UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

Magistrska naloga

VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE IN

DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V

GOSPODARSKI PRAKSI

September, 2009 Nikolina Gregurec

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

MAGISTRSKA NALOGA

VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE IN

DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V

GOSPODARSKI PRAKSI

September, 2009

Nikolina Gregurec

Mentor: prof. dr. Šime Ivanjko

Kazala

Kazalo vsebine:

1. UVOD .................................................................................................................. 1

1.1 Opredelitev problema........................................................................................... 1

1.2 Namen in cilji magistrske naloge......................................................................... 4

1.3 Raziskovalne teze.................................................................................................. 4

1.4 Predpostavke in omejitve naloge......................................................................... 5

1.5 Metode dela ........................................................................................................... 5

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA POSLOVNE ETIKE IN MORALE .................. 7

2.1 Etika, morala in pravo ......................................................................................... 7

2.2 Poslovna etika in morala.................................................................................... 15

2.3 Dobri poslovni običaji in poslovna morala....................................................... 20

2.4 Viri poslovne etike .............................................................................................. 21

2.4.1 Viri v zunanjem okolju .................................................................................................21

2.4.2 Viri v notranjem okolju.................................................................................................24

2.5 Vloga in pomen poslovne etike in morale ......................................................... 25

2.6 Merila za etično presojanje................................................................................ 30

2.7 Etičnost na ravni posameznika.......................................................................... 35

2.8 Poslovna etika managementa............................................................................. 38

3 POMEN IN VLOGA POSLOVNE ETIKE IN MORALE V GOSPODARSKI

PRAKSI ..................................................................................................................... 42

3.1 Nasprotje interesov udeležencev v družbi ........................................................ 42

3.2 Pravno, etično in moralno varovanje vzajemno pogojenih različnih interesov

43

3.3 Etične dileme sodobne gospodarske družbe..................................................... 45

3.4 Poslovna etika in uspešnost gospodarske družbe............................................. 48

3.5 Potreba po institucionalizaciji poslovne etike .................................................. 49

3.5.1 Načelo zaupljivosti (ang. Fiduciary principle) ..............................................................50

3.5.2 Načelo lastnine (ang. Property principle)......................................................................50

3.5.3 Načelo zanesljivosti (ang. Reliability principle) ...........................................................50

3.5.4 Načelo preglednosti (ang. Transparency principle) ......................................................51

3.5.5 Načelo dostojanstva (ang. Dignity principle)................................................................51

3.5.6 Načelo poštenosti in pravičnosti (ang. Fairness principle)............................................51

3.5.7 Načelo družbenosti (ang. Citizenship principle) ...........................................................51

3.5.8 Načelo odzivnosti ( ang. Responsiveness principle) .....................................................51

4 POSLOVNA ETIKA IN MORALA V SLOVENSKI GOSPODARSKI PRAKSI

54

4.1 Vloga, pomen, stališča in sodbe Častnega sodišča Gospodarske zbornice

Slovenije glede poslovne morale ..................................................................................... 54

4.2 Organizacija in postopek delovanja častnega sodišča pri GZS...................... 57

4.3 Etičnost slovenskih managerjev ........................................................................ 60

4.4 Sprememba stališč slovenskih managerjev do etičnih in moralnih dilem z

razvojem gospodarstva.................................................................................................... 62

4.5 Uporaba formaliziranih standardov moralnega vedenja................................ 68

5 DRUŽBENA ODGOVORNOST ...................................................................... 72

5.1 Pojmovanje družbene odgovornosti skozi zgodovino...................................... 72

5.2 Sodobno pojmovne družbene odgovornosti ..................................................... 73

5.3 Povezanost poslovne etike in družbene odgovornosti...................................... 80

5.4 Poslovne koristi družbene odgovornosti ........................................................... 85

5.5 Merila in kazalci ocenjevanje družbene koristi za gospodarsko družbo....... 89

5.6 Integracija poslovne etike in družbene odgovornosti v strategijo gospodarske

družbe 91

5.7 Družbena odgovornost v svetu ..........................................................................93

5.8 Stališča slovenskih managerjev glede družbene odgovornosti....................... 95

6 POSLOVNA ETIKA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST NA HRVAŠKEM 98

6.1 Posebnosti tranzicije na Hrvaškem................................................................... 98

6.2 Poslovna etika v hrvaški poslovni praksi.......................................................... 99

6.3 Družbena odgovornost na Hrvaškem ............................................................. 103

7 PRAKTIČNI DEL........................................................................................... 106

7.1 Metoda analize najpogostejših kršitev dobrih poslovnih običajev in poslovne

morale v Sloveniji .......................................................................................................... 106

7.2 Obravnavani primeri kršitev ter njihova grafi čna ponazoritev................... 107

7.3 Področja kršenja dobrih poslovnih običajev.................................................. 111

7.4 Sklep................................................................................................................... 124

8 SKLEPNE UGOTOVITVE ............................................................................ 125

9 LITERATURA ................................................................................................ 131

10 PRILOGE K NALOGI................................................................................ 138

Kazalo shem:

Shema 1: Razmerje med etiko in moralo .............. ...........................................12

Shema 2: Postopek pri Častnem sodiš ču GZS................................................58

Shema 3: Organizacija Častnega sodiš ča .......................................................59

Kazalo tabel:

Tabela 1: Pregled konceptov etike .............................................................. 31

Tabela 2: Pri čakovanja posameznih interesnih skupin ............................... 42

Tabela 3: Najbolj neeti čne aktivnosti hrvaških managerjev v letu 2000 in 20 06

po videnju delavcev ................................................................................. 101

Tabela 4: PRIKAZ OBRAVNAVANIH KRŠITEV NA ČASTNEM SODIŠČU, KI SO

PREDMET RAZISKAVE MAGISTRSKE NALOGE ....................................... 108

Kazalo grafov:

Graf 1: Skupno število obravnavanih primerov pri ČS v obdobju 1990 - 2004

.......................................................................................................................... 109

Graf 2: Delež posameznih kršitev obravnavanih pri ČS v obdobju 1990 - 2004

.......................................................................................................................... 110

Graf 3: Delež posamezne kršitve v posameznem letu v obdobju 1990 - 2004

.......................................................................................................................... 112

Graf 4: Razprodaje – zavajajo če objave popustov v obdobju 1990 - 2004 .. 113

Graf 5: Neustrezne garancije v obdobju 1990 - 2004. .................................... 115

Graf 6: Kršitve glede normativov v obdobju 1990 - 2 004.............................. 118

Graf 7: Nelojalna konkurenca v obdobju 1990 - 2004. ................................... 119

Graf 8: Neupoštevanje reklamacij kupcev v obdobju 1 990 - 2004................ 120

Graf 9: Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti v ob dobju 1990 - 2004.... 121

Graf 10: Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih pos lovnih obi čajev v

blagovnem prometu v obdobju 1990 - 2004............ ....................................... 122

Graf 11: Zbirni pregled vseh kršitev po letih v obd obju 1990 - 2004............ 123

Kazalo prilog:

Priloga 1: Slika - Carollov model odgovornosti podj etja .............................. 139

Priloga 2: Shema - deležniki podjetja.............. ............................................... 140

Priloga 3: Shema - drevo eti čnega odlo čanja............................................... . 141

Priloga 4: Razpredelnica - podro čja, ki posegajo v etiko managementa..... 142

Priloga 5: Razpredelnica - Kohlbergov šeststopenjsk i model osebnega

moralnega razvoja .................................. ......................................................... 144

POVZETEK

Hiter enostranski razvoj gospodarstva zasnovan na neoliberalnem modelu

kapitalizma, negativni učinki globalizacije ter prisotna gospodarska in socialna kriza

ponovno zbujajo upravičeni interes za etiko in moralo. Tehnološki napredek je dal

človeku izredno moč kateri etična odgovornost ne sledi. Človeštvo se nahaja v

moralni krizi, ki je ne bo mogoče razrešiti samo na trgu in z ekonomskim pristopom

k razvoju družbe. V tržnem gospodarstvu gospodarske družbe uporabljajo različna

pravila urejanja medsebojni odnosov. Tu mislim na pravna, družbeno politična,

moralna in običajna pravila. V nalogi sem se osredotočila predvsem na vlogo morale

in etike kot nadgradnje prava pri urejanju medsebojnih odnosov. Glede na to da v

strokovni literaturi ni enotnega pojmovanja morale, etike ter prava, sem moralo

pojmovala kot skupek vrednot, ki odražajo osebno in družbeno zavest ter

opredeljujejo kaj je za človeka dobro in kaj slabo, kaj človeško in kaj nehumano. Na

osnovi teh vrednot izreka morala vrednostne sodbe s katerimi ocenjuje človekovo

ravnanje kot dobro ali slabo. Etika kot filozofija morale naj bi vsebovala želene

idealne norme obnašanja ljudi. Moralne norme so odvisne od stopnje družbeno

gospodarskega razvoja in kulture oziroma kraja kjer nastanejo. Pravo kot minimum

morale je praviloma kodificirano, pravice in dolžnosti pravnih subjektov so vnaprej

določene ali vsaj določljive. S pravom se zagotavlja pravna varnost oziroma se

varuje posameznik pred škodljivimi dejanji drugega. Večjo kvaliteto življenja in

odnosov z drugimi zagotavljajo moralne norme. Na področju gospodarskih odnosov

sta si pravo in etika komplementarna kar pomeni da se pri zasledovanju istega cilja

dopolnjujeta. Poslovna morala se pojavlja na višji stopnji gospodarskega razvoja ko

prihaja do večje delitve dela in se gospodarski tokovi ločujejo od splošno družbenih.

Poslovna morala kot del družbene nadgradnje oziroma družbene zavesti je usmerjena

na gospodarsko področje s ciljem uveljavljanja načel humanizma in moralnih

vrednot. Poslovna etika naj bi izražala želeno idealno stanje na področju stvarnega

poslovanja z vidika najvišjih standardov poštenja, pravičnosti in dobrega. Poslovna

etika je v današnjem času globalizacije in internacionalizacije gospodarskih odnosov

nujni temelj urejanja ali regulative poslovnih odnosov med gospodarskimi subjekti

glede na to da so pravna pravila različna in predstavljajo minimum možnega

urejanja. Poslovna etika se konkretizira preko etičnih kodeksov in priporočil, ki

usmerjajo udeležence v poslovanju z vidika poštenosti, humanosti, pravičnosti in

medsebojnega spoštovanja. Za urejanje odnosov med gospodarskimi družbami imajo

pomembno vlogo dobri poslovni običaji, ki se izražajo kot standardi poslovne

morale in pomemben element poslovne etike. Za kršitve dobrih poslovnih običajev

in utrjevanje poslovne morale deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije Častno

sodišče, ki izreka tudi ukrepe kršiteljem.

Ključne besede: etika, morala, družbena odgovornost, etični kodeksi, dobri poslovni

običaji, pravo.

SUMMARY

Rapid one-sided development of economics based on neo-liberal model of

capitalism, negative side effects of globalisation and accompanying economical and

social crisis are the factors that awake justifiable interests for ethics and morale.

Technological progress enabled the man to use the immense power and therefore the

ethical responsibility cannot keep up with it. The humanity found itself in the middle

of the morale crisis, which will be impossible to resolve only through business

market and by economic approach to development of the society. In market

economics corporate associations employ various rules for arranging the reciprocal

relations. These rules are legal, corporate political, moral and also general. In this

thesis I have focused my attention especially on the role of the morale and ethics

representing the upgrade of law in managing the reciprocal relations. Taking into

account that in expert literature there is no unified comprehension of morale, ethics

and law, I have defined the morale as the collection of values that reflect personal

and corporate consciousness and at the same time define what is good and bad,

humane and inhumane for all human beings. On the basis of these values the morale

declares valuable judgements with which it evaluates the human conduct as good or

bad. Ethics, as the philosophy of morale, should comprise the desired ideal norms of

human behaviour. Morale norms are dependent on the level of the social and

economic development and also on the culture or the place where they arise. Law, as

the minimum of the morale, is usually codified; the rights and obligations of legal

subjects are defined in advance or are at least definable. Law enables legal safety and

it also protects the individual against the harmful actions of others. The morale

norms ensure the greater quality of life and reciprocal relationships. In the sphere of

economic relations the law and the ethics come hand in hand, which means that in

the pursuit of the same goal they are complementary. Business morale appears on a

higher level of economic development when it comes to a greater division of labour

and also when the economic streams are separated from the social ones. Business

morale as a part of the social upgrade or social consciousness is oriented towards the

economic sphere with the goal to enforce the principles of humanism and morale

values. The business ethics should express the desired situation in the sphere of real

economic operations, considering the highest standards of honesty, justness and

common good. In today’s time of globalisation and internationalisation of economic

relations, the business ethics is the necessary foundation of regulating the business

relations among economic subjects, especially because of the various legal rules

which represent the minimum of regulation. Business ethics is concretized through

codes of ethics and recommendations, which guide the participants in economic

operations, also considering the principles of honesty, humanity, justness and mutual

respect. For regulation of relations among companies it is important to respect the

fair commercial practice, which is expressed as a standard of business moral and also

as an important element of business ethics. For violation of fair commercial practice

and also for reinforcement of business morale, there is the Court of Honour, which

operates within the frame of Chamber of Commerce and Industry of Slovenia, which

acts against all the violators.

Key words: ethics, morals, corporate social responsibility, codes of ethics, fair

commercial practice, law.

1

1. UVOD

1.1 Opredelitev problema

Interes in zanimanje za poslovno etiko v gospodarstvu je pogojen z globalizacijskimi

procesi, hitrim razvojem tehnologije zlasti informacijsko komunikacijskih tehnologij,

internacionalizacijo gospodarstva, povečanjem konkurence ter na splošno večjo

vlogo gospodarstva v družbenem razvoju. Finančne, gospodarske, socialne in

kulturne krize, podnebne spremembe, neupoštevanje načel trajnostnega razvoja, je

pripeljalo človeštvo do dezorjentacije v uporabi moralnih vrednot. Smo na razpotju

in v moralni krizi, ki je ne bo mogoče razrešiti samo z ekonomskim pristopom k

razvoju družbe. V dosedanjem gospodarskem razvoju se je pomen poslovne morale

in etike kot pomembna regulatorja poslovnih odnosov premalo upošteval.

Učinki globalizacije na novo opredeljujejo poslovno okolje gospodarskih družb, pri

čemer za uspešen in uravnotežen razvoj postaja vse bolj pomemben trajnostni

koncept razvoja. Pravila obnašanja, ki se uporabljajo v konkurenčnem, tržnem in

demokratičnem okolju med gospodarskimi družbami so pravna, družbeno politična,

moralna in druga. Na področju gospodarstva se razvijajo posebna moralna pravila in

etična načela kot poslovna morala oziroma poslovna etika. Poslovna etika se

konkretizira preko etičnih kodeksov kot priporočil za obnašanje gospodarskih družb

z vidika spoštovanja, pravičnosti, poštenosti in humanih odnosov med ljudmi.

Poslovna etika bi naj vsebovala vrednote za idealno obnašanje gospodarskih družb v

medsebojnih odnosih. Poslovna morala je pogojena s krajem in časom nastajanja,

medtem ko je poslovna etika trajnejše narave in se največkrat opredeljuje kot

filozofija morale. Ker pravo na področju gospodarstva ne more zagotoviti

učinkovitega urejanja odnosov med gospodarskimi družbami ga je potrebno z

moralnimi normami nadgraditi. Poslovna morala je izraz družbene morale na

področju gospodarstva. Trajnostni koncept razvoja upošteva etiko, moralno

delovanje in družbeno odgovornost kot temeljne "mehke" dejavnike uspešnega

razvoja gospodarskih družb. Po tem pristopu se enako vrednoti ekonomska, družbena

in okoljska razsežnost delovanja gospodarskih subjektov. Zmaga globalnega

kapitalizma po padcu berlinskega zidu je s številnimi negativnimi učinki vplivala na

razvoj in pomen nevladnih institucij, ki so opozarjale in opozarjajo na drastične

negativne posledice globalizacije, ki postavlja profit pred temeljne človekove

2

vrednote. Področje ustreznega poslovnega ravnanja v smislu moralnega delovanja in

obnašanja je posebej pridobilo na teži po nekaterih medijsko odmevnih aferah v

svetu in pri nas (ENRON v ZDA ter zadnja gradbena afera in nemoralna dejanja

okrog prevzemov in izključevanja malih delničarjev iz lastništva večjih družb v

Sloveniji, fenomen tajkunizacije in dr.). Razlogi za takšno neetično ravnanje so lahko

različni kot npr: pohlep, nesposobnost razlikovanja med posli in zasebnim

življenjem, razmišljanje o preživetju kot cilju, nagnjenost k podkupovanju in

korupciji, zavajanju potrošnikov, odsotnosti etičnih vrednot in drugo. Neodgovorno

ali neetično ravnanje ima lahko daljnosežne negativne posledice na ugled

gospodarske družbe ali poslovodstva kar lahko posledično pomeni prenehanje

delovanja organizacije. Etiko lahko opredelimo kot vedo o splošnem teoretičnem in

racionalnem utemeljevanju morale v družbi. Bistvena vprašanja etike so: kaj je dobro

samo po sebi ter kaj naj dela človek da bi bil dober oziroma česa ne sme storiti.

Moralno naj bi bilo tisto kaj je v družbi sprejeto in ocenjeno kot dobro in zaželeno in

je sistem norm dejanskega obnašanja v skladu z etiko. V teoriji etike se srečujemo z

etiko koristi in etiko dolžnosti, ki imata vsaka svoje prednosti in pomanjkljivosti.

Etične odločitve zaradi različnih interesov deležnikov niso enostavne in ne pomenijo

preprosto ravnanje v skladu z zakoni in predpisi ali s pravili tržnega obnašanja.

Zakoni ne regulirajo vseh vidikov poslovanja. Ni vse nemoralno tudi protizakonito.

Zakoni so splošni, počasi se razvijajo, so nezadostni. Pogosto prihaja do zmot in

skušnjav pri odločanju, sprememb etičnih standardov, do novih zapletenih etičnih

problemov ali pa stari etični problemi dobivajo nov pomen. Zaradi kompleksnosti in

spremenljivosti okolja in življenja, so pri poslovnem odločanju v pomoč managerom

kriteriji ali merila za moralno odločanje. Največkrat so izhodišča za etično

presojanje: koristnost, pravičnost, osnovne človekove pravice, sprejemljivost ter

trajnost. Poslovno etično in moralno delovanje je pomembno za učinkovito

poslovanje v smislu zaupanja in medsebojnega sodelovanja za zaposlene v

gospodarski družbi, ustanovitelje ter partnerje v okolju. Z etičnim ravnanjem

gospodarska družba izpolnjuje pričakovanja deležnikov in si zaradi povečanega

zaupanja znižuje stroške. Na etično obnašanje in ravnanje ne vplivajo najbolj

eksplicitni dejavniki organizacijske kulture kot so vizija, smotri, temeljni cilji,

poslanstvo ampak posredni dejavniki kot so konkretna vedenja in zgledi, skupna

prepričanja, vedenjske norme in drugi bolj diskretni dejavniki organizacijske kulture.

Vire poslovne etike lahko najdemo v predispoziciji posameznikov ali genetski

3

dediščini, religiji, filozofiji, kulturno civilizacijskih izkušnjah in ne na zadnje v

pravnem sistemu. Na ekonomsko, pravno in moralno odločanje ter delovanje ima

največji vpliv poslovodstvo ali management, ki mora upoštevati zunanje in notranje

okolje ter osebno etiko managerja. V zunanjem okolju je potrebno etično ravnanje do

poslovnih partnerjev kot so kupci in dobavitelji ter konkurenca in širše družbene

skupnosti kot koncept družbene odgovornosti. V notranjem okolju se management

pri odločanju srečuje s sodelavci na nižjih ravneh vodenja, zaposlenimi ter vlagatelji.

In manager ne more voditi organizacije brez osebnostnega razvoja in moralnega

zasebnega življenja. Ker je na taktični in operativni ravni vodenja sistem odločanja

bolj formaliziran, je možno tudi etične oblike obnašanja normirati preko kodeksov ali

smernic poslovanja. Na strateški ravni vodenja prihajajo v večji meri intuitivne

metode odločanja, ki so odvisne od znanja in izkušenj ter moralnih vrednot

managerja. Zaradi rastoče konkurence pogojene z globalizacijo, zahtev po

trajnostnem razvoju postaja družbena odgovornost gospodarskih družb kot oblika

etičnega ravnanja do družbenega okolja ključni dejavnik uspešnosti in ugleda

modernega gospodarskega subjekta. Komisija EU opredeljuje družbeno odgovornost

(Corporate Social Responsibility CSR) kot koncept po katerem podjetja "na

prostovoljni podlagi integrirajo skrb na družbenem in okoljskem področju v okviru

svojega dnevnega poslovanja in v interakciji s svojimi deležniki" (COM (2002) 347

final, Brussels,str.5).

Zaradi naraščajočega gospodarskega kriminala, korupcije, zavajanj, podkupovanja,

tržnih manipulacij in podobnega se je pojavila globalna pobuda v Združenih narodih,

EU ter mednarodnem združenju za delo ILO GBSC, v obliki Global Business

Standards Codex, kjer so določena temeljna načela, deležniki, ki so jim ta pravila in

norme ravnanja namenjeni in zdaj že tudi sama merila in standardi vedenja, ki naj bi

pomagali pri opredelitvi koliko so ta načela «merljivo« prisotna v praksi in ali so del

integralne kulture1.

Torej se srečujemo na eni strani z idejo korporativnega trajnostnega razvoja, ki

zagotavlja dolgoročno vrednost deležnikom gospodarske družbe z iskanjem

1 Paine Lynn Sharp, Deshpande Rohit, Margolis Joshua, Bettcher Kim Eric, Up to Code: Does Your

Company *s Conduct Meet World Class Standards?, Harvard Business Review, Boston, 2005, št. 12, str.122-123

4

priložnosti in upravljanjem tveganj izvirajočih iz ekonomskega, okoljskega in

družbenega razvoja in na drugi strani s potrebo institucionaliziranja in kodificiranja

pravil in norm moralnega ravnanja. To so izzivi sodobnega managementa za obstoj

in razvoj gospodarske družbe, ki bo moral te zahteve vgraditi v svojo vizijo in

strategijo razvoja. Istočasno bo moral razviti standarde merjenja ne samo finančnih

temveč tudi družbenih in okoljskih korakov napredka o katerih bo potrebno javno

poročati. To je tudi problematika s katero se bom v magistrski nalogi ukvarjala.

1.2 Namen in cilji magistrske naloge

Temeljni namen magistrske naloge je pokazati, da je uporaba koncepta poslovne

etike in družbene odgovornosti gospodarskih družb nujna in dolgoročno gospodarsko

donosna. Prav tako želim pokazati kako etika in morala urejata odnose med

udeleženci v gospodarstvu.

CILJI:

1. Opredeliti poslovno etiko in družbeno odgovornost kot dejavnika

konkurenčne sposobnosti gospodarskih družb ter opredeliti njun vpliv na

urejanje odnosov med gospodarskimi družbami.

2. Pokazati, da poslovna etika in poslovna morala preprečujeta neustrezno

ravnanje družb in zmanjšujeta družbena nasprotja.

3. Ugotoviti dejavnike poslovne etike, morale in družbene odgovornosti s

posebnim poudarkom na dobrih poslovnih običajih.

4. Opozoriti na potrebo institucionalizacije in kodifikacije dobre prakse etičnega

odločanja.

5. Ugotoviti potrebo razvitja novih meril in orodij poslovne uspešnosti, ki bodo

upoštevala tudi nefinančna merila.

6. Pokazati, da se z razvojem proizvodnih in družbenih odnosov spreminja tudi

poslovna morala.

1.3 Raziskovalne teze

• V sodobni gospodarski praksi postajajo poslovna etika, morala in družbena

5

odgovornost dejavniki poslovne uspešnosti gospodarskih družb.

• Trend razvoja poslovno etičnega odločanja in družbeno odgovornega

delovanja v prihodnosti postaja imperativ poslovanja.

• Za dolgoročno uspešno poslovanje neke družbe je nujna integracija poslovne

etike in družbene odgovornosti v razvojno in poslovno strategijo družbe.

• Sodobna gospodarska praksa narekuje institucionalizacijo in legalizacijo

različnih oblik poslovne etike.

1.4 Predpostavke in omejitve naloge

Izhajam iz predpostavke, da so družbe, ki v svojem poslovnem odločanju spoštujejo

principe in načela etičnega odločanja bolj uspešne. Zaradi večje gotovosti

poslovnega odločanja ima družba nižje stroške in je bolj učinkovita. Gospodarski

kriminal je tudi v negativni korelaciji z etičnim odločanjem in moralnim delovanjem.

Izhajam tudi iz predpostavke, da zakonodaja in trg ne moreta nadomestiti poslovne

etike.

Čeprav so načela etičnega odločanja univerzalna in se nanašajo na udeležence

poslovanja, se bom v nalogi omejila predvsem na vrhovno vodstvo ali management

gospodarskih družb, ki lahko največ prispeva k etičnemu odločanju in družbeni

odgovornosti. Naslednja omejitev izhaja iz pomanjkanja relevantne tradicije

poslovne etike in družbene odgovornosti v slovenski praksi.

1.5 Metode dela

V magistrski nalogi sem glede na izbrano temo in zastavljene cilje uporabljala več

različnih analitično raziskovalnih komplementarnih metod:

Pri raziskovanju teoretičnih okvirov teme sem preučila stališča domačih in tujih

teoretikov v zvezi z vlogo in pomenom poslovne etike in družbene odgovornosti na

dolgoročno uspešnost poslovanja gospodarskih družb.

Z kritičnim primerjanjem stališč različnih teoretikov in strokovnjakov iz prakse sem

6

poskušala povzeti temeljne smernice in izhodišča za nadaljnje preučevanje in

dokazovanje zastavljenih tez.

Z metodo komparacije sem ugotovila enakosti in razlike ter teoretične utemeljitve

rešitev vloge poslovne etike in morale ter družbene odgovornosti v praksi delovanja

gospodarskih družb nekaterih razvitih držav ter Slovenije.

Pri ugotavljanju poslovne etike in morale managementa v Sloveniji sem uporabila

novejše domače raziskave predvsem društva "Manager" ter analize etičnih kodeksov

nekaterih večjih slovenskih gospodarskih družbah.

Istočasno sem poskušala raziskovalne teze potrditi z analizo sodb Častnega sodišča

pri Gospodarski zbornici Slovenije za obdobje zadnjih 15 let oziroma čas tranzicije

in ugotoviti kaj se je dejansko dogajalo s poslovno etiko in moralo v tem času v

Sloveniji.

Naredila sem primerjavo s stanjem poslovne etike in morale na Hrvaškem kjer se je

"tajkunizacija" pojavila prej.

Na koncu sem poskušala sestaviti teoretično konsistentni predlog ali model razvojne

strategije gospodarskih družb, ki bo integriral koncept poslovne etike in družbene

odgovornosti ter prispeval k uspešnemu in usklajenemu razvoju gospodarskih

subjektov in družbe v celoti.

