View
2
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
II. gimnazija Maribor
((SSeemmiinnaarrsskkaa nnaallooggaa pprrii iinnffoorrmmaattiikkii))
Avtor: Marko Garmut
Mentor vsebine: prof. Saša Mikić
Mentor oblike: prof. Mirko Pešec
Maribor, 29.3.2008
Projektna naloga pri informatiki - Rimska materialna in duhovna kultura na Slovenskem
Maribor, 29.3.2008 Stran 2
KAZALO VSEBINE
KAZALO VSEBINE ..................................................................................................................................... 2
SLIKOVNO KAZALO .................................................................................................................................. 2
RIMLJANI V NAŠIH KRAJIH ....................................................................................................................... 3
RIMSKA MATERIALNA KULTURA NA SLOVENSKEM ................................................................................ 4
EMONA ................................................................................................................................................ 4
NAUPORTUS ........................................................................................................................................ 5
CELEIA .................................................................................................................................................. 6
POETOVIO ............................................................................................................................................ 7
RIMSKA DUHOVNA KULTURA NA SLOVENSKEM ..................................................................................... 7
ANTIČNO VERSTVO .............................................................................................................................. 8
LIKOVNI SVET ....................................................................................................................................... 9
BESEDNA UMETNOST ........................................................................................................................ 10
GLASBENA UMETNOST ...................................................................................................................... 10
STVARNO KAZALO ................................................................................................................................. 11
LITERATURA ........................................................................................................................................... 12
SLIKOVNO KAZALO
Slika 1: Rimska provinca Norik .............................................................................................................. 3
Slika 2: Rimski zid (Mirje) ...................................................................................................................... 5
Slika 3: Vojaško obzidje .......................................................................................................................... 6
Slika 4: Ostanki rimske Celeie ................................................................................................................ 6
Slika 5: Rimska spomenika iz Poetovia .................................................................................................. 7
Slika 6: Kip perzijskega Mitre iz Poetovia .............................................................................................. 8
Slika 7: Poznorimski portret iz Emone .................................................................................................... 9
Projektna naloga pri informatiki - Rimska materialna in duhovna kultura na Slovenskem
Maribor, 29.3.2008 Stran 3
RIMLJANI V NAŠIH KRAJIH
ed 5. in 3. stoletjem pred našim štetjem je Rim razširil oblast nad skoraj vso Italijo.
V začetku 2. stoletja so zavzeli še Padsko niţino do Alp in leta 181 ustanovili
Akvilejo (lat. Aquileia; danes Oglej), ki naj bi omogočila osvajanja na sedanjem
slovenskem in hrvaškem ozemlju ter na Balkanskem polotoku in v Panonski niţini. V
Noriškem kraljestvu so rimski vpliv razširjali številni trgovci, ki so opisovali trgovske poti in
pripravljali vojaško osvojitev.
Norik
Slika 1: Rimska provinca Norik
Okrog leta 15 pr. n. št. so Rimljani svoji drţavi mirno priključili keltsko Noriško
kraljestvo, ki pa je do vlade cesarja Klavdija obdrţalo status tributarnega kraljestva, okrog leta
40 pa je bilo preoblikovano v provinco. Zgodovinarji sicer domnevajo, da je bila ta
sprememba le formaliziranje nekaj let prej nastalega dejanskega stanja. Po Dioklecijanovi
spremembi provincialnih meja je bila provinca razdeljena na Obreţni in Notranji ali
Sredozemski Norik.
V drugem stoletju so Norik ogroţale markomanske vojne, kar je privedlo do propada
ali zmanjšanja pomena nekaterih mest, toda antične strukture so se ohranile tudi po propadu
Rimskega imperija in so propadle šele ob naselitvi Slovanov in Avarov1. Še naprej pa je v
prostoru ostal precejšen del staroselcev. V zgodnjem srednjem veku se je v osrednjem delu
nekdanjega Norika razvila slovanska plemenska kneţevina Karantanija.
