Upload
ziga-turk
View
1.623
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Citation preview
Novinarska konferenca
15.10.2007
Dr. Žiga Turk, ministerSlužba Vlade RS za razvoj
Vsebina
• Poročilo o uresničevanju Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji
• Razvojna naravnanost proračuna 2008 in 2009
• Reforme - stanje, pogled naprej
Poročilo o uresničevanju Programa reform za izvajanje Lizbonske
strategije v Sloveniji1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša
gospodarska rast2. Učinkovito ustvarjanje, prenos in uporaba
znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta
3. Učinkovita in cenejša država 4. Moderna socialna država in večja zaposlenost5. Povezovanje ukrepov za doseganje
trajnostnega razvoja
Cilji SRS
predsedovanje EU, vabilo v OECDs svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in zavzetim delovanjem v mednarodni skupnosti
postati v svetu prepoznavna in ugledna država.
- počasen napredek pri prehodu na obnovljive vire!
uveljavljati načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja,
vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva
stopnja tveganja revščine 12% #4 v EUprikrajšanost … BE, ES, SI, FR, EU25, IE, UK, PT,Gini koeficient (v %) 2004=23,8 (#3 v EU, za S in DK), razmerje kvintilnih razredov (80/20)= 3,4(petina najbogatejših oseb ima 3,4-krat več dohodka od petine najrevnejših oseb).
izboljšati kakovost življenja in blaginjo vseh, merjeno s kazalniki človekovega razvoja, zdravja,
socialnih tveganj in družbene povezanosti
2005 … BDP = 86,6% EU2007 … BDP = 90,6% EU2013 … BDP = preseči 100% EUzaposlenost 2005 = 66%, 2007=67,8%
- v desetih letih preseči povprečno raven gospodarske razvitosti EU
- povečati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije (70%)
17.32117.961 18.157
18.9231,2
1,25 1,26
1,31
16.500
17.000
17.500
18.000
18.500
19.000
19.500
2003 2004 2005 20061,1
1,15
1,2
1,25
1,3
1,35
število rojstev stopnja rodnosti
naj nižj a stopnj a rodnosti
Rast mora biti za 3 o.t. hitrejša od
EU
I. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast
sprejeli Evro 1.1.2007uspešna vključitev v evropski tečajni mehanizem ERM 2 in prevzem evra
VEM, eVEM, s.p. 1 dan, 2007, d.o.o. v 2008, prihranek 15mioEUR, Zakon o družbahtveganega kapitala
povečanje konkurenčne sposobnosti
zaostajanje NTI- Slovenija je v letu 2006 beležila odliv TNI v višini 0,6 milijarde EUR in priliv NTI v višini 0,3 milijarde EUR. V l. 2006 je beležila neto odliv TNI v višini 0,3 milijarde EUR.
podpora internacionalizaciji gospodarstva,
izboljšanje delovanja JAPTI, odpiranje predstavništev v tujini v l. 2006 so bila odprta 4 predstavništva: Milano, Düsseldorf, Istanbul, Bukarešta.
povečanje prilivov razvojno spodbudnih domačih in tujih naložb,
gospodarska rast 6.5%(1. polletje 07) konkurenčnost (IMD) 2005=#43, 2007=#40
spodbujanje podjetniškega razvoja in povečanje konkurenčnosti,
Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast
4,8
3,9
5,4
4,1
3,13,7
2,8
4,44,1
5,7
6,5
0
2
4
6
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*
Vir: SURS, UMAR, september 2007; *2007 1. polletje
v %
BRUTO DOMAČI PROIZVOD SLOVENIJE realne stopnje rasti v %
Povprečna rast v zadnjih 10 letih: 4,2 %
Povprečna rast v zadnjih 10 letih je
4,2%
Konkurenčnost IMD
Zaposlenost narašča z rastjo BDP, hkrati produktivnost pada
98
100
102
104
106
108
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*
Rast zaposlenosti Rast BDPPRODUKTIVNOST
BDP, ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST
VIR: SURS- nacionalni računi; produkivnost kot BDP na zaposlenega
Plače naj se gibljejo skladno s produktivnostjo
100
102
104
106
108
110
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*
NETO PLAČE - realna rastBRUTO PLAČE - realna rastPRODUKTIVNOSTInflacija
REALNA RAST NETO PLAČ IN PRODUKTIVNOST
Vir: SURS, lastni preračuni , 2007, razpoložljivi podatki za prvo polletje in 2. četrletje
II. Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in
kakovostna delovna mesta
• vključenost v vseživljenjsko učenje 15.3%, lizbonski cilj je 12.5%
• Celovita strategija vseživljenjskega učenja je v javni obravnavi (2007)
• spremembe Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju
• sprejeta Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2007–2010
izboljšanje kakovosti izobraževanja in spodbujanje vseživljenjskega učenja.
