View
10
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
ww
w.r
adov
ljica
.si
OBČINA RADOVLJICA
V imenu Občine Radovljicačestitam ob dnevu upora proti okupatorju
in prazniku dela.
Ciril GlobočnikŽUPAN
Odgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si
deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 23, 26. aprila 2019, številka 5
Pihalni orkester Lesce bo tudi letos 1. maja, na praznik dela, s tradicionalno glasbeno budnico obiskal kraje v radovljiški občini. Prvomajsko srečanje z občani bodo že ob 4.50 zjut-raj začeli na Dacarjevi ulici v Lescah, od koder se bodo odpravili na Finžgarjevo in v Rožno dolino. Ob 6. uri bodo igrali v Hlebcah, pol ure kasneje na Zgoši in ob 7. uri v Begu-njah. Nadaljevali bodo ob 8.20 v Hrašah, ob 8.50 na Trati v Lescah in ob 9.10 v Radovljici: najprej na triglavski cesti, nato pa pred Domom dr. Janka Benedika. Ob 9.50 bodo na Zgornjem Otoku, ob 10.40 v Mošnjah in ob 10.50 na Brez-jah. Sledil bo postanek na Črnivcu ob 11.10, na Posavcu ob 11.30 in v Podnartu ob 12. uri. Ob 12.30 bodo nastopili v Kropi, ob 12.45 v Kamni Gorici, ob 14.10 na Lancovem in za zaključek ob 14.30 tradicionalno na Šobcu.
Prvomajska budnica Pihalnega orkestra
Marjana Ahačič
Šivčeva hiša, znana predv-sem po raznoliki razstavni dejavnosti, je v zadnjih desetletjih oblikovala dve pomembni likovni zbirki: zbirko del likovnih ustvar-jalcev, ki izhajajo iz Radov-ljice in okolice, ter zbirko originalnih ilustracij, ki so
jih za knjige iz domače in svetovne literarne zakladni-ce ustvarjali številni sloven-ski ilustratorji in ilustrator-ke. Zbirko ilustracij je Galerija Šivčeva hiša leta 2003 prvič predstavila jav-nosti s stalno postavitvijo v podstrešnem prostoru nad dvoriščem Šivčeve hiše, zdaj so jo dopolnili z novi-
mi 41 ilustracijami, ki so jih v zbirko dodali v zad-njih 15 letih."Po letu 2003 se je zbirka slovenskih ilustratork in ilustratorjev še naprej siste-matično dopolnjevala z odkupi. Zdaj se je z novo dopolnjeno postavitvijo predstavil še drugi del zbra-nih ilustracij iz obdobja
med leti 2003 do 2019. Z dopolnjenim drugim delom zbirke ilustracij v stalni pos-tavitvi se Galerija Šivčeva hiša, ki jo vodi kustosinja Barbara Boltar, predstavlja kot muzejska ustanova, ki hrani dragocen in edinstven fond slovenske umetnosti."
Na ogled zdaj celotna zbirka ilustracijOd včeraj je v Galeriji Šivčeva hiša na ogled celotna, več desetletij nastajajoča zbirka originalnih ilustracij slovenskih ilustratorjev in ilustratork, saj je v posebnih predalnikih razstavljenih tudi 41 ilustracij, ki so jih v zbirko dodali v zadnjih petnajstih letih, a so jih doslej hranili v galerijskih depojih. Celotna zbirka, ki je začela nastajati pred štirimi desetletji, ima že 186 ilustracij.
Razstava ilustracij v Šivčevi hiši, zdaj dopolnjena z deli, ki so v zbirko prišla v zadnjih petnajstih letih, privlači tako najmlajše kot mladino in odrasle, navdušene, ko na slikah najdejo junake svojih najljubših knjig. / Foto: Gorazd Kavčič
Občina Radovljica je za 30. maj najavila javno dražbo za prodajo zemljišč na območju gramoznice Graben. Na razpi-su za vzpostavitev lesnopredelovalnega centra (LPC) na tem območju namreč pred dvema letoma niso uspeli prido-biti zasebnega partnerja, prav tako ji za to dejavnost ni uspelo prodati zemljišč na lanskih dveh javnih dražbah. Kot pojasnjujejo na občinski upravi, so zato začeli s postopki prodaje, ki potencialnemu investitorju ne bi pogojevali vzpostavitve LPC, temveč omogočili drugačne oblike dejav-nosti. Brez LPC tudi sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki je bil načrtovan neposredno ob njem, ne bi dosegel pričakovanih učinkov, zato je predvidena prodaja celotne površine zemljišč, še pojasnjujejo. Za zemljišča, ki bodo predmet prodaje, znaša tržna vrednost približno 1,466 milijona evrov oziroma 25,50 evra na kvadratni meter.
Občina prodaja zemljišča v gramoznici
Šolski sklad OŠ A. T. Linharta Radovljica bo tudi to pomlad organiziral tradicionalno dobrodelno prireditev Radovljica otrokom. Jubilejna deseta prireditev bo glasbeno obarvana, saj so k sodelovanju povabili nekdanje učence šole, ki so uspeli na kulturnem področju, nastopili pa bodo tudi seda-nji učenci in drugi gostje. Tako bodo na prireditvi, ki bo 16. maja ob 18. uri v Festivalni dvorani na Bledu, med drugim nastopili: učiteljski zbor pod vodstvom Eve Černe, Big Band s kitaristom Zoranom Kaličaninom in harmonikarjem Gaš-perjem Primožičem ter solistkami Simono Vodopivec Fran-ko, Natašo Artiček in Matejo Praprotnik, duo Blaž Trček in Gašper Primožič in drugi.
Radovljica otrokom tokrat v znamenju glasbe
43. stran
Nagrada Anki ČebuljAnka Čebulj iz Lesc je prejela Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko doktorskega študija na Biotehniški fakulteti.
stran 6
Festival čokoladeTudi tokrat je Festival čokolade v Radovljico privabil številne ljubitelje sladkih dobrot.
stran 16
OBČINSKE NOVICE
Zaščita pred vlomiPolicisti so občanom sveto-vali, kako se najbolje zaščititi pred vlomi.
stran 2
KRAJEVNE NOVICE
Razstava pirhov v MošnjahMed prazniki so bili na ogled pirhi, ki so jih izdelali doma-čini, in kreacije mojstrov iz Kočevja.
stran 5
KULTURA
Slikarske umetnineMimi Mavec, pobudnica ustanovitve slikarske sekcije
stran 12
KULTURA
Zahvalili so se za knjigeOŠ Antona Janše je obiskala avstrijska veleposlanica Sigrid Berka.
stran 13
2 Deželne novice, petek, 26. aprila 2019
Občinske novice
deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:
Marjana Ahačič (marjana.ahacic@g-glas.si, 031/352-514)
UREDNIŠTVO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec,
Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman
ČASOPISNI SVET:Barbara Sitar (predsednica),
Breda Poličar, Sabina Felc, Nejc Kliček in Katja Knific
DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Go renj ska ce sta 19, 4240 Ra dov lji ca (se dež ča so pi sa in ured ni štva). Pra vi ce izdajate lja iz va ja: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si, oglas no tr že nje 04/201 42 32).
De žel ne no vi ce iz ha ja jo en krat na me sec v na kla di 23.400 iz vo dov, brez plač no jih pre je ma jo vsa go spo dinj stva in dru gi na slov ni ki v ob či ni Ra dov lji ca, pri lo že ne so tudi iz vo dom Go renj ske ga gla sa. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Di stri bu ci ja: Poš ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor. De žel ne no vi ce so vpi sa ne v Raz vid me di jev pod za po red no šte vil ko 315. Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho no ri ra mo. Pis ma bral cev so ome je na na naj več 3000 zna kov s pre sled ki. Pri spev ke za na sled njo redno šte vil ko, ki bo iz šla v petek, 24. maja 2019, mo ra te od da ti naj kas ne je do srede, 15. maja 2019.
Marjana Ahačič
Protivlomna vrata, trdno zaprta okna, kadar nas ni doma, prazen nabiralnik in luč s senzorjem gibanja, morda tudi alarmna napra-va – in seveda skrbni in pozorni sosedje, ki bodo opazili, če se na vašem sto-pnišču, v ulici ali na dvoriš-ču dogaja kaj neobičajnega, in o tem opozorili lastnika ali pa kar policijo. To so bis-tveni elementi samozaščit-nega ravnanja vsakega posa-meznika, ki želi svoj dom zaščiti pred vlomilci, so na predavanju, ki so ga za obča-ne Radovljice pripravili sre-di aprila, opozorili radovljiš-ki policisti, ki so lani na območju občine obravnavali 63 tovrstnih kaznivih dejanj, v nekaj več kot šestih odstot-kih so storilce tudi izsledili.
Letos so v prvih treh mese-cih zabeležili 14 vlomov, kar je približno toliko kot v ena-kem obdobju lani, medtem ko se je na območju celotne Gorenjske število vlomov v tem obdobju povečalo: lani so jih zabeležili 136, letos pa že 172, je povedal Matej Brajnik, komandir Policij-ske postaje Radovljica.Skupaj s kriminalistom Pet-rom Hojnikom, upokoje-
nim kriminalistom Jako-bom Demšarjem in predse-dnikom zbornice za razvoj zasebnega varovanja Bran-kom Slakom so občanom predstavili nekaj osnovnih ukrepov, s katerimi vsak posameznik lahko bistveno zmanjša možnost, da posta-ne žrtev vlomilcev."Vlomilcem ne dajte razlo-ga, da bi vlomili k vam – prosite sosede, naj vam pra-znijo nabiralnik in zalivajo rože, če vas ni doma, ne raz-lagajte javno o svoji lastnini, denar hranite v banki, vred-nejše predmete pa v sefu. Če boste na odprtem profilu družbenih omrežij poročali o tem, kako lepo se imate na dopustu daleč od doma, lah-ko to vidijo tudi storilci kaz-nivih dejanj, ki so danes v veliki meri spretni profesio-nalci," svetujejo policisti. Jakob Demšar je dodal prak-tičen in enostaven nasvet: če proti večeru za nekaj ur odhajate od doma, pustite prižgano televizijo ali kak-šno luč, da hiša, stanovanje ne bo videti zapuščeno."Vlomi se običajno zgodijo takrat, ko nikogar ni doma: dopoldan, ko so ljudje po slu-žbah, od poznega popoldne-va do večera oziroma ponoči, ko ljudje spijo," je povedal kriminalist Peter Hojnik. "Če se torej zgodi, da se vrnete domov in ugotovite, da je nekdo vlomil v vaše sta-
novanje, takoj pokličite poli-cijo in se ne dotikajte ničesar – ne dotikajte se predmetov, ne hodite po stanovanju in ne raziskujte sami, kaj se je dogajalo, ker nam to lahko pošteno oteži preiskavo," je opozoril Brajnik.In če vlomilca zalotite pri delu? Odvisno od situacije, pravijo strokovnjaki, a kot meni kriminalist Peter Hoj-nik, nobena stvar ni vredna vašega življenja. "Vlomilci, z redkimi tragičnimi izjema-mi seveda, sicer v veliki veči-ni zbežijo, ko opazijo, da jih je nekdo zalotil pri delu."Zato so udeležencem preda-vanja, ki so imeli veliko idej o tem, kako ravnati v takšnih okoliščinah – od psa čuvaja do snemanja s telefonom in objavljanja dogajanja na dru-žbenih omrežjih ali, po sta-rem, uporabe fizične sile – svetovali, naj v vsakem pri-meru najprej pokličejo na
številko 113. "Policisti se bomo odzvali, ne glede na to, od kod kličete, tudi če boste sporočili le to, da se po vaši ulici že nekaj časa vozi sum-ljiv avto z nenavadnimi regi-strskimi tablicami," zagotav-lja komandir Brajnik.Predvsem pa, so si bili enot-ni, je treba poskrbeti za pre-ventivo. Svetovali so, da last-niki vrednejših predmetov te fotografirajo, za varovanje vrednejših predmetov in objektov pa naj si zagotovijo licencirano zasebno varova-nje in na splošno poskrbijo za varnost svojih domov.In ker je za uspešno preiska-vo vlomov pomembna vsaka podrobnost, ki si jo zapom-nijo in nato policistom opi-šejo očividci, so med udele-žence predavanja razdelili male modre beležnice in svinčnike, ki jih bodo občani lahko uporabili, če opazijo kaj nenavadnega.
Občane poučili o zaščiti pred vlomiRadovljiški policisti so skupaj s kriminalisti in strokovnjakom za zasebno varovanje občanom svetovali, kako se najbolje zaščititi pred vlomi.
Kriminalist Peter Hojnik, upokojeni kriminalist Jakob Demšar, komandir PP Radovljica Matej Brajnik in predsednik zbornice za razvoj zasebnega varovanja Branko Slak
V modro beležnico, ki so jo policisti razdelili med udeležence predavanja, bodo lahko občani zapisali morebitno sumljivo dogajanje v svoji okolici.
Komandir Matej Brajnik: "Vlomilcem ne dajte razloga, da bi vlomili k vam – prosite sosede, naj vam praznijo nabiralnik in zalivajo rože, če vas ni doma, ne razlagajte javno o svoji lastnini, denar hranite v banki, vrednejše predmete pa v sefu. Če boste na odprtem profilu družbenih omrežij poročali o tem, kako lepo se imate na dopustu daleč od doma, lahko to vidijo tudi storilci kaznivih dejanj, ki so danes v veliki meri spretni profesionalci."
ww
w.r
adov
ljica
.si
OBČINA RADOVLJICA
OBVESTILO O OBJAVI RAZPISOV
Na spletnih straneh Občine Radovljica www.radovljica.si bosta v rubriki Aktualni razpisi in objave od 26. 4. 2019 objavljena naslednja javna razpisa:
1. Javni razpis za sofinanciranje nakupa invalidskih pripomočkov in naprav v letu 2019Rok za oddajo vlog je 24. 5. 2019.Dodatne informacije: Mojca Ahčin, tel. št.: 04 537 23 21, e-naslov: mojca.ahcin@radovljica.si
2. Javni razpis za sofinanciranje obnove nepremične sakralne kulturne dediščine na območju občine Radovljica v letu 2019
Rok za oddajo vlog je 27.5.2019.Dodatne informacije: Tanja Pogačnik, tel. št.: 04 537 23 32, e-naslov: tanja.pogacnik@radovljica.si
Razpisna dokumentacija za navedena razpisa bo na voljo na spletnih straneh Občine Radovljica www.radovljica.si v rubriki Aktualni razpisi in objave in v glavni pisarni Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica.
Občinska uprava Občine Radovljica
Marjana Ahačič
Občinski svet je na prejšnji seji potrdil uskladitev poteka meje med radovljiško in sosednjima občinama Bled in Naklo. Geodetska uprava Republike Slovenije je nam-reč pripravila predlog uskla-ditve poteka mej občin glede na meje parcel v zemljiškem katastru, ker je v daljšem časovnem obdobju z urejan-
jem zemljiškega katastra pri-šlo do večjih zamikov v pri-merjavi z dejanskim pote-kom občinskih meja. Geodet-ska uprava te anomalije za vse občine odpravlja v enovi-tem postopku, v katerem se lahko meja občin ureja v 200-metrskem pasu osno od sedanje občinske meje, so pojasnili na občinski upravi. Meja z občino Bled bo dolo-čena po sredini današnje sta-
bilne struge Save Dolinke, ki se je z leti spreminjala. Za mejo z občino Naklo pa bo Občina Radovljica predlaga-la, da se trenutno veljavna meja spremeni tako, da bo sosednji občini pripadla 2,6 hektara velika parcela v kata-strski občini Podbrezje, s čimer bo celotna katastrska občina Podbrezje v občini Naklo. Na tej parceli, ki je v naravi gozd – nekdanja stru-
ga reke Save in potoka Lešni-ca, na območju izliva potoka v Savo – svoje pristojnosti v praksi že zdaj izvaja Občina Naklo, zato predlog pomeni, da se meja uredi skladno z dejanskim izvajanjem pris-tojnosti. Na račun predlaga-nih sprememb bo celotno območje občine Radovljica manjše za 4,16 ha oziroma 0,04 odstotka, so še pojasnili v občinski upravi.
Uskladili meje z Bledom in Naklim
Foto
: Go
razd
Kav
čič
V torek je bil ustanovljen radovljiški lokalni odbor stranke LMŠ, za predsednika pa izvoljen Maksimiljan Kalan, tudi član radovljiškega občinskega sveta. Kalan je v svojem nago-voru ob izvolitvi poudaril nujnost približevanja politike lju-dem in obljubil oblikovanje razvojnega programa za obdob-je 2020–2024, pri čemer bi več pozornosti namenili razvoju podeželja. »Ta lokalni odbor bo povezoval ljudi. In ko so ljudje povezani in se trdo dela, je pozitiven odnos in pride do napredka,« pa je ob čestitki predsedniku novoustanovlje-nega lokalnega odbora povedala poslanka Državnega zbora Karla Urh. Dogodka se je udeležil tudi kandidat za poslanca v Evropskem parlamentu Edis Rujović.
Ustanovili lokalni odbor LMŠ
OBČINA RADOVLJICA
OBVESTILO O OBJAVI JAVNE DRAŽBE ZA PRODAJO ZEMLJIŠČ NA
OBMOČJU GRAMOZNICE GRABEN V RADOVLJICI
Občina Radovljica obvešča, da je na spletni strani www.radovljica.si objavila javno dražbo za prodajo komplek sa zemljišč na območju gramoznice Graben, namenjenega proizvodni dejavnosti. Na prodaj je 57.479 m2 komunal-no neopremljenega zemljišča po izklicni ceni 1.465.714,50 EUR.
Javna dražba bo 30. 5. 2019 v prostorih Občine Radovlji-ca (Gorenjska c. 19, Radovljica). Vsi pogoji sodelovanja so navedeni v objavi javne dražbe na spletnih straneh.
ww
w.r
adov
ljica
.si
Deželne novice, petek, 26. aprila 2019
Občinske novice
3
Na podlagi 12., 13. in 14. člena Odloka o priznanjih Občine Radovljica (DN UO, št. 3/00 in 99/08) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Radovljica objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE RADOVLJICA V LETU 2019
VELIKA PLAKETAje najvišje priznanje, ki se podeljuje posameznikom, podjet-jem, organizacijam in skupnostim ter društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela, s katerimi so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine, posa-meznikom za življenjsko delo oziroma ob visokih jubilejih.
PLAKETE OBČINE RADOVLJICAse podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim ter društvom za dolgoletno izredno uspešno delo na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine, za enkra-tne izjemne dosežke na posameznih področjih življenja in dela ter za aktivno udeležbo v humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju življenj ali preprečevanju škode na premoženju.
PLAKETE ANTONA TOMAŽA LINHARTAse podeljujejo posameznikom, kulturnim skupinam in organi-zacijam za izredne dosežke pri spodbujanju, organiziranju in širjenju kulturne dejavnosti med prebivalstvom, v organizaci-jah, v občini in v širšem družbenem prostoru, za posebne uspehe pri kulturni in umetniški vzgoji mladine, za dolgolet-no uspešno in ustvarjalno delo na kulturnem in umetniškem področju ter za izredne uspehe na področju vzgoje in izobra-ževanja, dosežene z delom v vzgojno izobraževalnih in drugih organizacijah, z organiziranjem vzgojno izobraževalne dejav-nosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli in pri oblikovanju učnih sredstev.
Pečati Občine Radovljicase podeljujejo fizičnim ali pravnim osebam za večletno uspe-šno delo, napredek in razvoj ter uveljavitev občine na podro-čju političnega, upravnega dela, mednarodnih odnosov, gos-podarskih dejavnosti in zavodov. Lahko se podelijo tudi ose-bam, ki niso občani občine Radovljica, in tujcem, če so s svo-jim dejanjem ali ravnanjem v širši javnosti ali mednarodno dosegli trajno korist za občino Radovljica.
Medalje Občine Radovljicase podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim za večletno uspešno in vidno delo na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti, za izredna posamezna družbeno koristna dela ali delovne in druge veli-ke uspehe, dosežene v krajšem časovnem obdobju. Lahko se podelijo vidnejšim znanstvenim, kulturnim in drugim javnim delavcem, ki obiščejo občino.
O podelitvi plaket odloča Občinski svet Občine Radovljica, o drugih priznanjih občine pa župan in Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Pisno utemeljene predloge za podelitev priznanj Občine Radovljica lahko vložijo občani, skupine občanov, stranke, kra-jevne skupnosti, podjetja ter druge organizacije in skupnosti.
Predlogi za podelitev priznanj morajo biti posredovani na obrazcu, objavljenem ob razpisu na spletnih straneh www.radovljica.si, najkasneje do četrtka, 30.5.2019, na naslov Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radov-ljica, ali elektronski naslov: obcina.radovljica@radovljica.si s pripisom »PRIZNANJA OBČINE RADOVLJICA 2019«.
Dodatne informacije: Monika Sluga, tel. št. 04 537 23 38, e-naslov: monika.sluga@radovljica.si
Številka: 094-0001/2019Datum: 19.4.2019
Miran Rems l. r. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Marjana Ahačič
Naloge zaščite in reševanja ter izvajanje javne gasilske službe v občini sofinancira Občina Radovljica. Opravlja-jo jih vsa gasilska društva v občini in gasilska zveza ter enote gorskih reševalcev, potapljačev in radioamater-jev. Včeraj so z Občino Radovljica podpisali anekse k pogodbam za naslednje dveletno obdobje.V pogodbah so določena sredstva, ki jih občina zagotavlja s proračunoma za leti 2019 in 2020, obseg in način izvajanja nalog. Za področje zaščite in reše-vanja vključno s predvide-nimi naložbami je v prora-čunu za leto 2019 zagotov-ljenih približno 376 tisoč, za leto 2020 pa 377 tisoč evrov. V tem okviru so v proračunu za letošnje leto zajeta tudi sredstva v višini petdeset tisoč evrov, ki jih
bo občina prispevala za nakup novega gasilskega vozila PGD Kropa.Predsednik Gasilske zveze Radovljica Mitja Mladenovič
je ob podpisu aneksov pove-dal, da predstavljajo zavezo gasilcev in drugih enot za izvajanje zaščite in reševan-ja v občini ter zavezo občine
za nadaljnje zagotavljanje sredstev za to področje, župan Ciril Globočnik pa se je vsem zahvalil za opravlje-no delo.
