View
1
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
Magistrska naloga
VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE IN
DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V
GOSPODARSKI PRAKSI
September, 2009 Nikolina Gregurec
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
MAGISTRSKA NALOGA
VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE IN
DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V
GOSPODARSKI PRAKSI
September, 2009
Nikolina Gregurec
Mentor: prof. dr. Šime Ivanjko
Kazala
Kazalo vsebine:
1. UVOD .................................................................................................................. 1
1.1 Opredelitev problema........................................................................................... 1
1.2 Namen in cilji magistrske naloge......................................................................... 4
1.3 Raziskovalne teze.................................................................................................. 4
1.4 Predpostavke in omejitve naloge......................................................................... 5
1.5 Metode dela ........................................................................................................... 5
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA POSLOVNE ETIKE IN MORALE .................. 7
2.1 Etika, morala in pravo ......................................................................................... 7
2.2 Poslovna etika in morala.................................................................................... 15
2.3 Dobri poslovni običaji in poslovna morala....................................................... 20
2.4 Viri poslovne etike .............................................................................................. 21
2.4.1 Viri v zunanjem okolju .................................................................................................21
2.4.2 Viri v notranjem okolju.................................................................................................24
2.5 Vloga in pomen poslovne etike in morale ......................................................... 25
2.6 Merila za etično presojanje................................................................................ 30
2.7 Etičnost na ravni posameznika.......................................................................... 35
2.8 Poslovna etika managementa............................................................................. 38
3 POMEN IN VLOGA POSLOVNE ETIKE IN MORALE V GOSPODARSKI
PRAKSI ..................................................................................................................... 42
3.1 Nasprotje interesov udeležencev v družbi ........................................................ 42
3.2 Pravno, etično in moralno varovanje vzajemno pogojenih različnih interesov
43
3.3 Etične dileme sodobne gospodarske družbe..................................................... 45
3.4 Poslovna etika in uspešnost gospodarske družbe............................................. 48
3.5 Potreba po institucionalizaciji poslovne etike .................................................. 49
3.5.1 Načelo zaupljivosti (ang. Fiduciary principle) ..............................................................50
3.5.2 Načelo lastnine (ang. Property principle)......................................................................50
3.5.3 Načelo zanesljivosti (ang. Reliability principle) ...........................................................50
3.5.4 Načelo preglednosti (ang. Transparency principle) ......................................................51
3.5.5 Načelo dostojanstva (ang. Dignity principle)................................................................51
3.5.6 Načelo poštenosti in pravičnosti (ang. Fairness principle)............................................51
3.5.7 Načelo družbenosti (ang. Citizenship principle) ...........................................................51
3.5.8 Načelo odzivnosti ( ang. Responsiveness principle) .....................................................51
4 POSLOVNA ETIKA IN MORALA V SLOVENSKI GOSPODARSKI PRAKSI
54
4.1 Vloga, pomen, stališča in sodbe Častnega sodišča Gospodarske zbornice
Slovenije glede poslovne morale ..................................................................................... 54
4.2 Organizacija in postopek delovanja častnega sodišča pri GZS...................... 57
4.3 Etičnost slovenskih managerjev ........................................................................ 60
4.4 Sprememba stališč slovenskih managerjev do etičnih in moralnih dilem z
razvojem gospodarstva.................................................................................................... 62
4.5 Uporaba formaliziranih standardov moralnega vedenja................................ 68
5 DRUŽBENA ODGOVORNOST ...................................................................... 72
5.1 Pojmovanje družbene odgovornosti skozi zgodovino...................................... 72
5.2 Sodobno pojmovne družbene odgovornosti ..................................................... 73
5.3 Povezanost poslovne etike in družbene odgovornosti...................................... 80
5.4 Poslovne koristi družbene odgovornosti ........................................................... 85
5.5 Merila in kazalci ocenjevanje družbene koristi za gospodarsko družbo....... 89
5.6 Integracija poslovne etike in družbene odgovornosti v strategijo gospodarske
družbe 91
5.7 Družbena odgovornost v svetu ..........................................................................93
5.8 Stališča slovenskih managerjev glede družbene odgovornosti....................... 95
6 POSLOVNA ETIKA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST NA HRVAŠKEM 98
6.1 Posebnosti tranzicije na Hrvaškem................................................................... 98
6.2 Poslovna etika v hrvaški poslovni praksi.......................................................... 99
6.3 Družbena odgovornost na Hrvaškem ............................................................. 103
7 PRAKTIČNI DEL........................................................................................... 106
7.1 Metoda analize najpogostejših kršitev dobrih poslovnih običajev in poslovne
morale v Sloveniji .......................................................................................................... 106
7.2 Obravnavani primeri kršitev ter njihova grafi čna ponazoritev................... 107
7.3 Področja kršenja dobrih poslovnih običajev.................................................. 111
7.4 Sklep................................................................................................................... 124
8 SKLEPNE UGOTOVITVE ............................................................................ 125
9 LITERATURA ................................................................................................ 131
10 PRILOGE K NALOGI................................................................................ 138
Kazalo shem:
Shema 1: Razmerje med etiko in moralo .............. ...........................................12
Shema 2: Postopek pri Častnem sodiš ču GZS................................................58
Shema 3: Organizacija Častnega sodiš ča .......................................................59
Kazalo tabel:
Tabela 1: Pregled konceptov etike .............................................................. 31
Tabela 2: Pri čakovanja posameznih interesnih skupin ............................... 42
Tabela 3: Najbolj neeti čne aktivnosti hrvaških managerjev v letu 2000 in 20 06
po videnju delavcev ................................................................................. 101
Tabela 4: PRIKAZ OBRAVNAVANIH KRŠITEV NA ČASTNEM SODIŠČU, KI SO
PREDMET RAZISKAVE MAGISTRSKE NALOGE ....................................... 108
Kazalo grafov:
Graf 1: Skupno število obravnavanih primerov pri ČS v obdobju 1990 - 2004
.......................................................................................................................... 109
Graf 2: Delež posameznih kršitev obravnavanih pri ČS v obdobju 1990 - 2004
.......................................................................................................................... 110
Graf 3: Delež posamezne kršitve v posameznem letu v obdobju 1990 - 2004
.......................................................................................................................... 112
Graf 4: Razprodaje – zavajajo če objave popustov v obdobju 1990 - 2004 .. 113
Graf 5: Neustrezne garancije v obdobju 1990 - 2004. .................................... 115
Graf 6: Kršitve glede normativov v obdobju 1990 - 2 004.............................. 118
Graf 7: Nelojalna konkurenca v obdobju 1990 - 2004. ................................... 119
Graf 8: Neupoštevanje reklamacij kupcev v obdobju 1 990 - 2004................ 120
Graf 9: Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti v ob dobju 1990 - 2004.... 121
Graf 10: Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih pos lovnih obi čajev v
blagovnem prometu v obdobju 1990 - 2004............ ....................................... 122
Graf 11: Zbirni pregled vseh kršitev po letih v obd obju 1990 - 2004............ 123
Kazalo prilog:
Priloga 1: Slika - Carollov model odgovornosti podj etja .............................. 139
Priloga 2: Shema - deležniki podjetja.............. ............................................... 140
Priloga 3: Shema - drevo eti čnega odlo čanja............................................... . 141
Priloga 4: Razpredelnica - podro čja, ki posegajo v etiko managementa..... 142
Priloga 5: Razpredelnica - Kohlbergov šeststopenjsk i model osebnega
moralnega razvoja .................................. ......................................................... 144
POVZETEK
Hiter enostranski razvoj gospodarstva zasnovan na neoliberalnem modelu
kapitalizma, negativni učinki globalizacije ter prisotna gospodarska in socialna kriza
ponovno zbujajo upravičeni interes za etiko in moralo. Tehnološki napredek je dal
človeku izredno moč kateri etična odgovornost ne sledi. Človeštvo se nahaja v
moralni krizi, ki je ne bo mogoče razrešiti samo na trgu in z ekonomskim pristopom
k razvoju družbe. V tržnem gospodarstvu gospodarske družbe uporabljajo različna
pravila urejanja medsebojni odnosov. Tu mislim na pravna, družbeno politična,
moralna in običajna pravila. V nalogi sem se osredotočila predvsem na vlogo morale
in etike kot nadgradnje prava pri urejanju medsebojnih odnosov. Glede na to da v
strokovni literaturi ni enotnega pojmovanja morale, etike ter prava, sem moralo
pojmovala kot skupek vrednot, ki odražajo osebno in družbeno zavest ter
opredeljujejo kaj je za človeka dobro in kaj slabo, kaj človeško in kaj nehumano. Na
osnovi teh vrednot izreka morala vrednostne sodbe s katerimi ocenjuje človekovo
ravnanje kot dobro ali slabo. Etika kot filozofija morale naj bi vsebovala želene
idealne norme obnašanja ljudi. Moralne norme so odvisne od stopnje družbeno
gospodarskega razvoja in kulture oziroma kraja kjer nastanejo. Pravo kot minimum
morale je praviloma kodificirano, pravice in dolžnosti pravnih subjektov so vnaprej
določene ali vsaj določljive. S pravom se zagotavlja pravna varnost oziroma se
varuje posameznik pred škodljivimi dejanji drugega. Večjo kvaliteto življenja in
odnosov z drugimi zagotavljajo moralne norme. Na področju gospodarskih odnosov
sta si pravo in etika komplementarna kar pomeni da se pri zasledovanju istega cilja
dopolnjujeta. Poslovna morala se pojavlja na višji stopnji gospodarskega razvoja ko
prihaja do večje delitve dela in se gospodarski tokovi ločujejo od splošno družbenih.
Poslovna morala kot del družbene nadgradnje oziroma družbene zavesti je usmerjena
na gospodarsko področje s ciljem uveljavljanja načel humanizma in moralnih
vrednot. Poslovna etika naj bi izražala želeno idealno stanje na področju stvarnega
poslovanja z vidika najvišjih standardov poštenja, pravičnosti in dobrega. Poslovna
etika je v današnjem času globalizacije in internacionalizacije gospodarskih odnosov
nujni temelj urejanja ali regulative poslovnih odnosov med gospodarskimi subjekti
glede na to da so pravna pravila različna in predstavljajo minimum možnega
urejanja. Poslovna etika se konkretizira preko etičnih kodeksov in priporočil, ki
usmerjajo udeležence v poslovanju z vidika poštenosti, humanosti, pravičnosti in
medsebojnega spoštovanja. Za urejanje odnosov med gospodarskimi družbami imajo
pomembno vlogo dobri poslovni običaji, ki se izražajo kot standardi poslovne
morale in pomemben element poslovne etike. Za kršitve dobrih poslovnih običajev
in utrjevanje poslovne morale deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije Častno
sodišče, ki izreka tudi ukrepe kršiteljem.
Ključne besede: etika, morala, družbena odgovornost, etični kodeksi, dobri poslovni
običaji, pravo.
SUMMARY
Rapid one-sided development of economics based on neo-liberal model of
capitalism, negative side effects of globalisation and accompanying economical and
social crisis are the factors that awake justifiable interests for ethics and morale.
Technological progress enabled the man to use the immense power and therefore the
ethical responsibility cannot keep up with it. The humanity found itself in the middle
of the morale crisis, which will be impossible to resolve only through business
market and by economic approach to development of the society. In market
economics corporate associations employ various rules for arranging the reciprocal
relations. These rules are legal, corporate political, moral and also general. In this
thesis I have focused my attention especially on the role of the morale and ethics
representing the upgrade of law in managing the reciprocal relations. Taking into
account that in expert literature there is no unified comprehension of morale, ethics
and law, I have defined the morale as the collection of values that reflect personal
and corporate consciousness and at the same time define what is good and bad,
humane and inhumane for all human beings. On the basis of these values the morale
declares valuable judgements with which it evaluates the human conduct as good or
bad. Ethics, as the philosophy of morale, should comprise the desired ideal norms of
human behaviour. Morale norms are dependent on the level of the social and
economic development and also on the culture or the place where they arise. Law, as
the minimum of the morale, is usually codified; the rights and obligations of legal
subjects are defined in advance or are at least definable. Law enables legal safety and
it also protects the individual against the harmful actions of others. The morale
norms ensure the greater quality of life and reciprocal relationships. In the sphere of
economic relations the law and the ethics come hand in hand, which means that in
the pursuit of the same goal they are complementary. Business morale appears on a
higher level of economic development when it comes to a greater division of labour
and also when the economic streams are separated from the social ones. Business
morale as a part of the social upgrade or social consciousness is oriented towards the
economic sphere with the goal to enforce the principles of humanism and morale
values. The business ethics should express the desired situation in the sphere of real
economic operations, considering the highest standards of honesty, justness and
common good. In today’s time of globalisation and internationalisation of economic
relations, the business ethics is the necessary foundation of regulating the business
relations among economic subjects, especially because of the various legal rules
which represent the minimum of regulation. Business ethics is concretized through
codes of ethics and recommendations, which guide the participants in economic
operations, also considering the principles of honesty, humanity, justness and mutual
respect. For regulation of relations among companies it is important to respect the
fair commercial practice, which is expressed as a standard of business moral and also
as an important element of business ethics. For violation of fair commercial practice
and also for reinforcement of business morale, there is the Court of Honour, which
operates within the frame of Chamber of Commerce and Industry of Slovenia, which
acts against all the violators.
Key words: ethics, morals, corporate social responsibility, codes of ethics, fair
commercial practice, law.
1
1. UVOD
1.1 Opredelitev problema
Interes in zanimanje za poslovno etiko v gospodarstvu je pogojen z globalizacijskimi
procesi, hitrim razvojem tehnologije zlasti informacijsko komunikacijskih tehnologij,
internacionalizacijo gospodarstva, povečanjem konkurence ter na splošno večjo
vlogo gospodarstva v družbenem razvoju. Finančne, gospodarske, socialne in
kulturne krize, podnebne spremembe, neupoštevanje načel trajnostnega razvoja, je
pripeljalo človeštvo do dezorjentacije v uporabi moralnih vrednot. Smo na razpotju
in v moralni krizi, ki je ne bo mogoče razrešiti samo z ekonomskim pristopom k
razvoju družbe. V dosedanjem gospodarskem razvoju se je pomen poslovne morale
in etike kot pomembna regulatorja poslovnih odnosov premalo upošteval.
Učinki globalizacije na novo opredeljujejo poslovno okolje gospodarskih družb, pri
čemer za uspešen in uravnotežen razvoj postaja vse bolj pomemben trajnostni
koncept razvoja. Pravila obnašanja, ki se uporabljajo v konkurenčnem, tržnem in
demokratičnem okolju med gospodarskimi družbami so pravna, družbeno politična,
moralna in druga. Na področju gospodarstva se razvijajo posebna moralna pravila in
etična načela kot poslovna morala oziroma poslovna etika. Poslovna etika se
konkretizira preko etičnih kodeksov kot priporočil za obnašanje gospodarskih družb
z vidika spoštovanja, pravičnosti, poštenosti in humanih odnosov med ljudmi.
Poslovna etika bi naj vsebovala vrednote za idealno obnašanje gospodarskih družb v
medsebojnih odnosih. Poslovna morala je pogojena s krajem in časom nastajanja,
medtem ko je poslovna etika trajnejše narave in se največkrat opredeljuje kot
filozofija morale. Ker pravo na področju gospodarstva ne more zagotoviti
učinkovitega urejanja odnosov med gospodarskimi družbami ga je potrebno z
moralnimi normami nadgraditi. Poslovna morala je izraz družbene morale na
področju gospodarstva. Trajnostni koncept razvoja upošteva etiko, moralno
delovanje in družbeno odgovornost kot temeljne "mehke" dejavnike uspešnega
razvoja gospodarskih družb. Po tem pristopu se enako vrednoti ekonomska, družbena
in okoljska razsežnost delovanja gospodarskih subjektov. Zmaga globalnega
kapitalizma po padcu berlinskega zidu je s številnimi negativnimi učinki vplivala na
razvoj in pomen nevladnih institucij, ki so opozarjale in opozarjajo na drastične
negativne posledice globalizacije, ki postavlja profit pred temeljne človekove
2
vrednote. Področje ustreznega poslovnega ravnanja v smislu moralnega delovanja in
obnašanja je posebej pridobilo na teži po nekaterih medijsko odmevnih aferah v
svetu in pri nas (ENRON v ZDA ter zadnja gradbena afera in nemoralna dejanja
okrog prevzemov in izključevanja malih delničarjev iz lastništva večjih družb v
Sloveniji, fenomen tajkunizacije in dr.). Razlogi za takšno neetično ravnanje so lahko
različni kot npr: pohlep, nesposobnost razlikovanja med posli in zasebnim
življenjem, razmišljanje o preživetju kot cilju, nagnjenost k podkupovanju in
korupciji, zavajanju potrošnikov, odsotnosti etičnih vrednot in drugo. Neodgovorno
ali neetično ravnanje ima lahko daljnosežne negativne posledice na ugled
gospodarske družbe ali poslovodstva kar lahko posledično pomeni prenehanje
delovanja organizacije. Etiko lahko opredelimo kot vedo o splošnem teoretičnem in
racionalnem utemeljevanju morale v družbi. Bistvena vprašanja etike so: kaj je dobro
samo po sebi ter kaj naj dela človek da bi bil dober oziroma česa ne sme storiti.
Moralno naj bi bilo tisto kaj je v družbi sprejeto in ocenjeno kot dobro in zaželeno in
je sistem norm dejanskega obnašanja v skladu z etiko. V teoriji etike se srečujemo z
etiko koristi in etiko dolžnosti, ki imata vsaka svoje prednosti in pomanjkljivosti.
Etične odločitve zaradi različnih interesov deležnikov niso enostavne in ne pomenijo
preprosto ravnanje v skladu z zakoni in predpisi ali s pravili tržnega obnašanja.
Zakoni ne regulirajo vseh vidikov poslovanja. Ni vse nemoralno tudi protizakonito.
Zakoni so splošni, počasi se razvijajo, so nezadostni. Pogosto prihaja do zmot in
skušnjav pri odločanju, sprememb etičnih standardov, do novih zapletenih etičnih
problemov ali pa stari etični problemi dobivajo nov pomen. Zaradi kompleksnosti in
spremenljivosti okolja in življenja, so pri poslovnem odločanju v pomoč managerom
kriteriji ali merila za moralno odločanje. Največkrat so izhodišča za etično
presojanje: koristnost, pravičnost, osnovne človekove pravice, sprejemljivost ter
trajnost. Poslovno etično in moralno delovanje je pomembno za učinkovito
poslovanje v smislu zaupanja in medsebojnega sodelovanja za zaposlene v
gospodarski družbi, ustanovitelje ter partnerje v okolju. Z etičnim ravnanjem
gospodarska družba izpolnjuje pričakovanja deležnikov in si zaradi povečanega
zaupanja znižuje stroške. Na etično obnašanje in ravnanje ne vplivajo najbolj
eksplicitni dejavniki organizacijske kulture kot so vizija, smotri, temeljni cilji,
poslanstvo ampak posredni dejavniki kot so konkretna vedenja in zgledi, skupna
prepričanja, vedenjske norme in drugi bolj diskretni dejavniki organizacijske kulture.
Vire poslovne etike lahko najdemo v predispoziciji posameznikov ali genetski
3
dediščini, religiji, filozofiji, kulturno civilizacijskih izkušnjah in ne na zadnje v
pravnem sistemu. Na ekonomsko, pravno in moralno odločanje ter delovanje ima
največji vpliv poslovodstvo ali management, ki mora upoštevati zunanje in notranje
okolje ter osebno etiko managerja. V zunanjem okolju je potrebno etično ravnanje do
poslovnih partnerjev kot so kupci in dobavitelji ter konkurenca in širše družbene
skupnosti kot koncept družbene odgovornosti. V notranjem okolju se management
pri odločanju srečuje s sodelavci na nižjih ravneh vodenja, zaposlenimi ter vlagatelji.
In manager ne more voditi organizacije brez osebnostnega razvoja in moralnega
zasebnega življenja. Ker je na taktični in operativni ravni vodenja sistem odločanja
bolj formaliziran, je možno tudi etične oblike obnašanja normirati preko kodeksov ali
smernic poslovanja. Na strateški ravni vodenja prihajajo v večji meri intuitivne
metode odločanja, ki so odvisne od znanja in izkušenj ter moralnih vrednot
managerja. Zaradi rastoče konkurence pogojene z globalizacijo, zahtev po
trajnostnem razvoju postaja družbena odgovornost gospodarskih družb kot oblika
etičnega ravnanja do družbenega okolja ključni dejavnik uspešnosti in ugleda
modernega gospodarskega subjekta. Komisija EU opredeljuje družbeno odgovornost
(Corporate Social Responsibility CSR) kot koncept po katerem podjetja "na
prostovoljni podlagi integrirajo skrb na družbenem in okoljskem področju v okviru
svojega dnevnega poslovanja in v interakciji s svojimi deležniki" (COM (2002) 347
final, Brussels,str.5).
Zaradi naraščajočega gospodarskega kriminala, korupcije, zavajanj, podkupovanja,
tržnih manipulacij in podobnega se je pojavila globalna pobuda v Združenih narodih,
EU ter mednarodnem združenju za delo ILO GBSC, v obliki Global Business
Standards Codex, kjer so določena temeljna načela, deležniki, ki so jim ta pravila in
norme ravnanja namenjeni in zdaj že tudi sama merila in standardi vedenja, ki naj bi
pomagali pri opredelitvi koliko so ta načela «merljivo« prisotna v praksi in ali so del
integralne kulture1.
Torej se srečujemo na eni strani z idejo korporativnega trajnostnega razvoja, ki
zagotavlja dolgoročno vrednost deležnikom gospodarske družbe z iskanjem
1 Paine Lynn Sharp, Deshpande Rohit, Margolis Joshua, Bettcher Kim Eric, Up to Code: Does Your
Company *s Conduct Meet World Class Standards?, Harvard Business Review, Boston, 2005, št. 12, str.122-123
4
priložnosti in upravljanjem tveganj izvirajočih iz ekonomskega, okoljskega in
družbenega razvoja in na drugi strani s potrebo institucionaliziranja in kodificiranja
pravil in norm moralnega ravnanja. To so izzivi sodobnega managementa za obstoj
in razvoj gospodarske družbe, ki bo moral te zahteve vgraditi v svojo vizijo in
strategijo razvoja. Istočasno bo moral razviti standarde merjenja ne samo finančnih
temveč tudi družbenih in okoljskih korakov napredka o katerih bo potrebno javno
poročati. To je tudi problematika s katero se bom v magistrski nalogi ukvarjala.
1.2 Namen in cilji magistrske naloge
Temeljni namen magistrske naloge je pokazati, da je uporaba koncepta poslovne
etike in družbene odgovornosti gospodarskih družb nujna in dolgoročno gospodarsko
donosna. Prav tako želim pokazati kako etika in morala urejata odnose med
udeleženci v gospodarstvu.
CILJI:
1. Opredeliti poslovno etiko in družbeno odgovornost kot dejavnika
konkurenčne sposobnosti gospodarskih družb ter opredeliti njun vpliv na
urejanje odnosov med gospodarskimi družbami.
2. Pokazati, da poslovna etika in poslovna morala preprečujeta neustrezno
ravnanje družb in zmanjšujeta družbena nasprotja.
3. Ugotoviti dejavnike poslovne etike, morale in družbene odgovornosti s
posebnim poudarkom na dobrih poslovnih običajih.
4. Opozoriti na potrebo institucionalizacije in kodifikacije dobre prakse etičnega
odločanja.
5. Ugotoviti potrebo razvitja novih meril in orodij poslovne uspešnosti, ki bodo
upoštevala tudi nefinančna merila.
6. Pokazati, da se z razvojem proizvodnih in družbenih odnosov spreminja tudi
poslovna morala.
1.3 Raziskovalne teze
• V sodobni gospodarski praksi postajajo poslovna etika, morala in družbena
5
odgovornost dejavniki poslovne uspešnosti gospodarskih družb.
• Trend razvoja poslovno etičnega odločanja in družbeno odgovornega
delovanja v prihodnosti postaja imperativ poslovanja.
• Za dolgoročno uspešno poslovanje neke družbe je nujna integracija poslovne
etike in družbene odgovornosti v razvojno in poslovno strategijo družbe.
• Sodobna gospodarska praksa narekuje institucionalizacijo in legalizacijo
različnih oblik poslovne etike.
1.4 Predpostavke in omejitve naloge
Izhajam iz predpostavke, da so družbe, ki v svojem poslovnem odločanju spoštujejo
principe in načela etičnega odločanja bolj uspešne. Zaradi večje gotovosti
poslovnega odločanja ima družba nižje stroške in je bolj učinkovita. Gospodarski
kriminal je tudi v negativni korelaciji z etičnim odločanjem in moralnim delovanjem.
Izhajam tudi iz predpostavke, da zakonodaja in trg ne moreta nadomestiti poslovne
etike.
Čeprav so načela etičnega odločanja univerzalna in se nanašajo na udeležence
poslovanja, se bom v nalogi omejila predvsem na vrhovno vodstvo ali management
gospodarskih družb, ki lahko največ prispeva k etičnemu odločanju in družbeni
odgovornosti. Naslednja omejitev izhaja iz pomanjkanja relevantne tradicije
poslovne etike in družbene odgovornosti v slovenski praksi.
1.5 Metode dela
V magistrski nalogi sem glede na izbrano temo in zastavljene cilje uporabljala več
različnih analitično raziskovalnih komplementarnih metod:
Pri raziskovanju teoretičnih okvirov teme sem preučila stališča domačih in tujih
teoretikov v zvezi z vlogo in pomenom poslovne etike in družbene odgovornosti na
dolgoročno uspešnost poslovanja gospodarskih družb.
Z kritičnim primerjanjem stališč različnih teoretikov in strokovnjakov iz prakse sem
6
poskušala povzeti temeljne smernice in izhodišča za nadaljnje preučevanje in
dokazovanje zastavljenih tez.
Z metodo komparacije sem ugotovila enakosti in razlike ter teoretične utemeljitve
rešitev vloge poslovne etike in morale ter družbene odgovornosti v praksi delovanja
gospodarskih družb nekaterih razvitih držav ter Slovenije.
Pri ugotavljanju poslovne etike in morale managementa v Sloveniji sem uporabila
novejše domače raziskave predvsem društva "Manager" ter analize etičnih kodeksov
nekaterih večjih slovenskih gospodarskih družbah.
Istočasno sem poskušala raziskovalne teze potrditi z analizo sodb Častnega sodišča
pri Gospodarski zbornici Slovenije za obdobje zadnjih 15 let oziroma čas tranzicije
in ugotoviti kaj se je dejansko dogajalo s poslovno etiko in moralo v tem času v
Sloveniji.
Naredila sem primerjavo s stanjem poslovne etike in morale na Hrvaškem kjer se je
"tajkunizacija" pojavila prej.
Na koncu sem poskušala sestaviti teoretično konsistentni predlog ali model razvojne
strategije gospodarskih družb, ki bo integriral koncept poslovne etike in družbene
odgovornosti ter prispeval k uspešnemu in usklajenemu razvoju gospodarskih
subjektov in družbe v celoti.
7
2 TEORETI ČNA IZHODIŠ ČA POSLOVNE ETIKE IN MORALE
2.1 Etika, morala in pravo
Danes se v teoriji in praksi veliko govori o pravu, etiki in morali kot sredstvi za
urejanje odnosov med ljudmi. Velikokrat se istoveti pojem etike in morale, medtem
ko se oboje povezuje s pravom. Pravo naj bi zagotovilo nujne standarde in merila za
življenje ljudi v družbi, medtem ko bi morala in etika bili kvalitativna nadgradnja, ki
bi zagotavljali višjo kvaliteto odnosov med ljudmi. Pravo poskuša ljudem zagotoviti
pravno varnost že od sprejetja Magne carte libertatum iz leta 1215, saj te varnosti ni
nikoli zadosti. Morala naj bi zagotavljala moralno varnost, ki je višja od pravne.
Pojma etika in morala je potrebno razlikovati, čeprav najdemo v teoriji tudi stališče,
da med etiko in moralo ni pomenske razlike, ker ima etika grški izvor medtem ko
morala latinski, pomenita pa vsaka v svojem jeziku popolnoma isto.2 Etimološki
pojem etike izvira iz grške besede ethos, ki se pojavlja v različnih zapisih in ima dva
različna pomena. Ethos z ozkim "e" pomeni običaj, navado šego. Po tej razlagi deluje
etično tisti, ki se ravna v skladu z običaji, navadami in pravili in sledi normam
priznanih kodeksov, ki so vladali v antičnem polisu. Vsebino takega nenapisanega
kodeksa običajno imenujemo morala (mos-moris), ki je latinski prevod grške besede
ethos. Ethos pisan z širokim "e" pa pomeni značaj, karakter, prvotno celo še
bivališče. Po tem pojmovanju deluje etično tisti, ki normam, običajem in
tradicionalnim kriterijem ne sledi brezpogojno, temveč ravna po lastni presoji in
premisleku. Takšno pojmovanje zaznamuje samostojno vrednostno držo in se utrdi
kot temelj kreposti. Samostojno moralno delovanje, ki ni slepo sledenje splošno
sprejeti morali ampak njegova kritična nadgradnja se povezuje s svobodnim etičnim
delovanjem oziroma z etičnostjo. Znano je, da je bil Sokrat obsojen na smrt zaradi
domnevno škodljivega vpliva na mladino. Ker je v imenu osebne svobode svojega
ethosa ogrožal atenski moralni kodeks, je moral umreti.3 Temeljni kriterij za
presojanje morale je odprtost svobode, ki je istočasno tudi glavni razlog za sam njen
nastanek. Postavlja se vprašanje ali ravna človek dobro takrat, ko sledi moralnim
normam, ki veljajo v določenem okolju ali pa takrat, ko se trudi presojati iz svojega
2 Stres Anton, Etika ali filozofija morale, Družina, Ljubljana 1999, str. 10 3 Ošlaj Borut, Etičnost prostovoljstva –prostovoljnost etičnosti, URL:
http://www.prostovoljstvo.org/download.php?a=preview&cat=news_files&id=10, str 4
8
zornega kota in premisleka in po možnosti spreminjati veljavno moralo. Gre za
razliko med nesamostojnim (heteronomnim) in samostojnim (avtonomnim)
odločanjem. Delovati po načelih heteronomnosti je lahko moralno dejanje ni pa
nujno da je etično. Morala se največkrat opredeljuje kot sistem nepisanih pravil in
običajev, ki opredeljujejo odnose med ljudmi z vidika dobrega in slabega, je oblika
družbene zavesti, ki se spreminja v času in prostoru in se razvija z vzgojo ter pod
vplivom družbene skupnosti. Morala kot sistem vrednot ni vnaprej natančno
opredeljena, je fleksibilna, moralne norme se nanašajo na posameznika in jih je težko
posploševati. Sestavni del morale ni samo razum ampak tudi čustva in osebnost
posameznika kot celota. Moralna norma se uresniči šele takrat ko jo posameznik
spontano in avtonomno udejanji. Osnovna funkcija morale je zagotavljanje
človečnosti in višje stopnje kvalitete v odnosih med ljudmi kot pogoj za človeški
obstoj in humani razvoj. Takšno pojmovanje morale je sprejela večina teoretikov.4
Ob množici različnih moral se postavlja vprašanje ali obstajajo neke skupne vrednote
kot skupni imenovalec ali merilo njihove etičnosti. "Dejstvo je, da pogum,
velikodušnost, predanost, pravičnost, hvaležnost, poštenost, doslednost ipd. v vseh
kulturah sprožajo veliko mero odobravanja in občudovanja, prav tako kot sprožajo
izdaja, laž, strahopetnost, skopost, razuzdanost, trmoglavost, svojevoljnost ipd.
povsod prezir in zaničevanje. Zakaj? Kaj je tu skupni imenovalec enotnega
občudovanja na eni in zaničevanja na drugi strani?"5 Vidimo torej, da je skupni
imenovalec vseh naštetih vrlin, obrat k drugemu skozi omejitev lastnih interesov. V
vseh kulturah je osnovno merilo etičnosti moralnih dejanj stopnja samozanikanja
skozi obrat k drugemu ali altruizem, medtem ko je kriterij neetičnosti egoizem.
Etika se ponavadi opredeljuje kot filozofija morale, ki raziskuje izvor, smotre,
motive in norme moralnega delovanja. Je tudi teorija, ki racionalno utemeljuje
različne vrste moral v družbi. Raziskuje kaj je moralna zavest, kaj je dobro samo po
sebi oziroma kaj naj človek dela ali ne dela, da bi bil moralni subjekt ter kaj človeka
usmerja kot najpopolnejše živo bitje. Etika se ne ukvarja toliko z moralnimi
zapovedmi in dolžnosti ampak s tem kaj človek kot moralno bitje je in zakaj
4 Primerjaj: Lukić D. Radomir , Sociologija morala, Naučna kniga Beograd ,1982, str. 120 ter Selih
Alenka, Razhajanje med poklicnoetičnimi in pravnimi normami, 138. skupščina Slovenskega zdravniškega društva "Zdravnik in etika" , str. 1, Supek Ivan, Znanost i etika BS 66, br. 4, Zagreb1966, str. 682, URL:htpp://www.hrcak.srce.hr
5 Ošlaj Borut, ibidem, str. 7
9
humanost vsebuje tudi moralnost ter na kakšen način ugotovimo kaj je moralno
dobro in kaj ni. Tako se je s časom kljub izvorno enakemu pomenu med moralo in
etiko izoblikovala razlika, ki jo bom tudi sama v nalogi upoštevala. Morala ostaja v
uporabi v smislu življenjskih norm, pravil in zapovedi, medtem ko etika opredeljuje
izvirno človeško moralno zavest o tem, da obstajajo obveznosti in dolžnosti. Torej
moralo lahko pojmujemo kot nabor konkretnih življenjskih norm, pravil in dolžnosti,
ki obstajajo v vsaki skupini, družbi ali kulturi in etiko kot moralno filozofijo.
Moralna vest je zavest o tem da ni vseeno kako človek živi, ampak mora delati dobro
in se izogibati slabega. To je sposobnost da je človek kot umno bitje sposoben
spoznati kaj je dobro in slabo in se s tem v skladu samocenjevati, presojati in
usmerjati. Ko se vest kot sodnik moralnega delovanja nanaša na prihodnje dogodke
dobi obliko "glasu" ki ukazuje ali prepoveduje, medtem ko se nanaša na pretekle
dogodke se izraža v čustvu zadovoljstva ali nezadovoljstva. Torej vest od človeka
zahteva da presoja ali je določeno dejanje moralno dobro ali ne ali je prav da ga
naredimo ali pa ne. Posameznik v etiki išče konstantne vrednote, ki bi ga naj
usmerjale v delovanju, obnašanju in življenju. Skozi etiko se posameznik uresničuje
kot človeško bitje in za njega pomeni bistvo življenja. Etične smotre in cilje
sprejmemo kot nekaj kar nam je dano ter kaj smo odkrili in zato moramo spoštovati.
Iz tega izhaja, da je morala nekaj izven nas kar se zavedamo da obstaja in kaj smo
odkrili ter pogojuje naše obnašanje, delovanje in življenje. Zato je prva naloga
etičnega obnašanja posameznika da postane pozoren do drugih in stopi z njimi v
odnos, kar prispeva medsebojnemu bogatenju, spoštovanju in ne strahu in uničenju.
Bistvo etike in morale so vrednote kot odnos človeka do nečesa kaj ima za njega
večjo ceno in veljavnost kot nekaj drugega. Značilnost vrednot je, da so relativno
stabilne in podvržene spremembam samo pri večjih družbenih spremembah.
Vrednote odražajo prepričanje neke skupine ali družbe o tem kaj je za njih dobro in
zaželeno oziroma slabo in nezaželeno in jim na ta način dajejo usmeritev v življenju
in obnašanju. Vrednote se razvijajo relativno počasi in jih prevzamemo od okolja,
družine in predhodnih rodov. Ravnanje v skladu z vrednotami velja za pošteno,
etično in moralno. Čeprav nekateri zagovarjajo nedeljivost etike se le ta v praksi
pojavlja v različnih posebnih etikah, ki niso univerzalne in enake vedno in povsod.
Zato lahko govorimo o etičnem relativizmu.
10
Tvorec prvega celovitega etičnega sistema je bil Aristotel, pred njim pa sta v smeri
etike že delovala tudi njegova predhodnika Sokrat in Platon. Sokrat je zastopal
pozicijo, da je prava vednost pogoj dobremu delovanju. Platon pa je temeljil na
konceptu vesti kot notranjemu etičnemu merilu nravnosti ter ideji dobrega kot
transcendentnemu pravzoru in biti dobrega.6
V teoriji7 je etika v vsebinskem smislu opredeljena kot filozofska disciplina ali
panoga, ki se ukvarja s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in
zlega, moralnega in nemoralnega. Je teoretična filozofska refleksija o nravnosti, o
pojavih in procesih, ki so moralno relevantni. Etika si prizadeva opredeliti naravo in
pomen različnih moral. Etično, pomeni biti usklajeno z nekim splošnim idealnim
standardom o dobrem ali slabem o pravilnem ali napačnem. Biti etičen ne pomeni
nujno sledenje veljavnim moralnim normam in uveljavljenem vrednostnem sistemu
temveč si postaviti etičnost za vrhovno vrednoto. V vseh časih in družbah prihaja do
prekrivanja med moralo in etiko, vendar se moralna pravila spreminjajo hitreje kot
etične vrednote. Etika in morala se ne izključujeta temveč dopolnjujeta. Etika se
začenja prav tam, kjer moralne norme ne sprejemamo brez vprašanja, marveč kjer se
iščejo racionalne utemeljitve za človeško ravnanje.
Morala pa je opredeljena kot skupek predpisov, norm, vrednot, idealov, ki so
sankcionirani s posebno notranjo, subjektivno sankcijo, katero posameznik uporablja
na samem sebi zaradi morebitnega kršenja omenjenih nravstvenih postavk. Morala je
toliko bolj učinkovita, kolikor bolj je ponotranjena oziroma kolikor bolj jo oseba
posvoji.8 Pri morali se običajno presoja odnos posameznika do drugih, medtem ko je
pri etiki poudarek do stalnih v podzavesti prisotnih idealov o dobroti. Etično deluje
posameznik, ko postopa v skladu s svojo vestjo in ima jasne predstave o dobrem in
slabem ter pravilnem in napačnem. Kant je bil mnenja, da je vir morale v samem
človeku. Vsak človek tudi brez filozofije ve kaj je dobro in prav in kaj ne in kako je
potrebno delovati, da bi bil dober in pošten. To vsak človek že nosi v sebi in svoji
vesti. Moralne norme zahtevajo brezpogojno veljavnost, ker so vedno v vprašanju
drugi ljudje a edino dobro brez omejitev je dobra volja, ki je dobra sama po sebi. Po
6 Sruk Vladimir, Leksikon morale in etike, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor 1999, str.138 7 Sruk Vladimir, Filozofija, Cankarjeva založba, Maribor 1995, str.108 8 Sruk Vladimir, ibidem, Maribor 1999, str.305
11
Kantovem kategoričnem imperativu je potrebno delovati po tisti ideji za katero
mislimo, da lahko postane splošni zakon katerega bodo vsi spoštovali.
„Morala naj bi poudarjala vidik dolžnosti človeka do drugih in spoštovanje zapovedi,
ki veljajo in so sprejemljiva v določenem družbenem okolju. Etika je bolj temeljna,
absolutna in splošna, medtem ko je morala konkretna in relativna ter spremenljiva.
Etične vrednote naj bi se skozi moralo (družbeno ocenjevanje) udejanjale in kot take
naj bi bile obvezne. “9
„Pri morali človek veruje, da je tisto, kar mu okolje nudi kot moralno pravilno,
pravilno in dobro, vendar pa to še objektivno ne pomeni, da je dejansko samo po sebi
dobro. Pri etiki pa je zlasti bistvena zavest človeka o tem, da je nujno moralno
delovanje zaradi dobrega.“10 Dobro je največja moralna vrednota. To je človeška
lastnost, ki ustreza bistvu človeka. Humanizem pa je dolžnost vsakega posameznika,
pogoj za dobro življenje, ker predpostavlja sodelovanje z drugimi ljudmi, dialog ter
dostojanstvo človeka. Dobro je lahko samo po sebi dobro ali je uporabno dobro.
Dobro samo po sebi ni odvisno od drugih oseb, nima zunanji smoter in cilj, neke
koristi ali interesa. To je čisto dobro in temelj moralnega delovanja.
Razlika med etičnimi in moralnimi vrednotami je podobna razliki v pravu med
konceptom veljavnega zakona (de lege lata) in konceptom idealnega zakona (de lege
ferenda). De lege lata je torej tisto kar sprejme okolje, je moralno pravilo medtem so
etične vrednote višje od moralnih, ki naj bi veljale in so zato podobne konceptu
idealnega zakona de lege ferenda. To je tudi razlog, da ne govorimo o moralnih
kodeksih, ker bi to pomenilo prepisovanje obstoječih moralnih norm, prepričanj, šeg
in pravil ampak o etičnih kodeksih s katerimi želimo ustvariti idealne standarde
odnosov med ljudmi.
