PRAVNO PRAVILO

PRAVNO PRAVILO

definicija:

pravno pravilo pove kako naj se subjekti vedejo in ravnajo v drubenih razmerjih

pravna pravila so prisilna drubena pravila, ki jih sankcionira drava, kar je bistvena lastnost po kateri se pravna pravila razloujejo od drugih drubenih pravil

nalagajo kako naj se pravni subjekti ravnajo, da doloenih posledic ne bi bilo in kako naj ravnajo da bi doloene posledice nastale

pravna pravila lahko urejajo samo lovekovo zunanje vedenje in ravnanje, ne notranjega vedenja

namen pravnega pravila:

poustvarjati dovolitve, zapovedi, prepovedi, ki omogoajo skladno medsebojno delovanje v pravno pomembnih drubenih razmerjih

razumevanje pravnih pravil:

odvisno od kulturno-civilizacijskih znailnosti in od vrednostnega sistema

sestavine pravnega pravila:

pravno pravilo je sestavljeno iz dveh delov, ki sta notranje razlenjena, in med seboj smiselno in normativno povezana, drugi del pride v potev samo le prvi del ni udejanjen

1. del: primarna hipoteza (dejanske okoliine) primarna dispozicija (pravna posledica) 2. del:

sekundarna hipoteza (pravna kritev, negacija primarne dispozicije)

sekundarna dispozicija (sankcija)PRIMARNA HIPOTEZA = DEJANSKA OKOLIINA

definicija:

predvideva, opisuje, opredeljuje dejanske okoliine v katerih so pravni subjekti nosilci pravic in dolnosti

omogoi nastanek pravne posledice, e sestavine v resnici podane

opredelitev: relativno dolona, striktna ali relativno nedolona, ohlapna

dololjivost: odvisna od narave vedenja in ravnanja

PRIMARNA DISPOZICIJA = PRAVNA POSLEDICA

definicija:

osrednja sestavina pravnega pravila

primarna dispozicija zapoveduje, prepoveduje ali dovoljuje (e gre za upravienja) pravnim subjektom sporoa pravice in obveznosti, ki jih imajo v medsebojnih razmerjih

kako naj se pravni subjekt vede in ravna, e se znajde v poloaju, ki ga predvideva primarna hipoteza

pravna posledica nastane samo, e je ravnanje pravno urejeno, e ni, gre za svobodno ravnanje, kjer ni pravne prisilnosti in pravnih posledic

upravienje:

na kaken nain se lahko ravnamo in vedemo

aktivno ravnanje: sami opravimo doloeno storitev ali od drugega zahtevamo da nekaj stori za nas

pasivno ravnanje: pravni subjekt je nedejaven, ker to ustreza njegovim pravno zavarovanim interesom

zapoved:

cilj ki ga elimo uresniiti,

dololjivo mora biti navedeno kdaj in v kaknih okoliinah naj bo zapoved udejanjena

izvrimo jo lahko dokler je zavarovano vrednoto e mogoe uresniiti (plailo dohodnine v roku)prepoved:

prepovedano podroje v katerega se ne smemo spuati, e elimo uresniiti svoj cilj,

naknadna izpolnitev ni mogoa, ker je posledica e nastopila

dovolitev:

omogoa vedenje in ravnanje s katerim uresniujemo cilje, ki so pozitivno pravno ovrednoteni,

dovolitve so monosti ravnanja, ki niso prepovedane ali zapovedane

korelativnost upravienj in obveznosti:

nosilcu upravienja je dovoljeno doloeno vedenje in ravnanje, druga stran je zavezana da na to podroje dovoljenega ne posega

nosilcu obveznosti je prepovedano ali zapovedano doloeno vedenje in ravnanje, druga stran je upraviena da tako vedenje in ravnanje zahteva

absolutne pravice:

subjekt upravien, da z objektom na doloen nain ravna, od drugih zahteva, da ne posegajo v ta krog ravnanja, to so pravice s katerimi je omejena svoboda drugih

gre za korelativnost, ki uinkuje proti vsakomur

relativne pravice:

subjekt je upravien da glede na objekt zahteva doloeno storitev

upravienja in obveznosti uinkujejo le med strankama doloenega razmerja

posameznik:

posamezniku je dovoljeno vse, kar mu ni prepovedano, zapovedano, kolikor ga ne omejujejo pravice drugih in kolikor se ni sam ustrezno pravno zavezal

za posameznika predpostavljamo, da je pravno svoboden (Pacta sund servandadravni organi:

prepovedano jim je vse, kar jim ni izrecno dovoljeno( to je le tisto, kar sodi v njihovo pristojnost

vselej morajo najti ustrezno merilo, da so upravieni in zavezani opravljati doloeno dejavnost

kogentno pravo:

prisilno, brezpogojno, zapoveduje, prepoveduje kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo, ne da bi zapoved ali prepoved lahko spreminjali

omejujejo avtonomijo strank, doloajo prisilni okvir od katerega ni mogoe odstopiti ( javno pravo

dispozitivno pravo:

popustljivo, subsidiarno, predvideno vedenje in ravnanje zavezuje le, e se stranke ne dogovorijo drugae, dopolnjuje in nadomea voljo strank ( civilno pravo

predpostavlja vedenje in ravnanje ki naj bi bilo pravilno in tipino

dololjivost primarne dispozicije:

relativna, ker je vsebina odvisna on merila na katerega se pravno doloilo sklicuje

relativno dolone dispozicije:

so striktne, natanne, jasne

iz opisa je razvidno kako naj se pravni subjekt vede in ravna

relativno nedolone dispozicije:

so raztegljive, ohlapne, elastine

nedoloeno opisujejo kako naj se vedemo in ravnamo

pojmi, ki so vsebinsko soodvisni od okoliin primera, dololjivi so v stiku s konkretnim drubenim razmerjem, imajo spreminjajoo se vsebino, ki se prilagaja dejanskim okoliinam

merilo ravnanja temelji na naelu pravne enakosti (subjekte in primere ki so enake moramo enako obravnavati)pravni standardi:

vkljueni v nedoloene pojme kot vsebinska merila

od pravnih subjektov zahtevajo, da ravnajo tipino, normalno, povpreno v doloenem okolju

uporablja: se na podroju civilnega, gospodarskega in upravnega prava

alternativne dispozicije:

alternativna dovolitev: pravni subjekt izbira med ve pravnimi dovolitvami

alternativna prepoved: soasno prepoveduje ve ravnanj

alternativna zapoved: cilj doseemo v skladu z enim izmed nainov vedenja, ki pride v potevdispozicije z omejitvijo: dovolitev, prepoved, zapoved vedenja in ravnanja se mora gibati v mejah, ki jih doloa pravno pravilodiskrecijska dispozicija: omogoa prosti preudarekdispozitivna dispozicija: dopua, da pravni subjekt sam vsebinsko oblikuje novo dispozicijo in jo zamenja

biti mora oblikovana v mejah pravnega upravienja

je popustljiva, velja, e se stranki ne moreta dogovoriti drugae

SEKUNDARNA HIPOTEZA = PRAVNA KRITEV

definicija:

opisuje pravno kritev in njene sestavine

pravna kritev: je vnaprej doloeno protipravno vedenje in ravnanje, sledi ji sankcija

aktivna: kritelj stori nekaj, esar pravno ni bil upravien storiti

pasivna: kritelj opusti dejanje, ki bi ga moral storiti

delitev pravnih kritev: glede na pomembnost

kaznivo dejanje: znaki in kazen so doloeni z zakonom, ogroajo in posegajo v temeljne dobrine

prekrek: kritev javnega reda, z zakonom predpisana sankcija

disciplinski prestopek: kritve delovnih obveznosti in delovne discipline

civilni delikt: povzroanje kode drugemu

SEKUNDARNA PRAVNA POSLEDICA = SANKCIJA

definicija:

sankcija nastopi zaradi pravne kritve

vnaprej doloen in predviden postopek, v katerem dravni organ odloa ali gre za pravno kritev in odredi ustrezno pravno posledico, sankcijo

pravna sankcija, kot pravna posledica je odvisna od pravne kritve in njene narave

stopnjevanje pravnih pravil:

zagotavlja, da vija stopnja sankcionira nijo

kdo sankcionira vedenje in ravnanje suverenega dravnega organa (Quis custodiet custodes?)

pravila suverenega organa so najvija, nad temi pravili ni vijih pravil, pravno gledano so nesankcionirana, imajo pa politino in drubeno sankcijo, druba terja, da se vrhovni organi vedejo in ravnajo po normah

sankcije za kaznivo dejanje:

kazen: zapor, denarna kazen, prepoved vonje motornega vozila, izgon tujca

nadomestitvene ali restitutivne sankcije: vzpostaviti morajo stanje, kakrno je bilo pred pravno kritvijo

povrailne ali retributivne sankcije: kaznovanje storilca pravne kritve, povrailo za zlo, ki ga je storilec povzroil, ne ustreza talionskemu naelu,ampak zlo se vraa s prisilnimi ukrepi (zapor) opozorilne sankcije: pogojna obsodba, sodni opomin

varnostni ukrepi: psihiatrino zdravljenje

sankcije za prekrke:

zagroena je mileja kazen, kot za kazniva dejanja

kazen: denarna, za teje prekrke omejena zaporna kazen, za laje prekrke opomin

sankcije za disciplinski prestopek:

namen: prizadeti kritelja v tisti lastnosti, ki terja da je disciplinsko odgovoren

disciplinske sankcije: javni opomin, ukor, zaasna prepoved opravljanja dejavnosti

namen kazni:

imeti morajo imeti preventivni, povrailni in resocializacijski namen

odprava/razveljavitev pravnih posledic:

odprava: uinkuje ex tunc, za nazaj, od tedaj ko je sporni pravni akt nazaj

razveljavitev: uinkuje ex nunc, za naprej

TIPSKO PRAVNO PRAVILO = SPLONO IN ABSTRAKTNO PRAVNO PRAVILO

definicija:

nanaa se na nedoloeno tevilo pravnih subjektov

doloa, kako naj se vedejo in ravnajo, e se znajdejo v ustreznih vnaprej opredeljenih okoliinah naslovljenec: ni individualiziran, oznaen je s tipsko lastnostjo, tevilo naslovljencev je nedoloenotipska lastnost: vsakdo, kdor, dravljan, tujec razteza se na veji ali manji krog subjektovsplonost pravnega pravila: se navezuje na pravne subjekte, ki jim je pravilo namenjeno, velja za kogarkoli

enako in nepristransko obravnavanje tistih, ki so uvreni v isto skupino pravnih subjektov subjekte abstraktnost pravnega pravila: tip vedenja in ravnanja se nanaa na vnaprej zamiljene in predvidene dejanske okoliine

vedenje in ravnanje ni konkretizirano, lahko mu ustreza nedoloeno tevilo konkretnih situacij

pravni naslovljenec e vnaprej ve, predvideva, kako naj se vede in ravna enkratna, omejena predvidljivost: nanaa se na eno ali ve tono doloenih ivljenjskih dejanskih okoliinvrstna, generina predvidljivost: abstraktni dejanski stan se v konkretnosti nenehoma obnavlja

OD TIPSKEGA K POSAMINEMU IN KONKRETNEMU PRAVNEMU PRAVILU

splono in abstraktno (tipsko) pravno pravilo:

nanaa se na nedoloeno tevilo pravnih subjektov in na nedoloeno tevilo konkretnih dejanskih okoliin, je temelj in izhodie za odloanje v konkretnih situacijah

tipinost: predvidljivo, enako obravnavanje konkretnih primerov, ki se ujemajo v bistvenih lastnostih

posamino in konkretno pravno pravilo:

pove kako naj se posamini pravni subjekti vedejo in ravnajo v konkretnem dejanskem stanu

posamino in konkretno pravno pravilo dobimo, e individualiziramo in konkretiziramo tipsko pravilo

individualizacija: posamini subjekt dobi tipsko lastnost

konkretizacija: namesto abstraktnega dejanskega stanu nastanejo dejanske okoliineposamino abstraktno pravno pravilo: abstraktno zamiljeni tip ravnanja naslovljen na individualno doloen pravni subjektsplono konkretno pravno pravilo: na tipsko oznaene pravne subjekte je naslovljen e konkretiziran tip ravnanja

PRIMARNA IN SEKUNDARNA PRAVNA PRAVILA

razloevanje:

na podlagi normativne monosti (vedenjska ali sankcijska pravila)

na podlagi enotnega pravnega sistema, v katerem pravnim pravilom pripadajo razline vloge

na podlagi tega, kakno mesto ima pravno pravilo v hierarhiji pravnih predpisov

na podlagi tega kakno je razmerje med mlajim in starejim pravnim pravilom

na podlagi tega kaken je personalni domet pravnih pravil

PRAVILO PRISTOJNOSTI

definicija:

pravilo o pristojnosti pove, v katerih zadevah pristojni subjekt odloa

kakne vrste pravnih in materialnih aktov naj izdaja

opredeli ravnanja, ki so negacija primarne dispozicije, pravne kritve

predvidi sankcije, ki zadenejo tistega, ki ravna v nasprotju s pravnimi pravili o pristojnosti

NEPOPOLNA PRAVNA PRAVILA

definicija:

nepopolna pravna pravila dopolnjujejo, omejujejo razirjajo, pojmovno opredeljujejo, vsebinsko sooblikujejo popolna pravna pravila

pravna pravila, ki so brez ene izmed konstitutivnih sestavin pravnega pravila

vsebujejo normativna sporoila, ki se nanaajo na sestavine pravnega pravila, ki jo opredeljujejo

lahko se navezujejo na popolna pravna pravila, uvajajo izjeme od splonega pravila, razirjajo pravno pravilo na drug krog pravnih naslovljencev tipina nepopolna pravna pravila: opredelitev: vsebinski doloi pravni pojem in njegove sestavine

programska pravna pravila: pravodajalec predvideva cilj, ki ga eli dosei, a gane more sankcionirati

PRAVNO NAELO

definicija: pravno naelo ni neposredno uporabno

posreduje vrednostno merilo, kako naj ravnamo v pravnih razmerjih v katerih smo nosilci pravnih pravil

terja da ravnamo sorazmerno in s pravo mero

vrednostni temelj, ki ga udejanjamo prek tipov vedenja in ravnanja

uveljavitev nael: v praksi, sad znanstvenega sistemiziranja in preuevanja pravne snovi

ujemanje s pravnimi pravili: e izraajo temeljne pravne pojme in temeljna vodila pravaobvezna pravna naela: so predmet razlage in normativne konkretizacijetemeljna ustavna naela: vodilna in izhodina naela, v kolikor se njihova vsebina uveljavlja skozi druge dele ustave, zakone in druge formalne pravne vire

PAGE 4