoče premo-stiti tudi ti dve oviri.

Alternativni viri energije se nahajajo tudi v odpadkih, a javnost temu ni najbolj na-klonjena. Kako sami gledate na to kot strokovnjak in kot človek?Rast odpadkov je posledica hitrega razvoja po-trošniške družbe, ki ni sonaravna. Lahko raču-namo, da se bo količina organskih odpadkov v

Podatki kažejo, da slovenska gospodinj-stva še vedno ravnajo precej razsipno z energijo. Kako ljudem predočiti alarman-tno situacijo oz. ali smo že tam, kjer utri-pa rdeča luč?Da, to je točno, vendar ni kritično. Učinkovita raba energije je povezana s ceno goriv. Pri tem država ni dovolj selektivna in se ne zaveda dol-goročnih posledic v politiki cen goriv. Primer: sti-mulacija uporabe biomase za gretje individual-nih stavb je velika napaka, ki nam bo povzročila sive lase zaradi visokih emisij prašnih delcev in rakotvornih katranov, ki nastanejo pri kurjenju vlažnega lesa. Namesto, da bi razpoložljivo bio-maso spremenili vsaj v elektriko, če ne v tekoče gorivo, smo zagotovili najnižjo možno ceno bi-ogoriv, ne da bi vračunali eksterne stroške, ki bodo nastali. uporabniki so si nabavili kotle na biomaso in jih ne bodo menjali vsaj deset let. usmerili smo jih na obnovljivo gorivo, ki pa ima poleg dobrih tudi niz slabih lastnosti pri prak-tični uporabi, z napačno tehnologijo in napačno ceno.

Počasi ugotavljamo, da fosilnih goriv ni v neomejenih količinah. Kje smo z viri, za-logami in kaj po tem?Zaloge fosilnih goriv so na Zemlji še zelo obse-žne in lahko računamo, da bodo ekonomsko izkoristljive še najmanj sto let. Premoga je še veliko, plin odkrivamo na novo, skratka, na nov energetski sistem z obnovljivimi viri energije ali jedrsko tehnologijo ne bomo prešli zato, ker bi zmanjkalo fosilnih goriv, ampak zato, ker bodo predraga ali okolju preveč škodljiva. Potem nam ostaneta sončna in jedrska energija v vseh po-javnih oblikah. Količina sončne energije, ki pri-

Dr. Peter Novak, upokojeni redni profesor ljubljanske Fakultete za strojništvo, je danes dekan visoke šole za tehnologijo in sisteme ter direktor podjetja energotech. S prejemnikom prestižne nagrade za življenjsko delo, izročene s strani Zveze strojnih inženirjev, ki glasno opozarja na obsežne zaloge fosilnih goriv na Zemlji, smo se pogovarjali o energetiki. tako in drugače.

''Podjetja, posebno tista, ki sodijo pod IPPc direktivo, so zelo resno pristopila k energetski

in okoljski sanaciji. Pri tem je pomembno

predvsem znižanje stroškov za energijo,

saj le tako lahko ostanejo konkurenčni na

svetovnem trgu.''

kot preprost prevod angleške besede sustaina-bility. Ker gre za izraz, uporabljen prvič v knjigi »our common future«, je pri razumevanju po-trebna njegova definicija. v pravem pomenu ce-lotne vsebine knjige je to klic »nazaj k naravi, k naravnim danostim in gospodarjenju v naravi ali z naravo«. Narave ne moremo varovati, razvoja ne moremo ustaviti. vse v naravi se razvija, sku-paj s človeštvom in njegovo tehnologijo. torej imamo opravka s trajnim razvojem. Toda ta ra-zvoj je lahko dober ali slab. Izraz trajnosten nam pove, da nekaj traja. Šele ko mu dodamo obšir-no razlago, kaj mislimo s tem, dobi svoj smisel. Slovenski izraz sonaraven vsakemu pove bistvo našega hotenja, brez dodatnih razlag. Če je ne-kaj sonaravno, je torej v soglasju z naravnimi danostmi, ki pa se stalno spreminjajo.