9 Ivanjko Šime, Neznostna lahkotnost enotnosti in razdvojenosti med moralo, etiko in pravom, Dialogi,
1/2, Maribor 2008, str. 3 10 Ivanjko Šime, ibidem, str. 5
12
Shema 1: Razmerje med etiko in moralo 11
Med pravom, moralo in etiko obstajajo določene podobnosti in razlike. Pravo vedno
ureja odnose med ljudmi, medtem ko morala in etika urejata odnose med človekom
in zunanjim okoljem ter odnos človeka do samega sebe. Pravo se pojmuje tudi kot
minimum morale. Razlike in skupne značilnosti med etiko, moralo in pravom bom
razvrstila na podlagi različnih teoretičnih gledanj kot sledi:
Po nastanku: Pravo je celovito in sistematično načrtovan normativni sistem. Pravo
mora imeti oporo v morali, da bi ga ljudje akceptirali in se po njem ravnali ker v
nasprotnem postane nasilno in prisilno. Pravo kot minimum morale istočasno
pomeni, da vladajoča morala vsaj v določenem obsegu pozitivno vrednoti pravo da bi
lahko bilo družbeno učinkovito. Zakoni poskušajo bolj kot etičnim vrednotam slediti
moralnim normam. Morala pa se razvija sčasoma in postopoma kot spontano
ponotranjenje moralnih pravil. Moralne norme so nastale že v prvobitni skupnosti. V
11 Tavčar Mitja, Management, Didakta, Radovljica 1994, str. 137
RAVEN ZNANOSTI
RAVEN PRAKSE
ETIKA, SODILA…
PRAVILA, MORALA…
ANALITIKA - INTUICIJA
NAUK O MORALI
ZAMISLI O URAVNAVANJU
RUTINA
KONKRETIZACIJA POSPLOŠEVANJE
13
evolucijskem razvoju se je človek vedno spraševal, kako naj se vede in deluje, da bi
drugi bili srečni in kako naj se vedejo drugi da bi on bil srečen. Ob takšnem načinu
razmišljanja so se oblikovala pravila ljudskega obnašanja, ki jih imenujemo morala.
Morala se začenja tam kjer človek svojo individualnost usklajuje in podreja
zahtevam življenja v skupnosti.
Po načinu normiranja : Pravo je sistem pravnih norm, ki so vsebovane v zakonih
oziroma so kodificirane. Pravice in dolžnosti so vnaprej določene. Moralne norme so
nepisana pravila, ki niso vsebovana v zakonih. Moralne norme se menjajo s časom in
so različne pri narodih in kulturah. Moralne norme so odporne na hotene spremembe.
To ni enoten sistem pravil ampak je socialno razpršen. Obstaja več vrst moral, ki so
si lahko celo nasprotujoče. Moralne norme kot sistem vrednot o tem kaj je dobro in
slabo niso vnaprej določene, so prilagodljive. Vrednostne sodbe se ponavadi
nanašajo na posameznika in jih je težko posploševati
Po usmerjenosti: Pravo je vedno sistematično in racionalno usmerjeno. Morala je
čustveno in iracionalno usmerjena.
Po sankcijah: Pravne sankcije so predvidene in vnaprej določene. Pravo vnaprej
določa katero ravnanje ni dopustno, kakšne so možne negativne posledice, kateri
pogoji morajo biti izpolnjeni da te posledice nastanejo. Moralne sankcije so pogojene
s spontanim odzivom družbe na vedenje in delovanje posameznika. Moralna sankcija
je težko predvidljiva, praviloma je ni mogoče izsiliti ker je spontana. Kaže pa se kot
peklenje vesti ali kot prezir, bojkot in kritika družbe kot organizirana oblika
zunanjega pritiska na neustrezno vedenje posameznika.
Po družbeni funkciji: Osnovna vloga prava je vnos reda v družbo. To zagotavlja s
sistemom medsebojno usklajenih pravil, ki naj vnašajo v družbo red. Pravo
zagotavlja pravila obnašanja zlasti za konfliktne situacije ter pravila razreševanja
takšnih situacij. Temeljna funkcija morale je vnos človečnosti in kvalitetnejših
odnosov med ljudi.
Po vrsti varnosti: Pravo zagotavlja pravno varstvo človeka oziroma ga varuje pred
škodljivimi ravnanji drugih. Pravna varnost zagotavlja varnost zdravja, življenja in
premoženja človeka. Moralna varnost je višja stopnja varnosti, ki človeku zagotavlja
višjo stopnjo človečnosti in kulturnega odnosa do drugega človeka. Z moralno
14
varnostjo se zagotavlja uveljavljanje načela enakovrednosti kar pravo ne zagotavlja.
Moralno varnost kot vizijo je možno uresničiti v visoko demokratičnih pluralističnih
družbenih sistemih kjer je možna humana komunikacija med enakopravnimi subjekti
ne glede na morebitna različna stališča in razmišljanja.
Morala se objektivizira v kodeksih poklicne etike imenovanih tudi deontološki
kodeksi. Zaradi obstoja različnih moral znotraj družbe, je izvirna skupnostna morala
le v tistem obsegu v katerem so individualne morale posameznikov identične. Tako
se posamezniki združujejo v moralne skupnosti, ki imajo enake moralne vrednote.
Poklicni kodeksi etike so v bistvu povprečna dogovorjena kompromisna
objektivizirana moralna pravila. Poklicna etika izraža moralo, ki ni splošna družbena
morala ne morala posameznika temveč morala določene stroke ali poklica. Kodeksi
so zapis določenih moralnih pravil in načel, ki so se izoblikovale v določenem
poklicu, stroki ali stanu v nekem daljšem časovnem obdobju. Kodeksi poklicne etike
imajo dvojno naravo. Po eni strani so povsem pravni predpisi po drugi pa imajo
značilnosti, ki jih prepisujemo morali. Ker predpisujejo določeno vedenje in
ravnanje, delujejo na področju prava. Moralna vsebina vodil poklicne etike se kaže
skozi obliko. Zato poklicne kodekse uvrščamo med pravo in moralo. Vsebina in
oblika teh vodil trčita skozi sprejemanje, zapis, oblikovnost, odziv na kršitve in
institucionalnost poklicne morale.12Kodeksi vsebujejo pravna načela in pravna
pravila. Pravno pravilo dokončno opredeli način vedenja po principu vse ali nič.
Pravno načelo pa vstopi v proces odločanja kot argument z neko težo, čeprav to ne
pomeni da odločitev ne more biti drugačna kot načelo usmerja. Pravna načela vedno
podajajo neki ideal, vrednoto ali cilj, ki ga želimo doseči. Načela zapovedujejo
prizadevanje ne pa rezultate. Manjši del kodeksov so pravila in večji načela.
V sodobni pravni filozofiji se odnos med pravom in moralo obravnava na treh
ravneh.13Prva raven temelji na stališču, da sta pravo in morala identična sistema
norm, pri čemer so pozitivne pravne norme podrejene temeljnim moralnim načelom
(naravna teorija prava). Druga raven pravo in moralo obravnava kot ločena sistema
norm (pravni pozitivizem). Tretja raven pa temelji na stališču, da sta pravo in morala
12 Aleš Novak, Pravo in vrednote: Deontološki kodeksi pravniških poklicev-med moralo in pravom,
Podjetje in delo, 6, 2001, str. 1081-1088 13 Stanković Vuk Dejan, Moral i pravo u savremenoj pravnoj filozofiji, Institut za filozofiju i društvenu
teoriju, Beograd, str. 203
15
ločena normativna sistema, ki se radikalno ne izključujeta, ampak med njima obstaja
veliko stičnih točk in dopolnjevanja. In ravno to pojmovanje je v današnjem času
prevladujoče.14
2.2 Poslovna etika in morala
Glede na to, da v literaturi ni enotnosti o uporabi pojma poslovna morala in etika ter
se izmenoma uporabljata, bom v svojem nadaljnjem obravnavanju naloge izhajala iz
stališča da je etika filozofija morale in sledi splošni zakonitosti, medtem ko je moral
lahko več in so odraz navad, običajev, šeg in nagibov posameznikov ter so med seboj
razlikujejo, bom razumela da do cilja (etike) lahko vodi več poti (moral). Sam pojem
poslovne etike je večpomenski. Poslovna etika se lahko obravnava kot filozofska
disciplina, kot teorija etike v poslovnem življenju, kot ekonomska disciplina ali pa
kot modni trend. V nalogi bom obravnavala poslovno etiko z vidika uveljavljanja
najvišjih moralnih standardov v poslovni praksi. Vrednote poslovne etike usmerjajo
posameznika k idealnemu obnašanju v poslovnih odnosih, medtem pa morala
odražala obstoječe stanje sprejetih pravil in običajev, ki urejajo odnose med
gospodarskimi subjekti v času in prostoru. Na trgu se razvijajo posebna moralna
pravila, ki se konkretizirajo v različnih etičnih kodeksih, ki naj bi bili v pomoč
udeležencem v prometu blaga in storitev v medsebojnem sodelovanju z vidika
poštenosti, pravičnosti in človečnosti. Na ta način etika in morala pomagata urejati
odnose med gospodarskimi subjekti na področju kjer to pravo ne more.
Razmišljanje o poslovni etiki se je začelo že v času reformacije, ko je katoliška
doktrina trdila, da noben podjetnik ne more ustreči Bogu in so se verniki izogibali
trgovanju. Asketski protestantizem predvsem kalvinizem je po drugi strani tudi
najbolj vernim ustvaril osnovo za poslovno življenje. Protestantska vera daje delu in
pridobivanju materialnih dobrin etični značaj. Poslovanje se kaže kot največja
racionalnost življenja. In ravno v protestantski etiki nekateri vidijo duh kapitalizma,
ki je z racionalizacijo premagal tradicionalizem.15 Kapitalizem ni samo akumuliranje
bogastva ampak način življenja, ki vsebuje svojo moralo in etiko. In ravno
protestantska etika s svojim razmišljanjem, je bila v 16. stoletju glavni motiv za hiter
14 Dworkin Ronald, Taking Right Seriously, Harvard Universiti Press, Cambridge-Massachutsets, 1977,
str.184 15 Weber Max: Protestantska etika in duh kapitalizma, Ljubljana, Založba Škuc, 1988, str.225
16
razvoj kapitalizma.
Že od 16. stoletja naprej se ob oblikovanju lex mercatorie (pravna pravila, ki veljajo
za trgovce), oblikuje tudi ločena etika, ki odstopa v svojih sodbah od običajnega
etičnega vrednotenja na področju medčloveških odnosov. Ustvarjajo se etična
pravila, ki so liberalnejša v odnosu do klasične družbene ali osebne morale, ki je
temeljila na biblijskih načelih. Oblikuje se torej pravo in etika, ki pozitivno prispeva
k razvoju gospodarstva ob zavesti, da se ne ogrožajo temeljne institucije prava in
morale. Podobno kot trgovsko pravo, ki omogoča hitrejšo dinamiko medsebojnih
trgovskih odnosov in daje večjo svobodo trgovcem pri urejanju medsebojnih
poslovnih razmerij, trgovska etika poskuša trgovce osvoboditi od togih etičnih meril.
Učinek - dobiček, ki ga doseže gospodarstvo pravno formalno pripada trgovcu,
vendar ga etično vrednotenje prisiljuje, da ga v celoti ne uporabi zase, temveč za
splošne koristi. 16 Iz navedenega je razvidno, da se že takrat pojavlja koncept skrbi za
širše okolje in javno dobro, ki ga danes imenujemo družbena odgovornost. Poslovna
etika in morala v današnjem času pridobivata strateški pomen ker v gospodarstvu
ustvarjata sistem upravljanja na moralnih načelih, ki omogočajo gospodarskim
subjektom, da se kvalitetno odzivajo na potrebe deležnikov gospodarskih subjektov.
Poslovna etika in morala sta nujni saj popolne konkurence in trga, ki bi samodejno in
popolno urejal odnose med gospodarskimi subjekti, ni. Glede na to, da je današnji
demokratični kapitalizem podrejen pridobitništvu in dobičku, ne glede na škodljivo
dejanje na okolje, družbo in posameznika, je za razvoj družbe nujno potrebno etično
presojanje in razmišljanje o moralnih vrednotah.
„Etično poslovanje naj bi pomenilo realno poslovanje z vidika morale oziroma z
vidika ocenjevanja, kaj je dobro, pošteno in pravično. Je vizija absolutnega
udejanjanja moralnih kriterijev na področju podjetništva oziroma najgloblja
osmislitev poslovnega življenja oziroma ustvarjalnosti in snovanja pri izvajanju
gospodarske dejavnosti.“17 Poslovna etika ima trajnejši pomen in pomeni filozofijo
poslovne morale kar pomeni, da jo je težko uokviriti v neka pravila saj zahteva vedno
premislek o uresničevanju absolutnega dobra v poslovanju gospodarskih družb. Ker
16 Ivanjko Šime, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v
raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.94 17 Ivanjko Šime, Podjetništvo z negativnim moralnim predznakom, Podjetje in delo, št. 7, 2006, str.
1164
17
je temeljno poslovno etiko kot filozofijo poslovne morale težko neposredno uporabiti
pri konkretnih zahtevnih gospodarskih stanjih, bi kazalo posvetiti pozornost
oblikovanju profesionalnih etik, ki bi se s časom preoblikovale v splošno poslovno
etiko.
Poslovna etika raziskuje načine in oblike poslovnega življenja pri katerih gre za
ločevanje, urejanje in presojanje poslovanj na podlagi moralnih kriterijev, norm in
pravil. V sodobnih gospodarskih subjektih prevladujejo kvalitativne vrednote in cilji
poslovanja. V ospredju je skrb za zaposlene, kupce, poslovne partnerje in javno
dobro. Res pa je, da poslovna etika ne bo naredila posameznika za etičnega, če ta to
ne želi postati. Etika se ne da naučiti na seminarju temveč se mora spoznati kot del
notranjega življenja vsakega poslovnega človeka. Je odraz vpliva okolja in širše
družbe na osebno odločanje pri razreševanju nasprotij in konfliktov med ljudmi.
Poslovna etika preučuje moralo, moralna načela in moralno odločanje, kakor tudi
racionalna sodila (norme) in postopke za etično odločanje v poslovanju
gospodarskega subjekta. Idealno etično poslovanje in delovanje je v gospodarskem
svetu skoraj nemogoče. Možno pa je kontinuirano zviševanje ravni poslovne morale,
ki je še uresničljivo z vidika dobrega, opredeliti kot etično poslovanje s stališča,
poštenega, skrbnega in odgovornega poslovanja. Etična načela naj bi zasledovala
najvišje vrednote, ki so možne v poslovnem svetu.
Pri urejanju družbenega življenja poznamo poleg pravnih, političnih, ekonomskih
tudi moralna pravila. Ker pravna pravila niso vedno primerna za urejanje številnih
medsebojnih poslovnih odnosov so se izoblikovala moralna pravila ki nadgrajujejo
pravno ureditev. Moralna pravila se običajno delijo na osebno in družbeno moralo.
Pri osebni morali se človek ravna na podlagi norm, ki jih je sam in pod vplivom
okolja izoblikoval tekom življenja. Z osebno moralo je povezan smoter in cilj
človeškega življenja, ki je opredeljen kot sreča ali pa kot dobrota in izpolnitev
dolžnosti, ki se lahko doseže preko osebne morale. Te norme človeka usmerjajo do
drugih, do sebe in do okolja. Enako se v družbi izoblikujejo neke družbene norme
obnašanja v življenju kot družbena moralna pravila čeprav pojem družbene morale
ne odgovarja bistvu morale, ki je vedno vezana na zavest posameznika. V vsaki
družbi se oblikujejo določene predstave o vrednotah in delovanju, ki se ocenjuje kot
dobro ali slabo glede na konkretno organizirani način življenja. Zato govorimo o
18
družbeni zavesti kot izrazu skupnih interesov, smotrov in ciljev v družbi. Družbena
zavest in s tem morala delujeta preko zavesti posameznika, da sprejme določene
družbene vrednote ter sodeluje pri njihovem nadaljnjem oblikovanju. Družbena
morala je vsebovana v mnogih pravnih in družbeno politi čnih aktih in dokumentih.
Na višji stopnji gospodarskega razvoja pride do ločitve poslovne morale od splošno
družbene morale. Poslovna morala se pojavlja na stopnji, ko pride zaradi konkurence
na trgu do nasprotujočih interesov gospodarskih družb v blagovnem prometu pri
urejanju njihovih medsebojnih odnosov. Poslovna morala ni identična osebni morali.
Temeljni cilj osebne in družbene morale je osebna sreča in zadovoljstvo z življenjem
v družbi, medtem ko je osnovni cilj poslovne morale ohranitev vsebine poslovnega
odnosa pri katerem morajo vsem gospodarskim udeležencem biti zagotovljene enake
možnosti. Pomembno za moralno oceno obnašanja gospodarske družbe na trgu je,
kakšno bi to moralo biti z vidika poštenega, pravičnega, racionalnega in dobrega
obnašanja v poslovnih odnosih. Poslovna morala ima precej normativni pomen in se
približuje pravu, kar pa ne bi mogli reči za osebno moralo. Čeprav pravo in morala v
gospodarskem sistemu delujeta ločeno glede na cilje ki jih zasledujeta, je njihovo
delovanje skupno.Ker so moralna pravila fleksibilnejša od pravnih, ki so v bistvu
statična, morala lažje in učinkoviteje ureja različne vrste poslovnih odnosov med
gospodarskimi subjekti. Pravo ne more zavarovati človeka pred oblastjo in drugimi
ljudmi. Vsebino poslovne morale so tekom časa izoblikovali številni pošteni,
razumni, skrbni in odgovorni udeleženci v blagovnem prometu. Ta je našla prostor
predvsem v dobrih poslovnih običajih, drugih družbenih običajih ter v pravnih aktih.
Poslovna morala je prostovoljno izbrana pokornost dobrim poslovnim običajem, ki
so s tradicijo uvrščeni in vpeti v neko socio-gospodarsko okolje kot vzoren način
gledanja in veljaven standard ocenjevanja stvari, postopkov in obnašanja
posameznikov in skupin na področju gospodarjenja. Poslovna morala išče svoje
mesto v svobodnem medprostoru, ki je poslovnemu človeku na voljo med
obveznostmi (gospodarsko, obligacijsko pravo, pravni red) znotraj socio-sistema, v
katerem posluje na eni strani in nujnostjo brezpogojnega podrejanja zakonom trga
paradigmam učinkovite organizacije gospodarjenja, racionalnemu modelu
upravljanja in tistim tehnično-tehnološkim standardom, ki jih določajo institucije,
19
znanosti, stroke.18 Poslovna morala je koristna, saj lahko največjemu številu ljudi
zagotavlja največje koristi, če je sprejeta od večine. Pri poslovni morali je potrebno
razviti moralni čut kot prirojeno lastnost poslovnega človeka za dobro oziroma slabo
ter moralne pravice drugih in lastne moralne dolžnosti. Poslovna morala je nabor
normativnih pravil za odločanje, lahko kodeks, standard ali nabor standardov, ki
narekujejo, kako naj poslovnež ukrepa, kadar gre za korist, za pravice in dolžnosti do
samega sebe, do drugih in do organizacij.19 Vodilni gospodarstveniki, če želijo uspeti
morajo biti primerno strokovno usposobljeni ter vestni in visoko moralni. Da eno
brez drugega ne gre kaže današnja finančna, gospodarska in socialna kriza v vsej
svoji razsežnosti.
V literaturi obstaja veliko delitev etike glede na različna merila in kriterije. Tako
ločimo na pr. deskriptivno in normativno poslovno etiko.20 K poslovni etiki se tako
lahko pristopi deskriptivno in analitično, s tem, da se pač opisuje stanje (poslovna
morala) ali pa se poskuša delovati normativno z vplivanjem na spremembo
obstoječega stanja v smislu doseganja tiste stopnje, ki naj maksimalno zagotovi
moralno ravnanje v vseh porah gospodarskega življenja (poslovna etika).21
Zraven delitve na deskriptivno in normativno etiko, danes lahko govorimo o etiki
družbe, etiki podjetja ali organizacije, poslovni etiki, etiki managementa in etiki
posameznika.
Pri etiki posameznika ali managerja presojamo usklajenost njegovega delovanja z
vrednotami. Pri etiki managementa presojemo katerih vrednot se vodstvo družbe
drži.
Pri poslovni etiki presojamo kako se organizacija obnaša v sodelovanju z
gospodarskim in drugim okoljem.
Pri etiki družbe ocenjujemo katere vrednote prevladujejo.
18 Jelovac Dejan, Podjetniška kultura in etika, Visoka poslovna šola za podjetništvo, Portorož 2000,
str.86-87 19 Tavčar Mitja, Management, Didakta, Radovljica 1994, str.136 20 Jelovac Dejan, Podjetniška kultura in etika, Visoka poslovna šola za podjetništvo, Portorož 2000,
str.89 21 Ivanjko Šime, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v
raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.78
20
2.3 Dobri poslovni običaji in poslovna morala
Institut dobrega poslovnega običaja pomeni vsebino poslovne morale in ravnanja
subjektov na trgu tako med seboj kot odnosu do države. Dobri poslovni običaji niso
navadni poslovni ali trgovinski običaji. Poslovni običaj pomeni uveljavljen način
obnašanja. Dobre poslovne običaje pa lahko opredelimo kot standarde, ki izražajo
željo in težnjo po kvalitetnem, vestnem, poštenem, racionalnem in tržno koristnem
delovanju.22 Zato lahko rečemo, da so dobri poslovni običaji standardi poslovne
morale oziroma pomembno oporišče poslovne morale, ki jih je treba spoštovati. Tako
kot v teoriji ni enotnega mnenja o pomenu poslovne etike in morale v gospodarskem
življenju, tako tudi obstajajo pomisleki glede enačenja dobrih poslovnih običajev in
poslovne morale družbe. So istočasno povezava med pravo in etiko na področju
blagovnega prometa. Pomenijo normo oziroma merila, ki jih ni mogoče neposredno
uporabiti, ne da bi pri tem konkretizirali njihovo vsebino. Vsebina poslovnega
običaja pa se spreminja z razvojem družbe, družbenih odnosov in poslovnih
razmerij.23 To je tudi razlog da dobre poslovne običaje ni mogoče kodificirati. Na
vsebino dobrih poslovnih običajev v smislu kaj mora storiti udeleženec v blagovnem
prometu in kaj se od njega pričakuje vpliva gospodarsko, družbeno, kulturno in
znanstveno okolje gospodarskih subjektov. Dobre poslovne običaje je potrebno
spoštovati ne za to kar so pravno obvezni ampak zato ker so dobri. S tem izrazom ni
mišljeno to kar se dejansko dogaja, ampak tisto, kar naj bi se dogajalo. Tako za dober
poslovni običaj lahko štejemo tudi nekaj, kar ni običajno, pa bi moralo biti. Na
nekaterih področjih podjetništva bi bilo dobro razmisliti, da se dobri poslovni običaji
zapišejo, saj se nekateri običaji v uporabi ne morejo šteti za dobre. Dobre poslovne
običaje je potrebno razvijati kot metodo utrjevanja poslovne morale na področju
gospodarstva, saj se s tem povečuje odgovornost udeležencev v blagovnem prometu.
Dober poslovni običaj pomeni načelo poslovne morale uveljavljeno v praksi, ki je
lahko zapisano (v obliki kodeksa, uzanc) lahko pa predstavlja tudi kršitev nepisanega
pravila. Vsebina dobrega poslovnega običaja se določa na podlagi splošnih družbenih
ocen, zlasti pa ocen in mnenj udeležencev v prometu blaga in storitev, kaj mora
22 Ivanjko Šime, Trg in poslovna morala, Svetovalec -priloga gospodarskega vestnika, št. 28, 1998, str.
58 23 Penko-Natlačen Metka, Častno sodišče pri GZS pri Gospodarski zbornici Slovenije in Kodeks o
dobrih poslovnih običajih pri poslovanju z nepremičninami, http://www.gzs.si/slo/storitve/poslovne_informacije/pravna_podrocja_in_predpisi/reseva...
21
storiti udeleženec oziroma kaj se od njega pričakuje kot od vestnega, poštenega,
skrbnega udeleženca-gospodarstvenika v prometu.24
V sodni praksi se je že oblikovala vrsta kriterijev, na podlagi katerih je mogoče
ugotavljati, ali gre za dejanje, ki nasprotuje dobrim poslovnim običajem: to so zlasti
mnenja pošteno mislečih ljudi, razumnih trgovcev in povprečno mislečih
uporabnikov, zdravo gledanje udeležencev v prometu blaga in storitev in pogledi
širše množice potrošnikov.
2.4 Viri poslovne etike
Da bi se lažje etično odločali je potrebno poznati tudi vire etike, ki se nahajajo v
zunanjem in notranjem okolju organizacije. V zunanjem okolju Steiner&Steiner25
ugotavljata pet virov poslovne etike: genetsko dediščino, religijo, filozofijo, kulturo
in pravni sistem.
2.4.1 Viri v zunanjem okolju
Genetska dediščina:
V evolucijskem procesu je vsak človek v svojem sistemu vrednot pogojen z genetsko
dediščino. Pridobljene lastnosti kot so sodelovanje, vdanost, nesebičnost ter
požrtvovalnost so v človeški družbi izoblikovale razvoj etičnih vrednot in načel.
Posamezniki, ki se obnašajo v skladu s temi načeli so vsekakor v prednosti pred
tekmeci v evolucijskem boju.
Religija:
Religija je najstarejša zakladnica nekaterih vrednot kot so: poštenje, dobrodelnost,
vzajemnost ter solidarnost. Že Konfucij (551-479. pr.n.št.) je formuliral splošno
znano zlato pravilo, ki ga je pozneje prevzel tudi Jezus Kristus: "Ne stori drugim, kar
nočeš, da bi drugi storili tebi." Po tem učenju se vsi ljudje obravnavajo kot pridni in
enaki a razlike so pogojene z izobrazbo in bogastvom. Bistvena je morala oziroma
24 Ivanjko Šime, Poslovna morala, Zbornik: Profesionalna etika pri delu z ljudmi, Univerza v Mariboru,
Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno, Maribor 1996, str.181
25 Steiner Georg, Steiner John, Business, Government and Society, A Managerial Perspective-Text and Cases, New York, McGraw-Hill 1994, str. 186-196
22
način kako oblikovati poštenega človeka.
V budizmu se moralno učenje usmerja na osemvrstno pot (pravilni pogled, pravilna
odločitev, pravilni govor, pošteno delo, pošteni namen, neoporečno življenje,
pravilna zbranost pravilno razmišljanje ali ekstaza). Budizem predpisuje deset
zapovedi, ki so skoraj identične s krščanskimi.
V judizmu interesi igrajo najpomembnejšo vlogo v zagotavljanju etičnih standardov
pri čemer je zlato pravilo odločilnega pomena. Za Jude je bogastvo izziv, medtem ko
moč ne igra pomembno vlogo. Vera zahteva častno poslovanje čeprav na lastno
škodo. Konkurenčna prednost Judov skozi zgodovino je bila originalnost blaga, ki so
ga ponujali.
V krščanski veri, ki se deli na protestantsko, katoliško in pravoslavno, je poslovna
etika zelo razširjena. Protestantska vera poudarja intenzivno predanost delu,
zanesljivost, pridnost, varčnost, natančnost, samoomejevanje, lojalnost skupini ter
verodostojnost. Katoliška vera je znana po svojem socialnem in karitativnem
delovanju ter ignoriranju individualizma ter trga delovne sile. Dolgo časa je tudi
nasprotovala zaračunavanju obresti na posojila. Stališče pravoslavne cerkev je, da ni
poklicana, da spremlja gospodarstvo in socialna vprašanja ampak je njena naloga
zagotoviti smisel življenja človeku na zemlji.
Tudi islam ima nekaj zapovedi glede poštenega poslovanja. Te zapovedi so:
prepoved prekomernega bogatenja, ne pretirano hvaliti svoje blago, obvezno
pokazati vsako pomanjkljivost na blagu, ne prodajati po ceni ki je višja od tržne.
Zaželena je iskrenost v trgovini, korupcija je izrecno prepovedana, skrben odnos
delodajalcev do delojemalcev in dr.
Filozofski sistem - razmišljanja o etičnih vprašanjih so stara več kot 2000 let. Že stari
Grki so premišljevali o dejavnikih, ki vplivajo na človekove vrednote kot so krepost,
poštenje, sreča in drugo. Vendar etika kot samostojna filozofska veja se je
izoblikovala šele z Aristotelom. V Nikomahovi etiki Aristotel povzema miselnost
vseh grških moralistov, ko pravi: " Če bi vsi med seboj tekmovali v plemenitosti, če
bi si vsi prizadevali delati kar najlepša dejanja, bi bilo uresničeno vse, kar je
potrebno za skupno blaginjo, pa tudi vsak posameznik bi bil deležen najvišje
23
vrednote, če je v resnici krepost najvišja vrednota."26Pozneje je Sokrat razvil idejo,
da je morala močnejša od prava. Njegovo delo je nadaljeval Platon. Filozofska
dediščina starih Grkov na področju etike v poslovanju je ostala v prepričanju, da so
vrline kot so resnicoljubnost, dobrodelnost, pokorščina zakonom, pravica, pogum
zelo pomembne za poslovni uspeh.
Na področju etike so v krščanstvu največ prispevali filozof in teolog sv. Avguštin
(354-430) ter Tomaž Akvinski(1226-1274). Oba sta povzdigovala potrebo po pravem
odnosu do Boga. Tu se že pojavila potreba po moralnem odnosu, čeprav v
religijskem smislu.
V času razsvetljenstva sta Spinoza(1634-1677) in Kant(1724-1804) nasprotovala
etičnim principom, ki naj bi bili posledica božje volje. Zlasti Kant je poskušal
izoblikovati splošna, realna in razumna etična pravila. Pozneje je Bentham (1748-
1832) razvil teorijo koristnosti v etiki, ki jo je izpopolnil Mill (1808-1873). Locke
(1632-1704) je poudarjal človekove pravice in načela, ki so še danes aktualna pri
državnih in poslovnih voditeljih.
Med realisti Spencer (1820-1903) obravnava etiko kot dinamičen proces v katerem
dobro preživi in slabo propade. Nietzsche je bil drugačnega mnenja od
predhodnikov, saj je menil, da obstajajo moralna načela, ki jih oblikujejo vodilni na
podlagi svojih prepričanj ne da bi upoštevali skupno dobro vseh ljudi.
Na začetku prejšnjega stoletja se je oblikovala z Mooreom nova čuvstvena šola etike,
ki je menila, da etične misli niso nič drugega kot izražanje osebnih prednosti in da je
nemogoče dokazati kaj je dobro in kaj slabo. Kot vidimo so filozofi skozi zgodovino
poskušali oblikovati etiko, ki bi bila v skladu s časom, medtem ko poslovneži še
dalje iščejo ustrezne etične smernice v poslovnem svetu.
Kultura - kot sistem tradicionalnih vrednot, pravil in standardov oblikuje ustrezno
vedenje. Ta pravila in standardi igrajo pomembno vlogo pri določanju vrednot, ker si
posamezniki pridobijo zaupanje, ko s svojim vedenjem oblikujejo kulturo skupine.
Sama civilizacija je skupek kulturnih izkušenj, ki so se razvile v treh razvojnih
stopnjah moralne kodifikacije in se ujemajo s spremembami ekonomskih in
26 Steiner&Steiner, ibidem ,str. 207
24
družbenih ureditev, ki jih je človeška zgodovina doživljala skozi čas.27
Etika je v zgodnji civilizaciji, ki je temeljila na nabiranju in lovu, slonela na kruti
življenjski stvarnosti, ki je bila zaznamovana z bojevitostjo, pohlepom in nasiljem v
boju za preživetje. Trgovski posli so temeljili na goljufiji in nepoštenosti.
Velike etične filozofije so nastale v agrarnem obdobju, ki se je začelo pred približno
100 000 let. V tem času so ponovno stopile v ospredje vrline kot so varčnost,
poštenje in mir. Cerkev je učila, da dobro obnašanje prinaša nagrado v obliki
nesmrtnosti in zveličanja.
Pred dvema stoletjema, ko se je začela industrijska revolucija, se je etični sistem
začel znova razvijati. Vrednote kapitalizma kot so potrošništvo, profit, materializem
so spremenile družbo institucionalno, fizično, kulturno in intelektualno. Stare vrline
kot so varčnost in zmernost so pozabljene. Zaradi spremembe kulturnih vrednot se
poslovneži srečujejo z mnogimi etničnimi dilemami. Vse bolj se uveljavlja družbena
odgovornost kot etični odnos udeležencev gospodarstva do javnega dobra. Etika v
multikulturalnih državah ni nujno enaka kot v tistih, ki so monokulturne. V praksi se
to največkrat pokaže na področju trženja, saj se je v pogojih globalizacije potrebno
prilagajati zaradi etičnega relativizma. To pomeni, da etični standardi niso
univerzalni in enaki povsod oziroma pri vseh kulturah in so posledica različne
dinamike razvoja produktivnih sil in družbenih odnosov.
Pravni sistem-Zakoni so prvo vodilo za etično odločanje poslovnežev. Sami zakoni
ne določajo etičnih standardov lahko pa omogočajo višje etična načela in merila.
Družba s pravnim sistemom želi ohraniti in uveljaviti ideje, navade, dobre poslovne
običaje in etične standarde, ki so trajnejše narave. Vendar odločitve na poslovnem
področju ne more v celoti pokrivati zakonodaja, ker ni vse kar je zakonito tudi
moralno in ni vse etično kar ni z zakonom prepovedano. Pravni sistem se razvija in
dopolnjuje ter je pomemben vir poslovno etičnega in moralnega odločanja in
obnašanja.
2.4.2 Viri v notranjem okolju
V notranjem okolju družbe lahko najdemo vire poslovne etike v sistemu vodenja
27 Steiner&Steiner, ibidem, str. 191
25
družbe, strategiji in poslovnih rezultatih, organizacijski kulturi ter etičnih standardih
posameznikov.
Vodenje:
Vzgledno etično odločanje managementa je bistveni vir za vzpostavljanje etičnih
standardov obnašanja na nižjih ravneh vodenja družbe. Nobena pisana pravila in
kodeksi ne morejo vplivati na etično obnašanje organizacije kot vzorno etično
obnašanje vodstva družbe. Če ima vodstvo npr. napačno zastavljene sisteme
vrednotenja uspeha organizacije in posameznih zaposlenih, je težko pričakovati
etično delovanje deležnikov organizacije.
Strategija družbe:
Strategija družbe kot pot in način uresničevanja smotrov in ciljev družbe mora imeti
vgrajene etične standarde v smislu upoštevanja trajnostnega razvoja, dolgoročnosti in
upoštevanja interesov širše družbe.
Organizacijska kultura:
Organizacijsko kulturo lahko razumemo kot celovit sistem vrednot, norm, prepričanj,
predstav in simbolov, ki določajo način obnašanja zaposlenih v notranjem in
zunanjem okolju, s katerim oblikujejo pojavno obliko družbe. Kultura so nepisana
pravila obnašanja organizacije, ki jo kot lepilo držijo skupaj. Zaželeno je, da je
kultura usklajena s strategijo družbe in da so etične vrednote pomemben del kulture
družbe.
Moralni standardi posameznikov:
Individualni moralni standardi so predvsem pogojeni z moralnim odločanjem
vodstva družbe, velikostjo organizacije ter obstojem formalnih pravil etičnega
odločanja in obnašanja v družbi. Večje družbe imajo ponavadi oblikovan sistem
etičnega odločanja, ki je formaliziran v etičnih standardih in je vodilo za obnašanje
na nižjih ravneh.
2.5 Vloga in pomen poslovne etike in morale
Poseben pomen pridobiva poslovna etika v devetdesetih letih, ko je podobno kot
danes vladala recesija in brezposelnost, konkurenca se je zaostrovala, mnoge družbe
so propadle, medtem ko so se druge združevale. Aktualni problemi sedanje družbe so
26
povezani z veliko finančno krizo v svetu, ki se preliva v realni sektor ter grozi še z
večjo recesijo. Poslovna etika se sooča s problemi globalizacije, ohranjanja okolja,
informatizacije in hitrega tehnološkega napredka. Pogoji globalnega poslovanja
narekujejo doseganja zastavljenih ciljev družbe in konkurenčne prednosti ob
doseganju tudi drugih smotrov kot je le profitabilnost. Samo tiste gospodarske
družbe, ki bodo uspele uravnovesiti ekonomski interes z etičnimi načeli lahko
računajo na dolgoročni uspeh. Neetično obnašanje danes ne more biti dovoljeno niti
nagrajeno. Nastaja nov etični koncept, ki upošteva pravice in interese vseh
deležnikov, naravnega okolja in je trajnostno in dolgoročno usmerjen. Poslovna etika
postaja znanstvena disciplina brez katere si družba ne more zagotoviti obstoj in
uspešen dolgoročni razvoj.28
Različni škandali in krize sprožajo razmišljanja o večjem vplivu poslovne morale in
etike v gospodarstvu.29 Poslovna etika ni ovira konkurenci, kot se pogosto poudarja30
temveč je pogoj, da trg sploh deluje. Ugotavljanje delovanja trga via konkurenca se
zdi etično in ekonomsko pravilno, če konkurenčna tekma pravilno deluje. Pomembna
je ugotovitev, da je vsaka dejavnost, ki je etično napačna, tudi ekonomsko
neracionalna. Vsako omejevanje konkurence vodi do socialnih in ekoloških škod.
Uveljavljanje in spoštovanje poslovne etike je treba obravnavati kot možnost, da
gospodarski subjekt kot posamičnost in gospodarski subjekt kot celota aktivira
najbolj učinkovite potenciale.31 Cilj poslovne morale je varovanje vsebine
gospodarskih odnosov, v katerih naj bi bila dana vsakemu udeležencu enaka možnost
nastopanja in uveljavljanja svojih interesov.
28 Poslovna etika kot znanstvena disciplina je lahko vprašljiva glede na realni vpliv na ekonomijo, ki jo
dostikrat ignorira. Ekonomski razum se dostikrat definira brez moralnih vidikov, ki jih postavlja poslovna etika, glej Jurgen, Mittelstrass Konstanz, Wirtschaftethik als wisenschaftliche Diszplin? Peter Urlich, Auf der Suche nach eine modernen Wirtschaftethik, Stuttgart, str 16, povzeto po Šime Ivanjko, Etika managementa , aplikativna raziskava, Ljubljana 1996, str. 80
29 Leta 1944 je bil ustanovljen The International Business Ethics Institute, zasebna neprofitna izobraževalna organizacija, in sicer kot odgovor na naraščajoče potrebe po transnacionalizmu na področju poslovne etike. Dve leti zatem, leta 1966, se je na inštitutu za moralo na univerzi Reitaku (Tokio) srečalo več kot 200 ljudi iz 29 držav. Prvič v zgodovini so se na kongresu, posvečenem etiki v ekonomiji in poslu, zbrali ljudje z vseh kontinentov.
30 Nobelovec Milton Friedman je v svojem delu Capitalism and Freedom zapisal :« Podjetje ima eno samo družbeno odgovornost-uporabljati sredstva in delovati za maksimiranje dobička znotraj pravil igre, to je v odkritem in svobodnem tekmovanju, brez zavajanja in goljufije.« Vse kar podjetje počne v korist etičnosti, je po Friedmanovem mnenju, kraja dobička lastnikom, porabnikom in nenazadnje zaposlenim. Friedman Milton, A Friedman Doctrine, The Social responsability of Business Is to Increase its Profits, The New York Times Magazine, New York 1970, str.122
31 Ivanjko Šime, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.78
27
V poslovni etiki oziroma v posebnih moralnih kriterijih ocenjevanja ravnanja
subjektov v medsebojnih odnosih gospodarjenja, najdemo instrument, ki omogoča
uresničevanje načela človečnosti tudi v družbeno ekonomskih odnosih, ki so temu
načelu po naravi tuji.
Brez poslovne morale se v ekonomskih gospodarskih odnosih človek izgublja kot
glavni nosilec dejavnosti in postaja eden od elementov gospodarskega življenja, ki ga
obvladujejo ekonomske zakonitosti, ne pa človek, ki je poklican, da uravnava
ekonomske zakonitosti.32
V gospodarskem življenju je veliko pojavnih oblik neetičnega obnašanja. Tukaj
navajam samo nekatere:
o nelojalna konkurenca,
o razkrivanja poslovnih skrivnosti,
o zloraba insiderskih informacij,
o korupcija in podkupovanje,
o ponarejanje dokumentov,
o grožnje z odpovedmi,
o ponižajoče obnašanje do zaposlenih,
o odkrite in prikrite oblike zastraševanja,
o neodgovoren odnos do okolja,
o zanemarjanje varnostnih ukrepov pri delu,
o nespoštovanje podpisanih pogodb in sporazumov in dr.
Dejavniki, ki vplivajo na etično obnašanje družbe so:33
1) Etika posameznika:
o Prepričanja in vrednote,
o moralni razvoj,
o okvir etičnega odločanja.
2) Organizacijska kultura:
o Rituali, ceremonije,
o zgodbe, legende,
o jezik, žargon,
o simboli,
o tradicija, zgodovina.
32 Ivanjko Šime, ibidem str.78 33 Daft R.L., Organisation Theory and Design, Thompson South-Western Ohio, 2004 ,str. 376
28
3) Organizacijski sistem:
o Struktura,
o politika, pravila,
o etični kodeks,
o sistem nagrajevanja,
o selekcija trening.
