View
1
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
94Premin, oktomvri 2004
izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)
oden e vo Erusalim,
od tatko hristijanin
i neznabo`na majka.
Imeto najprvo mu
be{e Neanij. Po smrtta na
tatkoto majka mu go vospita
vo duhot na rimskoto ido-
lopoklonstvo. Koga Neanij
porasna, go vide edna{ carot
Dioklecijan i tolku go zasaka,
{to go zede kaj sebe vo dvore-
cot na vojni~ka slu`ba. A koga
ovoj zlo~estiv car po~na da gi
goni hristijanite, go odredi
Neanij da odi so eden odred
vojska vo Aleksandrija za tamu da gi
sotre. Po patot na Neanij mu se slu~i
ne{to sli~no kako na Savle. Vo
tretiot ~as od no}ta nastana golem
zemjotres, pri {to mu se javi Gospod i
se slu{na glas: „Neanij, kade odi{ i
na kogo stanuva{?“ Vo golem strav
Neanij zapra{a: „Koj si ti, Gospodi?
Ne mo`am da te poznaam.“ Vo toj mig
vo vozduhot se javi presvetol krst,
kako od kristal, i od krstot dojde
glas: „Jas Sum Isus, raspnatiot Sin
Bo`ji“. I u{te Gospod mu re~e:
„So znakot {to go vide pobeduvaj gi
neprijatelite svoi i mirot Moj }e
bide so tebe.“ Toj nastan napolno go
smeni i go prevrte `ivotot na vojvo-
data Neanij. Dade da mu se napravi
onakov krst i namesto da pojde protiv
hristijanite trgna na Agarjanite
koi{to toga{ udiraa na Erusalim.
Kako pobednik vleze vo Erusalim i $
objavi na majka si deka e hristijanin.
Izveden pred sudijata gi simna i gi
frli od sebe pojasot i me~ot vojvod-
ski za da poka`e deka e
vojnik samo na Carot
Hristos. Posle golemi
ma~ewa be{e frlen vo
zatvor, kade {to pov-
torno mu se javi Hristos, go
krsti i mu go dade imeto
Prokopij. Eden den mu dojdoa
na zatvorskiot prozorec dva-
naeset `eni i mu rekoa: „I
nie sme sluginki Hristovi.“
Obvineti za ova, bea frleni
vo istiot zatvor, pa Sveti
Prokopij gi pou~uva{e vo
verata Hristova, a osobeno da
go primat venecot na ma~eni{tvoto.
Zatoa vo ~inot na bra~noto ven~a-
vawe, pokraj bogoven~aniot car
Konstantin i caricata Elena, se
spomnuva i Sveti Prokopij. Onie
dvanaeset `eni potoa bea podlo`eni
na stra{ni maki. Gledaj}i ja nivnata
hrabrost i makite {to gi trpat,
majkata na Sveti Prokopij i samata
poveruva vo Hrista, pa site trinaeset
bea pogubeni zaedno. Koga be{e izve-
den na gubili{teto, svetitelot gi
podigna racete kon istok i Mu se
pomoli na Boga za site bedni i nevol-
ni, siroma{ni i vdovici, a osobeno za
Svetata Crkva, da porasne i da se
sprostre nasekade, a Pravoslavieto
da sveti do kon~anieto na svetot. Od
neboto mu be{e javeno deka molitvata
mu e usli{ena. Potoa radosno ja
polo`i glavata pod me~ot i pojde
kaj svojot Gospod. Sveti Prokopij
postrada ~esno vo Kesarija
Palestinska na 8 juli 303 godina.
8 juliSvetiot velikoma~enik
Prokopij
R
oden vo Kapadokija od
blago~estivi roditeli,
Vasilij i Evdokija. Vo
vremeto na carot
Teofil (829 g. - 842 g.)
Evdokim be{e mlad oficer
vo vojskata. No i kako
vojnik vlo`uva{e sekakov
napor za da `ivee spored
evangelskite zapovedi.
Neporo~no ja ~uva{e svojata
~istota i odbegnuva{e da
zboruva so koja i da e `ena
osven so majka mu; be{e
milosrden kon bednite, gri`liv vo
~itaweto sve{teni knigi i u{te
pogri`liv vo molitvite kon Boga.
