KAJ JE KAPITALIZEM?zofijini.net/wp-content/uploads/2017/11/Kaj-je-kapitalizem_Močnik.pdf · TRETJA...

KAJ JE KAPITALIZEM?

KAJ JE KAPITALIZEM? - Kapitalistični proizvodni način:

- delovni proces: zgodovinski oris; - delovni proces: sestavine in njihova povezava.

- Socialna država v socializmu in kapitalizmu. - Značilnosti sodobnega kapitalizma: - vse večje zatiranje in izkoriščanje delovnih ljudi; - središče izkorišča obrobje.

Delovni proces: zgodovinski oris.

Keltsko kovaško orodje, okoli leta 300 pred našim štetjem

Rimska kovača, relief, 2. stoletje našega štetja

Potujoči pevec Hartmann von Starkenberg kuje čelado, okoli 1300

Srednjeveški kovač, 1483

Kovača, 1500

Kovača, 1500

Kovačija z „delitvijo dela“ in kladivom na vodni pogon, 1556

Kladiva na vodni pogon, 1607

Kovačija na vodni pogon, 1789

Parno kladivo, 1842

Parno kladivo, 1877

Parna kladiva, 20. stoletje

Pnevmatično kladivo, 2010

Hidravlično kladivo, 2016

Hidravlično kladivo, 2017

Delovni proces – zgodovinski oris:

- Energija: človeška moč voda para elektrika

- Orodja: skoraj brez napredka od 300 pr. n. št. do 1300 n. št.

- od 1500 hitrejši razvoj - od 1840 bliskovit razvoj

- Odnos orodja / živo delo: - do 1500: več ljudi, večja spretnost večji proizvod - od 1500: vse večji stroji, vse manj živega dela vse večji proizvod

Delovni proces – sestavine in njihova povezava: orodja, stroji delovna sredstva energija produkcijska sredstva surovine predmet dela Delavka in delavec ( = delovna sila) prispevata živo delo, ki požene v tek produkcijska sredstva.

predmet dela produkcijska sredstva ločitev delovna sredstva enotnost obrti človeško delo delovna sila

predmet dela produkcijska sredstva tehnološka delovna sredstva enotnost ločitev človeško delo delovna sila

predmet dela ločitevMALA BLAG. PR. produkcijska sredstva tehnološka delovna sredstva enotnost ločitevKAPITALIZEM človeško delo delovna sila enotnost obrti

predmet dela produkcijska sredstva tehnološka delovna sredstva enotnost tehnična sestava delovne sile delavka, delavec politična sestava delavskega razreda

produkcijska sredstvat

tehnološka enotnostt

tehnična sestava delovne silet teoretska odpor teoriji

destrukcija odpor analiza kritika politična sestava delavskega razredat-1 politična sestavat

odpor kritiki

Urbanizirani množični delavci/-ke velike industrije

Profesionalni delavci/-ke

preciznih industrij

Množični delavci/-ke fordistične

industrije

Družbeni delavci in delavke

1848 1871 1917 1917 1968 1968

Obdobja zaporednih tehničnih sestav delovne sile in nosilcev razredne

sestave delavskega razreda

Urbanizirani množični delavci/-ke velike industrije

Profesionalni delavci/-ke

preciznih industrij

Množični delavci/-ke fordistične

industrije

Družbeni delavci in delavke

1848 1871 1917 1917 1968 1968

SOCIALIZEM POST-SOCIALIZEM SOCIALNA K. DRŽAVA NEOLIB. KAP. DRŽ.

CIKLI KONDRATJEVA (Nikolaj Dmitrijevič Kondratjev, 1892-1938)

Periodizacija glede na organiziranost posameznih kapitalov

Podjetniški kapitalizem Industrijski kapitalizem

Managerski kapitalizem S. SOCIALIZEM

Finančni kapitalizem

Sedem odločilnih prelomov v zadnji tretjini 20. stoletja

1. TRETJA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA.

2. NOVA ORGANIZACIJA DELOVNEGA PROCESA.

3. FINANČNA REVOLUCIJA. 4. PRIVATIZACIJA JAVNIH STORITEV.

5. KULTURNA REVOLUCIJA.

6. DRUGA GLOBALIZACIJA. 7. NOVA VLOGA DRŽAVE.

Sedem odločilnih prelomov v zadnji tretjini 20. stoletja

1. TRETJA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA.

2. NOVA ORGANIZACIJA DELOVNEGA PROCESA.

3. FINANČNA REVOLUCIJA. 4. PRIVATIZACIJA JAVNIH STORITEV.

5. KULTURNA REVOLUCIJA.

6. DRUGA GLOBALIZACIJA. 7. NOVA VLOGA DRŽAVE.

1. TRETJA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA. Po

parnem stroju/železnici in po elektriki/motorju na notranje izgorevanje – TRETJA TEHNOLOGIJA SPLOŠNEGA NAMENA: elektronske komunikacijske in informacijske tehnologije: vpeljejo nove možnosti za organiziranje delovnih procesov in družbene organizacije nasploh.

