Poslovanje in organizacija · Poslovanje in organizacija dr. Viktor Vračar 2. predavanje ....

Poslovanje in organizacija

dr. Viktor Vračar 2. predavanje

Gospodarjenje

• V podjetju (združbi) gospodarijo lastniki, ki lahko za to pooblastijo upravljavce (med njimi so tudi managerji), managerji pa so odgovorni za čim bolj učinkovito ustvarjanje dobička.

• Uspešnost gospodarjenja se kaže s kazalniki dobičkovnosti in donosnosti, "uspešnost" poslovanja pa s kazalniki učinkovitosti.

• Cilj poslovanja je torej učinek (kaj), namen poslovanja pa dobiček (zakaj).

Poslovanje

= ustvarjanje in prodajanje poslovnih učinkov z namenom ustvarjanja koristi.

= proizvajanje ter prodajanje izdelkov, pridelkov in drugih proizvodov, nakupovanje in prodajanje blaga ter opravljanje, posredovanje in prodajanje storitev

= učinkovito ustvarjanje uporabne vrednosti

Ekonomika podjetja

• Ekonomika podjetja kot del ekonomske vede kot celote proučuje proces reprodukcije v okviru podjetja.

• Išče načela in zakonitosti, ki se pojavljajo v tako opredeljenem procesu reprodukcije, vse z namenom odkrivati možnosti vplivanja na uspešnost gospodarjenja v podjetjih«,

Dobiček in uspešnost

Z vidika ekonomike podjetja se razmišljanje in odločanje o poslovanju osredotoča na tri vprašanja:

• kako povečati prodajno vrednost?

• kako znižati stroške?

• kako zmanjšati vezana sredstva?

Nosilci delovnega procesa

Nosilci delovnega procesa so managerji:

• zasnova podjetja

• učinkovit potek organizacijskega procesa, od katerega sta v veliki meri odvisni tudi učinkovitost in uspešnost poslovnega procesa.

Prvine poslovnega procesa Poslovni proces združbe kot orodje ustvarjanja in prodaje

poslovnih učinkov ne more potekati brez vseh potrebnih proizvodnih tvorcev oziroma prvin poslovnega procesa, kot jih imenujemo pri ekonomiki poslovanja.

Prvine poslovnega procesa so: • 1) delovna sredstva, • 2) delovni predmeti, • 3) delovna sila (delo) in • 4) storitve (te so lahko tako ena od prvin kot ena od vrst

poslovnih učinkov).

Smoter poslovnega procesa

• ustvarja poslovne učinke (vidik družbene odgovornosti),

• pridobivanje prihodka ter v njegovem okviru dohodka in dobička združbe

Povezanost temeljnih funkcij

Stabilnost je odvisna

od

vseh

podpornih stebrov.

Organizacijske funkcije

• organizacijski sistem organizacijske funkcije

• določanje položaja članov združbe v poslovanju.

Organizacijske funkcije so:

• funkcija upravljanja,

• funkcija managementa in

• funkcija izvajanja (poslovanja).

Informacijske funkcije • potreba po informacijah ali obvestilih.

• informacije izhajajo iz informacijskega sistema, ki naj bi obsegal naslednje informacijske funkcije:

• obravnavanja podatkov o preteklosti (knjigovodenje kot del računovodenja, statistika in arhiviranje),

• obravnavanje podatkov o prihodnosti (načrtovanje na različnih področjih delovanja združbe),

• nadziranje obravnavanja podatkov (npr. revidiranje) in

• analiziranje podatkov.

Informacijski sistem kot povezovalec organizacijskih, informacijskih in poslovnih funkcij

Razmerje med poslovnimi funkcijami

Razmerje med poslovnimi funkcijami (kot gradniki usposobljenosti in posledično središč znanja] in konkretnimi poslovnimi procesi in tudi projekti se lahko ponazori skozi ustvarjanje dodane vrednosti.