Odbegnuva{e suetni zabavi i
praznoslovie. „Sred mete`ot i suetata
na svetot, kako krin me|u trwe i kako
zlato nasred ogan.“ Zaradi negovite
neobi~ni dobrodeteli carot go
postavi za vojvoda kapadokiski.
Na taa visoka polo`ba Evdokim
se gri`e{e da bide praveden pred
Boga i kon lu|eto. No po Bo`ja
Promisla se upokoi rano, vo svoja-
ta trieset i treta godina. Negovite
mo{ti se projavija kako celebni.
Eden poluden ~ovek se dopre do
negoviot grob i ozdrave, a i edno
fateno dete se krena i stana zdra-
vo. Po osumnaeset meseci negovata
majka go otvori kov~egot i go najde
negovoto telo kako `ivo, bez kakov
bilo znak na raspa|awe. A od teloto na
svetitelot izleguva{e prekrasen miris.
Podocna mo{tite mu gi prenesoa vo
Carigrad i gi pogrebaa vo novata crkva
na Presveta Bogorodica, ustorena od
blago~estivite roditelite na ovoj
praveden Evdokim.
izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)
vetitelkata be{e
od blagoroden rod.
Rano ostana vdovi-
ca so novorodenoto dete
Kirik. @ivee{e vo
Likaonskiot grad Ikonija i
napolno be{e predadena na
`ivot vo Hrista. Svojot sin
Kirik go krsti vedna{ po
ra|aweto, a koga ima{e tri
godini, go nau~i na verata i na
molitva onolku kolku {to
mo`e da primi dete na taa
vozrast. Koga Dioklecijan nare-
di da se gonat hristijanite, mnogu nevina
krv be{e proleana vo gradot Ikonija.
Julita go zede svojot sin i se zasolni od
gnevot na neznabo`cite vo gradot
Selevkija. No ni tamu ne be{e podobro.
Ja fatija kako hristijanka i ja izvedoa na
sud. Otkako ja izjavi hrabro svojata vera
vo Gospod Isus, sudijata, za da ja na`ali
i pokoleba, go zede deteto na
svoite race i po~na da go
miluva. No Kirik vika{e na
siot glas: „Pu{ti me kaj majka
mi, jas sum hristijanin!“
I po~na da go grebe sudijata
so ra~iwata, odvra}aj}i go svo-
eto lice od nego. Sudijata se
raz`esti, go tresna deteto
od zemja, go turna so nogata, a
toa se strkala po kamenite
skali i Mu ja predade svojata
sveta du{a na Gospod. Koga vide
kako Kirik postrada pred nea,
Sveta Julita radosno Mu zablagodari
na Boga Koj{to i sinot $ go udostoi so
ma~eni~ki venec. Po mnogu maki
be{e ubiena so me~, vo 304 godina.
Mo{tite na Svetite Kirik i Julita
do dene{en den se ~udotvorni. Del od
niv se nao|a vo Ohrid, vo crkvata na
Presveta Bogorodica Bolni~ka.
15 JuliSvetite ma~enici Kirik
i Julita
31 JuliSveti Evdokim
S
R
95
izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)
d plemeto Judino, a
od seloto Morisi,
zaradi {to go
narekuvaa
Morisi}anec. Sovremenik
na Prorocite Isaija,
Amos i Osija i na judej-
skite carevi Joatam, Ahaz
i Ezekija. Gi izobli-
~uva{e porocite na svojot
narod i la`nite proroci
koi{to prorokuvaa „za
vino i za `estok pijalok“.
Ja pretska`a propasta na
Samarija. Ja pretska`a i propasta na
Erusalim, koja{to }e dojde za{to
poglavarite negovi }e zemaat mito,
sve{tenicite }e u~at za plata, a
negovite proroci }e gataat za pari.
„Zatoa, zaradi vas, Sion }e se preora
kako niva i Erusalim }e stane
kako kupi{te.“ No od site negovi
proro{tva najva`no e proro{-
tvoto za Mesijata, osobeno za
mestoto na Negovoto ra|awe. Toj
go imenuva{e Vitleem kako mesto
na ra|awe na Onoj, ^ij ishod e od
po~etokot, od ve~nite vremiwa.
Ne se znae to~no dali i ovoj
Prorok be{e ubien od Evreite
ili umre so mirna smrt (Eremija
26, 18 - 19). No se znae deka be{e
pogreban vo negovoto rodno selo
i deka mo{tite mu gi pronajdoa
zaedno so mo{tite na Prorokot
Avakum, vo vremeto na
carot Teodosij Veliki, spored
nekoe tainstveno otkrovenie
{to go imal Elevteropolskiot
episkop Zevin.