2012 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 7

POvEZANOST Z OKOLJEM

230plavalcev

20klubov

18kolajn mladih trboveljskih plavalcev

43. Lučkin pokalPlavalni klub Lafarge cement se v nedeljo ni iz-neveril tradiciji in je kljub težkemu položaju, v katerem se je znašel, že 43-tič, toliko let je na-mreč minilo od nesreče odlične plavalke Lučke vodišek, organiziral plavalni miting. Udeležili so se ga vsi mladi upi iz Slovenije, ki bodo v priho-dnosti krojili vrh našega plavanja, z izjemo tistih, ki so odplavali rezultatske norme za največja tekmovanja. ti se namreč nahajajo na pripravah ali pa so se udeležili močnejših mitingov v tujini.

tekmovanje so s svojo udeležbo popestrili tudi nekdanji odlični plavalci našega kluba, podžu-panja trbovelj jasna Gabrič in trboveljski župan vili treven, ki je tekmo tudi uradno odprl.

v konkurenci 230 plavalcev iz 20 klubov ter pla-valcev iz Siska in prijateljskega kluba iz milana, sta postala najboljša posameznika Pia Hočevar mucič iz ljubljanske ribe ter emil tahirovič iz Kranja. oba sta v seštevku treh rezultatov dose-gla najvišje število točk na Fina lestvicah in naj-boljši posamični izid na 50 in 100 metrov prsno. V memorialni disciplini 100 m prosto pa sta bila najhitrejša Anamari Košak in Luka Dover.

v svetli luči so se pokazali tudi mladi trboveljski plavalci, ki so v mlajših kategorijah osvojili kar 18 kolajn, kar nas je uvrstilo med najboljše na tem tekmovanju.

Kljub poznemu prihodu v veliki 50-metrski ba-zen so mladi trboveljski plavalci dokazali, da se ne dajo in da kljub težkim časom v trbovljah še obstajajo potenciali za razvoj vrhunskih plaval-cev. brez primernih pogojev bo seveda težko vzgojiti naslednike Tjaše Vozel, da pa se stvari premikajo na bolje, je vsem prisotnim obljubil župan vili treven in samo upati je, da se bodo njegove besede tudi uresničile.

Na prireditvi smo bili priča napredku tudi pri naj-mlajših, ki šolo plavanja izvajajo v bazenu Doma starejših občanov Franca Salamona. Z resnejšo in načrtno vadbo se bodo v prihodnje pridružili tekmovalnim selekcijam.

ob resnično vrhunski organizaciji tega tekmo-vanja, za katerega izvedbo so zaslužni prav vsi plavalni delavci, sponzorji in starši, se plavalci z veliko vnemo podajajo v mesec julij, ko bodo na programu vsa državna prvenstva. Do takrat pa jim zaželimo dobre pogoje za treninge in pa veliko volje, ki jo po tako dolgi in naporni sezoni še kako potrebujejo.