Zagotovili sredstva za zaščito in reševanjeGasilcem, gorskim reševalcem, potapljačem in radioamaterjem, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja ter izvajanja javne gasilske službe, bo občina za njihovo delo v prihodnjih dveh letih zagotovila nekaj več kot 750 tisoč evrov.
Prejšnji teden so predstavniki gasilskih društev in gasilske zveze ter enot gorskih reševalcev, potapljačev in radioamaterjev z občino podpisali anekse k pogodbam za naslednje dveletno obdobje.
V sredo se je na peti redni seji sestal radovljiški občinski svet. Na dnevnem redu seje sta bila med drugim predlog sprememb odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko gradnjo v Predtrgu, ki omogoča gradnjo še enega komplek-sa oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Doma dr. Jan-ka Benedika, ter Osnutek odloka o ureditvi prometa v občini Radovljica, ki med drugim predvideva uvajanje plačljivih javnih prometnih površin. Podrobneje bomo o seji poročali v naslednji številki Deželnih novic.
V sredo je bila seja občinskega sveta
"Tako kot razstave v Galeri-ji Šivčeva hiša je tudi vse odkupe ilustracij financira-la Občina Radovljica. S tem je omogočila nastanek zbir-ke, ki danes po svojem pomenu daleč presega obi-čajne zbirke občinskih gale-rij," je pojasnila direktorica Muzejev radovljiške občine Petra Bole.Prvo delo, ilustracija Milana Bizovičarja, je bilo odkup-ljeno leta 1982, še pred tem pa je tedanja direktorica radovljiških muzejev umet-nostna zgodovinarka Maru-ša Avguštin začela sistema-tično, strokovno spremljati tedaj prezrto zvrst likovne umetnosti. V tistem obdob-ju je namreč veljalo, da je ilustracija zgolj oprema knjig, kot material, na kate-rega se po tisku knjige tako rekoč pozabi, je pojasnila kustosinja Barbara Boltar. "Maruša Avguštin je imela občutek za to zvrst slikars-tva in je še pred ustanovitvi-jo Šivčeve hiše kot galerije pripravljala razstave ilustra-cij v dvorani Radovljiške graščine. Od leta 1986, ko je bila stavba obnovljena, pa so se v Šivčevi hiši zvrstile
razstave vseh vidnejših slo-venskih avtorjev," je še povedala in poudarila, da gre za edinstveno zbirko v Sloveniji. "V Sloveniji obstajata še dve šolski zbirki ilustracij, ki pa ne nastajata tako sistematič-no kot naša, za katero si želi-mo, da bi nekoč predstavlja-
la pregled slovenske ilustra-cije po drugi svetovni vojni. Do tega nam sicer še marsi-kaj manjka, smo pa ponos-ni, da smo edina muzejska ustanova, ki se strokovno in sistematično ukvarja s to zvrstjo slikarstva."Barbara Boltar je zadovolj-na, da je ilustracija zdaj pri
nas priznana zvrst umetno-sti, kar dokazujejo tudi Bie-nale slovenske ilustracije, dejavna sekcija ilustratorjev pri društvu slovenskih liko-vnih umetnikov in z usta-novitvijo oddelka za obliko-vanje na akademiji za likov-no umetnost v Ljubljani tudi vedno več ilustratorjev. "Seveda se način slikanja spreminja. Tudi ilustracija je vedno bolj povezana s sodobnimi tehnologijami, posebej pri mladih avtorjih, po drugi strani pa knjiga ostaja glavna izložba ilus-tracije," je opisala sodobne trende.Razstava je namenjena tako otrokom kot mladini in tudi odraslim. "Vsak obiskova-lec v zbirki slej ko prej naj-de junake iz svojih knjig in vsi so seveda presenečeni, ko stojijo pred originalom. Prav to, da je gledalec pos-tavljen pred originalno delo, je namreč tisto pravo, izjemno doživetje. Ilustra-cija tu zaživi kot samostoj-na umetnina."Kot še poudarja Boltarjeva, imamo v Sloveniji dolgo tradicijo kvalitetne ilustra-cije, začenši s tako imeno-vanimi pravljičarkami, kot so Marlenka Stupica, Mar-janca Jemec Božič, Roža Piščanec in Lidija Osterc – v to generacijo sodi tudi Melita Vovk – pa vse do mlajših generacij. V zbirki Šivčeve hiše so že predstav-ljeni tudi stripi v najrazlič-nejših oblikah in likovnih tehnikah.
Na ogled zdaj celotna zbirka ilustracij31. stran
V predalnikih so na ogled predvsem ilustracije manjšega formata v črno-beli tehniki. Razstavo dopolnjujejo tudi knjige, za katere so razstavljene ilustracije tudi nastale.
Foto
: Go
razd
Kav
čič
4 Deželne novice, petek, 26. aprila 2019
Zanimivosti
Marjana Ahačič
Šest prostovoljk, sicer zapos-lenih v novomeški Krki - Doris Krivič, Tamara Nemec, Nataša Lebar, Maja Oblak Fritz, Nataša Uranič in Urška Štravs Polanc - je v okviru tedna humanosti in prosto-voljstva eno dopoldne preži-velo tudi v radovljiškem Domu dr. Janka Benedika. "Da pridem v dom kot pros-tovoljka, sem se odločila, ker žal premalokrat utegnem
svoj čas posvetiti tudi komu drugemu. V Domu dr. Janka Benedika sem bila že pred dvema letoma in mi je bilo všeč, zato sem se odločila, da pridem tudi tokrat," je pove-dala Doris Krivič, Radovlji-čanka, ki se v službo sicer vozi v Krkino ljubljansko izpostavo. Tudi Tamara Nemec iz Bohinja je z vesel-jem preživela čas s starejši-mi. "Vsak po svoje je pose-ben in zanimiv," je za nas-mehom pripomnila med
izdelovanjem pirhov iz volne-nih niti, premazanih z lepi-lom. Gospa Perhavec, stano-valka doma, ki je sicer malce potožila nad 'trdimi' prsti, ki je včasih ne ubogajo tako, kot bi želela, pa je bila predvsem zadovoljna, da v dom pride kakšen nov obraz in ima pri-ložnost za prijeten klepet.V Krki so sicer že osmič zapored pripravili teden humanosti in prostovoljstva, v okviru katerega so se druži-li s starejšimi, uporabniki
varstveno-delovnih centrov, učenci šol za otroke s poseb-nimi potrebami in drugih podobnih ustanovah, zbirali oblačila in potrebščine za socialno ogrožene ter hrano za živali v zavetiščih, pa tudi darovali kri, pomagali na Rdečem križu in Karitas ter še marsikaj drugega.Za stanovalce v 28 domovih starejših občanov po vsej Sloveniji so pripravili delav-nice za boljši spomin, različ-ne ustvarjalne delavnice in tombolo, jim pomagali pri njihovih vsakdanjih opravi-lih, skupaj pekli pecivo in palačinke, jim brali, skupaj z njimi zaplesali ali pa se z nji-mi le pogovarjali, saj prijaz-na beseda in stisk rok razve-selita slehernega človeka in preženeta osamljenost, je povedala Simona Gorjup. "Z dobrimi deli in srčnostjo želimo olepšati življenje pomoči potrebnim ter v nas in okolju, v katerem deluje-mo, spodbuditi solidarnost in prostovoljstvo."Vršilec dolžnosti direktorja Doma dr. Janka Benedika Alen Gril pravi, da so v domu veseli vsakega prostovoljca, ki se jim pridruži. Tako tis-tih, ki pridejo ob posebnih priložnostih, kot tistih iz domačega okolja, ki vse leto skrbijo za to, da je življenje stanovalcev doma bolj pestro in zanimivo. V dom tako tedensko prihaja 14 prosto-voljcev medgeneracijskega društva Čebelica, ki delujejo v osmih skupinah, ter še sedem drugih prostovoljcev. Starejše občasno obiskujejo tudi dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica, obeh osnovnih šol in vrtca, življenje v domu pa popestri-jo pa tudi različni predavate-lji in pevski zbori.
Prostovoljci so delali družbo starejšimProstovoljci vse leto prihajajo v Dom dr. Janka Benedika, da stanovalcem popestrijo vsakdan, v začetku aprila pa so dopoldne z njimi preživele tudi prostovoljke iz družbe Krka.
Stanovalcem Doma dr. Janka Benedika so se tokrat na delavnicah, ki so jih vodile tamkajšnje strokovne delavke, pridružile še prostovoljke iz novomeške Krke. / Foto: Gorazd Kavčič
Maša Likosar
Zala Košnik je v svojem magistrskem delu preučeva-la trenutno stanje bolnišnic na Gorenjskem, zlasti Splo-šno bolnišnico Jesenice, in dognala, da so vse precej sta-re in dotrajane, nimajo dovolj sob, postelj in niti prostora za širitev. "Preobre-menjenost zdravstvenih ustanov se kaže v dolgih čakalnih dobah ter izrazito kratki ležalni dobi," pove Košnikova in nadaljuje: "Tudi spremembe v struktu-ri prebivalstva in njegovo staranje vplivajo na sistem zdravstvenega varstva. Dalj-ša življenjska doba in posle-dično slabše zdravstveno stanje prebivalstva zahtevata vse več finančnih sredstev za zdravstveno in socialno oskrbo prebivalstva."Mlada arhitektka se je pri zasnovi regionalne bolnice osredotočila na človeka –
pacienta in njegove potrebe. "Bolnišnica je prostor, ki bi v prvi vrsti moral biti human, prijazen, enostaven
za orientacijo in v stiku z naravo. Namesto da je le stavba, v katerih se zdravijo bolni ljudje, bi morala pos-
tati center zdravja ter dober primer zdravega in trajnost-nega načina življenja, kjer bi se poleg zdravljenja, posve-čalo tudi preventivi." Košni-kova je pri osnovanju bolni-šnice dala poudarek svetlo-bi, zračnosti, prostornosti, vegetaciji in fleksibilnosti prostorov.Njen načrt predvideva pre-mestitev vseh zdravstvenih oddelkov, ki so trenutno raz-pršeni po Gorenjskem – Splošne bolnišnice Jesenice, Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergije Golnik, Bolnišnice za gine-kologijo in porodništvo Kranj in del begunjske psi-hiatrične bolnišnice – te pa bi se po izpraznitvi preure-dile v negovalne bolnišnice. Obravnavala in analizirala je tudi štiri možne lokacije in najbolj optimalna se ji je zdela Radovljica, ker ima neposreden dostop z avtoce-ste, je na sredini Gorenjske
in je maksimalna oddalje-nost od vseh krajev štiride-set minut. "Prostor, v kate-rega nameravamo umestiti novo bolnišnico, je izredno delikaten. Ne samo zaradi zelenja in bližine infrastruk-ture, temveč predvsem zara-di vsaditve povsem novega programa v naravo pred pre-težno stanovanjskim pred-mestjem. Pri zasnovi same-ga prostora težim k ohranit-vi kar največ zelenja in pos-ledično spoja nove strukture z že obstoječim zelenim okoljem. Naravo poskusim fluidno vpeljati na grajeno strukturo in zabrisati mejo med grajenim in odprtim prostorom."Nova gorenjska regionalna bolnišnica bi bila ena najve-čjih v Sloveniji, merila bi dvajset tisoč kvadratnih metrov. Obenem jo je zas-novala tako, da bi jo v prime-ru, če bi postala premajhna, enostavno povečali, oziroma
dogradili. "Bolnišnice so namreč stavbe, ki jih čas in razvoj tehnologije hitro pre-raste, zato je treba oblikovati prostore, ki se lahko hitro spreminjajo in prilagajajo na nove potrebe," pove Koš-nikova in doda, da je v novi bolnišnici predvidenih od petsto do šeststo postelj, pri-merno urejene bi bile tudi sobe za zdravstveno osebje, saj je dobro in urejeno delo-vno okolje pomemben deja-vnik. Izgradnja nove regio-nalne bolnišnice na Gorenj-skem bi po mnenju arhitek-tke stala okrog dvesto milijo-nov evrov, brez tehnološke opremljenosti. "Nove bolni-šnice se žal ne gradijo, a spremembe v strukturi pre-bivalstva bodo nedvomno vplivale na sistem zdravstve-nega varstva in v prihodno-sti se ne bomo mogli izogni-ti vprašanju izgradnje nove bolnišnice," sklene Zala Košnik.
Več kot le stavba za zdravljenje bolnihArhitektka Zala Košnik, hči priznanih gorenjskih zdravnikov, je predstavila idejno zasnovo nove gorenjske regionalne bolnišnice, ki bi stala v Radovljici. Osnovala jo je v okviru magistrske naloge.
Arhitektka Zala Košnik je predstavila zasnovo nove gorenjske regionalne bolnišnice, ki bi stala v Radovljici.
Foto
: Maš
a Li
kosa
r
Peter Kolman
Poleg klasičnega učenja tujega jezika na Osnovni šoli Frana Saleškega Fin-žgarja Lesce že nekaj let spodbujajo pouk anglešči-ne z vključevanjem tujih učiteljev.
»Učencem tako omogočamo pristnejši stik s tujim jezi-kom in kulturo. Tuji učitelji, ki so zaposleni na razvoj-nem centru Zavod za oboga-teno učenje tujih jezikov, en dan v tednu poučujejo pri nas na šoli, večinoma na predmetni stopnji,« pojasni pomočnica ravnateljice Pet-ra Šmit. »V prejšnjih letih je bila z nami Britanka Helen Asher, v letošnjem šolskem letu pa pouk angleščine s svojim delom in pristopom bogati Američanka Rebecca Svetina. Takšen nadstan-dard nam omogoča občina, ki tudi financira ta način vključevanja tujih učiteljev.« V okviru sodelovanja vklju-čevanja tujih učiteljev so se
na šoli dogovorili za obisk predstavnika ameriške ambasade. Ameriški mari-nec Wyatt Mattingly je leš-kim devetošolcem iz prve roke predstavil zgodovino in kulturo ZDA. Z učenci se je pogovarjal o športih, ki so popularni pri
njih, o hrani, o krajih, ki so jih učenci že obiskali, in kam v Ameriko bi radi šli na potovanje. Predstavil je ameriško ambasado, kaj dela ambasador, kdo je tam zaposlen in zakaj je pomem-bno sodelovanje med Slo-venci in Američani. Učenci so mu zastavili zani-miva vprašanja, kot npr. kako poteka urjenje marinca, o njegovih hobijih, koliko časa je pri nas in ali lahko sam izbira državo, kamor bo šel. Wyatt Mattingly je pohvalil Slovenijo in s tem tudi z očmi tujca mladim podal drugačen pogled, kako nas tudi tujci cenijo in da moramo tudi sami znati ceniti, kar imamo.
Pouk malo drugače
Ameriški marinec Wyatt Mattingly je leškim devetošolcem iz prve roke predstavil zgodovino in kulturo ZDA.
Deželne novice, petek, 26. aprila 2019
Krajevne novice
5
Knjigarna Ognjiščehttp://knjigarna.ognjisce.si
Odprto: pon. – pet.: 8h – 19h
sob.: 8h – 12h
KRANJ, Koroška c. 19Telefon: 04 236 89 28
Bog je ... prav zaresNova knjiga za mlade
Za lepe praznike in spomine, knjigarna Ognjišče poskrbi!
Ogn
jisce
d.o
.o.,
Trg
Brol
o 11
, Kop
er
Za lepe praznike in spomine, knjigarna Ognjišče poskrbi!
KRST • OBHAJILO BIRMA • POROKA
Marjana Ahačič
V Mošnjah je domače turi-stično društvo v dvorani krajevnega kulturnega doma že osmo leto zapored pripravilo velikonočno raz-stavo pirhov. Poleg pirhov, ki jih pripravijo in na ogled prinesejo domačini, razsta-vo vsako leto popestrijo še s kakšno posebnostjo. Letos je tako na ogled 150 pirhov, ki sta jih umetelno izdelala zakonca Ivan in Sofija Mati-jević iz Kočevja; posebno pozornost med obiskovalci razstave je vzbudil njun
73-kilogramski pirh, nare-jen iz lupin 12.380 jajc.Sicer pa so svoje pirhe za razstavo prinesli tako člani turističnega društva kot dru-gi Mošnjani, med njimi Andrej in Milena Ozebek, Dragica Pintar in seveda šolarji iz sosednje podruž-nične osnovne šole. Med razstavljavci sta bila tudi Andrej in Zala Zupan, sin in Vnukinja legendarnega kronista in inovatorja iz Mošenj, pred dvema letoma preminulega Cirila Zupana. Postavitev razstave organi-zatorji so popestrili tudi z
izvirnimi palicami, ki jih iz lesnih korenin izdeluje Prnušov Janez.Razstavo vsako leto pripravi kakih 15 prostovoljcev, čla-nov turističnega društva, na fucanje in pirhanje na dvori-šču doma pa pride tako rekoč vsa vas, je povedala Damjana Pangerc, predsed-nica Turističnega društva Mošnje. Zadovoljna je, ker je za dvodnevno razstavo pirhov vsako leto veliko zanimanja, tako domačinov kot obiskovalcev iz bolj oddaljenih krajev. "Pridejo iz bližnje Radovljice, pa dru-
žine z Jesenic, iz Šenčurja, celo iz Ljubljane," je poveda-la in obljubila, da bodo z velikonočnimi razstavami pirhov nadaljevali tudi v pri-hodnjih letih.Za letos pa turistično druš-tvo pripravlja še dve priredi-tvi: na kresno noč, v petek, 19. junija, bodo na travniku ob Vili Rustici nastopili domači šolarji, dramska skupina Čofta iz Krope ter skupina Kreativo in DJ Dar-Mar z Renato Mohorič, 20. in 21. septembra pa bodo spet pripravili tradicionalne Mošenjske dneve.
Razstava pirhov v MošnjahV Mošnjah so bili med prazniki na ogled pirhi, ki so jih izdelali domačini, pa tudi čudovite kreacije Ivana in Sofije Matijević iz Kočevja in celo njun 73-kilogramski pirh, ki sta ga izdelala iz več kot 12 tisoč jajčnih lupin.
V Mošnjah so tokrat pripravili že osmo velikonočno razstavo pirhov.
Zala Zupan, vnukinja legendarnega domačina Cirila Zupana, je svoje vesele, pisane pirhe tokrat razstavila prvič.
Pirhi s postajami križevega pota, ki so delo zakoncev Matijević iz Kočevja
Med razstavljavci so bili tudi učenci Podružnične osnovne šole Mošnje.
SLOVENSKO MARIJINO NARODNO SVETIŠČE BREZJE
Petek, 24. maj 2019, ob 20.00 Trg pred baziliko Marije Pomagaj
Prireditev ob prazniku Marije Pomagajv zahvalo in priprošnjo.
NASTOPAJOČIModrijani, Prifarski muzikanti, Luka Sešek,
Slovenski citrarski kvartet, Klemen Torkar, Eva Černe, Godba Dobrova - Polhov Gradec, 101ka band,
br. Alessandro Brustenghi (Assisi).
POVEZUJETABernarda Žarn in Jure Sešek
Več informacij:www.marija.siRomarski urad Brezje
V leški osnovni šoli so akci-jo Pešbus prvič izvedli sep-tembra lani, kot prostovolj-ke pa so otroke prijazno spremljale članice Društva Šole zdravja. Akcija je nale-tela na odličen odziv otrok in staršev, zaradi nesebične pomoči prostovoljk pa so jo podaljšali na tri tedne. Akci-jo bi radi ponovil zadnji mesec pred koncem šolske-ga leta: v času od 3. do 21. junija. Jutranja pešpot do šole z označenimi postaja-mi bo organizirana na trasi Savska cesta–Finžgarjeva cesta–Vodnikova ulica. Vsa-ko jutro bodo potrebovali dva prostovoljca, ki bosta učence od začetne postaje
do šole spremljala od 7.50 do 8.10. Če ste pripravljeni sodelovati, prosimo, to spo-ročite koordinatorki Pešbu-sa na leški osnovni šoli Nedi Golmajer, na tel. št. 070 77 10 88 ali e-naslov neda.gol-majer@gmail.com, ki je na voljo tudi za več informacij. Akcijo bodo lahko izvedli samo, če bodo imeli sprem-ljevalce za vsak dan. V Sloveniji se Pešbus izvaja v sklopu programa Aktivno v šolo, ki ga podpira ministr-stvo za zdravje. Aktivna pot v šolo peš ali s kolesom otro-kom zagotavlja minimalno mero dnevne telesne aktiv-nosti, kar pozitivno vpliva na njihovo zdravje.
Iščejo prostovoljce Osnovna šola F. S. Finžgarja Lesce išče prostovoljce in prostovoljke za sodelovanje v akciji Pešbus. Gre za način poti v šolo v organiziranih skupinah po določenih poteh in urniku. Skupino otrok na pešpoti morata vsako jutro spremljati dva odrasla prostovoljca.
Pred prazniki so odprli novi trgovski center na vhodu v Radovljico. V njem je pet trgovin: prodajalna Dm je nado-mestila obstoječo nasproti avtobusne postaje, ki je že zapr-la vrata, Hofer ima zdaj poslovalnico tudi v Radovljici – trgo-vina, v kateri je 14 zaposlenih, se razprostira na več kot tisoč kvadratnih metrih. V kompleksu so še trgovina z obutvijo Deichmann, veriga nizkocenovnih diskontnih trgovin z oblačili in gospodinjskimi izdelki Pepco in Teddi, kjer so na voljo izdelki za vsakodnevno rabo, igrače in pisarniške pot-rebščine, izdelki za zabave in domače mojstre ter drogerijski artikli. V prvih dneh so trgovine med kupci vzbudile veliko zanimanja, izkazalo pa se je, da prometna ureditev pred trgovinami, ki ne omogoča krožne vožnje, ni optimalna, saj je že v prvih dneh prihajalo do zastojev na parkirišču.
Odprli novi trgovinski kompleks
SLO
VEN
SKO
MA
RIJI
NO
NA
ROD
NO
SVE
TIŠČ
E, B
REZJ
E 72
, BRE
ZJE
6 Deželne novice, petek, 26. aprila 2019
Zanimivosti
Sem več, kot pričakuješ!Novi Volkswagen T-Cross že za 15.990 EUR. Obiščite naš salon z vozili Volkswagen in ga zapeljite na testno vožnjo.
www.volkswagen.si
Emisije CO2: 112−111 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,9 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0,0294−0,00253 g/km. Število delcev: 0,00042−0,00011 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Nekatera prikazana oprema je na voljo opcijsko. Slika je simbolna.