7

2 TEORETI ČNA IZHODIŠ ČA POSLOVNE ETIKE IN MORALE

2.1 Etika, morala in pravo

Danes se v teoriji in praksi veliko govori o pravu, etiki in morali kot sredstvi za

urejanje odnosov med ljudmi. Velikokrat se istoveti pojem etike in morale, medtem

ko se oboje povezuje s pravom. Pravo naj bi zagotovilo nujne standarde in merila za

življenje ljudi v družbi, medtem ko bi morala in etika bili kvalitativna nadgradnja, ki

bi zagotavljali višjo kvaliteto odnosov med ljudmi. Pravo poskuša ljudem zagotoviti

pravno varnost že od sprejetja Magne carte libertatum iz leta 1215, saj te varnosti ni

nikoli zadosti. Morala naj bi zagotavljala moralno varnost, ki je višja od pravne.

Pojma etika in morala je potrebno razlikovati, čeprav najdemo v teoriji tudi stališče,

da med etiko in moralo ni pomenske razlike, ker ima etika grški izvor medtem ko

morala latinski, pomenita pa vsaka v svojem jeziku popolnoma isto.2 Etimološki

pojem etike izvira iz grške besede ethos, ki se pojavlja v različnih zapisih in ima dva

različna pomena. Ethos z ozkim "e" pomeni običaj, navado šego. Po tej razlagi deluje

etično tisti, ki se ravna v skladu z običaji, navadami in pravili in sledi normam

priznanih kodeksov, ki so vladali v antičnem polisu. Vsebino takega nenapisanega

kodeksa običajno imenujemo morala (mos-moris), ki je latinski prevod grške besede

ethos. Ethos pisan z širokim "e" pa pomeni značaj, karakter, prvotno celo še

bivališče. Po tem pojmovanju deluje etično tisti, ki normam, običajem in

tradicionalnim kriterijem ne sledi brezpogojno, temveč ravna po lastni presoji in

premisleku. Takšno pojmovanje zaznamuje samostojno vrednostno držo in se utrdi

kot temelj kreposti. Samostojno moralno delovanje, ki ni slepo sledenje splošno

sprejeti morali ampak njegova kritična nadgradnja se povezuje s svobodnim etičnim

delovanjem oziroma z etičnostjo. Znano je, da je bil Sokrat obsojen na smrt zaradi

domnevno škodljivega vpliva na mladino. Ker je v imenu osebne svobode svojega

ethosa ogrožal atenski moralni kodeks, je moral umreti.3 Temeljni kriterij za

presojanje morale je odprtost svobode, ki je istočasno tudi glavni razlog za sam njen

nastanek. Postavlja se vprašanje ali ravna človek dobro takrat, ko sledi moralnim

normam, ki veljajo v določenem okolju ali pa takrat, ko se trudi presojati iz svojega

2 Stres Anton, Etika ali filozofija morale, Družina, Ljubljana 1999, str. 10 3 Ošlaj Borut, Etičnost prostovoljstva –prostovoljnost etičnosti, URL:

http://www.prostovoljstvo.org/download.php?a=preview&cat=news_files&id=10, str 4

8

zornega kota in premisleka in po možnosti spreminjati veljavno moralo. Gre za

razliko med nesamostojnim (heteronomnim) in samostojnim (avtonomnim)

odločanjem. Delovati po načelih heteronomnosti je lahko moralno dejanje ni pa

nujno da je etično. Morala se največkrat opredeljuje kot sistem nepisanih pravil in

običajev, ki opredeljujejo odnose med ljudmi z vidika dobrega in slabega, je oblika

družbene zavesti, ki se spreminja v času in prostoru in se razvija z vzgojo ter pod

vplivom družbene skupnosti. Morala kot sistem vrednot ni vnaprej natančno

opredeljena, je fleksibilna, moralne norme se nanašajo na posameznika in jih je težko

posploševati. Sestavni del morale ni samo razum ampak tudi čustva in osebnost

posameznika kot celota. Moralna norma se uresniči šele takrat ko jo posameznik

spontano in avtonomno udejanji. Osnovna funkcija morale je zagotavljanje

človečnosti in višje stopnje kvalitete v odnosih med ljudmi kot pogoj za človeški

obstoj in humani razvoj. Takšno pojmovanje morale je sprejela večina teoretikov.4

Ob množici različnih moral se postavlja vprašanje ali obstajajo neke skupne vrednote

kot skupni imenovalec ali merilo njihove etičnosti. "Dejstvo je, da pogum,

velikodušnost, predanost, pravičnost, hvaležnost, poštenost, doslednost ipd. v vseh

kulturah sprožajo veliko mero odobravanja in občudovanja, prav tako kot sprožajo

izdaja, laž, strahopetnost, skopost, razuzdanost, trmoglavost, svojevoljnost ipd.

povsod prezir in zaničevanje. Zakaj? Kaj je tu skupni imenovalec enotnega

občudovanja na eni in zaničevanja na drugi strani?"5 Vidimo torej, da je skupni

imenovalec vseh naštetih vrlin, obrat k drugemu skozi omejitev lastnih interesov. V

vseh kulturah je osnovno merilo etičnosti moralnih dejanj stopnja samozanikanja

skozi obrat k drugemu ali altruizem, medtem ko je kriterij neetičnosti egoizem.

Etika se ponavadi opredeljuje kot filozofija morale, ki raziskuje izvor, smotre,

motive in norme moralnega delovanja. Je tudi teorija, ki racionalno utemeljuje

različne vrste moral v družbi. Raziskuje kaj je moralna zavest, kaj je dobro samo po

sebi oziroma kaj naj človek dela ali ne dela, da bi bil moralni subjekt ter kaj človeka

usmerja kot najpopolnejše živo bitje. Etika se ne ukvarja toliko z moralnimi

zapovedmi in dolžnosti ampak s tem kaj človek kot moralno bitje je in zakaj

4 Primerjaj: Lukić D. Radomir , Sociologija morala, Naučna kniga Beograd ,1982, str. 120 ter Selih

Alenka, Razhajanje med poklicnoetičnimi in pravnimi normami, 138. skupščina Slovenskega zdravniškega društva "Zdravnik in etika" , str. 1, Supek Ivan, Znanost i etika BS 66, br. 4, Zagreb1966, str. 682, URL:htpp://www.hrcak.srce.hr

5 Ošlaj Borut, ibidem, str. 7

9

humanost vsebuje tudi moralnost ter na kakšen način ugotovimo kaj je moralno

dobro in kaj ni. Tako se je s časom kljub izvorno enakemu pomenu med moralo in

etiko izoblikovala razlika, ki jo bom tudi sama v nalogi upoštevala. Morala ostaja v

uporabi v smislu življenjskih norm, pravil in zapovedi, medtem ko etika opredeljuje

izvirno človeško moralno zavest o tem, da obstajajo obveznosti in dolžnosti. Torej

moralo lahko pojmujemo kot nabor konkretnih življenjskih norm, pravil in dolžnosti,

ki obstajajo v vsaki skupini, družbi ali kulturi in etiko kot moralno filozofijo.

Moralna vest je zavest o tem da ni vseeno kako človek živi, ampak mora delati dobro

in se izogibati slabega. To je sposobnost da je človek kot umno bitje sposoben

spoznati kaj je dobro in slabo in se s tem v skladu samocenjevati, presojati in

usmerjati. Ko se vest kot sodnik moralnega delovanja nanaša na prihodnje dogodke

dobi obliko "glasu" ki ukazuje ali prepoveduje, medtem ko se nanaša na pretekle

dogodke se izraža v čustvu zadovoljstva ali nezadovoljstva. Torej vest od človeka

zahteva da presoja ali je določeno dejanje moralno dobro ali ne ali je prav da ga

naredimo ali pa ne. Posameznik v etiki išče konstantne vrednote, ki bi ga naj

usmerjale v delovanju, obnašanju in življenju. Skozi etiko se posameznik uresničuje

kot človeško bitje in za njega pomeni bistvo življenja. Etične smotre in cilje

sprejmemo kot nekaj kar nam je dano ter kaj smo odkrili in zato moramo spoštovati.

Iz tega izhaja, da je morala nekaj izven nas kar se zavedamo da obstaja in kaj smo

odkrili ter pogojuje naše obnašanje, delovanje in življenje. Zato je prva naloga

etičnega obnašanja posameznika da postane pozoren do drugih in stopi z njimi v

odnos, kar prispeva medsebojnemu bogatenju, spoštovanju in ne strahu in uničenju.

Bistvo etike in morale so vrednote kot odnos človeka do nečesa kaj ima za njega

večjo ceno in veljavnost kot nekaj drugega. Značilnost vrednot je, da so relativno

stabilne in podvržene spremembam samo pri večjih družbenih spremembah.

Vrednote odražajo prepričanje neke skupine ali družbe o tem kaj je za njih dobro in

zaželeno oziroma slabo in nezaželeno in jim na ta način dajejo usmeritev v življenju

in obnašanju. Vrednote se razvijajo relativno počasi in jih prevzamemo od okolja,

družine in predhodnih rodov. Ravnanje v skladu z vrednotami velja za pošteno,

etično in moralno. Čeprav nekateri zagovarjajo nedeljivost etike se le ta v praksi

pojavlja v različnih posebnih etikah, ki niso univerzalne in enake vedno in povsod.

Zato lahko govorimo o etičnem relativizmu.

10

Tvorec prvega celovitega etičnega sistema je bil Aristotel, pred njim pa sta v smeri

etike že delovala tudi njegova predhodnika Sokrat in Platon. Sokrat je zastopal

pozicijo, da je prava vednost pogoj dobremu delovanju. Platon pa je temeljil na

konceptu vesti kot notranjemu etičnemu merilu nravnosti ter ideji dobrega kot

transcendentnemu pravzoru in biti dobrega.6

V teoriji7 je etika v vsebinskem smislu opredeljena kot filozofska disciplina ali

panoga, ki se ukvarja s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in

zlega, moralnega in nemoralnega. Je teoretična filozofska refleksija o nravnosti, o

pojavih in procesih, ki so moralno relevantni. Etika si prizadeva opredeliti naravo in

pomen različnih moral. Etično, pomeni biti usklajeno z nekim splošnim idealnim

standardom o dobrem ali slabem o pravilnem ali napačnem. Biti etičen ne pomeni

nujno sledenje veljavnim moralnim normam in uveljavljenem vrednostnem sistemu

temveč si postaviti etičnost za vrhovno vrednoto. V vseh časih in družbah prihaja do

prekrivanja med moralo in etiko, vendar se moralna pravila spreminjajo hitreje kot

etične vrednote. Etika in morala se ne izključujeta temveč dopolnjujeta. Etika se

začenja prav tam, kjer moralne norme ne sprejemamo brez vprašanja, marveč kjer se

iščejo racionalne utemeljitve za človeško ravnanje.

Morala pa je opredeljena kot skupek predpisov, norm, vrednot, idealov, ki so

sankcionirani s posebno notranjo, subjektivno sankcijo, katero posameznik uporablja

na samem sebi zaradi morebitnega kršenja omenjenih nravstvenih postavk. Morala je

toliko bolj učinkovita, kolikor bolj je ponotranjena oziroma kolikor bolj jo oseba

posvoji.8 Pri morali se običajno presoja odnos posameznika do drugih, medtem ko je

pri etiki poudarek do stalnih v podzavesti prisotnih idealov o dobroti. Etično deluje

posameznik, ko postopa v skladu s svojo vestjo in ima jasne predstave o dobrem in

slabem ter pravilnem in napačnem. Kant je bil mnenja, da je vir morale v samem

človeku. Vsak človek tudi brez filozofije ve kaj je dobro in prav in kaj ne in kako je

potrebno delovati, da bi bil dober in pošten. To vsak človek že nosi v sebi in svoji

vesti. Moralne norme zahtevajo brezpogojno veljavnost, ker so vedno v vprašanju

drugi ljudje a edino dobro brez omejitev je dobra volja, ki je dobra sama po sebi. Po

6 Sruk Vladimir, Leksikon morale in etike, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor 1999, str.138 7 Sruk Vladimir, Filozofija, Cankarjeva založba, Maribor 1995, str.108 8 Sruk Vladimir, ibidem, Maribor 1999, str.305

11

Kantovem kategoričnem imperativu je potrebno delovati po tisti ideji za katero

mislimo, da lahko postane splošni zakon katerega bodo vsi spoštovali.

„Morala naj bi poudarjala vidik dolžnosti človeka do drugih in spoštovanje zapovedi,

ki veljajo in so sprejemljiva v določenem družbenem okolju. Etika je bolj temeljna,

absolutna in splošna, medtem ko je morala konkretna in relativna ter spremenljiva.

Etične vrednote naj bi se skozi moralo (družbeno ocenjevanje) udejanjale in kot take

naj bi bile obvezne. “9

„Pri morali človek veruje, da je tisto, kar mu okolje nudi kot moralno pravilno,

pravilno in dobro, vendar pa to še objektivno ne pomeni, da je dejansko samo po sebi

dobro. Pri etiki pa je zlasti bistvena zavest človeka o tem, da je nujno moralno

delovanje zaradi dobrega.“10 Dobro je največja moralna vrednota. To je človeška

lastnost, ki ustreza bistvu človeka. Humanizem pa je dolžnost vsakega posameznika,

pogoj za dobro življenje, ker predpostavlja sodelovanje z drugimi ljudmi, dialog ter

dostojanstvo človeka. Dobro je lahko samo po sebi dobro ali je uporabno dobro.

Dobro samo po sebi ni odvisno od drugih oseb, nima zunanji smoter in cilj, neke

koristi ali interesa. To je čisto dobro in temelj moralnega delovanja.

Razlika med etičnimi in moralnimi vrednotami je podobna razliki v pravu med

konceptom veljavnega zakona (de lege lata) in konceptom idealnega zakona (de lege

ferenda). De lege lata je torej tisto kar sprejme okolje, je moralno pravilo medtem so

etične vrednote višje od moralnih, ki naj bi veljale in so zato podobne konceptu

idealnega zakona de lege ferenda. To je tudi razlog, da ne govorimo o moralnih

kodeksih, ker bi to pomenilo prepisovanje obstoječih moralnih norm, prepričanj, šeg

in pravil ampak o etičnih kodeksih s katerimi želimo ustvariti idealne standarde

odnosov med ljudmi.

9 Ivanjko Šime, Neznostna lahkotnost enotnosti in razdvojenosti med moralo, etiko in pravom, Dialogi,

1/2, Maribor 2008, str. 3 10 Ivanjko Šime, ibidem, str. 5

12

Shema 1: Razmerje med etiko in moralo 11

Med pravom, moralo in etiko obstajajo določene podobnosti in razlike. Pravo vedno

ureja odnose med ljudmi, medtem ko morala in etika urejata odnose med človekom

in zunanjim okoljem ter odnos človeka do samega sebe. Pravo se pojmuje tudi kot

minimum morale. Razlike in skupne značilnosti med etiko, moralo in pravom bom

razvrstila na podlagi različnih teoretičnih gledanj kot sledi:

Po nastanku: Pravo je celovito in sistematično načrtovan normativni sistem. Pravo

mora imeti oporo v morali, da bi ga ljudje akceptirali in se po njem ravnali ker v

nasprotnem postane nasilno in prisilno. Pravo kot minimum morale istočasno

pomeni, da vladajoča morala vsaj v določenem obsegu pozitivno vrednoti pravo da bi

lahko bilo družbeno učinkovito. Zakoni poskušajo bolj kot etičnim vrednotam slediti

moralnim normam. Morala pa se razvija sčasoma in postopoma kot spontano

ponotranjenje moralnih pravil. Moralne norme so nastale že v prvobitni skupnosti. V

11 Tavčar Mitja, Management, Didakta, Radovljica 1994, str. 137

RAVEN ZNANOSTI

RAVEN PRAKSE

ETIKA, SODILA…

PRAVILA, MORALA…

ANALITIKA - INTUICIJA

NAUK O MORALI

ZAMISLI O URAVNAVANJU

RUTINA

KONKRETIZACIJA POSPLOŠEVANJE

13

evolucijskem razvoju se je človek vedno spraševal, kako naj se vede in deluje, da bi

drugi bili srečni in kako naj se vedejo drugi da bi on bil srečen. Ob takšnem načinu

razmišljanja so se oblikovala pravila ljudskega obnašanja, ki jih imenujemo morala.

Morala se začenja tam kjer človek svojo individualnost usklajuje in podreja

zahtevam življenja v skupnosti.

Po načinu normiranja : Pravo je sistem pravnih norm, ki so vsebovane v zakonih

oziroma so kodificirane. Pravice in dolžnosti so vnaprej določene. Moralne norme so

nepisana pravila, ki niso vsebovana v zakonih. Moralne norme se menjajo s časom in

so različne pri narodih in kulturah. Moralne norme so odporne na hotene spremembe.

To ni enoten sistem pravil ampak je socialno razpršen. Obstaja več vrst moral, ki so

si lahko celo nasprotujoče. Moralne norme kot sistem vrednot o tem kaj je dobro in

slabo niso vnaprej določene, so prilagodljive. Vrednostne sodbe se ponavadi

nanašajo na posameznika in jih je težko posploševati

Po usmerjenosti: Pravo je vedno sistematično in racionalno usmerjeno. Morala je

čustveno in iracionalno usmerjena.

Po sankcijah: Pravne sankcije so predvidene in vnaprej določene. Pravo vnaprej

določa katero ravnanje ni dopustno, kakšne so možne negativne posledice, kateri

pogoji morajo biti izpolnjeni da te posledice nastanejo. Moralne sankcije so pogojene

s spontanim odzivom družbe na vedenje in delovanje posameznika. Moralna sankcija

je težko predvidljiva, praviloma je ni mogoče izsiliti ker je spontana. Kaže pa se kot

peklenje vesti ali kot prezir, bojkot in kritika družbe kot organizirana oblika

zunanjega pritiska na neustrezno vedenje posameznika.

Po družbeni funkciji: Osnovna vloga prava je vnos reda v družbo. To zagotavlja s

sistemom medsebojno usklajenih pravil, ki naj vnašajo v družbo red. Pravo

zagotavlja pravila obnašanja zlasti za konfliktne situacije ter pravila razreševanja

takšnih situacij. Temeljna funkcija morale je vnos človečnosti in kvalitetnejših

odnosov med ljudi.

Po vrsti varnosti: Pravo zagotavlja pravno varstvo človeka oziroma ga varuje pred

škodljivimi ravnanji drugih. Pravna varnost zagotavlja varnost zdravja, življenja in

premoženja človeka. Moralna varnost je višja stopnja varnosti, ki človeku zagotavlja

višjo stopnjo človečnosti in kulturnega odnosa do drugega človeka. Z moralno

14

varnostjo se zagotavlja uveljavljanje načela enakovrednosti kar pravo ne zagotavlja.

Moralno varnost kot vizijo je možno uresničiti v visoko demokratičnih pluralističnih

družbenih sistemih kjer je možna humana komunikacija med enakopravnimi subjekti

ne glede na morebitna različna stališča in razmišljanja.

Morala se objektivizira v kodeksih poklicne etike imenovanih tudi deontološki

kodeksi. Zaradi obstoja različnih moral znotraj družbe, je izvirna skupnostna morala

le v tistem obsegu v katerem so individualne morale posameznikov identične. Tako

se posamezniki združujejo v moralne skupnosti, ki imajo enake moralne vrednote.

Poklicni kodeksi etike so v bistvu povprečna dogovorjena kompromisna

objektivizirana moralna pravila. Poklicna etika izraža moralo, ki ni splošna družbena

morala ne morala posameznika temveč morala določene stroke ali poklica. Kodeksi

so zapis določenih moralnih pravil in načel, ki so se izoblikovale v določenem

poklicu, stroki ali stanu v nekem daljšem časovnem obdobju. Kodeksi poklicne etike

imajo dvojno naravo. Po eni strani so povsem pravni predpisi po drugi pa imajo

značilnosti, ki jih prepisujemo morali. Ker predpisujejo določeno vedenje in

ravnanje, delujejo na področju prava. Moralna vsebina vodil poklicne etike se kaže

skozi obliko. Zato poklicne kodekse uvrščamo med pravo in moralo. Vsebina in

oblika teh vodil trčita skozi sprejemanje, zapis, oblikovnost, odziv na kršitve in

institucionalnost poklicne morale.12Kodeksi vsebujejo pravna načela in pravna

pravila. Pravno pravilo dokončno opredeli način vedenja po principu vse ali nič.

Pravno načelo pa vstopi v proces odločanja kot argument z neko težo, čeprav to ne

pomeni da odločitev ne more biti drugačna kot načelo usmerja. Pravna načela vedno

podajajo neki ideal, vrednoto ali cilj, ki ga želimo doseči. Načela zapovedujejo

prizadevanje ne pa rezultate. Manjši del kodeksov so pravila in večji načela.

V sodobni pravni filozofiji se odnos med pravom in moralo obravnava na treh

ravneh.13Prva raven temelji na stališču, da sta pravo in morala identična sistema

norm, pri čemer so pozitivne pravne norme podrejene temeljnim moralnim načelom

(naravna teorija prava). Druga raven pravo in moralo obravnava kot ločena sistema

norm (pravni pozitivizem). Tretja raven pa temelji na stališču, da sta pravo in morala

12 Aleš Novak, Pravo in vrednote: Deontološki kodeksi pravniških poklicev-med moralo in pravom,

Podjetje in delo, 6, 2001, str. 1081-1088 13 Stanković Vuk Dejan, Moral i pravo u savremenoj pravnoj filozofiji, Institut za filozofiju i društvenu

teoriju, Beograd, str. 203

15

ločena normativna sistema, ki se radikalno ne izključujeta, ampak med njima obstaja

veliko stičnih točk in dopolnjevanja. In ravno to pojmovanje je v današnjem času

prevladujoče.14

2.2 Poslovna etika in morala

Glede na to, da v literaturi ni enotnosti o uporabi pojma poslovna morala in etika ter

se izmenoma uporabljata, bom v svojem nadaljnjem obravnavanju naloge izhajala iz

stališča da je etika filozofija morale in sledi splošni zakonitosti, medtem ko je moral

lahko več in so odraz navad, običajev, šeg in nagibov posameznikov ter so med seboj

razlikujejo, bom razumela da do cilja (etike) lahko vodi več poti (moral). Sam pojem

poslovne etike je večpomenski. Poslovna etika se lahko obravnava kot filozofska

disciplina, kot teorija etike v poslovnem življenju, kot ekonomska disciplina ali pa

kot modni trend. V nalogi bom obravnavala poslovno etiko z vidika uveljavljanja

najvišjih moralnih standardov v poslovni praksi. Vrednote poslovne etike usmerjajo

posameznika k idealnemu obnašanju v poslovnih odnosih, medtem pa morala

odražala obstoječe stanje sprejetih pravil in običajev, ki urejajo odnose med

gospodarskimi subjekti v času in prostoru. Na trgu se razvijajo posebna moralna

pravila, ki se konkretizirajo v različnih etičnih kodeksih, ki naj bi bili v pomoč

udeležencem v prometu blaga in storitev v medsebojnem sodelovanju z vidika

poštenosti, pravičnosti in človečnosti. Na ta način etika in morala pomagata urejati

odnose med gospodarskimi subjekti na področju kjer to pravo ne more.

Razmišljanje o poslovni etiki se je začelo že v času reformacije, ko je katoliška

doktrina trdila, da noben podjetnik ne more ustreči Bogu in so se verniki izogibali

trgovanju. Asketski protestantizem predvsem kalvinizem je po drugi strani tudi

najbolj vernim ustvaril osnovo za poslovno življenje. Protestantska vera daje delu in

pridobivanju materialnih dobrin etični značaj. Poslovanje se kaže kot največja

racionalnost življenja. In ravno v protestantski etiki nekateri vidijo duh kapitalizma,

ki je z racionalizacijo premagal tradicionalizem.15 Kapitalizem ni samo akumuliranje

bogastva ampak način življenja, ki vsebuje svojo moralo in etiko. In ravno

protestantska etika s svojim razmišljanjem, je bila v 16. stoletju glavni motiv za hiter

14 Dworkin Ronald, Taking Right Seriously, Harvard Universiti Press, Cambridge-Massachutsets, 1977,

str.184 15 Weber Max: Protestantska etika in duh kapitalizma, Ljubljana, Založba Škuc, 1988, str.225

16

razvoj kapitalizma.

Že od 16. stoletja naprej se ob oblikovanju lex mercatorie (pravna pravila, ki veljajo

za trgovce), oblikuje tudi ločena etika, ki odstopa v svojih sodbah od običajnega

etičnega vrednotenja na področju medčloveških odnosov. Ustvarjajo se etična

pravila, ki so liberalnejša v odnosu do klasične družbene ali osebne morale, ki je

temeljila na biblijskih načelih. Oblikuje se torej pravo in etika, ki pozitivno prispeva

k razvoju gospodarstva ob zavesti, da se ne ogrožajo temeljne institucije prava in

morale. Podobno kot trgovsko pravo, ki omogoča hitrejšo dinamiko medsebojnih

trgovskih odnosov in daje večjo svobodo trgovcem pri urejanju medsebojnih

poslovnih razmerij, trgovska etika poskuša trgovce osvoboditi od togih etičnih meril.

Učinek - dobiček, ki ga doseže gospodarstvo pravno formalno pripada trgovcu,

vendar ga etično vrednotenje prisiljuje, da ga v celoti ne uporabi zase, temveč za

splošne koristi. 16 Iz navedenega je razvidno, da se že takrat pojavlja koncept skrbi za

širše okolje in javno dobro, ki ga danes imenujemo družbena odgovornost. Poslovna

etika in morala v današnjem času pridobivata strateški pomen ker v gospodarstvu

ustvarjata sistem upravljanja na moralnih načelih, ki omogočajo gospodarskim

subjektom, da se kvalitetno odzivajo na potrebe deležnikov gospodarskih subjektov.

Poslovna etika in morala sta nujni saj popolne konkurence in trga, ki bi samodejno in

popolno urejal odnose med gospodarskimi subjekti, ni. Glede na to, da je današnji

demokratični kapitalizem podrejen pridobitništvu in dobičku, ne glede na škodljivo

dejanje na okolje, družbo in posameznika, je za razvoj družbe nujno potrebno etično

presojanje in razmišljanje o moralnih vrednotah.

„Etično poslovanje naj bi pomenilo realno poslovanje z vidika morale oziroma z

vidika ocenjevanja, kaj je dobro, pošteno in pravično. Je vizija absolutnega

udejanjanja moralnih kriterijev na področju podjetništva oziroma najgloblja

osmislitev poslovnega življenja oziroma ustvarjalnosti in snovanja pri izvajanju

gospodarske dejavnosti.“17 Poslovna etika ima trajnejši pomen in pomeni filozofijo

poslovne morale kar pomeni, da jo je težko uokviriti v neka pravila saj zahteva vedno

premislek o uresničevanju absolutnega dobra v poslovanju gospodarskih družb. Ker

16 Ivanjko Šime, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v

raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.94 17 Ivanjko Šime, Podjetništvo z negativnim moralnim predznakom, Podjetje in delo, št. 7, 2006, str.

1164

17

je temeljno poslovno etiko kot filozofijo poslovne morale težko neposredno uporabiti

pri konkretnih zahtevnih gospodarskih stanjih, bi kazalo posvetiti pozornost

oblikovanju profesionalnih etik, ki bi se s časom preoblikovale v splošno poslovno

etiko.

