View
13
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
Boris Hajdinjak
Sinagoga Maribor
Slovenski Romi v Auschwitzu
Maribor, 13. IV. 2018
“Za Evropo je bila
razmeroma mirna doba
…, preden je tisti človek
razrušil naš svet.”
Stefan Zweig, Včerajšnji svet: spomini Evropejca, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1958, str. 287
Dopolnjeno po Pavla Štrukelj, Romi na Slovenskem, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980, str. 33
(zemljevid) in 60-61 (vir podatkov: Dolenjska in Prekmurje leta 1931, Gorenjska leta 1941).
Romi v Dravski banovini
Dopolnjeno po Pavla Štrukelj, Romi
na Slovenskem, Ljubljana:
Cankarjeva založba, 1980, str. 35
(zemljevid) in 60 (vir podatkov: leta
1930).
Romi na Dolenjskem kraj Brajdič Goman Hudorovac
/ Hodorovič
Jurkovič skupaj
Novo mesto 23 - 6 1 30
Prečna 34 1 10 7 52
Ruperč vrh 41 - 9 - 50
Kovnica novih kovancev v gozdu, Slovenski narod
72, št. 246, 28. X. 1939, str. 4.
Romi v taboru v okolici Novega mesta, 1903 (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto).
Romi na Dolenjskem
Romi z medvedom v Novem mestu, pred 1941 (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto).
Romi na Dolenjskem
Romi iz okolice Zagreba, 1941 (Deutsches Bundesarchiv).
Romi leta 1941
“Tedaj smo se prvič
ovedli, da naš jezik ne
pozna besed, ki bi lahko
izrazile to žalitev, to
rušenje človeka.”
Primo Levi, Ali je to človek; Premirje, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2004, str. 21
V Auschwitzu je bilo med skupno
najmanj 1.300.000 taboriščniki
okoli 1.100.000 (ali 85 %) Judov.
Judje zato predstavljajo tudi
ogromno večino žrtev Auschwitza:
960.000 (ali 87 %) od skupnega
števila žrtev, ki znaša okoli
1.100.000. V Auschwitzu bi naj
umrlo 2.279 ali 30,5 % vseh
slovenskih popisanih žrtev
nemških koncentracijskih taborišč
oz. 28,2 % vseh slovenskih
popisanih žrtev koncentracijskih
taborišč (zemljevid: Slovenski
zgodovinski atlas, Ljubljana: Nova
revija, 2011, str. 183). Podatki se
razlikujejo od siceršnjih običajno
navedenih podatkov: 2.342
slovenskih taboriščnikov in 1.331
umrlih slovenskih taboriščnikov v
Auschwitzu (Marija Kovač
Zupančič – Linka Ksela (ur.),
Auschwitz - Birkenau = (Oswiecim
- Brzezinka): KL, koncentracijsko
taborišče: zbornik, Maribor:
Obzorja - Ljubljana: Borec, 1982,
str. 57-58).
Koncentracijska taborišča II. sv. vojne
Jožica Veble-Hodnikova, Preživela sem taborišče smrti, Ljubljana: Borec, 1960, 199 str.