4) Zunanje interesne skupine:
o Državna regulativa,
o kupci,
o posebne interesne skupine,
o globalni trg.
V teoriji se navaja34, da mora etika zajemati vsakega in vsako stvar v družbi.
Uporabljati se mora povsod in stalno. Ne more se uporabljati samo delno ali le takrat,
ko prinaša določeno korist ali prednost. Etika je absolutna. V obdobju privlačnosti in
blaginje je tudi močno konkurenčno orodje, saj lahko zagotovi sredstva razlikovanja
– za katera je malo verjetno, da jih je konkurenca v celoti izkoristila. Etiko lahko
uporabimo, da pritegnemo novi kader in nove kupce.
Potrebno je posebej poudariti da morala ni samo odvisna od družbe in kulture ampak
tudi od družbeno političnega okolja v katerem nastaja in se razvija. Socialistična
morala, ki se je zanašala na kolektivistični duh ter solidarnost in prerazdeljevanje
družbenega proizvoda, je seveda drugačna od kapitalistične morale, ki spodbuja
posameznika in konkurenčnost na trgu in v življenju. Poleg tega se morala nanaša
predvsem na posameznika in ne na kolektiv oziroma družbo.
Velikokrat se navajajo štiri utemeljitve, zakaj nam je potrebna poslovna morala
oziroma zakaj je potrebna pri poslovanju visoka raven etičnosti v ravnanju:35
• Poslovna morala je potrebna za učinkovito poslovanje. Za učinkovite poslovne
povezave in transakcije, ki niso obremenjene z dvomi o poštenih namenih
poslovnega partnerja, njegovi pripravljenosti, da bo račune plačal v dogovorjenih
rokih, je potrebno zaupanje v tega partnerja. Takšno zaupanje je vselej zaupanje v
človeka, ne v organizacijo, katere obraza ne moremo videti. In zaupanje se lahko
34 Nordstrom, K. A.; Ridderrstrale, J; Funky Business, Talent makes capital dance, Bookhouse
Publishing, Stockholm 1999, str. 281-282 35 Glas Miroslav, Zakaj ravnati etično?, Tajnica, 4/2004, str.3-4
29
ustvari in ohranja samo s poštenim, etičnim ravnanjem. Ali lahko poslujemo z
ljudmi, ki jim ne zaupamo? Poslujemo tudi z državami, v katerih je raven poslovne
etike bistveno slabša. Vendar vsak tak posel zahteva dosti več časa in sredstev za
pogajanja, za formalno sklenitev posla in obsežnejše zavarovanje takih poslov.
Nemoralnost poslovnežev tako povzroča dodatne stroške in velike ekonomske
neučinkovitosti v družbi.
• Gospodarsko družbo razumemo tudi kot skupnost ljudi, ki preživijo tam
pomemben del življenja, zato je zanje zelo pomembno, da so odnosi z drugimi
dobri, da so utemeljeni na obojestranskem spoštovanju in razumevanju. Lahko
spoštujete nepoštene ljudi?
• Gospodarske družbe poslujejo v družbi, ki spremlja njihovo poslovanje.
Gospodarski subjekt ki ne ravna etično in ne izpolnjuje svoje družbene
odgovornosti, v družbi ne bo priznan in cenjen, zaradi poslovnih težav težko
pričakuje, da bi mu drugi gospodarski subjekti ali širša družba priskočili na pomoč.
• Vsak od nas ima tudi svoj osebni etični pogled na to, kako si želi ravnati, katere
vrednote uresničuje s svojim ravnanjem. Življenje je dosti bolj kakovostno, če naše
ravnanje izžareva poštenost, pravičnost, spoštovanje, odgovornost in podobne
pozitivne, družbeno zaželene vrednote.
K temu bi lahko dodala dejstvo, da poslovna morala in etika urejata odnose med
gospodarskimi družbami na področju kjer to pravo ne more učinkovito.
Poslovanje v skladu s poslovno moralo pomeni na daljši rok boljše poslovne
rezultate, dobro poslovno klimo, širi zaupanje tako v kolektiv kot posameznike.
Gospodarska družba se lahko preko etičnosti bolje zavaruje pred nemoralnimi
zaposlenimi, dobavitelji, kupci in konkurenti. Po drugi strani pa je s poslovno moralo
zavarovana tudi integriteta posameznika, saj so, če v gospodarski družbi prevladuje
neetična klima, pritiski na posameznika toliko večji. V splošnem bi lahko
pričakovali, da bo v bolj etičnem okolju večja tudi produktivnost. V bolj etičnem
30
okolju ljudje čutijo večjo psihološko varnost, čutijo, da so zaščiteni, in bolj verjetno
je, da bodo tudi ščitili interese drugih deležnikov.36
2.6 Merila za etično presojanje
Moralno sprejemljiva odločitev je tista odločitev, ki je z vidika zakona in poslovne
morale sprejemljiva za širšo družbeno skupnost. V kompleksnem globalnem svetu ni
vedno enostavno sprejeti etično odločitev. Problem nastane, ko ugotovimo, da etično
in moralno ni vedno v našem interesu. Etično obnašanje ima svojo ceno, vendar se
dolgoročno splača. Moralen manager ve za etiko in se za njo zavzema, medtem ko se
nemoralen manager, obnaša v nasprotju z etiko. Etične dileme izvirajo iz nasprotja
interesov, ki so pogojeni z vrednotami udeležencev. Seveda bi bilo idealno, da bi
vsak vpleteni udeleženec po usklajevanju poslovnega problema imel več kot je imel
prej. To pa ni vedno mogoče. Etični pritiski in dileme managerjev se pojavljajo
praktično na vseh področij in poslovnih funkcijah gospodarske družbe.
V teoriji se odločanje deli na:37
• rutinsko: enostavne odločitve so za omejeno število enostavnih okoliščin opredeljene vnaprej;
• analitično: odločanje poteka po bolj ali manj zapletenem modelu, metodi, algoritmu, upošteva tudi številne, kompleksne, spremenljivke, tvegane ipd. okoliščine ali
• intuitivno: odločitev nastane v podzavesti tistega, ki odloča v procesu, ki ga slabo poznamo, ki pa se napaja iz znanja, iskušenj in osebnostnih značilnosti odločevalcev.
Intuitivno odločanje je v glavnem na najvišji hierarhijski ravni managementa,
medtem ko je rutinsko odločanje na najnižji ravni. Poslovne odločitve so lahko:38
• Etične in legalne
• Etične in nelegalne
• Neetične in nelegalne
• Neetične in legalne
36 Jaklič Marko, Poslovno okolje podjetja, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2002, str.283 37 Tavčar Mitja, Obvladovanje dejavnosti managerjev, Organizacija, Kranj 1995, str.514 38 Buble M., "Management", Ekonomski fakultet, Split 2000, str. 94
31
Seveda so neetične in legalne poslovne odločitve z vidika legitimnosti sporne.
Čeprav so legalne, zaradi svoje neetičnosti niso pravične, poštene in v javnosti
sprejemljive. To lahko v najslabšem primeru privede do bojkota gospodarske družbe
ali managementa, ki jih je sprejel.
Manager je v odločitvah, ki jih sprejema pred težko nalogo, saj mora uskladiti
interese udeležencev, ki so si pogosto v konfliktu. Vprašati se mora kaj je motiv
njegovega ravnanja in kateri so njegovi učinki. Pri poslovnem odločanju je to
pomembno, ker razmišljanje o dobičku lahko hitro pripelje v skušnjavo, da bi
vrednotili ravnanje predvsem po poslovnih spremembah za gospodarsko družbo.
Kadar presojamo ravnanje managerjev upoštevamo vzroke, razloge in motive, ki so
jih vodili, po drugi strani pa učinke, posledice, vplive na udeležence- na zaposlene,
na organizacijo, na management. Na podlagi tega je tudi mogoče razlikovati temeljne
teoretske poglede na etiko.
Tabela 1: Pregled konceptov etike
KONCEPT, VIR IN OZNAKA RAZLOGI ZA KONCEPT RAZLOGI PROTI KONCEPTU
TELEOLOŠKI KONCEPTI – ''Koristi so pred dolžnostmi in pravi čnostjo''
Egoizem (T. Hobbes)
Edino vodilo je lastni interes posameznika – kar najve čji
presežek dobrih nad slabimi izidi.
Zagovorniki trdijo, da je to edini koncept, ki resni čno upošteva interese ljudi.
Ti interesi v resnici nikdar niso docela sebi čni.
So interesi prava osnova za obveznosti in dolžnosti?
Je egoizem realna osnova za življenjsko prakso?
Utilitarizem (J. Bentham, J. S. Mill)
Vodilo je kar najve čja neto sedanja vrednost bodo čih presežkov koristi nad škodami za kar najve č udeležencev.
Etično je, kar prinaša kar najve č dolgoro čnih koristi kar najve č ljudem. Utilitarizem je najbolj pristen odraz dobronamernosti kot osnove etike.
Težavno je opredeliti koristi,
alternative in verjetne izide odlo čitev. Najve čje koristi za večino lahko prinašajo krivice za manjšino.
Dualizem (H. Sidgwick)
Vodilo je usklajevanje lastnih interesov (egoizem) in interesov drugih udeležencev (utilitarizem).
Usklajevanje lastnih interesov (egoizem) z interesi drugih (utilitarizem).
Ostaja ve čji del pomislekov ob egoizmu in utilitarizmu.
32
Nadaljevanje tabele 1: Pregled konceptov etike
KONCEPT, VIR IN OZNAKA RAZLOGI ZA KONCEPT RAZLOGI PROTI KONCEPTU
DEONTOLOŠKI KONCEPTI – ''Dolžnost in pravi čnost sta pred koristmi''
Eksistencializem (J.P. Sartre, F.W. Nietzsche)
Kon čni arbiter med dobrim in zlim je svobodna volja tistega, ki
odlo ča. Ni važen izid, temveč etičnost motivov.
Bistvena je eti čnost motivov (interesov) tistega, ki odlo ča,ne izidi odlo čitev. Iskanje osebnih vrlin skozi verodostojnost tistega, ki odlo ča.
''Jaz'' tistega, ki odlo ča, postavlja eti čne norme.
Ker je izbiranje norm v rokah posameznika, je univerzalnost norm vprašljiva, čeprav je tisti, ki odlo ča, nesebi čen.
Odločevalec je lahko fanati čen pri izbiranju norm!
Kontraktualizem (J. Locke, J. Rawls)
Poštene (pravi čne) so odlo čitve sodil, s katerimi bi se vsi strinjali. Temelj je pravi čnost (poštenost) družbenih norm in ne koristi, ki jih obetajo.
Poštene norme:
- načelo enakopravnosti pri razporejanju temeljnih pravic in obveznosti;
- načelo p ravi čnost i ob ne izbežnih neenakostih: koristi za vse, tudi za najmanj privilegirane.
Vprašljivo je opredeljevanje enakopravnosti – nevarnost individualizma.
Načelo povra čil ob neizbežnih neenakopravnostih (družbenih, ekonomskih) je v bistvu nepošten ali vsaj neu činkovit.
Kantova etika (I. Kant) – absolutna imperativa
1. Dobro je dejanje, čigar
usmeritev bi bila lahko zakon.
2. Dobro je dejanje, ki mu je človek cilj, ne pa sredstvo.
Obe absolutni zahtevi sta boljši od
presojanja po ob čutku o tem, kaj je prav in kaj ne.
Prva zahteva: skladnost med osebno pristnostjo in družbeno pravi čnostjo.
Druga zahteva: človek je
Vprašljiva je skladnost obeh zahtev. Zahtevi sta prestrogi in preohlapni obenem – npr: lahko obsodita laž v zaš čito nedolžne žrtve; lahko dovolita odklanjanje pomo či revnim.
MEŠANI KONCEPTI – ''Racionalnost in čustva ljudi''
Intuicionalizem (W.D. Ross) Intuicija kot vir sodil – temeljne, ne absolutno obvezne (''prima facie'') dolžnosti: samoizpopolnjevanje,
dobrodelnost, neškodljivost,
Intuicija moralnega odlo čevalca je najboljše vodilo.
Vse dolžnosti je mogo če reducirati na samo dve temeljni – koristnost in pravi čnost.
Seznam temeljnih dolžnosti je samovoljno sestavljen.
Koncept ne da je mehan izma za izbiranje med dvema nasprotujo čima si dolžnostma.
Agapizem (humanizem – ljubezen do bližnjega)
Čustvena sodila: ''Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe''.
Spoštovanje človeškega dostojanstva in skrbi za človeka.
Človek ni le racionalno, je tudi čustveno bitje. Etika je prazna, če ne upošteva čustev.
Tudi teleološki in deontološki koncepti lahko upoštevajo vse človeške potrebe in interese.
Etika božje volje ( krš čanstvo, islam idr.) Nadnaravni vir sodil: eti čne norme in moralna dejanja so v skladu z božjo voljo.
Osnovno vodilo je božja volja, izkazana skozi izro čilo in skozi naravo.
Norme imajo veljavo, ker so v skladu z božjo voljo.
Et ika bož je vo l je temel j i na nadnaravnem viru, ki ga ne priznavajo vsi ljudje.
Vir: Ivanjko, 1996, str. 28; Polajžer, 1999, str. 14
33
Teleološki pristopi obravnavajo koristne in škodljive posledice obnašanja. Za
presojanje etičnosti so odločilni izidi ali rezultati dejanja, saj v tem primeru odločitve
presojamo po namenih odločevalca in ne po prepričanju. Namen je opraviti dejanje,
ki daje največji presežek dobrega nad zlim. Kot dobro v tem kontekstu razumemo
užitek, zadovoljstvo, resnicoljubnost, držanje obljub…V ekonomskem jeziku bi v ta
kontekst lahko uvrstili klasično ekonomsko teorijo (stroški-koristi).39Ekonomisti
izhajajo prav iz etike koristi, kakor sta jo v 19. stoletju razvila Angleža Bentham in
John Stuart Mill. Ekonomski osebki maksimirajo svoje koristi: gospodarske družbe
maksimirajo dobiček, porabniki skupno koristnost dobrin. Popolna konkurenca
poskrbi, da s takim ravnanjem dosežemo kar največjo družbeno korist.40
Ker popolne konkurence nikjer ni, je nemogoče dosegati največjo družbeno korist in
je takšen pristop sporen.
Znotraj etike koristi ločimo še:
• Egoistična etika ali etika arogance
Če vsakdo skrbi za lastno korist, bo dobro za vse. Prav naj bi bilo vse, kar koristi
posamezniku ali združbi. Tako trdi Milton Friedman, da je edina naloga
managementa maksimiranje dobička oziroma neposrednih koristi za gospodarsko
družbo. Egoizem naj bi vodil k poštenju in popolnosti na dogi rok.41
Ker naj bi egoizem povezovali z neposredno koristjo "le zase", ni zaželen v družbi.
Udeleženci združbe prej ali slej odkrijejo egoistično ozadje in poskušajo nadomestiti
izgubljeno. Prav zato je egoistična etika koristna le na videz in kratkoročno.
• Etični utilitarizem ali dobronamernost42
Po tej teoriji upoštevamo pri presoji posledice, učinke dejanja in štejemo za moralno
tisto dejanje, ki zagotovi najboljše posledice-največjo blaginjo za največ udeležencev
39 Tavčar Mitja, Razsežnosti managementa, Skripta za podiplomski študij, Visoka šola za
management, Koper 2000, str.167 40 Glas Miroslav, Etika koristi ali etika dolžnosti, Tajnica, 5/2004, str.13-15 41 Tavčar Mitja, Razsežnosti managementa, str.167 42 Etični utilitarizem je bil osnovan v 19. stoletju s filozofom Jeremyjem Benthamom in Johnom
Stuartom Millom. Možina Stane, Tavčar Mitja, Kneževič Anan Nuša, Poslovno komuniciranje, Obzorja, Maribor 1995, str.428
34
v določenem položaju. Odločati moramo nepristransko in upoštevati interese vseh
ljudi enako.
Slabost utilitarne etike je v tem, da je težko natančno izmeriti stroške in koristi.
Nekaterih stvari kot so morala zaposlenih, psihološko zadovoljstvo, vrednost
človekovega življenja, se ne da meriti denarno. Če se jih ne da meriti, to pripelje do
nepopolne primerjave med stroški in koristmi in tako ne moremo zagotovo vedeti ali
je odločitev etična ali neetična. Slabost je tudi, da se pravice manjšine največkrat ne
upoštevajo.43
Na drugi strani se pri poslovanju srečamo s sklepanjem po logiki etike dolžnosti
(grško:deon-dolžnost), po deontološki logiki. Temelj poslovanja je zaupanje. Slednje
temelji na tem, da lahko verjamemo, da bo poslovni partner izpolnil obljube. Bistvo
etike dolžnosti je v tem, da pri poslovanju prevzamemo različne obveznosti in smo
dolžni nekaj storiti, ne glede na to, če nam tako ravnanje prinese neželene
obveznosti. Dolžnosti, ki nam z izpolnjevanjem prinesejo koristi, navadno niso
vprašljive, saj smo jih pripravljeni izpolniti. Težava nastane, če nam nekoč dana
obljuba v spremenjenih okoliščinah (spremenjeni valutni tečaj, spremenjene cene
dobrin) pomeni breme in z njo izgubimo pričakovano finančno korist.
Problem etike dolžnosti je, da je težko določiti, katere so tiste dolžnosti, ki jih
moramo pri poslovanju oz. v življenju nasploh spoštovati. Pojmovanje teh dolžnosti
je namreč povezano s kulturnim okoljem, s pogledom na svet in našo vlogo v njem,
zato je težko najti univerzalno veljaven seznam dolžnosti.44
Znotraj deontološkega koncepta sta se razvila predvsem dva modela ;
• Etika temeljnih človekovih pravic (Le-ta temelji na načelu, da je odločitev
etična, če ne krši temeljnih človekovih pravic, oz. načela, "da se vsa človeška
bitja rodijo svobodna in enaka po dostojanstvu in pravicah" ter prepoveduje
vsakršno razlikovanje ljudi zaradi rase, barve kože, spola, vere, političnega
prepričanja, narodnega in socialnega izvora ter premoženja.)
43 Frederick C. William, Davis Keith, Post E. James, Business and Society, Corporate Strategy, Public
Policy, Ethics, Sixth edition, McGraw-Hill Publishing Company, New York 1988, str.59-60 44 Glas Miroslav, ibidem str. 13-15
35
• Etika pravičnosti pravi, da je odločitev etična, če nikomur, ki ga zadeva
dejavnost menedžmenta oz. gospodarske družbe, ne povzroča krivice.
S koncepti etike se ni težko strinjati, težje jih je uporabljati pri odločanju. Etika se
ukvarja s snovanjem in uporabljanjem etičnih sodil za odločanje, ne pa z
vnaprejšnjim določanjem odločitev. Etika ne predpisuje odločitev, temveč le svetuje
sodila in potek za dobro odločanje.
Snovanje sodil za koristi je sorazmerno enostavno, mnogo zahtevnejše je snovanje
sodil na osnovi dolžnosti (deontološka etika).
Za analiziranje koristi je na voljo dolga vrsta modelov od računovodskih izkazov in
kalkulacij do analiziranja vrednosti in večfaktorskega analiziranja. V bistvu gre za
analiziranje materialnih in nematerialnih stroškov (žrtev) in koristi. Nekaj težav
povzroča upoštevanje več sodil tako za stroške kot za koristi. Najbolj preprosto je, če
se da koristi oziroma stroške vseh dejavnikov prevesti na skupno mersko enoto (npr.
denarno) in zasnovati t.i. funkcijo koristnosti.45
Področje temeljnih človekovih pravic ter pravičnosti najbolj okvirno urejajo zakoni,
ki so seveda temeljna sodila tudi za odločitev managementa. Znatno težje je najti
sodila za podrobnejše razsojanje o odločitvah z etičnega vidika. Iskanje sprejemljivih
in obveznih sodil se najlažje začne pri ugotovitvi, da imajo škodljive posledice
odločitve večjo težo pri razsojanju kakor koristi, ki jih prinaša le ta vpletenim.
Sodila (načela) pravičnosti obsegajo osnovne principe poštenja, enakopravnosti in
nepristranskosti. Pravičnost velja za postopke, z vsakomer ravnaj kot s sebi enakim,
in za izide: daj vsakomur, kar mu gre. Zagovarjajo tudi princip naravnih dolžnostih,
ki veljajo za odločitve managerjev: dolžnost pomagati drugim, če so v stiski ali
nevarnosti; dolžnost, da odločitve nikomur ne škodujejo; dolžnost, da odločitve ne
smejo povzročati nepotrebnega trpljenja.46
2.7 Etičnost na ravni posameznika
Za osebno moralo je značilen sistem norm, ki jih posameznik oblikuje sam in se v
45 Ivanjko Šime, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v
raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.32-33 46 Tavčar Mitja, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v
raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.32-33
36
skladu z njimi ravna v določeni življenjski situaciji. Takšne norme, ki usmerjajo
ravnanje posameznikov v odnosu do sebe, do drugih in do okolja, oblikuje vsak
posameznik bolj ali manj pod vplivom družbenih razmer v katerih živi.47 Etično in
moralno delovanje posameznika prispeva k ugledu posameznika kot bistvenega
dejavnika uspeha in osebnega zadovoljstva. Strateške, strokovne in etične odločitve
nastajajo na najvišjih ravneh managementa le te pa so povezane z intuitivnim
odločanjem.
Intuitivno odločanje je povezano z ustvarjalnostjo in zavzetostjo zato se od glavnih
managerjev pričakuje poznavanje filozofskih in etičnih konceptov poslovanja.
Uspešnost in učinkovitost managerjev je bistveno pogojena z osebnim moralnim
razvojem.
Moralni razvoj posameznika je večstopenjski proces. Teorija ločuje moralni razvoj
posameznika na tri glavne ravni in šest stopenj. Šest stopenjski model osebnega
moralnega razvoja skuša napovedati, kako se posamezniki v družbi odzivajo na
moralne dileme ter kako se odločajo v njih.48
Avtor modela je moralni razvoj posameznika razdelil na tri ravni pri kateri ima vsaka
raven dve stopnji.
Predkonvencionalna raven je povezana s stopnjama pokorščina in kazen ter z
instrumentalno stopnjo. Na tej ravni se ljudje odločajo zaradi kazni in nagrad kot jim
narekuje trenutni osebni interes.
• Za prvo stopnjo je značilno, da je vezana na otroštvo in se odločamo za
pravilno ravnanje samo za to, da se izognemo kazni in si prislužimo pohvalo.
• Na drugi instrumentalni stopnji se posameznik zaveda potreb drugih ter jih
upošteva.
Konvencionalna raven z medosebno stopnjo ter stopnjo reda in zakonitosti. Na tej
ravni se ljudje odločajo v skladu z vedenjem, ki je moralno po mnenju skupin in
institucij.
47 Ivanjko Šime, ibidem str.79 48 Kohlberg Lawrence, Journal of Philosophi , 1973, str. 70 v Možina Stane, Poslovna etika in
menedžment, URL: http://www.delavska-participacija.com/clanki/ID000808.doc
37
• Na medosebni stopnji je primerno vedenje tisto, ki prinaša pohvalo ker je všeč
prijateljem ali družini.
• Stopnja reda in zakonitosti je povezana s spoštovanjem avtoritet ter z
vzdrževanjem družbenega reda.
Principalna raven s stopnjama družbene pogodbe ter univerzalnih načel. Na tej ravni
ljudje presegajo avtoritete, pravila in norme ter se obnašajo v skladu s splošnimi
vrednotami družbe.
• Na prvi stopnji se posameznik zaveda, da obstajajo v družbi tudi nasprotujoči
si interesi in da je zakone in pravila potrebno včasih spreminjati. Absolutni
vrednoti sta življenje in svoboda.
• Na stopnji univerzalnih načel se posameznik vede po lastni vesti po normah, ki
izhajajo iz splošno veljavnih moralnih načel.
Posameznik napreduje skozi stopnje različno, saj je napredovanje odvisno od
dejavnikov kot so izobrazba, motiviranost, pripravljenost na prevzem odgovornosti
in drugih. Prvo in drugo raven dosegajo skoraj vsi, ne pa tretje, ki je pogojena s
prvimi dvema. Tretja raven je raven moralne zavesti, ki ima dve stopnji. Na prvi
stopnji so pomembne osebne pravice, ki jih varuje pravo in morala, medtem ko je na
drugi stopnji tretje ravni v ospredju racionalno pojmovanje pravic drugih, ki tudi
vplivajo na vedenje in ravnanje posameznika. Na tej ravni je posameznik prepričan
ne glede na nagrade ali kazni o upravičenosti moralnih norm in tu se dejansko
začenja prehod od morale k etiki.49
Fenomen moralne odgovornosti se kaže v tem, da subjekt nekega dejanja ali presoje
skupaj z njihovimi razlogi oziroma vzroki prevzame nase tudi posledice, ki jih ti
povlečejo za sabo. Odgovoren je le tisti, ki jemlje v zakup vse predvidene posledice
lastnih dejanj ali ocen. Analogen pojav na pravnem področju je fenomen obveznosti
oziroma obligacije. Samo v tem smislu lahko trdimo, da je odgovornost neke vrste
"moralna obveznost". Človek je moralno bitje, če ravna na lastno odgovornost
oziroma je pripravljen prevzeti nase njeno breme. Odgovarjati za nekaj pomeni
49 Podrobnejši prikaz modela dajem v prilogi 5 v razpredelnici.
38
gotovost subjekta, da lahko upraviči lastno ravnanje; gre za občutek, da ima prav in
da lahko legitimira lastno dejanje ali oceno. Odgovornost je pogum, da svoje
ravnanje izpostavimo najstrožji presoji lastnega jaza in okolja.50
V primeru, ko se nekdo čuti odgovoren samo za znane, predvidljive, obvladljive in
pričakovane posledice v okviru njegovih razsodnih in praktičnih moči, govorimo o
subjektivni odgovornosti.
V primeru, da odgovorni subjekt nekega dejanja brez zadržkov ali pomislekov
prevzame vse možne posledice lastnega ravnanja, ne glede ali so bile predvidene v
obliki, vsebini in razsežnosti, v kateri so se dejansko zgodile, pa govorimo o
moralnem stališču oziroma objektivni odgovornosti.
Pomeni, da je odgovornost razmerje, v katerem je posameznik pripravljen ponuditi
utemeljene razloge za svoje odločitve, postopke in izbrane cilje oziroma načine
delovanja.
2.8 Poslovna etika managementa
Osnovna naloga managementa je vodenje in obvladovanje gospodarskih družb v
skladu z interesi vplivnih deležnikov. Interesi so posledica kratkoročnih potreb in
dolgoročnih vrednot. Management ali poslovodstvo gospodarskih družb ima
objektivno največji vpliv na moralno poslovanje in obnašanje gospodarskih
subjektov. Moralno odločanje je vedno v skladu s prevladujočimi vrednotami
udeležencev v gospodarstvu in ima ideal v poslovni etiki. Vendar se zaradi trga,
konkurence in ozkih profitnih motivov moralni principi poslovanja velikokrat
ignorirajo in kršijo. Zaradi različnih vrednot in moralnih stališč nastanejo v
poslovanju moralne dileme, ki jih managerji morajo razreševati. Moralnih dilem ne
morejo razreševati zakoni in trg temveč jih razrešujejo managerji v skladu z
moralnimi pravili in zahtevami poslovne etike.
V poslovnem življenju je uspeh smisel in razlog, da se je vredno truditi in tvegati.
Vendar pa ga ni mogoče več meriti in izkazovati le z denarjem, prestižem,
položajem. Pomembno vlogo imajo tudi humane vrednote: kajti samo tisto življenje,
50 Jelovac Dejan, Podjetniška kultura in etika, Visoka strokovna šola za podjetništvo, Portorož 2000,
str.144-145
39
ki je dobro vodeno in v celoti usklajeno, izpolnjeno in smiselno, se lahko kot
pozitiven rezultat pokaže tudi v dobro vodenem poslu. Zato je primarna naloga
sodobnih poslovnežev ravno v tem, da razvijejo svojevrstno kulturo optimalizacije
vpliva, medsebojnega delovanja in medsebojne odvisnosti posameznikov in skupin v
stremljenju k splošnemu in osebnemu dobru.51
Pomembno je, da se managerji vselej v zadostni meri zavedajo vseh razsežnosti
odgovornosti za sprejete poslovne odločitve in obveznosti. Managerji s svojim
osebnim ravnanjem odločilno vplivajo na oblikovanje kulture institucije, zato je
pomembno, da so zgled zaposlenim in da si prizadevajo za take etične standarde, ki
upoštevajo interese vlagateljev in imetnikov poslovnih deležev, zaposlenih,
poslovnih partnerjev in širše javnosti.
Etika managementa je veda, ki obravnava načela o dobrem in zlem ter norme za
odločanje in ravnanje managementa po teh načelih. V kontekstu odločanja etika
managementa zajema razločevanje med odločitvami, ki so skladne z vrednotami
vpletenih, in odločitvami, ki s temi vrednotami niso v skladu. Morala managementa
pa se nanaša na pravila za odločanje in ravnanje managementa v skladu z etiko.52
Tako etika managementa zadeva vse dejavnosti managerjev, poslovna etika pa
zadeva etičnost delovanja organizacije v okolju. Poslovna etika in etika
managementa segata skupno na dve ravni etičnega ravnanja, in sicer na etiko v
okolju podjetja ter na etiko v podjetju53. Na tretjo raven etičnega ravnanja, ki zajema
etiko v zasebnem življenju managerjev, pa sega le etika managementa. Področja, ki
posegajo v etiko managementa so obsežna tako v zunajem kot v notranjem okolju
podjetja. Večina teoretikov se strinja, da so glavna področja managementa:54 delovna
razmerja, trg in trženje, strokovna in etična odgovornost ter podatki, družbeno okolje,
mednarodno okolje ter lastnina in dobiček.
51 Jelovac Dejan, ibidem str. 240-241 52 Tavčar Mitja, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v
raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.69 53 Poslovna etika v notranjem okolju podjetja (mikro raven) zadeva razmerja znotraj podjetja, med
sodelavci (pogoji dela, osebni razvoj, soupravljanje, nagrajevanje, napredovanje…) Tavčar Mitja, Razsežnosti managementa, Skripta za podiplomski študij, Visoka šola za management, Koper 2000, str.23
54 Podrobnejši opis področij in avtorjev glej v prilogi 4 v razpredelnici
40
V zunanjem okolju podjetja govorimo o poslovni etiki, ki zadeva razmerja podjetja s
poslovnimi partnerji in konkurenti- ter o družbeni odgovornosti managementa, ki
zadeva odnose razmerja z drugimi posamezniki, skupinami in organizacijami v
okolju. Na prvem mestu je morala managerjev do vlagateljev oziroma razpolagalcev
z organizacijo. Managerji niso le njihovi uslužbenci, temveč tudi zaupniki. Smotri,
interesi in vrednote vlagateljev imajo pri odločanju managerjev največjo težo.55
Manager se mora ravnati po načelih dobrega gospodarja, zaupnosti, zvestobe do
posebnih odgovornosti, izogibanja konflikta interesov, podrejanja zakonom,
delovanja v dobri veri, spoštovanja blaginje ljudi in ne nazadnje spoštovanja svobode
in ustavnih pravic drugih.
Tretja raven etike managementa zajema etiko v zasebnem življenju managerja.
Poslovna etika gospodarske družbe in osebna etika managerja niso vedno in nujno
enake. Poslovna etika gospodarske družbe mora upoštevati vse vrednote in interese
deležnikov. Primarni interesi so v notranjem okolju organizacije, ki mu management
mora zagotoviti obstoj in razvoj. Sekundarne interesne skupine prihajajo iz okolja, ki
ni neposredno povezano z osnovno dejavnostjo gospodarske družbe ampak je
posredno zainteresirano za dobro poslovanje podjetja (lokalna skupnost, civilna
družba, mediji, javnost idr.). Managerji si ponavadi v svojem razvoju iščejo
zaposlitev v gospodarskih družbah, kjer se njihova osebna moralna prepričanja
skladajo z moralo družbe. Ko pride do razhajanja med etiko posameznika in etiko
družbe nujno pride do konflikta, ki se ponavadi konča z odpustitvijo managerja.
Ustanovitelji postavijo management zato, da bi učinkovito obvladoval usmeritve in
delovanja organizacije pri uspešnem doseganju ciljev, ki so skladni z interesi
pomembnih udeležencev. Zato dobijo pooblastila le managerji, ki jim lastniki
zaupajo, zaupanje pa temelji na etičnosti odločanja in moralnosti delovanja
managerjev.
Danes se management v svetu in pri nas zaradi svetovne finančne in gospodarske
krize velikokrat povezuje z neetičnimi dejanji. Odločanje managerjev, ki ne temelji
na visokih moralnih načelih je lahko legalno ni pa legitimno. Zato je pomembno, da
se pri izbiri vodilnih kadrov poleg strokovnih upoštevajo tudi moralna merila.
55 Ivanjko Šime, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v
raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.19-20
41
Poleg odločanja v korist vlagateljev se morajo managerji ukvarjati tudi z vprašanji ali
je dosledno odločanje v korist teh interesov združljivo z moralo drugih udeležencev.
Gospodarska družba vpliva na okolje s svojimi storitvami in proizvodi, delovnimi
mesti, ki jih ustvarja, davki, ki jih plačuje, z delom, ki ga daje dobaviteljem in
kooperantom, s kakovostjo in varnostjo, s črpanjem naravnih virov ter s kvarnimi
vplivi na naravno okolje.56
Glede na to, da gospodarska družba vpliva s svojim delovanjem na širše družbeno in
naravno okolje, se zahteve po etičnem in moralnem delovanju managerjev
gospodarskih družb širijo v smeri družbene odgovornosti. Delovanje gospodarskih
družb v korist javnega dobra vključuje skrb za okoljske, socialne in ostale potrebe
širše skupnosti.
Odgovornost managementa je torej večplastna: odgovornost vlagateljem in
imetnikom poslovnih deležev in odgovornost ostalim udeležencem v notranjem in
zunanjem okolju. Kot je razvidno je skrb za poslovno etiko predvsem v rokah
managerjev. Upoštevanje poslovne etike pri sprejemanju poslovnih odločitev in
obveznosti daje odlične usmeritve za sprejemanje dobrih in varnih poslovnih
odločitev in na njih temelječih obveznosti ter predstavlja najboljšo preventivo pred
odgovornostjo za slabo poslovno odločanje. Ker pa ima poslovna etika korenine v
etiki kot filozofski vedi, je managerjem v veliko pomoč obvezno vključevanje
temeljnih znanj o etiki kot o uporabni filozofiji v dodiplomske kot podiplomske
študijske programe. Večina družboslovnih visokošolskih institucij v Sloveniji ima
danes v svojem študijskem programu predmete poslovne etike in morale.
V okviru študijskih programov za posamezne poklice se poskuša opozoriti na vlogo
morale in etike v poslovanju in na možnosti kako prispevati k temu, da posameznik
kot nosilec podjetniške dejavnosti začne razvijati zavest o nujnosti in koristnosti
poslovno-moralnega oziroma etičnega poslovanja.
56 Tavčar Mitja, Etika in moralno delovanje managementa, Možina Stane et al, Management, Didakta,
Radovljica 1994a, str.138
42
3 POMEN IN VLOGA POSLOVNE ETIKE IN MORALE V
GOSPODARSKI PRAKSI
3.1 Nasprotje interesov udeležencev v družbi
Fenomen družbe je sestavljen iz podjetja (sredstva in delavci), družbenikov (imetniki
poslovnih deležev oziroma delnic) organov družbe in povezanosti družbe z okoljem
in trgom.
Tako člane družbe povezujejo skupni cilji in skupni interesi. Skupni cilj je cilj družbe
(razlog njene ustanovitve), skupni interesi pa so individualni interesi članov družbe,
ki pa so skupni zato, ker jih člani družbe lahko uveljavljajo le prek skupnega cilja
družbe.57
Uresničevanje skupnega cilja družbe je praviloma pravno urejeno, medtem ko
uresničevanje skupnih interesov ni predmet pravnega urejanja v takšnem obsegu kot
pri skupnem cilju. Med skupnim ciljem družbe in "skupnimi" interesi je nasprotje in
postopek uresničevanja nekonsistenten, kot je mogoče ugotoviti iz nasprotnih
interesov med posameznimi skupinami družbenikov, med posameznimi družbeniki in
med organi družbe.58
Tabela 2: Pri čakovanja posameznih interesnih skupin
Interesne skupine Primarna pričakovanja Sekundarna pričakovanja
Delničarji finančni donosi dodana vrednost
Zaposleni plača zadovoljstvo pri delu, šolanje
Kupci dobava dobrin /storitev kvaliteta
Kreditorji kreditna sposobnost jemalca varnost
Dobavitelji plačilo dobrin in storitev dolgoročni poslovni odnosi
Lokalna skupnost varnost prispevek lokalni skupnosti
Vlada pripravljenost sodelovanja izboljšana konkurenčnost
Vir: Connock Stephan, Johns Ted, Ethical Leadership, The Cromwell Pres, London
1995, str. 45.
57 Ivanjko Šime, Nasprotje interesov v gospodarski družbi, Podjetje in delo, 1995/5, str. 603 58 Ivanjko Šime, ibidem, str. 603
43
V družbi je najpomembnejši interes vlagateljev. Njihove interese v družbi zastopajo
managerji. Vlagatelji in imetniki poslovnih deležev managerjem poverijo oblast, da
bi učinkovito in uspešno dosegali cilje. Tako odnos med vlagatelji in managerji
temelji na nadzorovanju (strokovni vidik) in na zaupanju (etični vidik).59
Izid delovanja managerjev so odločitve katere želijo vlagatelji obvladovati, pomeni
usmerjati in nadzorovati. Pomembno je, da so te odločitve strokovno pravilne in
etično dobre. Etičnost odločitev je pomembna v odnosih med managerji in vlagatelji,
med managerji in zaposlenimi v organizaciji, med managerji in poslovnimi partnerji
ter konkurenti in med managerji in drugimi vplivnimi okolji organizacije.60
Glede strokovnosti odločitev je potrebno poudariti, da so managerji profesionalne
osebe, ki opravljajo določene storitve na trgu, za katere so potrebna strokovna
znanja. Tako se ravnanje managerja presoja po pravilih stroke in po običajih, ki
veljajo v določenem poklicu. Pri določitvi kakšna skrbnost se pričakuje od managerja
so predvsem relevantna avtonomna pravila gospodarskega prava, še zlasti poslovni
običaji, praksa, kodeksi ravnanja.
Torej je predpogoj za uspešno delovanje managementa učinkovito usklajevanje
različnih interesov udeležencev, s ciljem, da naj bo usklajevanje kar najbolj pravično
do vseh. Pomembno je, da prevladujejo kvalitativne vrednote in cilji poslovanja, ki
se kažejo v skrbi za zaposlene, okolje, kupce, konkurenco.
3.2 Pravno, etično in moralno varovanje vzajemno pogojenih različnih
interesov
Pomembno je poudariti, da pri urejanju gospodarskih razmerij velja temeljno načelo
svobodne gospodarske pobude (prvi odstavek 74. člena Ustave RS). Prav tako pa
ustava določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno
koristjo ter, da so prepovedana dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v
nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.
Odgovornost za poslovne odločitve je tako etična in pravna. Zveza med pravom in
etiko pa so v poslovnem svetu dobri poslovni običaji kot standard poslovne morale.
59 Tavčar Mitja, Interesi lastnikov in etika managementa, Profesionalna etika pri delu z ljudmi, Zbornik,
Maribor 1996, str. 191-197 60 Tavčar Mitja, ibidem, str. 191-197
44
Dobri poslovni običaji so istočasno trajni vir poslovne morale in etike.
Pomen standardov je v tem, da morala pogojuje ustreznost vsebine pravnega pravila
ter hkrati razbija težavo normiranja dinamičnosti in raznolikosti nekega družbenega
pojava. Z vključitvijo standarda pravna norma ustreznega ravnanja ne določi statično
temveč omogoča, da se potrebno ravnanje določi glede na posamezni življenjski
primer.
Načelo uporabe dobrih poslovnih običajev napotuje udeležence v obligacijskih
razmerjih k sprejemanju takšnih poslovnih odločitev in k takšnemu ravnanju, ki je v
skladu z dobrimi poslovnimi običaji. Tako dobri poslovni običaji gospodarskim
subjektom prepovedujejo ravnanja, ki nasprotujejo morali, in ravnanja, ki so nečastna
glede na interese nasprotne stranke.
Odgovornost za poslovne odločitve in obveznosti je opredeljena tudi v drugih
temeljnih načelih Obligacijskega zakonika.61
Načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti (9. člen OZ) nalaga udeležencem
obligacijskega razmerja dolžnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno
izpolnitev. Ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic je
opredeljeno s pravnim standardom "skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma
skrbnost dobrega gospodarja".
Načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ) nalaga udeležencem obligacijskih razmerij,
da so dolžni spoštovati poštenje in vestnost pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri
uveljavljanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij. Vestnost in poštenje
od udeležencev zahtevata, da si pri sklepanju in izvrševanju pravic ne prizadevajo
zgolj za uresničitev svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke.
Načelo prepovedi zlorabe pravic (7. člen) prepoveduje izvrševanje pravic iz
obligacijskih razmerij v nasprotju z namenom, zaradi katerega je pravica z zakonom
ustanovljena ali priznana.