Poslovna etika raziskuje načine in oblike poslovnega življenja pri katerih gre za

ločevanje, urejanje in presojanje poslovanj na podlagi moralnih kriterijev, norm in

pravil. V sodobnih gospodarskih subjektih prevladujejo kvalitativne vrednote in cilji

poslovanja. V ospredju je skrb za zaposlene, kupce, poslovne partnerje in javno

dobro. Res pa je, da poslovna etika ne bo naredila posameznika za etičnega, če ta to

ne želi postati. Etika se ne da naučiti na seminarju temveč se mora spoznati kot del

notranjega življenja vsakega poslovnega človeka. Je odraz vpliva okolja in širše

družbe na osebno odločanje pri razreševanju nasprotij in konfliktov med ljudmi.

Poslovna etika preučuje moralo, moralna načela in moralno odločanje, kakor tudi

racionalna sodila (norme) in postopke za etično odločanje v poslovanju

gospodarskega subjekta. Idealno etično poslovanje in delovanje je v gospodarskem

svetu skoraj nemogoče. Možno pa je kontinuirano zviševanje ravni poslovne morale,

ki je še uresničljivo z vidika dobrega, opredeliti kot etično poslovanje s stališča,

poštenega, skrbnega in odgovornega poslovanja. Etična načela naj bi zasledovala

najvišje vrednote, ki so možne v poslovnem svetu.

Pri urejanju družbenega življenja poznamo poleg pravnih, političnih, ekonomskih

tudi moralna pravila. Ker pravna pravila niso vedno primerna za urejanje številnih

medsebojnih poslovnih odnosov so se izoblikovala moralna pravila ki nadgrajujejo

pravno ureditev. Moralna pravila se običajno delijo na osebno in družbeno moralo.

Pri osebni morali se človek ravna na podlagi norm, ki jih je sam in pod vplivom

okolja izoblikoval tekom življenja. Z osebno moralo je povezan smoter in cilj

človeškega življenja, ki je opredeljen kot sreča ali pa kot dobrota in izpolnitev

dolžnosti, ki se lahko doseže preko osebne morale. Te norme človeka usmerjajo do

drugih, do sebe in do okolja. Enako se v družbi izoblikujejo neke družbene norme

obnašanja v življenju kot družbena moralna pravila čeprav pojem družbene morale

ne odgovarja bistvu morale, ki je vedno vezana na zavest posameznika. V vsaki

družbi se oblikujejo določene predstave o vrednotah in delovanju, ki se ocenjuje kot

dobro ali slabo glede na konkretno organizirani način življenja. Zato govorimo o

18

družbeni zavesti kot izrazu skupnih interesov, smotrov in ciljev v družbi. Družbena

zavest in s tem morala delujeta preko zavesti posameznika, da sprejme določene

družbene vrednote ter sodeluje pri njihovem nadaljnjem oblikovanju. Družbena

morala je vsebovana v mnogih pravnih in družbeno politi čnih aktih in dokumentih.

Na višji stopnji gospodarskega razvoja pride do ločitve poslovne morale od splošno

družbene morale. Poslovna morala se pojavlja na stopnji, ko pride zaradi konkurence

na trgu do nasprotujočih interesov gospodarskih družb v blagovnem prometu pri

urejanju njihovih medsebojnih odnosov. Poslovna morala ni identična osebni morali.

Temeljni cilj osebne in družbene morale je osebna sreča in zadovoljstvo z življenjem

v družbi, medtem ko je osnovni cilj poslovne morale ohranitev vsebine poslovnega

odnosa pri katerem morajo vsem gospodarskim udeležencem biti zagotovljene enake

možnosti. Pomembno za moralno oceno obnašanja gospodarske družbe na trgu je,

kakšno bi to moralo biti z vidika poštenega, pravičnega, racionalnega in dobrega

obnašanja v poslovnih odnosih. Poslovna morala ima precej normativni pomen in se

približuje pravu, kar pa ne bi mogli reči za osebno moralo. Čeprav pravo in morala v

gospodarskem sistemu delujeta ločeno glede na cilje ki jih zasledujeta, je njihovo

delovanje skupno.Ker so moralna pravila fleksibilnejša od pravnih, ki so v bistvu

statična, morala lažje in učinkoviteje ureja različne vrste poslovnih odnosov med

gospodarskimi subjekti. Pravo ne more zavarovati človeka pred oblastjo in drugimi

ljudmi. Vsebino poslovne morale so tekom časa izoblikovali številni pošteni,

razumni, skrbni in odgovorni udeleženci v blagovnem prometu. Ta je našla prostor

predvsem v dobrih poslovnih običajih, drugih družbenih običajih ter v pravnih aktih.

Poslovna morala je prostovoljno izbrana pokornost dobrim poslovnim običajem, ki

so s tradicijo uvrščeni in vpeti v neko socio-gospodarsko okolje kot vzoren način

gledanja in veljaven standard ocenjevanja stvari, postopkov in obnašanja

posameznikov in skupin na področju gospodarjenja. Poslovna morala išče svoje

mesto v svobodnem medprostoru, ki je poslovnemu človeku na voljo med

obveznostmi (gospodarsko, obligacijsko pravo, pravni red) znotraj socio-sistema, v

katerem posluje na eni strani in nujnostjo brezpogojnega podrejanja zakonom trga

paradigmam učinkovite organizacije gospodarjenja, racionalnemu modelu

upravljanja in tistim tehnično-tehnološkim standardom, ki jih določajo institucije,

19

znanosti, stroke.18 Poslovna morala je koristna, saj lahko največjemu številu ljudi

zagotavlja največje koristi, če je sprejeta od večine. Pri poslovni morali je potrebno

razviti moralni čut kot prirojeno lastnost poslovnega človeka za dobro oziroma slabo

ter moralne pravice drugih in lastne moralne dolžnosti. Poslovna morala je nabor

normativnih pravil za odločanje, lahko kodeks, standard ali nabor standardov, ki

narekujejo, kako naj poslovnež ukrepa, kadar gre za korist, za pravice in dolžnosti do

samega sebe, do drugih in do organizacij.19 Vodilni gospodarstveniki, če želijo uspeti

morajo biti primerno strokovno usposobljeni ter vestni in visoko moralni. Da eno

brez drugega ne gre kaže današnja finančna, gospodarska in socialna kriza v vsej

svoji razsežnosti.

V literaturi obstaja veliko delitev etike glede na različna merila in kriterije. Tako

ločimo na pr. deskriptivno in normativno poslovno etiko.20 K poslovni etiki se tako

lahko pristopi deskriptivno in analitično, s tem, da se pač opisuje stanje (poslovna

morala) ali pa se poskuša delovati normativno z vplivanjem na spremembo

obstoječega stanja v smislu doseganja tiste stopnje, ki naj maksimalno zagotovi

moralno ravnanje v vseh porah gospodarskega življenja (poslovna etika).21

Zraven delitve na deskriptivno in normativno etiko, danes lahko govorimo o etiki

družbe, etiki podjetja ali organizacije, poslovni etiki, etiki managementa in etiki

posameznika.

Pri etiki posameznika ali managerja presojamo usklajenost njegovega delovanja z

vrednotami. Pri etiki managementa presojemo katerih vrednot se vodstvo družbe

drži.

Pri poslovni etiki presojamo kako se organizacija obnaša v sodelovanju z

gospodarskim in drugim okoljem.

Pri etiki družbe ocenjujemo katere vrednote prevladujejo.

18 Jelovac Dejan, Podjetniška kultura in etika, Visoka poslovna šola za podjetništvo, Portorož 2000,

str.86-87 19 Tavčar Mitja, Management, Didakta, Radovljica 1994, str.136 20 Jelovac Dejan, Podjetniška kultura in etika, Visoka poslovna šola za podjetništvo, Portorož 2000,

str.89 21 Ivanjko Šime, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v

raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.78

20

2.3 Dobri poslovni običaji in poslovna morala

Institut dobrega poslovnega običaja pomeni vsebino poslovne morale in ravnanja

subjektov na trgu tako med seboj kot odnosu do države. Dobri poslovni običaji niso

navadni poslovni ali trgovinski običaji. Poslovni običaj pomeni uveljavljen način

obnašanja. Dobre poslovne običaje pa lahko opredelimo kot standarde, ki izražajo

željo in težnjo po kvalitetnem, vestnem, poštenem, racionalnem in tržno koristnem

delovanju.22 Zato lahko rečemo, da so dobri poslovni običaji standardi poslovne

morale oziroma pomembno oporišče poslovne morale, ki jih je treba spoštovati. Tako

kot v teoriji ni enotnega mnenja o pomenu poslovne etike in morale v gospodarskem

življenju, tako tudi obstajajo pomisleki glede enačenja dobrih poslovnih običajev in

poslovne morale družbe. So istočasno povezava med pravo in etiko na področju

blagovnega prometa. Pomenijo normo oziroma merila, ki jih ni mogoče neposredno

uporabiti, ne da bi pri tem konkretizirali njihovo vsebino. Vsebina poslovnega

običaja pa se spreminja z razvojem družbe, družbenih odnosov in poslovnih

razmerij.23 To je tudi razlog da dobre poslovne običaje ni mogoče kodificirati. Na

vsebino dobrih poslovnih običajev v smislu kaj mora storiti udeleženec v blagovnem

prometu in kaj se od njega pričakuje vpliva gospodarsko, družbeno, kulturno in

znanstveno okolje gospodarskih subjektov. Dobre poslovne običaje je potrebno

spoštovati ne za to kar so pravno obvezni ampak zato ker so dobri. S tem izrazom ni

mišljeno to kar se dejansko dogaja, ampak tisto, kar naj bi se dogajalo. Tako za dober

poslovni običaj lahko štejemo tudi nekaj, kar ni običajno, pa bi moralo biti. Na

nekaterih področjih podjetništva bi bilo dobro razmisliti, da se dobri poslovni običaji

zapišejo, saj se nekateri običaji v uporabi ne morejo šteti za dobre. Dobre poslovne

običaje je potrebno razvijati kot metodo utrjevanja poslovne morale na področju

gospodarstva, saj se s tem povečuje odgovornost udeležencev v blagovnem prometu.

Dober poslovni običaj pomeni načelo poslovne morale uveljavljeno v praksi, ki je

lahko zapisano (v obliki kodeksa, uzanc) lahko pa predstavlja tudi kršitev nepisanega

pravila. Vsebina dobrega poslovnega običaja se določa na podlagi splošnih družbenih

ocen, zlasti pa ocen in mnenj udeležencev v prometu blaga in storitev, kaj mora

22 Ivanjko Šime, Trg in poslovna morala, Svetovalec -priloga gospodarskega vestnika, št. 28, 1998, str.

58 23 Penko-Natlačen Metka, Častno sodišče pri GZS pri Gospodarski zbornici Slovenije in Kodeks o

dobrih poslovnih običajih pri poslovanju z nepremičninami, http://www.gzs.si/slo/storitve/poslovne_informacije/pravna_podrocja_in_predpisi/reseva...

21

storiti udeleženec oziroma kaj se od njega pričakuje kot od vestnega, poštenega,

skrbnega udeleženca-gospodarstvenika v prometu.24

V sodni praksi se je že oblikovala vrsta kriterijev, na podlagi katerih je mogoče

ugotavljati, ali gre za dejanje, ki nasprotuje dobrim poslovnim običajem: to so zlasti

mnenja pošteno mislečih ljudi, razumnih trgovcev in povprečno mislečih

uporabnikov, zdravo gledanje udeležencev v prometu blaga in storitev in pogledi

širše množice potrošnikov.

2.4 Viri poslovne etike

Da bi se lažje etično odločali je potrebno poznati tudi vire etike, ki se nahajajo v

zunanjem in notranjem okolju organizacije. V zunanjem okolju Steiner&Steiner25

ugotavljata pet virov poslovne etike: genetsko dediščino, religijo, filozofijo, kulturo

in pravni sistem.

2.4.1 Viri v zunanjem okolju

Genetska dediščina:

V evolucijskem procesu je vsak človek v svojem sistemu vrednot pogojen z genetsko

dediščino. Pridobljene lastnosti kot so sodelovanje, vdanost, nesebičnost ter

požrtvovalnost so v človeški družbi izoblikovale razvoj etičnih vrednot in načel.

Posamezniki, ki se obnašajo v skladu s temi načeli so vsekakor v prednosti pred

tekmeci v evolucijskem boju.

Religija:

Religija je najstarejša zakladnica nekaterih vrednot kot so: poštenje, dobrodelnost,

vzajemnost ter solidarnost. Že Konfucij (551-479. pr.n.št.) je formuliral splošno

znano zlato pravilo, ki ga je pozneje prevzel tudi Jezus Kristus: "Ne stori drugim, kar

nočeš, da bi drugi storili tebi." Po tem učenju se vsi ljudje obravnavajo kot pridni in

enaki a razlike so pogojene z izobrazbo in bogastvom. Bistvena je morala oziroma

24 Ivanjko Šime, Poslovna morala, Zbornik: Profesionalna etika pri delu z ljudmi, Univerza v Mariboru,

Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno, Maribor 1996, str.181

25 Steiner Georg, Steiner John, Business, Government and Society, A Managerial Perspective-Text and Cases, New York, McGraw-Hill 1994, str. 186-196

22

način kako oblikovati poštenega človeka.

V budizmu se moralno učenje usmerja na osemvrstno pot (pravilni pogled, pravilna

odločitev, pravilni govor, pošteno delo, pošteni namen, neoporečno življenje,

pravilna zbranost pravilno razmišljanje ali ekstaza). Budizem predpisuje deset

zapovedi, ki so skoraj identične s krščanskimi.

V judizmu interesi igrajo najpomembnejšo vlogo v zagotavljanju etičnih standardov

pri čemer je zlato pravilo odločilnega pomena. Za Jude je bogastvo izziv, medtem ko

moč ne igra pomembno vlogo. Vera zahteva častno poslovanje čeprav na lastno

škodo. Konkurenčna prednost Judov skozi zgodovino je bila originalnost blaga, ki so

ga ponujali.

V krščanski veri, ki se deli na protestantsko, katoliško in pravoslavno, je poslovna

etika zelo razširjena. Protestantska vera poudarja intenzivno predanost delu,

zanesljivost, pridnost, varčnost, natančnost, samoomejevanje, lojalnost skupini ter

verodostojnost. Katoliška vera je znana po svojem socialnem in karitativnem

delovanju ter ignoriranju individualizma ter trga delovne sile. Dolgo časa je tudi

nasprotovala zaračunavanju obresti na posojila. Stališče pravoslavne cerkev je, da ni

poklicana, da spremlja gospodarstvo in socialna vprašanja ampak je njena naloga

zagotoviti smisel življenja človeku na zemlji.

Tudi islam ima nekaj zapovedi glede poštenega poslovanja. Te zapovedi so:

prepoved prekomernega bogatenja, ne pretirano hvaliti svoje blago, obvezno

pokazati vsako pomanjkljivost na blagu, ne prodajati po ceni ki je višja od tržne.

Zaželena je iskrenost v trgovini, korupcija je izrecno prepovedana, skrben odnos

delodajalcev do delojemalcev in dr.

Filozofski sistem - razmišljanja o etičnih vprašanjih so stara več kot 2000 let. Že stari

Grki so premišljevali o dejavnikih, ki vplivajo na človekove vrednote kot so krepost,

poštenje, sreča in drugo. Vendar etika kot samostojna filozofska veja se je

izoblikovala šele z Aristotelom. V Nikomahovi etiki Aristotel povzema miselnost

vseh grških moralistov, ko pravi: " Če bi vsi med seboj tekmovali v plemenitosti, če

bi si vsi prizadevali delati kar najlepša dejanja, bi bilo uresničeno vse, kar je

potrebno za skupno blaginjo, pa tudi vsak posameznik bi bil deležen najvišje

23

vrednote, če je v resnici krepost najvišja vrednota."26Pozneje je Sokrat razvil idejo,

da je morala močnejša od prava. Njegovo delo je nadaljeval Platon. Filozofska

dediščina starih Grkov na področju etike v poslovanju je ostala v prepričanju, da so

vrline kot so resnicoljubnost, dobrodelnost, pokorščina zakonom, pravica, pogum

zelo pomembne za poslovni uspeh.

Na področju etike so v krščanstvu največ prispevali filozof in teolog sv. Avguštin

(354-430) ter Tomaž Akvinski(1226-1274). Oba sta povzdigovala potrebo po pravem

odnosu do Boga. Tu se že pojavila potreba po moralnem odnosu, čeprav v

religijskem smislu.

V času razsvetljenstva sta Spinoza(1634-1677) in Kant(1724-1804) nasprotovala

etičnim principom, ki naj bi bili posledica božje volje. Zlasti Kant je poskušal

izoblikovati splošna, realna in razumna etična pravila. Pozneje je Bentham (1748-

1832) razvil teorijo koristnosti v etiki, ki jo je izpopolnil Mill (1808-1873). Locke

(1632-1704) je poudarjal človekove pravice in načela, ki so še danes aktualna pri

državnih in poslovnih voditeljih.

Med realisti Spencer (1820-1903) obravnava etiko kot dinamičen proces v katerem

dobro preživi in slabo propade. Nietzsche je bil drugačnega mnenja od

predhodnikov, saj je menil, da obstajajo moralna načela, ki jih oblikujejo vodilni na

podlagi svojih prepričanj ne da bi upoštevali skupno dobro vseh ljudi.

Na začetku prejšnjega stoletja se je oblikovala z Mooreom nova čuvstvena šola etike,

ki je menila, da etične misli niso nič drugega kot izražanje osebnih prednosti in da je

nemogoče dokazati kaj je dobro in kaj slabo. Kot vidimo so filozofi skozi zgodovino

poskušali oblikovati etiko, ki bi bila v skladu s časom, medtem ko poslovneži še

dalje iščejo ustrezne etične smernice v poslovnem svetu.

Kultura - kot sistem tradicionalnih vrednot, pravil in standardov oblikuje ustrezno

vedenje. Ta pravila in standardi igrajo pomembno vlogo pri določanju vrednot, ker si

posamezniki pridobijo zaupanje, ko s svojim vedenjem oblikujejo kulturo skupine.

Sama civilizacija je skupek kulturnih izkušenj, ki so se razvile v treh razvojnih

stopnjah moralne kodifikacije in se ujemajo s spremembami ekonomskih in

26 Steiner&Steiner, ibidem ,str. 207

24

družbenih ureditev, ki jih je človeška zgodovina doživljala skozi čas.27

Etika je v zgodnji civilizaciji, ki je temeljila na nabiranju in lovu, slonela na kruti

življenjski stvarnosti, ki je bila zaznamovana z bojevitostjo, pohlepom in nasiljem v

boju za preživetje. Trgovski posli so temeljili na goljufiji in nepoštenosti.

Velike etične filozofije so nastale v agrarnem obdobju, ki se je začelo pred približno

100 000 let. V tem času so ponovno stopile v ospredje vrline kot so varčnost,

poštenje in mir. Cerkev je učila, da dobro obnašanje prinaša nagrado v obliki

nesmrtnosti in zveličanja.

Pred dvema stoletjema, ko se je začela industrijska revolucija, se je etični sistem

začel znova razvijati. Vrednote kapitalizma kot so potrošništvo, profit, materializem

so spremenile družbo institucionalno, fizično, kulturno in intelektualno. Stare vrline

kot so varčnost in zmernost so pozabljene. Zaradi spremembe kulturnih vrednot se

poslovneži srečujejo z mnogimi etničnimi dilemami. Vse bolj se uveljavlja družbena

odgovornost kot etični odnos udeležencev gospodarstva do javnega dobra. Etika v

multikulturalnih državah ni nujno enaka kot v tistih, ki so monokulturne. V praksi se

to največkrat pokaže na področju trženja, saj se je v pogojih globalizacije potrebno

prilagajati zaradi etičnega relativizma. To pomeni, da etični standardi niso

univerzalni in enaki povsod oziroma pri vseh kulturah in so posledica različne

dinamike razvoja produktivnih sil in družbenih odnosov.

Pravni sistem-Zakoni so prvo vodilo za etično odločanje poslovnežev. Sami zakoni

ne določajo etičnih standardov lahko pa omogočajo višje etična načela in merila.

Družba s pravnim sistemom želi ohraniti in uveljaviti ideje, navade, dobre poslovne

običaje in etične standarde, ki so trajnejše narave. Vendar odločitve na poslovnem

področju ne more v celoti pokrivati zakonodaja, ker ni vse kar je zakonito tudi

moralno in ni vse etično kar ni z zakonom prepovedano. Pravni sistem se razvija in

dopolnjuje ter je pomemben vir poslovno etičnega in moralnega odločanja in

obnašanja.

2.4.2 Viri v notranjem okolju

V notranjem okolju družbe lahko najdemo vire poslovne etike v sistemu vodenja

27 Steiner&Steiner, ibidem, str. 191

25

družbe, strategiji in poslovnih rezultatih, organizacijski kulturi ter etičnih standardih

posameznikov.

Vodenje:

Vzgledno etično odločanje managementa je bistveni vir za vzpostavljanje etičnih

standardov obnašanja na nižjih ravneh vodenja družbe. Nobena pisana pravila in

kodeksi ne morejo vplivati na etično obnašanje organizacije kot vzorno etično

obnašanje vodstva družbe. Če ima vodstvo npr. napačno zastavljene sisteme

vrednotenja uspeha organizacije in posameznih zaposlenih, je težko pričakovati

etično delovanje deležnikov organizacije.

Strategija družbe:

Strategija družbe kot pot in način uresničevanja smotrov in ciljev družbe mora imeti

vgrajene etične standarde v smislu upoštevanja trajnostnega razvoja, dolgoročnosti in

upoštevanja interesov širše družbe.

Organizacijska kultura:

Organizacijsko kulturo lahko razumemo kot celovit sistem vrednot, norm, prepričanj,

predstav in simbolov, ki določajo način obnašanja zaposlenih v notranjem in

zunanjem okolju, s katerim oblikujejo pojavno obliko družbe. Kultura so nepisana

pravila obnašanja organizacije, ki jo kot lepilo držijo skupaj. Zaželeno je, da je

kultura usklajena s strategijo družbe in da so etične vrednote pomemben del kulture

družbe.

Moralni standardi posameznikov:

Individualni moralni standardi so predvsem pogojeni z moralnim odločanjem

vodstva družbe, velikostjo organizacije ter obstojem formalnih pravil etičnega

odločanja in obnašanja v družbi. Večje družbe imajo ponavadi oblikovan sistem

etičnega odločanja, ki je formaliziran v etičnih standardih in je vodilo za obnašanje

na nižjih ravneh.

2.5 Vloga in pomen poslovne etike in morale

Poseben pomen pridobiva poslovna etika v devetdesetih letih, ko je podobno kot

danes vladala recesija in brezposelnost, konkurenca se je zaostrovala, mnoge družbe

so propadle, medtem ko so se druge združevale. Aktualni problemi sedanje družbe so

26

povezani z veliko finančno krizo v svetu, ki se preliva v realni sektor ter grozi še z

večjo recesijo. Poslovna etika se sooča s problemi globalizacije, ohranjanja okolja,

informatizacije in hitrega tehnološkega napredka. Pogoji globalnega poslovanja

narekujejo doseganja zastavljenih ciljev družbe in konkurenčne prednosti ob

doseganju tudi drugih smotrov kot je le profitabilnost. Samo tiste gospodarske

družbe, ki bodo uspele uravnovesiti ekonomski interes z etičnimi načeli lahko

računajo na dolgoročni uspeh. Neetično obnašanje danes ne more biti dovoljeno niti

nagrajeno. Nastaja nov etični koncept, ki upošteva pravice in interese vseh

deležnikov, naravnega okolja in je trajnostno in dolgoročno usmerjen. Poslovna etika

postaja znanstvena disciplina brez katere si družba ne more zagotoviti obstoj in

uspešen dolgoročni razvoj.28

Različni škandali in krize sprožajo razmišljanja o večjem vplivu poslovne morale in

etike v gospodarstvu.29 Poslovna etika ni ovira konkurenci, kot se pogosto poudarja30

temveč je pogoj, da trg sploh deluje. Ugotavljanje delovanja trga via konkurenca se

zdi etično in ekonomsko pravilno, če konkurenčna tekma pravilno deluje. Pomembna

je ugotovitev, da je vsaka dejavnost, ki je etično napačna, tudi ekonomsko

neracionalna. Vsako omejevanje konkurence vodi do socialnih in ekoloških škod.

Uveljavljanje in spoštovanje poslovne etike je treba obravnavati kot možnost, da

gospodarski subjekt kot posamičnost in gospodarski subjekt kot celota aktivira

najbolj učinkovite potenciale.31 Cilj poslovne morale je varovanje vsebine

gospodarskih odnosov, v katerih naj bi bila dana vsakemu udeležencu enaka možnost

nastopanja in uveljavljanja svojih interesov.

28 Poslovna etika kot znanstvena disciplina je lahko vprašljiva glede na realni vpliv na ekonomijo, ki jo

dostikrat ignorira. Ekonomski razum se dostikrat definira brez moralnih vidikov, ki jih postavlja poslovna etika, glej Jurgen, Mittelstrass Konstanz, Wirtschaftethik als wisenschaftliche Diszplin? Peter Urlich, Auf der Suche nach eine modernen Wirtschaftethik, Stuttgart, str 16, povzeto po Šime Ivanjko, Etika managementa , aplikativna raziskava, Ljubljana 1996, str. 80

29 Leta 1944 je bil ustanovljen The International Business Ethics Institute, zasebna neprofitna izobraževalna organizacija, in sicer kot odgovor na naraščajoče potrebe po transnacionalizmu na področju poslovne etike. Dve leti zatem, leta 1966, se je na inštitutu za moralo na univerzi Reitaku (Tokio) srečalo več kot 200 ljudi iz 29 držav. Prvič v zgodovini so se na kongresu, posvečenem etiki v ekonomiji in poslu, zbrali ljudje z vseh kontinentov.

30 Nobelovec Milton Friedman je v svojem delu Capitalism and Freedom zapisal :« Podjetje ima eno samo družbeno odgovornost-uporabljati sredstva in delovati za maksimiranje dobička znotraj pravil igre, to je v odkritem in svobodnem tekmovanju, brez zavajanja in goljufije.« Vse kar podjetje počne v korist etičnosti, je po Friedmanovem mnenju, kraja dobička lastnikom, porabnikom in nenazadnje zaposlenim. Friedman Milton, A Friedman Doctrine, The Social responsability of Business Is to Increase its Profits, The New York Times Magazine, New York 1970, str.122

31 Ivanjko Šime, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.78

27

V poslovni etiki oziroma v posebnih moralnih kriterijih ocenjevanja ravnanja

subjektov v medsebojnih odnosih gospodarjenja, najdemo instrument, ki omogoča

uresničevanje načela človečnosti tudi v družbeno ekonomskih odnosih, ki so temu

načelu po naravi tuji.

Brez poslovne morale se v ekonomskih gospodarskih odnosih človek izgublja kot

glavni nosilec dejavnosti in postaja eden od elementov gospodarskega življenja, ki ga

obvladujejo ekonomske zakonitosti, ne pa človek, ki je poklican, da uravnava

ekonomske zakonitosti.32

V gospodarskem življenju je veliko pojavnih oblik neetičnega obnašanja. Tukaj

navajam samo nekatere:

o nelojalna konkurenca,

o razkrivanja poslovnih skrivnosti,

o zloraba insiderskih informacij,

o korupcija in podkupovanje,

o ponarejanje dokumentov,

o grožnje z odpovedmi,

o ponižajoče obnašanje do zaposlenih,

o odkrite in prikrite oblike zastraševanja,

o neodgovoren odnos do okolja,

o zanemarjanje varnostnih ukrepov pri delu,

o nespoštovanje podpisanih pogodb in sporazumov in dr.

