View
16
Download
0
Category
Preview:
DESCRIPTION
krneki
Citation preview
PRAVNO PRAVILO
PRAVNO PRAVILO
definicija:
pravno pravilo pove kako naj se subjekti vedejo in ravnajo v drubenih razmerjih
pravna pravila so prisilna drubena pravila, ki jih sankcionira drava, kar je bistvena lastnost po kateri se pravna pravila razloujejo od drugih drubenih pravil
nalagajo kako naj se pravni subjekti ravnajo, da doloenih posledic ne bi bilo in kako naj ravnajo da bi doloene posledice nastale
pravna pravila lahko urejajo samo lovekovo zunanje vedenje in ravnanje, ne notranjega vedenja
namen pravnega pravila:
poustvarjati dovolitve, zapovedi, prepovedi, ki omogoajo skladno medsebojno delovanje v pravno pomembnih drubenih razmerjih
razumevanje pravnih pravil:
odvisno od kulturno-civilizacijskih znailnosti in od vrednostnega sistema
sestavine pravnega pravila:
pravno pravilo je sestavljeno iz dveh delov, ki sta notranje razlenjena, in med seboj smiselno in normativno povezana, drugi del pride v potev samo le prvi del ni udejanjen
1. del: primarna hipoteza (dejanske okoliine) primarna dispozicija (pravna posledica) 2. del:
sekundarna hipoteza (pravna kritev, negacija primarne dispozicije)
sekundarna dispozicija (sankcija)PRIMARNA HIPOTEZA = DEJANSKA OKOLIINA
definicija:
predvideva, opisuje, opredeljuje dejanske okoliine v katerih so pravni subjekti nosilci pravic in dolnosti
omogoi nastanek pravne posledice, e sestavine v resnici podane
opredelitev: relativno dolona, striktna ali relativno nedolona, ohlapna
dololjivost: odvisna od narave vedenja in ravnanja
PRIMARNA DISPOZICIJA = PRAVNA POSLEDICA
definicija:
osrednja sestavina pravnega pravila
primarna dispozicija zapoveduje, prepoveduje ali dovoljuje (e gre za upravienja) pravnim subjektom sporoa pravice in obveznosti, ki jih imajo v medsebojnih razmerjih
kako naj se pravni subjekt vede in ravna, e se znajde v poloaju, ki ga predvideva primarna hipoteza
pravna posledica nastane samo, e je ravnanje pravno urejeno, e ni, gre za svobodno ravnanje, kjer ni pravne prisilnosti in pravnih posledic
upravienje:
na kaken nain se lahko ravnamo in vedemo
aktivno ravnanje: sami opravimo doloeno storitev ali od drugega zahtevamo da nekaj stori za nas
pasivno ravnanje: pravni subjekt je nedejaven, ker to ustreza njegovim pravno zavarovanim interesom
zapoved:
cilj ki ga elimo uresniiti,
dololjivo mora biti navedeno kdaj in v kaknih okoliinah naj bo zapoved udejanjena
izvrimo jo lahko dokler je zavarovano vrednoto e mogoe uresniiti (plailo dohodnine v roku)prepoved:
prepovedano podroje v katerega se ne smemo spuati, e elimo uresniiti svoj cilj,
naknadna izpolnitev ni mogoa, ker je posledica e nastopila
dovolitev:
omogoa vedenje in ravnanje s katerim uresniujemo cilje, ki so pozitivno pravno ovrednoteni,
dovolitve so monosti ravnanja, ki niso prepovedane ali zapovedane
korelativnost upravienj in obveznosti:
nosilcu upravienja je dovoljeno doloeno vedenje in ravnanje, druga stran je zavezana da na to podroje dovoljenega ne posega
nosilcu obveznosti je prepovedano ali zapovedano doloeno vedenje in ravnanje, druga stran je upraviena da tako vedenje in ravnanje zahteva
absolutne pravice:
subjekt upravien, da z objektom na doloen nain ravna, od drugih zahteva, da ne posegajo v ta krog ravnanja, to so pravice s katerimi je omejena svoboda drugih
gre za korelativnost, ki uinkuje proti vsakomur
relativne pravice:
subjekt je upravien da glede na objekt zahteva doloeno storitev
upravienja in obveznosti uinkujejo le med strankama doloenega razmerja
posameznik:
posamezniku je dovoljeno vse, kar mu ni prepovedano, zapovedano, kolikor ga ne omejujejo pravice drugih in kolikor se ni sam ustrezno pravno zavezal
za posameznika predpostavljamo, da je pravno svoboden (Pacta sund servandadravni organi:
prepovedano jim je vse, kar jim ni izrecno dovoljeno( to je le tisto, kar sodi v njihovo pristojnost
vselej morajo najti ustrezno merilo, da so upravieni in zavezani opravljati doloeno dejavnost
kogentno pravo:
prisilno, brezpogojno, zapoveduje, prepoveduje kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo, ne da bi zapoved ali prepoved lahko spreminjali