Različni interesi udeležencev pa so varovani tudi preko organov družbe. Tako
nadzorni svet, v katerem delujejo člani, ki nimajo svojih posebnih interesov (kot
61 Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006, 40/2007, v nadaljevanju OZ)
45
delničarji ali delavci), lahko zagotovi zmanjšanje različnih nasprotij, ki ogrožajo
doseganje skupnega cilja družbe. Uprava mora neposredno varovati podjetje62 pred
družbo, nadzorni svet pa družbo pred družbeniki oziroma delničarji, vendar ne v
škodo podjetja. Z varovanjem družbe nadzorni svet varuje delničarje kot skupnost in
vsakega posebej pri uresničevanju njegovega individualnega interesa.63
Celovitost poslovno etičnega nastopanja na trgu obsega spoštovanje državnih
predpisov, katerih sankcioniranje zagotavlja pravosodni organ, spoštovanje kodeksov
poslovanja, dogovorov med strankama in pozitivnih poslovnih običajev, imenovanih
dobri poslovni običaji.
Tako se odnosi v podjetništvu ne morejo urejati le s pravom in prav tako s pravom ni
mogoče doseči, da bi podjetniška ravnanja bila moralno dobra, ker se s pravom lahko
prepreči nastajanje škode, ne more pa delovati v smeri, da postanejo udeleženci v
podjetništvu kot ljudje dobri oziroma boljši.64
Utrjevanje moralne odgovornosti pripomore občutku za pravičnost, solidarnost,
spoštovanje človeka. Prav tako uveljavljanje etične odgovornosti zmanjša rizik za
sankcije, ki so izvedene iz posameznih vrst pravne odgovornosti.
3.3 Etične dileme sodobne gospodarske družbe
Trg se stalno spreminja in izzivi so veliki. Etika gospodarske družbe obravnava
merila ravnanja gospodarske družbe glede na dobro in zlo. Vendar v današnji družbi
ne obstaja splošna opredelitev kaj je dobro oziroma kaj je slabo. Glede na to, da so
družbena pričakovanja do podjetništva vedno večja in so tako ekonomske kot
družbene narave, končna odločitev pogosto zahteva zamenjavo ene vrste
odgovornosti z drugo. Tako se poslovna okolja vse bolj soočajo z dilemami kot so:65
• Kako etično in odgovorno delujemo v praksi?
62 Podjetje je generičen pojem za skupek organiziranega premoženja, namenjenega za opravljanje
gospodarske dejavnosti, kateremu pravni red posredno preko družbe priznava status pravne osebe s pravicami in obveznostmi.
63 Ivanjko Šime, Nasprotje interesov v gospodarski družbi, Podjetje in delo, 1995/5, str. 610 64 Ivanjko Šime, Neznostna lahkotnost enotnosti in razdvojenosti med moralo, etiko in pravom, Dialogi,
1/2, 2008 Maribor, str. 21 65 Gruban Brane, So vaša poslovna ravnanja skladna z globalnimi standardi?,
URL:http://www.dialogos.si/slo/objave/clanki/kodeksi/
46
• Kako ravnajo naši zaposleni do ključnih deležnikov in javnosti organizacije?
• Ali sploh obstaja skupen občutek za pravilna ravnanja med vsemi
zaposlenimi v organizaciji?
• Katera so področja tveganj ali izpostavljenosti, ki jim je potrebno vsebinsko
nameniti največjo pozornost?
• Kaj lahko storimo, da področja največje izpostavljenosti in tveganj, bolje
obvladamo?
• Ali je res, da samo s spoštovanjem in delovanjem v skladu z zakonodajo
ravnamo tudi poslovno etično?
Obstajajo mnenja da so etične dileme gospodarskih družb pogojene s poslovno
filozofijo managementa.66 Pri tem lahko vodstvo izhaja iz filozofije socialnega
darvinizma, makijevilizma, etičnega relativizma, legalizma, moralnega legalizma,
socialne obveznosti ali čistega pragmatizma. Vsak pristop ima svoje moralne dileme.
Pri razreševanju poslovno moralnih dilem je eno izmed meril etičnega ravnanja tudi
Zlato pravilo, katerega smisel je, da ravnaš tako, kakor bi si sam želel biti
obravnavan v moralno zapleteni poslovni situaciji.
Vrednost Zlatega pravila je predvsem v tem:67
• zlato pravilo sprejema večina ljudi, eno izmed osnovnih pravil medosebnih
odnosov je iskanje skupnih točk z drugimi;
• da ga ni težko razumeti; ni potrebno poznavanje prava in filozofskih stališč,
preprosto si morate zamisliti sebe v koži druge osebe.
Uporaba Zlatega pravila je le eno izmed meril etičnega ravnanja in hkrati tudi vodilo
za:
• prepoznavanje etične dimenzije-ali je problem, vprašanje oziroma odločitev
etična, pravilna.
66 Poldrug Najla, Suvremeni menadžment, Izazovi menadžmenta u 21. stoljeću, Menadžerska etika,
Ekonomski fakultet Zagreb, 2008 ,str. 9-10 67 Remškar Filip, Družbena odgovornost in poslovna etika, URL:
http://www.zkps.si/doc/uniapac_v_lj_08/Remskar_SLO_Poslovna_Etika_Formatirano_2008_05-09
47
• ugotavljanje dejstev in dobro poznavanje okoliščin, ki so potrebni pri
odločanju (katera dejstva so najpomembnejša? Kdo je udeležen v situaciji?
Koga vse lahko naša odločitev zadeva? Katere vrednote so prisotne? Ali gre za
vprašanje zaupanja, spoštovanja, iskrenosti, škodovanja, pomoči, pravičnosti)
• tehtanje med alternativami glede na različne dimenzije etičnega (katera izbira
bo privedla do kar največ dobrega in koristi in kar najmanj slabega, kako se
posamezne alternative skladajo z upoštevanjem pravic vseh vpletenih)
• uporaba pravičnih in poštenih meril do vseh udeležencev
• preverjanje kako se sam počutim glede te odločitve.
Za lažje etično odločanje je bilo razvito veliko modelov, ki naj bi pomagali
managerjem, da bodo odločitve tako strokovne kot tudi etične.68
Med drugim je bilo ugotovljeno, da na etično organizacijsko kulturo ne vplivajo
najbolj eksplicitni elementi organizacijske kulture: jasnost vizije, ciljev, poslanstva in
vrednot organizacije ali pa recimo razpoznavnost elementov organizacijske
identitete, ampak implicitni dejavniki: konkretna vedenja in zgledi, zlasti vodij,
skupna prepričanja, vedenjske norme in drugi očem bolj skriti dejavniki
organizacijske kulture. Prav ti namreč v veliko večji meri določajo način ravnanja in
vedenja organizacije in njenih posameznikov, kot pa v kodeksih in poslovnikih
napisana, formalna "pravila igre" ali zapisane "uradne vrednote". Kontradiktorna ali
sporna vedenja organizacijskih vodij imajo tako recimo daleč večji vpliv na etičnost
notranje organizacijske kulture, kot pa še tako jasno oblikovane, artikulirane in
komunicirane formalne vrednote organizacije zapisane in deklarirane v kodeksih
poslovnega vedenja!69
Glede na navedeno lahko zaključim, da je glavna in temeljna predpostavka poslovne
etike brezkompromisna poštenost poslovanja in delovanja v smislu Hipokratovega :
68 Glej prilogo 3 "Drevo etičnega odločanja"; Bagley Constance E: The Ethical Leader*s Decision Tree,
Harvard Business Review, Boston 2003, 2 str. 19 69 Gruban Brane, So vaša poslovna ravnanja skladna z globalnimi standardi?,
URL:http://www.dialogos.si/slo/objave/clanki/kodeksi/
48
Primum nihil nocere (Predvsem nikomur škoditi).70 Bistvo je v nas samih, v želji
vsakega posameznika, da naredi pravo stvar. Zato imajo gospodarstveniki potrebo po
strokovnem znanju in visoki stopnji moralne vesti. Vest brez strokovnega znanja je
nekoristna. Strokovno znanje brez vesti pa je lahko nemoralno in zelo nevarno.
3.4 Poslovna etika in uspešnost gospodarske družbe
Temeljni smisel delovanja gospodarske družbe je ustvarjanje poslovnega uspeha.
Vendar ustvarjanje dobička brez etičnega delovanja ne vodi k uspešnemu upravljanju
družbe na dolgi rok. V okviru svojega delovanja mora družba upoštevati tudi ostale
udeležence, saj uspešna konkurenčna strategija v poslovnem okolju temelji na
uravnoteženem zasledovanju interesov vseh ključnih udeležencev v poslovanju
organizacij. Družbena uspešnost pomeni udejstvovanje gospodarske družbe v okolju
pri dejavnostih, ki lahko pomagajo k boljšemu poslovnemu uspehu družbe. Uvajanje
etičnega poslovanja mogoče na začetku poveča stroške in zmanjša koristi,
dolgoročna vrednost družbe pa se povečuje.
Tako so etične in odgovorne organizacije v letih 1950-90 rasle po 11,3% letno, Dow
Jones povprečje pa je znašalo 6,2%.
Iz tega lahko razberemo, da etično poslovanje pozitivno vpliva na poslovni izid in ne
škoduje delničarski vrednosti. Med prednosti etičnega poslovanja bi lahko šteli:71
• boljše finančne rezultate,
• nižje stroške poslovanja (npr. okoljevarstveni ukrepi in izboljšanje delovnih
pogojev nižajo stroške zaradi manj odpadkov in neučinkovitosti ter boljše
produktivnosti),
• višji ugled blagovne znamke in posledično večja prodaja ter lojalnost kupcev
• višja produktivnost in kakovost (izboljšanje delovnih pogojev vodi k višji
produktivnosti, nižji stopnji napak, manj odsotnim z delovnega mesta,
uspešnejšemu privabljanju in ohranjanju delavcev),
70 Mazi Nina, Etične dileme sodobnih poslovnežev, Kapital, št.303,
URL:http://www.revijakapital.com/kapital/zivljenskislog.php?idclanka=995 71 Johnson Richard, Nujnost za trajnostni razvoj na globalni, nacionalni in korporativni ravni, Glas
gospodarstva, december 2002, str.20
49
• boljši dostop do kapitala ( vključno s kapitalom investicijskih skladov in
portfeljev, ki upoštevajo etiko, okoljsko in družbeno odgovornost podjetij).
Prednost izkazovanja etičnega ravnanja gospodarskih družb je tudi ta, da postane
država zanimivejša za dolgoročno družbeno odgovorne naložbe, ki prispevajo k
trajnostnemu razvoju države in posledično k večji kakovosti življenja njenih ljudi.72
Zaključim lahko, da gospodarska družba, ki gradi svoje pozicije na moralnih načelih,
ki temeljijo na poštenju, vestnem delu, zaupanju in spoštovanju dogovorov ter
odgovornem ravnanju do vseh interesnih deležnikov družbe, si zagotavlja
dolgoročno uspešnost v poslovanju.
3.5 Potreba po institucionalizaciji poslovne etike
Prepričanje, ki je veljalo dolga stoletja, da so poslovni ljudje in morala ter etika med
seboj skoraj nezdružljive kategorije, se v razvitih in demokratičnih državah počasi
spreminja. Šele v zadnjih dveh desetletjih se začenja razprava o potrebi regulacije
podjetništva tudi z moralnimi in etičnimi pravili.
Promet blaga in storitev je primarno urejen z ekonomskimi zakonitostmi, pravo pa
korigira in pospešuje te ekonomske zakonitosti zaradi uresničevanja širših družbenih
interesov.73
Zakoni so prvo oziroma najnižje vodilo za etične vidike odločanja, vendar pri
etičnem odločanju in moralnem ravnanju zgolj pomagajo, ne pa tudi zadoščajo, saj:74
a) ne morejo predpisati vsega, kar je ob določenih pogojih pametno in pošteno;
b) noben zakon ne more natančno predvideti vseh možnih primerov in okoliščin v
konkretnem poslovnem življenju.
Glede na navedeno ter zaradi dinamičnosti ter spremenljivosti družbenoekonomskih
razmerij, se nujno pojavlja potreba po določenem fleksibilnem instrumentariju, ki naj
bi korigiral pravno urejanje teh razmerij.
72 Johnson Richard, ibidem, str.20 73 Ivanjko Šime, Trg in poslovna morala, Svetovalec, priloga gospodarskega vestnika, Ljubljana
28/1998, str. 57 74 Jelovac Dejan, Poslovna etika, skripta, Univerza v Ljubljani, Študentska organizacija Univerze v
Ljubljani, Ljubljana 1998, str. 99
50
K temu lahko prispevajo moralne norme, ki sledijo poslovni praksi ter za konkretni
primer določijo takšno ravnanje, ki ga poslovna praksa pričakuje.
V praksi se že uvaja institucionalizacija poslovne etike v obliki lastnih in skupnih
etičnih kodeksov, oblikovanja etičnih odborov, etičnih treningov, svetovalcev za
etična vprašanja (etik).
Etični kodeksi so eksplicitno zapisana pravila in norme o temeljnih vrednotah,
načelih in standardih kateri usmerjajo družbo pri doseganju zastavljenih ciljev in
smotrov. Etični kodeksi lahko pomagajo pri rutinskih odločitvah, ki se običajno
ponavljajo lahko pa so tudi škodljivi, če se nekritično uporabljajo za vse primere
enako brez upoštevanja konkretnih okoliščin. V teoriji o poslovni etiki se omenja
osem načel kot izhodišče za sestavljanje globalnih etičnih kodeksov75
3.5.1 Načelo zaupljivosti (ang. Fiduciary principle)
Načelo v prvi vrsti obravnava upravo, kot tisto, ki ji je bilo zaupano premoženje
organizacije, da bi z njim čimbolje ravnala. Govori o prizadevnosti in predanosti, o
izogibanju navzkrižju interesov in zapoveduje, da ti zaupniki postavijo interese
organizacije pred svoje lastne interese. Izogibati se morajo lahkomiselnemu ali
neprevidnemu in malomarnemu ravnanju. To načelo je temeljna podlaga ekonomije
in je zato tudi izhodiščna zaveza za kodekse poslovnega ravnanja.
3.5.2 Načelo lastnine (ang. Property principle)
To načelo je osrednje za zagotavljanje dobrega posameznika in družbe in najvišji test
vsakega etičnega sistema. Načelo je izrednega pomena v današnjih časih, ko so
najpomembnejša neopredmetena sredstva. To načelo vsebujejo le redki kodeksi,
najverjetneje zaradi samoumevnosti samega načela.
3.5.3 Načelo zanesljivosti (ang. Reliability principle)
To načelo prinese v poslovni svet neke vrste zanesljivost v splošnem toku
nepredvidljivosti in prav to je osnovna ideja pogodbe, saj z obljubo prenesemo
izbiro, ki je bila moralno nevtralna v moralno obvezno. Najbolj splošno bi to načelo
75 Paine Lynn Sharp, Deshpande Rohit, Margolis Joshua, Bettcher Kim Eric, Up to Code: Does Your
Company *s Conduct Meet World Class Standards?, Harvard Business Review, Boston, 2005, št. 12, str.122-123
51
lahko opisali kot obljubo, ki jo lahko izpolnimo.
3.5.4 Načelo preglednosti (ang. Transparency principle)
Načelo zagotavlja natančnost, resničnost in razkrivanje informacij. Etična vrednota,
ki je tukaj vključena je ne laži. Ta je brezčasna. Preglednost zagotovi, da se podpirajo
dostojanstvo in svoboda, pametni proces odločanja, širjenje in napredek znanja,
kooperacijo, ekonomsko učinkovitost, preprečevanje korupcije in pravo vrednost
resnice.
3.5.5 Načelo dostojanstva (ang. Dignity principle)
Načelo dostojanstva obravnava spoznanje, da vodstvo in zaposleni niso zavezani le
sebičnim interesom organizacije ali lastnikom, ampak morajo spoštovati številne
druge ljudi. Uveljaviti želi izhodiščni etični koncept, spoštovanje človeka,
upoštevanje njegovega zdravja, varnosti, svoboščin in zasebnosti brez vsiljevanja,
zlorab ali kršitev, brez slehernega poniževanja.
3.5.6 Načelo poštenosti in pravi čnosti (ang. Fairness principle)
To načelo spodbuja načelo sodelovanja, preživetja skupine, legitimnosti delovanja.
Zaslediti je vprašanja reciprocitete, svobodno konkurenco, pravičnost
menjave,…Tukaj se srečamo z različnostjo zornih kotov in pogosto tudi legitimno
različnostjo kaj poštenost ali pravičnost sploh je.
3.5.7 Načelo družbenosti (ang. Citizenship principle)
Načelo družbenosti poskuša združiti pogosto povsem nezdružljive poglede na širša
družbena vprašanja, vprašanja aktivizma, ipd. Glede nekaterih direktiv s tega
področja pa velja univerzalno soglasje: dosledno in brezkompromisno spoštovanje
zakonodaje in regulative, izogibanje slehernemu podkupovanju javnih uslužbencev,
izogibanje neprimernemu političnemu udejstvovanju, prepoznavanje in spoštovanje
vloge in pristojnosti vladnih organov, nevtralizacija in odprava škodljivih posledic
organizacije na okolje. Načelo tudi upošteva, da organizacija ni zgolj en sam
državljan, posameznik.
3.5.8 Načelo odzivnosti ( ang. Responsiveness principle)
Načelo govori o tem, da se mora organizacija, podjetje ali ustanova bolje zavedati
52
odnosov z različnimi deležniškimi skupinami, ki jih zadeva delovanje organizacije in
imajo upravičene razloge za zaskrbljenost ali celo legitimno pravico do večje
odzivnosti organizacije (kupci, lokalne skupnosti, zaposleni, naložbeniki).
Predstavljena načela so univerzalna in temeljijo na teoriji etike ter poskušajo
pomagati gospodarskim subjektom pri institucionalizaciji etičnih norm.
Etični odbori presojajo ali je zaposleni v konkretnih okoliščinah deloval v skladu z
etičnimi načeli ali ne. Neetično obnašanje bi moralo biti kaznovano z opozorilom,
opominom, disciplinskim postopkom, v skrajnem primeru tudi z odpustitvijo.
Etični programi in šolanje se izvaja v obliki seminarjev, ki zaposlene seznanijo z
uradno politiko gospodarske družbe glede etičnih situacij in pokažejo kako to
politiko uporabijo pri vsakdanjem odločanju. Poleg tega pa so odgovorni, da
razvijajo strategijo in upravljanje katero bo zagotavljalo, da se etične norme tudi
izvajajo v družbi. Bistvo je, da svojim delavcem vzbudijo željo po etičnosti
Zagovorniki za etična vprašanja - njihova pristojnost je, da preiskujejo etične
pritožbe in prikažejo etične neuspehe višjemu managementu. Pomembno je, da se
zagotovi anonimnost in varnost posameznika.
Uvedba telefonskih številk – prednost uvedbe telefonskih številk je v tem, da tretja
oseba, ki ni vključena v konkretno etično dilemo nudi pomoč pri iskanju prave etične
odločitve. Tako lahko lažje nepristransko oceni situacijo in poda možnost za rešitev.
Etična revizija pomeni lastno kontrolo, ki odkriva odklone od etičnih načel nekega
gospodarskega subjekta. O teh odklonih morajo managerji napisati poročilo. S tem je
povezana tudi odgovornost managerjev, da seznanijo (novo) zaposlene o etičnih
načelih, ki veljajo v gospodarski družbi.76
Podjetniki se vse bolj zavedajo kako pomembno je vrednotiti poslovno ravnanje tudi
z moralnega in etičnega vidika, saj moralne in etične norme prispevajo k temu, da se
tudi skozi podjetništvo oblikujejo nosilci podjetništva kot humane in pokončne
76 Pavlovič Karmen, Vloga managerjev in analitikov pri vzpostavljanju etičnosti v poslovanju podjetja,
diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2007, str.19
53
osebnosti in da se tudi v poslovnem svetu uveljavlja menjalna in delitvena pravičnost
na področju gospodarstva, ki je minimum etičnega vrednotenja poslovanja.77
77 Ivanjko Šime, Trg in poslovna morala, Svetovalec, priloga gospodarskega vestnika, Ljubljana
28/1998, str.60
54
4 POSLOVNA ETIKA IN MORALA V SLOVENSKI GOSPODARSKI
PRAKSI
4.1 Vloga, pomen, stališča in sodbe Častnega sodišča Gospodarske
zbornice Slovenije glede poslovne morale
Pri Gospodarski zbornici Slovenije obstaja na podlagi 33. člena Zakona o
gospodarskih zbornicah78 častno sodišče, ki je neodvisen in samostojen organ.
Častno sodišče ima bogato tradicijo, saj je Zbornično razsodišče (1929-1940),
delovalo v okviru Zbornice za trgovino in obrt in industrijo v Ljubljani, že od leta
1929, od takrat dalje pa deluje neprekinjeno v zborničnem okviru pri njenih pravnih
naslednicah, tako sedaj pri Gospodarski zbornici Slovenije. Častna sodišča naj bi
imela preventivno vlogo na področju utrjevanja poslovne morale in dobrih poslovnih
običajev ter naj bi bila na nek način "vest gospodarstva".
Častno sodišče ugotavlja kršitve dobrih poslovnih običajev in skladno s postopkom,
ki ga določa Pravilnik o organizaciji in postopku pred Častnim sodiščem pri
Gospodarski zbornici Slovenije, izreka tudi ukrepe kršiteljem. Vendar častno sodišče
ni le represiven organ, temveč je njegova primarna naloga ugotavljati vrste kršitev in
priporočati poslovno etično ravnanje. V tem smislu ima z drugimi organi zbornice
pomembno vlogo pri oblikovanju aktov o dobrih poslovnih običajih, imenovanih
kodeksi.79 Častno sodišče je pristojno za ugotavljanje kršitev dobrih poslovnih
običajev le za članice gospodarske zbornice. Istočasno častno sodišče skrbi za
razvijanje dobrih poslovnih običajev med članicami zbornice.
V zvezi s posameznimi pojavnimi oblikami ravnanj na trgu pa predsedstvo častnega
sodišča lahko tudi posebej oblikuje stališča, ki niso sodbe (npr. stališče o tem kdaj
gre za premijski posel).80
78 Zakon o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, 60/2006) 79 Penko Natlačen Metka, Uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev v podjetništvu,
URL:http://www.gzs.si/slo/storitve/poslovne_informacije/pravna_podrocja_in_predpisi/ 80 Gospodarska zbornica se je vključila tudi v reševanje primera, ko je švicarsko podjetje EucoDATA
pošiljalo podjetjem, predvsem iz vzhodne Sloveniji, neke vrste obrazec za evropski katalog podjetij. Pri tem je podjetja pozvalo, naj preverijo svoj naslov in ga po potrebi popravijo, podpišejo in žigosajo dokument ter naj ga vrnejo na naslov EucoDATA v Švici. Mnoga slovenska podjetja so to storila, čez kako leto pa so prejela račun za 1650 CHF. Ko so preverili na kaj se ta račun nanaša, so podjetja ugotovila, da so ob vračilu obrazca naročili objavo svoje družbe v katalogu, in sicer po ceni 1620 CHF na leto in to kar za 5 let naprej. Pri tem je šlo za prevaro naročnikov. Gospodarska zbornica je skušala posredovati preko švicarske zbornice a žal neuspešno. (Vir: GZS)
55
Pomembno vlogo ima častno sodišče tudi, ko na zahtevo gospodarskega subjekta, ki
želi sodelovati pri mednarodnih projektih, izdaje potrdilo, da zoper gospodarskega
subjekta pred častnim sodiščem ni bil sprožen postopek zaradi kršitve dobrih
poslovnih običajev. V tem primeru lahko govorimo o pozitivni motivaciji, ki
spodbuja spoštovanje poslovne morale.
"Obnašanje ljudi v družbi in tudi udeležencev v poslovnih razmerjih je vedno
usklajeno s pravili morale, vendar je vprašanje, ali so ta pravila dobra ali slaba. Če ne
utrjujemo pozitivnih, dobrih moralnih pravil, se nujno ustvarjajo negativna moralna
pravila oziroma pravila, ki jih ne moremo šteti za dobra, vendar obstajajo in delujejo
na obnašanje udeležencev v poslovnem življenju."81 Če želimo da so častna sodišča
učinkovita, je potrebno na kršitve dobrih poslovnih običajev javno opozarjati v
tiskanih in elektronskih medijih ter javno pohvaliti gospodarske subjekte, ki
spoštujejo dobre poslovne običaje. Spoštovanje dobrih poslovnih običajev je tudi
pomembna konkurenčna prednost gospodarskih družb na dolgi rok. Konkretna
sankcija gospodarskega okolja do gospodarskih družb, ki so kršile dobre poslovne
običaje in poslovno moralo, je lahko v bojkotu takih družb.
Postopek pred častnim sodiščem je urejen s Pravilnikom o organizaciji in postopku
pred Častnim sodiščem pri Gospodarski zbornici Slovenije (sprejet in spremenjen
oktobra 2000) ter ga lahko sproži vsak državljan Republike Slovenije, vsak
gospodarski subjekt ter vsi pristojni organi, ki v raznih postopkih ugotavljajo kršitve.
Interes gospodarstva v postopku zastopa tožilec častnega sodišča v primeru, ko na
podlagi dane prijave tožilec vloži obtožni predlog. Postopek sam pa je neodvisen od
sprožitve in zaključka drugih kazenskih ali civilnih postopkov, prav tako sodnih ali
nesodnih. Govorimo o popolni avtonomnosti pri odločanju častnega sodišča. Edina
vezanost, ki obstaja med delom častnega sodišča in drugih sodnih in nesodnih
organov je dejstvo o ugotovitvi odgovornosti za kršitev dobrega poslovnega običaja,
ki oškodovancu v civilnem postopku pred rednim sodiščem služi kot podlaga za
odškodninski zahtevek in tega ni potrebno več ugotavljati v predhodnem sodnem
postopku. Pomembna izjema je tudi, da se v postopkih pred častnim sodiščem ne
uporabljajo pravila "res iudicata" (že razsojena zadeva).
81 Ivanjko Šime, Trg in poslovna morala, Gospodarski vestnik, Ljubljana 28/1998, str.63
56
Sam postopek se začne z vložitvijo obtožnega predloga, s katerim tožilec častnega
sodišča odloči, ali se bo postopek v zvezi z ugotavljanjem kršitve dobrega
poslovnega običaja nadaljeval. Obtožena stranka ima pravico navesti vse argumente
v svojo obrambo najprej v odgovoru na obtožni predlog, v ustnem zagovoru na
glavni obravnavi in prav tako z vložitvijo eventualne pritožbe. Pregon lahko v
določenih primerih prevzame tudi oškodovanec. Stranki v postopku pred častnim
sodiščem sta torej tožilec častnega sodišča, ki zastopa interes gospodarstva (na
podlagi vložene pobude) in obdolženi gospodarski subjekt. V njegovem imenu je
pozvan pred senat poslovodja družbe. Večinoma se direktorji osebno udeležijo
obravnav; v nekaterih primerih pa pooblastijo tudi odvetnike. Vloga odvetnika v
postopku pred častnim sodiščem ni identična tistemu kot zagovorniku obdolženca v
kazenskem postopku.82
V primeru, ko je gospodarski subjekt odgovoren za kršitev, mu senat izreče enega od
ukrepov:
• opozorilo za najblažje kršitve
• opomin za težje kršitve
• javni opomin za najtežje kršitve dobrih poslovnih običajev.
Kot kršitve dobrih poslovnih običajev in poslovne morale štejejo na podlagi 81. člena
Statuta Gospodarske zbornice Slovenije zlasti:
• kršitve in izigravanje predpisov in uzanc,
• kršitve sprejetih obveznosti,
• dejanja, ki povzročajo in utegnejo povzročiti škodo drugim,
• druge kršitve pravil o medsebojnih razmerjih, ki ogrožajo pravice drugih,
oziroma kako drugače prizadenejo njihov interes.
Kršitev je storjena ne samo z izrecno kršitvijo določenega predpisa, medsebojnega
82 Penko Natlačen Metka, Častno sodišče pri GZS pri Gospodarski zbornici Slovenije in Kodeks o
dobrih poslovnih običajih pri poslovanju z nepremičninami, URL:http://www.gzs.si/slo/storitve/poslovne_informacije/pravna_podrocja_in_predpisi/
57
dogovora ali pogodbe, temveč predvsem s samim obnašanjem v poslovnem prometu,
s katerim gospodarski subjekt krši uveljavljena pravila v medsebojnih razmerjih
nastopanja na trgu.
Postopek pred častnim sodiščem je treba sprožiti v roku enega leta od storitve
kršitve; ko postopek teče, pa zastara ugotavljanje kršenja dobrega poslovnega običaja
v dveh letih od storitve kršitve. V takem primeru se postopek ustavi.
4.2 Organizacija in postopek delovanja častnega sodišča pri GZS
Častno sodišče postopa v senatu, ki mu predseduje predsednik senata, ki je
univerzitetno diplomirani pravnik. O pritožbah, ki jih stranka (tožilec ali gospodarski
subjekt) vloži zoper odločbo častnega sodišča, pa odloča častno sodišče druge
stopnje, kjer so v senatu vsi člani univerzitetno diplomirani pravniki s pravosodnim
izpitom. Drugostopna odločitev je dokončna in zoper njo ni več pravne poti.
58
Shema 2: Postopek pri Častnem sodiš ču GZS
Prijava Prijavitelj
Vpisna številka Vložišče
Obtožni predlog Tožilec pri častnem
Odgovor na obtožni Stranka
Obravnava Senat I. stopnje
Odločba Predsednik senata
Pritožba Stranka
Seja senata II. stopnje Senat II. stopnje
Odločba Predsednik senata
Izterjava stroškov Računovodstvo GZS
Arhiviranje Arhivar v Knjižnici
Odpis v vpisniku Sekretar Častnega sodišča
Izvršitev odločbe Sekretar Častnega sodišča
DEJANJE IZVAJALEC
59
Shema 3: Organizacija Častnega sodiš ča
Predsednik GZS
Predsednik
Častnega
sodiš ča
Predsedstvo
častnega sodišča
Senat I.
Senat II.
Tožilec Častnega
sodišča Sekretar Častnega
sodišča
Službe GZS:
Vpisnik ČS ( v knjižnici)
vložišče
strojepisnica
tajništvo (v tajništvu Pravne
službe)
računovodstvo
arhiviranje (knjižnica)
60
4.3 Etičnost slovenskih managerjev
Beseda manager je nastala okoli leta 1500 v Benetkah. Izvira iz besede "mano" kar
pomeni dlan. Manager torej za roko vodi ljudi, jih usmerja, pelje v pravo smer.83
Manager ima ključno vlogo pri uspešnosti razvoja gospodarske družbe, zato je
spoštovanje managerske etike eden izmed pogojev za verodostojnost vodilnega
managementa. Upoštevanje etičnih načel je pomembno tako pri samem vodenju
družbe kot pri managerskem ravnanju na področju družbene odgovornosti podjetja
ter so v oporo pri sprejemanju odločitev, pri pravilni presoji potrebnih vrednot in pri
iskanju pravih odgovorov na mnoga nova vprašanja, ki jih zastavljajo stalno
spreminjajoče se razmere.84
Načela managerske etike pri nas in v tujini opredeljujejo kodeksi managerskih
organizacij tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Čeprav imajo
najpomembnejša načela managerske etike mednarodno veljavo, globalno veljavo, je
v posameznih okoljih, tako tudi v slovenskih razmerah, mogoče najti specifična
vprašanja.85
Če pogledamo slovenski Kodeks upravljanja javnih delniških družb86 vidimo, da
šteje za uspeh gospodarske družbe samo povečanje vrednosti podjetja in s tem
povečanje bogastva delničarjev oziroma drugih lastnikov, vsi drugi cilji pa morajo
biti posebej navedeni v statutu.
Tudi Kodeks etike Združenja manager87 je nekoliko zastarel. Prva točka zavezuje
ravnanje managerjev k nenehnemu večanju blaginje zaposlenih in vseh drugih,
katerih materialni položaj je odvisen od delovanja gospodarske družbe. Za
tranzicijsko obdobje in takratno idealiziranje državne blaginje je to razumljivo,
vendar za današnje razmere preveč enostransko.
83 Cimerman Mitja et. al., Manager, prvi med enakimi, GV Založba, Ljubljana 2003, str.10 84 Krašovec Tone, Managerska etika, URL: http://www.gibanje.org/?id=741 85 Krašovec Tone, ibidem 86 Kodeks upravljanja javnih delniških družb (Uradni list RS, 118/2005) 87 Kodeks etike Združenja manager URL: http://www.zdruzenje-manager.si/si/o-
zdruzenju/dokumenti/kodeks-etike/
61
Kodeks podjetniške kulture za katerega si prizadeva Gospodarska zbornica, da bi se
uveljavil v praksi, pa obravnava odnose med podjetništvom in širšim družbenim
okoljem, ob spoznanju, da gospodarski subjekt ni izključno namenjen ustvarjanju
dobička, temveč izpolnjuje tudi potrebe okolja. Izpostavljena so vprašanja odnosa
družbe do okolja, vprašanja odnosov med udeleženci v podjetništvu (ustanovitelji,
družbeniki, delničarji, delavci in poslovnimi partnerji) ter razmerja med
gospodarskim subjektom in družbo ter državo. Prav tako lahko kodeks predstavlja
podlago za sprejem lastnih kodeksov v posameznih gospodarskih subjektih ter
predstavlja podlago za sankcioniranje kršiteljev dobrih poslovnih običajev.88 Namen
kodeksa je tudi spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih subjektov v smislu
uresničevanja dobrih poslovnih običajev, morale in etike deležnikov v medsebojnih
razmerjih. Obravnava temeljna načela delovanja gospodarskih družb ter spodbuja
gospodarske družbe k ustvarjalnemu podjetništvu zasnovanem na znanju, dobrih
poslovnih običajih in pogumu za soočanje s podjetniškimi izzivi.
Nekatere slovenske gospodarske družbe sledijo uveljavljeni praksi na področju
etičnega poslovnega ravnanja in oblikujejo etične kodekse. Kot primer navajam
Pravila ravnanja za zaposlene v podjetjih skupine Helios. V uvodnem delu zasledimo
artikulirane vrednote družbe, ki jim sledijo pravila ravnanja za zaposlene in za vodje.
Prav tako v družbi nameravajo s številnimi sistemskimi, promocijskimi,
izobraževalnimi in komunikacijskimi ukrepi utrditi kodeksna načela v organizacijsko
kulturo družbe. Tudi v Leku so sprejeli svoj kodeks- Novartisov Code od Conduct,
kjer v zgoščeni in jedrnati obliki sledijo etičnim, družbenim in okoljskim usmeritvam
glede odgovornosti do zaposlenih, poslovnih partnerjev, vladnih institucij in javnosti
nasploh. Kodeks naslavlja zadolžitve posameznikov, vprašanja diskriminacije,
konfliktov in navzkrižij interesov, podkupnin, poslovnih daril, notranjih informacij,
protimonopolnega ravnanja, skladnosti z zakonodajo, rabe in zaščite premoženja in
resursov ter informacij.89
Značilnosti slovenskih managerjev pa lahko orišem s pomočjo raziskave, ki so jo
izvedli strokovnjaki in jo predstavili v knjigi Manager prvi med enakimi. V raziskavi
88 Besedilo Kodeksa podjetniške kulture je pripravila skupina Inštituta za gospodarsko pravo pod
vodstvom prof. dr. Šime Ivanjka, ki je tudi predsednik Častnega sodišča pri GZS, povzeto po Čuk Jožko, Skrb za poslovno moralo, Glas gospodarstva, oktober 2005, str.35-39
89 Gruban Brane, So vaša poslovna ravnanja skladna z globalnimi standardi?, http://www.dialogos.si/slo/objave/clanki/kodeksi/
62
je med drugim bilo ugotovljeno, da se slovenski managerji po etičnih merilih
uvrščajo visoko na mednarodnih lestvicah, ki ocenjujejo ravnanje na različnih, z
etiko povezanih, področjih. Značilna je relativna odsotnost korupcije, čeprav ta
obstaja. Praviloma ne postavljajo svojih lastnih koristi nad koristi svoje organizacije
tako, da bi se zavestno materialno okoriščali na račun interesov organizacije. V
uspešnih gospodarskih družbah je tudi opazna skrb za socialno varnost ljudi, lokalno
skupnost in naravno okolje. Kot neskladno z etičnimi načeli bi lahko označili
ravnanje, da se managerji izogibajo izpostavljanja sebe kot voditeljev. Slovenski
manager se namreč rad skrije v svojo vlogo strokovnjaka, namesto da bi ravnal kot
voditelj ljudi. Pogosto se niso pripravljeni izpostavljati kot zaščitniki interesov svojih
ljudi v razmerju do drugih, predvsem svojih nadrejenih.90
4.4 Sprememba stališč slovenskih managerjev do etičnih in moralnih
dilem z razvojem gospodarstva
Gospodarsko družbeni procesi ter postopki posameznih poslovnežev so pomemben
predmet moralne presoje v poslovni etiki.
Stari pregovor pravi: "Ko gre vse dobro, ni težko biti dober." Pravo vrednost
managerja je mogoče ocenjevati šele takrat, ko lahko opazujemo njegovo obnašanje
v težkih časih gospodarske krize.
V času prehoda iz enega družbenoekonomskega sistema v drugega nastaja moralna
praznina. To je družbeno moralno izpraznjen prostor. Gre za obdobje v katerem stare
moralne norme izginjajo ali pa zaradi novih okoliščin niso uporabne, novih moralnih
norm in vrednot pa še ni oziroma niso oblikovane. To je posebej vidno, kadar je svet
moralnih vrednot zgrajen na določeni ideologiji, ki se opušča kot na primer ob
opustitvi socialistične družbenoekonomske ureditve in prehodu v kapitalistično.
Obdobje moralnih praznin se v praksi imenuje moralna kriza, ki pospešuje negativno
poglabljanje družbenoekonomskih odnosov.91 Pojav moralne krize je prisoten v
tranzicijskih državah vendar ne z enako intenziteto in časom trajanja. Za razliko od
drugih tranzicijskih držav je Slovenija izbrala postopnost ali gradualizem kot koncept
gospodarskega prehoda iz prejšnjega sistema v kapitalizem. Ta koncept je bil
90 Cimerman Mitja et. al., Manager, prvi med enakimi, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 188 91 Ivanjko Šime, Podjetništvo z negativnim moralnim predznakom, Podjetje in delo, 7, 2006, str.1162
63
pogojen z kulturološkimi vzorci kolektivnega vedenja v prejšnjem sistemu in je odprl
veliko moralnih dilem v prehodu. V literaturi obstaja stališče,92 da se v Sloveniji
etika in morala nikakor ne moreta uveljaviti. Dogaja se vse mogoče; prilaščanje, ki je
že skorajda podobno kraji in grabežu; izkoriščanje, katero je mogoče primerjati s
tistim v času prve kapitalistične akumulacije; najrazličnejše oblike mobbinga, ki je
lep tuj izraz za mnoštvo oblik zatiranja, zlorabljanja, mučenja in poniževanja
delavcev in uslužbencev; hudodelstva, ki tako ali drugače poškodujejo bodisi
naravno bodisi družbeno okolje, najrazličnejši načini kršenja človekovih pravic in
svoboščin, izigravanja zakonov, kar pomeni onemogočanje pravne države,
demagoško manipuliranje z ljudmi, ki ga omogoča uzurpacija medijev in drugo.
Poleg tega zaenkrat ni konsistentne teoretične podlage za etiko in moralo v Sloveniji.
Neenakost sprejemamo kot pravično, če izvira iz trdega dela, inovativnosti in
izobrazbe. Vendar se je v tranziciji oziroma prehodu v kapitalistični sistem začel
proces tajkunizacije ali nemoralnega bogatenja.93 Večina se strinja z mnenjem, da so
tajkuni managerji in podjetniki z velikim vplivom na politiko. Bogatenje jim je
omogočila politika in aktualna oblast. Nekateri to vidijo kot sestavni del kapitalizma,
ki so ga prestale vse postkomunistične družbe, drugi kot anomalijo. Lastninska
transformacija je prinesla razlike v posedovanju kapitala in premoženja ljudi. Ta
proces pretvorbe nekdanje državne oziroma družbene lastnine v zasebno ni ostal brez
posledic za večino ljudi. Slovenija je v času tranzicije postala država z veliko
koncentracijo kapitala v rokah manjšine. Skoraj dve tretjine ljudi ima plačo, ki je
manjša od povprečne. Nekateri zagovorniki klasično-liberalnega kapitalizma v
Sloveniji94 opisujejo slovenski kapitalizem kot izrojeno obliko, ki je ovita v ljudem
všečno retoriko nacionalnega interesa in socialne države, dejansko pa jo zaznamujejo
nedelovanje pravne države, omejevanje konkurence in onemogočanje svobodne
podjetniške pobude. Nacionalni interes je retorična figura, ki so jo posamezne
politične skupine uporabile za sleparsko prikazovanje zasebnega interesa kot javnega
z namenom, da se je nekdanja državna lastnina znašla v "pravih" rokah. Za našo
tranzicijo je značilno, da se sklicuje na vrednote socialne države. Ideologija
92 Vlado Sruk, V Sloveniji se morala in etika ne moreta uveljaviti, Večer, 08. 10. 2008, str. 8 93 Taikun-Japonsko veliki gospod; v preteklosti so ta naslov nosili šoguni danes pa mogočni
poslovneži URL:http://sl.wikipedia.org/wiki/Tajkun 94 Bernard Brščič, Tovarišijski kapitalizem je utemeljen na klientizmu, kriminalu in korupciji, Finance,
17. 06. 2008, str. 10
64
nacionalnega interesa in socialne države gresta z roko v roki. Tako so tudi tradicija,
vrednote, navade in običaji še vedno pod vplivom prejšnjega sistema. Namesto večje
samoiniciativnosti in prevzemanja odgovornosti za lastno usodo, je pri nas še vedno
močno zakoreninjena miselnost, da mora država poskrbeti za posameznika od
zibelke do groba.