dArko rAUŠL

dekleta

KlaRa Volaj: 2. mesto na 200 m me-šano in 800 prosto, 3. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na 200 m delfin in v finalu memorialne discipline na 100 m prosto, 6. mesto na 50 m prostoŽiVa BRgleZ: 3. mesto na 50 m delfin in 800 m prosto, 4. mesto na 50 m in 100 m hrbtno, ter 200 m delfinKaRiN STRaŽaR: 3. mesto na 100 m delfin, 4. mesto na 800 m prosto, 6. in 8. mesto na 200 m in 50 m delfinDaŠa KRajNc: 3. mesto na 50 m pr-sno, 4. mesto na 50 m prosto, 5. me-sto v kategoriji memorialne discipline na 100 m prosto, 7. mesto na 100 m prsnoNiKa ToDoRoViČ: 3. mesto na 50 m delfin, 5. mesto na 50 m hrbtno, 6. mesto na 100 m hrbtnoKaja iMpeRl: 4. mesto na 200 m me-šano, 8. mesto na 50 m prosto, 100 m hrbtno in 100 m delfinKaRMeN KoVaČ: 5. mesto na 100 in 200 m delfin ter na 800 m prostoNiNa KoS: 4. mesto na 800 m prosto, 5. mesto na 200 m mešano, 6. mesto na 200 m delfin, 7. mesto na 200 m prostoURŠKa ZUpaNc: 5. mesto na 200 m mešano, 7. mesto na 200 m prsnoTia TaRa ZUpaNČiČ (najmlajša v konku-renci iz našega kluba): 4. mesto na 50 m delfin in peta na 200 prosto

UvrsTiTvE DoMaČih pLAvALCEv

faNTje

Zmage v disciplini 1500 prosto so, se-veda v svojih kategorijah, dosegli:Nejc KoS, TileN ŠiNTleR in Žiga KoVa-ČiČ in se tudi v naslednjih disciplinah povzpeli na stopničke:TileN ŠiNTleR: 3. mesto na 100 in 200 m prsno, 4. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na 50 m prsno in 100 m pro-sto v finalu memoriala, 8. mesto na 50 m prostoŽiga KoVaČiČ: 3. mesto na 50 m hrb-tno, 5. mesto na 50 m prosto, 6. me-sto na 50 m prsno, delfin in 100 m prostoNejc KoS: 4. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na 50 m prosto, 7. mesto na 50 m hrbtno in delfin, 8. mesto na 100 m prostoŽiga ŠiNTleR: 2. mesto na 200 m pro-sto, 3. mesto na 50 prosto in 200 m prsno, 4. mesto na 200 m mešano in 1500 m prosto, 5. mesto na 100 m prsno, 6. mesto na 100 prostojaKa jeRŠiN: 5. mesto na 50 m hrbtno in 200 m mešano, 6. mesto na 50 m prsnoMaRcel URBaNija: 4. mesto na 100 m delfin, 8. mesto na 50 m delfinaNDRaŽ KoVaČiČ se je v različnih ka-tegorijah uvrstil do dvajsetega mesta.

bodoče zmanjševala in da se bo veliko anorganskih odpadkov reci-kliralo. Glede smeti - govorim o organskih odpadkih – je moje mne-nje povezano z najnovejšo iznajdbo o njihovi predelavi v sintetični diesel ali kerosen. v komercialni uporabi so prve tovarne za prede-lavo organskih snovi, polietilenskih in Pvc odpadkov in biomase, v zelo kakovosten sintetični diesel. tehnologija je poceni in rešuje mnoge, do sedaj nerešljive probleme manj razvitih držav in jih osvo-baja uvoza goriv za poljedelstvo in celo lokalni promet. Upam, da bomo v naslednjih letih to tehnologijo imeli tudi v Sloveniji. rešuje problem odpadkov, zmanjšuje uvoz naftnih derivatov in zagotavlja smotrno rabo biomase.

Kakšne oz. katere in kolikšne so prednosti termične izrabe odpadkov?Prednosti termične obdelave odpadkov so v koristni uporabi energi-je, nevtralizaciji škodljivih snovi, ki se zapečejo v žlindro in v zmanj-šanju volumna za odlaganje.

Ali v Sloveniji dovolj izrabljamo naravne vire za proizvaja-nje električne energije oz. ali bi lahko kakšen vir še bolj izkoristili?v Sloveniji bi lahko bistveno bolj izkoristili vodne vire in geotermalno energijo, ki omogoča proizvodnjo elektrike v pasu, z odpadno toplo-to bi lahko oskrbovali na tisoče ha rastlinjakov in postali pomemben izvoznik povrtnin in cvetja. večjo pozornost bi morali posvetiti vgra-dnji sprejemnikov sončne energije za pridobivanje toplote in izrabi energije okolja (toplotne črpalke - plitva geotermija - geosonde, zu-nanji zrak). Pri tem pa bi morali kot pomožno energijo za toplotne črpalke uporabljati le elektriko iz obnovljivih virov.