• #2 - #5 pri kakovosti znanstvenega delapatenti … #1 med novimi članicami,
• MR za gospodarstvo, postdoc projektispremenjena struktura vlaganj v RR
• davčna olajšava RR v gospodarstvu znaša 20-40 %
• reforma VIS in R&R
povečanje gospodarske učinkovitosti in vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj
0
20
40
60
80
100
Belg
ija
Esto
nija
Fins
ka
Irska
Cip
er
Dan
ska
Špan
ija
Zdr.
kral
jest
vo
Litv
a
Šved
ska
Niz
ozem
ska
Luks
embu
rg
Fran
cija
EU-1
5
EU-2
5
Nem
čija
Grč
ija
Latv
ija
SLO
VEN
IJA
Poljs
ka
EU-1
0
Mad
žars
ka
Avst
rija
Mal
ta
Slov
aška
Italij
a
Češ
ka
Portu
gals
ka
V %
Nižja Srednja Terciarna
Delež prebivalstva z zaključeni terciarno izobrazbo se približuje povprečju EU
Vir: Population and social conditions – Labour market (Eurostat), 2006 iz Poročila o razvoju 2007, UMAR
Izobrazbena sestava delovno aktivnega prebivalstva v državah članicah EU-25, v %
III. Učinkovita in cenejša država
• Povečanje števila sodnikov (imenovanje 35 novih v 2006), zagotovitev prostorskih pogojev
• informatizacija sodišč in sodnih postopkov (e-pravosodje, informatizacija vpisnikov sodišč), reorganizacija in boljše upravljanje sodišč
zagotovitev boljšega delovanja pravosodnega sistema
• proračun 2008, 2009• več za R&R• zmanjšanje javne porabe v BDP za 1,9 o.t. v 2007 (cilj
reform 2 o.t. do 2008 %), primanjkljaj 0,6% v 2007 in 0,3% v 2008 (cilj je izravnan proračun do 2010)
razvojno prestrukturiranje javnih financ
• povečanje vloge Službe vlade za razvoj • sprejet Program ukrepov za odpravo administrativnih
ovir ter osnovna metodologija za pripravo Izjave o odpravi administrativnih ovir
• Povečanje učinkovitosti države in uvajanje e-uprave (2-3 najboljša v Evropi)
• tehnološko sta združena poslovni in sodni register.
povečanje institucionalne konkurenčnosti in učinkovitosti države,
Administrativna bremena se zmanjšujejo, v Evropi smo nekje v sredini
Administrativna bremena kot delež BDP v %
6,80 6,80 6,80
5,004,60 4,60 4,60 4,60 4,60
4,103,70 3,70 3,70 3,50 3,30
2,802,40
1,901,50 1,50 1,50
0
1
2
3
4
5
6
7
8
Grč
ija
Mad
žars
ka
Rom
unija
Pol
jska
Avs
trija
Italij
a
Portu
gals
ka
Slo
vašk
a
Špan
ija
Slov
enija
Fran
cija
Nem
čija
Niz
ozem
ska
EU
-25
Češ
ka
Bol
garij
a
Irska
Dan
ska
Fins
ka
Šve
dska
Velik
a Br
itani
ja
Vir: Evropska komisija
Tretja prednostna razvojna naloga:Učinkovitejša in cenejša država
sprejeta nova zakonodaja na področju javno-zasebnega partnerstva zmanjševanje sodnih zaostankov in trajanja postopkov
0
5
10
15
20
25
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006Štev
ilo m
esec
ev p
otre
bnih
za
reši
tev
nere
šeni
h za
dev
Vse zadev e
Pomembnejše zadev e
Manj pomembne zadev e
Slika: Številomesecevpotrebnih za
rešitev nerešenih zadev, 1991–2006
Vir: Sodna statistika
IV. Sodobna socialna država in večja zaposlenost
povečanje števila zaposlenih za okoli 36.000 od 2004 -2007zmanjševanje družbene izključenosti in socialne ogroženosti
•Zmanjšanje števila prejemnikov DSP (60.000 na 44.000)•dolgotrajno brezposelni (41.894 na 36.026)•brezposelni mladi (17.817 na 11.067)