Dejavniki, ki vplivajo na etično obnašanje družbe so:33

1) Etika posameznika:

o Prepričanja in vrednote,

o moralni razvoj,

o okvir etičnega odločanja.

2) Organizacijska kultura:

o Rituali, ceremonije,

o zgodbe, legende,

o jezik, žargon,

o simboli,

o tradicija, zgodovina.

32 Ivanjko Šime, ibidem str.78 33 Daft R.L., Organisation Theory and Design, Thompson South-Western Ohio, 2004 ,str. 376

28

3) Organizacijski sistem:

o Struktura,

o politika, pravila,

o etični kodeks,

o sistem nagrajevanja,

o selekcija trening.

4) Zunanje interesne skupine:

o Državna regulativa,

o kupci,

o posebne interesne skupine,

o globalni trg.

V teoriji se navaja34, da mora etika zajemati vsakega in vsako stvar v družbi.

Uporabljati se mora povsod in stalno. Ne more se uporabljati samo delno ali le takrat,

ko prinaša določeno korist ali prednost. Etika je absolutna. V obdobju privlačnosti in

blaginje je tudi močno konkurenčno orodje, saj lahko zagotovi sredstva razlikovanja

– za katera je malo verjetno, da jih je konkurenca v celoti izkoristila. Etiko lahko

uporabimo, da pritegnemo novi kader in nove kupce.

Potrebno je posebej poudariti da morala ni samo odvisna od družbe in kulture ampak

tudi od družbeno političnega okolja v katerem nastaja in se razvija. Socialistična

morala, ki se je zanašala na kolektivistični duh ter solidarnost in prerazdeljevanje

družbenega proizvoda, je seveda drugačna od kapitalistične morale, ki spodbuja

posameznika in konkurenčnost na trgu in v življenju. Poleg tega se morala nanaša

predvsem na posameznika in ne na kolektiv oziroma družbo.

Velikokrat se navajajo štiri utemeljitve, zakaj nam je potrebna poslovna morala

oziroma zakaj je potrebna pri poslovanju visoka raven etičnosti v ravnanju:35

• Poslovna morala je potrebna za učinkovito poslovanje. Za učinkovite poslovne

povezave in transakcije, ki niso obremenjene z dvomi o poštenih namenih

poslovnega partnerja, njegovi pripravljenosti, da bo račune plačal v dogovorjenih

rokih, je potrebno zaupanje v tega partnerja. Takšno zaupanje je vselej zaupanje v

človeka, ne v organizacijo, katere obraza ne moremo videti. In zaupanje se lahko

34 Nordstrom, K. A.; Ridderrstrale, J; Funky Business, Talent makes capital dance, Bookhouse

Publishing, Stockholm 1999, str. 281-282 35 Glas Miroslav, Zakaj ravnati etično?, Tajnica, 4/2004, str.3-4

29

ustvari in ohranja samo s poštenim, etičnim ravnanjem. Ali lahko poslujemo z

ljudmi, ki jim ne zaupamo? Poslujemo tudi z državami, v katerih je raven poslovne

etike bistveno slabša. Vendar vsak tak posel zahteva dosti več časa in sredstev za

pogajanja, za formalno sklenitev posla in obsežnejše zavarovanje takih poslov.

Nemoralnost poslovnežev tako povzroča dodatne stroške in velike ekonomske

neučinkovitosti v družbi.

• Gospodarsko družbo razumemo tudi kot skupnost ljudi, ki preživijo tam

pomemben del življenja, zato je zanje zelo pomembno, da so odnosi z drugimi

dobri, da so utemeljeni na obojestranskem spoštovanju in razumevanju. Lahko

spoštujete nepoštene ljudi?

• Gospodarske družbe poslujejo v družbi, ki spremlja njihovo poslovanje.

Gospodarski subjekt ki ne ravna etično in ne izpolnjuje svoje družbene

odgovornosti, v družbi ne bo priznan in cenjen, zaradi poslovnih težav težko

pričakuje, da bi mu drugi gospodarski subjekti ali širša družba priskočili na pomoč.

• Vsak od nas ima tudi svoj osebni etični pogled na to, kako si želi ravnati, katere

vrednote uresničuje s svojim ravnanjem. Življenje je dosti bolj kakovostno, če naše

ravnanje izžareva poštenost, pravičnost, spoštovanje, odgovornost in podobne

pozitivne, družbeno zaželene vrednote.

K temu bi lahko dodala dejstvo, da poslovna morala in etika urejata odnose med

gospodarskimi družbami na področju kjer to pravo ne more učinkovito.

Poslovanje v skladu s poslovno moralo pomeni na daljši rok boljše poslovne

rezultate, dobro poslovno klimo, širi zaupanje tako v kolektiv kot posameznike.

Gospodarska družba se lahko preko etičnosti bolje zavaruje pred nemoralnimi

zaposlenimi, dobavitelji, kupci in konkurenti. Po drugi strani pa je s poslovno moralo

zavarovana tudi integriteta posameznika, saj so, če v gospodarski družbi prevladuje

neetična klima, pritiski na posameznika toliko večji. V splošnem bi lahko

pričakovali, da bo v bolj etičnem okolju večja tudi produktivnost. V bolj etičnem

30

okolju ljudje čutijo večjo psihološko varnost, čutijo, da so zaščiteni, in bolj verjetno

je, da bodo tudi ščitili interese drugih deležnikov.36

2.6 Merila za etično presojanje

Moralno sprejemljiva odločitev je tista odločitev, ki je z vidika zakona in poslovne

morale sprejemljiva za širšo družbeno skupnost. V kompleksnem globalnem svetu ni

vedno enostavno sprejeti etično odločitev. Problem nastane, ko ugotovimo, da etično

in moralno ni vedno v našem interesu. Etično obnašanje ima svojo ceno, vendar se

dolgoročno splača. Moralen manager ve za etiko in se za njo zavzema, medtem ko se

nemoralen manager, obnaša v nasprotju z etiko. Etične dileme izvirajo iz nasprotja

interesov, ki so pogojeni z vrednotami udeležencev. Seveda bi bilo idealno, da bi

vsak vpleteni udeleženec po usklajevanju poslovnega problema imel več kot je imel

prej. To pa ni vedno mogoče. Etični pritiski in dileme managerjev se pojavljajo

praktično na vseh področij in poslovnih funkcijah gospodarske družbe.

V teoriji se odločanje deli na:37

• rutinsko: enostavne odločitve so za omejeno število enostavnih okoliščin opredeljene vnaprej;

• analitično: odločanje poteka po bolj ali manj zapletenem modelu, metodi, algoritmu, upošteva tudi številne, kompleksne, spremenljivke, tvegane ipd. okoliščine ali

• intuitivno: odločitev nastane v podzavesti tistega, ki odloča v procesu, ki ga slabo poznamo, ki pa se napaja iz znanja, iskušenj in osebnostnih značilnosti odločevalcev.

Intuitivno odločanje je v glavnem na najvišji hierarhijski ravni managementa,

medtem ko je rutinsko odločanje na najnižji ravni. Poslovne odločitve so lahko:38

• Etične in legalne

• Etične in nelegalne

• Neetične in nelegalne

• Neetične in legalne

36 Jaklič Marko, Poslovno okolje podjetja, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2002, str.283 37 Tavčar Mitja, Obvladovanje dejavnosti managerjev, Organizacija, Kranj 1995, str.514 38 Buble M., "Management", Ekonomski fakultet, Split 2000, str. 94

31

Seveda so neetične in legalne poslovne odločitve z vidika legitimnosti sporne.

Čeprav so legalne, zaradi svoje neetičnosti niso pravične, poštene in v javnosti

sprejemljive. To lahko v najslabšem primeru privede do bojkota gospodarske družbe

ali managementa, ki jih je sprejel.

Manager je v odločitvah, ki jih sprejema pred težko nalogo, saj mora uskladiti

interese udeležencev, ki so si pogosto v konfliktu. Vprašati se mora kaj je motiv

njegovega ravnanja in kateri so njegovi učinki. Pri poslovnem odločanju je to

pomembno, ker razmišljanje o dobičku lahko hitro pripelje v skušnjavo, da bi

vrednotili ravnanje predvsem po poslovnih spremembah za gospodarsko družbo.

Kadar presojamo ravnanje managerjev upoštevamo vzroke, razloge in motive, ki so

jih vodili, po drugi strani pa učinke, posledice, vplive na udeležence- na zaposlene,

na organizacijo, na management. Na podlagi tega je tudi mogoče razlikovati temeljne

teoretske poglede na etiko.

Tabela 1: Pregled konceptov etike

KONCEPT, VIR IN OZNAKA RAZLOGI ZA KONCEPT RAZLOGI PROTI KONCEPTU

TELEOLOŠKI KONCEPTI – ''Koristi so pred dolžnostmi in pravi čnostjo''

Egoizem (T. Hobbes)

Edino vodilo je lastni interes posameznika – kar najve čji

presežek dobrih nad slabimi izidi.

Zagovorniki trdijo, da je to edini koncept, ki resni čno upošteva interese ljudi.

Ti interesi v resnici nikdar niso docela sebi čni.

So interesi prava osnova za obveznosti in dolžnosti?

Je egoizem realna osnova za življenjsko prakso?

Utilitarizem (J. Bentham, J. S. Mill)

Vodilo je kar najve čja neto sedanja vrednost bodo čih presežkov koristi nad škodami za kar najve č udeležencev.

Etično je, kar prinaša kar najve č dolgoro čnih koristi kar najve č ljudem. Utilitarizem je najbolj pristen odraz dobronamernosti kot osnove etike.

Težavno je opredeliti koristi,

alternative in verjetne izide odlo čitev. Najve čje koristi za večino lahko prinašajo krivice za manjšino.

Dualizem (H. Sidgwick)

Vodilo je usklajevanje lastnih interesov (egoizem) in interesov drugih udeležencev (utilitarizem).

Usklajevanje lastnih interesov (egoizem) z interesi drugih (utilitarizem).

Ostaja ve čji del pomislekov ob egoizmu in utilitarizmu.

32

Nadaljevanje tabele 1: Pregled konceptov etike

KONCEPT, VIR IN OZNAKA RAZLOGI ZA KONCEPT RAZLOGI PROTI KONCEPTU

DEONTOLOŠKI KONCEPTI – ''Dolžnost in pravi čnost sta pred koristmi''

Eksistencializem (J.P. Sartre, F.W. Nietzsche)

Kon čni arbiter med dobrim in zlim je svobodna volja tistega, ki

odlo ča. Ni važen izid, temveč etičnost motivov.

Bistvena je eti čnost motivov (interesov) tistega, ki odlo ča,ne izidi odlo čitev. Iskanje osebnih vrlin skozi verodostojnost tistega, ki odlo ča.

''Jaz'' tistega, ki odlo ča, postavlja eti čne norme.

Ker je izbiranje norm v rokah posameznika, je univerzalnost norm vprašljiva, čeprav je tisti, ki odlo ča, nesebi čen.

Odločevalec je lahko fanati čen pri izbiranju norm!

Kontraktualizem (J. Locke, J. Rawls)

Poštene (pravi čne) so odlo čitve sodil, s katerimi bi se vsi strinjali. Temelj je pravi čnost (poštenost) družbenih norm in ne koristi, ki jih obetajo.

Poštene norme:

- načelo enakopravnosti pri razporejanju temeljnih pravic in obveznosti;

- načelo p ravi čnost i ob ne izbežnih neenakostih: koristi za vse, tudi za najmanj privilegirane.

Vprašljivo je opredeljevanje enakopravnosti – nevarnost individualizma.

Načelo povra čil ob neizbežnih neenakopravnostih (družbenih, ekonomskih) je v bistvu nepošten ali vsaj neu činkovit.

Kantova etika (I. Kant) – absolutna imperativa

1. Dobro je dejanje, čigar

usmeritev bi bila lahko zakon.

2. Dobro je dejanje, ki mu je človek cilj, ne pa sredstvo.

Obe absolutni zahtevi sta boljši od

presojanja po ob čutku o tem, kaj je prav in kaj ne.

Prva zahteva: skladnost med osebno pristnostjo in družbeno pravi čnostjo.

Druga zahteva: človek je

Vprašljiva je skladnost obeh zahtev. Zahtevi sta prestrogi in preohlapni obenem – npr: lahko obsodita laž v zaš čito nedolžne žrtve; lahko dovolita odklanjanje pomo či revnim.

MEŠANI KONCEPTI – ''Racionalnost in čustva ljudi''

Intuicionalizem (W.D. Ross) Intuicija kot vir sodil – temeljne, ne absolutno obvezne (''prima facie'') dolžnosti: samoizpopolnjevanje,

dobrodelnost, neškodljivost,

Intuicija moralnega odlo čevalca je najboljše vodilo.

Vse dolžnosti je mogo če reducirati na samo dve temeljni – koristnost in pravi čnost.

Seznam temeljnih dolžnosti je samovoljno sestavljen.

Koncept ne da je mehan izma za izbiranje med dvema nasprotujo čima si dolžnostma.

Agapizem (humanizem – ljubezen do bližnjega)

Čustvena sodila: ''Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe''.

Spoštovanje človeškega dostojanstva in skrbi za človeka.

Človek ni le racionalno, je tudi čustveno bitje. Etika je prazna, če ne upošteva čustev.

Tudi teleološki in deontološki koncepti lahko upoštevajo vse človeške potrebe in interese.

Etika božje volje ( krš čanstvo, islam idr.) Nadnaravni vir sodil: eti čne norme in moralna dejanja so v skladu z božjo voljo.

Osnovno vodilo je božja volja, izkazana skozi izro čilo in skozi naravo.

Norme imajo veljavo, ker so v skladu z božjo voljo.

Et ika bož je vo l je temel j i na nadnaravnem viru, ki ga ne priznavajo vsi ljudje.

Vir: Ivanjko, 1996, str. 28; Polajžer, 1999, str. 14

33

Teleološki pristopi obravnavajo koristne in škodljive posledice obnašanja. Za

presojanje etičnosti so odločilni izidi ali rezultati dejanja, saj v tem primeru odločitve

presojamo po namenih odločevalca in ne po prepričanju. Namen je opraviti dejanje,

ki daje največji presežek dobrega nad zlim. Kot dobro v tem kontekstu razumemo

užitek, zadovoljstvo, resnicoljubnost, držanje obljub…V ekonomskem jeziku bi v ta

kontekst lahko uvrstili klasično ekonomsko teorijo (stroški-koristi).39Ekonomisti

izhajajo prav iz etike koristi, kakor sta jo v 19. stoletju razvila Angleža Bentham in

John Stuart Mill. Ekonomski osebki maksimirajo svoje koristi: gospodarske družbe

maksimirajo dobiček, porabniki skupno koristnost dobrin. Popolna konkurenca

poskrbi, da s takim ravnanjem dosežemo kar največjo družbeno korist.40

Ker popolne konkurence nikjer ni, je nemogoče dosegati največjo družbeno korist in

je takšen pristop sporen.

Znotraj etike koristi ločimo še:

• Egoistična etika ali etika arogance

Če vsakdo skrbi za lastno korist, bo dobro za vse. Prav naj bi bilo vse, kar koristi

posamezniku ali združbi. Tako trdi Milton Friedman, da je edina naloga

managementa maksimiranje dobička oziroma neposrednih koristi za gospodarsko

družbo. Egoizem naj bi vodil k poštenju in popolnosti na dogi rok.41

Ker naj bi egoizem povezovali z neposredno koristjo "le zase", ni zaželen v družbi.

Udeleženci združbe prej ali slej odkrijejo egoistično ozadje in poskušajo nadomestiti

izgubljeno. Prav zato je egoistična etika koristna le na videz in kratkoročno.

• Etični utilitarizem ali dobronamernost42

Po tej teoriji upoštevamo pri presoji posledice, učinke dejanja in štejemo za moralno

tisto dejanje, ki zagotovi najboljše posledice-največjo blaginjo za največ udeležencev

39 Tavčar Mitja, Razsežnosti managementa, Skripta za podiplomski študij, Visoka šola za

management, Koper 2000, str.167 40 Glas Miroslav, Etika koristi ali etika dolžnosti, Tajnica, 5/2004, str.13-15 41 Tavčar Mitja, Razsežnosti managementa, str.167 42 Etični utilitarizem je bil osnovan v 19. stoletju s filozofom Jeremyjem Benthamom in Johnom

Stuartom Millom. Možina Stane, Tavčar Mitja, Kneževič Anan Nuša, Poslovno komuniciranje, Obzorja, Maribor 1995, str.428

34

v določenem položaju. Odločati moramo nepristransko in upoštevati interese vseh

ljudi enako.

Slabost utilitarne etike je v tem, da je težko natančno izmeriti stroške in koristi.

Nekaterih stvari kot so morala zaposlenih, psihološko zadovoljstvo, vrednost

človekovega življenja, se ne da meriti denarno. Če se jih ne da meriti, to pripelje do

nepopolne primerjave med stroški in koristmi in tako ne moremo zagotovo vedeti ali

je odločitev etična ali neetična. Slabost je tudi, da se pravice manjšine največkrat ne

upoštevajo.43

Na drugi strani se pri poslovanju srečamo s sklepanjem po logiki etike dolžnosti

(grško:deon-dolžnost), po deontološki logiki. Temelj poslovanja je zaupanje. Slednje

temelji na tem, da lahko verjamemo, da bo poslovni partner izpolnil obljube. Bistvo

etike dolžnosti je v tem, da pri poslovanju prevzamemo različne obveznosti in smo

dolžni nekaj storiti, ne glede na to, če nam tako ravnanje prinese neželene

obveznosti. Dolžnosti, ki nam z izpolnjevanjem prinesejo koristi, navadno niso

vprašljive, saj smo jih pripravljeni izpolniti. Težava nastane, če nam nekoč dana

obljuba v spremenjenih okoliščinah (spremenjeni valutni tečaj, spremenjene cene

dobrin) pomeni breme in z njo izgubimo pričakovano finančno korist.

Problem etike dolžnosti je, da je težko določiti, katere so tiste dolžnosti, ki jih

moramo pri poslovanju oz. v življenju nasploh spoštovati. Pojmovanje teh dolžnosti

je namreč povezano s kulturnim okoljem, s pogledom na svet in našo vlogo v njem,

zato je težko najti univerzalno veljaven seznam dolžnosti.44

Znotraj deontološkega koncepta sta se razvila predvsem dva modela ;

• Etika temeljnih človekovih pravic (Le-ta temelji na načelu, da je odločitev

etična, če ne krši temeljnih človekovih pravic, oz. načela, "da se vsa človeška

bitja rodijo svobodna in enaka po dostojanstvu in pravicah" ter prepoveduje

vsakršno razlikovanje ljudi zaradi rase, barve kože, spola, vere, političnega

prepričanja, narodnega in socialnega izvora ter premoženja.)

43 Frederick C. William, Davis Keith, Post E. James, Business and Society, Corporate Strategy, Public

Policy, Ethics, Sixth edition, McGraw-Hill Publishing Company, New York 1988, str.59-60 44 Glas Miroslav, ibidem str. 13-15

35

• Etika pravičnosti pravi, da je odločitev etična, če nikomur, ki ga zadeva

dejavnost menedžmenta oz. gospodarske družbe, ne povzroča krivice.

S koncepti etike se ni težko strinjati, težje jih je uporabljati pri odločanju. Etika se

ukvarja s snovanjem in uporabljanjem etičnih sodil za odločanje, ne pa z

vnaprejšnjim določanjem odločitev. Etika ne predpisuje odločitev, temveč le svetuje

sodila in potek za dobro odločanje.

Snovanje sodil za koristi je sorazmerno enostavno, mnogo zahtevnejše je snovanje

sodil na osnovi dolžnosti (deontološka etika).

Za analiziranje koristi je na voljo dolga vrsta modelov od računovodskih izkazov in

kalkulacij do analiziranja vrednosti in večfaktorskega analiziranja. V bistvu gre za

analiziranje materialnih in nematerialnih stroškov (žrtev) in koristi. Nekaj težav

povzroča upoštevanje več sodil tako za stroške kot za koristi. Najbolj preprosto je, če

se da koristi oziroma stroške vseh dejavnikov prevesti na skupno mersko enoto (npr.

denarno) in zasnovati t.i. funkcijo koristnosti.45

Področje temeljnih človekovih pravic ter pravičnosti najbolj okvirno urejajo zakoni,

ki so seveda temeljna sodila tudi za odločitev managementa. Znatno težje je najti

sodila za podrobnejše razsojanje o odločitvah z etičnega vidika. Iskanje sprejemljivih

in obveznih sodil se najlažje začne pri ugotovitvi, da imajo škodljive posledice

odločitve večjo težo pri razsojanju kakor koristi, ki jih prinaša le ta vpletenim.

Sodila (načela) pravičnosti obsegajo osnovne principe poštenja, enakopravnosti in

nepristranskosti. Pravičnost velja za postopke, z vsakomer ravnaj kot s sebi enakim,

in za izide: daj vsakomur, kar mu gre. Zagovarjajo tudi princip naravnih dolžnostih,

ki veljajo za odločitve managerjev: dolžnost pomagati drugim, če so v stiski ali

nevarnosti; dolžnost, da odločitve nikomur ne škodujejo; dolžnost, da odločitve ne

smejo povzročati nepotrebnega trpljenja.46

2.7 Etičnost na ravni posameznika

Za osebno moralo je značilen sistem norm, ki jih posameznik oblikuje sam in se v

45 Ivanjko Šime, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v

raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.32-33 46 Tavčar Mitja, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v

raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.32-33

36

skladu z njimi ravna v določeni življenjski situaciji. Takšne norme, ki usmerjajo

ravnanje posameznikov v odnosu do sebe, do drugih in do okolja, oblikuje vsak

posameznik bolj ali manj pod vplivom družbenih razmer v katerih živi.47 Etično in

moralno delovanje posameznika prispeva k ugledu posameznika kot bistvenega

dejavnika uspeha in osebnega zadovoljstva. Strateške, strokovne in etične odločitve

nastajajo na najvišjih ravneh managementa le te pa so povezane z intuitivnim

odločanjem.

Intuitivno odločanje je povezano z ustvarjalnostjo in zavzetostjo zato se od glavnih

managerjev pričakuje poznavanje filozofskih in etičnih konceptov poslovanja.

Uspešnost in učinkovitost managerjev je bistveno pogojena z osebnim moralnim

razvojem.

Moralni razvoj posameznika je večstopenjski proces. Teorija ločuje moralni razvoj

posameznika na tri glavne ravni in šest stopenj. Šest stopenjski model osebnega

moralnega razvoja skuša napovedati, kako se posamezniki v družbi odzivajo na

moralne dileme ter kako se odločajo v njih.48

Avtor modela je moralni razvoj posameznika razdelil na tri ravni pri kateri ima vsaka

raven dve stopnji.

Predkonvencionalna raven je povezana s stopnjama pokorščina in kazen ter z

instrumentalno stopnjo. Na tej ravni se ljudje odločajo zaradi kazni in nagrad kot jim

narekuje trenutni osebni interes.

• Za prvo stopnjo je značilno, da je vezana na otroštvo in se odločamo za

pravilno ravnanje samo za to, da se izognemo kazni in si prislužimo pohvalo.

• Na drugi instrumentalni stopnji se posameznik zaveda potreb drugih ter jih

upošteva.

Konvencionalna raven z medosebno stopnjo ter stopnjo reda in zakonitosti. Na tej

ravni se ljudje odločajo v skladu z vedenjem, ki je moralno po mnenju skupin in

institucij.

47 Ivanjko Šime, ibidem str.79 48 Kohlberg Lawrence, Journal of Philosophi , 1973, str. 70 v Možina Stane, Poslovna etika in

menedžment, URL: http://www.delavska-participacija.com/clanki/ID000808.doc

37

• Na medosebni stopnji je primerno vedenje tisto, ki prinaša pohvalo ker je všeč

prijateljem ali družini.

• Stopnja reda in zakonitosti je povezana s spoštovanjem avtoritet ter z

vzdrževanjem družbenega reda.

Principalna raven s stopnjama družbene pogodbe ter univerzalnih načel. Na tej ravni

ljudje presegajo avtoritete, pravila in norme ter se obnašajo v skladu s splošnimi

vrednotami družbe.

• Na prvi stopnji se posameznik zaveda, da obstajajo v družbi tudi nasprotujoči

si interesi in da je zakone in pravila potrebno včasih spreminjati. Absolutni

vrednoti sta življenje in svoboda.

• Na stopnji univerzalnih načel se posameznik vede po lastni vesti po normah, ki

izhajajo iz splošno veljavnih moralnih načel.

Posameznik napreduje skozi stopnje različno, saj je napredovanje odvisno od

dejavnikov kot so izobrazba, motiviranost, pripravljenost na prevzem odgovornosti

in drugih. Prvo in drugo raven dosegajo skoraj vsi, ne pa tretje, ki je pogojena s

prvimi dvema. Tretja raven je raven moralne zavesti, ki ima dve stopnji. Na prvi

stopnji so pomembne osebne pravice, ki jih varuje pravo in morala, medtem ko je na

drugi stopnji tretje ravni v ospredju racionalno pojmovanje pravic drugih, ki tudi

vplivajo na vedenje in ravnanje posameznika. Na tej ravni je posameznik prepričan

ne glede na nagrade ali kazni o upravičenosti moralnih norm in tu se dejansko

začenja prehod od morale k etiki.49

Fenomen moralne odgovornosti se kaže v tem, da subjekt nekega dejanja ali presoje

skupaj z njihovimi razlogi oziroma vzroki prevzame nase tudi posledice, ki jih ti

povlečejo za sabo. Odgovoren je le tisti, ki jemlje v zakup vse predvidene posledice

lastnih dejanj ali ocen. Analogen pojav na pravnem področju je fenomen obveznosti

oziroma obligacije. Samo v tem smislu lahko trdimo, da je odgovornost neke vrste

"moralna obveznost". Človek je moralno bitje, če ravna na lastno odgovornost

oziroma je pripravljen prevzeti nase njeno breme. Odgovarjati za nekaj pomeni

49 Podrobnejši prikaz modela dajem v prilogi 5 v razpredelnici.

38

gotovost subjekta, da lahko upraviči lastno ravnanje; gre za občutek, da ima prav in

da lahko legitimira lastno dejanje ali oceno. Odgovornost je pogum, da svoje

ravnanje izpostavimo najstrožji presoji lastnega jaza in okolja.50

V primeru, ko se nekdo čuti odgovoren samo za znane, predvidljive, obvladljive in

pričakovane posledice v okviru njegovih razsodnih in praktičnih moči, govorimo o

subjektivni odgovornosti.

V primeru, da odgovorni subjekt nekega dejanja brez zadržkov ali pomislekov

prevzame vse možne posledice lastnega ravnanja, ne glede ali so bile predvidene v

obliki, vsebini in razsežnosti, v kateri so se dejansko zgodile, pa govorimo o

moralnem stališču oziroma objektivni odgovornosti.

