Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS

13. sociološka delavnica SPOMIN NA PRETEKLOST

ČASOVNOST NEČASOVNEGA

Kamnik 29, marec 2007

Slovenske gorice

Večidel nacionalno precej homogene stanovsko razvejane

– kmetje– kajžarji, (žalarji, kočarji)– viničarji (vajncerli)– hlapci, dekle– obrtniki in trgovci le v trgih

Občevalni jezik v slovenjegoriških občinah leta1910

0

200

400

600

800

1000

1200

Selnica

ob M

uriPla

č

Ceršak

Pesniš

ki d

vor

Grišova

Jare

nina

Sp. Jak

ob. Dol

Pernic

a

Šentil

j

Jurij

ob P

esn.

Vukovs

ki dol

Zgornja

Kungot

a

Zg. Jako

bski d

ol

Korena

Krem

berg

Senar

ska

Sp. Volič

ina

Sv. T

rojic

a

Sv. A

nton

Benedik

t

Sv. Ju

rij v

Sl g

.

Lenar

t

Trije K

ralji

Zg. Roč

ica

Zg. Volič

ina

Zg. Porč

ič

Ljuto

mer

Jeru

zale

m

Ormož

Velika

Ned

elja

nemški j.

slovenski j.

Razmerje med slovenskim in nemškim občevalnim jezikom v nekaterih krajih

Ceršak Jarenina

Lenart Ormož

Druga polovica XIX. stoletja

Slovenci in Nemci žive sprva “dokaj složno” razcvet slovenskega narodnega gibanja Taffejeva vlada pojav nemških “obrambnih organizacij razvoj “mladeniškega gibanja

Ustanovitve bralnih društev ob severni meji

1887 Videm ob Ščavnici 1890 Jarenina, Voličina 1891 Vitomarci, Kapela 1893 Šentilj 1894 Cekvenjak, Negova, Gor. Radgona 1896 Korena 1897 Velka 1899 Sv. Ana, Benedikt sklene se veriga bralnih društev od Šentilja do Ljutomera. 1902 Jurovski dol 1903 Malečnik 1904 Trnovska vas 1906 Jakobski dol, Apače 1907 Vurberk, Sv. Martin 1908 Sv Trojica, Lenart

Deutscher Schulverein

Ustanovljen 1880 na Dunaju; Abwehrkampf na narodnostnih mejah,

sprva dokaj liberalno društvo, ki se v 90-h radikaizira

Ustanavlja šole Sep. 1880 20.000 članov. Leta 1904 : 70.000 članov. Leta 1911: 190.000 članov 1910 : 1.108.919 K dohodkov Do leta 1914 zgradi 17 šol, v 26 krajih

podpira gradnjo nemških šol Vzdrževal 13 šol, 6 vrtcev, 100 šol

prejema finančno podporo. V 24 krajih je naselil nemške sirote, da

je zagotovila dovolj šolarjev

Šole, ki jh je Deutscher Schulverein izgradil ali podpiral v Slov. goricah

Südmark

Nemško obrambno društvo ustanovljeno v Gradcu 24. novembra 1889

Nudi gospodarsko pomoč Nemcem na narodnostno mešanih ozemljih Štajerske, Koroške, Kranjske idr.

Kupuje zemljišča, kmetije in naseljuje nemške družine

Finančno podpira kmete, obrtnike in njihovo sodelovanje

Südmark II.

1906 Südmarka kupi v Šentilju 200 oralov zemlje in naseli tri nemške družine (26 oseb)

Do leta 1914 naseli svoje ljudi še v Stari gori pri Šentilju, Cirknici,v Dobrenju, Svečini, Slatinski dol, Plač, Zg Kungota, Kaniža, Ranca, Pesniški dvor, Jurij ob Pesnici, Pesniški vrh, Krnica, Ceršak, Košaki, Kamnica

Na 5127 oralih naseljenih 64 družin (368 oseb)

Štajercijanstvo

Nasprotuje spreminjanju deželnih meja Korenine že v drugi pol XIX. stoletja, a v

Slovenskih goricah najbolj razširjeno v začetku XX. stoletja

Leta 1900 na pobudo ptujskega župana Josefa Orniga začno izdajati slovensko pisani tednik Štajerc

Do leta 1907 “Štajerc Partei” zmaga na 15. občinskih volitvah

Januarja 1907 se organizira kot napredna zveza in postane pomemben politični dejavnik

Družba Sv. Cirila in Metoda

Ustanovljena leta 1885 kot odgovor na Deutscher Schulverein

Do 1907 slogaška organizacija “z liberalnim navdihom”, nato odkrito liberalna organizacija s primesjo narodnega radikalizma