14 AvgustSvetiot prorok
Mihej II
odum Misirec. Golem
podvi`nik. Kako
mom~e gi posetuva{e
pro~uenite otci
podvi`nici i sobira{e
od nivniot opit znaewe
kako trudoqubiva p~ela.
Edna{ izmoli od
Starecot Pavel da go
odnese kaj Sveti Paisij.
Koga go vide, Paisij mu
re~e na Pavle: „Ova dete
}e pase mnogumina, so nego
e rakata Bo`ja.“ So vreme
se zamona{i i kon mona{tvoto
privle~e u{te dvajca od svoite bra}a.
Edna{ dojde majka mu da si gi vidi
sinovite, no Pimen ne ja pu{ti vna-
tre, a ja pra{a: „Saka{ pove}e da n#
vidi{ ovde ili vo ve~nosta?“ Majka
mu se oddale~i so radost, govorej}i:
„[tom sigurno }e ve vidam tamu,
toga{ ne sakam da ve vidam ovde.“
Vo manastirot na ovie
trojca bra}a, so koj{to upravu-
va{e najstariot brat, Anuvij,
tipikot be{e vakov: no}e
~etiri ~asa minuvaa vo rako-
delie, a ~etiri vo psalmo-
peewe. Od utroto do pladneto
vremeto go minuvaa naizme-
ni~no vo rabota i vo molitva;
od pladneto do Ve~ernata
~itaa, a posle Ve~ernata si
podgotvuvaa ve~era: toa im
be{e edinstveniot obrok vo
celoto denono}ie, i toa obi~no
od nekakvo zelje. Za nivniot `ivot
samiot avva Pimen ka`a: „Jadevme toa
{to ni se predlaga{e, nikoj nikoga{
ne re~e: ‘daj mi ne{to drugo’ ili ‘jas
toa ne go sakam’. Na toj na~in go pomi-
navme siot `ivot vo tihuvawe i vo
mir.“ Avva Pimen se podvizuva{e vo
5 vek i mirno se upokoi vo dlaboka
starost.
27 AvgustPrepodoben
Pimen Veliki
O
R
Premin, oktomvri 2004 96
97Premin, oktomvri 2004
izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)
Vo Frigija ima{e edno
mesto nare~eno Honi
(nurnuvawe) nedaleku od
Erapol; i na toa mesto
izvor so ~udotvorna voda.
Koga Svetiot apostol
Jovan Bogoslov so apos-
tolot Filip go propove-
da{e Evangelieto vo
Erapol, pogledna na ona
mesto i prore~e deka tamu
}e se otvori izvor na
~udotvorna voda od koja
mnogumina }e dobijat iscelenie i
deka toa mesto }e go poseti velikiot
Bo`ji arhistratig Mihail. Naskoro
potoa ova proro{tvo se ispolni, se
otvori izvor koj{to zaradi svojata
~udesna sila se pro~u na site strani.
Eden neznabo`ec vo Laodikija ima{e
nema }erka i zaradi ova be{e vo
golema taga. No vo son mu se javi
Arhangelot Mihail i go upati da ja
odvede svojata nema }erka na izvorot,
kade {to }e ozdravi. Tatkoto vedna{
poslu{a, ja odvede }erkata i kaj voda-
ta zatekna mnogubroen narod, koj{to
na izvorot si bara{e spasenie od
razni maki. Tie site bea hristijani.
Toga{ ~ovekot gi pra{a kako treba
da bara iscelenie, a hristijanite mu
rekoa: „Vo imeto na Otecot i
Sinot i Svetiot Duh treba da
go moli{ Svetiot arhangel
Mihail.“ Onoj ~ovek taka se
pomoli i ja napoi }erka si od
vodata, a potoa devojkata po~na
da zboruva. Toga{ se krsti
zaedno so siot svoj dom, a kraj
izvorot mu izgradi crkva na
Svetiot arhangel Mihail.
Na toa mesto podocna se naseli
edno mom~ence po ime Arhip
i tamu se podvizuva{e so tvrd podvig
na post i molitva.