Tudi upravno je bilo naše ozemlje razdeljeno na več različnih provinc: Zahodni del
Slovenije je spadal pod Italijo (10. pokrajina: Venetia in Histria) s sedeţem v Aquileiji, večji
del osrednje Slovenije in Štajerske je sprva spadal v provinco Ilirik, po njeni razdelitvi (ok.
leta 10) pa pod Panonijo, ki je imela nekaj časa prestolnico v našem Ptuju, Zahodna Štajerska
pa je spadala pod provinco Norik.
Slovensko ozemlje je imelo v rimskem času le obroben pomen, vseeno pa je doţivelo
velik gospodarski in druţbeni napredek. Na to kaţejo skrbno zgrajena in utrjena mesta z
urejenimi vodovodi, kanalizacijami in javnimi poslopji. Velik deleţ mestnega prebivalstva so
predstavljali odsluţeni vojaki – veterani, ki so se po koncu svoje 20 letne vojaške sluţbe
naselili v naših krajih. Pomešali so se s staroselskimi prebivalci in odločilno vplivali na
njihovo romanizacijo. Tudi v naših krajih so staroselci podobno kot na primer v Galiji,
Romuniji in Španiji prevzeli rimske navade, običaje in predvsem latinski jezik. Veterane je
rimska drţava včasih načrtno naseljevala v novo osvojenih pokrajinah, da bi jih čim hitreje
romanizirali.
1 bili so stepsko-nomadsko mongolsko ljudstvo
M
Projektna naloga pri informatiki - Rimska materialna in duhovna kultura na Slovenskem
Maribor, 29.3.2008 Stran 4
Ţe v času Marka Avrelija (161) so v naše kraje prvič vdrli barbari in nasilno zaustavili
razvoj. Ozemlje današnje Slovenije je odtlej vedno bolj predstavljalo zadnjo obrambno linijo
Italije pred vdori tujih ljudstev. Preko našega ozemlja je potekala Claustra Alpium Iuliarum:
utrjena obrambna linija z dolgim obzidjem preko skoraj celotne Slovenije in trdnjavami.
Prebivalstvo na našem ozemlju je bilo vedno bolj ogroţeno, ne samo s strani prodirajočih
barbarov, ampak tudi s strani rimske vojske, ki je za svoje vzdrţevanje potrebovala vse več
sredstev.
RIMSKA MATERIALNA KULTURA NA SLOVENSKEM
Slovensko ozemlje je bilo z vidika rimske drţave pomembno zlasti kot prehodna
deţela, saj so preko našega ozemlja vodile glavne poti iz Italije v Podonavje in naprej na
Vzhod. Kasneje je naša deţela postala pomembna tudi kot zadnja obrambna linija Italije pred
prodirajočimi barbari z vzhoda.
Rimljani so v naše kraje prodirali iz mesta Akvileja, večji del našega ozemlja pa je
osvojil šele cesar Avgust, ki je s temi osvojitvami ţelel zavarovati Italijo in si zagotoviti ugled
vojaškega poveljnika. Ustanovil je tudi prvo rimsko mestno naselbino Emono (danes
Ljubljana). V času pred prihodom Rimljanov je bil sicer pomembnejši Nauportus (danes
Vrhnika), ki pa nikoli ni dobil mestnih pravic. Kasneje so mestne pravice pridobili še Celeia
(danes Celje), Neviodunum (danes Drnovo pri Krškem) in Poetovio (danes Ptuj). Pomembna
trgovska in prometna središča so bila še Castra (danes Ajdovščina), ad Pirum (danes Hrušica
na Notranjskem) in Atrans (danes Trojane).
EMONA
Nastanek sega v čas rimskega vojaškega prodora na Balkan. Ob prvem pohodu rimske
vojske leta 35 pr. n. št. je bil na starem ilirsko-keltskem selišču urejen vojaški tabor, bodoča
civilna Emona. Sprva so bili prebivalci odsluţeni rimski vojaški veterani, trgovci in uradniki.
Civilno mesto postane leta 14 z odlokom cesarja Tiberija. Takrat se XV. legija Apollinaris
premesti v Carnuntum (Petronell). Emona postane, poleg Akvileje (Oglej), najpomembnejši
pospeševalec romanizacije današnjih slovenskih pokrajin.