Smo že kje šli prek roba? Smo katerega od teh virov že preveč izčrpali?Mislim, da ne.

Planet v največji meri izčrpavajo industrije. Ste si morda kdaj ogledali katerega od podjetij, ki upravljajo z energen-ti ali proizvajajo večje emisije (elektrarne, cementarne, cinkarne, plinarne ipd.)?obiskal sem večino večjih slovenskih tovarn, He in te, tudi skladi-šča tekočih goriv, tako da poznam njihove težave in želje. bil sem v cementarni trbovlje in preverjal njihovo uporabo sekundarnih goriv. Če bi vsi v trbovljah in okolici tako skrbeli za okolje, kot so v zadnjih letih v cementarni, potem bi bilo trbovlje med najbolj čistimi mesti v Sloveniji. tam še zdaleč cementarna ni največji onesnaževalec oko-lja. bomo videli reakcijo »kroga«, ko bodo cementarno ustavili in bo okolje še vedno onesnaženo. Kdo bo naslednji glavni krivec? morda tet, ki ima najvišji dimnik v eU in nove čistilne naprave.

Kako se ta podjetja prilagajajo vedno ostrejšim kriterijem evropske zakonodaje na področju varovanja okolja? Podjetja, posebno tista, ki sodijo pod IPPc direktivo, so zelo resno pristopila k energetski in okoljski sanaciji. Pri tem je pomembno predvsem znižanje stroškov za energijo, saj le tako lahko ostanejo konkurenčni na svetovnem trgu. Po mojih informacijah je večina slo-venske industrije uredila svojo energetiko tako, da so po potrebni energiji na enoto proizvoda v evropskem povprečju. vrsto let (od ustanovitve, do nedavnega, ko so me zamenjali) sem bil predsednik komisije za podeljevanje nagrad za energijsko učinkovito podjetje in za najboljšega energetskega managerja, zato sem lahko spremljal napredek, ki ga je napravila slovenska industrija na tem področju. Lahko z gotovostjo trdim, da so opravili veliko delo.

Nihče si ne želi čistilne naprave za vogalom svojega doma, zelo glasnih ali zelo nemarnih sosedov … Pa si res vsi zna-mo predstavljati življenje brez energije?brez energije ni življenja, ni razvoja, ne trajnostnega, ne sonarav-nega, zato bomo vedno morali najti optimalni kompromis med družbenim in privatnim interesom pri gradnji energetskega siste-ma. vprašanje je povezano tudi s krizo etičnih in moralnih vrednot družbe. Sebičnost je presegla vse meje in morala je zelo pokvarljivo blago. okoljska zavest mora seči preko svojega praga in le celovit pogled in celovita presoja, kjer so prioritete usklajene z prednostni-mi cilji družbe kot celote, lahko da končni odgovor o najboljši rešitvi. vsak poseg v okolje ima negativne in pozitivne posledice. Nekoč je družbeno dobro imelo prednost in vsi smo živeli razvoju primerno. Danes lahko posameznik zaradi svojega sebičnega interesa zau-stavi milijonski projekt in pri tem za družbeno škodo ni odgovoren, za škodo pri sebi pa iztoži nemoralno veliko odškodnino. tu je tudi odprto vprašanje, kako so etična načela vtkana v sodno zakonodajo in kakšna je etika tožilstev, advokatov in sodišč.