V teoriji obstajajo mnenja,95 da je naš kapitalizem še vedno zaznamovan z
razmeroma močno vlogo države, ki pa s časoma vendarle slabi. Slovensko civilno
družbo in politiko izrazito obvladujejo zaposleni v javnem sektorju, ki živijo od
države in od davkov. Konkurenca, kot klasična vrednota kapitalizma, nima velikega
družbenega pomena. To pa ima opraviti s kulturnimi vzorci. Tako v katoliški kot v
socialistični tradiciji je močna ideologija slogaštva, odklanja pa se tekmovalnost,
konkurenca, individualnost, konflikt. Drugo pa je raven interesov. Urad za varstvo
konkurence lahko pride navzkriž z interesi močnih in vplivnih.
Prvotna akumulacija in koncentracija kapitala bi se naj začela 1990 s sprejetjem
Zakona o podjetjih.96 Trajala je do leta 2002, ko je bil sprejet zakon o preoblikovanju
pidov, ki je zakonsko zaokrožil proces prvotne akumulacije. Sedanja oblika
kapitalizma v Sloveniji je daleč od idealov klasičnega liberalnega kapitalizma katere
osnovne značilnosti so tržna konkurenca, pravna država ter svobodna podjetniška
pobuda. Odsotnost vladavine prava je značilna za sedanje stanje v državi.
V času tranzicije je bila osrednja moralna dilema managementa, najti rešitev za
nekdanje gigante, ki so se zaradi izgube jugoslovanskega trga znašli v slabem
gospodarskem položaju - sanaciji ali stečaju. Možnost rešitve, ki je bila ekonomsko
rentabilna, je bila dokapitalizacija teh gospodarskih družb ali celo prodaja večinskega
deleža domače družbe tujcem.97
Veliko gospodarskih subjektov je bilo privatiziranih po metodi notranjega odkupa s
strani zaposlenih in managementa. Managerji so vedeli, da je potrebno zmanjšati
vrednost gospodarske družbe, zato so odpisali terjatve, ki bi jih lahko še izterjali,
95 Matej Makarovič, Ekonomski nacionalizem je sovpadel z interesi političnih in ekonomskih elit, intervju
Finance, 01. 08. 2008, str. 8 96 Zakon o podjetjih (ZPod, Ur. l. SFRJ, št. 77/1988) 97 Jelovac Dejan, Poslovna etika, skripta, Univerza v Ljubljani, Študentska organizacija Univerze v
Ljubljani, Ljubljana 1998, str. 82
65
niso amortizirali osnovnih sredstev, odpisali so kredite, katere bi lahko dobili
povrnjene, odplačali zaposlenim neupravičeno visoke odpravnine.
Obdobje nestabilnosti, visokih obrestnih mer, nizkega življenjskega standarda,
radikalnih sprememb in visoke inflacije so izkoristile tudi privatne finančne
organizacije, ki so obljubljale visoke donose in tako privabile številne varčevalce.
Slednji se niso zavedali visokega rizika zaradi nestabilne ekonomije in so bili
večinoma zelo razočarani.98
Mnogi so v obdobju tranzicije izkoristili pomanjkljivosti v zakonodaji oziroma
številna siva področja. Tako je obdobje tranzicije samo po sebi prineslo številne
priložnosti za novo prvotno akumulacijo kapitala oziroma za najbolj brezobzirne
oblike bogatenja, pri čemer so bili predsodki in etična načela hitro pozabljeni.99
V tem kontekstu je v današnjem času smiselno omeniti managerske odkupe
gospodarskih družb, ki se kreditirajo z zastavo njihovega premoženja. Mnenja o
takšnem načinu kreditiranja odkupov so deljena.
Nekateri teoretiki vidijo nastajanje sedanje managerske lastnine kot nepravilnost.
Izsledki študije, objavljeni v tujini kažejo, da se managerska lastnina v svetu pojavlja
pri gospodarskih subjektih s težavami, pri nas pa je ravno nasprotno. Managerji za
nakup nimajo lastnih prihrankov, marveč se zadolžijo, dolgove pa odplačajo tako, da
izčrpavajo podjetja, ki so jih prevzeli ali pa po čudnih poteh ustvarjajo kapitalski
dobiček.100
Obstaja tudi mnenje, da ni sporno, če lastništvo in upravljanje gospodarske družbe
nista ločena. Po tem mnenju je tudi pomislek, da bodo novi lastniki z vračanjem
kreditov, ki so jih najeli za prevzem, obremenjevali zastavljeni gospodarski subjekt
in preprečevali razvoj, relativen, saj to lahko počno tudi lastniki z zahtevami po
izplačilu dividend, ki presegajo obrestne mere.101
98 Knehtl Brigita, Poslovna etika in gospodarski kriminal, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna
fakulteta, Maribor 2005, str. 32-33 99 Knehtl Brigita, ibidem, str. 32-33 100 Šurla Silvester, Šeško Polona, Tajkunizacija Slovenije,
URL:http://www.mag.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1522&Itemid=55 101 Mencinger Jože, Tajkunizacija in nacionalni interes, URL:
http://www.mladina.si/tednik/200821/tajkunizacija_in_nacionalni_interes
66
V teoriji najdem tudi mnenje,102 da se slovenski managerski prevzemi bistveno
razlikujejo od primerljivih v svetu. Izhodiščni položaj managementa v Sloveniji je
bistveno močnejši, saj še vedno ne poznamo lastnika v klasičnem pomenu te besede.
Managerska ekipa je največji insider, ki do potankosti pozna neizkoriščene poslovne
priložnosti, neoptimirane finančne vire, podcenjene "izredne prihodke", precenjene
"izredne odhodke". Ti prevzemi so izvedeni skozi zapleteno in največkrat
netransparentno serijo pripravljalnih aktivnosti koncentriranja paketov delnic, ki
poteka preko bank, borznoposredniških hiš ali prevzemniku prijaznih podjetij. V
finančnem smislu so izvedeni z močno finančno obremenitvijo prevzetega
gospodarskega subjekta in zelo majhnimi lastnimi vložki udeležencev. Pot do
managerskega lastništva skoraj vedno pelje skozi krajše ali daljše oslabljeno
poslovanje podjetja, kar je v odnosu do drugih delničarjev in deležnikov družbe
sporno. Prav tako je prevzem mnogih, zlasti javnih družb, skoraj nemogoče izvesti
brez "blagoslova" aktualne politične elite. Na trgu so močno prisotni tako imenovani
trgovci z močjo (power traders), ki so kljub dejstvu, da so brez formalnega položaja
med akterji prevzema-odločilni za njegovo izvedbo. Gre za tipičen tranzicijski pojav,
na katerega ni bila imuna nobena oblast. Pri nas je stanje zaradi bolj intenzivnega
prodajnega trenda še bolj izrazito.
Leta 2005 je bila objavljena odmevna raziskava o ekonomskih in političnih
posledicah privatizacijskega procesa v tranzicijskih državah nekdanjega
komunističnega bloka.
Mednarodno priznana teoretika103 opozarjata, da bodo tranzicijske države brez
legitimno pridobljenega lastništva kapitala težko vzpostavile potrebno zaupanje v
novo kapitalsko elito, brez zaupanja pa ne bo možno izvesti potrebnih reform in
sprejeti ukrepov ekonomske politike, ki zagotavljajo konkurenčnost gospodarstev in
prihodnji razvoj. Če prebivalstvo tranzicijskih držav dojema, da so pridobljene
lastninske pravice v procesu prvotne akumulacije nelegitimne, bo zelo težko
sprejemalo tržna pravila kapitalizma: delitev dobička in plač, socialno razslojevanje,
prevzemanje tveganj, samoodgovornost. To se ravno sedaj dogaja v Sloveniji. Elite
so prišle na legalen vendar ne na legitimen način, torej ne niti na moralen način do
102 Peklar Leonardo F., Sedem največjih napak pri managerskih odkupih, URL: http://www.socius.si 103 Guriev Sergei , William Megginson, Privatisation: What Have We Learned? (2006) v Kovač
Stanislav, Kapitalizem brez razlike, Finance, št.63, 2008, str.12
67
velikega premoženja. Pritiski javnosti so veliki in se zaradi splošne krize lahko
zgodi, da se bo hitro nastala elita ekonomsko razpadla.
Prisotnost razmišljanja o nujnosti poslovne etike v naših razmerah lahko opazimo v
treh obdobjih našega podjetniškega razvoja po osamosvojitvi in spremembi
družbenopolitičnega sistema:104
• V tranzicijskem obdobju našega podjetništva smo opustili samoupravni
kolektivistični moralno vrednostni sistem in začeli uvajati kapitalistično-tržno
individualistično podjetništvo, ne da bi sočasno posvečali pozornost nujnosti
oblikovanja moralno vrednostnega sistema, ki bi bil primeren za nove
razmere v podjetništvu.
• V prvem obdobju kapitalističnega podjetništva pri nas se ni opozarjalo na
potrebo po uveljavljanju poslovne etike ali morale. Veljalo je, da je dovoljeno
vse kar z zakonom ni prepovedano. Podjetniki so uravnavali svoja
podjetniška prizadevanja do meje zakonske dovoljenosti oziroma do meje, ko
so lahko pričakovali kazen. V tem obdobju moralni vidiki poslovanja niso
igrali praktično nobene vloge, če pri tem odmislimo ostanke moralnega
vrednotenja obnašanja, ki je bilo izoblikovano v nekdanjem socialističnem
sistemu. Čeprav je tranzicija v Sloveniji bila sorazmerno uspešna v odnosu na
druge države, je imela precej slabosti. Tu predvsem mislimo stalno
vmešavanje politike v institucije pravne države s sprejemanjem neustrezne
zakonodaje, političnim kadrovanjem, ne-reorganiziranjem teh institucij ter
ohranjanjem njihove neučinkovitosti.
• Na drugi ravni, ki je povezana z izgradnjo pravnega podjetniškega sistema v
sredini 90. let, se že sprejemajo določena pravila poslovnega moralnega
obnašanja. Srečanja slovenskega gospodarstva s tujimi razvitimi
gospodarskimi sistemi oblikujejo pravila obnašanja, ki nadgrajujejo
minimalno zakonsko določene standarde in pri tem se upoštevajo tudi pravila,
ki jih oblikuje samo okolje zaradi funkcioniranja trga in pravila, ki jih
104 Ivanjko Šime, Podjetništvo z negativnim moralnim predznakom, Podjetje in delo, št. 7, 2006, str.
1159 -1160
68
prinašajo tuji partnerji. Država si prav tako v tem obdobju prizadeva dvigniti
moralno zavest z zakonskimi predpisi, pri čemer je bil prisoten tudi pojav
juridizacije morale. V tem obdobju so se nosilci podjetništva učili ne samo,
kaj je prepovedano z zakonom, temveč tudi, kaj bi bilo dobro, kako bi bilo
treba voditi poslovanje, ki bi ga ocenjevali kot moralno dobro.
Lahko povzamem, da je veliki del etičnih težav slovenskih managerjev pogojen z
neusklajenostjo tradicionalnih vrednot in kulturnih vzorcev z načeli klasičnega
liberalnega kapitalizma.
Pričakovati je, da se bo začela tudi tretja raven, v kateri bodo nosilci podjetništva
čutili potrebo po oblikovanju višjih moralnih standardov, ki bi jih lahko opredelili
kot etične standarde v obliki etičnih kodeksov.
4.5 Uporaba formaliziranih standardov moralnega vedenja
Pod formaliziranimi standardi moralnega vedenja mislimo predvsem na poklicne
etične kodekse. Poslovni etični kodeksi so v bistvu višji moralni standardi obnašanja
udeležencev v blagovnem prometu. Kodeksi bi naj odražali ideal moralnih
standardov z vidika pravičnosti, poštenosti, skrbnosti, vestnosti in dobrega v
poslovanju gospodarskih družb. Na ta način naj bi prispevali k humanejšim odnosom
med udeleženci v gospodarstvu, ki niso vedno najboljši zaradi profitnega motiva
poslovanja. Kodeksi imajo naravo priporočil in niso pravno obvezujoči. "Etični
kodeks je sistematično zbrana ter jasno formulirana množica ocen, sodil, vodil ter
norm, ki veljajo za praktična pravila pravilnega obnašanja posameznikov oziroma
vzorec vzornega vedenja in delovanja v določeni skupnosti. Za etične kodekse je
značilno, da opisujejo splošne vrednote in pravila, ki naj bi jih upoštevali zaposleni.
V njih so določeni vzorci obnašanja, ki so zaželeni ali celo prepovedani, hkrati pa so
podane smernice za pravilno obnašanje in etično odločanje. Načeloma so povzeti po
filozofiji in politiki gospodarske družbe ter so hkrati osnova, na kateri temeljijo vsa
druga pravila in navodila poslovanja, vključno z organizacijskimi predpisi in
postopki ter odločitvami, dogovori in pogodbami."105
"Ravnanje pripadnika določenega poklica v skladu z normami poklicne etike
omogoča in povečuje zaupanje ljudi v strokovno in nepristransko, lahko rečemo
105 Kalacun Stanislava, Poslovna etika, Združenje Manager, Ljubljana 2001, str. 10-11
69
profesionalno izvajanje poklica in s tem ugled, ki si ga pridobijo posamezni izvajalci
in poklic kot celota. V nekaterih poklicih (sodniki, zdravniki) je moralna zaveza
spoštovanja poklicne etike na tako visoki ravni, da pripadniki tega poklica pred
začetkom njegovega opravljanja podajo svečano izjavo o spoštovanju norm poklicne
etike."106
Oblikovalci kodeksov poklicne etike so ponavadi poklicna združenja; oblikovalci
poslovne etike pa so poslovna združenja, oblikovana interesno, prostovoljno ali pa
tudi zakonsko kot na primer splošna združenja dejavnosti pri GZS.
Če gre za organizirano asociacijo znotraj GZS, ki je oblikovala svoj kodeks
poslovanja, je ponavadi predviden tudi način sankcioniranja. Poklicni kodeksi
običajno organ ugotavljanja kršitev in sankcij določijo sami. Drugi način pa je ta, da
se kodeks glede ugotavljanja kršitev in sankcioniranja sklicuje na pristojnost
Častnega sodišča pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki ima to nalogo poverjeno že s
samim zakonom in statutom.107
Kodeksi lahko pomagajo na nižjih ravneh vodenja pri rutinskih in analitičnih
odločitvah vendar pri intuicijskem odločanju, ki je značilno za vrhnji management se
ni mogoče zanašati preveč na kodekse. Na podlagi starejše raziskave108 je
ugotovljeno, da so mnenja o koristnosti etičnih kodeksov v Združenih državah
Amerike in Slovenije dokaj različna. Slovenski managerji ocenjujejo višje vrednost
etičnih kodeksov za etično odločanje kot je to primer v ZDA.
106 Kovač Brane, Kdo se boji profesionalnega geodeta, Geodetski vestnik 47/2003, str. 301 107 Penko Natlačen Metka, Častno sodišče pri GZS, Glas gospodarstva 2002, str.24 108 Glas Miroslav; The ethics of business in Slovenia: Is it realy bad?, Ekonomska fakulteta
Ljubljana,1997, str. 10
70
Razpredelnica 1: Koristnost eti čnih kodeksov pri odlo čanju (v %); primerjava raziskav
v ZDA in Sloveniji 109
ZDA Koristnost etičnih
kodeksov pri
odločanju
Baumhart (1963)
Brenner & Molander
(1977)
Solymossy & Hisrich (1996)
SLOVENIJA (managerji)
DA 71 6 7 7 0 78
NE 10 2 1 2 8 22
NI ODZIVA 19 1 1 2 0
Funkcije kodeksa so:110
• pomaga ustvariti okolje, kjer je etično obnašanje norma,
• služi kot vodilo ali opomin v določenih razmerah,
• proces razvijanja in spreminjanja kodeksa, je lahko za gospodarsko družbo dragocen,
• kodeks lahko služi kot izobraževalno orodje,
• kodeks naznani drugim, da je gospodarska družba resno zavzeta za odgovornost in profesionalno vodenje.
Med slabosti kodeksov pa lahko štejemo:111
• da so vrednote lahko izražene preveč splošno, v tem primeru nihče temu ne nasprotuje in hkrati to nikogar ne motivira,
• sama stopnja etičnosti v kodeksih etike je lahko zelo nizka,
• etičnost je prostovoljna, vendar pa tisti, ki ima moč, lahko drugim vsili svojo moralo, ni nobenih učinkov, v primeru, da se kodeks ne uveljavi,
• neuveljavljanje pravil povzroči izogibanje.
109 Glas Miroslav; The ethics of business in Slovenia: Is it realy bad?, Ekonomska fakulteta
Ljubljana,1997, str. 10 110 Harris, Charles E., Jr.,Michael S.Pritchard and Michael J. Rabins, Engineering Ethics, Concepts and
Cases, CA:Wadsworth Publishing, Belmont 1995, str.35 111 Donaldson John, Business Ethics, European Casebook, Academic Press Limited, London 1992,
str.55
71
V zadnjih nekaj letih lahko opazimo močno povečanje, širjenje in promoviranje
kodeksov s strani različnih vladnih, nevladnih ter panožnih organizacij in združenj. V
Združenih državah Amerike je bilo leta 2002 z zakonom Sarbanes-Oxley112 uvedeno,
da morajo izdajatelji novih vrednostnih papirjev razkriti ali so managerji prevzeli
kodeks obnašanja in ali so bili doslej že kaznovani. Tudi Newyorška borza je
naložila gospodarskim družbam, ki kotirajo na borzi, da uvedejo kodeks obnašanja.
Na drugi strani tudi navodila zvezne administracije v ZDA narekujejo sodiščem, da
pri presoji razsodbe upoštevajo ali imajo gospodarske družbe kodekse ali ne. K
uvedbi minimalnih standardov je pozvala gospodarske družbe tudi Evropska
komisija. Ti standardi naj bi bili skladni z mednarodnimi standardi ILO (
International Labour Organisation) in standardi za multinacionalna podjetja OECD
(Organisation for Economic Cooperation and Development).113
Referenčne točke vsebin teh pravil pa so sedaj strnjene tudi v globalni pobudi Global
Business Standards Codex (GBSC), kjer so determinirana temeljna načela, deležniki,
ki so jim ta pravila in norme ravnanja namenjeni in zdaj že tudi sama merila ali
standardi vedenja, ki naj bi pomagali pri opredelitvi koliko so ta načela merljivo
prisotna tudi v dnevni praksi in ali so integralni del organizacijske kulture.
112 URL: http://www.sarbanes-oxley.com/section.php 113 Drašček Matej, Etični kodeksi, URL: http:// www.gzs.si/slo/iskanje
72
5 DRUŽBENA ODGOVORNOST
5.1 Pojmovanje družbene odgovornosti skozi zgodovino
Družbena odgovornost gospodarskih družb na splošno pomeni odgovornost do vseh,
ki so kakorkoli povezani z delovanjem gospodarske družbe. Sam koncept družbene
odgovornosti je sporen od samega začetka. Problem je v tem ker ni čisto jasno kaj
pomeni družbena odgovornost, s kakšnimi stroški je povezana in s kakšnim
vedenjem gospodarskih družb je povezana. Po drugi strani obstajajo različna
prepričanja o tem kaj najbolj prispeva k rasti družbene blaginje ter komu naj bi bila
gospodarska družba odgovorna: kupcem, zaposlenim, dobaviteljem, vlagateljem,
državi, lokalni skupnosti. Vsaka skupina ima svoje prioritete in različne potrebe.
Minimalno kar družba zahteva je, da gospodarski subjekti s svojim delovanjem ne
škodujejo širši družbeni skupnosti.
Skozi zgodovino so se oblikovala različna pojmovanja družbene odgovornosti
odvisno od možnih posledic, ki jih je lahko sprejetje tega načela imelo za zaposlene
in gospodarsko družbo. Adam Smith v svojem znanem delu Bogastvo narodov114
meni, da gospodarski subjekt deluje družbeno odgovorno, če si prizadeva kar najbolj
učinkovito izrabiti razpoložljive vire za proizvodnjo blaga in izvajanje storitev, ki si
jih družba želi in po ceni, ki jo je družba pripravljena plačati. Če se to izvaja
dosledno, se dobički maksimizirajo, s čimer gospodarski subjekt izvaja družbeno
odgovornost. To predpostavlja delovanje trga v pogojih popolne konkurence kar pa
se v praksi nikoli ne zgodi in obstaja veliko izjem kar priznava tudi avtor sam.
Korenine sodobnega pojmovanja družbene odgovornosti najdemo v načelih
dobrodelnosti in zaupništva oziroma skrbništva.115 V 19. stoletju se je skrb za
družbeno okolje izrazila z dobrodelnostjo. V začetku so vlagatelji in managerji sami
darovali skupnosti. Kot primer navajam fundacijo "John D. Rockefeller-ja" iz katere
je donirano za širše družbene potrebe 550 milionov dolarjev. Po načelu zaupništva
se managerji sami zavedajo, da morajo delovati v interesu širše družbene skupnosti
114 Steiner Georg, Steiner John, Government and Society-A Managerial Perspective¸6 Edition, New
York Mc Graw-Hill 1991, str.119 115 Frederic William C, Davis Keith, Post James E, Business and Society: Corporate Strategy Public
Policy, Ethics 6 ed., New York McGraw- Hill Publishing Co1988, str. 28
73
glede na to, da odločajo o ogromnih resursih, ki vplivajo na družbo. Načelo
dobrodelnosti je motiviralo gospodarske subjekte da so prispevali tistim, ki so bili
pomoči najbolj potrebni, medtem ko jih je načelo zaupništva spodbujalo, da so bili
skrbniki interesov družbe kar pomeni, da so morali ravnati v korist tistih skupin, ki
so bile zaradi poslovanja gospodarskega subjekta oškodovane.
V prvih trideset let dvajsetega stoletja so gospodarske družbe in drugi vodilni
teoretiki uporabljali tri različne načine za izražanje družbene odgovornosti in sicer:116
1) managerji so skrbniki različnih interesnih skupin, osredotočenih na
gospodarsko družbo,
2) managerji imajo dolžnost, da uravnovesijo interese ustanoviteljev
gospodarske družbe,
3) posamezniki v gospodarskem subjektu so odgovorni za služenje družbi.
Med managerji danes ni enotnega mnenja o pomenu družbene odgovornosti in se
termina družbene odgovornosti izogibajo, ker ni dovolj natančen glede odgovornosti.
Zaradi tega raje govorijo o filantropiji, socialnih programih, skrbi za okolje in dr.
Bistvo neoklasičnega koncepta117 družbene odgovornosti, ki se uveljavlja na začetku
21. stoletja je; naj gospodarska družba ustvarja profit, hkrati pa spoštuje moralne
minimume ter individualne pravice ter zakonitosti. Pri konceptu družbene
odgovornosti gre za razlikovanje med dobrim in slabim, pravilnim in napačnim in
pravilnim in dobrim obnašanjem.
5.2 Sodobno pojmovne družbene odgovornosti
Pojem družbene odgovornosti se je močneje uveljavil šele v zadnjih nekaj desetletjih
kot odgovor na pomanjkanje zavedanja običajno velikih mednarodnih gospodarskih
subjektov o negativnih posledicah, ki jih ima lahko strogo sledenje ekonomskim
kazalcem (dobiček, rast kapitala, pridobivanje tržne moči). Družbeno odgovorno
ravnaje gospodarskega subjekta je tisto ravnanje, ki upošteva interese vseh skupin na
katere gospodarski subjekt s svojim delovanjem deluje in tiste kateri na njega
vplivajo. V literaturi, ki je zelo obsežna, se družbena odgovornost različno
116 Steiner Georg, Steiner John, ibidem str. 120 117 Bowie Norman, New Directions in Corporate Social Responsibility, Business Horizons 13 ,1991, str.
56
74
opredeljuje, vendarle je v vseh opredelitvah zajeta odgovornost in skrb
gospodarskega subjekta za socialno in naravno okolje ter zaposlene v gospodarski
družbi. Družbena odgovornost gospodarskega subjekta118 vsebuje ekonomska,
pravna, etična in človekoljubna pričakovanja, ki jih ima družba do gospodarskega
subjekta v določenem trenutku. World Business Council119 opredeljuje družbeno
odgovornost kot nenehno zavezanost gospodarskega subjekta k etičnemu vedenju,
ekonomskemu razvoju, izobraževanju, kakovosti življenja zaposlenih, njihovih
družin, lokalne skupnosti in družbe nasploh. Uveljavljati se je začela nova ideologija-
deležniška koncepcija gospodarske subjekta, po kateri je gospodarski subjekt
odgovoren ne le delničarjem, pač pa vsem deležnikom.120 Med ključne deležnike
gospodarskega subjekta se tako prištevajo zaposleni, kupci, dobavitelji, delničarji,
investitorji, nevladne organizacije, država ter lokalna in širša družbena skupnost z
različnimi združenji. Teorija temelji na tem, da se ustvarjanje vrednosti v
gospodarskem subjektu ne sme ločevati od ustvarjanja dobička oziroma izključno
ekonomskih kvantitativnih kazalcev. Profit je motiv in ne cilj procesa kreiranja
vrednosti. Teorija postavlja dve temeljni vprašanji; prvo, kateri je razlog za obstoj
gospodarske družbe in drugo, kakšno odgovornost imajo managerji do deležnikov. Ti
lahko na družbo vplivajo neposredno ali posredno. Družbena odgovornost izhaja iz
družbene, politične in ekonomske moči gospodarskega subjekta. V teoriji121 se glede
na pričakovanja družbe do gospodarskega subjekta razlikujejo štiri vrste družbene
odgovornosti: ekonomska, zakonska, etična in filantropska.
Odgovornosti se nanašajo na družbena vprašanja kot so okolje, varnost,
diskriminacija in na delničarje na katere se gospodarski subjekt lahko odziva
prostovoljno, obrambno, nevtralno in proaktivno.122
Družbena odgovornost gospodarskega subjekta se kaže v aktivnem pristopu do
varovanja okolja, v različnih družbenih donacijah, razvoju človeških virov ter
118 Carroll Archie B, Business and Society, Ethics and stokeholder management, Southwestern college
publishing, Ohio, USA 1996, str. 121 119 World Business Council for Sustainable Development, URL:www.wbcsd.ch 120 Donaldson Thomas, Preston Lee E; The Stakeholder Theory of the Corporation, Concepts, Evidence
and implications, Academy of Management Review, Ada, 20(1995), str. 69 (Deležnike prikazuje slika v prilogi 2).
121 Carroll Archie B, A Three- Dimensional Conceptual Model of Corporate Social Performance, Academy of Management review, Ada, 4(1979) , str. 497-505
122 Carroll Archie B, A Three, ibidem str. 503, glej v prilogi 1 - Carollov model odgovornosti podjetja
75
zagotavljanju enakih možnosti vsem zaposlenim s pomočjo transferja znanja in
tehnologije, zaščite potrošnikov in v drugih ukrepih s ciljem odgovornosti do družbe.
Dialektične teorije sistemov123 opredeljujejo družbeno odgovornost kot koncept
vrednot s katerim bi se dala najti pot iz sedanje slepe ulice človeštva, v katero ga
vodite koncept gospodarske rasti (ne glede na resnične potrebe po njej) in zloraba
eksternih ekonomik. Zato kaže storiti več, da bi vodilni družbeni organi dosledneje
podpirali razvoj družbene odgovornosti, na pr. z vzpostavitvijo meddržavne strategije
za razvoj družbene odgovornosti, ne da bi vplivni ljudje po tej poti zlorabili svoj
vpliv.
Vendar v družbi ni enotnega mnenja o koristnosti oziroma potrebnosti upoštevanja
koncepta družbene odgovornosti. Tako obstajajo razlogi, ki govorijo v prid družbeni
odgovornosti kot razlogi, ki govorijo proti.124
Argumenti v prid večje družbene odgovornosti:
• Uravnoteženje moči in odgovornosti- "železni zakon odgovornosti".
• Poskus omiljenja pričakovane državne regulacije.
• Povečanje dolgoročnih dobičkov.
• Izboljšanje javne podobe gospodarskega subjekta.
• Popravljanje družbenih problemov, ki so jih zakrivili gospodarski subjekti.
• Uporaba koristnih virov gospodarskega subjekta za reševanje resnih problemov.
• Odgovor na spremenjene družbene potrebe in pričakovanja.
• Upoštevanje moralne obveznosti gospodarskih subjektov.
Razlogi proti večji družbeni odgovornosti:
• Zmanjšanje ekonomske učinkovitosti in dobičkov.
• Neenaki stroški med konkurenti, zlasti konkurenti iz tujine.
• Vnašanje prikritih stroškov v družbo.
123 Mulej Matjaž, Izobilje brez družbene odgovornosti=globalna revščina?, Prispevek na 3. mednarodni
konferenci, Družbena odgovornost in izzivi časa 2008, IRDO, Maribor 2008, str. 5 124 Frederic, Davis, Post, ibidem str. 35-43
76
• Ustvarjanje notranje zmede in neupravičenih pričakovanj javnosti.
• Prevelika moč gospodarskih subjektov.
• Korporacije nimajo družbene/javne odgovornosti.
• Prenos odgovornosti s posameznikov na gospodarske subjekte.
S problematiko družbene odgovornosti se je aktivno začela ukvarjati Evropska unija
v okviru Lizbonske deklaracije sprejete leta 2000. Družbena odgovornost namreč
pomeni pomemben prispevek h ključnemu cilju Lizbonske deklaracije, da bi namreč
Evropska unija postala najbolj konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe
gospodarstvo na svetu, ki bo sposobno trajnostne ekonomske rasti, z več in boljšimi
možnostmi zaposlitve ter večjo socialno kohezijo. Zato so leta 2001 izdali Zeleno
knjigo (Green Paper), ki skuša postaviti temelje za promocijo družbene odgovornosti
v vseh državah Evropske unije.
Tako je Komisija evropske skupnosti (Commission of the European Communities) v
svojem dokumentu Green Paper on Promoting a European Framework for Corporate
Social Responsibility (2001)125 opredelila družbeno odgovornost podjetij kot
"koncept, znotraj katerega podjetja na prostovoljni osnovi in v sodelovanju z
deležniki v svoje poslovanje integrirajo družbene in okoljske vidike."
Ta definicija izpostavlja družbeno odgovornost kot koncept, ki gospodarskim
subjektom omogoča usklajevanje lastnih interesov z interesi njihovih deležnikov.
Notranja dimenzija družbene odgovornosti, kot je utemeljena v Zelenem dokumentu
zadeva notranje deležnike gospodarskega subjekta-zaposlene, delničarje,
managerje/ustanovitelje. Zunanja dimenzija družbene odgovornosti pa se nanaša na
zunanje deležnike kot so poslovni partnerji, dobavitelji, kupci, lokalna
skupnost,…Notranja dimenzija je povezana z investicijami v intelektualni kapital,
zdravje in varnost zaposlenih, ustvarjanje pogojev za spremenjene načine vodenja
gospodarske družbe in upravljanja z naravnimi viri v proizvodnji. Zunanja dimenzija
družbene odgovornosti pa se kaže v gradnji dobrih odnosov gospodarskih subjektov
z zunanjimi deležniki, ki bodo gospodarskim družbam omogočili popolno vključitev
v skupnost, s tem pa na dolgi rok znižali stroške, povečali kakovost v vseh vidikih
poslovnih odnosov ter prispevali k povečanju dobička gospodarske družbe.
125 URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/en/com/2001/com2001_0366en01.pdf
77
Praksa je razvila različne možne aktivnosti, ki zadevajo notranje in zunanje deležnike
gospodarskega subjekta. V odnosu do delničarjev oz. vlagateljev gre predvsem za
temeljno opredelitev poslanstva gospodarskega subjekta, ki vključuje tudi nefinančne
cilje, in za poročanje o družbeno odgovorni poslovni praksi. Glede zaposlenih je
pomembno prizadevanje za povečanje njihovih pooblastil, spodbujanje stalnega
izobraževanja in usposabljanja, stimulativna politika napredovanja, programi
zdravstvenega varstva in pokojninskega zavarovanja, podpora pri uravnoteženju
dela, družine in osebnostnega razvoja zaposlenih, preprečevanje kakršnekoli
diskriminacije, skrb za napredovanje žensk tudi na vodilnih položajih, prizadevanja
za stalnost zaposlenih znižuje stroške prekvalifikacij in usposabljanja zaposlenih itd.
Glede kupcev sta npr. pomembna takojšen odziv na njihove pritožbe, nenehen nadzor
kakovosti in varnosti proizvodov, prispevek k prizadevanjem za varstvo potrošnika
kot šibkejšega udeleženca na trgu. Varstvu naravnega okolja so namenjene analize
življenjskega cikla proizvodov in storitev, prispevek k izboljševanju
naravovarstvenih standardov, povečana uporaba recikliranih materialov in
vključevanje okoljskih vrednot nabavne odločitve. V odnosih s pogodbenimi
partnerji sodelujejo pri obvladovanju tveganj v nabavni verigi, spoštujejo načela
skrbnega poslovanja, redno izpolnjujejo sprejete obveze, varujejo ugled in poslovne
skrivnosti pogodbenega partnerja, razvijajo zdravo konkurenco, imajo lastne
programe preprečevanja korupcije ipd. Prizadevanja za širitev mreže dobaviteljev in
za visoko poslovno moralo vodijo k zniževanju stroškov, boljši produktivnosti in
kakovosti proizvodov in storitev. V odnosih s širšo družbeno skupnostjo pa
odgovorni gospodarski subjekti sodelujejo z organi oblasti pri oblikovanju
programov družbenega in gospodarskega razvoja in razvijajo partnerstvo z
organizacijami, ki spodbujajo podjetniške iniciative v regiji, štipendirajo študente,
prispevajo za raziskovalno delo, se vključujejo v različne človekoljubne aktivnosti,
zaposlujejo invalidne osebe, sponzorirajo športne in kulturnih aktivnosti, imajo
posluh za lokalne običaje idr. 126
Koncept družbene odgovornosti je tesno povezan tudi s tako imenovanim pristopom
trojnega izida (ang. Triple Bottom Line Approach). Podobno kot koncept družbene
odgovornosti gospodarskega subjekta tudi pristop trojnega izida spodbuja k
126 Friedl Andrej, Korporativna družbena odgovornost kot del poslovne vizije modernega podjetja, URL:
http://www.gzs.si/icc/novice.asp?ID=16768
78
trajnostnemu razvoju in temelji na prepričanju, da mora biti trajnostna organizacija
finančno zanesljiva, zmanjševati oziroma minimizirati mora negativne vplive na
okolje in delovati v skladu z družbenimi pričakovanji.
V Green Paper dokumentu je poudarjeno tudi to, da družbeno odgovorno obnašanje
gospodarskih subjektov presega izpolnjevanje zakonskih določb, saj odraža njihova
dodatna prizadevanja za izpolnitev pričakovanj številnih deležnikov.
Naslednji dokument Communication Concerning Corporate Social Responsibility: A
Business Contribution to Sustainable Development127 (COM ,2000) poudarja potrebo
po širjenju koncepta družbene odgovornosti med malimi in srednjimi gospodarskimi
družbami. Spodbuja izmenjavo izkušenj ter širjenje dobre prakse. Izpostavlja pomen
orodij, kodeksov, standardov, merjenja in poročanja. Zavzema se za družbeno
odgovorne naložbe, za forum udeležencev (Multi-stakeholder forum on CSR) ter
integracijo družbene odgovornosti podjetja v vse politike EU.
Eden zadnjih dokumentov Commission of the European Communities: Implementing
the partnership for growth and jobs: Making Europe a pole of excellence on
corporate social responsibility128, Com (2006) opredeljuje osem področij, ki jih bo
komisija poudarjala v promociji družbene odgovornosti gospodarskih subjektov v
prihodnje. Ta področja so: ozaveščanje in izmenjava dobre prakse, podpora pobudam
raznovrstnih deležnikov, sodelovanje z državami – članicami, informacije za
potrošnike in preglednost, raziskovanje, izobraževanje, mala in srednje velika
podjetja, mednarodna razsežnost družbene odgovornosti.
Do l. 2010 je začrtan ti. Evropski kažipot za gospodarske družbe (A European
roadmap)129, s poudarkom na trajnostnem in konkurenčnem podjetju, ki upošteva
tako kratkoročno kot dolgoročno ustvarjanje vrednosti.
Evropski kažipot gradi na 9 načelih, pravzaprav ciljih. Ti so:
1) Inovacije in podjetništvo;
2) Pridobivanje veščine in pristojnosti;
127 URL:http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/ LexUriServ.do?uri=COM:2002:0347:FIN:EN:PDF 128 URL:http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/ LexUriServ.do?uri=COM:2006:0136:FIN:EN:PDF 129 URL: http://www.csreurope.org/pages/en/roadmap.html
79
3) Enake priložnosti in raznovrstnost;
4) Zdravje in varnost okolja;
5) Družbena odgovornost kot vodilo podjetja;
6) Angažiranje udeležencev;
7) Vodenje in vladanje (upravljanje);
8) Komunikacije in transparentnost;
9) B2B ( Business to Business) sodelovanje in zavezništva.
Iz omenjenih in še drugih dokumentov je možno povzeti, da so ključni pojmi v zvezi
z družbeno odgovornostjo gospodarskega subjekta povezani s človekovimi
pravicami, varstvom okolja, vključitvijo v lokalno skupnost in relacijami s
poslovnimi partnerji. V današnjem času je družbena odgovornost v bistvu
kombinacija ekonomske, pravne, etične in okoljske odgovornosti.130
Tudi Gospodarska zbornica Slovenije pojmuje koncept družbene odgovornosti kot
pristop k vodenju gospodarskega subjekta in razvoju poslovne etike s ciljem
doseganja dolgoročnih in uravnoteženih koristi vlagateljev, managerjev, zaposlenih
in potrošnikov, po drugi strani pa tudi pozitiven vpliv gospodarskega subjekta na
družbeno in naravno okolje. Zbornica v širšem smislu spodbuja korporativno
družbeno odgovornost gospodarskih subjektov tudi z njihovim vključevanjem v
ekonomsko socialni dialog na različnih ravneh.131
Z razmahom družbeno odgovornega delovanja in razvojem koncepta družbene
odgovornosti, ki predpostavlja izpolnjevanje družbenih in okoljskih koristi ter
zagotavljanje družbene blaginje in trajnostnega razvoja, tako teorija kot praksa
poudarjata pomembnost vključevanja vseh deležnikov v delovanje organizacij.
Delničarski pristop k managementu organizacij izpodriva napreden deležniški
pristop. Gospodarski subjekti se zavedajo, da je njihova učinkovitost odvisna tudi od
zaupanja deležnikov in ugleda v družbi.132
130 Knez Riedl Jožica, Družbena odgovornost podjetja in evropski strateški dokumenti,
URL:http://www.gzs.si/slo/34675 131 Friedl Andrej, Korporativna družbena odgovornost kot del poslovne vizije modernega podjetja,
URL:http://www.gzs.si/icc/novice.asp?ID=16768 132 Gorjanc Maja, Družbena odgovornost in spremembe v delovanju podjetij: Modna muha ali trend?,
URL: http://www.gzs.si/slo/regije/samostojne_gospodarske_zbornice_vključene_v_sistem_gz...
80
Koncept družbene odgovornosti se v času in družbi spreminja, če se spreminja
"splošna sprejemljivost". Na pojav in povečan pomen družbene odgovornosti so po
navedbah Evropske komisije vplivali štirje glavni trendi:
1. nova zanimanja in pričakovanja državljanov, porabnikov, javnih osebnosti in
vlagateljev v kontekstu globalizacije in velikih družbenih sprememb;
2. naraščajoč vpliv družbenih kriterijev na investicijske odločitve tako
posameznikov v vlogi porabnikov kot tudi ustanov v vlogi vlagateljev;
3. povečana zaskrbljenost glede uničevanja okolja zaradi gospodarskih
aktivnosti v okolju;
4. transparentnost poslovnih aktivnosti kot posledica vključevanja medijev,
sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije.
Nedvomno je, da ima koncept družbene odgovornosti in njegova popularnost vzrok v
spremembah in stanjih, ki so predvsem posledica globalizacije. Neučinkovita
blažitev tržne politike, ki se usmerja le s profitnim motivom ima posledice za
milijone ljudi, ki se izražajo bodisi v brezposelnosti, nepravični razdelitvi dobrin,
veliki ogroženosti naravnega okolja, izumiranju rastlinskih in živalskih vrst na
planetu, pa tudi v protestih, bojkotih in nenazadnje terorizmu. Vse to vpliva na
spreminjanje obstoječih pogledov o sedanjem gospodarstvu in vzpon bolj humane
oblike ekonomije kot resne človeške alternative.