2. NOVA ORGANIZACIJA DELOVNEGA

PROCESA. Po obrtni delavnici, manufakturi, tovarni in po FORDISTIČNI TOVARNI 20. STOLETJA: »POST-FORDISTIČNI« NAČINI ORGANIZIRANJA DELOVNIH PROCESOV IN DRUŽBENIH ODNOSOV NASPLOH.

3. FINANČNA REVOLUCIJA. KONEC FORDISTIČNE

DRUŽBENE POGODBE. Shareholders proti stakeholders. Tveganja se prenesejo s kapitala na delo.

4. PRIVATIZACIJA JAVNIH STORITEV.

Izobraževanje. Zdravstvo. Pokojninski sistemi.

5. KULTURNA REVOLUCIJA. Maj 68: upor izobražene »DRUGE FORDISTIČNE GENERACIJE«. Napad na: DRUŽINO, ŠOLO, TOVARNO. Iztroši se načelo, ki je povezovalo rast delovne učinkovitosti z rastjo mezd.

6. DRUGA GLOBALIZACIJA. Po kolonialni ekspanziji

19. stoletja in po protekcionizmu nacionalnih držav v 20. stoletju: POENOTEN HOMOGENIZIRAN SVETOVNI TRG.

7. NOVA VLOGA DRŽAVE.

SOCIALIZEM POSTSOCIALIZEM

Družbena lastnina produkcijskih sredstev. Občani prek družbenega upravljanja uravnavajo delovanje produkcijskih faktorjev – dela, investicij, naravnih bogastev. Polna zaposlenost, socialna varnost. Delovni kolektivi z delavskim samoupravljanjem vodijo podjetja. Šolstvo, kultura, zdravstvo, pokojnine: samoupravne interesne skupnosti.

Privatna lastnina produkcijskih sredstev in prod. faktorjev. Brezposelnost, razdrobljenost delovnih ljudi, splošna negotovost. „Despotizem“ na delovnem mestu. Privatizacija šolstva, zdravstva, pokojnin. Krčenje javnih storitev – profitno merilo. Periferni kapitalizem: - odvisno gospodarstvo (tuji lastniki

ali konkurenčna proizvodnja) - odvisna država (EU, kompradorska

birokracija).

Kapitalizem je bil zmerom imperialističen, saj je že od vsega začetka (od 16. stoletja) ustvarjal nasprotje med središči in obrobji. To nasprotje se je s poznejšim svetovnim razvojem kapitalizma le še zaostrovalo. […] Lenin in Buharin sta mislila, da se bo revolucija, ki se je začela v Rusiji („v najšibkejšem členu“), nadaljevala v središčih (zlasti v Nemčiji). V tem svojem upanju sta podcenjevala učinke imperialistične polarizacije, ki je uničila revolucionarno perspektivo v središču. Samir Amin, „Sodobni imperializem“, Monthly Review, št. 3, 2015

V ozadju umazano nizkih mezd na obrobju je celotna zgodovina imperializma, pa tudi to, da je leta 2011 svetovna rezervna armada dela štela kakšne 2 milijardi 400 milijonov ljudi, medtem ko je aktivno delovno armado sestavljala le 1 milijarda in 400 milijonov ljudi. Prav ta svetovna rezervna armada – v glavnem na Jugu, a zdaj vse bolj tudi na Severu – tišči navzdol dohodke delavstva tako v središču kakor na obrobju, a na obrobju precej pod svetovno povprečno vrednostjo delovne sile. John B. Foster, „Novi imperializem globaliziranega monopolnega-finančnega kapitala“, Monthly Review, št. 1, 2015

Struktura cene Nike Air Pegasus

Cena v ZDA ………………………………………………………………………. 70 USD Izdelava - Cena dela …………………………… 2,75 USD (= 3,9% cene) - Surovine, stroji, transport, carine …………….... 13,25 USD -------------------------------------------------------------------------------- Cena materialnega predmeta … 16 USD (= 23% cene) Izdelava družbenega predmeta - promocija, reklama …………..... 19 USD ================================================= Izdelava in marketing skupaj…… 35 USD (= 50% cene)