Rudolf Höß –Martin Broszat (Hrsg.), Kommandant in Auschwitz: Autobiographische Aufzeichnungen des Rudolf Höß, München:
Deutscher Taschenbuch Verlag, 200922 (org. izdaja Quellen und Darstelungen zur Zeitgeschichte 5, München: Institut für
Zeitgeschichte, 1958; delni prevod Rudolf Höss, Izpoved morilca milijonov, v: Veble-Hodnikova, Jožica Preživela sem taborišče
smrti, Ljubljana: Borec, 1960, str. 129-197)
Miklós Nyiszli, U službi doktora Mengelea, Zagreb: VPA, 1981, 124 str. (tudi Auschwitz dnevnik taboriščnega zdravnika 1.-33.,
Dolenjski list 12, št. 48 (610), 28. XI. 1961-Dolenjski list 13, št. 31 (645), 2. VIII. 1962, oboje prevod Dr. Mengele boncoloorvosa
voltam az Auschwitz-i krematoriumban, Budapest: Világ, 1947)
Primo Levi, Ali je to človek; Premirje, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2004 (prevod Se questo è un uomo; La tregua, Torino:
Giulio Einaudi, 1947 in 1963)
Elie Wiesel, Noč, Radovljica: Didakta, 2007, 94 str. (prevod La nuit, Les Éditions de Minuit, 1958)
Wiesław Kielar, Anus mundi. Spomini iz Auschwitza, Ljubljana: Borec, 1982, 423 str. (prevod Anus mundi. Wspomnienia
oswiecimskie, Kraków: Wydawnictwo Literackie, 1976)
Marija Kovač Zupančič –Linka Ksela (ur.), Auschwitz - Birkenau = (Oswiecim - Brzezinka): KL, koncentracijsko str. (prevod
Sondetaborišče: zbornik, Maribor: Obzorja - Ljubljana: Borec, 1982, 582 str. + [52] str. pril.
Imre Kertész, Brezusodnost, Beletrina, Ljubljana: Študentska založba, 2003, 228 str. (prevod Sorstalanság, Budapest: Magvető,
[20027])
Shlomo Venezia (v sodelovanju s Prasquier, Béatrice), Sonderkommando: v peklu plinskih celic, Ljubljana: Modrijan, 2010, 198
str. (prevod Sonderkommando – Dans l'enfer des chambres à gaz, Paris: Albin Michel, 2007)
Marta Ascoli, Auschwitz je tudi tvoj, Trst: Mladika, 2014, 139 str. (prevod Auschwitz è di tutti, Trieste: Lint)
Luca Crippa – Maurizio Onnis, Fotograf iz Auschwitza, Ljubljana: Družina, 2014, 243 str. + [16] str. pril. (prevod Il fotografo di
Auschwitz, Milano: Piemme, 2013)
O Auschwitzu v slovenščini
Auschwitz
(Oświęcim) -
zračni
posnetek 26.
VI. 1944
(RSAAF,
National
Archives, ,
fotografija:
http://en.ausch
witz.org.pl/m/in
dex.php).
Označena je
„stara rampa“
na kateri je bila
opravljena
selekcija
transportov, ki
so v Auschwitz
prispeli pred
15. V. 1944.
„stara rampa“
Skupina dijakov Prve gimnazije Maribor vstopa v taborišče Auschwitz I., 5. III. 2010. Med 27. IV. in 20. V. 1940
ustanovljeno taborišče v zgradbah poljskega tobačnega monopola in vojašnice poljske vojske, je bilo prvotno
namenjeno predvsem Poljakom. Danes je v njem sedež muzeja in arhiv.
Auschwitz I (Stammlager)
Marca 1942 je v na površini 720
m x 1.130 m (več kot 81 ha)
začelo delovati podružnično
taborišče Birkenau. Do spomladi
leta 1944 je bila površina
taborišča Birkenau povečano na
okoli 150 ha in v njem je bilo poleti
leta 1944 okoli 70.000
taboriščnikov. Od februarja leta
1942 so za usmrtitev tistih, ki so
jih izbrali pri selekciji ob prihodu
ali pa pri kasnejših selekcijah za
smrt, uporabljali dve improvizirani
plinski celici izven taborišča
Birkenau (»Mala rdeča hiša« in
»Mala bela hiša« oz. Bunker 1 in
Bunker 2), Do poletja leta 1943
zgrajeni Krematoriji (in plinske
celice) II, III, IV in V z dnevno
zmogljivostjo 4.416 ljudi. Glede na
to, da Krematorij I od leta 1943
naprej več ni deloval, se
taboriščniki za krematorije v
Birkenauu uporabljali tudi imena
Krematorij (tudi samo Krema) I, II,
III in IV.