Pomeni, da je odgovornost razmerje, v katerem je posameznik pripravljen ponuditi

utemeljene razloge za svoje odločitve, postopke in izbrane cilje oziroma načine

delovanja.

2.8 Poslovna etika managementa

Osnovna naloga managementa je vodenje in obvladovanje gospodarskih družb v

skladu z interesi vplivnih deležnikov. Interesi so posledica kratkoročnih potreb in

dolgoročnih vrednot. Management ali poslovodstvo gospodarskih družb ima

objektivno največji vpliv na moralno poslovanje in obnašanje gospodarskih

subjektov. Moralno odločanje je vedno v skladu s prevladujočimi vrednotami

udeležencev v gospodarstvu in ima ideal v poslovni etiki. Vendar se zaradi trga,

konkurence in ozkih profitnih motivov moralni principi poslovanja velikokrat

ignorirajo in kršijo. Zaradi različnih vrednot in moralnih stališč nastanejo v

poslovanju moralne dileme, ki jih managerji morajo razreševati. Moralnih dilem ne

morejo razreševati zakoni in trg temveč jih razrešujejo managerji v skladu z

moralnimi pravili in zahtevami poslovne etike.

V poslovnem življenju je uspeh smisel in razlog, da se je vredno truditi in tvegati.

Vendar pa ga ni mogoče več meriti in izkazovati le z denarjem, prestižem,

položajem. Pomembno vlogo imajo tudi humane vrednote: kajti samo tisto življenje,

50 Jelovac Dejan, Podjetniška kultura in etika, Visoka strokovna šola za podjetništvo, Portorož 2000,

str.144-145

39

ki je dobro vodeno in v celoti usklajeno, izpolnjeno in smiselno, se lahko kot

pozitiven rezultat pokaže tudi v dobro vodenem poslu. Zato je primarna naloga

sodobnih poslovnežev ravno v tem, da razvijejo svojevrstno kulturo optimalizacije

vpliva, medsebojnega delovanja in medsebojne odvisnosti posameznikov in skupin v

stremljenju k splošnemu in osebnemu dobru.51

Pomembno je, da se managerji vselej v zadostni meri zavedajo vseh razsežnosti

odgovornosti za sprejete poslovne odločitve in obveznosti. Managerji s svojim

osebnim ravnanjem odločilno vplivajo na oblikovanje kulture institucije, zato je

pomembno, da so zgled zaposlenim in da si prizadevajo za take etične standarde, ki

upoštevajo interese vlagateljev in imetnikov poslovnih deležev, zaposlenih,

poslovnih partnerjev in širše javnosti.

Etika managementa je veda, ki obravnava načela o dobrem in zlem ter norme za

odločanje in ravnanje managementa po teh načelih. V kontekstu odločanja etika

managementa zajema razločevanje med odločitvami, ki so skladne z vrednotami

vpletenih, in odločitvami, ki s temi vrednotami niso v skladu. Morala managementa

pa se nanaša na pravila za odločanje in ravnanje managementa v skladu z etiko.52

Tako etika managementa zadeva vse dejavnosti managerjev, poslovna etika pa

zadeva etičnost delovanja organizacije v okolju. Poslovna etika in etika

managementa segata skupno na dve ravni etičnega ravnanja, in sicer na etiko v

okolju podjetja ter na etiko v podjetju53. Na tretjo raven etičnega ravnanja, ki zajema

etiko v zasebnem življenju managerjev, pa sega le etika managementa. Področja, ki

posegajo v etiko managementa so obsežna tako v zunajem kot v notranjem okolju

podjetja. Večina teoretikov se strinja, da so glavna področja managementa:54 delovna

razmerja, trg in trženje, strokovna in etična odgovornost ter podatki, družbeno okolje,

mednarodno okolje ter lastnina in dobiček.

51 Jelovac Dejan, ibidem str. 240-241 52 Tavčar Mitja, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v

raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.69 53 Poslovna etika v notranjem okolju podjetja (mikro raven) zadeva razmerja znotraj podjetja, med

sodelavci (pogoji dela, osebni razvoj, soupravljanje, nagrajevanje, napredovanje…) Tavčar Mitja, Razsežnosti managementa, Skripta za podiplomski študij, Visoka šola za management, Koper 2000, str.23

54 Podrobnejši opis področij in avtorjev glej v prilogi 4 v razpredelnici

40

V zunanjem okolju podjetja govorimo o poslovni etiki, ki zadeva razmerja podjetja s

poslovnimi partnerji in konkurenti- ter o družbeni odgovornosti managementa, ki

zadeva odnose razmerja z drugimi posamezniki, skupinami in organizacijami v

okolju. Na prvem mestu je morala managerjev do vlagateljev oziroma razpolagalcev

z organizacijo. Managerji niso le njihovi uslužbenci, temveč tudi zaupniki. Smotri,

interesi in vrednote vlagateljev imajo pri odločanju managerjev največjo težo.55

Manager se mora ravnati po načelih dobrega gospodarja, zaupnosti, zvestobe do

posebnih odgovornosti, izogibanja konflikta interesov, podrejanja zakonom,

delovanja v dobri veri, spoštovanja blaginje ljudi in ne nazadnje spoštovanja svobode

in ustavnih pravic drugih.

Tretja raven etike managementa zajema etiko v zasebnem življenju managerja.

Poslovna etika gospodarske družbe in osebna etika managerja niso vedno in nujno

enake. Poslovna etika gospodarske družbe mora upoštevati vse vrednote in interese

deležnikov. Primarni interesi so v notranjem okolju organizacije, ki mu management

mora zagotoviti obstoj in razvoj. Sekundarne interesne skupine prihajajo iz okolja, ki

ni neposredno povezano z osnovno dejavnostjo gospodarske družbe ampak je

posredno zainteresirano za dobro poslovanje podjetja (lokalna skupnost, civilna

družba, mediji, javnost idr.). Managerji si ponavadi v svojem razvoju iščejo

zaposlitev v gospodarskih družbah, kjer se njihova osebna moralna prepričanja

skladajo z moralo družbe. Ko pride do razhajanja med etiko posameznika in etiko

družbe nujno pride do konflikta, ki se ponavadi konča z odpustitvijo managerja.

Ustanovitelji postavijo management zato, da bi učinkovito obvladoval usmeritve in

delovanja organizacije pri uspešnem doseganju ciljev, ki so skladni z interesi

pomembnih udeležencev. Zato dobijo pooblastila le managerji, ki jim lastniki

zaupajo, zaupanje pa temelji na etičnosti odločanja in moralnosti delovanja

managerjev.

Danes se management v svetu in pri nas zaradi svetovne finančne in gospodarske

krize velikokrat povezuje z neetičnimi dejanji. Odločanje managerjev, ki ne temelji

na visokih moralnih načelih je lahko legalno ni pa legitimno. Zato je pomembno, da

se pri izbiri vodilnih kadrov poleg strokovnih upoštevajo tudi moralna merila.

55 Ivanjko Šime, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in management v

raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996, str.19-20

41

Poleg odločanja v korist vlagateljev se morajo managerji ukvarjati tudi z vprašanji ali

je dosledno odločanje v korist teh interesov združljivo z moralo drugih udeležencev.

Gospodarska družba vpliva na okolje s svojimi storitvami in proizvodi, delovnimi

mesti, ki jih ustvarja, davki, ki jih plačuje, z delom, ki ga daje dobaviteljem in

kooperantom, s kakovostjo in varnostjo, s črpanjem naravnih virov ter s kvarnimi

vplivi na naravno okolje.56

Glede na to, da gospodarska družba vpliva s svojim delovanjem na širše družbeno in

naravno okolje, se zahteve po etičnem in moralnem delovanju managerjev

gospodarskih družb širijo v smeri družbene odgovornosti. Delovanje gospodarskih

družb v korist javnega dobra vključuje skrb za okoljske, socialne in ostale potrebe

širše skupnosti.

Odgovornost managementa je torej večplastna: odgovornost vlagateljem in

imetnikom poslovnih deležev in odgovornost ostalim udeležencem v notranjem in

zunanjem okolju. Kot je razvidno je skrb za poslovno etiko predvsem v rokah

managerjev. Upoštevanje poslovne etike pri sprejemanju poslovnih odločitev in

obveznosti daje odlične usmeritve za sprejemanje dobrih in varnih poslovnih

odločitev in na njih temelječih obveznosti ter predstavlja najboljšo preventivo pred

odgovornostjo za slabo poslovno odločanje. Ker pa ima poslovna etika korenine v

etiki kot filozofski vedi, je managerjem v veliko pomoč obvezno vključevanje

temeljnih znanj o etiki kot o uporabni filozofiji v dodiplomske kot podiplomske

študijske programe. Večina družboslovnih visokošolskih institucij v Sloveniji ima

danes v svojem študijskem programu predmete poslovne etike in morale.

V okviru študijskih programov za posamezne poklice se poskuša opozoriti na vlogo

morale in etike v poslovanju in na možnosti kako prispevati k temu, da posameznik

kot nosilec podjetniške dejavnosti začne razvijati zavest o nujnosti in koristnosti

poslovno-moralnega oziroma etičnega poslovanja.

56 Tavčar Mitja, Etika in moralno delovanje managementa, Možina Stane et al, Management, Didakta,

Radovljica 1994a, str.138

42

3 POMEN IN VLOGA POSLOVNE ETIKE IN MORALE V

GOSPODARSKI PRAKSI

3.1 Nasprotje interesov udeležencev v družbi

Fenomen družbe je sestavljen iz podjetja (sredstva in delavci), družbenikov (imetniki

poslovnih deležev oziroma delnic) organov družbe in povezanosti družbe z okoljem

in trgom.

Tako člane družbe povezujejo skupni cilji in skupni interesi. Skupni cilj je cilj družbe

(razlog njene ustanovitve), skupni interesi pa so individualni interesi članov družbe,

ki pa so skupni zato, ker jih člani družbe lahko uveljavljajo le prek skupnega cilja

družbe.57

Uresničevanje skupnega cilja družbe je praviloma pravno urejeno, medtem ko

uresničevanje skupnih interesov ni predmet pravnega urejanja v takšnem obsegu kot

pri skupnem cilju. Med skupnim ciljem družbe in "skupnimi" interesi je nasprotje in

postopek uresničevanja nekonsistenten, kot je mogoče ugotoviti iz nasprotnih

interesov med posameznimi skupinami družbenikov, med posameznimi družbeniki in

med organi družbe.58

Tabela 2: Pri čakovanja posameznih interesnih skupin

Interesne skupine Primarna pričakovanja Sekundarna pričakovanja

Delničarji finančni donosi dodana vrednost

Zaposleni plača zadovoljstvo pri delu, šolanje

Kupci dobava dobrin /storitev kvaliteta

Kreditorji kreditna sposobnost jemalca varnost

Dobavitelji plačilo dobrin in storitev dolgoročni poslovni odnosi

Lokalna skupnost varnost prispevek lokalni skupnosti

Vlada pripravljenost sodelovanja izboljšana konkurenčnost

Vir: Connock Stephan, Johns Ted, Ethical Leadership, The Cromwell Pres, London

1995, str. 45.

57 Ivanjko Šime, Nasprotje interesov v gospodarski družbi, Podjetje in delo, 1995/5, str. 603 58 Ivanjko Šime, ibidem, str. 603

43

V družbi je najpomembnejši interes vlagateljev. Njihove interese v družbi zastopajo

managerji. Vlagatelji in imetniki poslovnih deležev managerjem poverijo oblast, da

bi učinkovito in uspešno dosegali cilje. Tako odnos med vlagatelji in managerji

temelji na nadzorovanju (strokovni vidik) in na zaupanju (etični vidik).59

Izid delovanja managerjev so odločitve katere želijo vlagatelji obvladovati, pomeni

usmerjati in nadzorovati. Pomembno je, da so te odločitve strokovno pravilne in

etično dobre. Etičnost odločitev je pomembna v odnosih med managerji in vlagatelji,

med managerji in zaposlenimi v organizaciji, med managerji in poslovnimi partnerji

ter konkurenti in med managerji in drugimi vplivnimi okolji organizacije.60

Glede strokovnosti odločitev je potrebno poudariti, da so managerji profesionalne

osebe, ki opravljajo določene storitve na trgu, za katere so potrebna strokovna

znanja. Tako se ravnanje managerja presoja po pravilih stroke in po običajih, ki

veljajo v določenem poklicu. Pri določitvi kakšna skrbnost se pričakuje od managerja

so predvsem relevantna avtonomna pravila gospodarskega prava, še zlasti poslovni

običaji, praksa, kodeksi ravnanja.

Torej je predpogoj za uspešno delovanje managementa učinkovito usklajevanje

različnih interesov udeležencev, s ciljem, da naj bo usklajevanje kar najbolj pravično

do vseh. Pomembno je, da prevladujejo kvalitativne vrednote in cilji poslovanja, ki

se kažejo v skrbi za zaposlene, okolje, kupce, konkurenco.

3.2 Pravno, etično in moralno varovanje vzajemno pogojenih različnih

interesov

Pomembno je poudariti, da pri urejanju gospodarskih razmerij velja temeljno načelo

svobodne gospodarske pobude (prvi odstavek 74. člena Ustave RS). Prav tako pa

ustava določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno

koristjo ter, da so prepovedana dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v

nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.

Odgovornost za poslovne odločitve je tako etična in pravna. Zveza med pravom in

etiko pa so v poslovnem svetu dobri poslovni običaji kot standard poslovne morale.

59 Tavčar Mitja, Interesi lastnikov in etika managementa, Profesionalna etika pri delu z ljudmi, Zbornik,

Maribor 1996, str. 191-197 60 Tavčar Mitja, ibidem, str. 191-197

44

Dobri poslovni običaji so istočasno trajni vir poslovne morale in etike.

Pomen standardov je v tem, da morala pogojuje ustreznost vsebine pravnega pravila

ter hkrati razbija težavo normiranja dinamičnosti in raznolikosti nekega družbenega

pojava. Z vključitvijo standarda pravna norma ustreznega ravnanja ne določi statično

temveč omogoča, da se potrebno ravnanje določi glede na posamezni življenjski

primer.

Načelo uporabe dobrih poslovnih običajev napotuje udeležence v obligacijskih

razmerjih k sprejemanju takšnih poslovnih odločitev in k takšnemu ravnanju, ki je v

skladu z dobrimi poslovnimi običaji. Tako dobri poslovni običaji gospodarskim

subjektom prepovedujejo ravnanja, ki nasprotujejo morali, in ravnanja, ki so nečastna

glede na interese nasprotne stranke.

Odgovornost za poslovne odločitve in obveznosti je opredeljena tudi v drugih

temeljnih načelih Obligacijskega zakonika.61

Načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti (9. člen OZ) nalaga udeležencem

obligacijskega razmerja dolžnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno

izpolnitev. Ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic je

opredeljeno s pravnim standardom "skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma

skrbnost dobrega gospodarja".

Načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ) nalaga udeležencem obligacijskih razmerij,

da so dolžni spoštovati poštenje in vestnost pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri

uveljavljanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij. Vestnost in poštenje

od udeležencev zahtevata, da si pri sklepanju in izvrševanju pravic ne prizadevajo

zgolj za uresničitev svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke.

Načelo prepovedi zlorabe pravic (7. člen) prepoveduje izvrševanje pravic iz

obligacijskih razmerij v nasprotju z namenom, zaradi katerega je pravica z zakonom

ustanovljena ali priznana.

Različni interesi udeležencev pa so varovani tudi preko organov družbe. Tako

nadzorni svet, v katerem delujejo člani, ki nimajo svojih posebnih interesov (kot

61 Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006, 40/2007, v nadaljevanju OZ)

45

delničarji ali delavci), lahko zagotovi zmanjšanje različnih nasprotij, ki ogrožajo

doseganje skupnega cilja družbe. Uprava mora neposredno varovati podjetje62 pred

družbo, nadzorni svet pa družbo pred družbeniki oziroma delničarji, vendar ne v

škodo podjetja. Z varovanjem družbe nadzorni svet varuje delničarje kot skupnost in

vsakega posebej pri uresničevanju njegovega individualnega interesa.63

Celovitost poslovno etičnega nastopanja na trgu obsega spoštovanje državnih

predpisov, katerih sankcioniranje zagotavlja pravosodni organ, spoštovanje kodeksov

poslovanja, dogovorov med strankama in pozitivnih poslovnih običajev, imenovanih

dobri poslovni običaji.

Tako se odnosi v podjetništvu ne morejo urejati le s pravom in prav tako s pravom ni

mogoče doseči, da bi podjetniška ravnanja bila moralno dobra, ker se s pravom lahko

prepreči nastajanje škode, ne more pa delovati v smeri, da postanejo udeleženci v

podjetništvu kot ljudje dobri oziroma boljši.64

Utrjevanje moralne odgovornosti pripomore občutku za pravičnost, solidarnost,

spoštovanje človeka. Prav tako uveljavljanje etične odgovornosti zmanjša rizik za

sankcije, ki so izvedene iz posameznih vrst pravne odgovornosti.

3.3 Etične dileme sodobne gospodarske družbe

Trg se stalno spreminja in izzivi so veliki. Etika gospodarske družbe obravnava

merila ravnanja gospodarske družbe glede na dobro in zlo. Vendar v današnji družbi

ne obstaja splošna opredelitev kaj je dobro oziroma kaj je slabo. Glede na to, da so

družbena pričakovanja do podjetništva vedno večja in so tako ekonomske kot

družbene narave, končna odločitev pogosto zahteva zamenjavo ene vrste

odgovornosti z drugo. Tako se poslovna okolja vse bolj soočajo z dilemami kot so:65

• Kako etično in odgovorno delujemo v praksi?

62 Podjetje je generičen pojem za skupek organiziranega premoženja, namenjenega za opravljanje

gospodarske dejavnosti, kateremu pravni red posredno preko družbe priznava status pravne osebe s pravicami in obveznostmi.

63 Ivanjko Šime, Nasprotje interesov v gospodarski družbi, Podjetje in delo, 1995/5, str. 610 64 Ivanjko Šime, Neznostna lahkotnost enotnosti in razdvojenosti med moralo, etiko in pravom, Dialogi,

1/2, 2008 Maribor, str. 21 65 Gruban Brane, So vaša poslovna ravnanja skladna z globalnimi standardi?,

URL:http://www.dialogos.si/slo/objave/clanki/kodeksi/

46

• Kako ravnajo naši zaposleni do ključnih deležnikov in javnosti organizacije?

• Ali sploh obstaja skupen občutek za pravilna ravnanja med vsemi

zaposlenimi v organizaciji?

• Katera so področja tveganj ali izpostavljenosti, ki jim je potrebno vsebinsko

nameniti največjo pozornost?

• Kaj lahko storimo, da področja največje izpostavljenosti in tveganj, bolje

obvladamo?

• Ali je res, da samo s spoštovanjem in delovanjem v skladu z zakonodajo

ravnamo tudi poslovno etično?

Obstajajo mnenja da so etične dileme gospodarskih družb pogojene s poslovno

filozofijo managementa.66 Pri tem lahko vodstvo izhaja iz filozofije socialnega

darvinizma, makijevilizma, etičnega relativizma, legalizma, moralnega legalizma,

socialne obveznosti ali čistega pragmatizma. Vsak pristop ima svoje moralne dileme.

Pri razreševanju poslovno moralnih dilem je eno izmed meril etičnega ravnanja tudi

Zlato pravilo, katerega smisel je, da ravnaš tako, kakor bi si sam želel biti

obravnavan v moralno zapleteni poslovni situaciji.

Vrednost Zlatega pravila je predvsem v tem:67

• zlato pravilo sprejema večina ljudi, eno izmed osnovnih pravil medosebnih

odnosov je iskanje skupnih točk z drugimi;

• da ga ni težko razumeti; ni potrebno poznavanje prava in filozofskih stališč,

preprosto si morate zamisliti sebe v koži druge osebe.

Uporaba Zlatega pravila je le eno izmed meril etičnega ravnanja in hkrati tudi vodilo

za:

• prepoznavanje etične dimenzije-ali je problem, vprašanje oziroma odločitev

etična, pravilna.

66 Poldrug Najla, Suvremeni menadžment, Izazovi menadžmenta u 21. stoljeću, Menadžerska etika,

Ekonomski fakultet Zagreb, 2008 ,str. 9-10 67 Remškar Filip, Družbena odgovornost in poslovna etika, URL:

http://www.zkps.si/doc/uniapac_v_lj_08/Remskar_SLO_Poslovna_Etika_Formatirano_2008_05-09

47

• ugotavljanje dejstev in dobro poznavanje okoliščin, ki so potrebni pri

odločanju (katera dejstva so najpomembnejša? Kdo je udeležen v situaciji?

Koga vse lahko naša odločitev zadeva? Katere vrednote so prisotne? Ali gre za

vprašanje zaupanja, spoštovanja, iskrenosti, škodovanja, pomoči, pravičnosti)

• tehtanje med alternativami glede na različne dimenzije etičnega (katera izbira

bo privedla do kar največ dobrega in koristi in kar najmanj slabega, kako se

posamezne alternative skladajo z upoštevanjem pravic vseh vpletenih)

• uporaba pravičnih in poštenih meril do vseh udeležencev

• preverjanje kako se sam počutim glede te odločitve.

Za lažje etično odločanje je bilo razvito veliko modelov, ki naj bi pomagali

managerjem, da bodo odločitve tako strokovne kot tudi etične.68

Med drugim je bilo ugotovljeno, da na etično organizacijsko kulturo ne vplivajo

najbolj eksplicitni elementi organizacijske kulture: jasnost vizije, ciljev, poslanstva in

vrednot organizacije ali pa recimo razpoznavnost elementov organizacijske

identitete, ampak implicitni dejavniki: konkretna vedenja in zgledi, zlasti vodij,

skupna prepričanja, vedenjske norme in drugi očem bolj skriti dejavniki

organizacijske kulture. Prav ti namreč v veliko večji meri določajo način ravnanja in

vedenja organizacije in njenih posameznikov, kot pa v kodeksih in poslovnikih

napisana, formalna "pravila igre" ali zapisane "uradne vrednote". Kontradiktorna ali

sporna vedenja organizacijskih vodij imajo tako recimo daleč večji vpliv na etičnost

notranje organizacijske kulture, kot pa še tako jasno oblikovane, artikulirane in

komunicirane formalne vrednote organizacije zapisane in deklarirane v kodeksih

poslovnega vedenja!69

Glede na navedeno lahko zaključim, da je glavna in temeljna predpostavka poslovne

etike brezkompromisna poštenost poslovanja in delovanja v smislu Hipokratovega :

68 Glej prilogo 3 "Drevo etičnega odločanja"; Bagley Constance E: The Ethical Leader*s Decision Tree,

Harvard Business Review, Boston 2003, 2 str. 19 69 Gruban Brane, So vaša poslovna ravnanja skladna z globalnimi standardi?,

URL:http://www.dialogos.si/slo/objave/clanki/kodeksi/

48

Primum nihil nocere (Predvsem nikomur škoditi).70 Bistvo je v nas samih, v želji

vsakega posameznika, da naredi pravo stvar. Zato imajo gospodarstveniki potrebo po

strokovnem znanju in visoki stopnji moralne vesti. Vest brez strokovnega znanja je

nekoristna. Strokovno znanje brez vesti pa je lahko nemoralno in zelo nevarno.

3.4 Poslovna etika in uspešnost gospodarske družbe

Temeljni smisel delovanja gospodarske družbe je ustvarjanje poslovnega uspeha.

Vendar ustvarjanje dobička brez etičnega delovanja ne vodi k uspešnemu upravljanju

družbe na dolgi rok. V okviru svojega delovanja mora družba upoštevati tudi ostale

udeležence, saj uspešna konkurenčna strategija v poslovnem okolju temelji na

uravnoteženem zasledovanju interesov vseh ključnih udeležencev v poslovanju

organizacij. Družbena uspešnost pomeni udejstvovanje gospodarske družbe v okolju

pri dejavnostih, ki lahko pomagajo k boljšemu poslovnemu uspehu družbe. Uvajanje

etičnega poslovanja mogoče na začetku poveča stroške in zmanjša koristi,

dolgoročna vrednost družbe pa se povečuje.

Tako so etične in odgovorne organizacije v letih 1950-90 rasle po 11,3% letno, Dow

Jones povprečje pa je znašalo 6,2%.

Iz tega lahko razberemo, da etično poslovanje pozitivno vpliva na poslovni izid in ne

škoduje delničarski vrednosti. Med prednosti etičnega poslovanja bi lahko šteli:71

• boljše finančne rezultate,

• nižje stroške poslovanja (npr. okoljevarstveni ukrepi in izboljšanje delovnih

pogojev nižajo stroške zaradi manj odpadkov in neučinkovitosti ter boljše

produktivnosti),

• višji ugled blagovne znamke in posledično večja prodaja ter lojalnost kupcev

• višja produktivnost in kakovost (izboljšanje delovnih pogojev vodi k višji

produktivnosti, nižji stopnji napak, manj odsotnim z delovnega mesta,

uspešnejšemu privabljanju in ohranjanju delavcev),

70 Mazi Nina, Etične dileme sodobnih poslovnežev, Kapital, št.303,

URL:http://www.revijakapital.com/kapital/zivljenskislog.php?idclanka=995 71 Johnson Richard, Nujnost za trajnostni razvoj na globalni, nacionalni in korporativni ravni, Glas

gospodarstva, december 2002, str.20

49

• boljši dostop do kapitala ( vključno s kapitalom investicijskih skladov in

portfeljev, ki upoštevajo etiko, okoljsko in družbeno odgovornost podjetij).

Prednost izkazovanja etičnega ravnanja gospodarskih družb je tudi ta, da postane

država zanimivejša za dolgoročno družbeno odgovorne naložbe, ki prispevajo k

trajnostnemu razvoju države in posledično k večji kakovosti življenja njenih ljudi.72

Zaključim lahko, da gospodarska družba, ki gradi svoje pozicije na moralnih načelih,

ki temeljijo na poštenju, vestnem delu, zaupanju in spoštovanju dogovorov ter

odgovornem ravnanju do vseh interesnih deležnikov družbe, si zagotavlja

dolgoročno uspešnost v poslovanju.

3.5 Potreba po institucionalizaciji poslovne etike

Prepričanje, ki je veljalo dolga stoletja, da so poslovni ljudje in morala ter etika med

seboj skoraj nezdružljive kategorije, se v razvitih in demokratičnih državah počasi

spreminja. Šele v zadnjih dveh desetletjih se začenja razprava o potrebi regulacije

podjetništva tudi z moralnimi in etičnimi pravili.

Promet blaga in storitev je primarno urejen z ekonomskimi zakonitostmi, pravo pa

korigira in pospešuje te ekonomske zakonitosti zaradi uresničevanja širših družbenih

interesov.73

Zakoni so prvo oziroma najnižje vodilo za etične vidike odločanja, vendar pri

etičnem odločanju in moralnem ravnanju zgolj pomagajo, ne pa tudi zadoščajo, saj:74

a) ne morejo predpisati vsega, kar je ob določenih pogojih pametno in pošteno;

b) noben zakon ne more natančno predvideti vseh možnih primerov in okoliščin v

konkretnem poslovnem življenju.

Glede na navedeno ter zaradi dinamičnosti ter spremenljivosti družbenoekonomskih

razmerij, se nujno pojavlja potreba po določenem fleksibilnem instrumentariju, ki naj

bi korigiral pravno urejanje teh razmerij.