5.3 Povezanost poslovne etike in družbene odgovornosti
Zadnja tri desetletja je v poslovnem svetu prišlo do preobrata. Prišlo je do širitve
podjetniškega smotra s služenjem zgolj interesov kapitala k služenju dolgoročno
zainteresiranim deležnikom (zaposlenim, kupcem-odjemalcem, skupnosti,…). Etika
in družbena odgovornost gospodarskih družb sta že dolgo v razvitem svetu predmet
razprav in teoretičnih raziskovanj. Družbe in kulture katere etiko in družbeno
odgovornost bolj upoštevajo so gospodarsko razvitejše saj ravnajo z večjo gotovostjo
in imajo manjše stroške z reguliranjem odnosov med gospodarskimi udeleženci. Za
povezovanje in razlikovanje etičnosti in družbene odgovornosti sem izhajala iz v
teoriji splošno sprejetega soglasja delitve odgovornosti gospodarskih subjektov do
družbe na ekonomsko, zakonsko, etično in filantropsko ali človekoljubno.
81
Ekonomska in zakonska odgovornost sta zahtevani odgovornosti. Etična odgovornost
je pričakovana, medtem ko filantropska zaželena. Seveda je ekonomska odgovornost
najpomembnejša. Za svoj obstoj in razvoj mora gospodarska družba proizvajati
izdelke in storitve katere družba rabi in za katere je pripravljena plačati. Zakonska
odgovornost je zahtevana in pomeni da gospodarska družba pri svojem delovanju
mora spoštovati veljavne zakone. Zakoni vedno predstavljajo minimum družbene
odgovornosti in ne morejo zajeti vso kompleksnost gospodarskega življenja. Etična
odgovornost je tista, ki je pričakovana in se nanaša na tista področja, ki jih zakoni ne
urejajo. Gospodarske družbe, ki poslujejo v skladu z moralnimi pravili imajo večjo
možnost dolgoročno pozitivno poslovati saj so zmožne prostovoljno ugotoviti
interese in potrebe širše skupnosti in ne glede na zakon v skladu z njimi delovati.
Filantropska odgovornost je popolnoma prostovoljna in družbeno zaželena. Zajema
dobrodelne in humanitarne akcije, pri katerih naj bi gospodarski subjekti v čim večji
meri sodelovali, vendar tudi če niso aktivni na tem področju se to ne šteje za
neetično. Če sedaj upoštevamo koncept družbene odgovornosti v ožjem smislu kot
skrb gospodarskih subjektov za socialne in okoljske probleme na prostovoljni osnovi
vidimo, da je družbena odgovornost v ožjem smislu sestavni del etične in
filantropske odgovornosti kar pomeni da je poslovna etika širši vidik kot družbena
odgovornost. Družbena odgovornost pomeni odnos gospodarskega subjekta kot
celote do okolja oziroma deležnikov medtem ko poslovna etika dodatno še vključuje
individualno vedenje odločevalcev. Odločevalci morajo v svojem delovanju poleg
strokovnih upoštevati tudi visoke moralne standarde, ki jih zahteva etika. Tudi
družbena odgovornost gospodarskih subjektov je vezana pri odločanju na etične
vrednote v spoštovanju ljudi, javnosti in širšega okolja. Poslovna etika uresničuje
družbeno odgovornost. Iz tega lahko zaključim da vsi dejavniki, ki vplivajo na
poslovno etiko in moralo vplivajo tudi na družbeno odgovornost. Družbena
odgovornost je vedno povezana z etičnimi dilemami, ker poslovne odločitve
gospodarskih subjektov različno vplivajo na različne interesne skupine. Sodobni
manager mora upoštevati interese, vrednote in različne etike udeležencev združbe, ki
pa so pogosto celo nezdružljivi in vodijo do etičnih dilem. V navzkrižju interesov pa
se morajo managerji odločati strokovno pravilno in etično dobro. Težava, ki nastane
pri tem pa je, kako to udejaniti v praksi?
82
V teoriji najdemo dva pristopa za reševanje etičnih dilem:133
1. sistemsko usmerjen pristop
2. pristop usmerjen na posameznika.
Za sistemsko usmerjene pristope je značilno, da uporabljajo pravila ( sprejemajo
kodekse), poudarjajo vpliv vodstva ter vzpodbujajo povezanost organizacije.
Težave lahko nastanejo v primeru kompleksnih in nejasnih situacij, saj prihaja do ad
hoc teleološkega pristopa (cilj opraviči sredstvo). V primeru, da je gospodarska
družba sposobna prevzeti moralno odgovornost za končni izid, se ta težava omili.
Tudi v primeru, ko ima gospodarska družba na voljo kvalitetne družbeno odgovorne
programe, bodo ti programi vedno do neke mere v nasprotju z jasno opredeljenimi
kratkoročnimi ekonomskimi cilji. Ekonomski cilji postanejo prioriteta, s tem pa tudi
ni več potrebe po moralnem delovanju. Pri tem prihaja do nasprotja interesov med
gospodarsko družbo in zunanjim okoljem.
Pristop usmerjen na posrednika temelji na pravilih, ki jih sprejemajo posamezniki,
zato obstaja verjetnost, da se v teh pravilih odražajo njihove osebne vrednote ali so
pod vplivom korporativne kulture.
Ta pristop temelji na posamezniku, ki mora ločiti med dobrim in slabim, in je na ta
način prisiljen prevzeti osebno odgovornost za posledice odločitve. Pristop je lahko
tudi teleološke narave. Gospodarski subjekt katerega edini in osnovni cilj je
maksimiranje profita tako osnovni kriterij definira v kontekstu "kaj je dobro za
gospodarski subjekt" tj. za profit je dobro tudi za družbo.
Oba pristopa imata svoje prednosti in slabosti, vendar pa je bistveno pri obeh
pristopih, da je za uvajanje družbeno odgovornega podjetništva potrebna
pripravljenost posameznika po etiki in moralnem delovanju.
"Preko etičnosti se gospodarska družba lahko bolje zavaruje pred neetičnimi delavci,
dobavitelji, kupci in konkurenti. Na drugi strani pa se z etičnostjo skuša zavarovati
integriteta posameznika, lahko bi torej rekli, da bo v bolj etičnem okolju večja tudi
133 Singer D. Daniel, Smith Raymond, Dva pristupa etici u korporaciji, URL:http://www.quantum21.net/
83
produktivnost; ljudje čutijo večjo psihološko varnost, čutijo, da so zaščiteni in zato je
tudi bolj verjetno, da bodo ščitili tudi interese drugih interesnih skupin."134
Prav tako je družbena odgovornost vrsta etične dileme, saj predstavlja konflikt med
potrebami posameznika nasproti gospodarskemu subjektu ali potrebami
gospodarskega subjekta nasproti družbe kot celote. Sodila poslovne etike vodijo
posameznike skozi postopek odločanja, ko se soočajo z dilemo. In ravno zato, ker
poslovne odločitve vplivajo na različne interesne skupine, se poslovna etika pojmuje
v povezavi z družbeno odgovornostjo. Na etično odločanje in družbeno odgovornost
gospodarske družbe imajo največji vpliv managerji s svojim osebnim moralnim
razvojem ter podjetniška kultura gospodarske družbe. Vsekakor je potrebno delovati
na izboljšanje in utrjevanje etičnosti in družbene odgovornosti. Etični kodeksi
formalno sporočajo želene poslovne vrednote gospodarske družbe v odnosu do
notranjega in zunanjega družbenega okolja. Gospodarska zbornica Slovenije se je s
posebnim projektom oblikovanja Kodeksa podjetniške kulture pridružila pobudam
Mednarodne trgovinske zbornice, Eurochambres, OECD, MOD, in drugih
mednarodnih združenj za spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb.
Če družbeno odgovornost razumemo kot uresničevanje dobre poslovne prakse in
poslovne morale v odnosu na notranje in zunanje deležnike (stakeholdere), si tako
gospodarska družba utrjuje ugled in izboljšuje konkurenčno sposobnost ter povečuje
zaupanje zaposlenih. Temeljne zasnova Kodeksa podjetniške kulture135 izhaja iz
predpostavke, da gospodarski subjekt ni namenjen samo enostranskem sledenju
profita, temveč tudi izpolnjevanju potreb okolja s katerim je povezan. V splošnih
določbah od 1. do 5. člena je kodeks predstavljen kot zbir priporočil, ki se uporablja
neposredno. Kodeks vsebuje temeljne dobre poslovne običaje na področju
podjetništva in velja za subjekte, ki opravljajo dejavnost na pridobitni način.
Temeljni cilj kodeksa je prispevati h kvaliteti podjetniških odnosov, dvigu
podjetniške kulture, poslovne morale in podjetniške etike. Načelo partnerstva kot
poseben cilj kodeksa daje izhodišča za tvorno sodelovanje organov gospodarske
družbe z družbeniki in delavci ter spodbuja oblikovanje postopkov humane
komunikacije med organi družbe, delavci, družbeniki in širšim družbenim okoljem
(8. člen). Pomemben vidik kodeksa so medsebojni odnosi, ki temeljijo na
134 Jaklič Marko, Poslovno okolje podjetja, Ekonomska fakulteta Ljubljana, Ljubljana 2002, str. 283 135 Kodeks podjetniške kulture GZS (delovno gradivo), URL:http//www.gzs.si/slo/iskanje/
84
medsebojnem spoštovanju, spodbujanju posameznikov za strokovno samostojno
delo, spoštovanju osebnih pravic človeka ter zagotavljanju pravne in moralne
varnosti. Vsak mora skrbeti za ugled družbe tako v odnosu s poslovnimi partnerji kot
državnimi organi, civilnimi združenji ter lokalno in širšo javnostjo (13. člen). V III.
delu kodeksa so predstavljena razmerja do poslovnega in družbenega okolja. Tako je
poudarjena dolžnost izpolnitve obveznosti (16. člen), varovanja poslovne skrivnosti
(19. člen), prepoved zlorabe zaupanja poslovnih partnerjev (17. člen). Glede odnosa
do kupcev priporočila kodeksa določajo, da naj gospodarska družba proizvaja
kakovostne proizvode in storitve, ki so varni in prijazni do uporabnikov. Do
potrošnikov se naj obnaša pošteno in jih korektno ter jasno in pregledno informira in
jamči za stvarne in pravne napake. Prav tako naj z ustreznimi okoljevarstvenimi
ukrepi skrbi za zmanjševanje ogroženosti okolja in zdravja ljudi ter si prizadeva za
nenehno izboljševanje okolju prijaznega delovanja (21. člen). Glede razmerja do
države ter nosilcev javnih pooblastil je poudarjeno načelo samostojnosti
gospodarstva, spoštovanje zakonitosti in prizadevanje za razvoj partnerskih in
demokratičnih odnosov.
V IV. delu kodeks ureja razmerja do zaposlenih. Dolžnost gospodarske družbe je, da
zagotavlja zaposlenim varne razmere za delo, da posveča posebno skrb invalidnim
osebam in osebam, ki potrebujejo posebno varstvo ter da zagotavlja plačilo za
opravljeno delo v skladu z delovnopravnimi standardi.
Priporočila glede odnosa do družbenikov so predstavljena v V. poglavju. Dolžnost
članov organov družbe je, da zagotavljajo podjetniško utemeljene interese
družbenikov, da spodbujajo družbenike, da aktivno sodelujejo pri uresničevanju
svojih pravic (28. člen), da vse družbenike obravnavajo enakopravno v skladu z
njihovimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi(29. člen). Posli na podlagi
notranjih informacij in zloraba notranjih informacij so prepovedani (32. člen).
Pomembna dolžnost poslovodstva je, da pravočasno obvešča nadzorni organ in
družbenike o poslovanju družbe in o morebitnih nevarnostih.
Kodeks predstavlja tudi podlago za sankcioniranje kršiteljev dobrih poslovnih
običajev. V X. poglavju je opisan postopek za ugotavljanje odgovornosti za kršitve.
Pobudo za postopek zaradi kršitve kodeksa lahko poda vsaka pravna ali fizična
oseba. Kršitev ugotavlja častno sodišče, ki lahko po odločitvi predsedstva častnega
85
sodišča ugotovljeno kršitev objavi v glasilu Gospodarske zbornice Slovenije kot
stališče in napotilo subjektom za ravnanje v praksi, brez navajanja udeležencev v
postopku (48. člen). Prav tako predsedstvo častnega sodišča razlaga kodeks in na
lastno pobudo daje mnenje o posameznih možnih pojavnih oblikah ravnanj, ki niso v
skladu s tem kodeksom (49. člen).
Kodeks podjetniške kulture je dovolj širok in splošen, da služi kot temelj za pripravo
kodeksov gospodarskih subjektov. Dobra praksa družbene odgovornosti je v funkciji
urejanja uravnovešenega razvoja celotne družbe, je pričakovana in zaželena vendar
zakonsko ni obvezna. Tako najvišji standardi poslovne morale kot standardi dobre
prakse družbene odgovornosti lahko najdejo izraz v etičnih kodeksih kot želenem
idealnem stanju vedenja gospodarskih subjektov v medsebojnih odnosih.
5.4 Poslovne koristi družbene odgovornosti
Za današnje managerje se vedno znova postavlja vprašanje ugotavljanja uspešnosti
gospodarskih družb v povezavi z družbeno odgovornostjo. Velike težave
raziskovalcem predstavljajo relevantne spremenljivke merjenja družbene
odgovornosti in pomanjkanje splošno sprejete definicije družbene odgovornosti. Do
danes zagovorniki družbene odgovornosti niso uspeli dokazati eksaktne povezave
med poslovnim uspehom izraženim v kvantitativnih ekonomskih in finančnih
pokazateljih (cena delnic, vrednost na borznem trgu, dodana vrednost in dr) in
družbeno odgovornostjo. Večina raziskav se usmerja na kvalitativne analize
družbene odgovornosti in njenega vpliva na ustvarjanje poslovnih priložnosti,
zmanjševanje stroškov, obvladovanje kriz in podobno.
Tako se v teoriji136 navaja osem področij pozitivnega vpliva družbene odgovornosti
na uspešnost gospodarske družbe:
• Upravljanje z ugledom;
• Upravljanje s kriznimi situacijami;
• Kadrovanje, motiviranje in nizka fluktuacija zaposlenih;
• Odnosi z investitorji in pridobivanje kapitala;
136 Little Arthur, The Business Case for Corporate Citizenship, Cambridge CB4 ODW, UK, 2001
86
• Učenje in motivacije;
• Konkurenčnost in položaj na trgu;
• Učinkovitost upravljanja;
• Licenca za delovanje.
Ekonomska uspešnost in ugled gospodarske družbe sta vsekakor odvisna tudi od
družbene odgovornosti, ki jo notranji in zunanji deležniki v pogojih globalizacije
vedno bolj pričakujejo.
V teoriji137 se pri ugotavljanju družbene uspešnosti gospodarske družbe izhaja iz
predpostavke, da gospodarski subjekt obstaja na željo oziroma korist družbe ter da
deluje kot moralni agent v družbi. V ta namen sta avtorja sestavila model uspešnosti,
ki povezuje načela, proces in politiko gospodarske družbe. Osnova modela so načela,
ki sestavljajo družbeno odgovornost, ki je sestavljena iz prostovoljne, etične,
zakonske in ekonomske odgovornosti. Procesi sestavljajo družbeno odzivnost
gospodarske družbe, ki je lahko reaktivna, obrambna, nevtralna in proaktivna.
Politika gospodarke družbe je zadolžena za identifikacijo, analizo in dajanje
odgovorov na odprta vprašanja.
Ekonomski vplivi družbene odgovornosti so definirani kot neposredni in posredni.
Neposredni učinki izhajajo npr. iz boljšega delovnega okolja, ki vodi do bolj predane
in produktivne delovne sile ali pa iz bolj učinkovite izrabe naravnih resursov. Hkrati
pa neposredni vplivi izvirajo iz večje pozornosti in osredotočenosti na potrošnike in
investitorje, kar širi priložnosti na trgu. Prav tako se lahko z družbeno odgovornostjo
izognemo ali ublažimo kritike na poslovno prakso, ki vplivajo na ugled in tako
prizadenejo neposredno bistvo ali vrednost gospodarskih subjektov kot so njihove
tržne znamke ali projicirana podoba.138
Tako so prednosti in pozitivni učinki družbene odgovornosti naslednji:
• boljši finančni rezultati,
137 Cochran Philip, Wartick Steven L, Evolution of Corporate Social performance Model, Academy of
Management Review, Ada, 1985, str. 759 138 Podnar Klement, Golob Urška, Notranja dimenzija družbene odgovornosti podjetij,
URL:http://www.delavska-participacija.com/clanki/ID030207.doc
87
• nižji stroški poslovanja (izboljšani delovni pogoji večajo produktivnost, naravovarstveni ukrepi nižajo stroške zaradi manj odpadkov),
• višji ugled poslovne znamke in posledično večja prodaja ter lojalnost kupcev-odjemalcev,
• višja produktivnost in kakovost (izboljšanje delovnih pogojev vodi k višji produktivnosti, k nižji stopnji napak, k manj odsotnostim z delovnega mesta, k uspešnejšemu privabljanju in ohranjanju delavcev).
Obstajajo tudi razmišljanja da so koristi družbene odgovornosti naslednje:139
• graditev in ohranjanje pozitivnega ugleda podjetij,
• dostop do kapitala,
• obvladovanje tveganj skozi dialog z deležniki,
• človeški kapital,
• stalne inovacije in intelektualni kapital,
• nižanje stroškov kapitala,
• pravica do obstoja in delovanja.
Vsekakor pa vse navedene koristi prinašajo gospodarski družbi tudi ustrezne stroške.
Kolikor mi je znano do danes ni narejena relevantna študija, ki bi analizirala
povezavo med stroški in koristi družbene odgovornosti gospodarske družbe.
Vsekakor se dobički in stroški razlikujejo od subjekta do subjekta glede na panogo,
sektor, velikost, lokacijo in naravo gospodarskega subjekta.
Da je družbena odgovornost tudi finančno uspešna, kažejo podatki vse večjega
števila raziskav:140
• Študija Univerze De Paul je leta 2001 pokazala, da gospodarske družbe iz lestvice 100 Best Citizens revije Business Ethics po profitu za 10 odstotnih točk prekašajo ostale gospodarske družbe.
• “Deležniške super zvezde”, gospodarske družbe, ki stavijo na svoje deležnike (zaposlene, potrošnike, investitorje, dobavitelje, skupnosti itd) in ne zgolj na svoje delničarje, so v petnajstletnem raziskovanem obdobju dosegla 126
139 McAlister, Debbie Thorne, Business and Society, A strategic approach to corporate citizenship,
Boston, New York Houghton Mifflin ,2003, URL: http://www.bsr.org 140 Jančič Zlatko, Nova družbena odgovornost podjetij, URL: http://www.delavska-
participacija.com/clanki/ID06203.doc
88
odstotkov večji donos kot najuspešnejše gospodarke družbe iz lestvice Superior Performance 500.
• Raziskava 400 gospodarskih družb na borzi je pokazala, da so družbe, ki so prijazne zaposlenim, v petih letih prinesle lastnikom 103 odstotni prirast vrednosti, ostale, manj naklonjene, pa v istem času le 53 odstotni.
V prid tezi o zahtevah po družbeni odgovornosti govori tudi vseevropska raziskava
(CSR EUROPE in MORI) o odnosu državljanov do družbene odgovornosti, ki je
pokazala, da se 70% respondentov strinja, da je družbena odgovornost pomemben
faktor pri odločitvi o nakupu izdelka ali storitve; da jih je polovica pripravljena
plačati več za družbeno odgovorne izdelke; verjamejo, da morajo gospodarske
družbe biti aktivneje in širše udeležene v socialnih projektih in ne samo v
financiranju programov; eden od sedmih pa aktivno išče informacije o etičnem
ravnanju glavnih družb.
Podobno kar 94% vprašanih gospodarskih družb meni, da družbena odgovornost
doprinaša k poslovnim koristim; 84% jo povezuje z glavnimi poslovnimi cilji, 78 %
pa, da vzbuja aktivno dobronamerno sodelovanje ključnih deležnikov.141
Leta 2001 je objavljena študija "People and Profit", v kateri so se analizirale vse
relevantne dotedanje študije povezane med finančno in družbeno uspešnostjo
družb.142
Iz študije izhaja, da je med letom 1972 in 2002 bilo objavljenih 127 študij, ki so
izkustveno analizirale povezanost družbene odgovornosti in poslovnega uspeha
družb. V 109 študijah je bila družbena odgovornost preučevana kot neodvisna
spremenljivka, od tega je v 54 študijah bila ugotovljena pozitivna korelacija med
finančno in družbeno uspešnostjo družb, 7 študij je pokazalo negativno korelacijo,
medtem ko 28 študij ni našlo nobenega odnosa, 20 študij pa je kazalo mešane
rezultate. V 22 primerih je bila družbena odgovornost obravnavana kot odvisna
spremenljivka in kar 16 študij je pokazalo pozitivni odnos med obema pojmoma.
Avtorja na podlagi tega sklepata, da obstaja pozitivni odnos med družbeno
odgovornostjo in uspešnostjo družb, saj negativno povezavo kaže le malo študij.
141 Golob Urša, Podnar Klement, Družbena odgovornost podjetij-pobožna želja ali tržna realnost,
Industrijska demokracija, 7, 1/2003d, str.3 142 Margolis Joshua D; Walsh James P; People and Profits? Mahwah, Lawrence Erlbaum Assoaiates,
Publishers, 2001, str. 273-277
89
Gospodarske družbe se vse bolj zavedajo, da je dobro poslovanje lahko še
uspešnejše, če gre za družbeno vključeno poslovanje. Skrb za déležnike je tista pot,
ki lahko po obdobju vsesplošnega sekanja stroškov ponovno omogoči dvigovanje
vrednosti za gospodarsko družbo, zaposlene, potrošnike, okolje in družbeno
skupnost. Gre torej za to, da združimo na videz nasprotujoča si interesa družbe in
podjetnikov v novo obliko sprejemljivejšega, razsvetljenega kapitalizma.
Ne samo, da se s sprejetjem družbeno odgovorne prakse družbe prilagajajo željam in
potrebam potrošnikov in drugih deležnikov, pač pa je družbena odgovornost
razumljena tudi kot sredstvo diferenciacije gospodarske družbe od konkurence in
prek njih celotne Evropske unije. Tako je družbena odgovornost investicija za boljšo
ekonomsko uspešnost, ki vključuje vlaganje v javno dobro ter v lastne zaposlene v
cilju zagotavljanja humanejših odnosov in trajnostnega razvoja.
5.5 Merila in kazalci ocenjevanje družbene koristi za gospodarsko družbo
Z razvojem deležniškega upravljanja gospodarskih subjektov in njihovega zavedanja,
da imajo širšo odgovornost do družbe in ne le do delničarjev oziroma investitorjev,
so se v gospodarskih družbah pojavile potrebe po novih oblikah in metodah
poročanja. Merjenje poslovne uspešnosti le s finančnimi količniki, ne zadošča več,
saj je slabost finančnih sistemov ta, da so zelo ozko osredotočeni in naravnani samo
v pretekla poslovna dogajanja. Prav tako finančna merila ne merijo zaupanja,
zadovoljstva in lojalnosti potrošnikov, zadovoljstva, zavzetosti in motivacije
zaposlenih, intelektualnega kapitala in potenciala gospodarske družbe, ugleda,
kompetenc vodstvene ekipe ali izgubljenih priložnosti.
Te pomanjkljivosti v merjenju poslovne uspešnosti deloma odpravljajo številni novi
merilniki in modeli presoje in upravljanja poslovne uspešnosti: EVA (angl.Economic
Value Added, ekonomska dodana vrednost), MVA (angl. Market Value Added,
trženjska dodana vrednost), SV (vrednost za delničarje, angl. shareholders value),
uravnoteženi kazalniki poslovne uspešnosti (angl. balanced scorecards), EFQM
(evropski model poslovne uspešnosti), Malcolm Baldridge Award (ameriška nagrada
za poslovno uspešnost) sistem 20 ključev, itd.143
143 Gruban Brane, Merjenje in upravljanje poslovne uspešnosti, Nova merila za nove čase, URL:
http://www.delavska –participacija.com/clanki/ID021208.doc
90
Ugotovljeno je bilo144, da je bilo merjenje družbene odgovornosti v študijah
obravnavano različno. Tako je bila družbena odgovornost merjena v 27 različnih
virih podatkov ( ankete, organizacijski programi, razkritja, denarne pomoči, okolje in
ugled), ki pokrivajo 11 različnih področij delovanja gospodarske družbe (programi
družbe, razkritja, politične donacije, donacije dobrodelnim organizacijam, naložbe v
skupnost, okolje, človekove pravice, človeški viri, izdelki, pravična konkurenčnost,
globalna področja). Največkrat uporabljen kriterij za merjenje družbene uspešnosti je
bilo ravnanje z okoljem, ki je bilo uporabljeno predvsem v zgodnjih letih, in sicer v
20 študijah. Uporabljena je bila tudi lista revije Fortune 500 najbolj občudovanih
gospodarskih družb, in sicer v 15 študijah, in indeks KLD (ang. Kinder, Lydenberg,
Domini Index) v 10 študijah.
Indeks KLD ocenjuje uspešnost gospodarske družbe na lestvici od -2 do +2, na petih
področjih, in sicer odnos s skupnostjo, raznovrstnost na delovnem mestu, odnosi z
zaposlenimi, naravno okolje in kakovost ter varnost izdelkov. Ta področja so
pozitivna področja nadzora, obstajajo pa tudi negativna področja, ki samo znižujejo
celotne točke in ne prispevajo k seštevku. Ti področji sta povezanost z nuklearno
industrijo in z vojaško oziroma obrambno industrijo.145
Zaradi razlik med in znotraj panog ter razlik med posameznimi gospodarskimi
družbami, prihaja posledično do velikih razlik v procesu nefinančnega poročanja. Do
razlik prihaja v pristopu k poročanju, v metodologiji in kategoriji družbenih poročil.
Nekatere mednarodne iniciative poskušajo vzpostaviti osnovne smernice za
prostovoljno nefinančno poročanje, s katerimi želijo doseči skladnost poročil. Med
pomembnejšimi standardi za poročanje družbene odgovornosti družb so: Global
Report Initiative (GRI), UN Global Compact, Global Sullivan Principles, AA 1000,
SA 8000, ICC Business Charter for Sustainable Development, OECD Guidelines for
Miltinational Enterprises, UN Universal Declaration of Human Rights.
Merjenje in poročanje o aktivnostih gospodarskih družb na področju družbene
odgovornosti je vse odločilnejši dejavnik tudi za finančne sklade, ko ocenjujejo
144 Margolis Daniel, Joshua Walsh, James P., People and Profits? The Search for A Link Between A
Company Social and Financial Performance, Lawrencw Erlbaum, 3.5 Summary of Results, Philadelphia 2002, str. 6
145 URL: http://www.kld.com
91
tveganost naložb in posojil družbam, saj konkretne prednosti družbam prinašajo tudi
njihove uvrstitve na "trajnostne" in družbene borzne indekse, kot so Dow Jones
sustainability Index, Domini 400 Social Index in serija FTSE4Good (sestoji iz štirih
indeksov za britanski, evropski, ameriški in globalni trg, s katerimi ocenjujejo
poslovanje gospodarskih družb, ki dosegajo mednarodne standarde družbene
odgovornosti).
Novi sistemi merjenja imajo tako trojno nalogo. Kot prvo je potrebno, da dovolj
zgodaj signalizirajo, da v kolikor gospodarska družba ne ukrepa na določenem
strateškem področju, utegne to povzročiti usodne posledice. Na drugi strani je vloga
merjenja namenjena nadzorovanju parametrov povezanih z zadovoljstvom in
zvestobo potrošnikov, zavzetostjo, zaupanjem in zadovoljstvom zaposlenih,
zadovoljstvom delničarjev, obvladovanjem poslovnih procesov in sposobnostmi
organizacije, da inovira in nenehno ustvarja dodatno vrednost. Tretja funkcija
sodobnih merilnikov poslovne uspešnosti, je povezana z izborom tistih informacij, ki
nenehno postavljajo organizaciji nove in nove izzive.146
5.6 Integracija poslovne etike in družbene odgovornosti v strategijo
gospodarske družbe
Strategijo gospodarske družbe lahko opredelimo kot proces opredeljevanja
dolgoročnih smotrov in ciljev v družbi ter določanja smeri delovanja in razporejanje
virov za uresničevanje zastavljenih ciljev. Strategija usmerja družbo v večjo moč in
konkurenčnost v prihodnosti. Čeprav je možno na splošno reči, da obstaja pozitivna
korelacija med poslovno etiko, družbeno odgovornostjo ter dolgoročnim uspehom
gospodarske družbe, ne obstaja neka vse uporabna formula uspeha in zato je
potrebno opredeliti specifične cilje in smotre za vsako gospodarsko družbo,
upoštevajoč deležnike v okolju. Moderne gospodarske družbe147 gradijo svojo
poslovno strategijo in prakso na eksplicitni odgovornosti za ekonomsko, etično,
socialno in ekološko dimenzijo svojega poslovanja. Na ta način gradijo dolgoročno
konkurenčnost kod predpostavko poslovnega uspeha. Danes so gospodarski subjekti
na eni strani soočeni s stalno potrebo izboljševanja konkurenčne prednosti, medtem
ko na drugi strani družba pričakuje vključevanje gospodarskih subjektov v njene
146 Gruban Brane, ibidem 147 Omazić Mislav Ante, Strategija poduzeća: društvena odgovornost, URL:http://www.quantum21.net
92
ekološke, etične in socialne probleme. Zato je potrebno poslovno etiko in družbeno
odgovornost vgraditi v strategijo gospodarske družbe, poslovne procese in kulturo, ki
upošteva interese zunanjih in notranjih deležnikov. Če hoče gospodarska družba
pritegniti najboljše kadre, mora razviti svoj etični profil kot sprejete etične vrednote
in kulturo družbe. Globalno konkurenčno okolje postavlja pred gospodarske družbe
nove zahteve glede tehnologije, poslovne etike in družbene odgovornosti. Vsa
ključna področja in poslovne funkcije gospodarske družbe morajo biti povezane s
poslovno etiko in družbeno odgovornostjo.
Področje vodenja, ki se nanaša na vse ravni managerskega usmerjanja in nadziranja
gospodarske družbe mora biti zavezano etičnemu vedenju in odločanju. To posebej
velja za najvišje vodstvo, ki mora biti vzgled za nižje ravni in vse zaposlene s tem, da
jim pokaže vzročno posledično zvezo med etičnim in družbeno odgovornim
obnašanjem ter poslovnim uspehom družbe.
Področje kadrovanja, s katerim si gospodarska družba zagotavlja človeške vire, je
posebej izpostavljeno saj se preko njega da bistveno vplivati na etično vedenje in
odločanje. To je zlasti pomembno pri kadrovanju najvišjega vodstva, ki se odloča
predvsem na podlagi intuicije. Pomembno je, da zraven strokovnih referenc pridejo
do izraza etične in moralne lastnosti kandidatov.
Področje etične kulture je dinamičen proces in predstavlja interakcijo med
posamezniki, omogoča nastajanje skupnih prepričanj, verovanj, neformalnega načina
obnašanja ter skupnih značilnosti zaposlenih. Na podlagi skupnih prepričanj se
izoblikuje identiteta skupine, ki predstavlja bistvo organizacijske kulture. Etična
kultura kot sestavni del organizacijske kulture vpliva na stališča katere aktivnosti so
za organizacijo sprejemljive in katere ne.
Področja etičnih meril je potrebno v gospodarski družbi vzpostaviti za pomoč
zaposlenim za lažje etično odločanje, kar istočasno služi kot orodje za nadzor
odstopanja od želenega etičnega vedenja. Tu predvsem mislim na etične kodekse,
odbore, usposabljanja delavcev za etično odločanje, svetovanje, etično revizijo in
druga sodila za lažje etično vedenje.
Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) je ponudila gospodarskim družbam
93
priročnik, ki priporoča devet korakov za uporabo družbene odgovornosti v praksi:148
• Najprej se najvišje vodstvo zaveže, da bo odgovorno upravljalo in uresničevalo prioritete gospodarske družbe.
• V drugem koraku vodstvo opredeli vrednote, namene in cilje družbe.
• Identificiranje ključnih notranjih in zunanjih deležnikov.
• Opredelitev načel in pravil poslovanja glede na poslanstvo in vrednote družbe.
• Oblikovanje postopkovnih pravil vodenja.
• Primerjanje uspešnosti.
• Vzpostavitev sistema notranje kontrole.
• Izbira primernega jezika in tona nagovora.
• Definiranje realnih in pragmatičnih ciljev.
Če želi gospodarska družba ustvariti svoj ugled tudi s pomočjo koncepta družbene
odgovornosti, mora to na nek način javnosti sporočiti in zagotoviti, da se bo
obljubljeno v praksi izvajalo.
V Sloveniji zaenkrat ni enotnega mnenja javnosti, managementa in družbe o
družbeni odgovornosti čeprav se o njej vedno več piše in govori. Danes se družbena
odgovornost pretežno uporablja kot obramba pred kritikami deležnikov in za
ustvarjanje kratkoročnih marketinških rezultatov. Redke imajo gospodarske družbe
vgrajeno družbeno odgovornost v celostno strategijo.
5.7 Družbena odgovornost v svetu
Družbena odgovornost v svetu se je v zadnjih nekaj letih uveljavila predvsem po
zaslugi Evropske komisije. Leta 2000 je Evropski svet v Lizboni pozval družbe k
integriranju načel družbene odgovornosti v strategije poslovanja. Oktobra leta 2002
je Evropska komisija lansirala Evropski forum deležnikov o primerih dobrih praks.
Francija je maja leta 2001 kot prva članica EU z zakonom uvedla obvezno poročanje
o družbeni odgovornosti za vse gospodarske družbe, ki kotirajo na borzi. Na pobudo
združenih narodov je leta 2000 ustanovljena mreža Global Compact, ki vključuje več
148 URL: http://www.iccwbo.org/corporateresponsibilityguide/ Business in society: making and
responsibile contribution
94
kot 25.000 gospodarskih družb in nevladnih organizacij iz 90 držav. Osnovno vodilo
5% mreže je slediti desetim načelom o človekovih pravicah, delavskih standardih in
odgovornosti do okolja ter boja proti korupciji. Družbena odgovornost se je dolgo
uveljavljala skozi blagovno znamko in boljše odnose z deležniki, medtem ko danes
vpliva tudi na vrednost gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi. Na Londonski borzi
več kot 85% odločitev za nakup poteka na podlagi informacij nefinančne narave.
Vendar po zadnjih raziskavah o družbeni odgovornosti, ki jih je leta 2007 izvedla
svetovalna družba McKinsey149 na 391 gospodarskih družbah, ki so vključene v UN
Global Compact, je velika večina managerjev velikih svetovnih družb kritična do
družbene odgovornosti. Samo slaba polovica gospodarskih družb je imela družbeno
odgovornost v smislu odnosa do okolja, družbe in upravljanja integrirano v svoje
strategije in razvojne načrte. Opravljeno je bilo tudi 38 poglobljenih razgovorov z
voditelji večjih družb, kar še daje dodatno težo rezultatom, ki so v glavnem
pričakovani čeprav nekoliko presenetljivi. Večina direktorjev 95% meni, da se
družbena pričakovanja kontinuirano zvišujejo in da so bistveno večja kot pred petimi
leti. Več kot 70% jih meni, da je problematiko okolja, sociale in družbenih vprašanj
potrebno vključiti v strategijo gospodarskih družb, medtem ko polovica trdi, da so to
že naredili. V javnosti obstaja veliko nezaupanje do izvajanja družbene odgovornosti
velikih družb (v Evropi samo 33% potrošnikov v to verjame, medtem ko v ZDA
40%). Vse to kaže, da so zunanji pritiski javnosti še nezadostni, da bi gospodarske
družbe v večji meri uveljavljale koncept družbene odgovornosti. To pomeni, da
gospodarske družbe še ne percipirajo korelacijo med družbeno odgovornostjo in
dolgoročno finančno uspešnostjo. Samo 16% direktorjev je naklonjenih Fridmanovi
doktrini, ki govori o povečevanju dobička kot edini družbeni odgovornosti
gospodarske družbe. Potrebno je povedati, da so družbeno odgovornemu delovanju
najbolj naklonjeni gospodarski subjekti v Indiji in najmanj na Kitajskem. Direktorji
menijo, da bodo v prihodnje na razvoj družbene odgovornosti od vseh deležnikov
največji vpliv imeli kupci in zaposleni. Izziv sedanjega časa je nasprotje med
kratkoročnimi interesi vlagateljev in dolgoročnimi interesi ostalih deležnikov, ki
težijo k bolj partnerskemu odnosu z gospodarskimi družbami. Direktorji se strinjajo,
da bi se družbena odgovornost povečala, če bi obstajali enotni globalni standardi za
149 URL: http://www.unglobalcomact.org - Povzetek poročila
95
vse gospodarske subjekte v svetu. Čeprav takšni standardi že obstajajo o njih
obstajajo različna mnenja od odobravanja do popolnega zavračanja. V času
globalizacije in prisotne krize se vloga gospodarstva v družbi spreminja. V
prihodnjih letih bodo uspešne le tiste gospodarske družbe, ki se bodo znale soočiti z
novimi razmerami s svojim učinkovitim in etičnim delovanjem.
5.8 Stališča slovenskih managerjev glede družbene odgovornosti
Pojem družbene odgovornosti je bil še pred leti precej neznan, le redke so bile
gospodarske družbe, ki bi družbeno odgovornost vključevala v svojo poslovno
prakso. Slovenija postaja vse bolj aktivna na področju družbene odgovornosti
gospodarskih subjektov. Zadnja leta je bilo nekaj odmevnih dogodkov na to temo.150
Maja 2006 je slovenska vlada prvič izdala Nacionalno poročilo o javni politiki na
področju družbene odgovornosti družb v Sloveniji, ki ga že nekaj let pripravljajo
države članice. Iz poročila je razvidno, da so prakse, ki bi jih lahko uvrščali v polje
družbene odgovornosti in njenega spodbujanja, zelo razdrobljene, nepopolne in se ne
pojavljajo pod tem imenom. To ugotavlja tudi samo poročilo, ki pravi, da termin pri
nas ni pogosto uporabljen. Poročilo na koncu obljublja, da bo v prihodnosti Slovenija
tem vprašanjem namenjala več pozornosti.151
Raziskava v okviru projekta Code to Smart Reality for SME, ki ga s podporo EU v
150 prva konferenca na to temo je bila novembra 2004 v Ljubljani, z naslovom " Družbena odgovornost
podjetij " (organizatorji: Evropska komisija, GZS in OZS), - novembra 2004 je v Portorožu potekala " Poslovna konferenca " , katere osrednja tema je bila konkuren čnost, družbena odgovornost in gospodarska rast (org anizatorji: Raziskovalni center Ekonomske fakultete - znotraj njega Inštitut za JV Evropo, Zveza ekonomistov Slovenije ter Časnik Finance), - marca 2005 je v Portorožu potekal Slovenski oglaš evalski festival na temo “Oglaševanje in odgovornost«, - prav tako marca 2005 so v Velenju organizirali 6. konferenco kakovosti z naslovom " Družbena odgovornost - danes, jutri…? " (organizatorja: Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem Velenje in GZS Savinjsko-šaleška obmo čna zbornica, Velenje), - junija 2006 je v Mariboru potekala 1. konferenca " Družbena odgovornost in izzivi časa 2006" (organizatorji: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Združenje podjetnikov Slovenije, GZS Obmo čna zbornica Maribor), - junija 2006 je na Brdu pri Kranju potekalo 7. zna nstveno posvetovanje o organizaciji: " Družbena odgovornost in etika v organizacijah " (organizatorji: Fakulteta za organizacijske vede K ranj, Ekonomska fakulteta, Zveza organizatorjev Slovenije), - oktobra 2006 je SKOJ - Slovenska konferenca o odn osih z javnostmi na svoji letni konferenci v enem izmed tematskih sklopov predstavila družbeno odgovo rnost " Prevzemimo odgovornost! " – 'Corporate social responsibility' kot element upravljanja in k omunikacij (organizator: Slovensko društvo za odnos e z javnostmi), - novembra 2006 je potekala v Ljubljani konferenca v okviru programa EQUAL z naslovom " Aktualni trendi na podro čju družbene odgovornosti 2006 " (organizatorji: Razvojno partnerstvo “Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje) -junija 2008 je v Mariboru potekala 3. konferenca " Družbena odgovornost in izzivi časa 2006" (organizatorji: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Združenje podjetnikov Slovenije, GZS Obmo čna zbornica Maribor),
151 Golob Urša, Podnar Klement, Evropa kot središče odličnosti za družbeno odgovornost podjetij?, Industrijska demokracija, 6-7, 2006, str.1-5
96
Sloveniji izvaja Gospodarska zbornica Slovenije, ugotavlja, da je v Sloveniji
družbena odgovornost v praksi prisotna v večji meri le v velikih gospodarskih
družbah, primerov med malimi in srednje velikimi družbami je relativno malo.