Auschwitz II-Birkenau
Auschwitz II-Birkenau: zračni
posnetek 23. VIII. 1944 (RAF,
vir fotografije:
http://en.auschwitz.org.pl/m/ind
ex.php) z označenimi t. i. Vrata
smrti, “rampo” za selekcijo, ki je
bila v uporabi od 15. V. 1944 ter
Krematoriji (in plinsko celicami =
Krema) II, III, IV in V, zgrajenimi
leta 1943. Poleti 1944 so zaradi
izrednega obsega usmrtitev
sežigali trupla tudi na prostem
(= dim sežganih trupel).
Posebej sta označena tudi
sektorja BIIe ali t i.
Zigeunerlager in BIIf, sicer
bolnica za moške taboriščnike,
katerega del pa je bil tudi
“Mengelejev revir”, baraka BIIf
15 z “Mengelejevimi dvojčki”.
Vrata smrti“rampa”
Krema II
Krema III
Krema IV
Krema V
dim sežganih trupel
BIIf
BIIe
Auschwitz II-Birkenau: Judje iz Podkarpatske Ukrajine takoj po izkrcanju iz tovornih
vagonov na „rampi“, v ozadju Krematorija (in plinski celici) II (levo) in III ter sektor BIIe
(desno), V.-VI. 1944 (Auschwitz Album, fotografija 4, od 1980 v Yad Vashem).
Krema II Krema III
BIIe
Auschwitz IG-Farben-Werkskomplex Monowitz-Dwory - Heinrich Himmler (1900-1945)
na obisku IG Farben, desno ing. Max Faust (1891-1980), ki je bil v vodstvu IG Farben
pristojen za gradnjo IIG Auschwitz (t. i. Buna-Werke), in poveljnik taborišča Rudolf Höß
(1900-1947), 17.-18. VII. 1942 (APMAB, 1137-163).
Auschwitz III-Monowitz
Anica Urisek, kasneje por. Gruden, (*192#, Šmartno ob Paki-po 1982?),
taboriščna št. 13223 - fotografija ob prihodu transporta iz Borla oz.
Maribora 31. VII. 1942 (Panstwowe Muzeum Auschwitz - Birkenau).
Njeno pričevanje: Sinek je živel le tri dni, v: Marija Kovač Zupančič –
Linka Ksela (ur.), Auschwitz - Birkenau = (Oswiecim - Brzezinka):
KL, koncentracijsko taborišče: zbornik, Maribor: Obzorja -
Ljubljana: Borec, 1982, str. 274-276.
Posebnost Auschwitza – fotografije
taboriščnikovV Auschwitzu so od začetka
delovanja vse taboriščnike ob
prihodu fotografirali. Od leta
1943 niso več fotografirali vse
nove taboriščnike, temveč samo
tiste, ki so bili iz ozemlja Rajha.
Fotograf Wilhelm Brasse (*3.
XII. 1917, Saybusch-†23. X.
2012, Saybusch), taboriščna št.
3444, je del fotografij ob
razpustitvi taborišča skril in zato
se ohranilo 39.908 fotografij
taboriščnikov. Od tega je vsaj
821 fotografij, za katere sem
prepričan, da so na njih
Slovenci (ali Jugoslovani). To
pomeni, da imamo od 2.342
taboriščnikov iz Slovenije za kar
35 % fotografije ob prihodu v
taborišče.
Posebnost Auschwitza – vtetovirane
taborišče številke
Pavla Smrekar, roj. Birsa (*1921,
Komen-†(pred 15. XII.) 2011,
Ljubljana), taboriščna št. 81929:
vtetovirana taboriščna št., ki
dokazuje, da je bila v Auschwitzu in
da je vanj prispela 16. VI. 1944 s
transportom iz Trsta (fotografija Borut
Krajnc,
http://www.mladina.si/94643/nagon-
po-ubijanju/).