Novi T-Cross.
VW_Dilersk_TCross_2017_137x198.indd 1 10/04/2019 14:23
IZLET // PETEK, 10. MAJA 2019
SOLINE, KAKTUSI IN VINSKA FONTANA
Cena izleta je 34 EUR.Odhodi avtobusa: z AP Radovljica ob 6.30, z AP Creina Kranj ob 6.55, z AP Mercator Primskovo ob 7.05, z AP Škofja Loka ob 7.25 Cena vključuje: prevoz, ogled vrta kaktusov, ogled krajinskega parka in vožnjo z vlakcem, ogled Muzeja solinarstva, kosilo, ogled fontane vina in DDV.Za rezervacijo čim prej pokličite na tel. št. 04 201 42 41, se oglasite osebno na Nazorjevi ulici 1 v Kranju ali pišite na narocnine@g-glas.si. Za odjave, ki prispejo kasneje kot dva delovna dneva pred odhodom, zaračunamo potne stroške.
Vabimo vas, da se nam pridružite na izletu na Primorsko. Najprej bomo obiskali vrt kaktusov v Seči in si ogledali veliko zbirko teh rastlin. Nato se bomo odpeljali do krajinskega parka Sečoveljske soline in se z vlakcem popeljali do Muzeja solinarstva. Po ogledu se bomo odpeljali v prestolnico dežele refoška v Marezige, od koder je lep pogled na slovensko Istro. Tu bomo imeli kosilo, po kosilu obiščemo še vinsko fontano, ki je novost tamkajšnje ponudbe. Kdor bo želel, bo lahko vino tudi pokusil (doplačilo).
VRT KAKTUSOVSOLINEFONTANA
Ana Šubic
Lesce – Izobraževalna in poklicna usmeritev danes tri-desetletne doktorice znanos-ti s področja hortikulture Anke Čebulj iz Lesc ne pre-seneča. Njena starša sta namreč agronoma: oče Mar-ko Zupan je raziskovalec in docent na Katedri za pedolo-gijo na Biotehniški fakulteti, mati Tatjana Zupan pa je predsednica Sadjarskega društva Gorenjske in vodja sadovnjaka Resje (KGZ Sava Lesce). V sadovnjaku v Moš-njah je večino počitnic od 15 leta naprej delala tudi njuna hči. Po diplomi s področja biotehnologije na Biotehniš-ki fakulteti se vpisala na mednarodni študij sadjarstva in vzporedno še na študij hortikulture. Uspešno oprav-ljenima magisterijema je sle-dil še doktorski študij na Bio-tehniški fakulteti, pri kate-rem je bila celo najboljša diplomantka, za kar je sredi marca prejela tudi eno od Jesenkovih nagrad. Podeljuje jih omenjena fakulteta, gre pa za najvišja priznanja za pedagoško, raziskovalno in strokovno delo na področju biotehniških ved v Sloveniji. Čebuljeva je v doktorski nalogi, ki jo je pripravila kot mlada raziskovalka na fakul-teti, preučevala, kako razvoj fizioloških motenj vpliva na metabolite v jabolkih. Meta-bolni odziv plodov je sprem-ljala v primerih sončnih oži-
gov, steklavosti, grenke pegavosti in skalda. Osredo-točila se je predvsem na povezavo omenjenih fiziolo-ških motenj in vsebnost fenolnih spojin, katerih sin-teza se poveča ob pojavu stresa. V analize je vključila sedem sort jabolk, tudi iz sadovnjaka Resje.Čebuljeva je kot posebej pomembne izpostavila ugo-
tovitve glede steklavosti. Ste-klava jabolka (ob prerezu ploda je videti, kot da bi bil znotraj razlit sok) se ne skla-diščijo dobro, največji prob-lem pa je, da ni možno vede-ti, katera so steklava, dokler jih ne prerežemo. "Ugotovili smo, da se spremembe doga-jajo tudi v kožici in bi lahko z nadaljnjimi raziskavami raz-vili metodo za razvrščanje
plodov s skenerjem. To je zelo uporaben vidik moje doktorske naloge, z znans-tvenega vidika je bila pa naj-zanimivejša večja vsebnost dihidrohalkonov v steklavih plodovih. Prav tako smo ob vzorčenju ploda po slojih odkrili, da se pri žilah kopiči-jo, ne vemo pa, zakaj," je raz-ložila Čebuljeva.Zadnje mesece je delala v podjetju, kjer je pridobivala praktične izkušnje, povezane z agronomijo, a bo že v krat-kem lahko nadaljevala razis-kovalno delo na področju sadjarstva. Tega je zelo vese-la; kot pravi, bi s svojim zna-njem in ugotovitvami rada pomagala slovenskim sadjar-jem, saj iz prve roke ve, kako težka panoga je sadjarstvo. Čebuljeva bo v novem proje-ktu, ki je bil potrjen na jav-nem razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, s katerim spodbujajo raziskovalce na začetku kari-ere, skoraj tri leta preučevala slovensko sorto jabolk maj-da. Projekt bo izvajala v sode-lovanju s Kmetijskim inštitu-tom Slovenije, kjer bo tudi zaposlena, in družbo KGZ Sava. "Jabolka sorte majda zelo slabo oksidirajo, ko poš-kodujemo meso. Ob prerezu ploda meso skoraj ne porjavi, kar je izjemno zanimivo. S projektom bi rada preučila mehanizme v ozadju tega pojava in možnosti uporabe te lastnosti v predelavi," je napovedala.
Anki Čebulj Jesenkova nagradaAnka Čebulj iz Lesc je prejela Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko doktorskega študija na Biotehniški fakulteti. V doktoratu je preučevala vpliv fizioloških motenj na metabolite v jabolkih. Raziskovalno delo bo nadaljevala že v kratkem: posvetila se bo sorti jabolk majda.
Anka Čebulj med jabolki, pridelanimi v sadovnjaku Resje, kjer je že pri petnajstih letih začela pridobivati praktične izkušnje. / Foto: Tina Dokl
Čokoladnica Cukrček iz Ljubljane je na Festival čokolade v Radovljico pripeljala prav posebno velikonočno jajce. Jajce iz čokolade, ki so ga naredili v njihovi čokoladnici, so pre-barvali in okrasili v Baročni dvorani Radovljiške graščine, po festivalu pa so ga v sodelovanju z organizatorjem dogodka predali uporabnikom Centra za usposabljanje, delo in vars-tvo Matevža Langusa Radovljica. Jajce, ki je tehtalo kar 38 kilogramov, so varovanci sprejeli še pred veliko nočjo in ga z veseljem tudi pojedli.
Podarili veliko čokoladno jajce
Podarjenega čokoladnega jajca so se zelo razveselili.
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Vsak festival si zasluži premiero – tako so napovedali letoš-njo čokoladno večerjo, ki jo je prvi dan že osmega Festivala čokolade v Radovljici gostila Vila Podvin v Mošnjah. Tokrat sta v kuhinji Vile Podvin domačemu kuharskemu mojstru Urošu Štefelinu družbo delala kuharski imeni Jorg Zupan in Igor Jagodic. Oba sta sicer Gorenjca, njuno kuhinjo pa lahko okušate v Ljubljani. Tako Štefelina kot Zupana pa trenutno spremljamo tudi v vlogah žirantov oziroma sodnikov v prvi sezoni kuharskega šova Mali šef Slovenije na Pop TV. In kot nam že ime večerje pove, so gostje lahko okušali jedi, v katerih je bila ena od sestavin na krožnikih tudi čokolada. Nekje se je je okušalo več, nekje manj. Tovrstni krožniki od kuharja zahtevajo ustvarjalnost, drznost in pogum. Name-sto vinske spremljave pa so letos jedi šesthodnega menija čokoladne večerje pospremila piva Pelicon, in to uspešno.
Čokoladna večerja v Vili Podvin
Marcela Klofutar, Igor Jagodic, Jorg Zupan in Uroš Štefelin
deže
lne
nov
ice
Ura
dne
obja
ve, š
tevi
lka
256
, 26
. apr
ila
2019
ww
w.r
adov
ljica
.si
Čas
opis
Obč
ine
Rad
ovlji
ca
1.
Na
podl
agi 3
. čle
na Z
akon
a o
zavo
dih
(Ur.
l. R
S, š
t. 12
/91
in s
prem
embe
), do
ločb
Zak
ona
o or
gani
zaci
ji in
fina
ncira
nju
vzgo
je in
izob
raže
vanj
a (U
r. l.
RS
, št
. 16
/07
- u
radn
o pr
ečiš
čeno
bes
edilo
in
spre
mem
be),
27.
člen
a Za
kona
o iz
obra
ževa
nju
odra
slih
(U
r. l.
RS
, št
. 6
/18
) in
17.
čle
na S
tatu
ta
Obč
ine
Rad
ovlji
ca (D
N U
O, š
t. 18
8/1
4) j
e O
bčin
ski s
vet O
bčin
e R
adov
lji-
ca n
a 5
. sej
i dne
24
.4.2
019
spr
ejel
O D
L O
Ko
ust
ano
vitv
i jav
neg
a za
vod
a Lj
udsk
a un
iver
za R
ado
vljic
a
I. U
VOD
NE
DO
LOČ
BE
1. č
len
(1)
S te
m o
dlok
om O
bčin
a R
adov
ljica
(v
nada
ljeva
nju
usta
novi
telj)
usk
la-
juje
akt
o u
stan
ovitv
i z Z
akon
om o
izob
raže
vanj
u od
rasl
ih (Z
IO-1
; Ur.
l. R
S,
št. 6
/201
8) t
er u
reja
dru
ge s
prem
embe
v o
rgan
izac
iji in
del
ovan
ju ja
vneg
a za
voda
Lju
dska
uni
verz
a R
adov
ljica
.(2
) Lj
udsk
a un
iver
za R
adov
ljica
je
javn
i za
vod,
ki
se j
e ko
nstit
uira
l na
po
dlag
i do
ločb
e us
tano
vite
lja O
bčin
skeg
a lju
dske
ga o
dbor
a R
adov
lji-
ca,
št.
04
/2-3
321
-59
, z
dne
31.1
0.1
95
9.
Zavo
d je
z m
atič
no š
tevi
lko
50
52
85
80
00
vpi
san
v so
dni r
egis
ter
pri O
krož
nem
sod
išču
v K
ranj
u po
d vl
ožno
šte
vilk
o 10
0161
00
.(3
) Ta
odl
ok p
reds
tavl
ja u
stan
ovitv
eni a
kt ja
vneg
a za
voda
Lju
dska
uni
verz
a R
adov
ljica
(v n
adal
jeva
nju:
zav
od) i
n v
celo
ti na
dom
ešča
Odl
ok o
ust
anov
i-tv
i jav
nega
zav
oda
Ljud
ska
univ
erza
Rad
ovlji
ca (U
radn
i ves
tnik
Gor
enjs
ke,
št.
19/9
7 in
32
/99
, D
N U
O,
št.
50
/05
, 5
5/0
5 -
ura
dno
preč
išče
no b
e-se
dilo
, 91
/08
in 2
07/1
5).
Zavo
d v
skla
du s
tem
odl
okom
nad
alju
je s
voje
de
lo.
(4)
S te
m o
dlok
om u
stan
ovite
lj ur
eja
stat
us z
avod
a, ra
zmer
ja m
ed u
stan
o-vi
telje
m in
zav
odom
ter
tem
eljn
a vp
raša
nja
gled
e or
gani
zira
nja,
dej
avno
sti
in n
ačin
a fin
anci
ranj
a za
voda
.(5
) Za
ost
ala
vpra
šanj
a, k
i zad
evaj
o de
lova
nje
zavo
da in
nis
o op
rede
ljena
s
tem
odl
okom
, se
upo
rabl
ja z
akon
in n
a nj
egov
i pod
lagi
spr
ejet
i pre
dpis
i ne
posr
edno
.
II. S
TAT
US
NE
DO
LOČ
BE
2. č
len
(1)
Ust
anov
itelj
javn
ega
zavo
da L
juds
ka u
nive
rza
Rad
ovlji
ca je
Obč
ina
Ra-
dovl
jica,
Gor
enjs
ka c
esta
19
, Rad
ovlji
ca.
(2)
Ust
anov
iteljs
ke p
ravi
ce in
obv
ezno
sti d
o ja
vneg
a za
voda
, raz
en s
pre-
jem
anja
akt
a o
usta
novi
tvi,
oziro
ma
njeg
ovih
spr
emem
b, i
men
ovan
ja
pred
stav
niko
v us
tano
vite
lja v
sve
t zav
oda,
mne
nja
loka
lne
skup
nost
i pre
d im
enov
anje
m d
irekt
orja
zav
oda
in z
adev
, za
kat
ere
zako
noda
ja d
oloč
a,
da ji
h iz
vršu
je O
bčin
ski s
vet
Obč
ine
Rad
ovlji
ca,
izvr
šuje
žup
an O
bčin
e R
adov
ljica
.
3. č
len
(1)
Ime
zavo
da: L
juds
ka u
nive
rza
Rad
ovlji
ca.
(2)
Skr
ajša
no im
e za
voda
: LU
R.
(3)
Sed
ež z
avod
a: R
adov
ljica
.
(4)
Pos
lovn
i nas
lov:
Kra
njsk
a ce
sta
4, 4
240
Rad
ovlji
ca.
(5)
Zavo
d sv
oje
deja
vnos
ti op
ravl
ja n
a se
dežu
zav
oda,
lahk
o pa
tud
i na
drug
ih n
aslo
vih
v so
glas
ju z
ust
anov
itelje
m.
4. č
len
(1)
Javn
i zav
od je
pra
vna
oseb
a.(2
) Za
vod
opra
vlja
dej
avno
st iz
obra
ževa
nja
odra
slih
in d
ruge
reg
istri
rane
de
javn
osti
na o
bmoč
ju o
bčin
e R
adov
ljica
. Za
vod
lahk
o op
ravl
ja d
ejav
nost
tu
di z
a ob
moč
je d
rugi
h ob
čin
tako
, da
z z
aint
eres
irani
mi o
bčin
ami s
klen
e us
trezn
o po
godb
o v
sogl
asju
z u
stan
ovite
ljem
zav
oda.
5. č
len
(1)
Zavo
d im
a pe
čat o
krog
le o
blik
e s
prem
erom
35
mm
. Na
obod
u pe
čata
st
a dv
e vz
pore
dni
črti
– k
roga
, od
dalje
na 1
mm
. O
b čr
tah
prot
i sr
edin
i kr
oga
je iz
pisa
no: L
JUD
SK
A U
NIV
ER
ZA R
ADO
VLJI
CA
. Sre
di p
ečat
a je
grb
R
epub
like
Slo
veni
je, p
od n
jim p
a iz
pisa
n se
dež
zavo
da.
(2)
Zavo
d up
orab
lja k
ot s
esta
vni
del
celo
stne
pod
obe
zavo
da l
ogot
ip v
ob
liki k
ratic
e - s
kraj
šane
ga im
ena
LUR
v č
rni b
arvi
, pri
tem
pa
je n
a čr
ki U
, ki
je š
iroko
zap
isan
a, s
lika
sove
v r
umen
o-si
vi b
arvi
.(3
) Za
vod
upor
ablja
tudi
peč
at s
pre
mer
om 2
0 m
m z
ena
ko v
sebi
no, k
ot jo
im
a pe
čat i
z pr
vega
ods
tavk
a te
ga č
lena
. (4
) Za
vod
ima
peča
te p
odol
gova
te o
blik
e za
inte
rno
posl
ovan
je z
ena
kim
be
sedi
lom
, ven
dar b
rez
grba
Rep
ublik
e S
love
nije
.(5
) Š
tevi
lo p
ečat
ov,
poob
last
ila z
a up
orab
o, n
ačin
var
ovan
ja i
pd.
dolo
či
dire
ktor
zav
oda.
III. D
EJA
VN
OS
TI
ZA
VOD
A
6. č
len
(1)
Javn
i za
vod
je u
stan
ovlje
n za
opr
avlja
nje
deja
vnos
ti, k
i jih
opr
avlja
v
javn
em i
nter
esu
kot
javn
o sl
užbo
na
podr
očju
izo
braž
evan
ja o
dras
lih,
ki
niso
vkl
juče
ni v
red
no š
olsk
o iz
obra
ževa
nje,
ter
obse
ga s
ploš
no in
dru
ge
oblik
e iz
obra
ževa
nja,
usp
osab
ljanj
a in
izpo
poln
jeva
nja,
vkl
jučn
o s
prid
obi-
vanj
em ja
vnov
elja
vne
izob
razb
e. P
oleg
tega
zav
od k
ot ja
vno
služ
bo iz
vaja
m
edge
nera
cijs
ke d
ejav
nost
i, pr
ogra
me
za o
troke
in m
ladi
no te
r upr
avlja
nje
prem
ožen
ja u
stan
ovite
lja.
(2)
Javn
a sl
užba
, ki j
o za
vod
izva
ja n
a po
dlag
i Zak
ona
o iz
obra
ževa
nju
od-
rasl
ih, o
bseg
a:1.
iz
vaja
nje
izob
raže
valn
ih p
rogr
amov
za
odra
sle:
-
javn
ovel
javn
i izo
braž
eval
ni p
rogr
am o
snov
ne š
ole
za o
dras
le,
-
javn
ovel
javn
i izo
braž
eval
ni p
rogr
ami z
a od
rasl
e, p
o ka
terih
se
ne p
ri-do
bi ja
vnov
elja
vna
izob
razb
a,
- ne
form
alni
izob
raže
valn
i pro
gram
i za
odra
sle;
2.
svet
oval
na d
ejav
nost
pri:
-
vklju
čeva
nju
v pr
ogra
m o
snov
ne š
ole
za o
dras
le in
pri
nada
ljeva
nju
izob
raže
valn
e po
ti,
- vk
ljuče
vanj
u v
javn
ovel
javn
e iz
obra
ževa
lne
prog
ram
e za
odr
asle
, po
kate
rih s
e ne
prid
obi j
avno
velja
vna
izob
razb
a,
- vk
ljuče
vanj
u v
nefo
rmal
ne iz
obra
ževa
lne
prog
ram
e za
odr
asle
,
- ug
otav
ljanj
u in
dok
umen
tiran
ju z
nanj
a, s
pret
nost
i in
vešč
in,
prid
o-bl
jeni
h v
nefo
rmal
nem
izo
braž
evan
ju i
n pr
iložn
ostn
em u
čenj
u na
po
dlag
i dok
umen
taci
je,
in s
icer
za
oseb
nost
ni r
azvo
j, na
daljn
je iz
-ob
raže
vanj
e in
vkl
juči
tev
na tr
g de
la, t
er
- sa
mos
tojn
em u
čenj
u;3
. dr
uge
deja
vnos
ti: iz
men
java
zna
nja
in d
ruge
obl
ike
učen
ja,
uskl
aje-
vanj
e in
izva
janj
e na
cion
alno
pom
embn
ih n
alog
v iz
obra
ževa
nju
odra
slih
, ak
tivno
sti p
ri ra
zvoj
u in
pos
peše
vanj
u iz
obra
ževa
nja
odra
slih
, m
edna
ro-
dna
deja
vnos
t, p
ublic
istič
na d
ejav
nost
, in
form
iranj
e, p
rom
ocija
in d
ruge
na
loge
.
7. č
len
Zavo
d la
hko
opra
vlja
tudi
dru
ge d
ejav
nost
i, ki
so
potr
ebne
za
njeg
ov o
b-st
oj v
zve
zi z
opr
avlja
njem
osn
ovni
h de
javn
osti,
ven
dar
tako
, da
se
naj-
prej
zag
otov
i nem
oten
o op
ravl
janj
e de
javn
osti
javn
e sl
užbe
in d
a se
ne
omej
uje
osno
vneg
a na
men
a ob
jekt
ov in
nap
rav,
s k
ater
imi s
e za
gota
vlja
de
javn
ost j
avne
slu
žbe.
Gos
poda
rske
dej
avno
sti s
e fin
anci
rajo
izkl
jučn
o iz
nej
avni
h vi
rov.
VS
EB
INA
1.
OD
LOK
o u
stan
ovi
tvi j
avne
ga
zavo
da
Ljud
ska
univ
erza
Rad
ovl
jica
2.
OD
LOK
o d
rug
ih s
pre
mem
bah
in
do
po
lnitv
ah O
bči
nske
ga
loka
cijs
keg
a na
črta
za
stan
ova
njsk
o g
rad
njo
v P
red
trg
u3
. S
KLE
P
o
nači
nu
finan
cira
nja
po
litič
nih
stra
nk
v o
bči
ni
Rad
ovl
jica
za le
to 2
019
4.
UG
OTO
VIT
VE
NI S
KLE
P o
pre
neha
nju
man
dat
a5
. O
DLO
ČB
A o
raz
gla
sitv
i zem
ljišč
za
gra
jeno
javn
o d
ob
ro
Biba Jamnik Vidic
Povejte, kako so vam čebele pomagale, da ste si pozdra-vili alergijo na cvetni prah?"Od 12. leta sem imel hudo alergijo na cvetni prah. Celo tako hudo je bilo, da sem začel dobivati astmatične napade. Potem pa sem pri dvaindvajsetih začel delati s čebelami. Opazil sem, da si mi je nos, ko sem bil v bliži-ni čebel, odprl. Tako je bilo
še deset let, potem pa me je enkrat nad ustnico, točno med nosnici, pičila čebela. Grozno je bilo. Kihal sem, kašljal in jokal zraven. Nas-lednje jutro pa sem opazil, da je moj nos popolnoma odprt in da spet lahko von-jam. Tisto poletje sem po več kot dvajsetih letih preži-vel brez senenega nahoda. Občasno se mi je še kdaj pojavil naslednji dve poletji, potem pa dokončno izginil."
Kako sicer na človeka deluje čebelji strup?"Čebelji strup v telesu vzbu-di življenjske sile in ga okre-pi. Učinek je podoben, kot če bi popili skodelico prave kave. Zviša se nam krvni tlak in poveča utrip srca. Če za ljudi ta izkušnja ne bi bila tako boleča, bi jo verjetno doživljali drugače. Celo medicinske raziskave so potrdile, da čebelji piki lajša-jo marsikatero zdravstveno tegobo. Že stari Egipčani, Kitajci in Grki so s čebeljimi piki zdravili revmatoidni artritis. Čebelji strup naj bi zaviral tudi druga vnetja, uspešno zdravil kronične bolečine, poškodbe, zniže-val krvni tlak, celo zmanjše-val količino holesterola v krvi in zviševal delovno spo-sobnost organizma. V medi-cini ga uspešno uporabljajo za desenzibilizacijo pacien-tov, ki so občutljivi na čebe-lje pike."