Med leti 14 in 15 (našega štetja) je bila Emona obdana z obzidjem pravokotne oblike v
izmeri 430 × 540 m. Obzidje je v višino merilo od 6 do 8 metrov, v širino pa 2,5 metra. V
njem so bila 4 glavna vrata in 26 obrambnih stolpov, razvrščenih v medsebojni razdalji okrog
60 m. Na severni in zahodni strani obzidja je imela Emona dva obrambna jarka, ki sta ju
polnila potok izpod Šišenskega hriba in potok izpod Tivolskega gradu. Znotraj obrambnega
zidu je bilo mesto razdeljeno na pravokotne parcele, imenovane insulae (otoki), ki so jih
ločevale pravokotno sekajoče se ulice. Glavni ulici sta bili Cardo maximus (sever-jug) in
Decumanus maximus (vzhod-zahod). To je ustrezalo običajnemu vzorcu provincialnih
rimskih mest. Insulae so imele talno gretje (hipokavst) in kanalizacijo (kloaka). Imela je
forum (med današnjo Gregorčičevo in Rimsko cesto) s svetiščem (kapitol) posvečenim
Jupitru, sodno dvorano (bazilika), mestno posvetovalnico (kurija) in starokrščansko baziliko,
Projektna naloga pri informatiki - Rimska materialna in duhovna kultura na Slovenskem
Maribor, 29.3.2008 Stran 5
ki je bila v 4. stoletju sedeţ emonske škofije. Baziliko so nekajkrat prezidali. Emona verjetno
ni presegla 10.000 prebivalcev.
Grobišča (nekropole) so bila zunaj obzidja. Mrtve so na ta mesta začeli pokopavati v
Tiberijevem času. Najdbe rimskih grobov so se vrstile ob vseh cestah, ki so vodile v Emono.
V okolici Ljubljane so tako našli kar 3000 rimskih grobov. Emona je bila predvsem trgovsko
mesto, ki se je ukvarjalo z raznimi obrtmi (keramika). Prevladovali so bloki (insulae), v
katerih je ţivelo več druţin. Bogatih patricijskih hiš je bilo malo.
Propad Emone se začne v času cesarja Marka Avrelija (161-180), s prvim
markomanskim vpadom na to ozemlje. Po vpadu so se Markomani2 umaknili visoko na sever,
a kraji si skoraj niso več opomogli. Izdelava pestre emonske keramike zamre, bogatim
grobnicam iz Šempetra pri Celju se ne pridruţijo nove. Leta 238 je bila Emona prvič porušena
ob pohodu cesarja Maksimina v Italijo. Leta 314 jo prizadene drţavljanska vojna. Temu je
sledilo obleganje Zahodnih Gotov pod vodstvom Alariha leta 401. Dokončno pa so Emono
porušili Huni pod vodstvom Atile na svojem drugem pohodu proti Italiji leta 452.
Prebivalstvo se je izselilo v Italijo in deloma v Istro (današnji Novigrad je nastal kot Emona
Nova), Ljubljanska kotlina pa je ponovno zacvetela šele po odhodu Langobardov v Italijo
(leta 568) s prihodom Slovanov.
V današnji Ljubljani je še vedno vrsta rimskih ostankov, najbolj je ohranjeno juţno
obzidje, ki ga prebivalci imenujejo »Rimski zid« (ob ulici Mirje). Rimska infrastruktura je
bila urejena zelo temeljito, zato je bil še v 20. stoletju v uporabi brezhiben rimski opečnati
kanalizacijski sistem (npr. Gregorčičeva in Vegova ulica). Muzej na prostem je na Erjavčevi
ulici, sicer pa je rimske ostanke moč videti v Mestnem in Narodnem muzeju v Ljubljani. Eden
znamenitejših rimskih ostankov je tudi kipec, imenovan »Emonček«. Njegova kopija stoji v
parku Zvezda, nedaleč od kraja, kjer je bil izkopan.