Funkcije, običajno oblikovane v ustrezne organizacijske enote, z vključevanjem prispevkov svojih zaposlencev omogočajo izvedbo večjega števila poslovnih procesov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti.

Informacijska podpora

poslovnih procesov

Poslovna funkcija Uporabniške rešitve (moduli)

Kadrovska

Predvsem HRM-Human Resources Management ali

HCM-Human Capital Management (nabor zaposlencev,

sistem nagrajevanja, usposabljanje), deloma ERP-

Enterprise Resources Planning (pravne storitve, plače)

Tehnična Predvsem ERP (vzdrževanje)

Nabavna

Deloma ERP (organizacija izdelovanja), deloma SCM-

Supply Chain Management (nabavljanje, ravnanje z

zalogami, prejem delovnih predmetov od dobaviteljev,

poravnava obveznosti do dobaviteljev)

Proizvodna

Najprej KM-Knowledge Management (tehnološke

raziskave, razvoj poslovnih učinkov poslovnih

učinkov, konstrukcija proizvodov), dalje ERP

(organizacija izdelovanja, izdelovanje proizvodov),

deloma (obvladovanje kakovosti) FI-Financial Informatics

Prodajna

Deloma SCM (premeščanje blaga, razpečava blaga,

dostava proizvodov in opravljanje storitev, poravnavanje

terjatev kupcev), dalje CRM-Customer Relationship

Management (načrtovanje strategije trženja, oglaševanje,

pospeševanje prodaje, ravnanje s prodajo, obvladovanje

razmerij z uporabniki, poprodajne storitve, skrb za kupce

in druge uporabnike)

Finančna FI (načrtovanje in ravnanje z oblikami finančnih sredstev,

dostavljanje informacij v podjetju)

Kadrovska funkcija

Kaj poganja svetovno gospodarstvo?

V ozadju vsega silnega gospodarskega dogajanja niso predvsem oprema, različne sodobne tehnologije in finančna sredstva, ampak je

v središču vsega človek

kot izumitelj, usmerjevalec, ustvarjalec, sodelavec in izvajalec.

Človek Še tako izpopolnjena tehnologija namreč ne rešuje

problemov v združbah sama od sebe.

Lahko sicer pripomore k bolj kakovostnemu uvajanju izboljšav, vendar glavnina bremena še vedno ostaja na Ijudeh.

Tudi ob finančnih sredstvih, ki jih premore svetovno gospodarstvo, in zmožnostih, da številna podjetja z njimi kupijo vse, kar potrebujejo za ustvarjanje nove vrednosti, še vedno potrebujejo človeka, posameznika, zmožnega udejanjiti novo vrednost v obliki dohodka.

Pomen kadrov V svetovni gospodarski tekmi so lahko uspešne samo tiste združbe, ki

glede zaposlencev izpolnjujejo naslednje pogoje: • so sprejele zasnovo vrednot človeka kot svobodnega posameznika, • so inovativne in zato odpirajo prostor človeški ustvarjalnosti

(razumevanje ločenosti ustvarjalnosti od inovativnosti), • so njihovi zaposlenci sposobni za tekmovalno soočanje z drugimi na

svetovnem trgu, • imajo ustrezno prilagodljivo strategijo razvoja, • uporabljajo sodelovalni način managementa (“leadership”), • so se zaposlenci pripravljeni učiti v združbi in izven nje ter imajo možnost

izboljševati postopke (“learning organisation”, “knowledge managemen”) • vlagajo veliko v usposabljanje zaposlencev, saj je med temi vse več takih, ki

morajo zaradi tehnoloških sprememb razvijati nove veščine, • so se njihovi člani pripravljeni vključevati v skupinsko oziroma ekipno delo

in • so zato sposobne za hitro prilagajanje.

Pomen kadrov

Ljudje kot nosilci zahtevane strokovnosti in človeških lastnosti pa tudi vrednot in stališč so najpomembnejša prvina vsakega poslovnega delovanja.