Med menda zelo dobro vpli-va na naše možgane."V eni od znanstvenih razi-skav so dokazali, da je med močno vplival na razvoj
človeških možganov. Člo-vek za razmišljanje potre-buje zelo veliko energije. Še danes, ko imamo na voljo tako široko paleto visokoenergijskih živil, med zavzema prvo mesto. Ljudje se tega premalo zavedajo. V današnjih časih, ko so naši možgani preobremenjeni, bi morali bolje poskrbeti za njihovo 'prehrano'. In med je izvr-stna hrana za možgane."
Ste biodinamični in ekološ-ki čebelar. Se razlike v nači-nu čebelarjenja odražajo tudi v kvaliteti medu? "Če čebelarji ne delajo eks-tremno slabo s čebelami, potem je med vedno dober. Čebele namreč svoje delo vedno opravijo dobro. Jim pa s sodobnim načinom kmetovanja delo vse bolj otežujemo. Velik problem so predvsem monokulture, ki prekinjajo tok življenja. Življenje potrebuje pes-trost, raznolikost in razno-vrstnost. Če tega ni, rastli-ne postanejo manj odpor-ne proti boleznim in škod-ljivcem."
Med je izvrstna hrana za možganeV začetku februarja je Čebelarski center v Lescah gostil agronoma in čebelarja združenja Demeter Michaela Weilerja, ki po vsem svetu pomaga s praktičnimi nasveti na področju ekološkega in biodinamičnega načina čebelarjenja. Odstrl nam je malce drugačen pogled na čebele.
Michael Weiler na predavanju v čebelarskem centru v Lescah / Foto: Špela Razinger
Fotonatečaj
Fotonatečaj Dogodki v občini Radovljica 2019: Srečanje mest, avtor Jasim Suljanović, 3. nagrada
V galeriji AVLA na občini Radovljica je na ogled razstava plakata miru, ki je tokrat nastajal pod motom »Bodimo pri-jazni«. Na razpis Lions kluba Bled so plakate miru ustvarja-li učenci osnovnih šol Antona Tomaža Linharta Radovljica, Frana Saleškega Finžgarja Lesce, Staneta Žagarja Lipnica in Antona Janše Radovljica. Nagrado in štiri priznanja za naj-boljše plakate bodo ustvarjalcem podelili 9. maja dopoldan na Dnevu Evrope na Linhartovem trgu.
Plakat miru v galeriji Avla
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR) je tudi letos poskrbela, da so se gorenjske podjetnice lahko skupaj ude-ležile največjega dogodka za podjetnice pri nas, '500 podje-tnic 2019' v Ljubljani. "Na ta način smo jim dali priložnost za izmenjavo izkušenj, pridobivanje novih znanj ter možno-sti za konkurenčnejši nastop na trgu," je povedala Eldina Čosatović z RAGOR-ja. "Skupen prevoz je omogočil udele-ženkam, da so se spoznale ali utrdile že obstoječa poslovna sodelovanja." Na srečanju so pod sloganom Pretok dobrih idej predavateljice obravnavale različne teme, med drugim o poslu brez meja, finančni neodvisnosti, prodajnih trikih, financiranju ženskih podjetij, o idejah, za katere se je vredno truditi ... Podjetnice sta posebej navdušili mednarodno zna-ni strokovnjakinji za žensko podjetništvo Lynne Cadenhead ter Sanela Dropulić, sta povedali predstavnici agencije.
Tudi Gorenjke na srečanju podjetnic
UO
, stran2
št. 25
6, 2
6. aprila 2
019U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
8. člen
Dejavnosti, ki jih zavod opravlja, so v skladu z U
redbo o standardni klasifi-kaciji dejavnosti (U
radni list RS
, št. 69
/07 in 17
/08
) razvrščene:
- 8
5.2
00
O
snovnošolsko izobraževanje-
85
.310
Srednješolsko splošno izobraževanje
- 8
5.3
20
S
rednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje-
85
.410
Posrednješolsko neterciarno izobraževanje
- 8
5.4
21
Višješolsko izobraževanje-
85
.42
2
Visokošolsko izobraževanje-
01.49
0
Reja drugih živali
- 47.8
90
Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim
bla -gom
- 5
6.10
3
Slaščičarne in kavarne
- 5
8.19
0
Drugo založništvo
- 5
9.110
P
rodukcija filmov, video film
ov, televizijskih oddaj-
59
.120
P
ost produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video film
ov, televizijskih oddaj
- 5
9.13
0
Distribucija film
ov, video filmov, televizijskih oddaj
- 5
9.2
00
S
nemanje in izdajanje zvočnih zapisov in m
uzikalij-
62
.09
0
Druge z inform
acijsko tehnologijo in računalniškimi storitva -
mi povezane dejavnosti
- 6
8.2
00
O
ddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
- 6
8.3
20
U
pravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi
- 7
0.210
D
ejavnost stikov z javnostjo-
70
.22
0
Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
- 7
2.2
00
R
aziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslov -ja in hum
anistike-
73
.20
0
Raziskovanje trga in javnega m
nenja -
82
.190
Fotokopiranje, priprava dokum
entov in druge posamične
pisarniške dejavnosti -
82
.30
0
Organiziranje razstav, sejm
ov, srečanj -
82
.99
0
Drugje nerazvrščene sprem
ljajoče dejavnosti za poslovanje -
85
.510
Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na podro -čju športa in rekreacije
- 8
5.5
20
Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na podro-čju kulture in um
etnosti -
85
.59
0
Drugje
nerazvrščeno izobraževanje,
izpopolnjevanje in
usposabljanje -
85
.60
0
Pom
ožne dejavnosti za izobraževanje -
88
.109
D
rugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invali -dne osebe
- 8
8.910
D
nevno varstvo otrok-
88
.99
9
Drugo nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve
- 9
3.2
99
D
rugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas -
96
.04
0
Dejavnosti za nego telesa
- 9
6.0
90
D
ruge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene
IV. NO
TR
AN
JA O
RG
AN
IZA
CIJA
JAV
NE
GA
ZA
VOD
A
9. člen
(1)
Zavod je organiziran kot enovita organizacija. (2
) V primeru potrebe lahko zavod v soglasju z ustanoviteljem
za opravlja -nje posam
ezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem
območju oblikuje organizacijske enote.
10. člen
(1) Zavod zastopa in predstavlja direktor zavoda.
(2) D
irektor lahko za zastopanje in predstavljanje zavoda v posameznih za -
devah, nadomeščanje in podpisovanje posam
eznih listin pooblasti druge delavce zavoda.
11. člen
(1) D
irektor lahko imenuje vodjo izobraževalnega področja. N
jegovo ime-
novanje in razrešitev ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati, določa zakonodaja
s področja izobraževanja odraslih.(2
) Vodja izobraževalnega področja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti direktor.
V. OR
GA
NI JA
VN
EG
A Z
AVO
DA
12. člen
Organi javnega zavoda so:
- svet zavoda
- direktor,
- strokovna organa.
1. S
vet zavod
a
13. člen
(1) S
vet zavoda je organ upravljanja zavoda.(2
) Svet zavoda šteje pet (5
) članov in ga sestavljajo: -
dva (2) predstavnika ustanovitelja,
- dva (2
) predstavnika delavcev zavoda in-
en (1) predstavnik odraslih, ki se izobražuje v zavodu (predstavnik ude -
ležencev).(3
) Predstavnike ustanovitelja im
enuje Občinski svet O
bčine Radovljica
skladno s svojimi pravili.
(4) D
elavci zavoda volijo svoje predstavnike v svet zavoda po postopku, določenim
s tem odlokom
. (5
) Predstavnika odraslih, ki se izobražujejo v zavodu, izvolijo udeleženci
izobraževanja odraslih po postopku, določenim s tem
odlokom.
14
. člen
Svet zavoda im
a naslednje pristojnosti: -
imenuje in razrešuje direktorja,
- sprejm
e letni delovni in finančni načrt ter poročilo o njuni uresničitvi,-
sprejme razvojni program
zavoda in spremlja njegovo izvajanje,
- odloča o pritožbah v zvezi s statusom
udeleženca kot drugostopenjski organ,
- odloča o pritožbah v zvezi s pravicam
i, obveznostmi in odgovornostm
i delavcev iz delovnega razm
erja, -
obravnava zadeve, ki mu jih predložijo organi zavoda ali drugi pristojni
organi, -
obravnava pobude pristojnih organov ustanovitelja in se o njih oprede-ljuje,
- obravnava pobude delavcev in reprezentativnih sindikatov,
- obravnava poročila o vzgojno-izobraževalni problem
atiki, -
sprejme letno poročilo zavoda,
- sprejm
e letno poročilo o samoevalvaciji zavoda,
- sprejem
a splošne akte zavoda, za katere tako določajo predpisi in ta odlok,
- sprejem
a cenik storitev, -
predlaga ustanovitelju spremem
bo ali razširitev dejavnosti,-
odloča o uvedbi drugih programov,
- daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in m
nenja o posame-
znih vprašanjih,-
sprejme sklep o izvedbi volitev delavcev in udeležencev izobraževanja
odraslih v svet zavoda ter imenuje volilno kom
isijo za izvedbo volitev, -
sprejema program
razreševanja presežnih delavcev, -
opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem
odlokom, drugim
i predpisi in splošnim
i akti zavoda.
15. člen
(1)
Mandat članov sveta zavoda traja štiri (4
) leta in začne teči z dnem
konstituiranja sveta zavoda. Člani so lahko ponovno im
enovani oziroma iz-
voljeni največ dvakrat zaporedoma.
(2) S
vet zavoda se lahko konstituira, ko je imenovana, ozirom
a izvoljena večina predstavnikov. P
rvo, konstitutivno, sejo skliče direktor. Na prvi seji
člani izmed sebe izvolijo predsednika in nam
estnika, do izvolitve predse-dnika sveta zavoda sejo vodi najstarejši im
enovani, oziroma izvoljeni član.
(3) Z dnem
konstitutivne seje sveta zavoda začne teči mandat članov sve-
ta. Mandat posam
eznega člana sveta je v mandatnem
obdobju vezan na m
andat sveta zavoda kot celote.(4
) Svet zavoda predstavlja in zastopa predsednik sveta zavoda, v njegovi
odsotnosti pa namestnik predsednika sveta zavoda.
(5) S
vet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta in sprejem
a odločitve z večino glasov vseh članov, če zakon ne določa drugače. S
vet zavoda sprejme poslovnik o načinu svojega dela.
16. člen
(1) P
ostopek imenovanja ozirom
a volitev članov sveta zavoda se prične najm
anj 60
dni pred iztekom m
andata dotedanjim članom
. (2
) O pričetku postopka svet zavoda sprejm
e sklep, s katerim seznani
ustanovitelja, delavce, udeležence izobraževanja odraslih ter jih pozove k im
enovanju oziroma izvolitvi svojih predstavnikov.
(3) S
vet zavoda hkrati sprejme sklep o izvedbi volitev predstavnikov delav-
cev zavoda in predstavnika izobraževanja odraslih, s katerim določi rokov-
nik za izvedbo volitev in volilno komisijo, ki vodi postopek. S
klep o izvedbi volitev m
ora biti javno objavljen v zavodu.
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 2
56
, 26
. aprila 2019
UO
, stran7
Nova vas
2154
153
/22
23
Nova vas
2154
155
/24
07
Nova vas
2154
23
0/7
30
Nova vas
2154
28
3/13
2
Nova vas
2154
28
3/14
1
Nova vas
2154
28
3/16
21
Nova vas
2154
28
3/18
15
Nova vas
2154
30
4/2
22
Nova vas
2154
30
5/2
42
Nova vas
2154
315/2
144
Nova vas
2154
317/13
10
Nova vas
2154
317/15
80
Nova vas
2154
317/16
479
Nova vas
2154
317/8
32
Nova vas
2154
317/9
34
Nova vas
2154
318/2
6
Hraše
2155
136
5/10
9101
Hraše
2155
136
5/113
68
Hraše
2155
136
5/115
29
9
Hraše
2155
136
5/119
31
Hraše
2155
136
5/121
184
0
Hraše
2155
136
5/12
32
3
Hraše
2155
136
5/12
55
Hraše
2155
136
5/7
82
3
Hraše
2155
20
/1631
Hraše
2155
20
/214
08
Hraše
2155
28
8/4
34
Hraše
2155
416/17
4
Hraše
2155
43
2/210
447
Hraše
2155
43
2/212
152
Hraše
2155
43
2/214
195
Hraše
2155
43
2/216
12
Radovljica
2156
101/1
237
Radovljica
2156
132
/42
20
Predtrg
21573
62
/721
Predtrg
21573
62
/819
Mošnje
2158
120
5/2
156
Mošnje
2158
120
6/2
26
Mošnje
2158
120
6/3
13
Mošnje
2158
1247/2
178
Mošnje
2158
1267
/2113
Mošnje
2158
126
9/2
1
Mošnje
2158
126
9/3
86
Mošnje
2158
126
9/4
10
Mošnje
2158
156
6/2
125
Brezje
2159
878
/712
Zaloše2161
153
/44
33
Zaloše2161
154
/45
83
Zaloše2161
28
9/2
20
2
Zaloše2161
29
0/2
221
Zaloše2161
46
9/4
36
Zaloše2161
476/4
36
Zaloše2161
79
/43
9
Zaloše2161
79
/54
Zaloše2161
79
/65
5
Dobrava pri K
ropi216
29
/23
4
Dobrava pri K
ropi216
29
/39
2
Dobrava pri K
ropi216
29
/46
Dobrava pri K
ropi216
215
/43
0
Dobrava pri K
ropi216
215
/567
Dobrava pri K
ropi216
215
/67
Dobrava pri K
ropi216
2137
/35
Dobrava pri K
ropi216
2137
/4121
Dobrava pri K
ropi216
214
0/2
118
Dobrava pri K
ropi216
2141
/24
58
Dobrava pri K
ropi216
215
9/2
7
Dobrava pri K
ropi216
2197
/516
Dobrava pri K
ropi216
219
8/2
14
Dobrava pri K
ropi216
219
9/4
78
Dobrava pri K
ropi216
22
00
/53
9
Dobrava pri K
ropi216
22
92
/317
9
Dobrava pri K
ropi216
23
4/2
32
Dobrava pri K
ropi216
24
8/5
237
Dobrava pri K
ropi216
24
8/6
155
Dobrava pri K
ropi216
25
2/2
66
Dobrava pri K
ropi216
26
2/2
21
Dobrava pri K
ropi216
26
5/2
171
Dobrava pri K
ropi216
267
/33
2
Lancovo216
413
95
/4118
4
Lancovo216
419
8/5
9177
Lancovo216
4216
/812
0
Lancovo216
42
20
/29
4
Lancovo216
42
21/4
123
Lancovo216
42
24/5
108
Lancovo216
42
37/6
68
Lancovo216
424
6/4
34
567
Lancovo216
47
84
/28
2
Lancovo216
47
84
/310
0
Češnjica pri K
ropi216
6112
2/2
691
Češnjica pri K
ropi216
61124
/114
42
Češnjica pri K
ropi216
61124
/412
2
Češnjica pri K
ropi216
61124
/56
20
Češnjica pri K
ropi216
61124
/84
33
Češnjica pri K
ropi216
61124
/99
5
Češnjica pri K
ropi216
61131
/22
50
Češnjica pri K
ropi216
6113
3/2
26
0
Češnjica pri K
ropi216
6113
3/3
62
5
Češnjica pri K
ropi216
614
80
/23
6
Češnjica pri K
ropi216
66
8/7
54
Češnjica pri K
ropi216
68
9/2
83
5 se vpiše zaznam
ba grajenega javnega dobra - občinska cesta.
Ob
raz
lož
itev
:
V postopku je bilo ugotovljeno, da zemljišča javnih cest in drugih javnih
površin, ki jih upravlja Občina R
adovljica, predstavljajo grajeno javno dobro v lasti občine. G
rajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno do -
bro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pom
ena in javna površina na njej, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakim
i pogoji namenjena vsem
, kot so cesta, ulica, trg, pasaža, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna ozirom
a rekreacijska površina in druga javna prom
etna površina lokalnega pome -
na. Vsa zemljišča, ki so predm
et tega sklepa, so zemljišča občinskih cest.
245
. člen ZUreP
-2 določa, da objekt ozirom
a del objekta, ki je lahko ozirom
a mora biti grajeno javno dobro, pridobi status grajenega javnega
dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa
pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava. Zem
ljišča iz tabele izpolnjujejo vse predpisane kriterije za izdajo takšne ugotovitvene odločbe, kot izhaja sklepa O
bčinskega sveta Občine
Radovljica s 5
. redne seje, z dne 24.4
.2019
.
Odločba je izdana po uradni dolžnosti in je takse prosta.
PO
UK
O P
RAVN
EM
SR
ED
STVU
: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba županu O
bčine Radovljica, G
orenjska cesta 19, 4
240
Radovljica. P
ritož -bo se lahko vloži v 15
dneh po objavi odločbe v Deželnih novicah, glasilu
Občine R
adovljica - Uradne objave, pisno neposredno ali priporočeno po
pošti ali ustno na zapisnik pri Občinski upravi O
bčine Radovljica. Za pritož-
bo je potrebno plačati upravno takso v znesku 18,12
EU
R po tar. št. 2
ZUT.
Postopek vodil:
Dom
inik Skum
avec, višji svetovalec
Številka: 7113
-12/2
019-1
Datum
: 25
.4.2
019
Alenka Langus l.r.
D
irektorica občinske uprave
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
št. 2
56
, 26
. apr
ila 2
019
UO
, stra
n3
17. č
len
(1)
Pos
tope
k vo
litev
in r
azre
šitv
e pr
edst
avni
kov
dela
vcev
in u
dele
ženc
ev
izob
raže
vanj
a od
rasl
ih v
odi t
ri čl
ansk
a vo
lilna
kom
isija
, ki j
o iz
med
zap
osle
-ni
h v
zavo
du s
skl
epom
imen
uje
svet
zav
oda
za d
obo
štiri
h (4
) let
. (2
) Vo
lilna
kom
isija
skr
bi z
a pr
aviln
ost p
otek
a vo
litev
, ugo
tavl
ja, a
li so
pre
-dl
ogi k
andi
dato
v za
čla
ne s
veta
zav
oda
v sk
ladu
s t
em o
dlok
om,
dolo
ča
sezn
am v
oliv
cev,
ses
tavl
ja l
iste
kan
dida
tov,
opr
avlja
in
nepo
sred
no v
odi
tehn
ično
del
o v
zvez
i z v
olitv
ami i
n gl
asov
anje
m n
a vo
lišči
h, u
gota
vlja
rezu
l-ta
t gla
sova
nja
in p
oda
poro
čilo
o p
otek
u te
r izi
du v
olite
v.
18. č
len
(1)
Kan
dida
te z
a pr
edst
avni
ke d
elav
cev
v sv
etu
zavo
da l
ahko
pre
dlag
a vs
ak iz
med
zap
osle
nih
dela
vcev
. (2
) P
ravi
co v
oliti
in b
iti v
olje
n im
ajo
vsi d
elav
ci z
avod
a, ra
zen
dire
ktor
ja.
(3)
Pre
dsta
vnik
a de
lavc
ev i
zvol
ijo d
elav
ci n
epos
redn
o na
taj
nih
volit
vah.
Vo
litve
so
velja
vne,
če
se ji
h je
ude
leži
la v
eč k
ot p
olov
ica
dela
vcev
zav
oda
z ak
tivno
vol
ilno
prav
ico.
19. č
len
(1)
Kan
dida
te z
a pr
edst
avni
ka u
dele
ženc
ev iz
obra
ževa
nja
odra
slih
v s
vetu
za
voda
lahk
o pr
edla
ga v
sak
udel
ežen
ec iz
obra
ževa
nja
odra
slih
. U
dele
že-
nec
izob
raže
vanj
a od
rasl
ih la
hko
za k
andi
data
pre
dlag
a tu
di s
ameg
a se
be.
(2)
Pra
vico
biti
vol
jen
imaj
o vs
i ude
leže
nci i
zobr
ažev
anja
odr
aslih
, ki
so
v za
vod
vklju
čeni
v n
ajm
anj 5
0-u
rni p
rogr
am iz
obra
ževa
nja
odra
slih
v p
osa-
mez
nem
izob
raže
valn
em le
tu.
(3)
Pre
dsta
vnik
a od
rasl
ih,
ki je
vkl
juče
n v
izob
raže
vanj
e v
zavo
du,
izvo
lijo
udel
ežen
ci iz
obra
ževa
nja
odra
slih
nep
osre
dno
na ta
jnih
vol
itvah
. Vol
itve
se
izve
dejo
po
odde
lkih
, in
sic
er v
čas
u, k
i je
potre
ben,
da
se p
o ur
niku
izo-
braž
evan
ja v
tedn
u vo
litev
zvr
stijo
vsi
odd
elki
zav
oda.
Izvo
ljen
je k
andi
dat,
ki d
obi n
ajve
čje
štev
ilo g
laso
v vo
lilni
h up
ravi
čenc
ev, k
i se
volit
ev u
dele
žijo
.
20
. čle
n
(1)
Pre
dlog
i kan
dida
tov
za p
reds
tavn
ike
dela
vcev
in u
dele
ženc
ev iz
obra
-že
vanj
a od
rasl
ih v
sve
tu z
avod
a se
vlo
žijo
pis
no,
s po
dpis
i pre
dlag
atel
jev
in s
pril
ožen
im s
ogla
sjem
pre
dlag
aneg
a ka
ndid
ata
h ka
ndid
atur
i. P
redl
a-ga
telji
pre
dlož
ijo p
redl
oge
kand
idat
ov v
oliln
i kom
isiji
v s
klad
u s
skle
pom
o
izve
dbi v
olite
v.
(2)
Volil
na k
omis
ija n
a gl
asov
nici
nav
ede
imen
a ka
ndid
atov
po
abec
e-dn
em r
edu
priim
kov,
z n
aved
bo k
olik
o ka
ndid
atov
se
voli.
Vol
i se
tako
, da
se
obk
roži
zap
ored
na š
tevi
lka
pred
imen
om ti
steg
a ka
ndid
ata,
za
kate
rega
se
gla
suje
.(3
) Iz
volje
ni s
o ka
ndid
ati,
ki s
o do
bili
najv
ečje
šte
vilo
gla
sov.
