• Da moramo danes govoriti o ekološko ali biodinamično

pridelani hrani, za katerima stojijo strogo določeni

normativi, je le dokaz, da se je človeštvo zelo oddaljilo od

narave.

• Prehranski strokovnjaki kot vir vitaminov pogosto

priporočajo sadje in zelenjavo. Vendar pa je sveža solata

lahko tudi nezdrava, če prihaja iz konvencionalne

pridelave.

• Danes je o zdravi prehrani veliko govora, kljub temu je

delež tistih, ki se odloča za ekološko pridelano

hrano, še vedno zelo majhen.

• Prednosti okusa ekoloških pridelkov so bolj ali manj

subjektivne, vendar pa je za ekološke kmete znano, da

na svojih kmetijah skrbijo za večjo pestrost rastlinskih in

živalskih vrst. Ekološko kmetijstvo si prizadeva pridelovati

tudi visokokakovostna živila, ki odražajo raznolike

kulinarične želje sodobnega porabnika.

• Ponudba ekoloških živil na trgu je čedalje večja in zajema

poleg sadja, zelenjave in mesa tudi, otroško hrano, pivo

in jogurte. V Evropi za ekološka živila prevladuje oznaka

»bio«, ki smo jo uporabljali tudi v Sloveniji, vendar je

danes zaradi bolj nadzorovane uporabe, uradno sprejeta

beseda za označevanje ekološko pridelane hrane »eko«.

• Proizvodnja in prodaja ekoloških živil z oznakami in znaki

na trgu EU sledi strogemu postopku certifikacije, ki je

obvezen za vse. Pri ekoloških pridelovalcih in

predelovalcih potekajo kontrolni pregledi enkrat letno in

če nosilci dejavnosti ne izpolnjujejo vseh zahtev, se jim

certifikat odvzame.

• Možno je, da so ekološka živila pod vplivom

pesticidov, vendar je povprečna okužba ekoloških živil

200-krat manjša kot pri konvencionalnih živilih. Vendar pa

po zakonodaji ekološka živila ne smejo vsebovati gensko

spremenjenih organizmov, umetnih arom in barvil in so

zato s tega vidika bolj zdrava.

• S kmetije morajo biti odstranjena vsa mineralna gnojila in konvencionalno pridelana krma, zaščitna sredstva,

• Vodi se evidenca del in hranijo se dokazila za vse postopke ( računi, embalaža,…),

• Vzpostavi se kolobar in na drug način zagotovi rodovitnost,

• V pridelavi se uporabljajo le organska gnojila in dovoljena sredstva za krepitev in zaščito rastlin,

• Treba je zagotoviti, da je reja živali v skladu z njihovimi potrebami (prosta reja za govedo, možnost paše v poletnem času),

• Predelava živil se izvaja po pravilih, treba je preprečiti križanje poti ekoloških in konvencionalnih živil,

• Prepovedana je raba gensko spremenjenih organizmov,

• Prepovedano je preventivno zdravljenje živali (z antibiotoki,…),

• Kmetijska zemljišča morajo biti pravilno obremenjena z živalmi

• Zaradi trenutne finančne situacije je v našem okolju cena

ekološko pridelanega mesa enaka ceni konvencionalno

pridelanega.

• Ekološko pridelana hrana za živali je draga, na tržišču jo

je malo. Zato je reja živali s kupljeno krmo nerentabilna

(npr. kokoši).

• Meso ekološko vzrejenih živali (goveje) je na tržišču

iskano. Proda se največkrat neposredno na

kmetiji, predvsem stalnim strankam.

• Tudi ekološko pridelana zelenjava je iskana, a za isto

ceno kot konvencionalna. Zanimanje spodbujajo tudi

medijsko izpostavljene afere v zvezi s hrano.

• Vsekakor je zanimanje za ekološko pridelano hrano v

porastu.