posodobitev sistemov socialne zaščite
• S socialnimi partnerji sprejet in usklajen predlog novele Zakona o delovnih razmerjih,
• Posodobljena aktivna politika zaposlovanja• Izboljšano delovanje zavoda za zaposlovanje • Izboljšane pravne podlage za preprečevanje dela na črno
in uvedba možnosti “malega dela”• Postopna ukinitev davka na izplačane plače • Sprejeta davčna zakonodaja, ki bo imela pozitiven učinek
za zaposlovanje
izboljšanje prilagodljivosti trga dela
Večja zaposlenost• Stopnja zaposlenosti se je v 2006 povečala na 66,6 % in
se približuje ciljni 70-odstotni stopnji • Stopnja brezposelnosti se še znižuje (4,9 % polletju
2007) in je nižja od povprečja EU-25 (6,8 %)• Zaposlenost starejših raste prepočasi;
– v pripravi strategija aktivnega staranja, predvidoma dokončana do konca 2007
• Sprejeti ukrepi za povečanje zaposljivosti mladih in spodbujanje lažjega prehoda iz izobraževalnega procesa na trg dela– Sprejete zakonske spremembe, ki strožje vežejo pravico do
prejemanja nadomestila za brezposelnost in denarnih socialnih pomoči na pripravljenost za sprejemanje ponujenega dela
V Sloveniji je zaposlenih več žensk kot v povprečju v EU - lizbonski cilj 60% je že presežen
Vir: Eurostat, 2007
Stopnja zaposlenosti v %
Stopnja zaposlenosti Lizbonski cilj nikjer še ni dosežen
62,863,8 63,4
62,6
65,3 66 66,667,862,2 62,5 62,3 62,5
62,963,4
64,4
61,7 62,2 62,4 62,6 63 63,7 64,656
58
60
62
64
66
68
70
72
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 (ocenaUMAR)
Slovenija EU (27) Evro področje Lizbona
V. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja
razvoj nacionalne identitete in kulture
dosje trajnostni razvoj na SVR,vodenje Sveta za trajnostni razvojvarčne žarnice mi, zdaj DEM
vključevanje okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce,
Zakon o prostorskem načrtovanju poenostavlja postopke priprave prostorskih aktov in gradnjo usmerja v obstoječa naselja z namenom boljšega izkoriščanja obstoječih slabo izkoriščenih ali neizkoriščenih stavbnih zemljišč
izboljšanje gospodarjenja s prostorom
zmanjšanje mnogih čakalnih vrstzagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje,
pripravljena pokojninska zakonodajaskladnejši regionalni razvoj,
spet raste število rojstevtrajno obnavljanje prebivalstva,
Peta prednostna razvojna naloga:Ukrepi za doseganje trajnostnega razvoja
Učinkovita raba in obnovljivi viri energije Relativno visoka energetska intenzivnost: v 2004 za enako ustvarjeno vrednost BDP porabila za 60,7 % več energije, kot povprečje držav EU)Izvajanje ukrepov za doseganje okoljskih ciljev energetske politike:
• dodeljevanje nepovratnih sredstev iz državnega proračuna oziroma nudenje posojil s subvencionirano obrestno mero za investicije;
• zagotavljanje ugodnih odkupnih cen za električno energijo, ki je proizvedena iz obnovljivih virov energije oziroma v so-proizvodnji električne energije in toplote iz fosilnih goriv z visokim izkoristkom;
• oprostitve plačila CO2 takse v primeru izvajanja določenih ukrepov; • oprostitve trošarin za biogoriva.