Če
so d
va a
li ve
č ka
ndid
atov
dob
ili e
nako
šte
vilo
gla
sov,
je iz
volje
n tis
ti de
lave
c, k
i im
a da
ljšo
delo
vno
dobo
v z
avod
u oz
irom
a ud
elež
enec
izob
raže
vanj
a od
rasl
ih,
ki j
e st
arej
ši.
Če
niti
na t
a na
čin
ni m
ogoč
e ug
otov
iti,
kate
ri ka
ndid
at j
e iz
volje
n, o
izvo
litvi
odl
oči ž
reb.
(4)
O p
otek
u vo
litev
na
voliš
čih
volil
na k
omis
ija p
iše
zapi
snik
in
v pe
tih
dneh
po
opra
vlje
nih
volit
vah
prip
ravi
por
očilo
o i
zidu
vol
itev,
ki
ga j
avno
ob
javi
in p
redl
oži p
reds
edni
ku s
veta
zav
oda
ter d
irekt
orju
.
21. č
len
(1)
Čla
nu s
veta
pre
neha
man
dat p
red
pote
kom
dob
e, z
a ka
tero
je b
il im
e-no
van
oziro
ma
izvo
ljen,
če:
-
izgu
bi v
oliln
o pr
avic
o,
- po
stan
e tra
jno
nezm
ožen
za
opra
vlja
nje
funk
cije
, -
je s
pra
vnom
očno
sod
bo o
bsoj
en n
a ne
pogo
jno
kaze
n za
pora
, dal
jšo
od š
est m
esec
ev,
- od
stop
i,-
je o
dpok
lican
ozi
rom
a ra
zreš
en,
- pr
edst
avni
ku d
elav
cev
pren
eha
delo
vno
razm
erje
, -
pred
stav
nik
udel
ežen
cev
izob
raže
vanj
a od
rasl
ih i
zgub
i st
atus
ude
le-
ženc
a iz
obra
ževa
nja
odra
slih
,-
je im
enov
an n
a fu
nkci
jo, k
i ni z
druž
ljiva
s č
lans
tvom
v s
vetu
. (2
) Č
lanu
sve
ta z
avod
a pr
eneh
a m
anda
t z d
nem
, ko
sve
t zav
oda
ugot
ovi,
da s
o na
stal
i raz
logi
iz p
rejš
njeg
a od
stav
ka.
(3)
Ko
svet
zav
oda
ugot
ovi,
da je
čla
nu s
veta
zav
oda
pren
ehal
man
dat,
o te
m ta
koj o
bves
ti pr
isto
jne
za im
enov
anje
ozi
rom
a za
izvo
litev
nov
ega
član
a sv
eta
zavo
da z
a pr
eost
anek
man
datn
e do
be. N
adom
estn
i čla
n se
imen
uje
oz. i
zvol
i po
iste
m p
osto
pku,
kot
je b
il im
enov
an o
ziro
ma
izvo
ljen
član
sve
ta
zavo
da, k
ater
emu
je p
rene
hal m
anda
t.(4
) Č
e je
pot
ekel
man
dat
pred
stav
niku
del
avce
v za
voda
ali
pred
stav
niku
ud
elež
ence
v iz
obra
ževa
nja
odra
slih
, sve
t zav
oda
na is
ti se
ji sp
rejm
e sk
lep
o na
dom
estn
ih v
olitv
ah, k
i se
izve
dejo
v 3
0 d
neh.
22
. čle
n
(1)
Pre
dsta
vnik
e us
tano
vite
lja la
hko
razr
eši o
bčin
ski s
vet O
bčin
e R
adov
lji-
ca, v
skl
adu
s sv
ojim
i pra
vili
o im
enov
anjih
in ra
zreš
itvah
.
(2)
Del
avci
zav
oda
in u
dele
ženc
i izo
braž
evan
ja o
dras
lih la
hko
v ča
su m
an-
data
razr
ešijo
svo
je p
reds
tavn
ike
v sv
etu
zavo
da iz
razl
ogov
, ki s
e na
naša
jo
na d
elo
ali d
ejan
ja v
zve
zi z
del
om p
reds
tavn
ika
v sv
etu
zavo
da. P
redl
og z
a od
pokl
ic m
ora
vlož
iti 1
0 %
vol
ilnih
upr
avič
ence
v. Z
ahte
va s
e pr
edlo
ži v
oliln
i ko
mis
iji,
ki p
reve
ri fo
rmal
no p
ravi
lnos
t zah
teve
, ne
da
bi p
reso
jala
raz
loge
za
raz
reši
tev.
Če
volil
na k
omis
ija n
e za
vrne
zah
teve
za
razr
ešite
v, m
ora
v 3
0 d
neh
razp
isat
i gl
asov
anje
o r
azre
šitv
i pr
edst
avni
ka v
sve
tu z
avod
a in
do
loči
ti da
n gl
asov
anja
. Če
je p
redl
og z
a ra
zreš
itev
prej
et v
pol
etne
m č
asu,
pa
mor
a ra
zpis
ati g
laso
vanj
e na
jpoz
neje
v ro
ku 3
0 d
ni o
d za
četk
a šo
lske
ga
leta
. Č
lan
svet
a za
voda
je r
azre
šen,
če
je z
a ra
zreš
itev
glas
oval
a ve
čina
vs
eh v
oliln
ih u
prav
ičen
cev.
Raz
reše
nem
u čl
anu
svet
a pr
eneh
a m
anda
t z
dnem
, ko
svet
zav
oda
potrd
i por
očilo
vol
ilne
kom
isije
o v
oliln
em iz
idu.
2. D
irek
tor
23
. čle
n
(1)
Dire
ktor
zas
topa
, pr
edst
avlja
in v
odi p
oslo
vanj
e za
voda
ter
odgo
varja
za
zak
onito
st in
stro
kovn
ost d
ela
zavo
da.
Dire
ktor
zas
topa
zav
od n
av-
zven
neo
mej
eno.
(2
) D
irekt
or je
tudi
ped
agoš
ki in
and
rago
ški v
odja
zav
oda.
(3
) D
irekt
or o
prav
lja n
asle
dnje
nal
oge:
-
orga
nizi
ra, n
ačrt
uje
in v
odi d
elo
zavo
da,
- im
enuj
e in
razr
eši v
odjo
izob
raže
valn
ega
podr
očja
,-
prip
ravl
ja p
redl
og le
tneg
a de
lovn
ega
in fi
nanč
nega
nač
rta
zavo
da te
r pr
edlo
g po
roči
la o
nje
govi
ure
snič
itvi i
n je
odg
ovor
en z
a nj
egov
o iz
-ve
dbo,
- pr
ipra
vi p
redl
og ra
zvoj
nega
pro
gram
a za
voda
,-
je o
dgov
oren
za
ures
niče
vanj
e pr
avic
ude
leže
ncev
izob
raže
vanj
a,-
vodi
del
o an
drag
oške
ga z
bora
,-
spod
buja
ozi
rom
a za
gota
vlja
stro
kovn
o iz
obra
ževa
nje
in iz
popo
lnje
va-
nje
stro
kovn
ih d
elav
cev,
- or
gani
zira
men
tors
tvo
za p
ripra
vnik
e,-
pris
ostv
uje
pri
delu
stro
kovn
ih i
n dr
ugih
del
avce
v, s
prem
lja n
jihov
o de
lo in
jim
sve
tuje
,-
pred
laga
nap
redo
vanj
e st
roko
vnih
del
avce
v v
nazi
ve in
odl
oča
o na
pre-
dova
nju
dela
vcev
v p
lači
lne
razr
ede,
- za
gota
vlja
izvr
ševa
nje
odlo
čb d
ržav
nih
orga
nov,
-
dolo
ča s
iste
miz
acijo
del
ovni
h m
est,
- iz
vršu
je p
ravi
ce in
dol
žnos
ti de
loda
jalc
a,-
je o
dgov
oren
za
pres
ojan
je in
raz
vija
nje
kako
vost
i in
prip
ravo
letn
ega
poro
čila
o s
amoe
valv
aciji
zav
oda
za iz
obra
ževa
nje
odra
slih
,-
spre
jem
a sp
lošn
e ak
te, č
e ni
s te
m o
dlok
om a
li dr
ugim
i pre
dpis
i dol
o-če
no, d
a jih
spr
ejem
a sv
et z
avod
a al
i ust
anov
itelj,
- po
roča
ust
anov
itelju
in s
vetu
zav
oda
o za
deva
h, k
i lah
ko p
omem
bno
vpliv
ajo
na d
elov
anje
zav
oda,
- ob
likuj
e pr
edlo
ge d
odat
nih
prog
ram
ov in
dod
atni
h st
orite
v,-
skrb
i za
sode
lova
nje
z dr
ugim
i jav
nih
zavo
di in
org
aniz
acija
mi,
- op
ravl
ja d
ruge
nal
oge,
dol
očen
e z
zako
nom
, te
m o
dlok
om,
drug
imi
pred
pisi
in s
ploš
nim
i akt
i zav
oda.
24. č
len
(1)
Za d
irekt
orja
zav
oda
za iz
obra
ževa
nje
odra
slih
je la
hko
imen
ovan
, kdo
r iz
poln
juje
pog
oje
za d
irekt
orja
, ki j
ih d
oloč
a za
kono
daja
s p
odro
čja
izob
ra-
ževa
nja
odra
slih
.(2
) K
andi
dat m
ora
ob p
rijav
i pre
dlož
iti p
rogr
am d
ela
oziro
ma
posl
ovne
ga
in p
rogr
amsk
ega
razv
oja
zavo
da z
a m
anda
tno
obdo
bje.
(3
) D
irekt
orja
na
podl
agi j
avne
ga r
azpi
sa im
enuj
e sv
et z
avod
a po
pos
top-
ku, k
i ga
dolo
ča z
akon
odaj
a s
podr
očja
izob
raže
vanj
a od
rasl
ih.
(4)
Man
dat
dire
ktor
ja t
raja
pet
(5
) le
t in
je p
o pr
etek
u na
vede
nega
rok
a la
hko
pono
vno
imen
ovan
.
25
. čle
n
(1)
Dire
ktor
je la
hko
razr
ešen
pre
d po
teko
m m
anda
ta:
- če
sam
zah
teva
razr
ešite
v,-
če n
asta
ne k
ater
i od
razl
ogov
, ko
po z
akon
skih
pre
dpis
ih p
rene
ha d
e-lo
vno
razm
erje
po
sam
em z
akon
u,-
če d
irekt
or p
ri sv
ojem
del
u ne
rav
na p
o pr
edpi
sih
in s
ploš
nih
aktih
za
voda
ali
ravn
a v
nasp
rotju
z n
jimi,
- če
dire
ktor
s s
vojim
nev
estn
im a
li ne
prav
ilnim
del
om p
ovzr
oči z
avod
u ve
čjo
škod
o al
i če
zane
mar
ja a
li m
alom
arno
opr
avlja
svo
je d
olžn
osti,
ta
ko d
a na
stan
ejo
ali b
i lah
ko n
asta
le h
ujše
mot
nje
pri o
prav
ljanj
u de
-ja
vnos
ti za
voda
,-
zara
di b
istv
enih
spr
emem
b de
javn
osti,
zar
adi
kate
re j
e us
tano
vlje
n za
vod,
- za
radi
pre
nosa
ust
anov
iteljs
tva.
(2)
Pos
tope
k ra
zreš
itve
dire
ktor
ja v
odi
svet
zav
oda
po p
osto
pku
in p
od
pogo
ji, k
i jih
dol
oča
zako
n, k
i ure
ja p
odro
čje
izob
raže
vanj
a od
rasl
ih.
UO
, stra
n6
št
. 25
6, 2
6. a
prila
201
9U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
A
14. č
len
(var
stvo
pre
d po
žaro
m)
(1) P
ožar
na v
arno
st je
zag
otov
ljena
z u
rban
istič
no z
asno
vo, u
stre
znim
i od-
mik
i med
pos
amez
nim
i obj
ekti,
s p
otre
bni p
ogoj
i za
vare
n um
ik lj
udi,
živa
li in
pre
mož
enja
pri
poža
ru te
r do
stop
e za
gas
ilce
do n
ajm
anj d
veh
stra
nic
obje
ktov
. (2
) V
obm
očju
je p
redv
iden
o in
tud
i že
zgra
jeno
hid
rant
no o
mre
žje,
ki j
e op
rem
ljeno
z n
adze
mni
mi h
idra
nti i
n po
veza
no v
obr
očas
t sis
tem
cev
ovo-
dov.
Do
nadz
emni
h hi
dran
tov
mor
a bi
ti za
goto
vlje
n st
alni
dos
top.
(3) P
redv
iden
o ce
stno
om
režj
e m
ora
zago
tavl
jati
neov
iran
in v
aren
dov
oz,
dost
op te
r del
ovne
pov
ršin
e za
inte
rven
cijs
ka v
ozila
.«
Vsa
osta
la p
ogla
vja
in č
leni
Odl
oka
se u
stre
zno
preš
tevi
lčijo
.
7. č
len
Črt
a se
vse
bina
dru
gega
ods
tavk
a 14
. čle
na v
elja
vneg
a O
dlok
a.
IV. K
ON
ČN
E D
OLO
ČB
E
8. č
len
(vpo
gled
OP
PN
)
Dru
ge s
prem
embe
in d
opol
nitv
e O
bčin
skeg
a lo
kaci
jske
ga n
ačrt
a za
sta
-no
vanj
sko
grad
njo
v P
redt
rgu
so n
a vp
ogle
d vs
em z
aint
eres
irani
m n
a O
b-či
ni R
adov
ljica
in U
prav
ni e
noti
Rad
ovlji
ca.
9. č
len
(inšp
ekci
jski
nad
zor)
Nad
zor n
ad iz
vaja
njem
tega
odl
oka
izva
jajo
pris
tojn
e in
špek
cijs
ke s
lužb
e.
10. č
len
(zač
etek
vel
javn
osti)
Ta o
dlok
zač
ne v
elja
ti os
mi d
an p
o ob
javi
v D
ežel
nih
novi
cah,
gla
silu
Obč
i-ne
Rad
ovlji
ca –
Ura
dne
obja
ve.
Šte
vilk
a: 3
50
5-0
00
4/2
018
Dat
um: 2
4.4
.201
9
Ciri
l Glo
bočn
ik l.
r.
ŽU
PAN
3.
Na
podl
agi 2
6.
člen
a Za
kona
o p
oliti
čnih
stra
nkah
(Ur.
l. R
S,
št.
100
/05
–
UP
B1
in s
prem
embe
) in
17.
čle
na S
tatu
ta O
bčin
e R
adov
ljica
(D
N U
O,
št.
188
/14
) je
Obč
insk
i sve
t Obč
ine
Rad
ovlji
ca n
a 5
. se
ji dn
e 24
.4.2
019
sp
reje
l
SK
LEP
o n
ačin
u fin
anci
ranj
a p
olit
ični
h st
rank
v o
bči
ni R
ado
vljic
a
za le
to 2
019
1. č
len
Pol
itičn
a st
rank
a, k
i je
kand
idira
la k
andi
datk
e oz
irom
a ka
ndid
ate
na z
adnj
ih
volit
vah
za O
bčin
ski
svet
Obč
ine
Rad
ovlji
ca,
je u
prav
ičen
a do
sre
dste
v pr
orač
una
Obč
ine
Rad
ovlji
ca s
oraz
mer
no š
tevi
lu g
laso
v vo
livce
v, k
i jih
je
dobi
la n
a vo
litva
h.
2. č
len
Viši
na s
reds
tev,
nam
enje
nih
za fi
nanc
iranj
e po
litič
nih
stra
nk v
obč
ini R
ado-
vljic
a za
leto
201
9, j
e 0
,09
510
04
% s
reds
tev,
ki j
ih im
a ob
čina
opr
edel
jene
po
pre
dpis
ih, k
i ure
jajo
fina
ncira
nje
obči
n, in
s k
ater
imi l
ahko
zag
otov
i izv
a-ja
nje
usta
vnih
in z
akon
skih
nal
og. 3
. čle
n
Sre
dstv
a se
pol
itičn
im s
trank
am d
odel
juje
jo m
eseč
no n
a tra
nsak
cijs
ke r
a-ču
ne p
oliti
čnih
stra
nk.
4. č
len
Ta s
klep
zač
ne v
elja
ti na
sled
nji d
an p
o ob
javi
v D
ežel
nih
novi
cah,
gla
silu
O
bčin
e R
adov
ljica
- U
radn
e ob
jave
.
Z dn
em z
ačet
ka v
elja
vnos
ti te
ga s
klep
a pr
eneh
a ve
ljati
Skl
ep o
nač
inu
fi-na
ncira
nja
polit
ični
h st
rank
v o
bčin
i Rad
ovlji
ca z
a le
to 2
018
(D
N U
O,
št.
237
/18
).
Šte
vilk
a: 4
1013
-00
01/2
019
Dat
um: 2
4.4
.201
9
C
iril G
lobo
čnik
l.r.
ŽUPA
N
4.
Na
podl
agi 3
7.a
člen
a Za
kona
o lo
kaln
i sam
oupr
avi (
Ur.
l. R
S,
št.
94
/07
–
UP
B2
in s
prem
embe
) in
17.
čle
na S
tatu
ta O
bčin
e R
adov
ljica
(D
N U
O,
št.
188
/14
) je
Obč
insk
i sve
t Obč
ine
Rad
ovlji
ca n
a 5
. se
ji dn
e 24
.4.2
019
sp
reje
l
UG
OTO
VIT
VE
NI S
KLE
P
o p
rene
hanj
u m
and
ata
1. č
len
Obč
insk
i sve
t Obč
ine
Rad
ovlji
ca u
gota
vlja
, da
je č
lani
ci O
bčin
skeg
a sv
eta
Obč
ine
Rad
ovlji
ca N
even
ki O
ster
c za
radi
sm
rti p
rene
hal m
anda
t čl
anic
e O
bčin
skeg
a sv
eta
Obč
ine
Rad
ovlji
ca in
man
dat č
lani
ce O
dbor
a za
fina
nce.
2. č
len
Ta u
goto
vitv
eni s
klep
zač
ne v
elja
ti z
dnem
spr
ejem
a in
se
obja
vi v
Dež
elni
h no
vica
h, g
lasi
lu O
bčin
e R
adov
ljica
– U
radn
e ob
jave
.
Šte
vilk
a: 9
00
-00
09
/201
9D
atum
: 24
.4.2
019
Ciri
l Glo
bočn
ik l.
r.
ŽU
PAN
5.
Na
podl
agi 2
9. č
lena
Zak
ona
o lo
kaln
i sam
oupr
avi (
UP
B, Z
LS-U
PB
2, U
r. l.
RS
, št
. 9
4/0
7,
76/0
8,
100
/08
, 7
9/0
9,
51/1
0),
122
. čl
ena
Sta
tuta
Ob-
čine
Rad
ovlji
ca (D
N U
O, š
t. 18
8/1
4),
23
. čle
na Z
akon
a o
grad
itvi o
bjek
tov
(UP
B,
ZGO
-1-U
PB
1, U
r. l.
RS
, št
. 4
4/0
7,
126
/07
, 10
8/0
9),
39
. čl
ena
Zako
na o
ces
tah
(ZC
es-1
, U
r. l.
RS
, št
. 10
9/1
0)
in s
klep
a O
bčin
skeg
a sv
eta
Obč
ine
Rad
ovlji
ca s
5.
seje
, z
dne
24.4
.201
9,
Obč
insk
a up
rava
O
bčin
e R
adov
ljica
po
urad
ni d
olžn
osti
izda
ja
OD
LOČ
BO
o
raz
gla
sitv
i zem
ljišč
za
gra
jeno
javn
o d
ob
ro
Na
zem
ljišč
ih s
sle
deče
ga s
ezna
ma:
KO
KO
SIF
PAR
CE
LNA
ŠT.
PO
VR
ŠIN
A (
m2)
Beg
unje
2151
66
9/2
162
Beg
unje
2151
701
/221
5
Beg
unje
2151
713
/44
3
Beg
unje
2151
714
/23
65
Beg
unje
2151
715
/213
0
Oto
k21
53
191
/10
117
Oto
k21
53
191
/43
6
Oto
k21
53
53
6/2
419
Oto
k21
53
537
/417
Oto
k21
53
591
/297
Oto
k21
53
66
0/2
79
Oto
k21
53
66
0/3
23
9
Oto
k21
53
661
/23
Oto
k21
53
661
/37
0
Oto
k21
53
72
8/2
29
Oto
k21
53
72
8/4
89
Oto
k21
53
72
8/6
137
Nov
a va
s21
54
150
/23
Nov
a va
s21
54
152
/241
UO
, stran4
št. 25
6, 2
6. aprila 2
019U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
26
. člen
Če direktorju predčasno preneha m
andat ali če nihče izmed prijavljenih
kandidatov za direktorja ni imenovan, se im
enuje vršilca dolžnosti direktorja po postopku, ki ga določa zakonodaja s področja izobraževanja odraslih.
3. S
troko
vna org
ana zavod
a
27. člen
(1)
Strokovna organa zavoda sta:
- andragoški zbor in
- strokovni aktiv.
(2)
Sestavo, pristojnosti in naloge strokovnih organov zavoda določa za -
kon, ki ureja področje izobraževanja odraslih. (3
) S
trokovna organa sprejmeta poslovnik o svojem
delu.
VI. S
RE
DS
TVA
ZA
DE
LO IN
OD
GO
VOR
NO
ST
Z
A O
BV
EZ
NO
ST
I ZA
VOD
A
28
. člen
(1) U
stanovitelj zavodu zagotavlja sredstva za delovanje ter poslovne pro-store in oprem
o. Zavod upravlja s stvarnim prem
oženjem, ki m
u ga v upra-vljanje prenese ustanovitelj. (2
) S prem
ičnim in neprem
ičnim prem
oženjem upravlja zavod skladno z
veljavno zakonodajo na tem področju in aktom
, s katerim m
u je premože -
nje v lasti Občine R
adovljica dano v upravljanje. Za upravljanje s premože-
njem je zavod odgovoren ustanovitelju.