Struktura cene Nike Air Pegasus Izdelava materialnega predmeta…………...............…… 16 USD ( = 23% cene) NEENAKA MENJAVA Izdelava družbenega predmeta……………..................... 19 USD (= 27 % cene) Materialna proizvodnja ………………….................... 16 USD = 23% cene → PROIZVODNJA KORISTNEGA PREDMETA Družbena proizvodnja + profiti ….……………………… 54 USD = 77% cene → REPRODUKCIJA KAPITALISTIČNIH DRUŽBENIH ODNOSOV

iPad Kenneth L. Kraemer, Greg Linden, and Jason Dedrick, Capturing Value in Global Networks: Apple’s iPad and iPhone, 2011, http://pcic.merage.uci.edu/papers/2011/value_ipad_iphone.pdf

iPhone Kenneth L. Kraemer, Greg Linden, and Jason Dedrick, Capturing Value in Global Networks: Apple’s iPad and iPhone, 2011, http://pcic.merage.uci.edu/papers/2011/value_ipad_iphone.pdf

Apple – iPad CENA VREDNOST

Prodajna cena …………… 499 USD Tovarniška cena…………... 275 USD Bruto profit .................... 224 USD Applov profit ................. 150 USD

Proizvedena z delom ................ 572 USD - Mezdno delo ........ 397 USD - Profesionalno, menedžersko,

pisarniško delo .... 175 USD Eksternalije .............................. 505 USD - Neplačano gospodinjsko

delo ....................... 171 USD - Neformalni sektor ... 144 USD - Ekologija ................. 190 USD Vrednost skupaj .................... 1077 USD

Vrednost – cena = 556 USD

Donald A. Clelland, The core of the Apple: dark value and degrees of monopoly in global commodity chains, Journal of World-System Research, god. 20, br. 1, 2014.

Proizvodnja vrednosti in formiranje cen v globalni proizvodni verigi Torkil Jauesen, Zak Cope, Imperialism and the Transformation of Values into Prices, Monthly Review, Vol. 67, no. 3, 2015

Globalna industrijska delovna sila Torkil Jauesen, Zak Cope, Imperialism and the Transformation of Values into Prices, Monthly Review, Vol. 67, no. 3, 2015

Tržna koordinacija proizvodnih procesov v industrijskem kapitalizmu CELOTNI DRUŽBENI DELOVNI PROCES p1 p2 p3 … … … … pn trg proizvodov P1 P2 P3 …. … … … Pn PS1 PS2 PS3 PSn ================================ konstitutivna ločitev DS1 DS2 DS3 DSn trg . . delovne sile DRUŽBENA SESTAVA DELOVNE SILE konkurenčni fordistični mezdni odnos … … … … … mezdni odnos splošna težnja k homogenizaciji osnovne preživetvene enote – gospodinjstva kultura, ki zagotavlja kohezijo in reprodukcijo gospodinjstev: NACIONALNA KULTURA

Koordinacija proizvodnih procesov v sodobnem kapitalizmu

SVETOVNO-SISTEMSKI DELOVNI PROCES

p1 … …p2 … … pn … …pn+1 trg proizvodov monopolni M1 … … Mn kvazi-monopolni produkcijski koordinatorji odvisnih procesi produkc. procesov ==================================== ločitev2 konkurenčni TRG PROD. prod. proc. P1 P2 … … Pn Pn+1 PROCESOV ==================================== ločitev1 . DS1 DS2 … … DSn DSn+1 trgi . . . . . . . . delovne sile SVETOVNO-SISTEMSKA SESTAVA DELOVNE SILE najrazličnejši mezdni in drugačni odnosi

splošna težnja k heterogenizaciji sestavin osnovne preživetvene enote –

gospodinjstva kultura, ki zagotavlja kohezijo in reprodukcijo gospodinjstev:

IDENTITETNA KULTURA

proizvod proizvod proizvod proizvod proizvodi kvazi mon. kvazi mon. kvazi monopoli ločitev2 proizvod proizvod proizvodi prod. sr. prod. sr. prod. sr. prod. sr. prod. sr. org.p.pr. org.p.pr. org.p.pr. org.p.pr. org.dr.pr. ločitev1 del.sila del.sila del.sila del.sila družbena sestava del. sile 1. 2. 3. 4. 0. družbena sestava delovne sile

Družbena sestava delovne sile v sodobnem kapitalizmu

proizvodi kvazi monopoli ločitev2

proizvodi produkcijska sredstva organizacija družbene proizvodnje ločitev1 družbena sestava delovne sile

SVETOVNI TRG PROIZVODNIH

PROCESOV

TRGI PROIZVODOV proizvodi kvazi monopoli ločitev2

produkcijski proizvodi procesi, ločeni od družbenih pogojev produkcijska sredstva proizvodnje organizacija družbene proizvodnje ločitev1 družbena sestava delovne sile TRGI DELOVNE SILE