omejujejo avtonomijo strank, doloajo prisilni okvir od katerega ni mogoe odstopiti ( javno pravo
dispozitivno pravo:
popustljivo, subsidiarno, predvideno vedenje in ravnanje zavezuje le, e se stranke ne dogovorijo drugae, dopolnjuje in nadomea voljo strank ( civilno pravo
predpostavlja vedenje in ravnanje ki naj bi bilo pravilno in tipino
dololjivost primarne dispozicije:
relativna, ker je vsebina odvisna on merila na katerega se pravno doloilo sklicuje
relativno dolone dispozicije:
so striktne, natanne, jasne
iz opisa je razvidno kako naj se pravni subjekt vede in ravna
relativno nedolone dispozicije:
so raztegljive, ohlapne, elastine
nedoloeno opisujejo kako naj se vedemo in ravnamo
pojmi, ki so vsebinsko soodvisni od okoliin primera, dololjivi so v stiku s konkretnim drubenim razmerjem, imajo spreminjajoo se vsebino, ki se prilagaja dejanskim okoliinam
merilo ravnanja temelji na naelu pravne enakosti (subjekte in primere ki so enake moramo enako obravnavati)pravni standardi:
vkljueni v nedoloene pojme kot vsebinska merila
od pravnih subjektov zahtevajo, da ravnajo tipino, normalno, povpreno v doloenem okolju
uporablja: se na podroju civilnega, gospodarskega in upravnega prava
alternativne dispozicije:
alternativna dovolitev: pravni subjekt izbira med ve pravnimi dovolitvami
alternativna prepoved: soasno prepoveduje ve ravnanj
alternativna zapoved: cilj doseemo v skladu z enim izmed nainov vedenja, ki pride v potevdispozicije z omejitvijo: dovolitev, prepoved, zapoved vedenja in ravnanja se mora gibati v mejah, ki jih doloa pravno pravilodiskrecijska dispozicija: omogoa prosti preudarekdispozitivna dispozicija: dopua, da pravni subjekt sam vsebinsko oblikuje novo dispozicijo in jo zamenja
biti mora oblikovana v mejah pravnega upravienja
je popustljiva, velja, e se stranki ne moreta dogovoriti drugae
SEKUNDARNA HIPOTEZA = PRAVNA KRITEV
definicija:
opisuje pravno kritev in njene sestavine
pravna kritev: je vnaprej doloeno protipravno vedenje in ravnanje, sledi ji sankcija
aktivna: kritelj stori nekaj, esar pravno ni bil upravien storiti
pasivna: kritelj opusti dejanje, ki bi ga moral storiti
delitev pravnih kritev: glede na pomembnost
kaznivo dejanje: znaki in kazen so doloeni z zakonom, ogroajo in posegajo v temeljne dobrine
prekrek: kritev javnega reda, z zakonom predpisana sankcija
disciplinski prestopek: kritve delovnih obveznosti in delovne discipline
civilni delikt: povzroanje kode drugemu
SEKUNDARNA PRAVNA POSLEDICA = SANKCIJA
definicija:
sankcija nastopi zaradi pravne kritve
vnaprej doloen in predviden postopek, v katerem dravni organ odloa ali gre za pravno kritev in odredi ustrezno pravno posledico, sankcijo
pravna sankcija, kot pravna posledica je odvisna od pravne kritve in njene narave
stopnjevanje pravnih pravil:
zagotavlja, da vija stopnja sankcionira nijo
kdo sankcionira vedenje in ravnanje suverenega dravnega organa (Quis custodiet custodes?)
pravila suverenega organa so najvija, nad temi pravili ni vijih pravil, pravno gledano so nesankcionirana, imajo pa politino in drubeno sankcijo, druba terja, da se vrhovni organi vedejo in ravnajo po normah
sankcije za kaznivo dejanje:
kazen: zapor, denarna kazen, prepoved vonje motornega vozila, izgon tujca
nadomestitvene ali restitutivne sankcije: vzpostaviti morajo stanje, kakrno je bilo pred pravno kritvijo
povrailne ali retributivne sankcije: kaznovanje storilca pravne kritve, povrailo za zlo, ki ga je storilec povzroil, ne ustreza talionskemu naelu,ampak zlo se vraa s prisilnimi ukrepi (zapor) opozorilne sankcije: pogojna obsodba, sodni opomin
varnostni ukrepi: psihiatrino zdravljenje
sankcije za prekrke:
zagroena je mileja kazen, kot za kazniva dejanja
kazen: denarna, za teje prekrke omejena zaporna kazen, za laje prekrke opomin
sankcije za disciplinski prestopek:
namen: prizadeti kritelja v tisti lastnosti, ki terja da je disciplinsko odgovoren
disciplinske sankcije: javni opomin, ukor, zaasna prepoved opravljanja dejavnosti
namen kazni:
imeti morajo imeti preventivni, povrailni in resocializacijski namen
odprava/razveljavitev pravnih posledic:
odprava: uinkuje ex tunc, za nazaj, od tedaj ko je sporni pravni akt nazaj
razveljavitev: uinkuje ex nunc, za naprej