Hvala za pogovor.

v SPomIN LUČKI voDIŠeK

STRAN 8 I N A Š E C A J T N G E I 2012

Pravilno rešitev križanke napišite na kupon in ga do vključno 30. 8. 2012 pošljite po pošti na naslov:

UrEdnIŠTVo nAŠE CAJTngELAFARGE CEMENT D.O.O.KOLODvORSKA 5, 1420 TRbOvLJE

med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 6 nagrajencev in jih obdarili s praktičnimi nagradami.Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki časopi-sa Naše cajtnge.

Nagradna križanka št. 03/2012

rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Sestavil Damjan Kovač

rešitev nagradne križanke št. 02: prihaja pomlad.Nagrado prejmejo:1. nagrada: vinko Kurent (trbovlje)2. nagrada: miljana Klinc (Zagorje), jožefa Hrovat (Kisovec)3. nagrada: marjeta Koban (Zagorje), maja jovan (Dol pri Hrastniku), Anamarija ceferin (trbovlje)Nagrajenke prejmejo nagrado po pošti. Čestitamo!

PROSTI ČAS

Prvi šiht - cementarna

MOKI PODOBNA BELA SNOV IZ KROMPIRJA, OGLJIKOV HIDRAT IZ

GLIKOZE

PREDEL MESTNEGA

JEDRA LJUBLJANE

VEČJE PALES-TINSKO MESTO

REŠITEV UGANKE

JUŽNO KOR.

POLITIK (Do Huan)

POTEPUH, BREZDOMEC

PRIREDIT. IZDELOVAL. AJVARJA V

MAKEDONIJI

MENTOR NA FILOZOFSKI FAKULTETI (Jože), TUDI

SLOVENSKI SANKAČ (Domen)

SIBIRSKI VELETOK

TENIŠKI REKVIZIT

PRIPRAVA Z REŠETKO

ZA PEČENJE

NASELJE V OBČINI MORAVČE Z

OSOLETOVO JAMO

OBISK FILMSKE

PREDSTAVE

NAPRAVA NA KATERO SE NAVIJA

PREJA

SODNIK V GRŠKEM

MITOLOŠ. PODZEMLJU

OTROŠKI PODOL-GOVAT

KRUHEK

5 ŽIVAL Z MEHKIM TELESOM IN HIŠICO

GOLOBICA (ang.), TUDI KOZMETIČ. ZNAMKA

8

PTICAUJEDASIVE

BARVE

PIHALNI INSTRUMENT

INDIJSKA POKRAJINA

IVOBAN

JEZERO V ITALIJI

UKR.-GALS. SREDNJEV.

KNEZ (Danilo)

PRISELJENEC 3

REKA NA JZ POLJSKE

OBMORSKA DRŽAVA

V JV AZIJI

PIJAČA IZ BEZGA

4 KAN. PEVEC (Jonathan)

IME AMERIŠKEGA

IGRALCA BEATTY-ja

ŽEPNI SPREJEMNIK

BISKVITNO PECIVO

VENEZUEL. REVOLU-CIONAR (Simon)

6 NASELJE SV OD LONDONA

LOV NA SIPE

PRIZNANA ŠPANSKA ZNAMKA OBUTVE

1 9 IGOR OZIM

POLOŽAJ NADVLADE

NAD ŠIBKEJŠIM

NIKOLA ERDMAN

NEM. NOVINAR (Thomas) IN KITARIST (Artie)

SL. ZGOD. (Milan)

ŽENSKI ORGAN

TOMAŽ TERČEK

EDVARD KOCBEK

JULIO IGLESIAS

LJUBEZENS. MUZA GRŠKE

POEZIJE

ŽIGAŠTER

NA REČNI BREG

NANEŠENO KAMENJE

ZNAMKA MOT. ŽAGE

INDUSTRIJ. RASTLINA

SLAVKO OSTERC

SLOVENSKA TELEVIZ. MODERA-

TORKA

11ROBERT OVEN

OGRAJEN PROSTOR

ZA ŽIVINO

BENINSKI POLITIK (Hubert,

1916-2000)