Organizira Slovenske šole in vrtce. Na štajerskem je ustanovila šolo na Muti in 5 vrtcev (Celje, Maribor, Gabrje, Ormož, Središče)

Lenart v Slovenskih goricah okoli leta 1910

102 hiši, 9 trgovin, 3 pekarne, 2 mesariji, 2 čevljarja, 2 mizarja, 2 kleparja, 1 krojač, brivec, lončar, medičar, svečar, sedlar, zidar, ključavničar, kolar in urar

8 gostiln (1 slovenska) Sedež občine, župnije in

sodnega okraja, davkarija, pošta, pet-razredna ljudska šola, žandarmarijska postaja

2 odvetnika, 2 zdravnika, notar, živinozdravnik

Pogled na trg Lenart skozi nacionalna očala:

Županstvo – nemško Župnišče - vedno

slovensko Od aprila 1888 okrajni

zastop v Slovenskih rokah

Šola do 1906 nemška potem slovenska. Schulverein leta 1909 ustanovi svojo šolo

Pošta – nemška

Pogled na kraj skozi nacionalna očala II.

Davkarija – večji del Nemška Okrajno sodišče: nemško, od 1889 se začne

pri sodnih postopkih uporabljati tudi slovenščina

Advokati Slovenci po letu 1903 Notar - oportunist

Društva

SLOVENSKA: -čitalnica Podružnica Ciril-

Metodove družbe Sokolsko društvo (od

1908)

NEMŠKA: Deutscher

Männergesangverein Podružnica Südmarke Požarna bramba

Banke

Nemško posojilno društvo (Vorschussverein)

Okrajna posojilnica Glavna hranilnica in posojilnica

Slovenskih goric

Ptujska Sparkassa

Majhne osebe – veliki prepiri

advokat Milan Gorišek notar Franjo Štupica (lib. - kler. - Nemci) zdravnik Franc Tiplič (liberalec – klerikalec)

Sodni uradnik Ožbalt Ilaunig

Nemškutarstvo

Karl Radey - sin slovenskega notarja in deželnega poslanca Franca Radeja se je štel za Nemca

Ambros Petrowitsch – sin narodno zavednega začetnika slovenskega uradovanja na sodišču Ivana Petroviča

Alojz Kraigher:“Kontrolor Škrobar”

Pisatelj opazuje renegatstvo davčnega kontrolorja Arnošta Škrobarja, ki je prišel s Kranjskega v obmejno nemškutarsko gnezdo k Sveti Trojici v Slovenskih goricah.

Arnošt je brez trdne narodne zavesti, jeguljast, prilagodljiv uradniček, ki si je štel za posebno junaštvo, če je v uradnem aktu kdaj narisal slovensko strešico.

S trgovin,lokalov in ustanov se bleščijo nemški napisi, uslužbenci govorijo nemško, po nemško se pači tudi trška gostilničarka. Nemškutarji popravljajo svoja imena po nemškem pravopisu, govorijo in pojejo pa v popačeni nemščini.

Rudolf Hans Bartsch: “Das deutsche Leid”

“…piše o Slovencih kot o barbarskem ljudstvu brez kulture, ki ogroža nemškega duha. Zanj je Štajerska avtohtono nemška dežela, ki so jo preplavili Slovani itd.”

Deutscher Schulverein pri Lenartu

leta 1909 zgrajena šola

v šolo se ob nemških vpišejo tudi slovenski otroci, zlasti viničarski

iz Dunajske sirotišnice so v Lenart poslali 20-30 sirot

spori in pretepi med otroci

spori zaradi petja pri “cesarski” maši

Čas vojne (1914-1918)

Aretacije in preganjanje narodno zavednih Slovencev (ovadbe)

Mobilizacija na vzhodno fronto Ogromno žrtev (50/1000) prebivalcev

Čas miru – Maistrov prevzem oblasti

Razsajanje španske gripe, ogromno mrtvih Pomoč Maistru, pri oskrbi s hrano in z denarjem lenarške

hranilnice 3. novembra ustanovljen Narodni svet 13. nov. Gorišek prevzame vodenje narodnega sveta 17. novembra ključe izroči župan Sollag 19. novembra pošto zapusti nemški poštar 20. novembra izobesijo na lenarški cerkvi slovensko trobojnico 2. decembra konec pouka v “nemški šoli” 5. decembra – nemški napisi na trgovinah prepovedani 14. decembra proslava “ujedinenja”

Mnogo prebivalstva “apatičnega” Zabavljanje čez novo državo, kadar je česa

primanjkovalo.

“Mišljenje in srce šlo je še vedno za staro Avstrijo. Sreča je bila, da tu ni prišlo do plebiscita – Slovenske gorice bi bile izgubljene kakor divni Korotan”

Čez 23 let pa…