Neznabo`cite mnogu mu pakostea,
za{to ne im be{e po volja {to od
hrisitjanskata svetost ishodi tolka-
va sila i privlekuva tolku
mnogubroen narod. Pa vo svojata
zloba ja navrtea bliskata reka za da
gi potopi crkvata i izvorot. No
otkako Arhip mu se pomoli, povtorno
se javi Svetiot Arhangel i vo karpata
pokraj crkvata otvori rascep koj{to
ja primi seta navrtena reka. Ottoga{
ona mesto se spasi i se nare~e Honi
(nurnuvawe) za{to rekata se nurna vo
otvorenata bezdna. Sveti Arhip se
podvizuva{e tuka sedumdeset godini
i se upokoi mirno vo Gospoda.
6 SeptemvriSpomen na ~udata na
Sv. Arhangel Mihail
98Premin, oktomvri 2004
stradaweto na Sv. Andrej Prvopovikan
erka na Pafnutij,
bogat i ugleden ~ovek
od Aleksandrija.
Roditelite dolgo $
bea bezdetni i so molitva ja
isprosija od Boga. Kako
blago~estivi lu|e ja vospitaa
vo verata Hristova. Ne
sakaj}i da stapi vo brak mla-
data Efrosinija, za da se
skrie od tatko $, se preoble~e
vo ma{ka obleka i se prijavi
pred igumenot na eden ma{ki
manastir kako evnuh na carot
Teodosij, pod imeto Izmaragd.
Igumenot go primi i mu go predade pod
rakovodstvo na duhovnikot Agipit.
So svojot podvig na post i molitva
Izmaragd brzo gi nadmina site monasi
vo toj manastir. Koga navr{i trieset
i osum godini vo tvrd podvig, toj mana-
stir go poseti Pafnutij i igumenot go
upati kaj Izmaragd zaradi molitva i
uteha. Izmaragd go prepozna Pafnutij,
no Pafnutij ne go pozna
Izmaragd. Koga tatkoto ja
ispoveda svojata taga po
izgubenata }erka, Izmaragd
mu re~e da ne gubi nade`,
bidej}i u{te vo ovoj `ivot
}e ja vidi negovata }erka, a
go zamoli povtorno da dojde
kaj nego po tri dena. Koga
Pafnutij dojde povtorno,
Izmaragd le`e{e na smrtna
postela. Toga{ mu ka`a na
Pafnutij: „Jas sum
Efrosinija, tvojata }erka,
ti si mi tatko!“ Tatkoto dolgo
ne mo`e{e da si dojde na sebe od
stra{noto iznenaduvawe. Toga{
izdivna bla`enata Efrosinija i
tatko $ ja oplakuva{e nad odarot.
Otkako ja pogreba i samiot stapi
vo onoj manastir i se vseli vo kelijata
na svojata upokoena i sveta }erka.
Po deset godini podvig, se upokoi
vo Gospod i Sveti Pafnutij.
99Premin, oktomvri 2004
izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)
25 SeptemvriPrepodobnaEfrosinija
]
d mladosta sesrdno ode{e
po Hrista, koga se oslobo-
di od dve golemi bremiwa:
od bremeto na bogatstvoto
i od bremeto na teloto. Od
prvoto breme se oslobodi
so toa {to go razdade siot svoj
imot na ni{tite i na siromasite,
a od drugoto so golem post. I
taka se isceli prvo sebesi, pa
potoa po~na i na drugite da im
dava iscelenie. Bestrasten i
ispolnet so blagodat na Svetiot
Duh, Evmenij zablesna so svetli-
na koja{to ne mo`e da se skrie.
Pa kako {to e napi{ano deka ne mo`e
da se sokrie grad na vrv planina (Mat.
5, 14) taka ne mo`e{e i Sveti Evmenij
da se skrie od svetot. Kako episkop toj
upravuva{e so stadoto
Hristovo kako dobar pastir.
Im be{e tatko na siracite,
bogatstvo na ni{tite, uteha
na na`alenite, iscelitel na
bolnite i prekrasen
~udotvorec. So molitvata
vr{e{e brojni ~uda: umrtvi
edna opasna zmija, izgonuva{e
demoni, isceluva{e bolni, i
toa ne samo vo svoeto mesto
tuku i vo Rim i vo Tivaida. Vo
Tivaida so molitva isprosi
do`d od Boga vo vreme na
su{a; i najposle tamu go
zavr{i svojot zemen `ivot i se pre-
seli vo ve~nite `iveali{ta na svojot
Gospod. @ivee{e
vo 7 vek.