ŽOGA IZVEN

IGRIŠČA

10 MESTO NA SZ BOSNE IN HERCE-

GOVINE

ARH. SEMIT. NASELJE

LENNONOVA ŽENA (Yoko)

JAPONSKO MESTO

NA JUGU HONŠUJA

MORSKO OBREŽJE

2 VEDA O ATOMIH

7

ISABELLE ADJANI

OLGA GRACELJ

OBMORSKA DRŽAVA V SEVERNI AMERIKI

NA MEJI Z GVATEMA-LO, ZDA IN BELIZEJEM

ZDRAVNIK ZA OČI

IN UŠESA

SESTAVIL: DAMJAN KOVAČ

NESTRO-KOVNJAK

ASTRONOM, PROFESOR NA UCLA

(Steven V.)

PRIPOMOČEK ZA BOLJŠI

VID

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Po končani kovinarski šoli leta 1957, se je vsaj večina diploman-tov IKŠ, zaposlila v Strojni tovarni. Sam sem na dan, ko bi moral prvič v službo v Stt, šel na upravo po delovno knjižico. tam za-posleni so me sicer malo začudeno pogledali, ko sem jim razložil kam grem v službo, mislili pa so si, že veš.

Nekoč je veljalo nenapisano pravilo, da se tam, kjer delajo starši, zaposli tudi otrok. In ker je moja mama delala v cementarni, sem se tudi jaz zaposlil v cementarni. malo me je pritegnila tudi urna postavka, saj bi v Strojni dobil 35 dinarjev na uro, v cementarni pa sem dobil 37. Neki težki denarci.

Kam sem prišel, sem ugotovil žal prepozno. Zamislite si občutek fanta, starega 14 let, ko mu v kadrovski službi cementarne reče-jo: »jutri ob 6. uri na zajlpon v kamnolom retje.« Niti sanjalo se mi ni, kje naj bi to bilo, vprašal pa tudi nisem, da ne bi izpadel bumbar. Za zajlpone sem že vedel, saj smo se kot otroci obešali na njihove vrvi, čigav pa je kateri, se pa žal nisem nikoli preveč zanimal. Pa bi bilo dobro, da bi se.

Zjutraj, jo tako, že ob 5. uri zjutraj, mahnem iz žabje vasi na Gu-jdo in od tam naprej, naravnost od šticne do šticne, proti zgornji postaji žičnice, misleč, to bo tu nekje. Ko pridem do konca rudni-ške, se ojunačim in vprašam, kje je šlosarska delavnica v pruhu. »Kar za cementarniško žičnico pojdi in na koncu vprašaj«, je sle-dil odgovor. ta je bila malo nižje in je tekla skozi vas retje. tako jo mahnem še za drugo žičnico.

Korak pospešim v tek, ocenil sem, ure seveda še nisem imel, da se ura neusmiljeno bliža šesti. Ne bi rad zamudil že kar prvi dan. ves prepoten pritečem do zgornje postaje žičnice in tam vpra-šam: »Kje pa je ključavničarska delavnica?« »to pa ni tu,« sledi odgovor, »moraš iti po dveh premzih navzdol.« Z dolgimi koraki jo mahnem navzdol, saj me čas že neusmiljeni preganja. Spre-mljajo me začudeni pogledi delavcev, ki jih srečujem. verjetno si mislijo, kaj pa ta nori tu po pruhu.

tik pred šesto sem končno na cilju, javim se mojstru johanu. ta me začudeno pogleda in si verjetno misli, tale suhljad pa ni prav nič podobna kakšnemu monterju. Kaj češ.