Slovenija zadovoljivo izkorišča obnovljive vire, vendar so nekateri viri še neizkoriščeni
Vir: Environment and Energy (Eurostat), 2006; izračuni UMAR.Opomba: 1 Vetrna, geotermalna in sončna energija niso zajete
11,6
6,3
0
5
10
15
20
25
30
35
40La
tvija
Šve
dska
Fin
ska
Avst
rija
Por
tuga
lska
Dan
ska
Slo
veni
ja
Est
onija
Litv
a
Ital
ija
Špa
nija
Fra
ncija EU
Grč
ija
Pol
jska
Slov
aška
Nem
čija
Cip
er
Mad
žars
ka
Češ
ka
Niz
ozem
ska
Bel
gija
Irsk
a
Zdr
. kra
ljest
vo
Luks
embu
rg
V %
0
1
2
3
4
V %
Delež obnov ljiv ih v irov (lev a os)
Delež v etrne, geotermalne in sončne energije (desna os)
Skupni delež porabe obnovljivih virov1 celotni porabi primarne energije v letu 2004 v %
Potrebno je izkoristiti potenciale vetrne,
geotermalne in sončne energije
Ocena Komisije za Slovenijo:"good progress“ (sprejeto na Svetu)
Pozitivno ocenjena področja so:pospeševanje podjetništvaizvajanje iniciative bolje oblikovanih predpisovzmanjševanje državnih pomočinapredek pri liberalizaciji energetskih trgov
Slabše ocenjena področja:kontrola javnih izdatkovokvir za inovacije in konkurenčnostspodbujanje aktivnega staranja in zaposlovanja mladih
Slovenija se mora osredotočiti tudi na:konkretni in realistični cilji za investicije v R&Dpovečanje vloge Službe vlade za razvoj in Tehnološke agencijeokrepiti uveljavljanje pravnega okvirja za zaščito intelektualne lastnineizboljšanje konkurence in dela Urada za varstvo konkurence boljša promocija okoljskih tehnologij in energetske učinkovitostiskrajšanje časa za zagon podjetij in zmanjšanje teh stroškovzmanjšanje segmentacije ter vključitev mladih v trg delaizboljšanje povezav med izobraževalnim sistemom in trgom dela
Glavni priporočili Sloveniji:nadaljnji ukrepi za izboljšanje pokojninske reforme in spodbujanje aktivnega staranja, s ciljem povečevanja stopnje zaposlenosti starejših in dolgoročne vzdržnosti javnih financ.okrepiti delovanje posrednikov zaposlitev skozi uvedbo bolj fleksibilnih delovnih in pogodbenih razmerij ter že sprejetega povečanja vezanosti prejemanja nadomestil za brezposelnost na aktivno iskanje zaposlitve. Zlasti je pomembna hitra dostopnost storitev pomoči pri iskanju zaposlitve čim prej po izgubi dela.
Razvojna naravnanost proračuna
• stagniranje javne porabe, rast BDP -> zmanjšanje deleža v BDP, pokritost
• večanje sredstev za R&R• večanje sredstev, ki jih usmerja TIA• pokritost projektov iz reNRP 2007-2023
Razvojna naravnanost: javna poraba
• zmanjševanje primanjkljaja in deleža javne porabe v BDP
• Cilj okvira reform: Zmanjšanje javnofinančnih odhodkov v BDP za 2 o.t. od 2005 do 2008
• uravnotežen proračun do 2010
Delež izdatkov sektorja država v BDP v %
48,1%48,9%
48,0%47,1%
46,5%46,0%
45,3%
43,3%
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*Vir: SURS; MF; *ocena
Prim anjlk jaj sektorja država, de lež BDP v %
-3,8%-4,1%
-2,5%-2,7%
-2,3%
-1,5%-1,2%
-0,6%
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*
Vir: SURS; MF, * ocena
Razvojna naravnanost: R&R
Vir: Eurostat, Predlog proračuna RS za l. 2006, 2008-2009, lastni preračuni
Delež proračunskih izdatkov države (GBAORD) za R&R kot delež BDP v % v obdobju 2000-2005 v Sloveniji, EU-27 in EU-15 in
ocene za 2006-2009 za Slovenijo ter napoved
0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
0,9
1
1,1
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
-ocen
a20
07-oc
ena
2008
-ocen
a20
09-oc
ena
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
v %
SlovenijaEU-15
EU-27
6,54132005
5,14,94,5Raziskovalci (FTE/1000)380320256Bruto izdatki za R&R200420032000leto
Razvojna naravnanost: reNRP2007-2023
– reNRP ni seznam želja, odraža se v proračunu
– za leto 2008 … 293 mio EUR– za leto 2009 … 314 mio EUR
Stanje reform• enotne davčne stopnje pa res ni bilo• sicer
– NI realizirano (18/67) 1/4– DELNO realizirano (32/67) ½– Realizirano(12/67) ¼
• ključne naloge– skrajšanje postopkov za ustanovitev podjetja, spodbujanje nastajanja
novih visokotehnoloških podjetij– reforma trga dela, fleksibilnost, zaposlovanje mladih za nedoločen
čas, zaposlovanje starejših, spodbujanje ostajanje v zaposlitvi– reforma socialnih transferjev - ena vstopna točka, enotna merila,
bolj pravičen sistem ob majhnem povečanju mase za transferje– učinkovitost sodstva– učinkovitost, večanje sredstev za R&R, jasna perspektiva
Ocena Ambrosetti - področja
Ocena Ambrosetti:hitrost približevanja glavnim lizbonskim
ciljem