29
. člen
(1) Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti:
- iz proračunskih sredstev ustanovitelja,
- iz sredstev državnega in evropskega proračuna,
- iz drugih javnih sredstev,
- s plačili uporabnikov za storitve javne službe,
- s prodajo blaga in storitev na trgu,
- iz donacij, prispevkov pokroviteljev, z darili, iz sofinanciranj projektov iz dom
ačih in tujih virov in iz drugih virov na način ter pod pogoji, določe -nim
i s predpisi.(2
) Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva za opravljanje dejavnosti jav-
ne službe, določenih s programi sam
oupravne skupnosti, tem odlokom
, v skladu z veljavno zakonodajo, pogodbam
i in drugimi akti. Javnem
u za-vodu se sredstva iz proračuna ustanovitelja zagotovijo z letno pogodbo o financiranju javnega zavoda, in sicer v višini, ki je določena z vsakoletnim
proračunom
ustanovitelja.(3
) Poslovne knjige in poročila zavoda m
orajo zagotavljati ločeno spre -m
ljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od sprem
ljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenim
i iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Prav tako
je zavod dolžan zagotavljati spremljanje porabe javnih sredstev po posa -
meznih nam
enih.
30
. člen
(1) P
resežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj
svoje dejavnosti. (2
) O načinu razpolaganja s presežkom
prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja, po predhodnem
mnenju sveta zavoda.
(3) O
načinu pokrivanja morebitnega presežka odhodkov nad prihodki
odloča ustanovitelj na predlog direktorja, po predhodnem m
nenju sveta zavoda.
VII. P
RA
VIC
E, O
BV
EZ
NO
ST
I IN O
DG
OVO
RN
OS
TI JA
VN
EG
A
ZA
VOD
A V
PR
AV
NE
M P
RO
ME
TU
31. člen
(1) Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem
prometu v okviru svoje
dejavnosti samostojno, z vsem
i pravicami in obveznostm
i, v svojem im
enu in za svoj račun, z om
ejitvijo, da ne more sklepati pravnih poslov v zvezi s
pridobitvijo in razpolaganjem neprem
ičnega premoženja.
(2) Zavod prevzem
a odgovornost za dobro gospodarjenje z vsemi sred -
stvi, s katerimi opravlja svojo dejavnosti.
VIII. M
ED
SE
BO
JNE
PR
AV
ICE
IN O
BV
EZ
NO
ST
I US
TAN
OV
ITE
LJA
IN JA
VN
EG
A Z
AVO
DA
32
. člen
Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sred-stev, ki so v tekočem
letu zagotovljene iz proračuna ustanovitelja za delo-
vanje zavoda. Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova
drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike in financerje.
33
. člen
Ustanovitelj im
a do zavoda naslednje pravice in obveznosti: -
v razvojnem program
u občine opredeli ukrepe in način za uresničeva -nje javnega interesa v izobraževanju odraslih ter sprejm
e letni program
izobraževanja odraslih,-
ugotavlja skladnost načrtov in programov dela zavoda z načrti in pro -
grami O
bčine Radovljica,
- redno zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti zavoda za nam
ene in v obsegu, kot jih v skladu z zakonom
in tem odlokom
določa njegov proračun,
- v okviru svojih m
aterialnih možnosti zagotavlja sredstva za ohranjanje in
izboljševanje prostorskih pogojev za izvajanje dejavnosti zavoda, -
spremlja skladnost porabe sredstev, ki jih je zavodu zagotovil v svojem
proračunu, z nam
eni, za katere so bila sredstva zagotovljena, -
odloča o statusnih spremem
bah, -
daje soglasje k spremem
bi ali širitvi dejavnosti zavoda, -
daje soglasje k aktom zavoda, za katere tako določajo predpisi,
- daje pobude svetu zavoda in direktorju,
- izvaja druge naloge in obveznosti ustanovitelja, ki jih določajo predpisi.
3
4. člen
Zavod je dolžan ustanovitelju: -
zagotavljati namensko in racionalno rabo ozirom
a porabo vseh sred -stev ustanovitelja, ki jih im
a v upravljanju oziroma jih tekoče pridobiva
za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljen, -
zagotavljati ustanovitelju podatke in informacije, potrebne za sprem
lja -nje stanja, izvajanje njegovih pravic, obveznosti in pristojnosti do zavo-da, planiranje razvoja zavoda in dejavnosti zavoda ter druge podatke v skladu z zakonom
, -
pri pristojnih organih obravnavati pobude ustanovitelja in mu poročati o
sklepih teh organov, -
posredovati ustanovitelju program razvoja zavoda, letni delovni načrt in
finančni načrt, -
enkrat letno, na zahtevo ustanovitelja pa tudi med letom
, poročati o izvajanju delovnega načrta, o rezultatih poslovanja zavoda, o uporabi nam
enskih sredstev ustanovitelja in o drugih zadevah, o katerih mora
biti oziroma bi želel biti ustanovitelj seznanjen zaradi celovitega spre -
mljanja stanja v zavodu,
- om
ogočiti pooblaščenim osebam
ustanovitelja, da na licu mesta pre-
verjajo zakonitost, namenskost in racionalnost uporabe sredstev, ki jih
zagotavlja za delo zavoda, -
voditi evidenci nepremičnega in prem
ičnega stvarnega premoženja,
danega v upravljanje, v skladu z veljavno zakonodajo,-
izvajati druge naloge in obveznosti, določene z zakonom, tem
odlo -kom
in drugimi predpisi.
IX. S
PLO
ŠN
I AK
TI Z
AVO
DA
35
. člen
(1) Zavod im
a splošne akte določene z zakonodajo, in druge splošne akte, s katerim
i se urejajo vprašanja, pomem
bna za delo in poslovanje za-voda. (2
) Svet zavoda sprejem
a pravila in splošne akte, za katere tako določa zakonodaja. (3
) Direktor sprejem
a splošne akte v skladu z zakonodajo in organizacijske predpise ter druge akte za urejanje dela v zavodu.
X. P
RE
HO
DN
E IN
KO
NČ
NE
DO
LOČ
BE
36
. člen
(1) Zavod m
ora v primeru neskladja z določili tega odloka uskladiti svojo
organizacijo, delovanje, oblikovati organe zavoda in sprejeti ali uskladiti splošne akte v roku šestih m
esecev od uveljavitve tega odloka.(2
) Dosedanji organi zavoda nadaljujejo s svojim
delom do izteka m
anda -ta, za katerega so im
enovani.(3
) Že začeti postopki volitev članov sveta zavoda se izvedejo po doseda-njih predpisih.
37. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega za-
voda Ljudska univerza Radovljica (U
VG, št. 19
/97 in 3
2/9
9, D
N U
O, št.
50
/05
, 55
/05
- uradno prečiščeno besedilo, 91/0
8 in 2
07/15
).
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 2
56
, 26
. aprila 2019
UO
, stran5
38
. člen
Ta odlok se objavi v Deželnih novicah, glasilu O
bčine Radovljica - U
radne objave, in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 0
07-0
00
4/2
019-1
Datum
: 25
.4.2
019
C
iril Globočnik l.r.
ŽUPAN
2.
Na podlagi 27
3. člena Zakona o urejanju prostora (ZU
reP-1, U
r. l. RS
, št, 61
/17), 61. člena Zakona o prostorskem
načrtovanju (ZPN
ačrt, Ur. l. R
S,
št. 33
/07 in sprem
embe) in 17. člena S
tatuta Občine R
adovljica (DN
UO
, št. 18
8/14
) je Občinski svet O
bčine Radovljica na 5
. seji dne 24.4
.2019
sprejel
OD
LOK
o d
rugih sp
remem
bah in d
op
olnitvah O
bčinskeg
a lokacijskeg
a načrta za stano
vanjsko g
radnjo
v Pred
trgu
I. UVO
DN
E D
OLO
ČB
E
1. člen(uvodne določbe)
(1) P
redmet O
dloka so druge spremem
be in dopolnitve Občinskega loka -
cijskega načrta za stanovanjsko gradnjo v Predtrgu (D
N U
O, št. 5
9/2
00
6
in 123
/2010
), katere je pod št. 03
/2018
v aprilu 2018
izdelal RcR
projekt d.o.o..(2
) Obravnavano obm
očje je opredeljeno v Prostorskem
redu Občine R
a-dovljica (D
N U
O, št. 15
2/2
012 in sprem
embe) kot enota urejanja prostora
označena z oznako RA 27
in podrobno namensko rabo S
C ter predvide-
nim načinom
urejanja OP
PN
. (3
) Obm
očje leži na vzhodnem robu R
adovljice in predstavlja zemljišča
med obstoječim
stanovanjskim naseljem
na jugovzhodni strani, Dom
om
dr. Janka Benedika na severozahodni in poslovno –
večstanovanjskim
objektom na jugozahodni strani ter km
etijskimi površinam
i na severni oz. severovzhodni strani. P
ovršina OLN
je v skupni izmeri približno 3
20
0 m
2.
2. člen
(vsebina)
(1) D
ruge spremem
be in dopolnitve OLN
za stanovanjsko gradnjo v Pred-
trgu vsebujejo tekstualni del, grafični del in priloge:
Tekstualni del: 1. O
dlok 2
. Obrazložitev odloka
Grafični del:
list 1: K
opija veljavnega OLN
, M 1
:50
0list 2
: Ureditvena situacija –
novo, M 1
:50
0list 3
: Situacija kom
unalnih vodov in prometa, M
1:5
00
list 4: N
ačrt parcelacije z elementi zakoličbe M
1:5
00
Priloge:
Tekstualne: 1. S
klep o začetku postopka 2
. Sm
ernice in mnenja
3. O
brazložitev in utemeljitev prostorskega akta
4. P
ovzetek za javnost5
. Spis postopka
6. P
rečiščeno besedilo G
rafične: 1. Lega v prostoru, M
1:5
00
2. Izrez iz kartografskega dela P
RO
Občine R
adovljica, M 1
:20
00
3. U
reditvena situacija – P
rikaz veljavno: spremem
ba, M 1
:50
0
II. OP
RE
DE
LITE
V O
BM
OČ
JA
3. člen
(območje sprem
emb in dopolnitev)
(1) S
premem
be in dopolnitve so v celoti omejene na zem
ljišča parc. št. 3
61/3
in 36
2/6
, k.o. Predtrg (stanje katastra februar 2
018).
(2) Iz obm
očja OLN
se izloči del, ki posega na zemljišče parc. št. 3
60
/2 in
36
2/4
, obe k.o. Predtrg, zaradi česar se obm
očje OLN
zmanjša tako, da
njegova površina znaša 2 9
95
m2.
III. PO
GO
JI ZA
UR
BA
NIS
TIČ
NO
AH
ITE
KTO
NS
KO
OB
LIKO
VAN
JE
4. člen
(lega in velikost objektov, pogoji za projektiranje)
Črtajo se določila za objekt tip »B
BC
D« v 6. členu, ki se nadom
estijo s sle-dečim
besedilom:
»OB
JEK
T tip
»B«
večstanovanjski objekt, namenjen 12
oskrbovanim stanovanjem
(z dvigalom
).
program:
- klet: skupni prostori, shrambe, tehnični prostori
- pritličje: stanovanjske enote, skupni prostori
- nadstropja: stanovanjske enote
višinski gabarit: - klet, pritličje, +
max. 2
nadstropji
tlorisne dimenzije:
- skupna dolžina max. 2
8,5
0 m
x širina posameznega
dela max. 11,8
0 m
,
- objekt je pravokoten in lahko členjen
- izven max. gabarita objekta je m
ožna izvedba
balkonov oz. lož,
višinske kote: - kota pritličja: m
ax. 0,15
m iznad kote urejenega
uvoza k objektu
- kota parapeta ravne strehe: max. 10
,00
m iznad
kote pritličjastreha:
- ravna streha
Objekt je v celoti podkleten.
Možna je izgradnja balkonov oz. lož, ki so lahko delno ali v celoti zaste -
kljeni. O
b objektu se zgradi parkirišče v skladu s pogoji Pravilnika o m
inimalnih
tehničnih pogojih za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter nači-nu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (U
r. l. RS
, št. 110/0
4,
81/0
9, 17
/11).
Parkirišča so lahko pokrita z nadstrešnico z ravno streho ali streho v m
in. naklonu.«
V zadnjem odstavku 6
. člena se:-
dopolni besedilo, ki opredeljuje barvo fasad s tem, da se doda beseda
»zemeljskih«, tako da se besedilo glasi: »Fasade objektov so obdelane
v ometu bele ali pastelnih zem
eljskih barv. Fasade objektov, lahko pa tudi konstrukcija, so lahko delom
a lesene.« -
v predzadnjem stavku se črta besedilo »zim
ski vrtovi«, tako da se sta -vek glasi: »O
b objektih se lahko zgradijo pergole in podobni oblikovno funkcionalni elem
enti.«
V ostalem delu se besedilo ne sprem
inja.
5. člen
(odstopanja)
V 15. členu se prvi alineja doda besedilo: »P
ri objektu B je m
ožno odsto -panje tlorisnih dim
enzij in višine objekta samo navzdol.«
V drugi alineji se prvi stavek nadomesti z novim
, ki se glasi: »Izvedba kleti je obvezna.«
6. člen
(varstvo pred požarom, naravnim
i in drugimi nesrečam
i)
V Odlok se vključi novo poglavje glede ukrepov s področja varstva pred
naravnimi in drugim
i nesrečami, vključno z varstvom
pred požarom:
»VII. R
EŠ
ITV
E IN
UK
RE
PI Z
A VA
RS
TVO
PR
ED
NA
RA
VN
IMI IN
D
RU
GIM
I NE
SR
EČ
AM
I, VK
LJUČ
NO
Z VA
RS
TVO
M P
RE
D P
OŽ
AR
OM
13. člen
(varstvo pred naravnimi in drugim
i nesrečami)
(1) O
bravnavana lokacija ne leži v območju poplav, visoke podtalnice, ne
v erozivnem niti v plazovitem
terenu, zato posebni ukrepi niso predvideni.(2
) Lokacija se nahaja v območju VIII. S
topnji po MS
C lestvici s povratno
dobo 50
0 let, projektni pospešek tal je g=
0,2
00
(Potresna nevarnost S
lo -venije –
projektni pospešek tal).(3
) Glede na izključno stanovanjsko nam
embnost objekta v objektu ne ob-
staja možnost razlitja nevarnih snovi.
Deželne novice, petek, 26. aprila 2019
Šport
11
Matjaž Klemenc
Radovljiška košarka je nare-dila korak naprej s ponovno postavitvijo članske ekipe."Po sušnih osmih letih brez članske ekipe je radovljiška košarka potrebovala spre-membo. Smernice, ki jih je postavilo novo vodstvo, so mi bile všeč in odločil sem se, da se priključim. Prejš-nje vodstvo je delovalo v smeri, da so nekatere posa-meznike odpeljali v druga okolja, največ v Kranj. Žal jih naše okolje ni preveč zanimalo. Predsednik Simon Zore in Miran Cilen-šek sta bila tista, ki sta me najbolj spodbujala, da se vrnem v radovljiško košar-ko. Z veseljem sem se prid-ružil. Večino teh fantov, ki sem jih imel na razpolago, sem v preteklosti že treni-ral. Ste imeli s prejšnjim vods-tvom kakšne stike?"S prejšnjim vodstvom nisem imel nobenih stikov. Ne glede na vsa leta, ki sem jih preživel v radovljiški košarki, so me enostavno pozabili. A si tega nisem preveč jemal k srcu."
Velika prednost je gotovo ta, da ekipo sestavljajo igralci iz okolice?"To, da igramo z domačimi fanti, je bil eden glavnih pogojev, da sem zraven. Zgodba iz preteklosti, ko so pripeljale igralce od drugod, je zelo dobro znana."
Začetki niso bili lahki ..."V prvenstvo smo se vključi-li zelo pozno, 16. avgusta. Še teden dni pred prijavo se ni vedelo, ali bomo v ligi sploh igrali. V avgustu in septem-bru smo delali malo več.
Kasneje smo imeli težave dobiti dvorano za trening, saj so v Radovljici in okolici dobro zasedene. Tako smo se selili iz ene dvorane v drugo. Končno število, 65 treningov in 23 tekem, niti ni tako slabo."
S kakšnimi cilji ste se podali v sezono?"Prva cilja sta bila dva, in sicer da postavimo člansko ekipo in da navdušimo rado-vljiško okolje za košarko. Oba smo uresničili. Poseb-no sem navdušen nad odzi-vom gledalcev. Že prva tek-ma nas je izredno preseneti-la z odzivom in tako je bilo praktično do konca. To nam
je veliko pomenilo. Težko je igrati pred praznimi tribu-nami, kar smo doživeli kar na nekaj gostovanjih. Mirno lahko rečem, da smo imeli v celotni četrti slovenski ligi najboljši obisk. O košarki se je spet začelo govoriti. Še nekaj me zelo veseli: pove-čalo se je članstvo, ki je v zadnjih letih močno upad-lo." Ste bili z doseženim zadovo-ljni?"Rezultat je, kakršen pač je. Sedem tekem smo dobili, enajst smo jih izgubili. Tre-ba je urediti glede dvorane in dobiti kakšen trening več."
Kakšna se vam je zdela četr-ta slovenska liga?"Liga je kar na nekem kvali-tetnem nivoju. Pozna pa se, da je veliko starejših igral-cev. Mlajši igralci so le v treh ekipah." Gledate že v novo sezono?"Sem pripravljen še naprej delati. Odvisno je samo, kdaj bom na vrsti za opera-cijo kolena. V klubu smo se odločili, da se trije mladinci in dva kadeta priključijo prvi ekipi. Mlajšim igral-cem moramo dati vedeti, zakaj trenirajo. Želja je tudi, da pridobimo fante, ki so od nas šli v druga okolja in tam ne dobivajo dovolj priložnosti, da se vrnejo. Zagotovo je bolje, da pri nas igrajo, kot da nekje sedijo na klopi ali celo prenehajo igrati košarko."
Kako gledate na zapušče-no asfaltno košarkarsko igrišče pri teniškem igriš-ču?"Dobro vprašanje. S cmo-kom v grlu se spominjam tega igrišča, ki je trenutno neuporabno. V preteklosti je bilo polno od aprila do okto-bra. Nam manjka zunanje igrišče. Dobro igrišče je v športnem parku, a je pre-majhno. Da bi bilo nekdanje asfaltno košarkarsko igrišče uporabno, je še eden od mojih ciljev."
Kdaj ste se sami srečali s košarko?"S košarko sem se prvič sre-čal leta 1963 v Radencih v Prlekiji, od koder sem doma. Zelo hitro sem se podal med sodnike. Deset let kasneje sem se preselil v Radovljico. Takoj sem se vključil v rado-vljiško košarko in v njej vztrajam še danes."
Mladi morajo vedeti, zakaj trenirajoRadovljičan Janko Stanek, trener članske košarkarske ekipe Radovljica, je že skoraj pet desetletij zapisan radovljiški košarki.
Janko Stanek, trener članske košarkarske ekipe Radovljica
Matjaž Klemenc
S tekmo z ekipo Moškanjci - Gorišnica v gosteh so roko-metaši ekipe Cerklje - Rado-vljica končali tekmovanje v drugi slovenski ligi (tretji po kakovosti). Rokometaši moštva Cerklje - Radovljica so ligo končali na tretjem mestu. Na vrhu je Ljubljana s 34 točkami, sledijo: 4. Gro-suplje (31), 3. Cerklje - Rado-vljica (30), 4. Moškanjci - Gorišnica (22), 5. Alples Železniki (17), 6. Jadran Hrpelje Kozina (17), 7. Kro-nos (14), 8. Sevnica (7), 9. Arcont Radgona (4), 10. Metlika (-5). Moštvo Cerklje - Radovljica je dobro odprlo sezono.Leto 2018 so končali z osmi-mi zmagami. Žal leto 2019 ni bilo tako uspešno, saj so izgubili prestavljeno tekmo z Ljubljano ter redni tekmi z Ljubljano in Grosupljim in sanje o napredovanju so se razblinile. Ekipa Cerklje - Radovljica je ligo končala s 15 zmagami (Kronos 44 : 24, 35
: 24, Jadran Hrpelje Kozina 26 : 23, 39 : 27, Metlika 36 : 25, 24 : 23, Sevnica 36 : 33, 36 : 26, Arcont Radgona 33 : 30, 42 : 31, Grosuplje 26 : 20, Alples Železniki 23 : 22, 39 : 27, Moškanjci - Gorišnica 32 : 29, 36 : 34) in tremi porazi (Ljubljana 21 : 30, 26 : 29, Grosuplje 25 : 28). Na listi strelcev je na vrhu Radovljičan Jan Debelak, ki je dosegel 138 zadetkov. Med prvo deseterico na četr-tem mestu najdemo še ene-ga igralca moštva Cerklje - Radovljica Luko Stareta, ki je dosegel 109 zadetkov. Ekipa se lahko pohvali še z disciplino (izključitve, rumeni in rdeči kartoni). Končali so na drugem mes-tu. Bolj disciplinirana je bila le Sevnica. V Pokalu Slove-nije je ekipa Cerklje - Radov-ljica presenetila v šestnajst-ini finala, ko so doma z 31 : 29 izločili Škofljico iz 1.B-li-ge. Žal se je pokalna zgodba končala že na naslednji sto-pnički, ko so doma izgubili 21 : 28 z ekipo Grosuplja.
Rokometaši brez napredovanjaTretje mesto v prvenstvu in šestnajstina finala v Pokalu Slovenije je končni rezultat rokometašev moštva Cerklje - Radovljica v letošnji sezoni.
Leški nogometaši so osvojili še dve zanesljivi zmagi. Naj-prej so v gosteh s 5 : 0 premagali ekipo Niko Železniki (Der-mastja 2, Mlakar, Dolar, Černivec). Prejšnjo soboto so v derbiju kola z 2 : 0 doma premagali Škofjo Loko (Dermastja, Kazič). Na vrhu prve Gorenjske lige je Bohinj s 37 točkami, Leščani so drugi s 36 točkami, Škofja Loka pa tretja s 33 točkami. Četrta Zarica Kranj že močno zaostaja. Zarica, s katero se bodo Leščani pomerili jutri v gosteh, ima 24 točk.
Nogomet
Dve zanesljivi zmagi
V Ljubljani je potekala tekma Zahodne lige v težavnosti. Pobližje si poglejmo uvrstitve tekmovalcev Športno plezal-nega odseka Radovljica med deseterico po kategorijah. Sta-rejše cicibanke: 5. Maksa Tišler Močnik; mlajše deklice: 3. Lina Laharnar, 10. Ela Glavač; mlajši dečki: 2. Gorazd Jure-kovič, 4. Nejc Jeran Pirih, 9. Matjaž Grilc; starejše deklice: 3. Klara Škutelj, 6. Maja Arnež; starejši dečki: 4. Nejc Skuma-vec, 5. Tanej Cerar Božič, 8. Žiga Bertoncelj, 10. Jan Ulčar; kadetinje: 8. Nina Grošelj.