Auschwitz je bil edino nemško koncentracijsko
taborišče v katerem so registrirani taboriščniki
imeli svojo taboriščno številko vtetovirano na levo
podlahet ali pa zelo redko na levi nadlahet. To so
zaradi velike smrtnosti taboriščnikov postopoma
uvedli za vse kategorije taboriščnikov do sredine
leta 1943. Ker so bili taboriščniki »zgolj številke«
in ker so taboriščne številke umrlih izjemno redko
uporabljali na novih taboriščnikih, je za Auschwitz
taboriščna številka izjemno pomemben vir
podatkov.
serija moški ženske skupaj
navadna 202499 89325 291824
Judje – serija A 20000 29354 49354
Judje – serija B 14897 - 14897
EH (prevzgoja) 9193 1993 11186
RKG (sovjetski vojni ujetniki) 11964 - 11964
Z (Romi) 10094 10888 20982
skupaj 268647 131560 400207
Tudi cigani so dolenjska posebnost, Slovenec 70, št. 63a, 17. III. 1942, str. 3.
Romi na Dolenjskem pred kapitulacijo
Italije
Komunisti ubili desetletnega
otroka (Jurko Brajdič +17. VI.
1942), Slovenec 71, št. 282,
12. XII. 1943, str. 3.
Romi na Dolenjskem pred kapitulacijo
Italije
Cigani na Dolenjskem, Jutro 24, št.
35, 13. II. 1943, str. 3: „Vojna je
hudo prizadela dolenjske cigane, ki
so se po veliki večini morali preseliti
iz gozdov v mesta, kjer bedno
životarijo.”
Romi na Dolenjskem pred kapitulacijo
Italije
Novo mesto - Glavni trg, 30. XII. 1943, obešena partizana Alojzij
Hacin (*29. V. 1919 , Kandija/Novo mesto -†30. XII. 1943 , Novo
mesto) in Franc Janc (*28. I. 1912, Trška Gora-†30. XII. 1943,
Novo mesto)
Novo mesto po kapitulaciji Italije10. IX-21. X. 1943: 42 dni
kot del osvobojenega
ozemlja;
12.-13. in 14.-16. XI. 1943:
prvi in drugi partizanski
napad;
16. XI. 1943-3. II. 1944: prvo
obdobje partizanske blokade
- pred 2. XII. 1943: aretiranih
77 Romov, verjetno preko
Maribora v Auschwitz;
3. II.-13. oz. 18. IV. 1944:
drugo obdobje partizanske
blokade - 8. III. 1944:
aretirani vsaj trije Romi,
preko Begunj 2. IV. 1944 v
Mauthausen.
Dina Gottliebová, kasneje por. Babbitt (*23. I. 1923,
Brno-†29. VII. 2009, Santa Cruz): portret Rominje v
Auschwitzu, 1944 (APMAB).
Romi iz Novega mesta v Auschwitzu26. II. 1943: v Auschwitz prispe prvi transport
Romov. Do julija leta 1944 je bilo v
Auschwitz pripeljani okoli 23.000 Romov, od
katerih jih je bilo ob prihodu usmrčenih okoli
1.700. V ohranjeni vpisni knjigi
Zigeunerlagerja je vpisanih okoli 21.000
Romov, med njimi tudi okoli 370
novorojenčkov. Okoli 20.000 od vpisanih je
umrlo v Auschwitzu.
2. XII. 1943: Romi iz okolice Novega mesta,
30 moških s taboriščnimi številkami od Z-
8923 do Z-8952 in 47 žensk s taboriščnimi
številkami od Z-9620 do Z-9666, prispe v
Auschwitz. Njihova oznaka je bila Z.Jug.
torej Romi iz Jugoslavije. Kot njihov
pošiljatelj se navaja SiPo Marburg, ki sicer ni
bil pristojen za Dolenjsko.
pred 31. XII. 1943: kot prva umreta:
Bogdan Brajdič (*VI. 1943, Šentjernej-
†13. XII. 1943, Auschwitz) in
Ana Brajdič (*1883, Šmihel -†16. XII.
1943, Auschwitz).
Nizozemska Rominja Anna Maria (Settela) Steinbach
(*23. XII. 1934, Buchten-†31 VII. 1944, Auschwitz)
19. VII. 1944 ob odhodu transporta iz Westerborka v
Auschwitz, kamor je prispela 22. VII. 1944 (kader iz
filma Rudolfa Breslauerja).