72 Johnson Richard, ibidem, str.20 73 Ivanjko Šime, Trg in poslovna morala, Svetovalec, priloga gospodarskega vestnika, Ljubljana

28/1998, str. 57 74 Jelovac Dejan, Poslovna etika, skripta, Univerza v Ljubljani, Študentska organizacija Univerze v

Ljubljani, Ljubljana 1998, str. 99

50

K temu lahko prispevajo moralne norme, ki sledijo poslovni praksi ter za konkretni

primer določijo takšno ravnanje, ki ga poslovna praksa pričakuje.

V praksi se že uvaja institucionalizacija poslovne etike v obliki lastnih in skupnih

etičnih kodeksov, oblikovanja etičnih odborov, etičnih treningov, svetovalcev za

etična vprašanja (etik).

Etični kodeksi so eksplicitno zapisana pravila in norme o temeljnih vrednotah,

načelih in standardih kateri usmerjajo družbo pri doseganju zastavljenih ciljev in

smotrov. Etični kodeksi lahko pomagajo pri rutinskih odločitvah, ki se običajno

ponavljajo lahko pa so tudi škodljivi, če se nekritično uporabljajo za vse primere

enako brez upoštevanja konkretnih okoliščin. V teoriji o poslovni etiki se omenja

osem načel kot izhodišče za sestavljanje globalnih etičnih kodeksov75

3.5.1 Načelo zaupljivosti (ang. Fiduciary principle)

Načelo v prvi vrsti obravnava upravo, kot tisto, ki ji je bilo zaupano premoženje

organizacije, da bi z njim čimbolje ravnala. Govori o prizadevnosti in predanosti, o

izogibanju navzkrižju interesov in zapoveduje, da ti zaupniki postavijo interese

organizacije pred svoje lastne interese. Izogibati se morajo lahkomiselnemu ali

neprevidnemu in malomarnemu ravnanju. To načelo je temeljna podlaga ekonomije

in je zato tudi izhodiščna zaveza za kodekse poslovnega ravnanja.

3.5.2 Načelo lastnine (ang. Property principle)

To načelo je osrednje za zagotavljanje dobrega posameznika in družbe in najvišji test

vsakega etičnega sistema. Načelo je izrednega pomena v današnjih časih, ko so

najpomembnejša neopredmetena sredstva. To načelo vsebujejo le redki kodeksi,

najverjetneje zaradi samoumevnosti samega načela.

3.5.3 Načelo zanesljivosti (ang. Reliability principle)

To načelo prinese v poslovni svet neke vrste zanesljivost v splošnem toku

nepredvidljivosti in prav to je osnovna ideja pogodbe, saj z obljubo prenesemo

izbiro, ki je bila moralno nevtralna v moralno obvezno. Najbolj splošno bi to načelo

75 Paine Lynn Sharp, Deshpande Rohit, Margolis Joshua, Bettcher Kim Eric, Up to Code: Does Your

Company *s Conduct Meet World Class Standards?, Harvard Business Review, Boston, 2005, št. 12, str.122-123

51

lahko opisali kot obljubo, ki jo lahko izpolnimo.

3.5.4 Načelo preglednosti (ang. Transparency principle)

Načelo zagotavlja natančnost, resničnost in razkrivanje informacij. Etična vrednota,

ki je tukaj vključena je ne laži. Ta je brezčasna. Preglednost zagotovi, da se podpirajo

dostojanstvo in svoboda, pametni proces odločanja, širjenje in napredek znanja,

kooperacijo, ekonomsko učinkovitost, preprečevanje korupcije in pravo vrednost

resnice.

3.5.5 Načelo dostojanstva (ang. Dignity principle)

Načelo dostojanstva obravnava spoznanje, da vodstvo in zaposleni niso zavezani le

sebičnim interesom organizacije ali lastnikom, ampak morajo spoštovati številne

druge ljudi. Uveljaviti želi izhodiščni etični koncept, spoštovanje človeka,

upoštevanje njegovega zdravja, varnosti, svoboščin in zasebnosti brez vsiljevanja,

zlorab ali kršitev, brez slehernega poniževanja.

3.5.6 Načelo poštenosti in pravi čnosti (ang. Fairness principle)

To načelo spodbuja načelo sodelovanja, preživetja skupine, legitimnosti delovanja.

Zaslediti je vprašanja reciprocitete, svobodno konkurenco, pravičnost

menjave,…Tukaj se srečamo z različnostjo zornih kotov in pogosto tudi legitimno

različnostjo kaj poštenost ali pravičnost sploh je.

3.5.7 Načelo družbenosti (ang. Citizenship principle)

Načelo družbenosti poskuša združiti pogosto povsem nezdružljive poglede na širša

družbena vprašanja, vprašanja aktivizma, ipd. Glede nekaterih direktiv s tega

področja pa velja univerzalno soglasje: dosledno in brezkompromisno spoštovanje

zakonodaje in regulative, izogibanje slehernemu podkupovanju javnih uslužbencev,

izogibanje neprimernemu političnemu udejstvovanju, prepoznavanje in spoštovanje

vloge in pristojnosti vladnih organov, nevtralizacija in odprava škodljivih posledic

organizacije na okolje. Načelo tudi upošteva, da organizacija ni zgolj en sam

državljan, posameznik.

3.5.8 Načelo odzivnosti ( ang. Responsiveness principle)

Načelo govori o tem, da se mora organizacija, podjetje ali ustanova bolje zavedati

52

odnosov z različnimi deležniškimi skupinami, ki jih zadeva delovanje organizacije in

imajo upravičene razloge za zaskrbljenost ali celo legitimno pravico do večje

odzivnosti organizacije (kupci, lokalne skupnosti, zaposleni, naložbeniki).

Predstavljena načela so univerzalna in temeljijo na teoriji etike ter poskušajo

pomagati gospodarskim subjektom pri institucionalizaciji etičnih norm.

Etični odbori presojajo ali je zaposleni v konkretnih okoliščinah deloval v skladu z

etičnimi načeli ali ne. Neetično obnašanje bi moralo biti kaznovano z opozorilom,

opominom, disciplinskim postopkom, v skrajnem primeru tudi z odpustitvijo.

Etični programi in šolanje se izvaja v obliki seminarjev, ki zaposlene seznanijo z

uradno politiko gospodarske družbe glede etičnih situacij in pokažejo kako to

politiko uporabijo pri vsakdanjem odločanju. Poleg tega pa so odgovorni, da

razvijajo strategijo in upravljanje katero bo zagotavljalo, da se etične norme tudi

izvajajo v družbi. Bistvo je, da svojim delavcem vzbudijo željo po etičnosti

Zagovorniki za etična vprašanja - njihova pristojnost je, da preiskujejo etične

pritožbe in prikažejo etične neuspehe višjemu managementu. Pomembno je, da se

zagotovi anonimnost in varnost posameznika.

Uvedba telefonskih številk – prednost uvedbe telefonskih številk je v tem, da tretja

oseba, ki ni vključena v konkretno etično dilemo nudi pomoč pri iskanju prave etične

odločitve. Tako lahko lažje nepristransko oceni situacijo in poda možnost za rešitev.

Etična revizija pomeni lastno kontrolo, ki odkriva odklone od etičnih načel nekega

gospodarskega subjekta. O teh odklonih morajo managerji napisati poročilo. S tem je

povezana tudi odgovornost managerjev, da seznanijo (novo) zaposlene o etičnih

načelih, ki veljajo v gospodarski družbi.76

Podjetniki se vse bolj zavedajo kako pomembno je vrednotiti poslovno ravnanje tudi

z moralnega in etičnega vidika, saj moralne in etične norme prispevajo k temu, da se

tudi skozi podjetništvo oblikujejo nosilci podjetništva kot humane in pokončne

76 Pavlovič Karmen, Vloga managerjev in analitikov pri vzpostavljanju etičnosti v poslovanju podjetja,

diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2007, str.19

53

osebnosti in da se tudi v poslovnem svetu uveljavlja menjalna in delitvena pravičnost

na področju gospodarstva, ki je minimum etičnega vrednotenja poslovanja.77

77 Ivanjko Šime, Trg in poslovna morala, Svetovalec, priloga gospodarskega vestnika, Ljubljana

28/1998, str.60

54

4 POSLOVNA ETIKA IN MORALA V SLOVENSKI GOSPODARSKI

PRAKSI

4.1 Vloga, pomen, stališča in sodbe Častnega sodišča Gospodarske

zbornice Slovenije glede poslovne morale

Pri Gospodarski zbornici Slovenije obstaja na podlagi 33. člena Zakona o

gospodarskih zbornicah78 častno sodišče, ki je neodvisen in samostojen organ.

Častno sodišče ima bogato tradicijo, saj je Zbornično razsodišče (1929-1940),

delovalo v okviru Zbornice za trgovino in obrt in industrijo v Ljubljani, že od leta

1929, od takrat dalje pa deluje neprekinjeno v zborničnem okviru pri njenih pravnih

naslednicah, tako sedaj pri Gospodarski zbornici Slovenije. Častna sodišča naj bi

imela preventivno vlogo na področju utrjevanja poslovne morale in dobrih poslovnih

običajev ter naj bi bila na nek način "vest gospodarstva".

Častno sodišče ugotavlja kršitve dobrih poslovnih običajev in skladno s postopkom,

ki ga določa Pravilnik o organizaciji in postopku pred Častnim sodiščem pri

Gospodarski zbornici Slovenije, izreka tudi ukrepe kršiteljem. Vendar častno sodišče

ni le represiven organ, temveč je njegova primarna naloga ugotavljati vrste kršitev in

priporočati poslovno etično ravnanje. V tem smislu ima z drugimi organi zbornice

pomembno vlogo pri oblikovanju aktov o dobrih poslovnih običajih, imenovanih

kodeksi.79 Častno sodišče je pristojno za ugotavljanje kršitev dobrih poslovnih

običajev le za članice gospodarske zbornice. Istočasno častno sodišče skrbi za

razvijanje dobrih poslovnih običajev med članicami zbornice.

V zvezi s posameznimi pojavnimi oblikami ravnanj na trgu pa predsedstvo častnega

sodišča lahko tudi posebej oblikuje stališča, ki niso sodbe (npr. stališče o tem kdaj

gre za premijski posel).80

78 Zakon o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, 60/2006) 79 Penko Natlačen Metka, Uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev v podjetništvu,

URL:http://www.gzs.si/slo/storitve/poslovne_informacije/pravna_podrocja_in_predpisi/ 80 Gospodarska zbornica se je vključila tudi v reševanje primera, ko je švicarsko podjetje EucoDATA

pošiljalo podjetjem, predvsem iz vzhodne Sloveniji, neke vrste obrazec za evropski katalog podjetij. Pri tem je podjetja pozvalo, naj preverijo svoj naslov in ga po potrebi popravijo, podpišejo in žigosajo dokument ter naj ga vrnejo na naslov EucoDATA v Švici. Mnoga slovenska podjetja so to storila, čez kako leto pa so prejela račun za 1650 CHF. Ko so preverili na kaj se ta račun nanaša, so podjetja ugotovila, da so ob vračilu obrazca naročili objavo svoje družbe v katalogu, in sicer po ceni 1620 CHF na leto in to kar za 5 let naprej. Pri tem je šlo za prevaro naročnikov. Gospodarska zbornica je skušala posredovati preko švicarske zbornice a žal neuspešno. (Vir: GZS)

55

Pomembno vlogo ima častno sodišče tudi, ko na zahtevo gospodarskega subjekta, ki

želi sodelovati pri mednarodnih projektih, izdaje potrdilo, da zoper gospodarskega

subjekta pred častnim sodiščem ni bil sprožen postopek zaradi kršitve dobrih

poslovnih običajev. V tem primeru lahko govorimo o pozitivni motivaciji, ki

spodbuja spoštovanje poslovne morale.

"Obnašanje ljudi v družbi in tudi udeležencev v poslovnih razmerjih je vedno

usklajeno s pravili morale, vendar je vprašanje, ali so ta pravila dobra ali slaba. Če ne

utrjujemo pozitivnih, dobrih moralnih pravil, se nujno ustvarjajo negativna moralna

pravila oziroma pravila, ki jih ne moremo šteti za dobra, vendar obstajajo in delujejo

na obnašanje udeležencev v poslovnem življenju."81 Če želimo da so častna sodišča

učinkovita, je potrebno na kršitve dobrih poslovnih običajev javno opozarjati v

tiskanih in elektronskih medijih ter javno pohvaliti gospodarske subjekte, ki

spoštujejo dobre poslovne običaje. Spoštovanje dobrih poslovnih običajev je tudi

pomembna konkurenčna prednost gospodarskih družb na dolgi rok. Konkretna

sankcija gospodarskega okolja do gospodarskih družb, ki so kršile dobre poslovne

običaje in poslovno moralo, je lahko v bojkotu takih družb.

Postopek pred častnim sodiščem je urejen s Pravilnikom o organizaciji in postopku

pred Častnim sodiščem pri Gospodarski zbornici Slovenije (sprejet in spremenjen

oktobra 2000) ter ga lahko sproži vsak državljan Republike Slovenije, vsak

gospodarski subjekt ter vsi pristojni organi, ki v raznih postopkih ugotavljajo kršitve.

Interes gospodarstva v postopku zastopa tožilec častnega sodišča v primeru, ko na

podlagi dane prijave tožilec vloži obtožni predlog. Postopek sam pa je neodvisen od

sprožitve in zaključka drugih kazenskih ali civilnih postopkov, prav tako sodnih ali

nesodnih. Govorimo o popolni avtonomnosti pri odločanju častnega sodišča. Edina

vezanost, ki obstaja med delom častnega sodišča in drugih sodnih in nesodnih

organov je dejstvo o ugotovitvi odgovornosti za kršitev dobrega poslovnega običaja,

ki oškodovancu v civilnem postopku pred rednim sodiščem služi kot podlaga za

odškodninski zahtevek in tega ni potrebno več ugotavljati v predhodnem sodnem

postopku. Pomembna izjema je tudi, da se v postopkih pred častnim sodiščem ne

uporabljajo pravila "res iudicata" (že razsojena zadeva).

81 Ivanjko Šime, Trg in poslovna morala, Gospodarski vestnik, Ljubljana 28/1998, str.63

56

Sam postopek se začne z vložitvijo obtožnega predloga, s katerim tožilec častnega

sodišča odloči, ali se bo postopek v zvezi z ugotavljanjem kršitve dobrega

poslovnega običaja nadaljeval. Obtožena stranka ima pravico navesti vse argumente

v svojo obrambo najprej v odgovoru na obtožni predlog, v ustnem zagovoru na

glavni obravnavi in prav tako z vložitvijo eventualne pritožbe. Pregon lahko v

določenih primerih prevzame tudi oškodovanec. Stranki v postopku pred častnim

sodiščem sta torej tožilec častnega sodišča, ki zastopa interes gospodarstva (na

podlagi vložene pobude) in obdolženi gospodarski subjekt. V njegovem imenu je

pozvan pred senat poslovodja družbe. Večinoma se direktorji osebno udeležijo

obravnav; v nekaterih primerih pa pooblastijo tudi odvetnike. Vloga odvetnika v

postopku pred častnim sodiščem ni identična tistemu kot zagovorniku obdolženca v

kazenskem postopku.82

V primeru, ko je gospodarski subjekt odgovoren za kršitev, mu senat izreče enega od

ukrepov:

• opozorilo za najblažje kršitve

• opomin za težje kršitve

• javni opomin za najtežje kršitve dobrih poslovnih običajev.

Kot kršitve dobrih poslovnih običajev in poslovne morale štejejo na podlagi 81. člena

Statuta Gospodarske zbornice Slovenije zlasti:

• kršitve in izigravanje predpisov in uzanc,

• kršitve sprejetih obveznosti,

• dejanja, ki povzročajo in utegnejo povzročiti škodo drugim,

• druge kršitve pravil o medsebojnih razmerjih, ki ogrožajo pravice drugih,

oziroma kako drugače prizadenejo njihov interes.

Kršitev je storjena ne samo z izrecno kršitvijo določenega predpisa, medsebojnega

82 Penko Natlačen Metka, Častno sodišče pri GZS pri Gospodarski zbornici Slovenije in Kodeks o

dobrih poslovnih običajih pri poslovanju z nepremičninami, URL:http://www.gzs.si/slo/storitve/poslovne_informacije/pravna_podrocja_in_predpisi/

57

dogovora ali pogodbe, temveč predvsem s samim obnašanjem v poslovnem prometu,

s katerim gospodarski subjekt krši uveljavljena pravila v medsebojnih razmerjih

nastopanja na trgu.

Postopek pred častnim sodiščem je treba sprožiti v roku enega leta od storitve

kršitve; ko postopek teče, pa zastara ugotavljanje kršenja dobrega poslovnega običaja

v dveh letih od storitve kršitve. V takem primeru se postopek ustavi.

4.2 Organizacija in postopek delovanja častnega sodišča pri GZS

Častno sodišče postopa v senatu, ki mu predseduje predsednik senata, ki je

univerzitetno diplomirani pravnik. O pritožbah, ki jih stranka (tožilec ali gospodarski

subjekt) vloži zoper odločbo častnega sodišča, pa odloča častno sodišče druge

stopnje, kjer so v senatu vsi člani univerzitetno diplomirani pravniki s pravosodnim

izpitom. Drugostopna odločitev je dokončna in zoper njo ni več pravne poti.

58

Shema 2: Postopek pri Častnem sodiš ču GZS

Prijava Prijavitelj

Vpisna številka Vložišče

Obtožni predlog Tožilec pri častnem

Odgovor na obtožni Stranka

Obravnava Senat I. stopnje

Odločba Predsednik senata

Pritožba Stranka

Seja senata II. stopnje Senat II. stopnje

Odločba Predsednik senata

Izterjava stroškov Računovodstvo GZS

Arhiviranje Arhivar v Knjižnici

Odpis v vpisniku Sekretar Častnega sodišča

Izvršitev odločbe Sekretar Častnega sodišča

DEJANJE IZVAJALEC

59

Shema 3: Organizacija Častnega sodiš ča

Predsednik GZS

Predsednik

Častnega

sodiš ča

Predsedstvo

častnega sodišča

Senat I.

Senat II.

Tožilec Častnega

sodišča Sekretar Častnega

sodišča

Službe GZS:

Vpisnik ČS ( v knjižnici)

vložišče

strojepisnica

tajništvo (v tajništvu Pravne

službe)

računovodstvo

arhiviranje (knjižnica)

60

4.3 Etičnost slovenskih managerjev

Beseda manager je nastala okoli leta 1500 v Benetkah. Izvira iz besede "mano" kar

pomeni dlan. Manager torej za roko vodi ljudi, jih usmerja, pelje v pravo smer.83

Manager ima ključno vlogo pri uspešnosti razvoja gospodarske družbe, zato je

spoštovanje managerske etike eden izmed pogojev za verodostojnost vodilnega

managementa. Upoštevanje etičnih načel je pomembno tako pri samem vodenju

družbe kot pri managerskem ravnanju na področju družbene odgovornosti podjetja

ter so v oporo pri sprejemanju odločitev, pri pravilni presoji potrebnih vrednot in pri

iskanju pravih odgovorov na mnoga nova vprašanja, ki jih zastavljajo stalno

spreminjajoče se razmere.84

Načela managerske etike pri nas in v tujini opredeljujejo kodeksi managerskih

organizacij tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Čeprav imajo

najpomembnejša načela managerske etike mednarodno veljavo, globalno veljavo, je

v posameznih okoljih, tako tudi v slovenskih razmerah, mogoče najti specifična

vprašanja.85

Če pogledamo slovenski Kodeks upravljanja javnih delniških družb86 vidimo, da

šteje za uspeh gospodarske družbe samo povečanje vrednosti podjetja in s tem

povečanje bogastva delničarjev oziroma drugih lastnikov, vsi drugi cilji pa morajo

biti posebej navedeni v statutu.

Tudi Kodeks etike Združenja manager87 je nekoliko zastarel. Prva točka zavezuje

ravnanje managerjev k nenehnemu večanju blaginje zaposlenih in vseh drugih,

katerih materialni položaj je odvisen od delovanja gospodarske družbe. Za

tranzicijsko obdobje in takratno idealiziranje državne blaginje je to razumljivo,

vendar za današnje razmere preveč enostransko.

83 Cimerman Mitja et. al., Manager, prvi med enakimi, GV Založba, Ljubljana 2003, str.10 84 Krašovec Tone, Managerska etika, URL: http://www.gibanje.org/?id=741 85 Krašovec Tone, ibidem 86 Kodeks upravljanja javnih delniških družb (Uradni list RS, 118/2005) 87 Kodeks etike Združenja manager URL: http://www.zdruzenje-manager.si/si/o-

zdruzenju/dokumenti/kodeks-etike/

61

Kodeks podjetniške kulture za katerega si prizadeva Gospodarska zbornica, da bi se

uveljavil v praksi, pa obravnava odnose med podjetništvom in širšim družbenim

okoljem, ob spoznanju, da gospodarski subjekt ni izključno namenjen ustvarjanju

dobička, temveč izpolnjuje tudi potrebe okolja. Izpostavljena so vprašanja odnosa

družbe do okolja, vprašanja odnosov med udeleženci v podjetništvu (ustanovitelji,

družbeniki, delničarji, delavci in poslovnimi partnerji) ter razmerja med

gospodarskim subjektom in družbo ter državo. Prav tako lahko kodeks predstavlja

podlago za sprejem lastnih kodeksov v posameznih gospodarskih subjektih ter

predstavlja podlago za sankcioniranje kršiteljev dobrih poslovnih običajev.88 Namen

kodeksa je tudi spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih subjektov v smislu

uresničevanja dobrih poslovnih običajev, morale in etike deležnikov v medsebojnih

razmerjih. Obravnava temeljna načela delovanja gospodarskih družb ter spodbuja

gospodarske družbe k ustvarjalnemu podjetništvu zasnovanem na znanju, dobrih

poslovnih običajih in pogumu za soočanje s podjetniškimi izzivi.

Nekatere slovenske gospodarske družbe sledijo uveljavljeni praksi na področju

etičnega poslovnega ravnanja in oblikujejo etične kodekse. Kot primer navajam

Pravila ravnanja za zaposlene v podjetjih skupine Helios. V uvodnem delu zasledimo

artikulirane vrednote družbe, ki jim sledijo pravila ravnanja za zaposlene in za vodje.

Prav tako v družbi nameravajo s številnimi sistemskimi, promocijskimi,

izobraževalnimi in komunikacijskimi ukrepi utrditi kodeksna načela v organizacijsko

kulturo družbe. Tudi v Leku so sprejeli svoj kodeks- Novartisov Code od Conduct,

kjer v zgoščeni in jedrnati obliki sledijo etičnim, družbenim in okoljskim usmeritvam

glede odgovornosti do zaposlenih, poslovnih partnerjev, vladnih institucij in javnosti

nasploh. Kodeks naslavlja zadolžitve posameznikov, vprašanja diskriminacije,

konfliktov in navzkrižij interesov, podkupnin, poslovnih daril, notranjih informacij,

protimonopolnega ravnanja, skladnosti z zakonodajo, rabe in zaščite premoženja in

resursov ter informacij.89

Značilnosti slovenskih managerjev pa lahko orišem s pomočjo raziskave, ki so jo

izvedli strokovnjaki in jo predstavili v knjigi Manager prvi med enakimi. V raziskavi

88 Besedilo Kodeksa podjetniške kulture je pripravila skupina Inštituta za gospodarsko pravo pod

vodstvom prof. dr. Šime Ivanjka, ki je tudi predsednik Častnega sodišča pri GZS, povzeto po Čuk Jožko, Skrb za poslovno moralo, Glas gospodarstva, oktober 2005, str.35-39

89 Gruban Brane, So vaša poslovna ravnanja skladna z globalnimi standardi?, http://www.dialogos.si/slo/objave/clanki/kodeksi/

62

je med drugim bilo ugotovljeno, da se slovenski managerji po etičnih merilih

uvrščajo visoko na mednarodnih lestvicah, ki ocenjujejo ravnanje na različnih, z

etiko povezanih, področjih. Značilna je relativna odsotnost korupcije, čeprav ta

obstaja. Praviloma ne postavljajo svojih lastnih koristi nad koristi svoje organizacije

tako, da bi se zavestno materialno okoriščali na račun interesov organizacije. V

uspešnih gospodarskih družbah je tudi opazna skrb za socialno varnost ljudi, lokalno

skupnost in naravno okolje. Kot neskladno z etičnimi načeli bi lahko označili

ravnanje, da se managerji izogibajo izpostavljanja sebe kot voditeljev. Slovenski

manager se namreč rad skrije v svojo vlogo strokovnjaka, namesto da bi ravnal kot

voditelj ljudi. Pogosto se niso pripravljeni izpostavljati kot zaščitniki interesov svojih

ljudi v razmerju do drugih, predvsem svojih nadrejenih.90

4.4 Sprememba stališč slovenskih managerjev do etičnih in moralnih

dilem z razvojem gospodarstva

Gospodarsko družbeni procesi ter postopki posameznih poslovnežev so pomemben

predmet moralne presoje v poslovni etiki.

Stari pregovor pravi: "Ko gre vse dobro, ni težko biti dober." Pravo vrednost

managerja je mogoče ocenjevati šele takrat, ko lahko opazujemo njegovo obnašanje

v težkih časih gospodarske krize.

V času prehoda iz enega družbenoekonomskega sistema v drugega nastaja moralna

praznina. To je družbeno moralno izpraznjen prostor. Gre za obdobje v katerem stare

moralne norme izginjajo ali pa zaradi novih okoliščin niso uporabne, novih moralnih

norm in vrednot pa še ni oziroma niso oblikovane. To je posebej vidno, kadar je svet

moralnih vrednot zgrajen na določeni ideologiji, ki se opušča kot na primer ob

opustitvi socialistične družbenoekonomske ureditve in prehodu v kapitalistično.

Obdobje moralnih praznin se v praksi imenuje moralna kriza, ki pospešuje negativno

poglabljanje družbenoekonomskih odnosov.91 Pojav moralne krize je prisoten v

tranzicijskih državah vendar ne z enako intenziteto in časom trajanja. Za razliko od

drugih tranzicijskih držav je Slovenija izbrala postopnost ali gradualizem kot koncept

gospodarskega prehoda iz prejšnjega sistema v kapitalizem. Ta koncept je bil

90 Cimerman Mitja et. al., Manager, prvi med enakimi, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 188 91 Ivanjko Šime, Podjetništvo z negativnim moralnim predznakom, Podjetje in delo, 7, 2006, str.1162

63

pogojen z kulturološkimi vzorci kolektivnega vedenja v prejšnjem sistemu in je odprl

veliko moralnih dilem v prehodu. V literaturi obstaja stališče,92 da se v Sloveniji

etika in morala nikakor ne moreta uveljaviti. Dogaja se vse mogoče; prilaščanje, ki je

že skorajda podobno kraji in grabežu; izkoriščanje, katero je mogoče primerjati s

tistim v času prve kapitalistične akumulacije; najrazličnejše oblike mobbinga, ki je

lep tuj izraz za mnoštvo oblik zatiranja, zlorabljanja, mučenja in poniževanja

delavcev in uslužbencev; hudodelstva, ki tako ali drugače poškodujejo bodisi

naravno bodisi družbeno okolje, najrazličnejši načini kršenja človekovih pravic in

svoboščin, izigravanja zakonov, kar pomeni onemogočanje pravne države,

demagoško manipuliranje z ljudmi, ki ga omogoča uzurpacija medijev in drugo.