18 SeptemvriSveti Evmenij,
episkop Gortinskina Krit
O
oden e vo Korint
Tatko mu be{e
prezviter, a mesniot episkop
Petar mu be{e rodnina. Vo
ranata mladost episkopot go
postavi za ~tec na sobornata
crkva. ^itaj}i go Svetoto
Pismo mladiot Kirijak $ se
voshituva{e na Bo`jata
Promisla koja{to gi
proslavi site vistinski
slugi na @iviot Bog i go
ustroi spasenieto na
~ove~kiot rod.
Vo negovata 18 godina `elba-
ta za duhoven `ivot go odvede
vo Erusalim. Tamu stapi vo
manastirot na nekoj Bo`ji
~ovek Evstorgij, koj{to mu
dade po~etni upatstva za
mona{ki `ivot.
100Premin, oktomvri 2004
izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)
R
in na ribarot
Zavedej i na
Salomija, }erka
na pravedniot
Josif. Povikan od Gospod
Isus, Jovan vedna{ go
ostavi tatka si i mre`ite
ribarski i zaedno so svojot
brat Jakov trgna po
Hrista. I ottoga{ pove}e
ne se odvojuva{e od svojot
Gospod do samiot kraj. So
Petar i Jakov prisustvu-
va{e pri voskresnuvaweto
na Jairovata }erka i na Perobra`eni-
eto na Hristos na Tavor. Na Tajnata
Ve~era ja polo`i glavata na gradite
Isusovi. Koga site drugi go ostavija
raspnatiot Gospod, Jovan zaedno so
Bogorodica ostana pod Krstot. Na
zapoved od Gospod toj potoa $ be{e
kako sin na Presvetata Deva i
gri`livo $ slu`e{e i Ja ~uva{e s# do
Nejzinoto uspenie. Po uspenieto na
Presveta Bogorodica Sveti Jovan zaed-
no so svojot u~enik Prohor otide da go
propoveda Evangelieto vo Mala Azija.
Najmnogu se bave{e i dejstvuva{e vo
Efes. So svojata vdahnovena propoved i
so svoeto ~udotvorstvo mnozina gi
obrati vo hristijanstvoto i od temel
go raskoleba neznabo{tvoto.
Ogor~eni, neznabo`cite go vrzaa
i go pratija vo Rim kaj carot
Dometijan. Pred carot be{e
ma~en i bien, no bidej}i ne mu
na{teti ni najlutiot otrov {to mu
go dadoa da go ispie, ni zovrienoto
maslo vo koe{to go frlija, carot
se ispla{i i smetaj}i go za
besmrten go isprati na progonstvo
na ostrovot Patmos. Na toj ostrov
Sveti Jovan mnozina gi obrati vo
hristijanstvoto so zborovi i ~uda i
dobro ja utvrdi Crkvata Bo`ja. Ovde
go napi{a svoeto Evangelie i
Otkrovenieto. Vo vremeto na carot
Nerva, koj{to im dade sloboda na site
zarobeni, Jovan povtorno pojde vo
Efes, kade {to pro`ivea izvesno vreme
utvrduvaj}i go svoeto porano zapo~nato
delo. Ima{e nad sto godini koga se
prestavi kaj Gospod. Koga potoa
u~enicite mu go otvorija grobot, ne go
najdoa negovoto telo, no sekoja godina
na 8 maj od negoviot grob ishode{e
nekoj siten prav, mirizliv i lekovit.
Po dolgiot mnogutruden i mnoguploden
`ivot na zemjata, ovoj vozquben u~enik
na Hristos i stolb na Crkvata,
se preseli vo besmrtnata i mirna
radost na svojot Gospod.
S26 Septemvri
Sveti Jovan Bogoslov,apostol i evangelist
29 SeptemvriPrepodoben Kirijak
Ot{elnik
101Premin, oktomvri 2004
izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)
Potoa otide kaj Sv. Eftimij, koj go
proyre kako iden duhoven velikan, go
oble~e vo shima i go prati na Jordan
kaj Sv. Gerasim, kade {to pomina 9
godini. Po smrtta na Sv. Gerasim
povtorno se vrati vo manastirot na
Sv. Eftimij, vo koj ostana vo bez-
molvie deset godini. Potoa postojano
go menuva{e mestoto na podvigot,
begaj}i od ~ove~ka slava. Se podvizu-
va{e i vo obitelta na Sv. Hariton,
kade {to najposle i go zavr{i svojot
pat na zemjata, a napolni 109 godini.