Športno plezanje
V Ljubljani so se merili v težavnosti
Začela se je že deseta, jubilejna sezona v vse bolj priljublje-nem prstometu. Pobliže si poglejmo tri lestvice v ligah, kjer nastopajo tudi ekipe iz naše radovljiške občine. V prvi moš-ki ligi so po (po dveh tekmah tekmah rezultati sledeči: 1. Senica 1. ekipa (4), 2. Pajek 1 (4), 3. Dvojčki Škofja Loka (3), 4. Veseli Gorjanci (3), 5. Jesenice (2), 6. Begunje Cifra (2), 7. Restavracija Center Lesce (2), 8. Ribiči 1 (1), 9. Flinger (1), 10. Podnart (1, ena tekma manj), 11. Rokce 1 (1), 12. ŠDP Lesce (0), 13. Struževske korenine (0, ena tekma manj). V prvi ženski ligi je za tekmovalkami le ena odigrana tekma, stanje na lestvici pa: 1. Pajek (2), 2. Ločanke (2), 3. Rokce (1), 4. Nike cifra (1), 5. DU Šenčur (1), 6. DU Škofja Loka (1), 7. Podnart (0), 8. DU Kranj (0). Sledi še gorenjska regija, v kateri so bile tri odigrane tekme, stanje na lestvici pa je: 1. Stari Lisjaki (6), 2. Marin Kranj (4), 3. Kropa MizaVas (4), 4. Skledarji Ljubno (4, z eno odigrano tekmo manj), 5. Košir Kamna Gorica (3), 6. Senica (2), 7. Ribiči (1), 8. Rokce (0, ena odigrana tekma manj), 9. Pajek (0, ena odigrana tekma manj).
Prstomet
Začetek jubilejne sezone
"Prva cilja sta bila dva, in sicer da postavimo člansko ekipo in da navdušimo radovljiško okolje za košarko. Oba smo uresničili. Posebno sem navdušen nad odzivom gledalcev."
12 Deželne novice, petek, 26. aprila 2019
Kultura
Ivanka Korošec
Mimi se je rodila leta 1940 v družini Sirc v Predtrgu, prav v hiši, kjer živi tudi danes, in sicer kot druga od štirih otrok – ima eno starejšo ses-tro in dva mlajša brata. V spominih iz svojega otroštva pripoveduje o svojem očetu, ki je bil doma iz Bistrice pri Tržiču, kjer so imeli mlin in žago, a so zaradi nekih spo-rov kasneje vse izgubili. Zanimiv je bil tudi njen pra-dedek, ki je študiral pravo na Dunaju. Stari oče po mami-ni strani je odšel v Ameriko, stara mama pa je bila zelo podjetna ženska in je zgradi-la v Predtrgu kar dve hiši. "Že v rani mladosti me je veselilo risanje," se vrne Mimi na svojo življenjsko pot. "Ali že spet rišeš 'ksih-te', me je kregala mama. Takrat so bile Sofia Loren, Elizabeth Taylor in druge filmske zvezde; z razglednic sem rada prerisovala njiho-ve obraze …"Želela si je postati učiteljica, a potrebno bi bilo šolanje v
Ljubljani, česar pa starši finančno niso zmogli. V slu-žbi je bil samo oče, za njo pa sta bila še dva mlajša brata. Tako so se praktično odločili za tekstilno šolo v Kranju, ki jo je uspešno zaključila. Zaposlitve v svoji stroki ni dobila takoj, dve leti je delala kot administratorka v zdrav-stvenem domu, nato pa je dobila službo v Suknu Zapuže.Rada je imela ples, za radov-ljiško mladinsko organizaci-jo je celo tekmovala. Na ple-snih vajah je spoznala Pol-deta, svojega bodočega moža. Poročila sta se leta 1962. Imata sina in hčerko, razveseljujejo ju štirje vnuki in ena vnukinja, na katere sta zelo ponosna. V tovarni Sukno je postala uspešna oblikovalka teksti-lij. Delodajalec ji je omogo-čil dodatno usposabljanje na šoli za oblikovanje, kjer je pridobila veliko novega zna-nja. Kot oblikovalka je bila med drugim zadolžena za sejme, izdelovala je skice zanje in potem poskrbela za
izvedbo. Tekstilni sejmi so bili v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in podjetje je bilo uspešno, saj so dobili veliko priznanj, med drugim tudi ljubljanskega zmaja, ki je pomembna nagrada za dosežke na tem področju. Upokojila se je predčasno, leta 1990. Tedaj se je začela intenzivneje ukvarjati z risa-njem in slikarstvom. Udele-žila se je tečaja za poslikava-
nje rut na ljudski univerzi. Zanimala jo je tudi zgodovi-na in tako se je vključila tudi v tečaj umetnostne zgodovi-ne, ki ji je še bolj približal slikarstvo. "Kakih deset lokalnih slikarjev se nas je že pred letom 2000 zbralo in smo prvi tečaj imeli v 'farovžu', nato je skupina delovala v okviru Ljudske univerze. Ko LU tega ni več organizirala, je mene gnalo,
da sem zbrala zainteresira-ne in se na Društvu upoko-jencev dogovorila, da so nam odstopili prostor v ta namen. Zdaj se družimo že 18 let, vsak ponedeljek po 17. uri se srečujemo in slika-mo. Na začetku se je zvrstilo nekaj mentorjev, končno pa smo dobili res pravega. To je Matjaž Arnol, s katerim smo res zelo zadovoljni in smo mu hvaležni za mentorsko delo. V začetku se je naša skupina imenovala SM, saj so bile to prve črke imen čla-nov – Sanja, Stana, Milena, Marija itd. Zdaj tega imena nimamo več, delujemo kot sekcija Društva upokojencev Radovljica. Prirejamo različ-ne razstave, na primer v avli občine ob dnevu starejših, v banki, na Bledu v Hotelu Park in Hotelu Krim, ter druge priložnostne razsta-ve."Mimi je imela nekaj samos-tojnih razstav, še posebno pri srcu ji je bila razstava v Cerkljah, ki jo je poimeno-vala Moj rod. "Najraje imam akvarel, uporabljam pa tudi
druge tehnike – pastel, akril, olje ali mešano tehniko. Najzanimivejši so naši sli-karski pohodi v naravo. Po navodilu mentorja moramo na hitro, kar v dvajsetih minutah, narediti skice. Rada slikam naravo, mestne vedute, tihožitja in stare pre-dmete." Precej primerkov ima tudi doma – staro domačo skrinjo, lestenec, stensko uro, ki neusmiljeno odšteva čas na zidu v kuhi-nji … Pri likovnem ustvarja-nju jo je vedno podpirala družina, še zlasti mož, na katerega kritiko se vedno zanese. Vodenje sekcije je lani zara-di poškodbe pri padcu in operacije prepustila drugim. Nadeja pa se, da bo kmalu okrevala in se bo spet lahko srečavala s svojimi prijatelji slikarji. "Trenutno sem še na berglah, a zlata vredno pomoč imam v možu in hčerki, ki je medicinska ses-tra."Naj bo zdravljenje uspešno, kajti platno in barve jo nestr-pno čakajo.
Slikarske umetnine Mimi MavecRisanje jo je veselilo že v rani mladosti, a je nato postala uspešna oblikovalka tekstilij. Po upokojitvi se je spet intenzivneje začela ukvarjati z risanjem in slikarstvom; bila je pobudnica ustanovitve slikarske sekcije, ki zdaj deluje v okviru društva upokojencev.
Mimi Mavec
JUN
IK-M
, D.O
.O.,
KORZ
IKA
3, G
OZD
MA
RTU
LJEK
Deželne novice, petek, 26. aprila 2019
Kultura
13
Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450
Marjana Ahačič
Mohorjeva družba v Celovcu in urad zveznega kanclerja Avstrije sta v že 18. dobro-delni akciji Podarimo knjige v začetku leta slovenskim
organizacijam podarila bone za knjige v skupni vrednosti petdeset tisoč evrov. Med prejemniki je tudi Osnovna šola Antona Janše Radovlji-ca, kjer so prejšnji teden ob prevzemu knjig v vrednosti
pet tisoč evrov pripravili dogodek s kulturnim pro-gramom."Branje je za otroke in odra-sle izjemnega pomena – skozi knjige dobimo zgodbe in skozi zgodbe širimo svoje
obzorje, bogatimo svojo domišljijo, širimo znanje in spoznavamo tudi lastne poglede na svet. Zato smo podarjenih knjig zelo veseli. Deželi Avstrija in Slovenija sta bili od nekdaj povezani. Če pogledamo skozi vrata naše šole, vidimo prelaz, prek katerega je nekoč pote-kala pot čez Karavanke iz Slovenije v Avstrijo in nazaj. Še naprej se bomo trudili, da bosta naroda, ki živita na obeh straneh Karavank, ostala povezana," je pouda-rila ravnateljica Jelena Hor-vat.Slovesnosti so se udeležila tako predsednik Mohorjeve družbe iz Celovca Ivan Olip ter direktor Franz Kelih kot avstrijska veleposlanica Sigrid Berka. "Veseli me, da lahko tokrat že tretjič zapo-red sodelujem v akciji Poda-rimo knjige," je v lepi slo-venščini zbrane nagovorila veleposlanica, ki poudarja, da je prav za manjšine pose-bnega pomena, da negujejo
svoj jezik – branje je za to najboljše sredstvo. "Vesela sem, da so knjige v dobrih rokah, posebno ker je med prejemniki prav Osnovna šola Antona Janše. Zadovolj-na sem tudi, da odnosi med Avstrijo in Slovenijo s to akcijo postajajo še intenziv-nejši," je poudarila velepos-lanica.Kot poudarjajo organizator-ji dobrodelne akcije Podari-mo knjige, najrazličnejše knjige bralcem pomagajo pri spoznavanju novega, drugačnega in so poleg tega tudi spodbuda za bra-nje in razvijanje bralne kul-ture. V akciji, ki poteka že vse od leta 2002, je bilo doslej različnim sloven-skim nevladnim organiza-cijam in ustanovam podar-jenih več kot 53 tisoč izvo-dov knjig, je povedal pred-
sednik Mohorjeve družbe v Celovcu Ivan Olip. "Mohor-jeva družba je naš narod od nekdaj učila kulture in bra-nja, ga kulturno oblikovala in ozaveščala. Že vse od nastanka 1853 je prva šola kulture in omike sloven-skega naroda." Kot še poja-snjuje Olip, je akcija nada-ljevanja poslanstva Mohor-jeve družbe v Celovcu, saj bi z njo rada poudarila skrb za negovanje slovenske jezika in kulture med Slo-venci doma in zunaj meja Slovenije.Prireditve sta se udeležila tudi župan Ciril Globočnik in direktorica knjižnice Božena Kolman Finžgar. Radovljičani so goste iz Mohorjeve družbe in avstrij-sko veleposlanico popeljali tudi na ogled nove radovlji-ške knjižnice.
Zahvalili so se za podarjene knjigeZ donacijo Mohorjeve družbe v Celovcu je Osnovna šola Antona Janše iz Radovljice kupila knjige za šolsko knjižnico. Z glasbeno-literarno prireditvijo, na katero so povabili tudi avstrijsko veleposlanico Sigrid Berka, so se donatorjem zahvalili za dragoceno darilo.
Učenci in učitelji OŠ Antona Janše so gostom v zahvalo za podarjene knjige pripravili prisrčno prireditev. / Foto: Gorazd Kavčič
Veleposlanica Sigrid Berka (sedi v sredini) je skupaj s šolarji ter županom Cirilom Globočnikom, Ivanom Olipom in Franzem Kelihom iz celovške Mohorjeve ter direktorico radovljiške knjižnice Boženo Kolman Finžgar in ravnateljico Jeleno Horvat prelistala podarjene knjige. / Foto: Gorazd Kavčič
Krajevni odbor ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica je organi-ziral pohod, s katerim so obeležili 77. obletnico smrti naro-dnega heroja Staneta Žagarja. Pohod so začeli pri spomeni-ku NOB v Kropi, kjer je Miran Hladnik predstavil spominska obeležja na področju Krope in Jelovice. Sledil je vzpon do Vodiške planine in pot nazaj mimo dveh spomenikov nad kamnolomom, kmetije Miklavžovec, OŠ Lipnica, spomenika talcem na križišču v Lipnici in nazaj do izhodišča v Kropi, je izlet 22 udeležencev opisala Mira Hladnik.
Pohod ob obletnici smrti Staneta Žagarja
Gašper Novak in Ana Zev-nik, dijaka tretjega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Radovljica, sta se z nedavnega tekmovanja Bise-ri morja, ki je potekalo na hrvaškem otoku Brač, vrnila z lepim uspehom. Skupaj sta osvojila zlato medaljo in prejela tudi pokal za tretje mesto. Poleg tega je Ana Zevnik zablestela v pripravi piščančje jedi, saj je osvojila zlato medaljo, Gašper Novak pa si je za jajčno jed, ki jo je na Braču pripravil pod bud-nimi očmi komisije, priku-hal še bronasto medaljo.
To tekmovanje, ki je poteka-lo pod okriljem 14. Medna-rodnega kulinaričnega fes-tivala, sicer velja za eno naj-večjih srečanj mladih kuharjev v tem delu Evrope. Njuna mentorica Marija Arh Ivanšek je ponosna, da sta se najstnika, ki obisku-jeta 3. b GT, odlično odreza-la. Letos se je na festivalu zbralo 250 mladih kuhar-jev, na tekmovanju pa so kuhalnice prekrižali bodoči kuharji, ki v dvajsetih drža-vah obiskujejo več kot dvaj-setih srednjih in višjih gos-tinskih šol.
Zlata medalja za mlada kuharja
Gašper Novak in Ana Zevnik
14 Deželne novice, petek, 26. aprila 2019
Prireditve
Mislimo zeleno!
Fiksna ročna stiskalnica za plastenke in pločevinkeStiskalnica je lepo oblikovana in močne konstrukcije.
Barve: oranžna, rumena, modra
Zložljiva ročna stiskalnica za plastenke in pločevinkePo uporabi stiskalnico zložimo in jo zlahka shranimo v predal.
Barva: rumena
Posoda za odlaganje organskih odpadkov• posoda s prostornino 7 litrov rjave barve,• iz 100 % recikliranega materiala,
ki je odporen proti UV-žarkom, • zaobljeni robovi ter gladka
zunanja in notranja površina,• pokrov neločljivo pritrjen
na telo posode,• povsem gladek ročaj
za lažje čiščenje,• s sistemom proti
nezaželenemu razsutju,• priložene bio-vrečke,
ki se idealno prilegajo posodi.
Biološko razgradljive in kompostirne vrečke • 15 vrečk za 7-litrsko posodo,• biološko razgradljive, iz koruze in krompirja,• zbiranje odpadkov postane
bolj higienično,• pogostost pranja posode
se zmanjša,• rešujejo problem
neprijetnih vonjav,• vrečke ne vplivajo
na kvaliteto komposta,• najcenejše bio-vrečke v mestu.
Biološko razgradljive in kompostirne podloge • po 10 podlog za 120-
ali 240-litrske zabojnike za biološke odpadke,
• biološko razgradljive, iz koruze in krompirja,
• zaščitijo posodo in rešujejo problem higiene (tudi na robu posode),
• zmanjšujejo pogostost pranja zbiralnikov,
• rešujejo problem neprijetnih vonjav,• olajšujejo delo komunalnim delavcem.
www.komunala-radovljica.si
Stiskanje je zabavno in otročje lahkoZmanjšajmo prostornino zbranih plastenk in pločevink S stiskanjem embalaže, ki je zabavno in otročje lahko, pridobimo do 80 odstotkov prostora v naših posodah za ločeno zbrane odpadke. Hkrati stiskalnice dolgoročno zmanjšujejo stroške ravnanja z odpadki.
Za otroke je stiskanje embalaže zanimiva igra, ki spontano postane navada, odrasli pa z upora-bo vsakodnevno potrjujemo odgovornost do narave in skrb za prihodnost naših otrok.
Ročne stiskalnice za embalažo in izbor drugih izdelkov za uspešnejše ločevanje embalaže in bio-loških odpadkov lahko po ugodnih cenah odslej kupite na blagajni Komunale Radovljica.
Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska cesta 27, 4240 RadovljicaTel.: 04/ 537 01 11, faks: 04/ 537 01 12, e-naslov: info@komunala-radovljica.si
Pralne plenice – za zdrave ritke in manj odpadkovPralne plenice vplivajo na manj odpadkov, bolj zdrave ritke in nižje stroške. Oblika modernih pralnih plenic je podobna tistim za enkratno uporabo. Njihova uporaba je preprosta, zapirajo se z ježki ali pritiskači, ni jih tre-ba likati ali dodatno zlagati, velikost pa se prilagaja z gumbi. Iste plenice uporabljamo od rojstva do kahlice za enega ali dva otroka.
Otrok do kahlice porabi okvirno pet tisoč plenic za enkratno uporabo, kar letno predstavlja 874 kilogramov odpadkov, ki na odlagališčih razpadajo od dvesto do petsto let. Po sta-tističnih podatkih se je v Sloveniji leta 2016 rodilo 20.345 otrok, ki bodo plenice uporabljali dve leti in pol. Ocenju-jemo, da letno nastane skoraj dvajset tisoč ton odpadnih plenic, njihovo odlaganje pa nas vsako leto stane dva mili-jona evrov. Za odpadne plenice namreč ne velja podaljšana odgovornost proizvajalca, kar pomeni, da nakupna cena plenic ne vključuje stroškov ravnanja z njimi po tem, ko pos-tanejo odpadek. Ta strošek v celoti nosijo gospodinjstva. Odpadnih plenic za enkratno uporabo ni možno komposti-rati ali reciklirati, saj so sestavljene iz različnih materialov: plastike, bombaža, ostankov krem in fekalij.
Strokovnjaki skušajo vplive na okolje oceniti prek analize življenjskega cikla pralnih plenic in plenic za enkratno upo-rabo. Pralne plenice se bolje odrežejo pri porabi surovin in odpadkih, medtem ko plenice za enkratno uporabo porabi-jo manj vode in električne energije.
Okoljski vplivi pralnih plenic so odvisni od načina pranja in sušenja. Starši lahko občutno znižajo vpliv na okolje tako, da: plenice sušijo na zraku, kadarkoli je to mogoče, čim manjkrat uporabijo sušilnik, ko menjajo naprave, izberejo energetsko učinkovitejše (A+), ne perejo plenic na temperaturi, višji od 60 °C, perejo plenice v polnem stroju (tudi skupaj z drugim
tekstilom), uporabljajo plenice še pri drugem otroku
(izmenjava, prodaja), s skrbnim doziranjem pralnega praška, uporabo pralnih
oreščkov ali pralnih krogel.
Starši, ki se odločijo za plenice za enkratno uporabo, njiho-vega vpliva na okolje torej ne morejo spremeniti, medtem ko imajo starši, ki uporabljajo pralne plenice, na voljo vrsto možnosti, da te vplive bistveno znižajo.
Za zdravje naših otrokStarši, ki se odločajo za uporabo pralnih plenic, kot ene-ga najpomembnejših navajajo zdravstveni vidik. Pri pral-
nih plenicah krem skorajda ni treba uporabljati, ker koža na dojenčkovi ritki ni vzdražena. Večina krem je namreč izdelanih na podlagi naftnih derivatov ter imajo dodane dišave in druge hormonske motilce. Na trgu je široka izbi-ra pralnih plenic, narejenih iz naravnih, ekoloških materi-alov, kot so konoplja, bambus, ekološko pridelan bombaž ali volna. Pralne plenice iz bambusa so narejene iz vrste moso, s katero se pande ne prehranjujejo in izredno hitro raste, nekatere vrste tudi do metra na dan. Vsebuje snov bamboo kun, ki deluje protiglivično in protibakterijsko, torej škropljenje takšnega bambusa ni potrebno. Ekološko pridelan bombaž pa je pridelan na naravi prijazen način, brez uporabe kakršnih koli škropiv in z gensko nespreme-njenimi rastlinami.
Ugodno za družinski proračunV prid pralnim plenicam brez dvoma govori ekonomičnost. Za starše so pralne plenice občutno cenejše od tistih za enkratno uporabo. Za zadnje v dveh letih in pol odštejejo okvirno 1.400 evrov, medtem ko jih nakup kompleta pralnih plenic stane okrog štiristo evrov. Stroški plenic za enkratno uporabo se porazdelijo preko dveh let in pol, medtem ko je nakup pralnih plenic enkraten strošek, zato starši pralne ple-nice pogosto dojemajo kot dražje. Če bi plenice prali posebej, bi to v dveh letih in pol stalo dodatnih 120–190 evrov. Veči-noma pa se perejo skupaj z drugim perilom in je torej strošek nižji, zaradi pogostejšega pranja pa je potrebnih manj drugih otroških oblačil.
Številne občine in pokrajine po Evropi so se zaradi ekonom-skih in okoljskih razlogov odločile, da na različne načine pro-movirajo in podpirajo uporabo pralnih plenic. Mnoge med njimi staršem subvencionirajo nakup ter uvajajo uporabo pralnih plenic v vrtcih zaradi zniževanja stroškov, okoljskih vplivov in kot dodatno spodbudo staršem.
Poleg manj odpadkov, bolj zdravih ritk in nižjih stroškov je uporaba pralnih plenic tudi spodbuda lokalnemu gospodar-stvu. Pralne plenice namreč skoraj vedno izdelujejo mala ali srednje velika lokalna podjetja, ki jih imamo tudi v Sloveniji.
Vir:
ww
w.e
bm.s
i
DODATNAPREDSTAVA
83 x 143 dezelne novice Bled 2.indd 1 18/04/19 20:28
PR
OS
PO
T D
.O.O
. RAD
OVL
JIC
A, L
ANG
US
OVA
ULI
CA
22
, RAD
OVL
JIC
A
V Čebelarskem centru v Lescah so prejšnji teden odprli raz-stavo izdelkov, nastalih na delavnicah klasične poslikave panjskih končnic ter logotipov in potiska na blago, ki jih je vodila slikarka Lučka Šparovec. Razstavljajo: Jana Poljanec, Alenka Mikeš, Maruša Perčič, Irena Kotnik, Barbara Mikeš, Milena Petek, Jože Mihorič, Zdenka Vodopivec, Liza Kokalj, Milena Gerl, Pavla Marolt, Marjan Poklukar, Mateja Poklu-kar, Jasmina Dragutinovič, Staša Razingar in Marjeta Koman. Razstava bo na ogled do 15. maja.