Njihova izbira, napredovanje, usklajevanje njihovega dela in

ustvarjanje motiva za ustrezno delo je dejavnost, ki jo lahko zelo močno povezujemo s splošno pripravo poslovanja in dela v združbi.

Pomen kadrov

človek s svojimi sposobnostmi, znanji ter motivacijo najpomembnejši dejavnik ustvarjanja in je zato izhodišče vsakega delovnega procesa.

Kadrovska funkcija

= je pridobitev, priprava, uveljavljanje, razvijanje in varstvo zaposlencev (delovne sile) v združbi.

Kadrovska funkcija

izrabiti usposobljenost in druge vrline ljudi ter zmanjšati pomen njihovih pomanjkljivosti.

Kadrovska politika

Okvir dolgoročnim ciljem kadrovske politike je podan z zahtevama po:

1) usklajevanju znanj in interesov posameznikov s potrebami in cilji ter nalogami skupine (združbe)

2) povezovanju in usklajevanju nosilcev delovne sile medsebojno ter s proizvodnimi sredstvi v delovnem procesu.

Kadrovska funkcija

• izdelava analize kadrovske sestave

• predstavitve drugih dejstev v zvezi z zaposlenci, določitev kadrovske politike,

• predvidevanje prihodnjih kadrovskih potreb, uresničevanje kadrovske politike,

• spremljanje učinkov tega uresničevanja, poročanje managementu o učinkih uresničevanja kadrovske politike idr.

Naloge kadrovske funkcije • načrtovanje sestave in števila zaposlencev, • pridobivanje kadrov, preizkušanje, zdravstveni pregledi, • poklicno usmerjanje in izbiranje zaposlencev, • razporejanje, nameščanje in premeščanje zaposlencev, • spremljanje razvoja zaposlencev, • izobraževanje zaposlencev, • ocenjevanje (dela in učinkov) zaposlencev, • sodelovanje pri napredovanju zaposlencev, • motiviranje, zlasti nagrajevanje, • obveščanje zaposlencev, • usklajevanje sestave zaposlencev, • odpuščanje in upokojevanje zaposlencev, • urejanje medsebojnih razmerij pri delu, • varovanje zaposlencev pred poškodbami in boleznimi, • reševanje socialnih vprašanj (v družinah) zaposlencev, • določanje sistemizacije delovnih področij in delovnih programov, • Načrtovanje karier zaposlencev itn.

Povezanost temeljnih funkcij

Tehnična funkcija • pokriva priskrbo, pripravo, varstvo in

vzdrževanje delovnih sredstev - terotehnologijo.

• postavitev in zagotavljanje delovanja sredstev dela, njihovo tekoče in investicijsko vzdrževanje, a tudi tehnično in drugo varstvo.

• celostna skrb za delovna sredstva (vse stopnje od razmišljanja o naložbi v delovna sredstva do odpisov in odprodaje ali odstranitve).

Tehnična funkcija Naložbeno-tehnična politika: uporaba samo vrhunskih sredstev dela (npr. v

letalski industriji), uporaba cenejših (tudi rabljenih) sredstev dela

(npr. v kmetijstvu), naklonjenost stalnemu obstoju določenega

obsega presežnih sredstev dela stalno delovanje na robu zmogljivosti delovnih

sredstev, Zavarovalno kritje delovnih sredstev (polno,

delno, kombinirano)

Naložba v delovno sredstvo

Naložba v delovno sredstvo je najbolj splošno opredeljena kot izdatek danes, da bi povečali prejemke v prihodnosti.

odrekanje današnji porabi dohodka, da bi povečali ustvarjanje poslovnih učinkov in nato porabo v prihodnosti.