Raziskovalci so v okviru projekta Code to Smart Reality for SME ugotovili, da
obstaja vse več gospodarskih družb, ki v svojo prakso vključujejo družbeno
odgovornost, o prizadevanjih glede družbene odgovornosti imajo veliko napisanega
na svojih spletnih straneh, vendar gre pri tem v glavnem za zelo splošne in načelne
opredelitve. Le izjeme se pristopa k družbeno odgovorni podjetniški praksi lotijo
sistematično.152
Raziskava Slovenskega podjetniškega observatorija iz leta 2002, v katero je bilo
zajetih 1.153 gospodarskih družb, je pokazala, da večina slovenskih družb razume
družbeno odgovornost kot filantropsko odgovornost gospodarskih družb.
Vključevanje družb v družbeno odgovorne aktivnosti narašča s številom zaposlenih v
gospodarski družbi: mikro podjetij, ki imajo do devet zaposlenih ter so vključena v
družbeno odgovorne aktivnosti, je 66%, srednje velikih podjetij, ki imajo od 50 do
249 zaposlenih, pa kar 76,2%.153
Glavni način sodelovanja pri družbeno odgovornih aktivnostih slovenskih
gospodarskih družb so denarne in nedenarne donacije (53%), sponzoriranje (50%) ter
aktivnosti povezane s trženjsko kampanjo (16%). Med aktivnostmi v katere se
vključujejo gospodarske družbe, je najizrazitejša podpora športu (slaba polovica
gospodarskih družb), kulturne aktivnosti podpira 36% družb.154
Večina družbeno odgovornih aktivnosti (58%) je občasnih in s poslovno strategijo
gospodarske družbe nepovezanih. Družbeno odgovorne aktivnosti, povezane s
strategijo, so nekoliko bolj prisotne v večjih družbah, ki imajo pogosteje izdelane
strategije in izoblikovan odnos do družbene odgovornosti.155
152 Gorjanc Maja, Družbena odgovornost-Priložnost za slovenska podjetja, strokovno gradivo
konference Upravljanje družbene odgovornosti podjetji, Planet GV, Pristop Consensus, 2007 153 Knez-Riedl Jožica, Družbena odgovornost malih in srednje velikih podjetij, Slovenski podjetniški
observatorij 2002, 2.del, Ekonomska poslovna fakulteta, Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij, Maribor 2002, str.99
154 Knez-Riedl Jožica, ibidem, str.102 155 Knez-Riedl Jožica, ibidem, str.104
97
Zanimiv je tudi podatek, da je slaba polovica (45%) malih in srednje velikih
gospodarskih družb kot glavno oviro za nesodelovanje v družbeno odgovornih
aktivnostih navedla pomanjkanje denarja, kar dokazuje, da slovenske družbe
dojemajo družbeno odgovornost kot strošek in ne kot naložbo v prihodnost.
Razloge, da gospodarske družbe v Sloveniji družbeno odgovornost sprejemajo bolj
kot modni trend in samopromocijo in ne kot strateški koncept za doseganje večje
konkurenčnosti, lahko iščemo tudi v prevladujočem pogledu na družbeno
odgovornost kot odgovornost lastnikov kapitala, malo pa je managerjev, ki se
zavedajo koristi, ki jih prinaša družbena odgovornost na dolgi rok.156
Resnično odgovorna je gospodarska družba samo takrat, ko minimaliziramo
transportne stroške, maksimaliziramo pošteno trgovanje, ko ekonomiziramo
poslovanje tako, da nam to ne predstavlja prioritete v poslovanju in je naše podjetje
ravno prav veliko, naši izdelki zadovoljujejo resnične potrebe potrošnikov in ne
spodbujajo novih potreb. 157
Potrebno je izboljšati osveščenost o družbeni odgovornosti med managerji in
vlagatelji ter vzpostaviti razumevanje, da družbena odgovornost ni strošek, ampak
investicija, ki dolgoročno prinaša realne koristi in jo je potrebno vključiti v strategijo
družbe.158 Gospodarske družbe v principu želijo poslovati družbeno odgovorno,
manjkajo jim pa ustrezna strokovna znanja. V ta namen prihaja v začetku leta 2009 v
Slovenijo izobraževalni program s področja upravljanja družbene odgovornosti, ki ga
razvija skupina slovenskih in tujih strokovnjakov pod okriljem Londonske šole za
odnose z javnostmi .159
156 Gorjanc Maja, Družbena odgovornost-Priložnost za slovenska podjetja, strokovno gradivo
konference Upravljanje družbene odgovornosti podjetji, Planet GV, Pristop Consensus, 2007 157 Gergely Toth, Resnično odgovorno podjetje, GV Založba, Ljubljana 2008, Povzeto po Financah,
priloga Družbeno odgovorni, 08.12.2008, str. 23 158 Gorjanc Maja, ibidem 159 http://www.zavodekvilib.si/druzbeno-odgovorno-upravljanje-s-cloveskimi-viri/central-east-and-south-
european-csr-school/srednje-vzhodno-in-juzno-evropska-sola-druzbene-odgovornosti-podjetij-central-east-and-south-european-csr-school/
98
6 POSLOVNA ETIKA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST NA
HRVAŠKEM
6.1 Posebnosti tranzicije na Hrvaškem
Osnovna značilnost petnajstletne tranzicije na Hrvaškem je odstopanje realno možnih
in pričakovanih rezultatov od uresničenih. To je bilo pogojeno z nekaterimi
splošnimi in posebnimi vzroki. Od splošnih razlogov je potrebno omeniti reformo
družbene blaginje na katero je vplivala četrta tehnološka revolucijo zlasti v
informatiki, ki je iskala novo ravnovesje med delom in kapitalom. Na tržišču dela je
vplivala na poslabšanje položaja dela glede na kapital, kar je z ekonomskega stališča
zaželeno, vendar je na začetku tranzicije poslabšalo položaj delavcev. Drugi splošni
razlog se nanaša na dominantno vlogo doktrine ekonomskega neoliberalizma, ki je
bila posebno močna v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takšno mednarodno
okolje je imelo v času začetka tranzicij v bivših socialističnih državah zelo slabe
poledice na te države. Države, ki so imele daljšo reformsko in tržno tranzicijo so se
lažje soočile s težavami, ki jih je le ta prinesla. To so v glavnem države, ki so danes
pridružene EU.
Osnovni nalogi tranzicije (ekonomska učinkovitost in politična demokratičnost) sta
uspešno opravljeni. Dosežke v povečevanju politične demokracije na Hrvaškem,
posebno na področju človekovih pravic in svoboščin je potrebno gledati s splošno
političnega in socialnega vidika. Splošno politični premiki, v smislu uvajanja
politične pluralizacije, so doseženi. Dosežki na področju človekovih pravic in
svoboščin, po merilu socialnega prava in socialne pravičnosti, pa so nazadovali.
Država ni šla v smeri razvijanja družbene blaginje. Namesto tega se je začela
uveljavljati doktrina ekonomskega neoliberalizma, divjega kapitalizma in tržnega
fundamentalizma.160 Ekstremne socialne razlike so se povečevale. Družba se je
razdelila na hitro obogatelo manjšino in na hitro osiromašeno večino. To je močno
vplivalo na področje družbenega življenja in posebej na moralo. Intenzivno so se
povečali pojavi korupcije, organiziranega kriminala in mafije. Čeprav je bila Hrvaška
skupaj s Slovenijo najbolj pripravljena tranzicijska država, se edina od srednje-
160 Primerjaj Vladimir Veselica, Dragomir Vojnić , QUO VADIS CROATIA ,Petnaest godina tranzicije-
gdje je Hrvatska,13. tradicionalno savjetovanje hrvatskih ekonomista, Opatija 2005, str.1237-1287
99
evropskih držav ni uspela pridružiti EU leta 2004. Razlogov zato je več. Zraven
vojne so politični razlogi bolj kot ekonomski pogojevali sedanjo situacijo. Politična
klima na Hrvaškem v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ni bila sprejemljiva
za mednarodno skupnost. Temu je sledila osamitev katero so spremljale več ali manj
tihe sankcije. Neuspešni tranziciji so botrovali tudi ekonomski razlogi. Model
razvoja zasnovan na domači porabi, na velikih infrastrukturnih investicijah, razvoju
trgovine in širitvi uvoza dolgoročno ni bil vzdržen.
Tajkunska privatizacija je naredila največ škode hrvaškemu gospodarstvu. Prišlo je
do "ropanja" družbenega premoženja, socialna varnost je postala vprašljiva,
nezaposlenost se je enormno povečala, stečaji so se množili, zapiranje gospodarskih
družb je postalo vsakodnevni pojav, velike socialne razlike so se še poglobile in
Hrvaška je postala država največjih socialnih razlik.161
Po izračunih162 je cena hrvaške tranzicije 254 milijarde US$. Po uradnem izračunu se
na vojno nanaša 37 milijard US$, medtem ko je 217 milijard šlo na stroške
globalizacije, makroekonomske politike ter tajkunizacije in korupcije, ki je bila
povezana z modelom privatizacije.
V začetku 20. stoletja je prišlo do bistvenih sprememb na boljše. Hrvaška se z
ugodnimi stopnjami rasti približuje članstvu v EU in je dobro pripravljena na krizo s
katero se danes sooča svet.
6.2 Poslovna etika v hrvaški poslovni praksi
Poslovna etika predstavlja danes pomemben del sodobnega poslovanja in
managerske prakse, tako v svetu, kakor tudi na Hrvaškem. V svetu je že dolgo
ugotovljena pozitivna odvisnost med stopnjo razvitosti družbenih institucij in
konkurenčnostjo gospodarstva na eni strani, ter uporabe poslovne etike na drugi
strani. Etični problemi, kot razkorak med družbenimi pričakovanji in obstoječo
poslovno etiko, se s časom povečujejo. Družbena pričakovanja do poslovne etike so
danes bistveno večja kot so bila pred pol stoletja. Z gospodarsko in družbeno
tranzicijo se pričakuje tudi tranzicija poslovne etike, od industrijske k poslovni etiki
161 Študija svetovne banke, "Hrvatske Studije o ekonomskoj ranjivosti i socijalnom blagostanju"
Dokument Svjetske banke, lipanj 2000, hrvatski prijevod, Društvena istraživanja No. 656, 2001, str.1229-1238
162 Domazet Tihomir, Cijena hrvatske tranzicije, URL:http//www.liderpress.hr
100
inovativne družbe. Stališča do poslovne etike so se v času tranzicije tudi na
Hrvaškem spreminjala. Leta 1998 je bila opravljena raziskava poslovne etike na
Hrvaškem163 na vzorcu 210 gospodarskih družb. Ugotovljeno je bilo, da je na
splošno poslovna etika zelo slabo prisotna. Po podatkih raziskave je prihajalo v
vsakodnevnem poslovanju do množičnih kršitev predpisov. Glede izpolnjevanja
pogodbenih obveznosti je bilo stanje še slabše. Razloge za takšno stanje avtor vidi v
neuravnoteženih razmerah v gospodarstvu, ki se odražajo v veliki plačilni
nesposobnosti in neučinkovitem sankcioniranju prekrškov s strani sodišč.
Ugotovljena je tudi visoka stopnja nezaupanja med poslovnimi subjekti na eni strani
ter med managerji in delavci na drugi. Preverjanje poslovne etike v vsakdanjem
poslovanju se poskuša opravičiti v smislu običajnih pragmatičnih vrednosti. V praksi
prevladuje normativna usmeritev, kar pomeni, da se poudarek daje želenemu načinu
obnašanja poslovnih ljudi in managerjev.
Prisotnost korupcije s ciljem zlorabe javnih pooblastil v zasebne namene je na
Hrvaškem zelo visoka.
Na lestvici korupcije, ki jo objavlja The Transparency International Global
Corruption Barometer164, se je Hrvaška za leto 2008 uvrstila z oceno 4,4 - najvišjo do
sedaj, na 62 mesto. To je enako kot Samoa in Tunizija in slabše od Namibije. Vsaka
ocena pod 5 je negativna. V letu 2007 je bila ta ocena 4,1 in leta 2006 3,4. Slovenija
ima za leto 2008 primerljiv index 6, ki je najvišji v regiji. Ne glede na izboljšanje
stanja so ti podatki za hrvaško gospodarstvo glede etike poslovanja porazni. Na
hrvaškem ima korupcija največji vpliv na politično in poslovno okolje, (intenzivnost
vpliva 3,5 od možnih 4) in najmanj na osebno in družinsko življenje posameznika
(2,2). Izrazitost korupcije na lestvici od 1-5 je najbolj prisotna v pravosodju (4,4), v
zdravstvu (4,3) in poslovnem sektorju (4,2), najmanj pa v verskih skupnostih (2,6) in
vojski (2,9). 34% anketirancev meni, da je boj proti korupciji neučinkovit. Avtorice
analize165 na podjetniški ravni so na vzorcu 109 zaposlenih, ki so delali v
gospodarskih družbah predelovalne industrije s skupno zaposlenimi 14 921
163 Županov Josip, Business ethics in the Croatian economy, URL:http/www.efst.hr/management/vol3 164 Index percepcije korupcije ima lestvico od 0 do 10. Ničla predstavlja totalno korupcijo medtem ko 10
idealno družbo 165 Bušelić Marija, Danijela Križman Pavlovič, Quo vadis poslovna etika u hrvatskom gospodarstvu?
,Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Odjel za ekonomiju i turizam ,"Dr. Mijo Mirković" str. 8
101
ugotovile, da so se neetične aktivnosti od leta 2000 do leta 2006 nekoliko
spremenile.(razpredelnica na naslednji strani)
Neetične aktivnosti hrvaških managerjev v letu 2000 in 2006 po videnju delavcev
Tabela 3: Najbolj neeti čne aktivnosti hrvaških managerjev v letu 2000 in 20 06 po
videnju delavcev 166
Leto 2000:
Leto 2006:
Sprejemanje daril/uslug
Prikrivanje napak drugih
Sprejemanje daril in uslug za
posebno obravnavo
Prelaganje napak na drugega
Ponarejanje poslovnih poročil
Prilaščanje zaslug za prispevke
drugih
Zloraba službenega položaja
Sprejemanje provizij za sklenjene
posle
Odtujevanje materiala in sredstev
podjetja
Izdajanje zaupnih informacij
Prelaganje napak na drugega
Prikrivanje tujih napak
Prilaščanje zaslug za tuje prispevke
Ponarejanje poslovnih poročil
Zlorabe poslovnega položaja
Odtujevanje materiala in sredstev
podjetij
Izdajanje zaupnih informacij
V cilju izboljšanja poslovne morale in dobrih poslovnih običajev deluje od leta 1989
166 Bušelić Marija, Danijela Križman Pavlovič, ibidem, str .13-14
102
pri gospodarski zbornici Hrvaške častno sodišče, ki ima zelo podobne naloge in
način delovanja kot častno sodišče Slovenije. Najbolj pogoste kršitve dobrih
poslovnih običajev na hrvaškem so:167
1. Zavestno neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti;
2. Nudenje uslug slabše kakovosti od deklariranih;
3. Nespoštovanje zakonskih norm v blagovnem prometu;
4. Ravnanja s ciljem rušenja ugleda drugih gospodarstvenikov;
5. Neupoštevanje reklamacij kupcev;
6. Kršitve etičnih kodeksov.
Nacionalni svet za konkurenčnost v svojih priporočilih za povečanje konkurenčnosti
med najpomembnejšimi dejavniki navaja tudi slabo poslovno etiko hrvaških
gospodarskih družb.168 To zaostajanje je posebej vidno pri malih in srednjih družbah,
ki nimajo razvit sistem upravljanja s poslovno etiko kot velike družbe, ki so sprejele
svetovne trende in vgradile principe etičnosti v svojo poslovno politiko. Sprejeti
etični kodeksi so šele začetna stopnja uporabe poslovne etike v praksi hrvaških
gospodarskih družb.
Glede na izkazano moč indeksa percepcije korupcije bi lahko zaključila, da ima
Hrvaška nizek nivo etičnosti poslovanja. Korupcija zelo negativno vpliva na
konkurenčnost hrvaškega gospodarstva v mednarodnem okolju. Boj pristojnih
institucij proti korupciji je neučinkovit in neuspešen. Na podjetniški ravni so se
neetična dejanja managerjev premaknila od tistih materialnega pomena k tistim
osebnega značaja. Od leta 2000 ostajajo skoraj nespremenjena stališča delavcev
glede neetičnih aktivnosti managerjev.
Na hrvaškem je za spodbujanje etičnega obnašanja v gospodarstvu sprejeto veliko
deklarativnih priporočil kot so; javni dialog, spodbujanje gospodarstvenikov k
167 URL:http/www.huzp.hr/sudcasti050719.htm 168 Aleksić Ana, Poslovna etika-element uspješnog poslovanja, Zbornik ekonomskog fakulteta u
Zagrebu, godina 5, 2007, str. 427
103
sprejetju in uporabi kodeksov etike poslovanja na splošno in po panogah, kontrola
uporabe kodeksov ter strogo sankcioniranje kršitev preko častnega sodišča in dr., ki
naj bi zvišala raven etike v družbi in gospodarstvu.
6.3 Družbena odgovornost na Hrvaškem
Če gospodarske družbe niso etične, ne morejo biti družbeno odgovorne. Zato je
integriranje upravljanja s poslovno etiko v poslovanje družb predpogoj za izgradnjo
družbeno odgovorne poslovne prakse. Družbeno odgovorno poslovanje je koncept,
po katerem se gospodarska družba prostovoljno odloča v sodelovanju z ostalimi
deležniki prispevati za boljše družbeno in naravno okolje. V letu 2003 je bila
opravljena velika raziskava o družbeni odgovornosti gospodarskih družb na
Hrvaškem katere namen je bil oceniti razširjenost in značilnosti poslovnih praks
družbene odgovornosti v državi, raziskati kulturni, zgodovinski in institucionalni
kontekst v katerem družbe razvijajo družbeno odgovornost in zbrati informacije o
najboljših praksah družbene odgovornosti. Namen raziskave je bil dvigniti družbeno
zavest javnosti o pomenu in vplivu družbene odgovornosti na razvoj družbe in
gospodarstva.169 V nadaljevanju povzemam nekatere ugotovitve raziskave.
Čeprav je koncept družbene odgovornosti in njegova terminologija relativno nov je
na Hrvaškem opažena sorazmerno dobra informiranost o pojmu in pojavnih oblikah
družbene odgovornosti.
Glavni dejavniki družbene odgovornosti na Hrvaškem so lastninska struktura,
voditeljske sposobnosti, velikost gospodarske družbe in sektor gospodarstva.
Glavni motiv za angažiranost gospodarskih družb v družbeni odgovornosti so: ugled
gospodarske družbe, izboljšana učinkovitost poslovanja, zaposlovanje novih ljudi,
konkurenčnost in položaj na trgu.
Različne oblike družbene odgovornosti se v praksi izvajajo, čeprav niso strateški
strukturirane in se o njih ne poroča.
Čeprav je večina aktivnosti družbene odgovornosti povezana z donacijami, se v
zadnje čase opažajo bolj strateški pristopi povezani z ostalimi deležniki.
169 Pregled društvene odgovornosti poduzeća u Hrvatskoj, 2. izdanje 2006, Academy for Educational
Development, Prince of Wales International Business Leaders Forum, MAP Savjetovanja d.o.o.
104
Hrvaške gospodarske družbe so najbolj aktivne na področju osnovne poslovne
dejavnosti (vlaganje v človeške vire, izobraževanje, izboljšanje kakovosti proizvodov
in storitev, vlaganje v ekološko neoporečne tehnologije in podobno) ter vključenosti
v skupnost in korporativne dajatve (donacije nevladnim organizacijam ter ostalim, ki
delujejo na področju športa, zdravja, mladih, družbeno marginalizirane skupine in
ostali).
Vstopanje v različna partnerstva med deležniki zaradi doseganja sinergijskih učinkov
so zaenkrat zelo omejena. Država tudi ne kaže posebne želje, da se vključi v takšna
partnerstva.
Širše družbeno okolje je nestimulativno za razvoj partnerskih odnosov.
Raziskava na 100 poslovnih organizacijah je pokazala, da je 99% organizacij bilo
vključeno v neke oblike "dajatev". Doniralo je 94%, sponzoriralo 73%, in 29%
organizacij je bilo v neki obliki partnerstva. Ugotovitve druge neodvisne raziskave170
kažejo na tri glavna področja vlaganja v družbeno odgovornost na Hrvaškem in sicer
vlaganje v tehnologijo in sisteme upravljanja za varovanje okolja, vlaganje v
človeške vire zlasti v izobraževanje in vlaganje v lokalno skupnost posebej v javne
ustanove, ki skrbijo za otroke in nemočne, združenja in ostalo. Iz raziskave, ki jo je
opravila agencija Puls za podjetje Holcim iz Hrvaške171 "Vpliv družbeno
odgovornega obnašanja na obnašanje kupcev" na vzorcu 1000 anketirancev vidimo,
da je 83% občanov pripravljeno več plačati proizvod gospodarske družbe, ki vodi
posebno skrb za varovanje okolja. 67% anketirancev je seznanjeno s pojmom
družbene odgovornosti podjetij, medtem pojem trajnostnega razvoja pozna le 43%.
35% anketirancev meni, da s svojim nakupom ekološkega izdelka sami vplivajo na
varovanje naravnega okolja.
Glede transparentnosti družbeno odgovornih praks na Hrvaškem so najbolj medijsko
pokrite donacije in sponzorstva 73%, razvoj človeških virov 8%, promocija lastne
družbene odgovornosti 5%, investicije v varovanje okolja 2% in ostalo 12%.172
170 Bagić A., Narančić L., Škrabalo M., Pregled društvene odgovornosti poduzeća u Hrvatskoj, AED,
Zagreb 2004, str. 14 171 http//www.poslovni.hr. aspx?Id=48109 172 Škrabalo Marina, Domagoj Račić, Pregled društvene odgovornosti poduzeća, AED, MAP i IBLF,
2004, URL: www.aed.hr ,str. 5
105
Glavni dejavniki, ki pogojujejo družbeno odgovornost gospodarskih družb na
Hrvaškem so173: vključenost gospodarskih družb v lokalno skupnost in regijo,
kontinuirano izboljševanje kakovosti proizvodov in procesa upravljanja, jasno
opredeljena politika trajnostnega razvoja in sodelovanje hrvaškega gospodarstva v
globalizacijskih ekonomskih gibanjih.
Najslabše razvita področja družbene odgovornosti so na segmentu poročanja in
benchmarkinga, uporabi družbene odgovornosti kot upravljavskega orodja, vpliva na
kvaliteto in konkurenčnost dobaviteljev, korporativno upravljanje in družbeno
odgovorno investiranje.
173 Škrabalo Marina, Domagoj Račić, ibidem, str. 6
106
7 PRAKTI ČNI DEL
7.1 Metoda analize najpogostejših kršitev dobrih poslovnih običajev in
poslovne morale v Sloveniji
V tem delu naloge bom obravnavala primere, ki so bili obravnavani na Častnem
sodišču pri Gospodarski zbornici Slovenije, v obdobju od leta 1990 do leta 2005, ko
je častno sodišče ugotovilo, da so bili kršeni dobri poslovni običaji. Analiza obdobja
15. let naj bi pokazala kateri dobri poslovni običaji in moralne norme so se
največkrat kršili oziroma trend njihovega naraščanja oziroma padanja. Kršitve sem
glede na njihovo vsebino smiselno uredila v 7 večjih skupin (kršitev):
1. Razprodaje - zavajujoče objave popustov;
2. Neustrezne garancije;
3. Kršitve glede normativov;
4. Nelojalna konkurenca;
5. Neupoštevanje reklamacij kupcev;
6. Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti;
7. Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev.
Numerične vrednosti letne frekvence posameznega pojava – kršitve sem zbrala in
uredila v tabeli, katera je osnova za statistične analize z grafičnimi prikazi.
Grafično sem prikazala gibanje kršitev skozi analizirano obdobje ter izračunala
srednjo vrednost, varianco in standardno deviacijo kot mere odstopanja pojava
(kršitve) od povprečja. V grafe sem vrisala trend kot pomoč, da se na podlagi
ugotovljene tendence razvoja pojava lahko napove verjetna vrednost pojava v
prihodnje. Najbolj tipične skupine sem povzela in na kratko opisala.
Kršitev je storjena ne samo z izrecno kršitvijo določenega predpisa, medsebojnega
dogovora ali pogodbe, temveč predvsem s samim obnašanjem v poslovnem prometu,
s katerim gospodarski subjekt krši uveljavljena pravila v medsebojnih razmerjih
107
obnašanja na trgu.
V primeru, ko je gospodarski subjekt odgovoren za kršitev, mu senat izreče enega od
ukrepov:
1. opozorilo za najblažje kršitve,
2. opomin za težje kršitve in
3. javni opomin za najtežje kršitve dobrih poslovnih običajev.
7.2 Obravnavani primeri kršitev ter njihova grafi čna ponazoritev
Iz razpredelnice 4 na naslednji strani je razvidno, da je v opazovanem obdobju bilo
obravnavanih 321 primerov kršitev dobrih poslovnih običajev, ki sem jih oblikovala
v sedem smiselnih skupin. V celotnem obdobju je največji delež imela skupina
"neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev". Tu so zbrane kršitve,
ki jih ni bilo mogoče konsistentno oblikovati po nekem merilu razen po tem, da so
bile storjene na področju prometa blaga in storitev. In teh kršitev je največ. Največ
jih je bilo na začetku obdobja, od takrat pa imajo tendenco upadanja. Relativno
najmanj kršitev je bilo obravnavanih na področju neupoštevanja reklamacij kupcev,
le 4,4%. Podrobnejši prikazi bodo predstavljeni v naslednjih grafih.
108
Tabela 4: PRIKAZ OBRAVNAVANIH KRŠITEV NA ČASTNEM SODIŠČU, KI SO PREDMET RAZISKAVE MAGISTRSKE NALOGE
SKUPAJ DELEŽ POVPR. LETO KRŠITEV 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 1990-2004 v % 1990-2004
Razprodaje - zavajujoče objave popustov 5 0 2 2 3 6 0 4 9 3 2 2 5 10 6 59 18,4% 3,9
Neustrezne garancije 0 1 2 2 6 7 1 6 2 7 3 2 0 0 0 39 12,1% 2,6
Kršitve glede normativov 0 0 5 2 2 1 1 0 2 4 4 0 1 0 0 22 6,9% 1,5
Nelojalna konkurenca 2 7 3 1 2 0 2 5 1 4 0 2 1 0 1 31 9,7% 2,1
Neupoštevanje reklamacij kupcev 4 0 1 1 2 0 0 0 2 0 0 0 1 3 0 14 4,4% 0,9
Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti 5 5 9 10 11 4 3 3 4 9 0 4 4 0 5 76 23,7% 5,1 Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev 7 7 11 6 9 2 4 2 7 5 7 6 4 2 1 80 24,9% 5,3 SKUPAJ 23 20 33 24 35 20 11 20 27 32 16 16 16 15 13 321 100,0% 21,4 V % GLEDE NA CELOTNO OBDOBJE 7,2 6,2 10,3 7,5 10,9 6,2 3,4 6,2 8,4 10,0 5,0 5,0 5,0 4,7 4,0 100%
109
Graf 1: Skupno število obravnavanih primerov pri ČS v obdobju 1990 - 2004
SKUPNO ŠTEVILO VSEH KRŠITEV V OBDOBJU 1990 - 2004
2320
33
24
35
20
11
20
2732
16 16 16 15 13
05
10152025303540
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
LETO
SKUPAJ TREND
P=21.40 (aritmetično povprečje)
V=55.98 (varianca)
SD=7.21 (standardna deviacija)
T=21.5-0.55x (trend)
V analiziranem obdobju od leta 1990 do leta 2005 je bilo na častnem sodišču
obravnavanih 321 kršitev dobrih poslovnih običajev. Največ kršitev je bilo
obravnavanih v letih 1992, 1994 ter 1999 in najmanj leta 1998 in leta 2004.
Povprečno je na leto 21,40 kršitev. Več kot dve tretjini kršitev se je pojavljalo v
razponu od 14 do 28 kršitev. Na podlagi izračunanega trenda, ki ima tendenco
padanja lahko napovem, da bi npr. v letu 2009 lahko bilo le 15 kršitev. Razloge za
relativno ugodno gibanje /trend padanja lahko iščem v bolj etičnem vedenju
gospodarskih subjektov ali kot posledico spremenjene zakonodaje, ki ostreje
sankcionira in obravnava nekatere kršitve kot prejšnja.
110
Graf 2: Delež posameznih kršitev obravnavanih pri ČS v obdobju 1990 - 2004
DELEŽ POSAMEZNE KRŠITVE V CELOTNEM OBDOBJU 1990 - 2004
18%
12%
7%10%
4%
24%
25%
Razprodaje - zavajujoče objave popustov
Neustrezne garancije
Kršitve glede normativov
Nelojalna konkurenca
Neupoštevanje reklamacij kupcev
Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti
Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev
Iz zgornjega grafikona je razvidno, da skoraj polovico - 49% kršitev dobrih
poslovnih običajev v obravnavanem obdobju predstavljata dve skupini kršitev, in
sicer neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev ter zavestna kršitev
pogodbenih obveznosti. Veliki delež zelo podobnih kršitev predstavljajo kršitve, ki
se pojavljajo pri razprodajah in so največkrat povezane z zavajanjem kupcev.
Naslednja skupina kršitev se nanaša na neustrezne garancije pri proizvodih in
uslugah in znaša 12%. Okrog 10% kršitev je v zvezi z nelojalno konkurenco. Za
vsako skupino bom podrobneje prikazala graf iz katerega se vidi dinamika razvoja ali
111
stagnacije pojava.
7.3 Področja kršenja dobrih poslovnih običajev
Častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije je ugotovilo, da je dejanje
gospodarskega subjekta pri nastopanju na trgu v nasprotju z dobrimi poslovnimi
običaji v naslednjih primerih:
Nagradne igre in obljuba daril
Prodaja izdelkov brez ustreznih deklaracij ali navodil
Neustrezna garancija za kupljene izdelke
Zavajajoče objave popustov
Neupravičeno zaračunavanje storitev
Zavajajoče ponudbe turističnih agencij
Dejanja nelojalne konkurence
112
Graf 3: Delež posamezne kršitve v posameznem letu v obdobju 1990 - 2004
0% 20% 40% 60% 80% 100%
1990
1992
1994
1996
1998
2000
2002
2004
LETO
DELEŽ POSAMEZNE KRŠITVE V POSAMEZNEM LETU V OBDOBJU 1990 - 2004
Razprodaje - zavajujoče objave popustov
Neustrezne garancije
Kršitve glede normativov
Nelojalna konkurenca
Neupoštevanje reklamacij kupcev
Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti
Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnihobičajev
Iz grafa je razvidno, da se z leti spreminja struktura kršitev dobrih poslovnih
običajev. V zadnjih leti se kot posledica širitve trgovske ponudbe povečujejo kršitve
na področju blagovnega prometa zlasti pri razprodajah in zavajajočih objavah
popustov. Zmanjšujejo se kršitve glede označbe normativov, ki so bile najbolj
pogoste pri prehodu stoletja kot posledica povečanega nekritičnega uvoza kitajskega
blaga v tem času. Opaziti je tudi zmanjševanje kršitev dobrih poslovnih običajev v
zvezi z dajanjem v promet proizvodov z neustrezno garancijo. To je verjetno
posledica povečane konkurence med dobavitelji, ki so postali zelo pozorni na
kvaliteto, dizajn in prodajne storitve.
113
Graf 4: Razprodaje – zavajajo če objave popustov v obdobju 1990 - 2004
RAZPRODAJE - ZAVAJUJO ČE OBJAVE POPUSTOV V OBDOBJU 1990 - 2004
5
0
2 23
6
0
4
9
32 2
5
10
6
0
2
4
6
8
10
12
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
LETO
Razprodaje - zavajujoče objave popustov TREND
P=3.93
V=8.63
SD=2.84
T=3.92+0.33x
Iz grafa je razvidno, da je bilo v celotnem obdobju obravnavanih 59 primerov, kar
znaša 18% vseh kršitev in da ima pojav rahel trend rasti kot posledica pojava večje
ponudbe in zaostrenih pogojev prodaje. Povprečna letna kršitev je 3.93. Od 1 do 7
kršitev na leto obsega več kot dve tretjine vseh kršitev. Iz trenda lahko ugotovim, da
je statistična napoved za leto 2009; 7.88 kršitev kar je več kot 100% povprečnega
leta.
Iz grafa lahko razberem, da se skozi celotno obdobje pojavljajo prijave glede kršitve
114
dobrih poslovnih običajev med razprodajami. To področje ureja Zakon o varstvu
potrošnikov,174 ki v 28. členu določa, da mora gospodarski subjekt razprodajo
objaviti na krajevno običajen način. Objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati
podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja tovrstne prodaje. Vrsta blaga
mora biti navedena tako, da potrošnik točno ve, katero blago je znižano (npr.
sezonsko blago, zimska konfekcija, otroška oblačila,…). Zakon prav tako določa, da
če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek zajemati najmanj
eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. Če gre za znižanje cene zaradi
napake na blagu ali zaradi bližajočega se poteka roka uporabe, je potrebno potrošnike
na to jasno opozoriti.
Pomembno vlogo imajo pri nadzoru poteka razprodaj tudi tržni inšpektorji. Ne samo,
da izrekajo globe v primeru kršitve, temveč tudi trgovce predlagajo v postopek
kaznovanja pri Častnem sodišču Gospodarske zbornice Slovenije.
174 Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/1998,126/2007)
115
Graf 5: Neustrezne garancije v obdobju 1990 - 2004
NEUSTREZNE GARANCIJE V OBDOBJU 1990 - 2004
01
2 2
67
1
6
2
7
32
0 0 0012345678
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
LETO
Neustrezne garancije TREND
P=2.6
V=6,83
SD=2.52
T=2,36-0,09x
Iz grafa je razvidno, da je bilo v celotnem obdobju obravnavanih 39 kršitev ali 12%
vseh kršitev. Povprečno število na leto znaša 2,6. Čeprav se kršitev po letu 2002 ne
pojavlja, trend za opazovano obdobje ima težnjo rasti. Razponi pojavljanja kršitve se
gibljejo od 0 do 7 in imajo zelo razpršeno distribucijo. Kršitve s pojavljanjem od 0
do 5,6 na leto so znotraj dveh tretjin vseh kršitev. Iz formule statističnega trenda, ki
zajema celotno obdobje bi lahko napovedala za leto 2009 cca 1.37 kršitev kar je sicer
malo verjetno, ker se kršitev po letu 2002 ne pojavlja več.
116
Iz grafa je razvidno, da je bilo največ prijav glede kršitev dobrih poslovnih običajev,
ki se nanašajo na neustrezno garancijo za kupljene izdelke, v obdobju od leta 1994
do leta 2002.
Garancija za brezhibno delovanje prodane stvari je poseben pravni institut in temelji
na zakonski ali prostovoljni obveznosti prodajalca ali proizvajalca do potrošnika, da
bo brez dodatnih stroškov v času trajanja garancije, brezplačno odpravljal okvare in
pomanjkljivosti na prodani stvari.
Če je prodajalec kakšnega stroja, motorja, kakšnega aparata ali drugih podobnih
stvari, ki sodijo v tako imenovano tehnično blago, izročil kupcu garancijski list, s
katerim proizvajalec jamči za brezhibno delovanje stvari v določenem času, šteto od
njene izročitve kupcu, stvar pa ne deluje brezhibno, lahko kupec zahteva tako od
prodajalca kot tudi od proizvajalca, da jo v primernem roku popravi ali, če tega ne
stori, da mu namesto nje izroči stvar, ki brezhibno deluje.
Proizvajalec mora zagotoviti, da pooblaščeni servisi razpolagajo z vsemi potrebnimi
nadomestnimi deli za odpravo okvar in pomanjkljivosti, da takoj sprejmejo blago v
popravilo in da napake odpravijo najkasneje v skupnem roku 45 dni od dneva, ko je
dajalec garancije oziroma pooblaščeni servis prejel zahtevo za brezplačno odpravo
okvare in pomanjkljivosti izdelka. Če proizvajalec tega v tem roku ne stori, mora
potrošniku brezplačno nadomestiti tak izdelek z enakim novim in brezhibnim
izdelkom.
Proizvajalec oziroma pooblaščeni servis lahko potrošniku za čas popravila blaga, za
katerega le ta uveljavlja garancijo, zagotovi brezplačno uporabo podobnega izdelka.
V primeru, da proizvajalec oziroma pooblaščeni servis tega potrošniku ne zagotovi,
ima potrošnik pravico do povračila škode, ki jo je pretrpel zaradi tega, ker stvari ni
mogel uporabljati, in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do
njune izvršitve.
Pri manjšem popravilu se garancijski rok podaljša za toliko, kolikor časa kupec ni
mogel uporabljati stvari.
Če pa je bila stvar zaradi nepravilnega delovanja zamenjana ali bistveno popravljena,
začne garancijski rok teči znova od zamenjave oziroma od vrnitve popravljene stvari.
117
Če je bil zamenjan ali bistveno popravljen le kakšen del stvari, začne garancijski rok
znova teči samo za ta del.
Prodajalec oziroma proizvajalec je dolžan na svoje stroške spraviti stvar do kraja, v
katerem naj bo popravljena oziroma zamenjana, ter jo popravljeno oziroma
zamenjano vrniti kupcu. Ta čas trpi prodajalec oziroma proizvajalec nevarnost
uničenja ali poškodovanja stvari.
Stroške za material, nadomestne dele, delo, prenos in prevoz izdelkov, ki nastanejo
pri odpravljanju okvar oziroma pri nadomestitvi izdelka z novim na podlagi
garancije, plača proizvajalec.
Pravice kupca nasproti proizvajalcu iz garancijskega lista ugasnejo po enem letu,
šteto od dneva, ko je zahteval od njega popravilo ali zamenjavo stvari.
118
Graf 6: Kršitve glede normativov v obdobju 1990 - 2 004
KRŠITVE GLEDE NORMATIVOV V OBDOBJU 1990 - 2004
0 0
5
2 2
1 1
0
2
4 4
0
1
0 00
1
2
3
4
5
6
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
LETO
Kršitve glede normativov TREND
P=1,46
V=2,83
SD=1,63
T=4+0,27x
Kršitev dobrih poslovnih običajev glede označbe normativov je bilo skupaj 22, kar
znaša 7% vseh kršitev oziroma 1.46 na leto. Večja odstopanja so bila leta 1992, 1999
ter leta 2000, medtem ko pa se zadnja leta kršitev ne pojavlja več. Trend je padajoč
in bi statistična napoved za leto 2009 znašala 1.3 kršitve.
119
Graf 7: Nelojalna konkurenca v obdobju 1990 - 2004
NELOJALNA KONKURENCA V OBDOBJU 1990 - 2004
2
7
3
12
0
2
5
1
4
0
21
01
012345678
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
LETO
Nelojalna konkurenca TREND
P=2,06
V=3,92
SD=1,91
T=2-0.11x
Kršitev nelojalne konkurence je bilo skupaj 31, kar znaša 10% vseh kršitev. Večja
odstopanja so bila leta 1991 (7 kršitev), leta 1997 (5 kršitev) ter leta 1999 ( 4 kršitve)
. Za ta odstopanja je težko najti neko racionalno razlago razen slučajnosti. Pojav ima
trend padanja. Za leto 2009 je statistična napoved 0.79.
120
Graf 8: Neupoštevanje reklamacij kupcev v obdobju 1 990 - 2004
NEUPOŠTEVANJE REKLAMACIJ KUPCEV V OBDOBJU 1990 - 2004
4
0
1 1
2
0 0 0
2
0 0 0
1
3
00
1
2
3
4
5
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
LETO
Neupoštevanje reklamacij kupcev TREND
P=0,93
V=1,63
SD=1,23
T=1-0,036x
Kršitev neupoštevanje reklamacij kupcev je bilo skupaj 14, kar znaša 4% vseh
kršitev. Distribucija kršitev je po pogostosti in velikosti pojava precej razpršena in
atipična. Trend je padajoč in statistična napoved za leto 2009 znaša 0.6 kršitve.
121
Graf 9: Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti v ob dobju 1990 - 2004
ZAVESTNA KRŠITEV POGODBENIH OBVEZNOSTI V OBDOBJU 1990 - 2004
5 5
910
11
43 3
4
9
0
4 4
0
5
0
2
4
6
8
10
12
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
LETO
Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti TREND
P=5,06
V=11,06
SD=3,21
T=5,21-0,38x
Kršitve, zavestna kršitev pogodbenih obveznosti, je bilo skupaj 76, kar znaša slabo
četrtino ali 24% vseh kršitev. Pogostost in velikost pojava je značilna za začetek 90
letih medtem ko se pozneje umirja. Razlog je lahko strožja zakonodaja in povečana
konkurenca v zadnjih letih. Trend je padajoč in statistična napoved za leto 2009
znaša 1,03 .