Slika 2: Rimski zid (Mirje)
2 predniki Bavarcev
Projektna naloga pri informatiki - Rimska materialna in duhovna kultura na Slovenskem
Maribor, 29.3.2008 Stran 6
NAUPORTUS
O poselitvah in o življenju kraja, ki mu je zemljepisna lega v preteklosti vtisnila
prometni, trgovski in strateško obrambni pečat, pričajo arheološke najdbe iz prazgodovine -
koliščarji, iz antičnega obdobja in iz srednjega veka. Najobsežnejše arheološko obdobje ima
utrjeni rimski Nauportus.
Nad Vrhniko so Rimljani v 3. stoletju postavili 10 km dolg obrambni zid, ki je bil del
obrambnega sistema, poznanega pod antičnim imenom Claustra Alpium Iuliarum; le-ta je
večkrat odigral osrednjo strateško vlogo predvsem pri vojaških operacijah v zatonu rimske
države in je segal od Kvarnerskega zaliva preko Slovenije do Koroške. Linija tega
arhitekturnega fenomena poteka tudi na področju občine Vrhnika, med Verdom, Pokojiščem
in Zaplano.
Za današnji čas sta restavrirana rimski limes, obod obrambnega stolpa v bližini
Štampetovega mosta in antični stolp Turnovše.
CELEIA
Celeia kot mesto doţivelo nekoliko manj naklonjeno usodo. Savinja, ki je nasula
prostor, da se je mesto moglo razviti, ga je ţe v rimskem času vsaj enkrat v katastrofalni
povodnji močno uničila. Središče Celeie se povsem prekriva, s poznejšim središčem
srednjeveškega Celja, tako da je bilo tudi tu od vseh rimskih mest na Slovenskem daleč
najmanj moţnosti za raziskovanja. Glavna stara celjska ulica, danes Zidanškova, teče prav
tako kot njena rimska prednica.
Hiše so bile podobno opremljene kot v
Emoni , čeprav poznamo tu nekaj manj podrobnosti.
Celea pa se nam kaţe kot mesto marmorja. Ţe
stoletja v Celju znani našteti kamniti spomeniki
razodevajo, da so bili zelo bogato opremljeni ne le
nagrobniki, marveč tudi mestne stavbe. Stebrišča v
Celei so bila kamnita, nosila so razkošna marmorna
nadstrešja.
Slika 3: Vojaško obzidje
Slika 4: Ostanki rimske Celeie
Projektna naloga pri informatiki - Rimska materialna in duhovna kultura na Slovenskem
Maribor, 29.3.2008 Stran 7
POETOVIO
Zapustil nam je največ na Slovenskem ohranjenih sledov rimskega mesta po
površinskem obsegu in sicer zlasti daleč v smeri vzdolţ ceste od zahoda proti vzhodu. Ta
cesta je bila vzrok njegovega nastanka in brod oziroma most, kjer je mogla prekoračiti Dravo.
Pod Gradom in Panoramo je skalni prag, kjer se Drava ne razliva, in tu so prav gotovo ţe v
prazgodovini vodile pomembne poti z enega brega na drugega. Cesta od zahoda je tekla po
isti trasi, kjer je še danes cesta s Pragerskega, le skozi Zgornji Breg je zavila bolj proti severu
in na most, katerega sledove so odkrili v dravskih prodovih malo nad sedanjim muzejem. Ta
cesta in most sta morala nastati zgodaj in varoval ju je legijski tabor. V ptujskem muzeju si
lahko ogledamo še pilote in del gradbene plošče. Plošča je sicer iz drugega stoletja in je
govorila le o obnovi in popravilu, ne pa o gradnji tega tako pomembnega mostu, čez katerega
je jezdilo toliko vladarjev starega sveta, od Avgusta in Tiberija, pa tja do Atile.
Na ozemlju današnjega Ptuja so našli sledove tlakovanih in s stebrišči obrobljenih
mestnih ulic, tu so stale mestne stavbe z mogočnimi templji. Ob temeljih neke javne zgradbe
v Trajanovem času so izkopali mogočno podnoţje pravokotne stavbe, verjetno Jupitrovega
svetišča.
