SAMOPOSTREŽNA MALICA 20. 9. 2010

SAMOPOSTREŽNA MALICA20. 9. 2010

Veno Pilon

Dragi učenci!Komaj smo dobro vstopili v novo šolsko leto, že nas –

po dobri izkušnji preteklega šolskega leta – razveseljuje prva samopostrežna malica. Tudi letošnje šolsko leto bodo le-te tematsko obarvane. Spomnili se

bomo nekaterih znanih, pa tudi manj znanih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Njihova dela,

večinoma ene prvih ali pa faksimiliranih izdaj, pa si boste lahko ogledali v večnamenskem prostoru.

Kuharici Mimi in Veronika delita mlečno kašo ter mlečni riž.

Še s čokolado potreseta …

Melita je poskrbela za zdrav kotiček.

Medved, maskota naše jedilnice.

Salame: varovalna piščančja prsa, goveja salama ter bržola, sir edamec

ter kisle kumarice.

Nova pridobitev - barviti krožniki

Mlečni riž ali mlečno kašo?

Predstavitev dela Vena Pilona v hodniku pred zbornico

• Veno Pilon se je rodil 22. 9. 1896 v Ajdovščini, kjer je 23. 9. 1970 tudi umrl. Bil je slikar, grafik in fotograf ter eden najizrazitejših in zato najpomembnejših slovenskih slikarjev 20. stoletja.

• Rodil se je v pekovski družini furlanskemu priseljencu in materi Vipavki, ki je v svoji hiši pekla in prodajala v Ajdovščini in okolici priznano dober kruh. Oče je bil, kot ga je Veno naslikal, robat veseljak in garač, z izrazito trdo in veliko roko, ki je znala zvijati najrahlejše rogljičke. Rad je imel družbo in družba ga je vedno sprejemala medse. Mati, ki jo je tudi naslikal, je bila trpeče zadržana, vdana v svojo usodo in skromna. Pri prodajanju kruha je revnim in lačnim usmiljeno odrezala in podarila še kos včerajšnjega.

• Pilonova mladost je bila trpka. Od devetih živorojenih bratov in sester jih je mladost doživelo le šest.

• Avstrijske oblasti so ga med prvo svetovno vojno mobilizirale in poslale na vzhodno fronto, kjer je padel v rusko ujetništvo. Le-to ga je vodilo prek Kijeva in Moskve v taborišče ob Volgi, v zdravilišče Lipeck. Iz ujetniških časov so ohranjeni njegovi gvaši. Najpogosteje se pojavljajo motivi s pogledom skozi okno poslopja, kjer je bil interniran kot vojni ujetnik. Tu je prijateljeval z ruskimi intelektualci in umetniki.

• Po oktobrski revoluciji je pobegnil, s seboj pa prinesel kopico akvarelov, ki jih je naslikal v ujetništvu. V tem času je tudi spoznal Jakopiča.

• Po vojni je najprej študiral v Pragi, kjer je študiral tudi Božidar Jakac, nato v Firencah in kasneje na Dunaju.

• Še najbolj značilni pa so njegovi portreti sorodnikov in znancev, v katera je vnašal osebnostne lastnosti upodobljenega in tudi svoj odnos do njega. V Ajdovščini si je uredil atelje ter ob tem pomagal očetu v pekarni.

• Majhna Ajdovščina mu je postajala vse bolj tesna, zato je večkrat obiskal Pariz, kamor se je po očetovi smrti za stalno preselil.

• Kasneje je v sodelovanju z Jeanom Vodainom prevajal in izdajal slovenske pesmi, med njimi Prešerna in Kosovela. Prevajanje slovenske poezije v francoščino je bil posel, ki ga je za dolga leta skoraj obsedel. Prevajal je pesmi Alojza Gradnika, Daneta Zajca, Josipa Murna, Otona Župančiča in drugih.

• V rodni kraj se je vrnil šele po drugi svetovni vojni, kot scenograf. Imenovan je bil namreč za sodelavca pri snemanju prvega celovečernega filma (takrat še pod naslovom V srcu Evrope) Na svoji zemlji, po scenariju Cirila Kosmača, njegovega prijatelja. Skrbel je za sceno, kostume, opremo in masko.

• Veno Pilon je prejel Prešernovo nagrado leta 1970 za življenjsko delo na področju slikarstva, v katerem je združil poetično doživljanje domače pokrajine in plastično telesnost socialno občutenega človeka.

• Po njegovi smrti je njegov sin, Dominique Pilon, umetniško zapuščino očeta podaril mestu Ajdovščina. Tako je bila leta 1973 ustanovljena Pilonova galerija. V zapuščini je bil poleg umetniških del tudi bogat arhivski fond: dokumenti, rokopisi, korespondenca, knjige in osebni predmeti umetnika.

• Galerija združuje dve sosednji hiši v osrčju Ajdovščine; prva je Pilonova domačija, kjer je delovala pekarna slikarjevega očeta. Tu so nastala nekatera najznamenitejša Pilonova dela, med njimi Kruh ter portreta očeta ter Marija Kogoja.

• V zgornjih nadstropjih je postavljena stalna razstava Vena Pilona, na kateri so na ogled njegove slike, risbe, grafike, fotografije, kipi ter dokumentarno gradivo in umetnikovi osebni predmeti.

• V pritličju galerije se občasno odvijajo predavanja, glasbene, literarne in druge kulturne prireditve.

• V večnamenskem prostoru si lahko ogledate posebno publikacijo, ki po svoji obliki, originalni zamisli in likovni kvaliteti presega običajne tiskarske zmožnosti. V njej so kot plod sodelovanja med Pilonom in tipografom Vodainom v verzih oblikovane uganke, ki zrcalijo likovno zgodovino 20. stoletja.

• Upava, da bo publikacija, ki je izšla leta 1964 in je 53. od 57. izvodov, s Pilonovim lastnoročnim podpisom, tudi za vas zanimivo delo ter vam želiva uspešen začetek novega šolskega leta.

Z roko v roki do uspeha!

Nada Brezovar in Mateja N. Praunseis