TIPSKO PRAVNO PRAVILO = SPLONO IN ABSTRAKTNO PRAVNO PRAVILO
definicija:
nanaa se na nedoloeno tevilo pravnih subjektov
doloa, kako naj se vedejo in ravnajo, e se znajdejo v ustreznih vnaprej opredeljenih okoliinah naslovljenec: ni individualiziran, oznaen je s tipsko lastnostjo, tevilo naslovljencev je nedoloenotipska lastnost: vsakdo, kdor, dravljan, tujec razteza se na veji ali manji krog subjektovsplonost pravnega pravila: se navezuje na pravne subjekte, ki jim je pravilo namenjeno, velja za kogarkoli
enako in nepristransko obravnavanje tistih, ki so uvreni v isto skupino pravnih subjektov subjekte abstraktnost pravnega pravila: tip vedenja in ravnanja se nanaa na vnaprej zamiljene in predvidene dejanske okoliine
vedenje in ravnanje ni konkretizirano, lahko mu ustreza nedoloeno tevilo konkretnih situacij
pravni naslovljenec e vnaprej ve, predvideva, kako naj se vede in ravna enkratna, omejena predvidljivost: nanaa se na eno ali ve tono doloenih ivljenjskih dejanskih okoliinvrstna, generina predvidljivost: abstraktni dejanski stan se v konkretnosti nenehoma obnavlja
OD TIPSKEGA K POSAMINEMU IN KONKRETNEMU PRAVNEMU PRAVILU
splono in abstraktno (tipsko) pravno pravilo:
nanaa se na nedoloeno tevilo pravnih subjektov in na nedoloeno tevilo konkretnih dejanskih okoliin, je temelj in izhodie za odloanje v konkretnih situacijah
tipinost: predvidljivo, enako obravnavanje konkretnih primerov, ki se ujemajo v bistvenih lastnostih
posamino in konkretno pravno pravilo:
pove kako naj se posamini pravni subjekti vedejo in ravnajo v konkretnem dejanskem stanu
posamino in konkretno pravno pravilo dobimo, e individualiziramo in konkretiziramo tipsko pravilo
individualizacija: posamini subjekt dobi tipsko lastnost
konkretizacija: namesto abstraktnega dejanskega stanu nastanejo dejanske okoliineposamino abstraktno pravno pravilo: abstraktno zamiljeni tip ravnanja naslovljen na individualno doloen pravni subjektsplono konkretno pravno pravilo: na tipsko oznaene pravne subjekte je naslovljen e konkretiziran tip ravnanja
PRIMARNA IN SEKUNDARNA PRAVNA PRAVILA
razloevanje:
na podlagi normativne monosti (vedenjska ali sankcijska pravila)
na podlagi enotnega pravnega sistema, v katerem pravnim pravilom pripadajo razline vloge
na podlagi tega, kakno mesto ima pravno pravilo v hierarhiji pravnih predpisov
na podlagi tega kakno je razmerje med mlajim in starejim pravnim pravilom
na podlagi tega kaken je personalni domet pravnih pravil
PRAVILO PRISTOJNOSTI
definicija:
pravilo o pristojnosti pove, v katerih zadevah pristojni subjekt odloa
kakne vrste pravnih in materialnih aktov naj izdaja
opredeli ravnanja, ki so negacija primarne dispozicije, pravne kritve
predvidi sankcije, ki zadenejo tistega, ki ravna v nasprotju s pravnimi pravili o pristojnosti
NEPOPOLNA PRAVNA PRAVILA
definicija:
nepopolna pravna pravila dopolnjujejo, omejujejo razirjajo, pojmovno opredeljujejo, vsebinsko sooblikujejo popolna pravna pravila
pravna pravila, ki so brez ene izmed konstitutivnih sestavin pravnega pravila
vsebujejo normativna sporoila, ki se nanaajo na sestavine pravnega pravila, ki jo opredeljujejo
lahko se navezujejo na popolna pravna pravila, uvajajo izjeme od splonega pravila, razirjajo pravno pravilo na drug krog pravnih naslovljencev tipina nepopolna pravna pravila: opredelitev: vsebinski doloi pravni pojem in njegove sestavine
programska pravna pravila: pravodajalec predvideva cilj, ki ga eli dosei, a gane more sankcionirati
PRAVNO NAELO
definicija: pravno naelo ni neposredno uporabno
posreduje vrednostno merilo, kako naj ravnamo v pravnih razmerjih v katerih smo nosilci pravnih pravil
terja da ravnamo sorazmerno in s pravo mero
vrednostni temelj, ki ga udejanjamo prek tipov vedenja in ravnanja
uveljavitev nael: v praksi, sad znanstvenega sistemiziranja in preuevanja pravne snovi
ujemanje s pravnimi pravili: e izraajo temeljne pravne pojme in temeljna vodila pravaobvezna pravna naela: so predmet razlage in normativne konkretizacijetemeljna ustavna naela: vodilna in izhodina naela, v kolikor se njihova vsebina uveljavlja skozi druge dele ustave, zakone in druge formalne pravne vire
PAGE 4
Recommended