122
Graf 10: Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih pos lovnih obi čajev v blagovnem
prometu v obdobju 1990 - 2004
NEUPOŠTEVANJE ZAKONSKIH NORM IN DOBRIH POSLOVNIH OBIČAJEV V OBDOBJU 1990 - 2004
7 7
11
6
9
24
2
75
76
42
1
02468
1012
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
LETO
Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev v blagovnem prometu
TREND
P=5,33
V=8,08
SD=2,74
T=5,57-0,29x
Kršitve neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev v blagovnem
prometu je bilo skupaj 80, kar znaša 25% vseh kršitev. Najmanj teh kršitev je bilo
sredi 90-ih let in na začetku leta 2000 tj. 2002 (4 kršitve), 2003 (2 kršitvi) in 2004 le
1 kršitev. Trend ima padajočo tendenco in statistično napoved za leto 2009 je 2,38
kar je vsekakor ugodno čeprav malo verjetno.
123
Graf 11: Zbirni pregled vseh kršitev po letih v obd obju 1990 - 2004
Zbirni pregled vseh kršitev po letih
0
2
4
6
8
10
12
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Razprodaje - zavajujoče objave popustovNeustrezne garancijeKršitve glede normativovNelojalna konkurencaNeupoštevanje reklamacij kupcevZavestna kršitev pogodbenih obveznostiNeupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev v blagovnem prometu
124
7.4 Sklep
Na temelju raziskave lahko zaključim, da je kršitev poslovne morale praviloma
povezana neposredno ali posredno s kršitvijo pravnih norm. Največje število kršitev
se pojavlja na področju blagovnega prometa kjer imajo gospodarski subjekti največje
kratkoročne koristi brez večjih posledic. Na zmanjšanje kršitev je bistveno vplivala
sprememba zakonodaje. Častno sodišče v primeru kršitve izreče moralne sankcije, v
primeru hujših kršitev pa objavo v internem glasilu. Tako o kršitvah dobrih
poslovnih običajev ne izvejo potrošniki, tudi ne drugi gospodarski subjekti, razen
kadar gre za ukrep objave v internem glasilu. Odločitev o tem kako bo v prihodnosti
gospodarska družba delovala in ali bo upoštevala poslovno moralo, leži na
managerjih te družbe. To je tudi glavni razlog, da se mnogim managerjem "splača"
kršiti dobre poslovne običaje, saj so zato kratkoročno nagrajeni, brez opaznih sankcij
za svoja neetična dejanja.
Tako ostaja dejstvo, da so vrednotenja in moralni nazori velikokrat prepuščeni izbiri
posameznika. Managerji se morajo zavedati, da se v odločilnih trenutkih ne morejo
nasloniti na nikogar drugega kakor samo nase. Pri odločitvah pa naj jim bo vodilo, da
kar je dobro, pošteno in prav, je prav za vse. Pozitivna ugotovitev je, da ima skupno
število kršitev tendenco zmanjševanja, kar pomeni da poslovna etika in morala
pridobivata na pomenu. Na ta način tudi časno sodišče upravičuje svoje poslanstvo
uveljavljanja poslovne etike v gospodarstvu.
125
8 SKLEPNE UGOTOVITVE
Interes in zanimanje za etiko in moralo v poslovanju gospodarskih družb je pogojen z
globalizacijskimi procesi, hitrim razvojem tehnologije, internacionalizacijo
gospodarstva ter v splošnem povečanju vloge gospodarstva v celotnem družbenem
razvoju. Vendar ni vse kar je tehnološko mogoče tudi etično sprejemljivo.
Tehnološki napredek je dal človeku izredno moč kateri etična odgovornost ne sledi.
Ekološka kriza, možnosti genske manipulacije, problem prenaseljenosti, slabe
posledice globalizacije ter vprašanje globalne pravičnosti silijo k poglobljenemu
etičnemu razmišljanju in izdelavi smernic za obnašanje, ki bo kos novi situaciji.
Trenutno živimo v obdobju finančne, gospodarske in socialne krize, ki ogroža
naravno in družbeno okolje. Človeštvo se nahaja v moralni krizi, ki je ne bo mogoče
razrešiti samo na trgu in z ekonomskim pristopom k razvoju družbe. V
konkurenčnem boju na trgu gospodarske družbe uporabljajo različna pravila urejanja
medsebojni odnosov. Tu mislim na pravna, družbeno politična, moralna in običajna
pravila. Glede na to, da v literaturi ni enoznačne opredelitve pojmov, prava, morale
in etike ter njihovih medsebojnih odnosov, sem v nalogi izhajala iz opredelitev, ki se
v teoriji najbolj pogosto zastopajo. Moralo razumem kot skupek vrednot, ki odražajo
osebno in družbeno zavest ter opredeljujejo kaj je za človeka dobro in kaj slabo, kaj
človeško in kaj nehumano. Na osnovi teh vrednot izreka morala vrednostne sodbe s
katerimi ocenjuje človekovo ravnanje kot dobro ali slabo. Etika kot filozofija morale
naj bi vsebovala želene idealne vrednote obnašanja ljudi. Moralne norme so odvisne
od stopnje družbeno gospodarskega razvoja in kulture oziroma kraja kjer nastanejo.
Moralne norme ali pravila se formirajo znotraj neke družbe katere člani verjamejo,
da so te norme sprejemljive in dobre. Etična vrednota je sama po sebi dobra ne glede
ali jo kot takšno štejejo druge družbene skupine. Ljudje se začenjajo etično obnašati,
ko so prepričani da je dobro delati dobro in se izogibati slabega ne glede na pozitivne
ali negativne sankcije. Moralna pravila se spreminjajo in razvijajo ter so si lahko celo
nasprotna. Pravo kot minimum morale je praviloma kodificirano, pravice in dolžnosti
pravnih subjektov so vnaprej določene ali vsaj določljive. S pravom se zagotavlja
pravna varnost oziroma se varuje posameznik pred škodljivimi dejanji drugega.
Večjo kvaliteto življenja in odnosov z drugimi zagotavljajo moralne norme. Na
področju gospodarskih odnosov sta si pravo in etika komplementarna kar pomeni da
se pri zasledovanju istega cilja dopolnjujeta. Vendar moralne norme, ki se razvijajo
126
na področju gospodarstva niso identične normam splošne družbene morale.
Govorimo o normah poslovne morale. Poslovna morala se pojavlja na višji stopnji
gospodarskega razvoja, ko prihaja do delitve dela in se gospodarski tokovi ločujejo
od splošno družbenih. Poslovna morala kot del družbene nadgradnje oziroma
družbene zavesti je usmerjena na gospodarsko področje s ciljem uveljavljanja načel
humanizma in moralnih vrednot. Pomembna funkcija poslovne morale je da v
depersonalizirani in nehumani konkurenčni tekmi na trgu zagotavlja humane in
pravične odnose med udeleženci. Vsebino poslovne morale najdemo v institutu
dobrih poslovnih običajev. Poslovno moralo lahko opredelimo kot skup nepisanih
splošnih moralnih norm, ki imajo za cilj usmerjati gospodarske subjekte v poslovnih
razmerjih z vidika dobrega in slabega. Poslovna morala obvezuje vse udeležence v
blagovnem prometu k pošteni gospodarski tekmi. Poslovna etika naj bi izražala
želeno idealno stanje na področju stvarnega poslovanja z vidika najvišjih standardov
poštenja, pravičnosti in dobrega. Poslovna etika je v današnjem času globalizacije in
internacionalizacije gospodarskih odnosov nujni temelj urejanja ali regulative
poslovnih odnosov med gospodarskimi subjekti glede nato, da so pravna pravila
različna in predstavljajo minimum možnega urejanja. Poslovna etika ima poleg
regulativne funkcije še vrednostno, raspoznavno, usmerjevalno, prognostično in
druge. Multifunkcionalnost etike zmanjšuje njeno ustvarjalnost in učinkovitost.
Poslovna etika kot filozofija poslovne morale se ukvarja z moralnimi pravili, ki jih
popravlja, spreminja in usklajuje z etičnimi ideali. Za formiranje poslovne etike se
danes uporablja v glavnem utilitaristični in kantovski pristop. V poslovanju
gospodarskih družb se pri opredeljevanju ciljev uporablja utilitaristični pristop, ki
obeta največ koristi za največ udeležencev. V strategiji za uresničevanje ciljev pa se
uporablja deontološki pristop, ki bi naj zagotavljal najbolj pravične odnose med
udeleženci. Moralne norme se objektivizirajo in uresničujejo preko kodeksov in
priporočil, ki usmerjajo udeležence v poslovanju z vidika poštenosti, humanosti,
pravičnosti in medsebojnega spoštovanja. Etični kodeksi so eksplicitno zapisana
pravila in norme o temeljnih vrednotah, načelih in standardih kateri usmerjajo družbo
pri doseganju zastavljenih ciljev in smotrov. Etični kodeksi lahko pomagajo pri
rutinskih odločitvah, ki se običajno ponavljajo, lahko pa so tudi škodljivi, če se
nekritično uporabljajo za vse primere enako brez upoštevanja konkretnih razmer.
Kodeksov se v glavnem poslužujejo večje družbe, ki si pomagajo z globalnimi
standardi za etično odločanje. Institucionalizacija se je pokazala za koristno na nižjih
127
ravneh vodenja saj je preveč presplošna, da bi se lahko neposredno uporabljala na
konkretnih, zahtevnih primerih.
Za urejanje odnosov med gospodarskimi družbami imajo pomembno vlogo dobri
poslovni običaji, ki se izražajo kot standardi poslovne morale in tako predstavljajo
tudi pomemben element poslovne etike. Značilno za dobre poslovne običaje kot
standarde poslovne morale je, da spreminjajo svojo konkretno vsebino od primera do
primera zaradi česar jih je nemogoče kodificirati. Vsebina dobrega poslovnega
običaja je opredeljena na podlagi mnenj širše skupnosti in gospodarskih družb z
vidika pričakovanja kaj mora udeleženec v blagovnem prometu kot pošten, skrben in
vesten gospodarski subjekt narediti. Izražajo namero po poštenem, vestnem,
pravičnem, skrbnem ter tržno koristnem delovanju. Prav tako pomagajo pristojnim
organom, da presojajo vedenje udeležencev na trgu glede stanja, opustitev in
dovolitev glede uresničevanja ciljev tržnih odnosov.
V zadnjih dvajsetih letih se je vse bolj začel uveljavljati koncept družbene
odgovornosti. Gospodarske družbe imajo danes do širše skupnosti štiri vrste
odgovornosti. Ekonomsko in zakonsko, ki sta zahtevani, etično, ki je pričakovana ter
filantropsko ki je zaželena. Družbena odgovornost v ožjem smislu spada v etično in
filantropsko odgovornost ter pomeni skrb gospodarskih družb za lokalno skupnost,
naravno okolje ter zaposlene. Iz navedenega izhaja, da je etična odgovornost širša od
družbene odgovornosti v ožjem pomenu. O smislu, funkciji in potrebi družbene
odgovornosti v teoriji ni enotnega mnenja. Razlog lahko vidimo v tem, da je v
konfliktu z kratkoročnimi interesi gospodarskih družb. Pritiski širše skupnosti se
upravičujejo s potrebo uravnovešenega razvoja širše skupnosti, ki je ne more
zagotavljati trg. Vendar pravila praks družbene odgovornosti nimajo enakega
pomena za gospodarske družbe kot to imajo dobri poslovni običaji, ki se oblikujejo
kot standardi poslovne morale v bolj konkurenčnem okolju in se zakoni na njih
sklicujejo. Na ta način lahko družbeno odgovornost razumemo kot etično delovanje
gospodarske družbe v javno korist, ki ni obvezno je pa zaželjeno. Tako si
gospodarske družbe dolgoročno preko ugleda dvigujejo svojo konkurenčno prednost.
Moralne norme ter praksa želene družbene odgovornosti se objektivizirajo in
uresničujejo preko kodeksov in priporočil, ki usmerjajo udeležence v poslovanju z
vidika poštenosti, humanosti, pravičnosti in medsebojnega spoštovanja do vseh
128
deležnikov. Gospodarskim družbam je lahko pri oblikovanju etičnih kodeksov v
pomoč osnutek Kodeksa podjetniške kulture, ki je dovolj splošen in sistemski, saj
zajema ključne razsežnosti poslovne morale, etike in družbene odgovornosti.
Za ugotavljanje kršitev dobrih poslovnih običajev deluje pri Gospodarski zbornici
Slovenije Častno sodišče. Častno sodišče naj bi imelo preventivno vlogo na področju
utrjevanja poslovne morale in dobrih poslovnih običajev ter naj bi bilo na nek način
"vest gospodarstva". Sodišče ima tudi svetovalno vlogo pri zahtevnih poslovnih
pojavih, ki so v nasprotju s poslovno moralo. V mednarodnem prometu častno
sodišče izda potrdilo gospodarski družbi, da ni kršila dobre poslovne običaje kar je
za družbo nedvomno konkurenčna prednost. Za povečanje učinkovitosti častnega
sodišča bi bilo smiselno vse kršitve dobrih poslovnih običajev objavljati v dnevnih
medijih, kar bi povečalo pritisk javnosti na družbe in prispevalo k utrjevanju
poslovne morale.
V prehodu iz socialističnega sistema v kapitalistični se poslovna etika v slovenskem
gospodarstvu ni najbolj uveljavila. Kolektivistična doktrina socializma ni uspela
izgraditi trdni moralni sistem katerega osnovna značilnost je, da je vezan na
posameznika. Nastala je moralna kriza, ki negativno vpliva na razvoj gospodarstva in
celotne družbe. Kapitalistični sistem temelji na vrednotah protestantske etike katere
glavne značilnosti so individualna odgovornost, racionalnost posameznika,
ponotranjenje zakonov in dolžnost za opravljanje dobrih del. Nujno potrebno in v
interesu družbe je, da se sprejmejo institucije zahodnega tržnega gospodarstva ter
sistem moralnih vrednot, ki ima že dolgo tradicijo. Osnovne značilnosti
demokratičnega kapitalizma in tržnega gospodarstva so: svoboda posameznika,
konkurenca, pravna država in prosti trg. Na razpad vrednot starega sistema najbolj
vpliva pravna nestabilnost in nespoštovanje prava, saj je pravni sistem socializma
inkompatibilen s pravnim sistemom tržnega kapitalizma. Na razpad moralnega
sistema vrednot je najbolj vplivala privatizacija. Prejšnja vladajoča elita se je
obnašala kot da je družbena lastnina zasebna lastnina. Cilj tranzicije je bil
oblikovanje družbene strukture zahodnega tipa s pomočjo obstoječe politične elite.
Elita je izbrala model in merila lastninjena, ki so bila brez primera v zgodovini.
Lastninski deleži so se pridobivali brez pravne podlage kot na pr. pravni posel,
dedovanje, lastna izgradnja in podobno. V gospodarstvu so nastale velike škode, od
129
stečajev, povečane brezposelnosti, neupravičenega bogatenja, socialnega
razslojevanja, siromašenja celotne družbe in podobno. Model prehoda je bil
gradualistični, katerega osnovne značilnosti so, da je počasen v privatizaciji, z močno
vlogo države v gospodarstvu in javnem sektorju, protekcionizem, močno
prerazdeljevanje in intervencija države. Za elito je značilno, da se je sklicevala na
vrednote nacionalnega interesa in socialne države. Nacionalni interes je bil izgovor,
ki so ga posamezne politične skupine uporabile za sleparsko prikazovanje zasebnega
interesa kot javnega z namenom, da se je nekdanja državna lastnina znašla v njihovih
rokah. Posledice takega modela so bile zmanjšana konkurenčnost gospodarstva ter
ustvarjanje monopolov. Kljub svojim pomanjkljivostim ta model še obstaja.
Legitimnost mu zagotavlja dejstvo da posega najmanj na področje spreminjanja
nazorov in vrednot ljudi glede na njihova pričakovanja po poseganju države na vsa
področja življenja. V prehodu iz socializma v kapitalizem so se formalne institucije
kot so ustava in zakoni sorazmerno hitro prilagodile novim zahtevam tržnega
kapitalizma in EU. Problem je z neformalnimi institucijami kot so sistem moralnih
vrednot, navad, običajev, mentalnih modelov, ki se zelo počasi spreminjajo, saj
večina ljudi živi v moralnem svetu, ki je nezdružljiv liberalnim modelom družbe. Ta
proces lahko traja več generacij. V gospodarskih odnosih se čuti pomanjkanje
interesa za neetična vprašanja.
Kolektivistična ideologija socializma, ki je gradila idealno skupnost na usklajenimi
skupnimi in splošnimi interesi, se je izkazala za zmotno in škodljivo. Nujno bo
potrebno izgraditi moralni sistem, ki bo temeljil na racionalni usmeritvi posameznika
in usmeritvi k absolutnim moralnim vrednotam.
Poslovna morala je odvisna od razvojne faze v kateri se družba nahaja. Kadar gre
gospodarski družbi za preživetje je vse dovoljeno, seveda v okviru zakonskih določil,
samoumevne so nizke plače zaposlenih, odpuščanje delavcev, neplačevanje računov
dobaviteljem, mobbing, kar posledično pomeni veliko pomanjkanje poslovne morale.
Ko se pa gospodarska družba ekonomsko stabilizira in začne razmišljati o razvoju, se
pojavi interes za druge deležnike s katerimi je družba povezana. Družbena
odgovornost in poslovna etika tedaj pridobivata na pomenu.
O stanju poslovne etike v Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih opravljeno več
raziskav (Glas, Kalacunova, Cimerman, Saich, Gruban) in ugotovitve so, da se
130
slovenski managerji po etičnih merilih uvrščajo visoko na mednarodnih lestvicah, ki
ocenjujejo ravnanje na različnih z etiko povezanih področjih. Pri družbeni
odgovornosti so večje gospodarske družbe bolj uveljavljene in to predvsem v odnosu
do kupcev, naravnega okolja in zaposlenih.
V praktičnem delu naloge sem obravnavala in analizirala sklepe Častnega sodišče pri
Gospodarski zbornici Slovenije, od leta 1990 do leta 2005, kjer je častno sodišče
ugotovilo, da so bili kršeni dobri poslovni običaji. To je obdobje 15 let, ki naj bi
pokazalo kje so se največkrat kršili dobri poslovni običaji oziroma tendenco
njihovega povečevanja oziroma zmanjševanja.
V opazovanem obdobju je bilo obravnavanih 321 primerov kršitev dobrih poslovnih
običajev, ki sem jih oblikovala v sedem smiselnih skupin. Na temelju raziskave
lahko zaključim, da je kršitev poslovne morale praviloma povezana neposredno ali
posredno s kršitvijo pravnih norm. Častno sodišče v primeru kršitve izreče moralne
sankcije, v primeru hujših kršitev pa objavo v internem glasilu. Tako o kršitvah
dobrih poslovnih običajev ne izvejo potrošniki, tudi ne drugi gospodarski subjekti
(razen kadar gre za ukrep objave v internem glasilu) in je odločitev o tem kako bo v
prihodnosti gospodarski subjekt deloval ali bo upošteval poslovno moralo, na
managerjih te družbe. Iz raziskave je tudi razvidno, da ima skupno število kršitev
tendenco zmanjševanja kar pomeni, da poslovna etika in morala pridobivata na
pomenu. Na ta način tudi častno sodišče upravičuje svoje poslanstvo z utrjevanjem
poslovne morale in uveljavljanja poslovne etike v gospodarstvu in družbi.
Zaključim lahko, da z razvojem gospodarstva poslovna morala in etika pridobivate
na pomenu, na eni strani kot sredstvo kvalitetnejšega urejanja odnosov med
gospodarskimi družbami in uravnoteženega razvoja celotne družbe in na drugi strani
kot dejavnika povečane konkurenčne sposobnosti gospodarskih družb, ki jim
dolgoročno zagotavlja uspeh. V Sloveniji in drugih tranzicijskih državah je veliko
prostora za poslovno moralo in etiko.
131
9 LITERATURA
Aleksić Ana; Poslovna etika-element uspješnog poslovanja, Zbornik ekonomskog
fakulteta u Zagrebu, godina 5, 2007
Bagić A, Narančić L, Škrabalo M, Pregled društvene odgovornosti poduzeća u
Hrvatskoj, AED, Zagreb, 2004
Bernard Brščič, Tovarišijski kapitalizem je utemeljen na klientizmu, kriminalu in
korupciji, Finance, 17. 06. 2008
Buble M., "Management", Ekonomski fakultet Split, 2000
Carroll Archie B, A Three- Dimensional Conceptual Model of Corporate Social
Performance, Academy of Management review, Ada, 4(1979)
Carroll Archie B, Business and Society, Ethics and stokeholder management,
Southwestern college publishing, Ohio USA, 1996
Cimerman Mitja et. al., Manager, prvi med enakimi, GV Založba, Ljubljana 2003
Cochran Philip, Wartick Steven L, Evolution of Corporate Social performance
Model, Academy of Management Review, Ada, 10 (1985)4
Čuk Jožko, Skrb za poslovno moralo, Glas gospodrastva, oktober 2005
Daft, R.L., Organisation Theory and Design, Thompson South-Western Ohio 2004
Donaldson John, Business Ethics, European Casebook, Academic Press Limited,
London 1992
Donaldson Thomas, Preston Lee E; The Stakeholder Theory of the Corporation,
Concepts, Evidence and implications, Academy of Management Review, Ada,
20(1995)
Frederick c. William, Davis Keith, Post E. James, Business and Society, Corporate
Strategy, Public Policy, Ethics, Sixth edition, McGraw-Hill Publishing Company,
New York 1988
132
Gergely Toth, Resnično odgovorno podjetje, GV Založba, Ljubljana 2008
Glas Miroslav, Etika koristi ali etika dolžnosti, Tajnica, 5/2004
Glas Miroslav, Zakaj ravnati etično?, Tajnica, 4/2004
Glas Miroslav; The ethics of business in Slovenia: Is it realy bad? Ljubljana,
Ekonomska fakulteta 1997
Golob Urša, Podnar Klement, Družbena odgovornost podjetij-pobožna želja ali tržna
realnost, Industrijska demokracija, 7, 1/2003d
Golob Urša, Podnar Klement, Evropa kot središče odličnosti za družbeno
odgovornost podjetij?, Industrijska demokracija, 6-7, 2006
Golob Urša, Podnar Klement, Notranja dimenzija družbene odgovornosti podjetij,
Industrijska demokracija, 2/2003
Gorjanc Maja, Družbena odgovornost-Priložnost za slovenska podjetja, strokovno
gradivo konference Upravljanje družbene odgovornosti podjetji, Planet GV, Pristop
Consensus, 2007
Harris, Charles E., Jr.,Michael S.Pritchard and Michael J. Rabins, Engineering
Ethics, Concepts and Cases, CA:Wadsworth Publishing, Belmont 1995
Ivanjko Šime, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in
management v raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996
Ivanjko Šime, Kaj je poslovna morala, str.177-179
Ivanjko Šime, Nasprotje interesov v gospodarski družbi, Podjetje in delo, 1995/5
Ivanjko Šime, Neznostna lahkotnost enotnosti in razdvojenosti med moralo, etiko in
pravom, Dialogi, 1/2, Maribor 2008
Ivanjko Šime, Podjetništvo z negativnim moralnim predznakom, Podjetje in delo, 7,
2006
133
Ivanjko Šime, Poslovna morala, Zbornik: Profesionalna etika pri delu z ljudmi,
Univerza v Mariboru, Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo,
logoterapijo in antropohigieno, Maribor 1996
Ivanjko Šime, Trg in poslovna morala, Gospodarski vestnik, Ljubljana 47/1998
Jaklič Marko, Poslovno okolje podjetja, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2002
Jelovac Dejan, Podjetniška kultura in etika, Visoka poslovna šola za podjetništvo,
Portorož 2000
Jelovac Dejan, Poslovna etika, skripta, Univerza v Ljubljani, Študentska organizacija
Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1998
Johnson Richard, Nujnost za trajnostni razvoj na globalni, nacionalni in korporativni
ravni, Glas gospodarstva, december 2002
Knez-Riedl Jožica, Družbena odgovornost malih in srednje velikih podjetij,
Slovenski podjetniški observatorij 2002, 2.del, Ekonomska poslovna fakulteta,
Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij, Maribor 2002
Kocuvan T., Kodeks poklicne etike in profesionalnega obnašanja (interno gradivo),
Gradivo za opravljanje strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev,
Geodetska uprava RS, Ljubljana 2002
Kovač Stanislav, Kapitalizem brez razlike, Finance, št.63, 2008
Little Arthur, The Business Case for Corporate Citizenship, Cambridge CB4 ODW,
UK, 2001
Lukić D. Radomir , Sociologija morala, Naučna kniga Beograd ,1982
Margolis Joshua D; Walsh James P; People and Profits? Mahwah, Lawrence
Erlbaum Assoaiates, Publishers, 2001
Margolis, Daniel Joshua, Walsh, James P., People and Profits? The Search for A
Link Between A Company Social and Financial Performance, Lawrencw Erlbaum,
Philadelphia 2002
134
Marija Bušelić, Danijela Križman Pavlovič, Quo vadis poslovna etika u hrvatskom
gospodarstvu? ,Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Odjel za ekonomiju i turizam "Dr.
Mijo Mirkovi ć" str 8
Matej Makarovič, Ekonomski nacionalizem je sovpadel z interesi političnih in
ekonomskih elit, intervju Finance, 01. 08. 2008
Matjaž Mulej, Izobilje brez družbene odgovornosti=globalna revščina?, Prispevek na
3. mednarodni konferenci ,Družbena odgovornost in izzivi časa 2008, IRDO,
Maribor, 2008
Mazi Nina, Etične dileme sodobnih poslovnežev, Kapital, 303/2003
Možina Stane, Tavčar Mitja, Kneževič Anan Nuša, Poslovno komuniciranje,
Obzorja, Maribor 1995
Nordstrom, K. A.; Ridderrstrale, J; Funky Business, Talent makes capital dance,
Bookhouse Publishing, Stockholm 1999
Paine Lynn Sharp, Deshpande Rohit, Margolis Joshua, Bettcher Kim Eric, Up to
Code: Does Your Company *s Conduct Meet World Class Standards?, Harvard
Business Review, Boston, 83 (2005)
Pavlovič Karmen, Vloga managerjev in analitikov pri vzpostavljanju etičnosti v
poslovanju podjetja, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta,
Ljubljana 2007
Poldrug Najla, Suvremeni menadžment, Izazovi menadžmenta u 21. stoljeću,
Menadžerska etika, Ekonomski fakultet Zagreb 2008
Pučko Danijel, Business ethics in the Slovenian economy, Management 5, 2000
Sruk Vladimir, Filozofija, Cankarjeva založba, Maribor 1995
Sruk Vladimir, Leksikon morale in etike, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor
1999
Steiner Georg, Steiner John, Business, Government and Society, A Managerial
Perspective-Text and Cases, New York, McGraw-Hill 1994
135
Steiner Georg; Steiner John, Government and Society-A Managerial Perspective¸6
Edition, New York Mc Graw-Hill 1991
Stres Anton, Etika ali filozofija morale, Družina, Ljubljana 1999
Tavčar Mitja, Etika in moralno delovanje managementa. Možina Stane et al,
Management, Didakta, Radovljica 1994
Tavčar Mitja, Etika managementa, sistem vrednot in odgovornost managementa,
Zbornik referatov, Društvo za vrednotenje dela, organizacijski in kadrovski razvoj,
Limbuš 1996
Tavčar Mitja, Interesi lastnikov in etika managementa, Profesionalna etika pri delu z
ljudmi, Zbornik, Maribor 1996
Tavčar Mitja, Management, Didakta, Radovljica 1994
Tavčar Mitja, Obvladovanje dejavnosti managerjev, Organizacija, Kranj, 28 (1995)
Tavčar Mitja, Razsežnosti managementa, Skripta za podiplomski študij, Visoka šola
za management, Koper 2000
Tierney P. Elisabeth, Kaj moram vedeti o poslovni etiki, Gospodarski vestnik,
Ljubljana 1997
Vlado Sruk, V Sloveniji se morala in etika ne moreta uveljaviti, Večer, 08. 10. 2008.
Wells Barron, Spinks Nelda, Ethics must be comunicated from the top down, Career
Development International, 7(1996)
SPLETNI VIRI
Drašček Matej, Etični kodeksi, htt:// www.gzs.si/slo/iskanje
Friedl Andrej, Korporativna družbena odgovornost kot del poslovne vizije
modernega podjetja, http://www.gzs.si/icc/novice.asp?ID=16768
136
Gorjanc Maja, Družbena odgovornost in spremembe v delovanju podjetij: Modna
muha ali trend?,
http://www.gzs.si/slo/regije/samostojne_gospodarske_zbornice_vključene_v_sistem_
gz...
Gruban Brane, Merjenje in upravljanje poslovne uspešnosti, Nova merila za nove
čase, http://www.delavska –participacija.com/clanki/ID021208.doc
Gruban Brane, So vaša poslovna ravnanja skladna z globalnimi standardi?,
http://www.dialogos.si/slo/objave/clanki/kodeksi/
http//www.poslovni.hr. aspx?Id=48109
http//www.unglobalcomact.org- Povzetek poročila
http/www.huzp.hr/sudcasti050719.htm
Jančič Zlatko, Nova družbena odgovornost podjetij, http://www.delavska-
participacija.com/clanki/ID06203.doc
Josip Županov, Business ethics in the Croatian economy,
http/www.efst.hr/management/vol3
Knez Riedl-Jožica, Družbena odgovornost podjetja in evropski strateški dokumenti,
http://www. gzs.si/slo/34675
Krašovec Tone, Managerska etika, http://www.gibanje.org/?id=741
Marina Škrabalo, Domagoj Račić, Pregled društvene odgovornosti poduzeća, AED,
MAP i IBLF, 2004. www.aed.hr str 5
McAlister, Debbie Thorne, Business and Society, A strategic approach to corporate
citizenship, Boston, New York Houghton Mifflin ,2003 http://www.bsr.org
Mislav Ante Omazić, Strategija poduzeća: društvena odgovornost,
http://www.quantum21.net
137
Penko Natlačen Metka, Častno sodišče pri GZS pri Gospodarski zbornici Slovenije
in Kodeks o dobrih poslovnih običajih pri poslovanju z nepremičninami,
http://www.gzs.si/slo/storitve/poslovne_informacije/pravna_podrocja_in_predpisi/
Penko Natlačen Metka, Uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev v
podjetništvu,
http://www.gzs.si/slo/storitve/poslovne_informacije/pravna_podrocja_in_predpisi/
Podnar Klement, Golob Urška, Notranja dimenzija družbene odgovornosti podjetij,
http://www.delavska-participacija.com/clanki/ID030207.doc
Premik M., Dolenc A., Socialni vidiki razvoja medicinske etike,htt://
www.animus.mf.uni-lj.si/~socmed/Cl2.doc
Remškar Filip, Družbena odgovornost in poslovna etika,
http://www.zkps.si/doc/uniapac_v_lj_08/Remskar_SLO_Poslovna_Etika_Formatiran
o_2008_05-09
Singer D. Daniel, Smith Raymond, Dva pristupa etici u korporaciji,
http://www.quantum21.net/
Peklar Leonardo F., Sedem največjih napak pri managerskih odkupih,
http://www.socius.si
Šurla Silvester, Šeško Polona, Tajkunizacija Slovenije,
http://www.mag.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1522&Itemid=5
5
Tihomir Domazet, Cijena hrvatske tranzicije, http//www.liderpress.hr
10 PRILOGE K NALOGI
Priloga 1: Slika - Carollov model odgovornosti podj etja
PROAKTIVNO
NEVTRALNO
OBRAMBNO
REAKTIVNO
PROSTOVOLJNA
ETIČNA
ZAKONSKA
EKONOMSKA
OKO
LJE
VAR
NO
ST
DIS
KRIM
INAC
IJA
DELN
I ČAR
JI
ODZIVNOST
OD
GO
VOR
NO
ST
DRUŽBENA VPRAŠANJA
Vir: Caroll; 1979, str. 503
(Carroll Archie B.,A Three-Dimensional Conceptual Model of Corporate Performance. Academy of Management Review, Ada 1979)
Priloga 2: Shema - deležniki podjetja
Vir: Donaldson, Preston, 1995, str. 69
(Donaldson Thomas, Preston Lee E., The Stakeholder Theory of the Corporation: Concepts, Evidence, and Implications, Academy of Management Review, Ada, 1995) )
Naravno okolje
Kupci
Konkurenca
Lastniki
Dobavitelji
Skupnosti Aktivnosti
Zaposleni
Mediji
PODJETJE
Vplivajo na podjetje ali podjetje vpliv na nji h
Priloga 3: Shema - drevo eti čnega odlo čanja
Povzeto po : Bagley, 2003, str. 19
Bagley Constance E., The Ethical Leader's Decision Tree, Harvard Business Review,
2, Boston 2003
Priloga 4: Razpredelnica - podro čja, ki posegajo v etiko managementa
Podro čje Tema
Strokovna in eti čna
odgovornosti in podatki
Whistle-Blowing
Poslovna skrivnost in navzkrižje interesov
Poslovna skrivnost in industrijska lastnina
Varovanje zasebnosti zaposlenih Odgovornost strokovnj akov
Odgovornost inženirjev v velikih firmah
Zloraba poslovodnih informacij v zasebne namene
Delovna razmerja
Diskriminacija pri zaposlovanju
Enake priložnosti
Odpuščanje
Ustavne pravice zaposlenih Žene in delovna razmerja
Nagrajevanje
Zavajanje delodajalca pri zaposlovanju Ukinjanje in prestavljanje podjetij in zaposleni Navodila in zahteve nadrejenih Ravnanje z alkoholiki, narkomani ipd.
Spolno nadlegovanje v firmi
Varnost pri delu in zdravstvena tveganja
Trg in trženje
Etika v oglaševanju (posebej pretirane in škodljive potrošnje) Manipulativno oglaševanje Etika trženja (posebej zdravju škodljivih izdelkov)
Skrbnost dobavitelja
Etika pogodbenih razmerij
Varnost in tveganje odjemalca
Odgovornost za izdelke in povračilo škode
Prikrivanje informacij kupcem
Zavajanje kupcev
Lojalnost prodajalcev podjetju in/ali odjemalcem
Pridobivanje informacij o konkurentih
Družbeno okolje Družbena odgovornost podjetja Družbena odgovornost in interesi lastnikov Ekologija
Mednarodno okolje
Dvojni standardi etike Podkupovanje Okolje in zdravje ljudi Transnacionalni kodeksi etike Etika in mednarodno pravo
Industrijska lastnina v mednarodnem poslovanju
Lastnina in dobi ček
Obveznost do lastnikov – dobiček
Družbena odgovornost in ekonomska učinkovitost
Tveganje lastnikov
Managerski odkupi, prevzemi in združitve (zlasti sovražni nakupi ) podjetij
Nadaljevanje priloge 4::
Podro čje Tema
Zakonodaja Zakonitost poslovanja
Odgovornost korporacije in lastnikov Odnos z oblastmi
Upravljanje
Etika upravljanja
Udeleženci v upravljanju
Moč in polaganje računov Vpliv udeležencev na podjetje
Svetovanje managementu Standardi profesionalnosti Varovanje poslovnih skrivnosti Obračunavanje storitev
Vir: Boatright, 1997, Donaldson, 1993, Beauchamp, 1993 Matthews 1991
Boatright R. John, Ethics and the Conduct of Business, 2nd ed. Upper Saddle River ,
Prentice Hall, 1997
Donaldson Thomas, Werhane Patricia H., Ethical Issues In Business. Englewood
Cliffs, Prentice Hall, 1983
Beauchamp Tom L., Bowie Norman E., Ethical Theory and Business. Englewood
Cliffs , Prentice Hall, 1993
Matthews John, Goodpaster Kenneth E., Nash Laura L., Some Avenues For Ethical
Analysis In General Management, 2nd ed. New York , McGraw-Hill, 1991
Priloga 5: Razpredelnica - Kohlbergov šeststopenjsk i model osebnega moralnega
razvoja
Predkonvencionalna raven
1. Pokorš čina in kazen
To je začetna stopnja, največkrat v otroštvu, ko se odločimo za pravilno ravnanje le zato, da se
izognemo kazni in si prislužimo pohvalo. Na tej stopnji še ni zavesti o drugih in o njihovih potrebah;
pravilnost ali nepravilnost dejavnosti odločajo samo neposredne posledice.
Sodelavec na tej stopnji ne krade le zato, ker ve, da ga bodo zanesljivo odkrili, kaznovali, nemara
spravili v zapor. Seveda se vsak manager varuje takšnih sodelavcev.
2. Instrumentalna stopnja
Na tej stopnji se posameznik (ponavadi odraščajoč otrok) že zaveda potreb drugih ter jih upošteva,
da si pridobi, kar bi rad. Pravilno ravnaje je pot do zadostitve lastnih želja. "Prav" je tisto, kar se zdi
pošteno s stališča posameznika - poštena menjava, "daj-dam".
Sodelavec na tej stopnji bo delal nadure le, če bo zanje plačan, in to do zadnje minute.
Konvencionalna raven
3. Medosebna stopnja
Primerno vedenje je tisto, ki prinaša pohvalo, ker je všeč ali pomaga prijateljem, družini. Pravilno
ravnanje je posledica konformnosti z običajnimi pričakovanji, največkrat pričakovanji večine. Na tej
stopnji je pomembno biti dober, "priden", izkazovati dobre motive.
Sodelavec na tej stopnji bo predvsem skušal biti dober sledilec, ki je vselej prijazne, ki se izogiba
sporom ali jih skuša zgladiti.
4. Stopnja reda in zakonitosti
Moralnega vedenja na tej stopnji ne določa več le mnenje prijateljev, družine, sodelavcev in drugih,
ki jih posameznik ceni. Pravilno ravnanje postane dolžnost, pomeni spoštovanje avtoritet,
vzdrževanje družbenega reda zaradi samega po sebi. Prevladuje privrženost narodu, deželi,
zakonom. Človek gleda na druge kot posameznike in kot člane velikega družbenega sistema, v
katerem imajo svoje vloge in dolžnosti:
Sodelavec na tej stopnji se togo drži pravil in predpisov organizacije ter navodil nadrejenih. Verjetno
je, da se bo uprl nameri sodelavcev, pa tudi nadrejenih, da bi ravnali mimo predpisov ali pa bo
takšno namero vsaj kritiziral.
Principalna raven
5. Stopnja družb ene pogodbe
Na tej stopnji se človek zaveda, da imajo ljudje številne nasprotujoče si nazore, ki sežejo onkraj črke
zakona. Pravila in predpisi sicer veljajo in jih je treba večidel neprizadeto izpolnjevati, vendar jih je
po potrebi mogoče tudi spreminjati. Je pa nekaj absolutnih vrednot, kot sta življenje in svoboda, ki se
jih je treba držati, čeprav vrednote posameznikov in celo mnenje večine kažejo drugače.
Sodelavec na tej stopnji se pri moralnih presojah že drži načela "kar največkrat koristi za kar največ
ljudi".
6. Stopnja univerzalnih na čel
Posameznik se vede tako, kot mu narekuje lastna vest, ki izhaja iz splošno veljavnih moralnih načel.
Načela pa izhajajo iz pravičnosti, blaginje ljudi, enakosti človekovih pravic, spoštovanja človekovega
dostojanstva.
Sodelavec na tej stopnji bo najbrž ravnal po univerzalnih moralnih načelih, čeprav bi bila pravila ali
predpisi navzkriž z njimi.
Vir: http//www.poslovni-bazar.si
Kohlberg, Lawrence, T. Lickona, "Moral stages and moralization: The cognitive-developmental approach",Moral Development and Behavior: Theory, Research and Social Issues. Holt, Rinehart and Winston, NY 1976
Kohlberg, Lawrence, Essays on Moral Development, Vol. I: The Philosophy of
Moral Development, CA: Harper & Row, San Francisco 1981.
Kohlberg, Lawrence (1973). "The Claim to Moral Adequacy of a Highest Stage of
Moral Judgment". Journal of Philosophy 70: 630–646.
ŽIVLJENJEPIS
Nikolina Gregurec, univ.dipl. pravnica
Datum in kraj rojstva
• 23. september 1980 v Čakovcu
Družina
• Partner Boštjan Špacapan
• hči Tamara
Narodnost in državljanstvo
• Slovensko
Jeziki
• Slovenski
• Angleški, Hrvaški - aktivno
• Nemški - pasivno
Univerzitetna izobraževanja:
• oktober 1999 – 16. 12. 2003: Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru
• oktober 2004 – magistrski študij iz prava:smer gospodarsko pravo
Strokovni izpiti
• 2006: Strokovni izpit iz socialnega varstva
• 2008: Izpit iz upravnega postopka
• 2009: Izpit iz sodnega reda
Ostala izpopolnjevanja
• 2005- izpopolnjevanje iz področja upravno pravo
• 2008- seminar iz področja skrbništvo za poseben primer
• 2008- seminar iz področja nasilje v družini
• 2009- uvajalna šola za izvršilno pravo
Dosedanje zaposlitve
• januar 2005 - 31. 12. 2005: pripravnica na Centru za socialno delo Ormož
• 1.januar 2008 – 31. september 2008: strokovni delavec na Centru za socialno delo Ormož
• oktober 2008 - svetovalka na Okrajnem sodišču v Ormožu
IZJAVA
ŠTUDENTA MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Podpisana Nikolina Gregurec, vpisna številka
izjavljam,
da je magistrska naloga z naslovom VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE
IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V GOSPODARSKI PRAKSI:
rezultat lastnega raziskovalnega dela,
da so rezultati korektno navedeni in
da nisem kršila avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih.
Podpis študentke:
Recommended