Dodeli me k skupini starejših delavcev, ki naj bi montirala, kot so mi razložili na upravi, novo opremo, drobilnice in žičnice, obe-nem pa vzdrževala še staro. možakarji zrelih let, oblečeni vsak po

svoje, česar tudi nisem bil vajen, saj so v Stt-ju nosili vsi enake modre delovne obleke, v meni vzbudijo strahospoštovanje. o ka-kšni ključavničarski delavnici, kakršne sem bil vajen, seveda tudi ni bilo govora. Zgradba nove žičnice in drobilnice, še brez vrat, okna brez šip, nobene strojne opreme. Ob steni delovne mize s šraufštuki, na sredini premično kovaško ognjišče, star ambus, v kotu nekaj brusilnemu stroju podobnega, poleg njega vrtalni stroj na jermenski pogon.

Silno me preseneti razvijalec acetilena, ki ga v živo vidim prvič, saj sem ga poznal le iz šolskih knjig. v Stt so že davno imeli je-klenke za plin. Pravi muzej v malem.

S še enim sodelavcem sva določena za popravilo bagerja.odpra-viva se na kraj, kjer naj bi opravila popravilo. Zagledam veliko že-lezno gmoto, vso zarjavelo, prepredeno z jeklenimi vrvmi, povsod gore oblaufane fetne. Nekaj bo treba razdreti in zavariti.

Najprej se začudim, ko ugotovim, da so vijaki na starih napravah colski, kar v Strojni tovarni že dolgo ni bil več slučaj, le učili smo se o njih. tudi matični ključi so označeni s čudnimi oznakami. »Daj mi ključ finfzekscen,« mi reče sodelavec. Gledam ga z izbu-ljenimi očmi, misleč, da se šali. opazil je mojo zadrego in rekel: »Fant, se bo treba kar navaditi.«

Ko je bilo treba nekaj zavariti, me pošlje po elektrode in varilsko držalo. odhitim tja, kjer naj bi bila delavnica, in iščem. »Kaj pa iščeš, fante?« me vpraša Hribarjev ata. »elektrode,« mu odgovo-rim. »Saj jih je tamle cela kišta,« reče. Pogledam. te štange sem pa že videl, le da nisem vedel, da naj bi to bile elektrode. Gole palice, brez zaščitnega plašča, za takšne še slišal nisem. Držalo za varjenje. Kos cevi oblečen v kompresorsko cev namesto ročaja, vse narejena doma.

Uspešno zaključim svojo prvo ekspedicijo in se vrnem na delo-višče.

Kasneje, ko sva delo končala, si ogledam še ostalo orodje. veči-na je bila istega, domačega izvora. tudi imena za orodje so bila čisto drugačna, kot sem jih bil vajen. v šoli lepa slovenska, tu pa večina nemška ali pa popačena.

O kakšnih garderobah ali kopalnici na mojem prvem delavnem mestu tudi ni bilo govora. Pred malico, ki smo jo prinesli s seboj, smo si roke umili kar v vodi, ki se je iz žlebe nabrala v kastlcu, ob

koncu šihta pa v isti še škornje. vodo za pitje so po žičnici pošiljali iz tovarne v lesenih bankah in če je bilo vroče, je že kmalu po deveti ni bilo več.

o kakšnih delovnih oblekah ali zaščitnih rokavicah seveda tudi ni bilo ne duha ne sluha.

ob 14. uri sem šel s sodelavci domov, seveda po drugi poti, ki je bila več kot enkrat krajša od prehojene. Prej sem šel okrog riti v varžet.

tako se je končal moj prvi delovnik. Za kasnejše, vsaj mislim, da uspešno praktično delo, sem se moral še marsikaj naučiti, saj mi je šola dala le teoretično osnovo. Klub težkemu začetku, pa tudi kasneje nam ni bilo z rožicami postlano, sem v tej tovarni zdržal celo delovno dobo.

LEopoLd odLAzEk

Leopold Odlazek - Lubo je človek številnih talentov. Nekdanji cementar, danes upokojenec ter odličen poznavalec trboveljščine in trboveljskosti. Tokrat opisuje prvi "šiht" v cementarni.