Romi iz Novega mesta v AuschwitzuI. 1944: umre Johana Brajdič (1930, Kandija-
†4. I. 1944, Auschwitz).
II. 1944: 7 umrlih Romov iz Slovenije.
III. 1944: 13 umrlih Romov iz Slovenije.
IV. 1944: 9 umrlih Romov iz Slovenije.
15. IV. 1944: pet Rominj iz Slovenije
premeščeno v Buchenwald in/ali
Ravensbrück:
Karolina/Dragica Brajdič (*4. XII. 1920,
Brezje pri Podgori-†12. X. 1944,
Ravensbrück, taboriščna št. Z-9620),
Angela Jurkovič (*1929, Dolenjske
Toplice-po 1944?, taboriščna št. Z-9622),
Edvika Jurkovič (*1925, Šentjernej-po
1944?, taboriščna št. Z-9623),
Kristina Brajdič (*16. XII. 1927, Šmihel-po
1944?, taboriščna št. Z-9650) in
Antonija Brajdič (*1924, Šempeter na
Dolenjskem-po 1944?, taboriščna št. Z-
9652).
V. 1944: 2 umrli Rominji iz Slovenije.
VI. 1944: 4 umrli Romi iz Slovenije.
Romi iz Novega mesta v Auschwitzu 16. V. 1944: prvi poskus
likvidacije Zigeunerlagerja.
VI. 1944: 4 umrli Romi iz
Slovenije.
noč iz 2. na 3. VIII. 1944: Ob
zaprtju Zigeunerlagerja so
preostalih okoli 3000 Romov
ubili v, kar se je zaradi hrupa ob
tem dogodku zapisalo v spomin
prav vsem ostalim
taboriščnikom.
Levo: Spisek poslanih iz
Auschwitza v Buchenwald 3. VIII.
1944. (Transportne liste
Buchenwald, str. 108, APMAB).
Pod št. 912 je naveden Rom iz
Novega mesta.
Solahütte: 1. vrsta, od leve Karl-Friedrich Höcker (1911-2000), adjutant poveljnika Auschwitz I 1944-
1945, Otto Moll (1915-1946), vodja krematorijev Auschwitz 1944, Rudolf Höß (1900-1947), poveljnik
Auschwitz 1940-1943 in 1944, Richard Baer (1911-1963), poveljnik Auschwitz I 1944-1945 in Mittelbau-
Dora 1945, Josef Kramer (1906-1945), poveljnik Auschwitz II-Birkenau 1944 in Bergen-Belsen 1944-
1945, Franz Hößler (1906-1945), Schutzhaftlagerführer Auschwitz 1944-1945, Mittelbau-Dora 1945 in
Bergen-Belsen 1945 in Josef Mengele (1911-1979), zdravnik Auschwitz 1943-1945, verjetno VI. ali VII.
1944 (Höcker Album, fotografija 10 (= USHMM #34739), od 2007 v United States Holocaust Memorial
Museum, vir fotografije: http://www.ushmm.org/research/collections/highlights/auschwitz/).
“Kdor je rešil eno
življenje, je rešil ves
svet.”
Babilonski talmud, Sanhedrin, 4:8 (37a)
Auschwitz-Birkenau, 5. III. 2010
.
Ravnatelj Prve gimnazije Maribor mag. Srečko Zorko polaga venec k slovenski spominski plošči ob
osrednjem spomeniku v Birkenau tudi v imenu MO Maribor (fotografija: Stojan Kos).
Maribor, 13. VII. 2012
Predsednik republike Slovenije dr. Danilo Türk in avtor projekta Gunter Demnig vgrajujeta tlakovce spomina za družino
Kohnstein pred zgradbo na Ulici kneza Koclja 2 (fotografija: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf). Dva mariborska tlakovca
spomina (fotografija: Boris Ferk).
Recommended