Razstava izdelkov z delavnic
Zdravstveno-vzgojni center, ki deluje v Zdravstvenem domu Radovljica, je aprila pripravil prvi letošnji občinski test hoje. Naslednji bo že v soboto, 11. maja. "Preizkus hoje na dva kilometra je enostaven, natančen, varen in ponovljiv test, na katerem s pomočjo tako hitre hoje, kot jo posameznik zmo-re, ne da bi ogrožal svoje zdravje, izmerimo telesno zmoglji-vost. Po prehojeni razdalji se izmeri čas hoje ter odčita srčni utrip. Pred testom bomo udeležencem izmerili tudi krvni tlak, krvni sladkor in holesterol," je pojasnila Alenka Korošec Jan iz zdravstveno-vzgojnega centra. Trasa preizkusa je spe-ljana okoli Oble gorice, test pa se bo kot običajno pred zdravstvenim domom začel zjutraj; trajal bo od 7.30 do 9. ure. Kot še poudarjajo na centru, je test priporočljivo opra-viti vsakih šest mesecev, saj tako lahko sledite izboljšanju svoje telesne zmogljivosti. Udeležba na testu je brezplačna, prireditev pa v primeru slabega vremena odpade. Organiza-torji priporočajo športno obleko in obutev.
Ta mesec še drugi spomladanski test hoje
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sklopu projekta Pod-jetniška kavica organizira prvo delavnico z naslovom Kako uspešno reševati pritožbe in reklamacije. Delavnica bo v torek, 7. maja, dopoldan v prostorih Razvojne agencije Zgornje Gorenjske na Jesenicah. Ker je število mest omeje-no, so prijave na delavnico obvezne, udeležba pa je brez-plačna.
Delavnica o reševanju pritožb in reklamacij
Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica bo v soboto, 4. maja, pripravilo slovesnost v spomin osvoboditve zapor-nikov iz begunjskih zaporov. Slovesnost se bo v graščin-skem vrtu v Begunjah začela ob 16. uri. Krajevna skupnost pa v soboto, 11. maja, ob 19. uri pred Ranzingerjevo vilo v Begunjah pripravlja kulturno prireditev s koncertom sloven-skih pesmi s pevko Mašo Cilenšek in spremljevalno skupino: Klemenom Smolejem (kitara), Nacetom Jordanom (bas kita-ra) in Vidom Ušeničnikom (bobni). Sašo Gašperin bo pripra-vil izbor umetnostnih besedil o Begunjah. V primeru dežja bo prireditev v dvorani Psihiatrične bolnišnice Begunje.
Spominska slovesnost in krajevni praznik
V galeriji Šivčeva hiša je še do sredine maja na ogled razsta-va akvarelov Sande Vlašić - Lenac, Radovljičanke, ki je v zad-njih desetletjih živela v Zagrebu, na Dunaju in v Londonu, od leta 2014 pa živi na Korčuli. Vlašićeva, ki se slikarskemu ustvarjanju posveča dobro desetletje, se na razstavi z naslo-vom Moje popotovanje od Radovljice do Vele Luke pred-stavlja z upodobitvami krajinskih motivov in cvetličnih tiho-žitij. Za snovanje v akvarelu in za to tehniko značilno moti-viko se je opredelila med bivanjem v Angliji. Kot je v katalog zapisala kustosinja razstave Barbara Boltar, je avtorica temeljno likovno znanje pridobila v angleških šolah, po vrni-tvi na Korčulo pa je z veliko energije in osredotočenosti nadaljevala s poglabljanjem v tehniko akvarela, vse do dovr-šenosti, ki jo nesporno odražajo njene likovne stvaritve.
Na ogled akvareli Sande Vlašić - Lenac
Razstava akvarelov Sande Vlašić - Lenac je v Šivčevi hiši na ogled še do sredine maja. / Foto: Gorazd Kavčič
Deželne novice, petek, 26. aprila 2019
Prireditve
15
PETEK, 26. aprilaDan odprtih vrat ČD Radovljica, od 9.00 do 13.00, predstavitev deja-vnosti, ogled čebelnjaka, čebeljih pridelkov in izdelkov ter ostale dejavnosti, Čebelarski center Lesce
Jogica za dojenčke, ob 15.30, vadbo za dojenčke in mamice vodi Pet-ra Arula, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Pravljična jogica, ob 16.30, vadbo za dojenčke in mamice vodi Petra Arula, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Stotnica Marvel, ob 17.00, akcijska domišljijska pustolovščina, Lin-hartova dvorana Radovljica*
Maščevalci: Zaključek, ob 19.30, akcijska domišljijska pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*
SOBOTA, 27. aprilaSpomladanski koncert Pihalnega orkestra Lesce, ob 19.30, gostja večera pevka Petra Čebulj, tema koncerta pa so pravljice, risanke in filmi, avla osnovne šole v Lescah
Čudežno potovanje v Oz, sinhronizirano, ob 16.00, animirana dru-žinska pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*
Kralj plaže, ob 18.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*
100 reči, ob 20.00, Komedija, Linhartova dvorana Radovljica*
NEDELJA, 28. aprila Gospod Link: v iskanju izgubljenega doma, sinhronizirano, ob 16.00, animirani film, Linhartova dvorana Radovljica*
Kralj plaže, ob 18.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*
Maščevalci: Zaključek, ob 20.00, akcijska domišljijska pustolovšči-na, Linhartova dvorana Radovljica*
PONEDELJEK, 29. aprila Čudežni park, ob 17.00, animirana pustolovščina, Linhartova dvora-na Radovljica*
Zelena knjiga, ob 20.00, biografska komična drama, Linhartova dvo-rana Radovljica*
TOREK, 30. aprilaKlavirski recital – Ruben Dalibaltayan, profesor na Akademiji za glas-bo v Zagrebu, ob 19.00, dvorana Glasbene šole Radovljica
Slonček Dumbo, ob 17.00, družinska domišljijska pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*
Pepel je snežno bel, ob 20.00, kriminalka, Linhartova dvorana Rado-vljica*
SREDA, 1. majaKlavirski koncert, ob 20.00, nastop udeležencev klavirskega mojstrs-kega tečaja prof. Rubena Dalibaltayana iz Armenije, Glasbena šola Radovljica
10-letnica Romarskega urada Brezje, ob 16.00, sveta maša ob oblet-nici, somaševanje bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Anton Jamnik, po maši blagoslov in druženje, Brezje
Sveti Jožef Delavec, svete maše bodo ob 7.00, 8.30, 10.00, 11.30, 16.00 in 19.00, šmarnično branje v maju bo pri mašah ob 10.00 in 19.00, Brezje
ČETRTEK, 2. majaMia in beli lev, ob 17.00, družinski film, Linhartova dvorana Radovljica*
Pepel je snežno bel, ob 20.00, kriminalka, Linhartova dvorana Rado-vljica*
PETEK, 3. majaDeček nevihte, ob 17.00, mladinski film, Linhartova dvorana Radov-ljica*
Čista zloba, ob 20.00, biografska kriminalna srhljivka, Linhartova dvorana Radovljica*
SOBOTA, 4. majaVseslovensko romanje gasilcev, ob 15.00, sveto mašo bo vodil mari-borski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Brezje
Ovce in volkovi 2, sinhronizirano, ob 16.00, animirana komična pus-tolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*
Hellboy, ob 17.30, akcijska pustolovščina, Linhartova dvorana Radov-ljica*
Pisma iz Benetk, ob 20.15, romantična drama, Linhartova dvorana Radovljica*
NEDELJA, 5. maja Ovce in volkovi 2, sinhronizirano, ob 16.00, animirana komična pus-tolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*
Pisma iz Benetk, ob 18.00, romantična drama, Linhartova dvorana Radovljica*
Čista zloba, ob 20.00, biografska kriminalna srhljivka, Linhartova dvorana Radovljica*
PONEDELJEK, 6. majaAngleške pravljice, ob 16.30, za otroke med 1. in 6. letom s starši, pri-povedovala bo Rebecca Svetina, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Begunjska vstaja, ob 17.00, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvorana Radovljica*
Govorice, ob 19.30, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvora-na Radovljica*
TOREK, 7. majaBeremo s tačkami, ob 17.00, otrok bere psu, obvezne prijave, Knjiž-nica A. T. Linharta, Radovljica
Od 26. aprila do 26. maja 2019S kombijem iz Slovenije do Dakarja in naprej do Burkina Fasa, ob 19.30, potopisno Predavanje Zorana Furmana, Knjižnica A. T. Lin-harta, Radovljica
Video klub, ob 17.00, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvo-rana Radovljica*
Kraljična z mrtvim srcem, ob 19.30, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvorana Radovljica*
SREDA, 8. majaUvajanje dojenega otroka v vrtec in odstavljanje, ob 10.00, svetoval-ka za dojenje in nošenje Alenka Benedik, Rumina, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Ta veseli klub, ob 16.45, druženje ob družabnih igrah, ročnih delih in svetopisemskih zgodbah za otroke od 5. do 11. leta, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Obrtniki v Radovljici in okolici, ob 18.00, odprtje razstave Območne obrtno-podjetniške zbornice, Radovljiška graščina
Ta gosposka talnga, ob 19.30, Linhartov gledališki maraton, Linhar-tova dvorana Radovljica*
ČETRTEK, 9. majaKnjige velikanke, ob 17.00, Čarovnik Sam Sebastian s predstavo, ki najmlajše spodbuja k branju, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Gozd spomina, ob 17.00, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvorana Radovljica*
Čakajoč Godota, ob 19.30, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvorana Radovljica*
PETEK, 10. majaJogica za dojenčke, ob 15.30, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Pravljična jogica, ob 16.30, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Ideje in dediščina evropskega humanizma, ob 17.00, cikel predavanj Srečanje ob humanistiki, predaval bo mag. Marko Ogris, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knedl – kulinarična predstava, ob 17.00, gledališče za otroke, Linhar-tova dvorana Radovljica*
Vaja zbora, ob 19.30, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvora-na Radovljica*
SOBOTA, 11. majaLegorobotika, ob 8.30, s Tonijem in Žanom, obvezne prijave, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Medeni LandArt, ob 9.00 oblikovanje motive na temo čebel, obvezna potrditev udeležbe, Čebelarski center Lesce
Rozine rozinice, ob 19.30, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvorana Radovljica*
NEDELJA, 12. majaNedeljska glasbena matineja, ob 11.00, pianist Alessandro Chiovara, dvorana Glasbene šole Radovljica
Drobižki 2, sinhronizirano, ob 16.00, animirana pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*
100 reči, ob 18.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*
12. mož, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*
PONEDELJEK, 13. majaAngleške pravljice, ob 16.30, za otroke med 1. in 6. letom, vabljeni skupaj s starši, pripovedovala bo Rebecca Svetina, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Smiljan Rozman – pisatelj, slikar, glasbenik, odprtje razstave, ki jo pripravlja Knjižnice Velenje, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Bog masakra, ob 19.30, Linhartova dvorana Radovljica*
TOREK, 14. majaPogovor z Mojco Širok, ob 19.30, literarni večer z novinarko in pisa-teljico, ki bo predstavila svoj kriminalni roman Pogodba, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
SREDA, 15. majaTa veseli klub, ob 16.45, druženje ob družabnih igrah, ročnih delih in svetopisemskih zgodbah za otroke od 5. do 11. leta, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
ČETRTEK, 16. majaAngleščina za mamice in dojenčke, ob 10.30 (majska tema: Trave-ling with Baby), urico vodi Rebecca Svetina, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Palček pohajalček, ob 17.00, pravljično urico in delavnico za otroke od 3. leta starosti dalje bo pripravila Waldorfska vzgojiteljica Katka Žbogar, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
12. mož, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*
PETEK, 17. majaJogica za dojenčke, ob 15.30, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Pravljična jogica, ob 16.30, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Tu je doma ljubezen, ob 17.00, predstavitev knjige VDC Murska Sobota in pisateljice Karoline Kolmanič, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Zapelji me, če me moreš, ob 18.00, romantična komedija, Linharto-va dvorana Radovljica*
Tranzit, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*
SOBOTA, 18. majaLegorobotika, ob 8.30, s Tonijem in Žanom, obvezne prijave, Knjiž-nica A. T. Linharta, Radovljica
Barvita prelivanja, ob 10.00, z akad. slikarko Meto Šolar bomo spoz-navali tehniko akvarela; predhodne najave na mro@mro.si, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica
Eneci, benci na kamenci 4, ob 17.00, predstavitev knjige in odprtje razstave ilustracij iz knjige, Galerija Šivčeva hiša
Cankar in krščanstvo, ob 20.00, predavanje prof. dr. Igor Grdina, Slomškova dvorana, Župnišče Radovljica
Drobižki 2, sinhronizirano, ob 16.00, animirana pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*
Ben se vrača, ob 18.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*
Zapelji me, če me moreš, ob 20.00, romantična komedija, Linhartova dvorana Radovljica*
NEDELJA, 19. majaNedeljska glasbena matineja, ob 11.00, nastopil bo pianist Petar Krokar, dvorana Glasbene šole Radovljica
Ovce in volkovi 2, sinhronizirano, ob 16.00, animirana komična pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*
Tranzit, ob 18.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*
Ben se vrača, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*
PONEDELJEK, 20. majaAngleške pravljice, ob 16.30, za otroke med 1. in 6. letom starosti, pripoveduje Rebecca Svetina, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Odprtje razstave Kranjska čebela – naša naravna dediščina, ob 18.00, na svetovni dan čebele, Čebelarski muzej, Radovljica
TOREK, 21. majaBeremo s tačkami, ob 17.00, otrok bere psu, obvezne prijave v knjižnici ali na 04 537 39 01, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Od Izraela do Kenije, ob 19.30, potopisno predavanje kolesarja Aleša Juvanca, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
SREDA, 22. maja
Ta veseli klub, ob 16.45, druženje ob družabnih igrah, ročnih delih in svetopisemskih zgodbah za otroke od 5. do 11. leta, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
John Wick 3: Parabellum, ob 20.00, akcijski triler, Linhartova dvora-na Radovljica*
ČETRTEK, 23. majaPalčkova piščalka, ob 17.00, igralna prestava učencev Gledališkega kluba OŠ Bled, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Molitev rožnega venca, ob 19.00, Brezje
Sveta maša, ob 20.00, vodil jo bo mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl (prenaša Radio Ognjišče), procesija z Marijino podobo po vasi, Brezje
Stavka, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*
PETEK, 24. maja
Jogica za dojenčke, ob 15.30, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Pravljična jogica, ob 16.30, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Marija pomagaj, slovesni praznik, svete maše ob: 7.00, 8.30, 10.00, 11.30, 16.00 in 19.00, ob 10.00 bo sveto mašo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Anton Jamnik, Brezje
Marija prečista, vseh milosti vir!, ob 20.00, koncert v zahvalo in priprošnjo Mariji Pomagaj, sodelujejo številni znani slovenski glasbeniki, trg pred baziliko, Brezje
Prevarantki, ob 18.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*
Bleščeči rakci, ob 20.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*
SOBOTA, 25. maja Stavka, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*
NEDELJA, 26. maja Prevarantki, ob 18.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*
John Wick 3: Parabellum, ob 20.00, akcijski triler, Linhartova dvora-na Radovljica*
RazstaveKako ravnamo s knjigo? Razstava knjig, ki so podlegle malomarnim rokam, od 3. 5. do 31. 5., Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Smiljan Rozman – pisatelj, slikar, glasbenik, razstava Knjižnice Velenje, ki potuje po krajih, kjer je Smiljan Rozman živel in ustvarjal, od 6. 5. do 12. 6., Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Odprtje dopolnjene stalne zbirke originalnih del slovenskih ilustra-tork in ilustratorjev, ob 18.00; v Galeriji Šivčeva hiša si boste po ura-dnem odprtju dopolnjene stalne zbirke originalnih del slovenskih ilustratork in ilustratorjev lahko ogledali, kaj vse obsega zbirka ilus-tracij. Na ogled bodo dela različnih ilustratorjev, Galerija Šivčeva hiša
Z zvezdico (*) so označene prireditve z vstopnino.
Več informacij o posameznih priredit-vah je na voljo na spletni strani www.radolca.si.
Organizatorji prireditev si pridržujejo pravico do spremembe programa.
16 Deželne novice, petek, 26. aprila 2019
deželne novice
Marjana Ahačič
V Radovljici so sredi aprila uspešno izpeljali že osmi Festival čokolade. "Ugotav-ljamo, da obiskovalci, kadar je hladno, pojedo in kupijo bistveno več čokolade, kot če je vroče," je povedala direkto-rica zavoda Turizem in kul-tura Radovljica. V treh dneh je namreč festival obiskalo
ogromno domačih obisko-valcev pa tudi organiziranih skupin iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Bosne in Hercegovine in Srbije ter veliko ostalih tujih turistov, ki v tem času dopustujejo v Sloveniji.Trije festivalski dnevi so tudi letos v prvi vrsti postre-gli s čokolado in čokoladni-mi slaščicami, hkrati pa še s pestrim programom na kar
sedmih lokacijah. Vurnikov trg s Hišo eksperimentov, kuharskimi šovi in kuhar-skimi delavnicami za otroke ter izborom najboljše prali-ne po izboru obiskovalcev. Pa prostor pred Grajskim dvorom najprej z adrenalin-skim spustom po vrvi z jamarji, s Čokoladnim ruby bingom, poslikavo obraza in 360° potepom po čokoladni
Radovljici. Park s pestro čokoladno ponudbo, Okusi Radol'ce, koncerti, lokostrel-skim kotičkom, Mini Plani-co, cirkuškimi delavnicami in predstavami. Pa krožišče pred mestom s čokoladno zofo, ki vas pospremi v staro mestno jedro z bogato ponudbo čokolade. Vse do trga pred cerkvijo s ponudbo čokoladnih slaščic in napo-vedjo festivala Okusi piva, ki v Radovljico prihaja 1. juni-ja. Graščina je bila tudi letos prizorišče butične čokolad-ne ponudbe in delavnic s Čebelarskim muzejem."Obisk je bil letos primerljiv z lanskim, ko smo na festi-valu našteli okoli petdeset tisoč obiskovalcev, v petek jih je bilo celo bistveno več kot lani na isti dan," ugotav-ljajo organizatorji in pojas-njujejo, da gre vse večji obisk pripisati dobri promo-ciji, ugledu, ki ga je v teh letih pridobil festival, ter dejstvu, da vsako leto pripra-vijo kup novosti, ki vedno znova pritegnejo tako dose-danje kot nove obiskovalce. "Ob tem je ljudem jasno, da to ni navaden sejem, ampak da gre za pravo doživetje, saj vsako leto pripravimo pro-gram, ki obiskovalce v mestu zadrži mnogo dlje, kot bi tra-jal zgolj ogled stojnic s čoko-lado. Ne nazadnje imamo v treh dneh dvanajst koncer-tov, tako da bi se lahko pri-merjali celo z glasbenimi festivali," poudarja Mikljeva. Organizatorji, to je javni zavod Turizem in kultura Radovljica, pa v teh dneh že snujejo načrte za prihodnje festivale. "Morda je po osmih letih festival prišel do stopnje, ko potrebuje nov koncept. Kakšen bo in kdaj ga bomo začeli uveljavljati, še ne vemo točno. Vsekakor pa se bomo v prihodnje še bolj kod doslej orientirali v majhne, kvalitetne butične čokoladnice," je napovedala Nataša Mikelj.
Festival čokolade spet privabil množiceHladno vreme ni odvrnilo navdušenih ljubiteljev sladkih razvad od obiska radovljiškega Festivala čokolade. Prejšnji konec tedna so številni obiskovalci iz vse Slovenije in tujine preživeli med stojnicami z neštetimi oblikami in okusi čokolade.
Tudi letos so v leški Gorenjki izdelali tradicionalno čokolado velikanko, ki so jo med obiskovalce razdelili v soboto opoldne. Mlečna čokolada z lešniki je letos tehtala 97 kilogramov, od tega je bilo 34 kilogramov lešnikov. / Foto: Tina Dokl
V treh dneh je festival obiskalo ogromno domačih obiskovalcev in tudi organiziranih skupin iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Bosne in Hercegovine in Srbije ter veliko drugih tujih turistov, ki v tem času dopustujejo v Sloveniji. / Foto: Tina Dokl
Festival čokolade je doživetje, ki obiskovalce v mestu zadrži mnogo dlje, kot bi trajal zgolj ogled stojnic s čokolado. Ko je bilo čokoladnih užitkov dovolj, je bil čas tudi za gibanje in sproščanje v grajskem parku.
Za najboljšo pralino festivala je strokovna komisija izbrala Honey Bunny čokoladnice Lucifer (na fotografiji), za drugo najboljšo Peachy Sunshine čokoladnice Tramontana in tretjo najboljšo kraško pralino čokoladnice Rustika. / Foto: Tina Dokl
Na Vurnikovem trgu je bil tudi letos prostor za Hišo eksperimentov, kuharske šove in kuharske delavnice. Takole so ustvarjali domačin Uroš Štefelin iz Vile Podvin (v sredini), Igor Jagodic in Jorg Zupan. / Foto: arhiv Festivala čokolade
Lili in Jože Andrejaš pred svojo gostilno Lectar, kjer so za radovljiški čokoladni praznik pripravili kup sladkih dobrot. Med posebnostmi so bile tudi brezglutenske palačinke, ki jih je pekla njuna hči – in niso bile prav nič manj slastne od običajnih. / Foto: Tina Dokl
Blaž iz Ribnice in Nace s Trebije, dijaka Srednje gostinske in turistične šole Radovljica, sta pod vodstvom mentorja Toneta Tuška obiskovalce navdušila s slastnimi sendviči s strgano govedino in čokoladno "barbecue" omako.
Uspešna novost je bil tudi festivalski kozarec, ki ga je Festivalu čokolade letos podarilo podjetje Skaza. Tako so organizatorji stopili korak naprej v prizadevanjih za okolju prijaznejše dogajanje. / Foto: Tina Dokl
Foto
: Tin
a D
okl
Fo
to: T
ina
Do
kl
Recommended