Strategije tehnične funkcija

Usmeritve (pri uporabi in vzdrževanju, o času obnavljanja delovnih sredstev):

na uporabo lastnih ali izposojenih sredstev,

na močne lastne izvedbene enote ali pa povezavo z drugimi izvajalci tovrstne dejavnosti

v ospredju učinkovitost in gospodarnost delovanja delovnih sredstev

Elaborat o naložbi Naložbena ali investicijska listina: a) tržni del s predstavitvijo trgov, oceno trenutnega položaja,

načrtom trženja in prognozo prodaje poslovnih učinkov, b) tehnološko-tehnični del z navedbo nove opreme,

energentov, sheme procesa, normativov materiala, energije in nosilcev delovne sile, vplivov na okolje, in terminskim načrtom ter

c) ekonomski del, v katerem najdemo oceno vrednosti prodaje in stroškov naložbe v verjetni, optimistični ter pesimistični različici, predvideno bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, finančni načrt in prikaz denarnega toka združbe pred in po naložbi ter analitične informacije.

• Raven tveganja

Vzdrževanje

Delovna sredstva se v času delovanja postopoma obrabljajo ter so izpostavljena okvaram in posledicam staranja.

Izvajanje dejavnosti, ki ima namen podaljšati dobo uporabe in s tem tudi koristnosti delovnega sredstva, imenujemo vzdrževanje.

Vzdrževanje

• Človek postaja vse bolj le nadzorovalec tehnoloških procesov

• Najnovejša tehnologija skupaj z visokimi stroški delovnih sredstev je potisnila vzdrževalne dejavnosti med področja temeljnega pomena

• Cilj vzdrževanja: čim višja raven potrebne razpoložljivosti delovnih sredstev (analogija za delovno silo, H&S)

Vzdrževanje Delitev (SIST EN 13306): • Naknadno ali kurativno • Preprečevalno ali preventivno • Napovedno ali prediktivno • Izboljševalno ali korektivno Novejši pristopi: • Vzdrževanje po vrednosti (value driven maintenance) • Popolno vzdrževanje opreme (total productive

maintenance) • Vitko vzdrževanje (lean maintenance, zero time target)

Stroški vzdrževanja delovne opreme

Čim višja razpoložljivost stroški vzdrževanja

Nivo zalog rezervnih delov ?

Merjenje uspešnosti tehnične službe

Projekt nabave: rok, stroški, kakovost

Vzdrževanje: cilji nemotenosti delovanja, stroški

Konkurenca

Beseda konkurenca (angl. competition) pomeni:

(1) prizadevanje, da je z nižjo ceno izdelkov ali z večjo kvaliteto blaga ter z boljšimi storitvami kdo boljši kot nasprotnik ali pa

(2) akcijo, pri kateri se ugotavlja kakovost koga v razmerju do drugega.

Konkurenca

Beseda konkurenca (angl. competition) pomeni:

(1) prizadevanje, da je z nižjo ceno izdelkov ali z večjo kvaliteto blaga ter z boljšimi storitvami kdo boljši kot nasprotnik ali pa

(2) akcijo, pri kateri se ugotavlja kakovost koga v razmerju do drugega.

Konkurenčnost

Konkurenčnost (angl. competitiveness) pomeni:

• lastnost oziroma značilnost nečesa, kar je konkurenčno

• zmožnost ohranjevanja in povečevanja tržnega deleža glede na druga podjetja v panogi

• sposobnost, da na svetovnem trgu oblikuje, proizvaja in trži proizvode in storitve, katerih ceno in necenovne lastnosti oblikuje bolj privlačno kot tekmeci doma in v tujini

Konkurenčna prednost

Konkurenčna prednost (angl. competitive advantage):

= položaj podjetja v primerjavi z drugimi podjetji v isti panogi, pri čemer ta položaj daje podjetju neko prednost, ki je lahko trajna in se razlikuje od položaja drugih podjetij oziroma daje podjetju neko zunanjo prepoznavno prednost

mora biti ohranljiva in dolgotrajna

Osnove konkurenčnih prednosti

prednost

Osnove konkurenčne prednosti

• Viri (fizični, finančni, človeški in organizacijski (npr. povezave)

• Sposobnosti (organizacijske, ustvarjalnost in inovativnost, učinkovite proizvodnje, pogajalske, itd.)

• Znanje (razvojno, aplikativno izvedbeno)