Poleg tega zaenkrat ni konsistentne teoretične podlage za etiko in moralo v Sloveniji.

Neenakost sprejemamo kot pravično, če izvira iz trdega dela, inovativnosti in

izobrazbe. Vendar se je v tranziciji oziroma prehodu v kapitalistični sistem začel

proces tajkunizacije ali nemoralnega bogatenja.93 Večina se strinja z mnenjem, da so

tajkuni managerji in podjetniki z velikim vplivom na politiko. Bogatenje jim je

omogočila politika in aktualna oblast. Nekateri to vidijo kot sestavni del kapitalizma,

ki so ga prestale vse postkomunistične družbe, drugi kot anomalijo. Lastninska

transformacija je prinesla razlike v posedovanju kapitala in premoženja ljudi. Ta

proces pretvorbe nekdanje državne oziroma družbene lastnine v zasebno ni ostal brez

posledic za večino ljudi. Slovenija je v času tranzicije postala država z veliko

koncentracijo kapitala v rokah manjšine. Skoraj dve tretjine ljudi ima plačo, ki je

manjša od povprečne. Nekateri zagovorniki klasično-liberalnega kapitalizma v

Sloveniji94 opisujejo slovenski kapitalizem kot izrojeno obliko, ki je ovita v ljudem

všečno retoriko nacionalnega interesa in socialne države, dejansko pa jo zaznamujejo

nedelovanje pravne države, omejevanje konkurence in onemogočanje svobodne

podjetniške pobude. Nacionalni interes je retorična figura, ki so jo posamezne

politične skupine uporabile za sleparsko prikazovanje zasebnega interesa kot javnega

z namenom, da se je nekdanja državna lastnina znašla v "pravih" rokah. Za našo

tranzicijo je značilno, da se sklicuje na vrednote socialne države. Ideologija

92 Vlado Sruk, V Sloveniji se morala in etika ne moreta uveljaviti, Večer, 08. 10. 2008, str. 8 93 Taikun-Japonsko veliki gospod; v preteklosti so ta naslov nosili šoguni danes pa mogočni

poslovneži URL:http://sl.wikipedia.org/wiki/Tajkun 94 Bernard Brščič, Tovarišijski kapitalizem je utemeljen na klientizmu, kriminalu in korupciji, Finance,

17. 06. 2008, str. 10

64

nacionalnega interesa in socialne države gresta z roko v roki. Tako so tudi tradicija,

vrednote, navade in običaji še vedno pod vplivom prejšnjega sistema. Namesto večje

samoiniciativnosti in prevzemanja odgovornosti za lastno usodo, je pri nas še vedno

močno zakoreninjena miselnost, da mora država poskrbeti za posameznika od

zibelke do groba.

V teoriji obstajajo mnenja,95 da je naš kapitalizem še vedno zaznamovan z

razmeroma močno vlogo države, ki pa s časoma vendarle slabi. Slovensko civilno

družbo in politiko izrazito obvladujejo zaposleni v javnem sektorju, ki živijo od

države in od davkov. Konkurenca, kot klasična vrednota kapitalizma, nima velikega

družbenega pomena. To pa ima opraviti s kulturnimi vzorci. Tako v katoliški kot v

socialistični tradiciji je močna ideologija slogaštva, odklanja pa se tekmovalnost,

konkurenca, individualnost, konflikt. Drugo pa je raven interesov. Urad za varstvo

konkurence lahko pride navzkriž z interesi močnih in vplivnih.

Prvotna akumulacija in koncentracija kapitala bi se naj začela 1990 s sprejetjem

Zakona o podjetjih.96 Trajala je do leta 2002, ko je bil sprejet zakon o preoblikovanju

pidov, ki je zakonsko zaokrožil proces prvotne akumulacije. Sedanja oblika

kapitalizma v Sloveniji je daleč od idealov klasičnega liberalnega kapitalizma katere

osnovne značilnosti so tržna konkurenca, pravna država ter svobodna podjetniška

pobuda. Odsotnost vladavine prava je značilna za sedanje stanje v državi.

V času tranzicije je bila osrednja moralna dilema managementa, najti rešitev za

nekdanje gigante, ki so se zaradi izgube jugoslovanskega trga znašli v slabem

gospodarskem položaju - sanaciji ali stečaju. Možnost rešitve, ki je bila ekonomsko

rentabilna, je bila dokapitalizacija teh gospodarskih družb ali celo prodaja večinskega

deleža domače družbe tujcem.97

Veliko gospodarskih subjektov je bilo privatiziranih po metodi notranjega odkupa s

strani zaposlenih in managementa. Managerji so vedeli, da je potrebno zmanjšati

vrednost gospodarske družbe, zato so odpisali terjatve, ki bi jih lahko še izterjali,

95 Matej Makarovič, Ekonomski nacionalizem je sovpadel z interesi političnih in ekonomskih elit, intervju

Finance, 01. 08. 2008, str. 8 96 Zakon o podjetjih (ZPod, Ur. l. SFRJ, št. 77/1988) 97 Jelovac Dejan, Poslovna etika, skripta, Univerza v Ljubljani, Študentska organizacija Univerze v

Ljubljani, Ljubljana 1998, str. 82

65

niso amortizirali osnovnih sredstev, odpisali so kredite, katere bi lahko dobili

povrnjene, odplačali zaposlenim neupravičeno visoke odpravnine.

Obdobje nestabilnosti, visokih obrestnih mer, nizkega življenjskega standarda,

radikalnih sprememb in visoke inflacije so izkoristile tudi privatne finančne

organizacije, ki so obljubljale visoke donose in tako privabile številne varčevalce.

Slednji se niso zavedali visokega rizika zaradi nestabilne ekonomije in so bili

večinoma zelo razočarani.98

Mnogi so v obdobju tranzicije izkoristili pomanjkljivosti v zakonodaji oziroma

številna siva področja. Tako je obdobje tranzicije samo po sebi prineslo številne

priložnosti za novo prvotno akumulacijo kapitala oziroma za najbolj brezobzirne

oblike bogatenja, pri čemer so bili predsodki in etična načela hitro pozabljeni.99

V tem kontekstu je v današnjem času smiselno omeniti managerske odkupe

gospodarskih družb, ki se kreditirajo z zastavo njihovega premoženja. Mnenja o

takšnem načinu kreditiranja odkupov so deljena.

Nekateri teoretiki vidijo nastajanje sedanje managerske lastnine kot nepravilnost.

Izsledki študije, objavljeni v tujini kažejo, da se managerska lastnina v svetu pojavlja

pri gospodarskih subjektih s težavami, pri nas pa je ravno nasprotno. Managerji za

nakup nimajo lastnih prihrankov, marveč se zadolžijo, dolgove pa odplačajo tako, da

izčrpavajo podjetja, ki so jih prevzeli ali pa po čudnih poteh ustvarjajo kapitalski

dobiček.100

Obstaja tudi mnenje, da ni sporno, če lastništvo in upravljanje gospodarske družbe

nista ločena. Po tem mnenju je tudi pomislek, da bodo novi lastniki z vračanjem

kreditov, ki so jih najeli za prevzem, obremenjevali zastavljeni gospodarski subjekt

in preprečevali razvoj, relativen, saj to lahko počno tudi lastniki z zahtevami po

izplačilu dividend, ki presegajo obrestne mere.101

98 Knehtl Brigita, Poslovna etika in gospodarski kriminal, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna

fakulteta, Maribor 2005, str. 32-33 99 Knehtl Brigita, ibidem, str. 32-33 100 Šurla Silvester, Šeško Polona, Tajkunizacija Slovenije,

URL:http://www.mag.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1522&Itemid=55 101 Mencinger Jože, Tajkunizacija in nacionalni interes, URL:

http://www.mladina.si/tednik/200821/tajkunizacija_in_nacionalni_interes

66

V teoriji najdem tudi mnenje,102 da se slovenski managerski prevzemi bistveno

razlikujejo od primerljivih v svetu. Izhodiščni položaj managementa v Sloveniji je

bistveno močnejši, saj še vedno ne poznamo lastnika v klasičnem pomenu te besede.

Managerska ekipa je največji insider, ki do potankosti pozna neizkoriščene poslovne

priložnosti, neoptimirane finančne vire, podcenjene "izredne prihodke", precenjene

"izredne odhodke". Ti prevzemi so izvedeni skozi zapleteno in največkrat

netransparentno serijo pripravljalnih aktivnosti koncentriranja paketov delnic, ki

poteka preko bank, borznoposredniških hiš ali prevzemniku prijaznih podjetij. V

finančnem smislu so izvedeni z močno finančno obremenitvijo prevzetega

gospodarskega subjekta in zelo majhnimi lastnimi vložki udeležencev. Pot do

managerskega lastništva skoraj vedno pelje skozi krajše ali daljše oslabljeno

poslovanje podjetja, kar je v odnosu do drugih delničarjev in deležnikov družbe

sporno. Prav tako je prevzem mnogih, zlasti javnih družb, skoraj nemogoče izvesti

brez "blagoslova" aktualne politične elite. Na trgu so močno prisotni tako imenovani

trgovci z močjo (power traders), ki so kljub dejstvu, da so brez formalnega položaja

med akterji prevzema-odločilni za njegovo izvedbo. Gre za tipičen tranzicijski pojav,

na katerega ni bila imuna nobena oblast. Pri nas je stanje zaradi bolj intenzivnega

prodajnega trenda še bolj izrazito.

Leta 2005 je bila objavljena odmevna raziskava o ekonomskih in političnih

posledicah privatizacijskega procesa v tranzicijskih državah nekdanjega

komunističnega bloka.

Mednarodno priznana teoretika103 opozarjata, da bodo tranzicijske države brez

legitimno pridobljenega lastništva kapitala težko vzpostavile potrebno zaupanje v

novo kapitalsko elito, brez zaupanja pa ne bo možno izvesti potrebnih reform in

sprejeti ukrepov ekonomske politike, ki zagotavljajo konkurenčnost gospodarstev in

prihodnji razvoj. Če prebivalstvo tranzicijskih držav dojema, da so pridobljene

lastninske pravice v procesu prvotne akumulacije nelegitimne, bo zelo težko

sprejemalo tržna pravila kapitalizma: delitev dobička in plač, socialno razslojevanje,

prevzemanje tveganj, samoodgovornost. To se ravno sedaj dogaja v Sloveniji. Elite

so prišle na legalen vendar ne na legitimen način, torej ne niti na moralen način do

102 Peklar Leonardo F., Sedem največjih napak pri managerskih odkupih, URL: http://www.socius.si 103 Guriev Sergei , William Megginson, Privatisation: What Have We Learned? (2006) v Kovač

Stanislav, Kapitalizem brez razlike, Finance, št.63, 2008, str.12

67

velikega premoženja. Pritiski javnosti so veliki in se zaradi splošne krize lahko

zgodi, da se bo hitro nastala elita ekonomsko razpadla.

Prisotnost razmišljanja o nujnosti poslovne etike v naših razmerah lahko opazimo v

treh obdobjih našega podjetniškega razvoja po osamosvojitvi in spremembi

družbenopolitičnega sistema:104

• V tranzicijskem obdobju našega podjetništva smo opustili samoupravni

kolektivistični moralno vrednostni sistem in začeli uvajati kapitalistično-tržno

individualistično podjetništvo, ne da bi sočasno posvečali pozornost nujnosti

oblikovanja moralno vrednostnega sistema, ki bi bil primeren za nove

razmere v podjetništvu.

• V prvem obdobju kapitalističnega podjetništva pri nas se ni opozarjalo na

potrebo po uveljavljanju poslovne etike ali morale. Veljalo je, da je dovoljeno

vse kar z zakonom ni prepovedano. Podjetniki so uravnavali svoja

podjetniška prizadevanja do meje zakonske dovoljenosti oziroma do meje, ko

so lahko pričakovali kazen. V tem obdobju moralni vidiki poslovanja niso

igrali praktično nobene vloge, če pri tem odmislimo ostanke moralnega

vrednotenja obnašanja, ki je bilo izoblikovano v nekdanjem socialističnem

sistemu. Čeprav je tranzicija v Sloveniji bila sorazmerno uspešna v odnosu na

druge države, je imela precej slabosti. Tu predvsem mislimo stalno

vmešavanje politike v institucije pravne države s sprejemanjem neustrezne

zakonodaje, političnim kadrovanjem, ne-reorganiziranjem teh institucij ter

ohranjanjem njihove neučinkovitosti.

• Na drugi ravni, ki je povezana z izgradnjo pravnega podjetniškega sistema v

sredini 90. let, se že sprejemajo določena pravila poslovnega moralnega

obnašanja. Srečanja slovenskega gospodarstva s tujimi razvitimi

gospodarskimi sistemi oblikujejo pravila obnašanja, ki nadgrajujejo

minimalno zakonsko določene standarde in pri tem se upoštevajo tudi pravila,

ki jih oblikuje samo okolje zaradi funkcioniranja trga in pravila, ki jih

104 Ivanjko Šime, Podjetništvo z negativnim moralnim predznakom, Podjetje in delo, št. 7, 2006, str.

1159 -1160

68

prinašajo tuji partnerji. Država si prav tako v tem obdobju prizadeva dvigniti

moralno zavest z zakonskimi predpisi, pri čemer je bil prisoten tudi pojav

juridizacije morale. V tem obdobju so se nosilci podjetništva učili ne samo,

kaj je prepovedano z zakonom, temveč tudi, kaj bi bilo dobro, kako bi bilo

treba voditi poslovanje, ki bi ga ocenjevali kot moralno dobro.

Lahko povzamem, da je veliki del etičnih težav slovenskih managerjev pogojen z

neusklajenostjo tradicionalnih vrednot in kulturnih vzorcev z načeli klasičnega

liberalnega kapitalizma.

Pričakovati je, da se bo začela tudi tretja raven, v kateri bodo nosilci podjetništva

čutili potrebo po oblikovanju višjih moralnih standardov, ki bi jih lahko opredelili

kot etične standarde v obliki etičnih kodeksov.

4.5 Uporaba formaliziranih standardov moralnega vedenja

Pod formaliziranimi standardi moralnega vedenja mislimo predvsem na poklicne

etične kodekse. Poslovni etični kodeksi so v bistvu višji moralni standardi obnašanja

udeležencev v blagovnem prometu. Kodeksi bi naj odražali ideal moralnih

standardov z vidika pravičnosti, poštenosti, skrbnosti, vestnosti in dobrega v

poslovanju gospodarskih družb. Na ta način naj bi prispevali k humanejšim odnosom

med udeleženci v gospodarstvu, ki niso vedno najboljši zaradi profitnega motiva

poslovanja. Kodeksi imajo naravo priporočil in niso pravno obvezujoči. "Etični

kodeks je sistematično zbrana ter jasno formulirana množica ocen, sodil, vodil ter

norm, ki veljajo za praktična pravila pravilnega obnašanja posameznikov oziroma

vzorec vzornega vedenja in delovanja v določeni skupnosti. Za etične kodekse je

značilno, da opisujejo splošne vrednote in pravila, ki naj bi jih upoštevali zaposleni.

V njih so določeni vzorci obnašanja, ki so zaželeni ali celo prepovedani, hkrati pa so

podane smernice za pravilno obnašanje in etično odločanje. Načeloma so povzeti po

filozofiji in politiki gospodarske družbe ter so hkrati osnova, na kateri temeljijo vsa

druga pravila in navodila poslovanja, vključno z organizacijskimi predpisi in

postopki ter odločitvami, dogovori in pogodbami."105

"Ravnanje pripadnika določenega poklica v skladu z normami poklicne etike

omogoča in povečuje zaupanje ljudi v strokovno in nepristransko, lahko rečemo

105 Kalacun Stanislava, Poslovna etika, Združenje Manager, Ljubljana 2001, str. 10-11

69

profesionalno izvajanje poklica in s tem ugled, ki si ga pridobijo posamezni izvajalci

in poklic kot celota. V nekaterih poklicih (sodniki, zdravniki) je moralna zaveza

spoštovanja poklicne etike na tako visoki ravni, da pripadniki tega poklica pred

začetkom njegovega opravljanja podajo svečano izjavo o spoštovanju norm poklicne

etike."106

Oblikovalci kodeksov poklicne etike so ponavadi poklicna združenja; oblikovalci

poslovne etike pa so poslovna združenja, oblikovana interesno, prostovoljno ali pa

tudi zakonsko kot na primer splošna združenja dejavnosti pri GZS.

Če gre za organizirano asociacijo znotraj GZS, ki je oblikovala svoj kodeks

poslovanja, je ponavadi predviden tudi način sankcioniranja. Poklicni kodeksi

običajno organ ugotavljanja kršitev in sankcij določijo sami. Drugi način pa je ta, da

se kodeks glede ugotavljanja kršitev in sankcioniranja sklicuje na pristojnost

Častnega sodišča pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki ima to nalogo poverjeno že s

samim zakonom in statutom.107

Kodeksi lahko pomagajo na nižjih ravneh vodenja pri rutinskih in analitičnih

odločitvah vendar pri intuicijskem odločanju, ki je značilno za vrhnji management se

ni mogoče zanašati preveč na kodekse. Na podlagi starejše raziskave108 je

ugotovljeno, da so mnenja o koristnosti etičnih kodeksov v Združenih državah

Amerike in Slovenije dokaj različna. Slovenski managerji ocenjujejo višje vrednost

etičnih kodeksov za etično odločanje kot je to primer v ZDA.

106 Kovač Brane, Kdo se boji profesionalnega geodeta, Geodetski vestnik 47/2003, str. 301 107 Penko Natlačen Metka, Častno sodišče pri GZS, Glas gospodarstva 2002, str.24 108 Glas Miroslav; The ethics of business in Slovenia: Is it realy bad?, Ekonomska fakulteta

Ljubljana,1997, str. 10

70

Razpredelnica 1: Koristnost eti čnih kodeksov pri odlo čanju (v %); primerjava raziskav

v ZDA in Sloveniji 109

ZDA Koristnost etičnih

kodeksov pri

odločanju

Baumhart (1963)

Brenner & Molander

(1977)

Solymossy & Hisrich (1996)

SLOVENIJA (managerji)

DA 71 6 7 7 0 78

NE 10 2 1 2 8 22

NI ODZIVA 19 1 1 2 0

Funkcije kodeksa so:110

• pomaga ustvariti okolje, kjer je etično obnašanje norma,

• služi kot vodilo ali opomin v določenih razmerah,

• proces razvijanja in spreminjanja kodeksa, je lahko za gospodarsko družbo dragocen,

• kodeks lahko služi kot izobraževalno orodje,

• kodeks naznani drugim, da je gospodarska družba resno zavzeta za odgovornost in profesionalno vodenje.

Med slabosti kodeksov pa lahko štejemo:111

• da so vrednote lahko izražene preveč splošno, v tem primeru nihče temu ne nasprotuje in hkrati to nikogar ne motivira,

• sama stopnja etičnosti v kodeksih etike je lahko zelo nizka,

• etičnost je prostovoljna, vendar pa tisti, ki ima moč, lahko drugim vsili svojo moralo, ni nobenih učinkov, v primeru, da se kodeks ne uveljavi,

• neuveljavljanje pravil povzroči izogibanje.

109 Glas Miroslav; The ethics of business in Slovenia: Is it realy bad?, Ekonomska fakulteta

Ljubljana,1997, str. 10 110 Harris, Charles E., Jr.,Michael S.Pritchard and Michael J. Rabins, Engineering Ethics, Concepts and

Cases, CA:Wadsworth Publishing, Belmont 1995, str.35 111 Donaldson John, Business Ethics, European Casebook, Academic Press Limited, London 1992,

str.55

71

V zadnjih nekaj letih lahko opazimo močno povečanje, širjenje in promoviranje

kodeksov s strani različnih vladnih, nevladnih ter panožnih organizacij in združenj. V

Združenih državah Amerike je bilo leta 2002 z zakonom Sarbanes-Oxley112 uvedeno,

da morajo izdajatelji novih vrednostnih papirjev razkriti ali so managerji prevzeli

kodeks obnašanja in ali so bili doslej že kaznovani. Tudi Newyorška borza je

naložila gospodarskim družbam, ki kotirajo na borzi, da uvedejo kodeks obnašanja.

Na drugi strani tudi navodila zvezne administracije v ZDA narekujejo sodiščem, da

pri presoji razsodbe upoštevajo ali imajo gospodarske družbe kodekse ali ne. K

uvedbi minimalnih standardov je pozvala gospodarske družbe tudi Evropska

komisija. Ti standardi naj bi bili skladni z mednarodnimi standardi ILO (

International Labour Organisation) in standardi za multinacionalna podjetja OECD

(Organisation for Economic Cooperation and Development).113

Referenčne točke vsebin teh pravil pa so sedaj strnjene tudi v globalni pobudi Global

Business Standards Codex (GBSC), kjer so determinirana temeljna načela, deležniki,

ki so jim ta pravila in norme ravnanja namenjeni in zdaj že tudi sama merila ali

standardi vedenja, ki naj bi pomagali pri opredelitvi koliko so ta načela merljivo

prisotna tudi v dnevni praksi in ali so integralni del organizacijske kulture.

112 URL: http://www.sarbanes-oxley.com/section.php 113 Drašček Matej, Etični kodeksi, URL: http:// www.gzs.si/slo/iskanje

72

5 DRUŽBENA ODGOVORNOST

5.1 Pojmovanje družbene odgovornosti skozi zgodovino

Družbena odgovornost gospodarskih družb na splošno pomeni odgovornost do vseh,

ki so kakorkoli povezani z delovanjem gospodarske družbe. Sam koncept družbene

odgovornosti je sporen od samega začetka. Problem je v tem ker ni čisto jasno kaj

pomeni družbena odgovornost, s kakšnimi stroški je povezana in s kakšnim

vedenjem gospodarskih družb je povezana. Po drugi strani obstajajo različna

prepričanja o tem kaj najbolj prispeva k rasti družbene blaginje ter komu naj bi bila

gospodarska družba odgovorna: kupcem, zaposlenim, dobaviteljem, vlagateljem,

državi, lokalni skupnosti. Vsaka skupina ima svoje prioritete in različne potrebe.

Minimalno kar družba zahteva je, da gospodarski subjekti s svojim delovanjem ne

škodujejo širši družbeni skupnosti.

Skozi zgodovino so se oblikovala različna pojmovanja družbene odgovornosti

odvisno od možnih posledic, ki jih je lahko sprejetje tega načela imelo za zaposlene

in gospodarsko družbo. Adam Smith v svojem znanem delu Bogastvo narodov114

meni, da gospodarski subjekt deluje družbeno odgovorno, če si prizadeva kar najbolj

učinkovito izrabiti razpoložljive vire za proizvodnjo blaga in izvajanje storitev, ki si

jih družba želi in po ceni, ki jo je družba pripravljena plačati. Če se to izvaja

dosledno, se dobički maksimizirajo, s čimer gospodarski subjekt izvaja družbeno

odgovornost. To predpostavlja delovanje trga v pogojih popolne konkurence kar pa

se v praksi nikoli ne zgodi in obstaja veliko izjem kar priznava tudi avtor sam.

Korenine sodobnega pojmovanja družbene odgovornosti najdemo v načelih

dobrodelnosti in zaupništva oziroma skrbništva.115 V 19. stoletju se je skrb za

družbeno okolje izrazila z dobrodelnostjo. V začetku so vlagatelji in managerji sami

darovali skupnosti. Kot primer navajam fundacijo "John D. Rockefeller-ja" iz katere

je donirano za širše družbene potrebe 550 milionov dolarjev. Po načelu zaupništva

se managerji sami zavedajo, da morajo delovati v interesu širše družbene skupnosti

114 Steiner Georg, Steiner John, Government and Society-A Managerial Perspective¸6 Edition, New

York Mc Graw-Hill 1991, str.119 115 Frederic William C, Davis Keith, Post James E, Business and Society: Corporate Strategy Public

Policy, Ethics 6 ed., New York McGraw- Hill Publishing Co1988, str. 28

73

glede na to, da odločajo o ogromnih resursih, ki vplivajo na družbo. Načelo

dobrodelnosti je motiviralo gospodarske subjekte da so prispevali tistim, ki so bili

pomoči najbolj potrebni, medtem ko jih je načelo zaupništva spodbujalo, da so bili

skrbniki interesov družbe kar pomeni, da so morali ravnati v korist tistih skupin, ki

so bile zaradi poslovanja gospodarskega subjekta oškodovane.

V prvih trideset let dvajsetega stoletja so gospodarske družbe in drugi vodilni

teoretiki uporabljali tri različne načine za izražanje družbene odgovornosti in sicer:116

1) managerji so skrbniki različnih interesnih skupin, osredotočenih na

gospodarsko družbo,

2) managerji imajo dolžnost, da uravnovesijo interese ustanoviteljev

gospodarske družbe,

3) posamezniki v gospodarskem subjektu so odgovorni za služenje družbi.

Med managerji danes ni enotnega mnenja o pomenu družbene odgovornosti in se

termina družbene odgovornosti izogibajo, ker ni dovolj natančen glede odgovornosti.

Zaradi tega raje govorijo o filantropiji, socialnih programih, skrbi za okolje in dr.

Bistvo neoklasičnega koncepta117 družbene odgovornosti, ki se uveljavlja na začetku

21. stoletja je; naj gospodarska družba ustvarja profit, hkrati pa spoštuje moralne

minimume ter individualne pravice ter zakonitosti. Pri konceptu družbene

odgovornosti gre za razlikovanje med dobrim in slabim, pravilnim in napačnim in

pravilnim in dobrim obnašanjem.

5.2 Sodobno pojmovne družbene odgovornosti

Pojem družbene odgovornosti se je močneje uveljavil šele v zadnjih nekaj desetletjih

kot odgovor na pomanjkanje zavedanja običajno velikih mednarodnih gospodarskih

subjektov o negativnih posledicah, ki jih ima lahko strogo sledenje ekonomskim

kazalcem (dobiček, rast kapitala, pridobivanje tržne moči). Družbeno odgovorno

ravnaje gospodarskega subjekta je tisto ravnanje, ki upošteva interese vseh skupin na

katere gospodarski subjekt s svojim delovanjem deluje in tiste kateri na njega

vplivajo. V literaturi, ki je zelo obsežna, se družbena odgovornost različno

116 Steiner Georg, Steiner John, ibidem str. 120 117 Bowie Norman, New Directions in Corporate Social Responsibility, Business Horizons 13 ,1991, str.