RIMSKA DUHOVNA KULTURA NA SLOVENSKEM
Arheološki spomeniki nam povedo tudi marsikaj o duhovnem svetu prebivalcev naših
krajev v rimskem času. Taki spomeniki so najprej razni pomniki staroverskih verovanj in
verstev, dalje so to spomeniki, dela likovne umetnosti pa vsi vsaj z nekaj likovnega občutka
oblikovani predmeti. Vsebina verovanj odpira ozko linico v svet predstav in mišljenja,
primerjava pri nas najdenega z bolje ohranjenim drugje po svetu pa doda znanju še to in ono.
To je pač tista čudovita skrivnost ţivljenja, ki je v svojem bistvu vedno spet enaka in se
ponavlja.
Slika 5: Rimska spomenika iz Poetovia
Projektna naloga pri informatiki - Rimska materialna in duhovna kultura na Slovenskem
Maribor, 29.3.2008 Stran 8
ANTIČNO VERSTVO
Svet antičnih verovanj je bil neverjetno bogat, pisan in razčlenjen. Raziskovalci so
ugotovili, da je to ţivahen svet zelo realističnih, čisto po človeški meri izoblikovanih verskih
predstav. Z daritvami, obrednimi dejanji in dobro mislijo so zmerom skrbeli, da bi si
zagotovili naklonjenost bogov. Zato pa ta svet ni imel nobenega razumevanja za vzhodnjaške
monoteistične religije, tuja so jim bila ljubosumna boţanstva starega vzhoda. Od tod tudi nam
še vedno najbolj znana preganjanja krščanstva, čeprav ni edino krščanstvo prišlo v konflikte z
oblastjo.
Na naših tleh so doslej našli posvetila boţanstvom iz
grško-rimskega kroga, kot so Jupiter, Junona, Apolon,
Diana, Fortuna, Mars, Merkur, Minerva, Vulkan in
Venera. Tem imenom bogov se pridruţujejo še druga
boţanska bitja iz grško-rimskega sveta: geniji, nimfe, lari
in mani.
Jupiter kralj bogov
Merkur bog trgovine
Apolon bog svetlobe, umetnosti in glasbe
Diana boginja lune in lova
Fortuna boginja sreče in usode
Mars bog vojne
Minerva boginja modrosti
Venera boginja ljubezni in lepote
Junona kraljica bogov
Vulkan bog ognja, kovačev in rokodelcev
Slika 6: Kip perzijskega Mitre iz Poetovia
Projektna naloga pri informatiki - Rimska materialna in duhovna kultura na Slovenskem
Maribor, 29.3.2008 Stran 9
V Poetoviu so med ruševinami našli sledove vsej dveh kapelic s številnimi posvetili
materinskim boţanstvom. Posvetila so za zdravje ţena in otrok, upodobitve na zaobljubnih
reliefih pa vselej kaţejo eno od teh materinskih boţanstev, ki doji otroka, drugi dve pa ji
prinašata darove in otroke. V Ptuju še vidimo ruševine in dobro ohranjene zaobljubne oltarje
prvega najstarejšega mitreja v Evropi. Mitraizem je bil strogo mistično verstvo in prav
gotovo zelo ekskluzivno, saj je ljudi razvrščalo v redke posvečence in izbrance ter v mnoţice,
ki se svetiščem niso smele pribliţati in ki o dogmi niso nič slišale, ker posvečenci niso smeli o
verovanjih in obredih ne govoriti in ne pisati. Tako smo o tej stopnji v razvoju, ki jo pomeni
mitraizem, poučeni le iz tega, kar nam povedo kamni.
Krščanstvo se je rodilo iz podobnih korenin, širilo se je po istih poteh in ob istem času
kot mitraizem, odtod mnoga medsebojna vplivanja in sorodnosti v vsebini. Gotovo pa je
krščanstvo, ki se je obračalo k mnoţicam, k najmanjšemu med poniţanimi in razţaljenimi,
pomenilo vse drugačno silo v druţbenem razvoju, gotovo je bilo tudi etnično na višji stopnji.
V 4. stoletju je slavilo zmago nad mitraizmom in uničilo njegova svetišča.
LIKOVNI SVET
Upodabljajoča umetnost Antike je eden od svetov evropske umetnosti. Slikarskih del
se je ohranilo dokaj malo. V Emoni so našli drobce stenskih fresk, ki jih hrani Mestni muzej
in ki kaţejo kaj je zmogel dober rimski slikar. Ohranili pa so se tudi preprosti vrči, igle, noţi.