Proslaveniot podvi`nik i
~udotvorec Sv. Kirijak be{e krupen
i silen vo teloto i takov ostana do
dlaboka starost i pokraj te{kiot
post i bdeeweto. Vo pustinata
ponekoga{ so godini se hrane{e samo
so surovo zelje. Revnuva{e mnogu za
pravoslavnata vera izobli~uvaj}i gi
eresite, osobeno Origenovata eres.
Za sebe zboruva{e deka kako monah
sonceto nikoga{ ne go videlo da jade
nitu da se gnevi na nekogo. Spored
ustavot na Sv. Kirijak monasite jadea
samo edna{ dnevno, i toa posle zale-
zot na sonceto. Be{e golemo svetilo,
stolb na Pravoslavieto, gordost na
monasite, mo}en iscelitel na bolnite
i blag ute{itel na ta`nite. Vo polza
na mnozina po`ivea dolgo i se pre-
seli vo ve~nata radost na svojot
Gospod vo 557 g.
vie Sveti
ma~enici za verata
Hristova bea
najprvo dostoinstvenici
na dvorecot na carot
Maksimijan. I samiot car
mnogu gi uva`uva{e zaradi
hrabrosta, mudrosta i ver-
nosta. No koga slu{na deka
se hristijani, ja izmeni svo-
jata qubov vo gnev. I edna{
koga ima{e golemo `rtvo-
prinesuvawe na idolite,
carot gi povika Sergij i
Vakh zaedno so nego da im
prinesat `rtvi, a tie otvoreno mu
otka`aa poslu{nost vo toa. Nadvor od
sebe od jarost, carot naredi i im ja
soblekoa vojni~kata obleka, gi
oblekoa vo `enski fustani; im stavi-
ja i `elezni obra~i na vratot i taka
gi vodea po ulicite na Rim za potsmev
na site. Potoa carot gi isprati vo
Azija, kaj svojot namesnik
Antioh, zaradi ma~ewe. Ovoj
Antioh se ima{e izdignato na
svojata polo`ba so pomo{ na
Sergij i Vakh, koi vo svoe
vreme go prepora~aa kaj
carot. No sega Antioh,
otkako odbija da se odre~at
od Hrista, gi frli vo zatvor
i naredi prvin da go ma~at
Vakh. Slugite se menuvaa
eden po drug tepaj}i go s#
dodeka ne mu go zdrobija
teloto. Od zdrobenoto
raskrvaveno telo na Sveti
Vakh izleze negovata du{a nosena na
racete na angelite pred Gospoda. Po-
strada vo gradot Varvalis. Potoa na
Sv. Sergij, mu obuja `elezni opinci
so klinci i taka go turkaa do gradot
Rosaf vo Sirija, kade {to go ubija
so me~. Postradaa okolu
309 godina.
7 OktomvriSvetite ma~enici
Sergij i Vakh
O
102Premin, oktomvri 2004
103Premin, oktomvri 2004
MALI IKONIza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)
Sv. ma~eni~kaNedela
Sv. ProrokIlija
Sv. ma~eni~kaHristina
Sv. velikoma~enikPantelejmon
PrepodobnaMakrina
Sv. mironosicaMarija Magdalina
Prepodoben NifontCarigradski
Sv. caricaIrina
Sv. ProrokSamuil
Prepodoben MojsejMurin
Sv. sve{tenoma~enikAntim
Sv. ma~enici Dorimedont,Trofim i Savatij
Sv. ma~eni~ki Minodora,Mitrodora i Nimfodora Prepodoben
Jerotej
Sv. sve{teno-ma~enikDionisij
Areopagit
7 j
ul
i
19 j
ul
i
20 j
ul
i
22 j
ul
i
24 j
ul
i
27 j
ul
i
11 a
vgu
st
13 a
vgu
st
20 a
vgu
st
28 a
vgu
st
5 s
ep
tem
vr
i
10 s
ep
tem
vr
i
Sv. ProrokZaharija
3 s
ep
tem
vr
i
19 s
ep
tem
vr
i
3 o
kto
mvr
i
4 o
kto
mvr
i
Recommended