V Rovtah nad Vrhniko pa se je ohranil v zlati okvirček vdelan droben stekleni mozaik.
Drobcene steklene kocke sestavljajo moški obraz, da kot ţiv zre v nas.
Slika 7: Poznorimski portret iz Emone
𝑓 𝑥 = 𝑎0 + 𝑎𝑛 cos𝑛𝜋𝑥
𝐿+ 𝑏𝑛 sin
𝑛𝜋𝑥
𝐿
∞
𝑛=1
Projektna naloga pri informatiki - Rimska materialna in duhovna kultura na Slovenskem
Maribor, 29.3.2008 Stran 10
BESEDNA UMETNOST
Antična besedna umetnost v naših krajih je ţal luč, ki je ugasnila za vselej. Ohranila se
je le v izročilu narodnih pripovedk in pesmi. Rimani nagrobni napisi, sicer povprečni izdelki
pa v grobiščih Emone, Celeie opozarjajo tudi na literaturo in še bolj na odnos prebivalstva do
literature. Zaznamovanje z napisi je dokaz tudi globoko na deţelo segajoče pismenosti. Le to
pogosto izpričujejo tudi najdeni stilusi in okvirčki voščenih tablic, pa posodice za črnilo.
Dokaz so tudi na posodo načečkani napisi, oznake vsebine posode in mere zanjo, tudi ime
lastnika. Pismenemu prebivalstvu je bila potem vsaj v določeni meri gotovo dostopna tudi vsa
klasična literatura in je bila del njegovega sveta, to nam razkriva ţe ţelja okrasiti nagrobnik z
verzi.
GLASBENA UMETNOST
Stara kot svet je bila gotovo prav tako prebivalcem naših krajev v rimskem času lastna
glasbena umetnost. Sicer od drugih prevzetih upodobitev piskačev in plesalk po naših krajih
ne bi bilo, če tu ljudje ne bi godli na enakih glasbilih in plesali tako kot drugod po svetu. To
dokazujejo tudi v Ptuju najdeni kosi veččlenih in večcevnih piščali, ki jih iz Grčije poznamo
kot aulose3.
3 starogrško glasbilo
Projektna naloga pri informatiki - Rimska materialna in duhovna kultura na Slovenskem
Maribor, 29.3.2008 Stran 11
STVARNO KAZALO
A
Apolon · 8
Aquileia · 3
C
CELEIA · 6
D
Diana · 8
E
EMONA · 4
Emonček · 5
F
Fortuna · 8
J
Junona · 8
Jupiter · 8
K
Krščanstvo · 9
M
Mars · 8
Merkur · 8
Minerva · 8
Mitraizem · 9
N
NAUPORTUS · 6
Norik. · 3
O
Oglej · 3
P
POETOVIO · 7
R
Rim · 3
V
Vener · 8
Vulkan · 8
Projektna naloga pri informatiki - Rimska materialna in duhovna kultura na Slovenskem
Maribor, 29.3.2008 Stran 12
LITERATURA
1) Rimljani na slovenskem; Iva Curk; Ljubljana 1976 – Citat: 35-38
2) Po poteh rimskih vojakov v Sloveniji; Iva Mikl Curk, Slavko Ciglenečki, Davorin
Vuga; Ljubljana 1993
3) Oris zgodovine Slovencev; Branko Boţič; Ljubljana 1980
4) Zgodovina Slovencev; veliko avtorjev; Ljubljana 1979
5) Stare dobe (Zgodovina za 1. letnik gimnazije); Stane Berzelak; Ljubljana 2003 – Citat:
Naši kraji v rimski dobi 137-142
6) Wikipedia – http://sl.wikipedia.org/wiki/Emona - Plesničar Gec, Ljudmila. "Emona v
pozni antiki" – Citat: Arheološki vestnik 21-22;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Nori%C5%A1ko_kraljestvo - "Die Okkupation des
Regnum Noricum durch Rom" – Citat: 308-315
Recommended