56

74

opredeljuje, vendarle je v vseh opredelitvah zajeta odgovornost in skrb

gospodarskega subjekta za socialno in naravno okolje ter zaposlene v gospodarski

družbi. Družbena odgovornost gospodarskega subjekta118 vsebuje ekonomska,

pravna, etična in človekoljubna pričakovanja, ki jih ima družba do gospodarskega

subjekta v določenem trenutku. World Business Council119 opredeljuje družbeno

odgovornost kot nenehno zavezanost gospodarskega subjekta k etičnemu vedenju,

ekonomskemu razvoju, izobraževanju, kakovosti življenja zaposlenih, njihovih

družin, lokalne skupnosti in družbe nasploh. Uveljavljati se je začela nova ideologija-

deležniška koncepcija gospodarske subjekta, po kateri je gospodarski subjekt

odgovoren ne le delničarjem, pač pa vsem deležnikom.120 Med ključne deležnike

gospodarskega subjekta se tako prištevajo zaposleni, kupci, dobavitelji, delničarji,

investitorji, nevladne organizacije, država ter lokalna in širša družbena skupnost z

različnimi združenji. Teorija temelji na tem, da se ustvarjanje vrednosti v

gospodarskem subjektu ne sme ločevati od ustvarjanja dobička oziroma izključno

ekonomskih kvantitativnih kazalcev. Profit je motiv in ne cilj procesa kreiranja

vrednosti. Teorija postavlja dve temeljni vprašanji; prvo, kateri je razlog za obstoj

gospodarske družbe in drugo, kakšno odgovornost imajo managerji do deležnikov. Ti

lahko na družbo vplivajo neposredno ali posredno. Družbena odgovornost izhaja iz

družbene, politične in ekonomske moči gospodarskega subjekta. V teoriji121 se glede

na pričakovanja družbe do gospodarskega subjekta razlikujejo štiri vrste družbene

odgovornosti: ekonomska, zakonska, etična in filantropska.

Odgovornosti se nanašajo na družbena vprašanja kot so okolje, varnost,

diskriminacija in na delničarje na katere se gospodarski subjekt lahko odziva

prostovoljno, obrambno, nevtralno in proaktivno.122

Družbena odgovornost gospodarskega subjekta se kaže v aktivnem pristopu do

varovanja okolja, v različnih družbenih donacijah, razvoju človeških virov ter

118 Carroll Archie B, Business and Society, Ethics and stokeholder management, Southwestern college

publishing, Ohio, USA 1996, str. 121 119 World Business Council for Sustainable Development, URL:www.wbcsd.ch 120 Donaldson Thomas, Preston Lee E; The Stakeholder Theory of the Corporation, Concepts, Evidence

and implications, Academy of Management Review, Ada, 20(1995), str. 69 (Deležnike prikazuje slika v prilogi 2).

121 Carroll Archie B, A Three- Dimensional Conceptual Model of Corporate Social Performance, Academy of Management review, Ada, 4(1979) , str. 497-505

122 Carroll Archie B, A Three, ibidem str. 503, glej v prilogi 1 - Carollov model odgovornosti podjetja

75

zagotavljanju enakih možnosti vsem zaposlenim s pomočjo transferja znanja in

tehnologije, zaščite potrošnikov in v drugih ukrepih s ciljem odgovornosti do družbe.

Dialektične teorije sistemov123 opredeljujejo družbeno odgovornost kot koncept

vrednot s katerim bi se dala najti pot iz sedanje slepe ulice človeštva, v katero ga

vodite koncept gospodarske rasti (ne glede na resnične potrebe po njej) in zloraba

eksternih ekonomik. Zato kaže storiti več, da bi vodilni družbeni organi dosledneje

podpirali razvoj družbene odgovornosti, na pr. z vzpostavitvijo meddržavne strategije

za razvoj družbene odgovornosti, ne da bi vplivni ljudje po tej poti zlorabili svoj

vpliv.

Vendar v družbi ni enotnega mnenja o koristnosti oziroma potrebnosti upoštevanja

koncepta družbene odgovornosti. Tako obstajajo razlogi, ki govorijo v prid družbeni

odgovornosti kot razlogi, ki govorijo proti.124

Argumenti v prid večje družbene odgovornosti:

• Uravnoteženje moči in odgovornosti- "železni zakon odgovornosti".

• Poskus omiljenja pričakovane državne regulacije.

• Povečanje dolgoročnih dobičkov.

• Izboljšanje javne podobe gospodarskega subjekta.

• Popravljanje družbenih problemov, ki so jih zakrivili gospodarski subjekti.

• Uporaba koristnih virov gospodarskega subjekta za reševanje resnih problemov.

• Odgovor na spremenjene družbene potrebe in pričakovanja.

• Upoštevanje moralne obveznosti gospodarskih subjektov.

Razlogi proti večji družbeni odgovornosti:

• Zmanjšanje ekonomske učinkovitosti in dobičkov.

• Neenaki stroški med konkurenti, zlasti konkurenti iz tujine.

• Vnašanje prikritih stroškov v družbo.

123 Mulej Matjaž, Izobilje brez družbene odgovornosti=globalna revščina?, Prispevek na 3. mednarodni

konferenci, Družbena odgovornost in izzivi časa 2008, IRDO, Maribor 2008, str. 5 124 Frederic, Davis, Post, ibidem str. 35-43

76

• Ustvarjanje notranje zmede in neupravičenih pričakovanj javnosti.

• Prevelika moč gospodarskih subjektov.

• Korporacije nimajo družbene/javne odgovornosti.

• Prenos odgovornosti s posameznikov na gospodarske subjekte.

S problematiko družbene odgovornosti se je aktivno začela ukvarjati Evropska unija

v okviru Lizbonske deklaracije sprejete leta 2000. Družbena odgovornost namreč

pomeni pomemben prispevek h ključnemu cilju Lizbonske deklaracije, da bi namreč

Evropska unija postala najbolj konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe

gospodarstvo na svetu, ki bo sposobno trajnostne ekonomske rasti, z več in boljšimi

možnostmi zaposlitve ter večjo socialno kohezijo. Zato so leta 2001 izdali Zeleno

knjigo (Green Paper), ki skuša postaviti temelje za promocijo družbene odgovornosti

v vseh državah Evropske unije.

Tako je Komisija evropske skupnosti (Commission of the European Communities) v

svojem dokumentu Green Paper on Promoting a European Framework for Corporate

Social Responsibility (2001)125 opredelila družbeno odgovornost podjetij kot

"koncept, znotraj katerega podjetja na prostovoljni osnovi in v sodelovanju z

deležniki v svoje poslovanje integrirajo družbene in okoljske vidike."

Ta definicija izpostavlja družbeno odgovornost kot koncept, ki gospodarskim

subjektom omogoča usklajevanje lastnih interesov z interesi njihovih deležnikov.

Notranja dimenzija družbene odgovornosti, kot je utemeljena v Zelenem dokumentu

zadeva notranje deležnike gospodarskega subjekta-zaposlene, delničarje,

managerje/ustanovitelje. Zunanja dimenzija družbene odgovornosti pa se nanaša na

zunanje deležnike kot so poslovni partnerji, dobavitelji, kupci, lokalna

skupnost,…Notranja dimenzija je povezana z investicijami v intelektualni kapital,

zdravje in varnost zaposlenih, ustvarjanje pogojev za spremenjene načine vodenja

gospodarske družbe in upravljanja z naravnimi viri v proizvodnji. Zunanja dimenzija

družbene odgovornosti pa se kaže v gradnji dobrih odnosov gospodarskih subjektov

z zunanjimi deležniki, ki bodo gospodarskim družbam omogočili popolno vključitev

v skupnost, s tem pa na dolgi rok znižali stroške, povečali kakovost v vseh vidikih

poslovnih odnosov ter prispevali k povečanju dobička gospodarske družbe.

125 URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/en/com/2001/com2001_0366en01.pdf

77

Praksa je razvila različne možne aktivnosti, ki zadevajo notranje in zunanje deležnike

gospodarskega subjekta. V odnosu do delničarjev oz. vlagateljev gre predvsem za

temeljno opredelitev poslanstva gospodarskega subjekta, ki vključuje tudi nefinančne

cilje, in za poročanje o družbeno odgovorni poslovni praksi. Glede zaposlenih je

pomembno prizadevanje za povečanje njihovih pooblastil, spodbujanje stalnega

izobraževanja in usposabljanja, stimulativna politika napredovanja, programi

zdravstvenega varstva in pokojninskega zavarovanja, podpora pri uravnoteženju

dela, družine in osebnostnega razvoja zaposlenih, preprečevanje kakršnekoli

diskriminacije, skrb za napredovanje žensk tudi na vodilnih položajih, prizadevanja

za stalnost zaposlenih znižuje stroške prekvalifikacij in usposabljanja zaposlenih itd.

Glede kupcev sta npr. pomembna takojšen odziv na njihove pritožbe, nenehen nadzor

kakovosti in varnosti proizvodov, prispevek k prizadevanjem za varstvo potrošnika

kot šibkejšega udeleženca na trgu. Varstvu naravnega okolja so namenjene analize

življenjskega cikla proizvodov in storitev, prispevek k izboljševanju

naravovarstvenih standardov, povečana uporaba recikliranih materialov in

vključevanje okoljskih vrednot nabavne odločitve. V odnosih s pogodbenimi

partnerji sodelujejo pri obvladovanju tveganj v nabavni verigi, spoštujejo načela

skrbnega poslovanja, redno izpolnjujejo sprejete obveze, varujejo ugled in poslovne

skrivnosti pogodbenega partnerja, razvijajo zdravo konkurenco, imajo lastne

programe preprečevanja korupcije ipd. Prizadevanja za širitev mreže dobaviteljev in

za visoko poslovno moralo vodijo k zniževanju stroškov, boljši produktivnosti in

kakovosti proizvodov in storitev. V odnosih s širšo družbeno skupnostjo pa

odgovorni gospodarski subjekti sodelujejo z organi oblasti pri oblikovanju

programov družbenega in gospodarskega razvoja in razvijajo partnerstvo z

organizacijami, ki spodbujajo podjetniške iniciative v regiji, štipendirajo študente,

prispevajo za raziskovalno delo, se vključujejo v različne človekoljubne aktivnosti,

zaposlujejo invalidne osebe, sponzorirajo športne in kulturnih aktivnosti, imajo

posluh za lokalne običaje idr. 126

Koncept družbene odgovornosti je tesno povezan tudi s tako imenovanim pristopom

trojnega izida (ang. Triple Bottom Line Approach). Podobno kot koncept družbene

odgovornosti gospodarskega subjekta tudi pristop trojnega izida spodbuja k

126 Friedl Andrej, Korporativna družbena odgovornost kot del poslovne vizije modernega podjetja, URL:

http://www.gzs.si/icc/novice.asp?ID=16768

78

trajnostnemu razvoju in temelji na prepričanju, da mora biti trajnostna organizacija

finančno zanesljiva, zmanjševati oziroma minimizirati mora negativne vplive na

okolje in delovati v skladu z družbenimi pričakovanji.

V Green Paper dokumentu je poudarjeno tudi to, da družbeno odgovorno obnašanje

gospodarskih subjektov presega izpolnjevanje zakonskih določb, saj odraža njihova

dodatna prizadevanja za izpolnitev pričakovanj številnih deležnikov.

Naslednji dokument Communication Concerning Corporate Social Responsibility: A

Business Contribution to Sustainable Development127 (COM ,2000) poudarja potrebo

po širjenju koncepta družbene odgovornosti med malimi in srednjimi gospodarskimi

družbami. Spodbuja izmenjavo izkušenj ter širjenje dobre prakse. Izpostavlja pomen

orodij, kodeksov, standardov, merjenja in poročanja. Zavzema se za družbeno

odgovorne naložbe, za forum udeležencev (Multi-stakeholder forum on CSR) ter

integracijo družbene odgovornosti podjetja v vse politike EU.

Eden zadnjih dokumentov Commission of the European Communities: Implementing

the partnership for growth and jobs: Making Europe a pole of excellence on

corporate social responsibility128, Com (2006) opredeljuje osem področij, ki jih bo

komisija poudarjala v promociji družbene odgovornosti gospodarskih subjektov v

prihodnje. Ta področja so: ozaveščanje in izmenjava dobre prakse, podpora pobudam

raznovrstnih deležnikov, sodelovanje z državami – članicami, informacije za

potrošnike in preglednost, raziskovanje, izobraževanje, mala in srednje velika

podjetja, mednarodna razsežnost družbene odgovornosti.

Do l. 2010 je začrtan ti. Evropski kažipot za gospodarske družbe (A European

roadmap)129, s poudarkom na trajnostnem in konkurenčnem podjetju, ki upošteva

tako kratkoročno kot dolgoročno ustvarjanje vrednosti.

Evropski kažipot gradi na 9 načelih, pravzaprav ciljih. Ti so:

1) Inovacije in podjetništvo;

2) Pridobivanje veščine in pristojnosti;

127 URL:http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/ LexUriServ.do?uri=COM:2002:0347:FIN:EN:PDF 128 URL:http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/ LexUriServ.do?uri=COM:2006:0136:FIN:EN:PDF 129 URL: http://www.csreurope.org/pages/en/roadmap.html

79

3) Enake priložnosti in raznovrstnost;

4) Zdravje in varnost okolja;

5) Družbena odgovornost kot vodilo podjetja;

6) Angažiranje udeležencev;

7) Vodenje in vladanje (upravljanje);

8) Komunikacije in transparentnost;

9) B2B ( Business to Business) sodelovanje in zavezništva.

Iz omenjenih in še drugih dokumentov je možno povzeti, da so ključni pojmi v zvezi

z družbeno odgovornostjo gospodarskega subjekta povezani s človekovimi

pravicami, varstvom okolja, vključitvijo v lokalno skupnost in relacijami s

poslovnimi partnerji. V današnjem času je družbena odgovornost v bistvu

kombinacija ekonomske, pravne, etične in okoljske odgovornosti.130

Tudi Gospodarska zbornica Slovenije pojmuje koncept družbene odgovornosti kot

pristop k vodenju gospodarskega subjekta in razvoju poslovne etike s ciljem

doseganja dolgoročnih in uravnoteženih koristi vlagateljev, managerjev, zaposlenih

in potrošnikov, po drugi strani pa tudi pozitiven vpliv gospodarskega subjekta na

družbeno in naravno okolje. Zbornica v širšem smislu spodbuja korporativno

družbeno odgovornost gospodarskih subjektov tudi z njihovim vključevanjem v

ekonomsko socialni dialog na različnih ravneh.131

Z razmahom družbeno odgovornega delovanja in razvojem koncepta družbene

odgovornosti, ki predpostavlja izpolnjevanje družbenih in okoljskih koristi ter

zagotavljanje družbene blaginje in trajnostnega razvoja, tako teorija kot praksa

poudarjata pomembnost vključevanja vseh deležnikov v delovanje organizacij.

Delničarski pristop k managementu organizacij izpodriva napreden deležniški

pristop. Gospodarski subjekti se zavedajo, da je njihova učinkovitost odvisna tudi od

zaupanja deležnikov in ugleda v družbi.132

130 Knez Riedl Jožica, Družbena odgovornost podjetja in evropski strateški dokumenti,

URL:http://www.gzs.si/slo/34675 131 Friedl Andrej, Korporativna družbena odgovornost kot del poslovne vizije modernega podjetja,

URL:http://www.gzs.si/icc/novice.asp?ID=16768 132 Gorjanc Maja, Družbena odgovornost in spremembe v delovanju podjetij: Modna muha ali trend?,

URL: http://www.gzs.si/slo/regije/samostojne_gospodarske_zbornice_vključene_v_sistem_gz...

80

Koncept družbene odgovornosti se v času in družbi spreminja, če se spreminja

"splošna sprejemljivost". Na pojav in povečan pomen družbene odgovornosti so po

navedbah Evropske komisije vplivali štirje glavni trendi:

1. nova zanimanja in pričakovanja državljanov, porabnikov, javnih osebnosti in

vlagateljev v kontekstu globalizacije in velikih družbenih sprememb;

2. naraščajoč vpliv družbenih kriterijev na investicijske odločitve tako

posameznikov v vlogi porabnikov kot tudi ustanov v vlogi vlagateljev;

3. povečana zaskrbljenost glede uničevanja okolja zaradi gospodarskih

aktivnosti v okolju;

4. transparentnost poslovnih aktivnosti kot posledica vključevanja medijev,

sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije.

Nedvomno je, da ima koncept družbene odgovornosti in njegova popularnost vzrok v

spremembah in stanjih, ki so predvsem posledica globalizacije. Neučinkovita

blažitev tržne politike, ki se usmerja le s profitnim motivom ima posledice za

milijone ljudi, ki se izražajo bodisi v brezposelnosti, nepravični razdelitvi dobrin,

veliki ogroženosti naravnega okolja, izumiranju rastlinskih in živalskih vrst na

planetu, pa tudi v protestih, bojkotih in nenazadnje terorizmu. Vse to vpliva na

spreminjanje obstoječih pogledov o sedanjem gospodarstvu in vzpon bolj humane

oblike ekonomije kot resne človeške alternative.

5.3 Povezanost poslovne etike in družbene odgovornosti

Zadnja tri desetletja je v poslovnem svetu prišlo do preobrata. Prišlo je do širitve

podjetniškega smotra s služenjem zgolj interesov kapitala k služenju dolgoročno

zainteresiranim deležnikom (zaposlenim, kupcem-odjemalcem, skupnosti,…). Etika

in družbena odgovornost gospodarskih družb sta že dolgo v razvitem svetu predmet

razprav in teoretičnih raziskovanj. Družbe in kulture katere etiko in družbeno

odgovornost bolj upoštevajo so gospodarsko razvitejše saj ravnajo z večjo gotovostjo

in imajo manjše stroške z reguliranjem odnosov med gospodarskimi udeleženci. Za

povezovanje in razlikovanje etičnosti in družbene odgovornosti sem izhajala iz v

teoriji splošno sprejetega soglasja delitve odgovornosti gospodarskih subjektov do

družbe na ekonomsko, zakonsko, etično in filantropsko ali človekoljubno.

81

Ekonomska in zakonska odgovornost sta zahtevani odgovornosti. Etična odgovornost

je pričakovana, medtem ko filantropska zaželena. Seveda je ekonomska odgovornost

najpomembnejša. Za svoj obstoj in razvoj mora gospodarska družba proizvajati

izdelke in storitve katere družba rabi in za katere je pripravljena plačati. Zakonska

odgovornost je zahtevana in pomeni da gospodarska družba pri svojem delovanju

mora spoštovati veljavne zakone. Zakoni vedno predstavljajo minimum družbene

odgovornosti in ne morejo zajeti vso kompleksnost gospodarskega življenja. Etična

odgovornost je tista, ki je pričakovana in se nanaša na tista področja, ki jih zakoni ne

urejajo. Gospodarske družbe, ki poslujejo v skladu z moralnimi pravili imajo večjo

možnost dolgoročno pozitivno poslovati saj so zmožne prostovoljno ugotoviti

interese in potrebe širše skupnosti in ne glede na zakon v skladu z njimi delovati.

Filantropska odgovornost je popolnoma prostovoljna in družbeno zaželena. Zajema

dobrodelne in humanitarne akcije, pri katerih naj bi gospodarski subjekti v čim večji

meri sodelovali, vendar tudi če niso aktivni na tem področju se to ne šteje za

neetično. Če sedaj upoštevamo koncept družbene odgovornosti v ožjem smislu kot

skrb gospodarskih subjektov za socialne in okoljske probleme na prostovoljni osnovi

vidimo, da je družbena odgovornost v ožjem smislu sestavni del etične in

filantropske odgovornosti kar pomeni da je poslovna etika širši vidik kot družbena

odgovornost. Družbena odgovornost pomeni odnos gospodarskega subjekta kot

celote do okolja oziroma deležnikov medtem ko poslovna etika dodatno še vključuje

individualno vedenje odločevalcev. Odločevalci morajo v svojem delovanju poleg

strokovnih upoštevati tudi visoke moralne standarde, ki jih zahteva etika. Tudi

družbena odgovornost gospodarskih subjektov je vezana pri odločanju na etične

vrednote v spoštovanju ljudi, javnosti in širšega okolja. Poslovna etika uresničuje

družbeno odgovornost. Iz tega lahko zaključim da vsi dejavniki, ki vplivajo na

poslovno etiko in moralo vplivajo tudi na družbeno odgovornost. Družbena

odgovornost je vedno povezana z etičnimi dilemami, ker poslovne odločitve

gospodarskih subjektov različno vplivajo na različne interesne skupine. Sodobni

manager mora upoštevati interese, vrednote in različne etike udeležencev združbe, ki

pa so pogosto celo nezdružljivi in vodijo do etičnih dilem. V navzkrižju interesov pa

se morajo managerji odločati strokovno pravilno in etično dobro. Težava, ki nastane

pri tem pa je, kako to udejaniti v praksi?

82

V teoriji najdemo dva pristopa za reševanje etičnih dilem:133

1. sistemsko usmerjen pristop

2. pristop usmerjen na posameznika.

Za sistemsko usmerjene pristope je značilno, da uporabljajo pravila ( sprejemajo

kodekse), poudarjajo vpliv vodstva ter vzpodbujajo povezanost organizacije.

Težave lahko nastanejo v primeru kompleksnih in nejasnih situacij, saj prihaja do ad

hoc teleološkega pristopa (cilj opraviči sredstvo). V primeru, da je gospodarska

družba sposobna prevzeti moralno odgovornost za končni izid, se ta težava omili.

Tudi v primeru, ko ima gospodarska družba na voljo kvalitetne družbeno odgovorne

programe, bodo ti programi vedno do neke mere v nasprotju z jasno opredeljenimi

kratkoročnimi ekonomskimi cilji. Ekonomski cilji postanejo prioriteta, s tem pa tudi

ni več potrebe po moralnem delovanju. Pri tem prihaja do nasprotja interesov med

gospodarsko družbo in zunanjim okoljem.

Pristop usmerjen na posrednika temelji na pravilih, ki jih sprejemajo posamezniki,

zato obstaja verjetnost, da se v teh pravilih odražajo njihove osebne vrednote ali so

pod vplivom korporativne kulture.

Ta pristop temelji na posamezniku, ki mora ločiti med dobrim in slabim, in je na ta

način prisiljen prevzeti osebno odgovornost za posledice odločitve. Pristop je lahko

tudi teleološke narave. Gospodarski subjekt katerega edini in osnovni cilj je

maksimiranje profita tako osnovni kriterij definira v kontekstu "kaj je dobro za

gospodarski subjekt" tj. za profit je dobro tudi za družbo.

Oba pristopa imata svoje prednosti in slabosti, vendar pa je bistveno pri obeh

pristopih, da je za uvajanje družbeno odgovornega podjetništva potrebna

pripravljenost posameznika po etiki in moralnem delovanju.

"Preko etičnosti se gospodarska družba lahko bolje zavaruje pred neetičnimi delavci,

dobavitelji, kupci in konkurenti. Na drugi strani pa se z etičnostjo skuša zavarovati

integriteta posameznika, lahko bi torej rekli, da bo v bolj etičnem okolju večja tudi

133 Singer D. Daniel, Smith Raymond, Dva pristupa etici u korporaciji, URL:http://www.quantum21.net/

83

produktivnost; ljudje čutijo večjo psihološko varnost, čutijo, da so zaščiteni in zato je

tudi bolj verjetno, da bodo ščitili tudi interese drugih interesnih skupin."134

Prav tako je družbena odgovornost vrsta etične dileme, saj predstavlja konflikt med

potrebami posameznika nasproti gospodarskemu subjektu ali potrebami

gospodarskega subjekta nasproti družbe kot celote. Sodila poslovne etike vodijo

posameznike skozi postopek odločanja, ko se soočajo z dilemo. In ravno zato, ker

poslovne odločitve vplivajo na različne interesne skupine, se poslovna etika pojmuje

v povezavi z družbeno odgovornostjo. Na etično odločanje in družbeno odgovornost

gospodarske družbe imajo največji vpliv managerji s svojim osebnim moralnim

razvojem ter podjetniška kultura gospodarske družbe. Vsekakor je potrebno delovati

na izboljšanje in utrjevanje etičnosti in družbene odgovornosti. Etični kodeksi

formalno sporočajo želene poslovne vrednote gospodarske družbe v odnosu do

notranjega in zunanjega družbenega okolja. Gospodarska zbornica Slovenije se je s

posebnim projektom oblikovanja Kodeksa podjetniške kulture pridružila pobudam

Mednarodne trgovinske zbornice, Eurochambres, OECD, MOD, in drugih

mednarodnih združenj za spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb.

Če družbeno odgovornost razumemo kot uresničevanje dobre poslovne prakse in

poslovne morale v odnosu na notranje in zunanje deležnike (stakeholdere), si tako

gospodarska družba utrjuje ugled in izboljšuje konkurenčno sposobnost ter povečuje

zaupanje zaposlenih. Temeljne zasnova Kodeksa podjetniške kulture135 izhaja iz

predpostavke, da gospodarski subjekt ni namenjen samo enostranskem sledenju

profita, temveč tudi izpolnjevanju potreb okolja s katerim je povezan. V splošnih

določbah od 1. do 5. člena je kodeks predstavljen kot zbir priporočil, ki se uporablja

neposredno. Kodeks vsebuje temeljne dobre poslovne običaje na področju

podjetništva in velja za subjekte, ki opravljajo dejavnost na pridobitni način.

Temeljni cilj kodeksa je prispevati h kvaliteti podjetniških odnosov, dvigu

podjetniške kulture, poslovne morale in podjetniške etike. Načelo partnerstva kot

poseben cilj kodeksa daje izhodišča za tvorno sodelovanje organov gospodarske

družbe z družbeniki in delavci ter spodbuja oblikovanje postopkov humane

komunikacije med organi družbe, delavci, družbeniki in širšim družbenim okoljem

(8. člen). Pomemben vidik kodeksa so medsebojni odnosi, ki temeljijo na

134 Jaklič Marko, Poslovno okolje podjetja, Ekonomska fakulteta Ljubljana, Ljubljana 2002, str. 283 135 Kodeks podjetniške kulture GZS (delovno gradivo), URL:http//www.gzs.si/slo/iskanje/

84

medsebojnem spoštovanju, spodbujanju posameznikov za strokovno samostojno

delo, spoštovanju osebnih pravic človeka ter zagotavljanju pravne in moralne

varnosti. Vsak mora skrbeti za ugled družbe tako v odnosu s poslovnimi partnerji kot

državnimi organi, civilnimi združenji ter lokalno in širšo javnostjo (13. člen). V III.

delu kodeksa so predstavljena razmerja do poslovnega in družbenega okolja. Tako je

poudarjena dolžnost izpolnitve obveznosti (16. člen), varovanja poslovne skrivnosti

(19. člen), prepoved zlorabe zaupanja poslovnih partnerjev (17. člen). Glede odnosa

do kupcev priporočila kodeksa določajo, da naj gospodarska družba proizvaja

kakovostne proizvode in storitve, ki so varni in prijazni do uporabnikov. Do

potrošnikov se naj obnaša pošteno in jih korektno ter jasno in pregledno informira in

jamči za stvarne in pravne napake. Prav tako naj z ustreznimi okoljevarstvenimi

ukrepi skrbi za zmanjševanje ogroženosti okolja in zdravja ljudi ter si prizadeva za

nenehno izboljševanje okolju prijaznega delovanja (21. člen). Glede razmerja do

države ter nosilcev javnih pooblastil je poudarjeno načelo samostojnosti

gospodarstva, spoštovanje zakonitosti in prizadevanje za razvoj partnerskih in

demokratičnih odnosov.

V IV. delu kodeks ureja razmerja do zaposlenih. Dolžnost gospodarske družbe je, da

zagotavlja zaposlenim varne razmere za delo, da posveča posebno skrb invalidnim

osebam in osebam, ki potrebujejo posebno varstvo ter da zagotavlja plačilo za

opravljeno delo v skladu z delovnopravnimi standardi.

Priporočila glede odnosa do družbenikov so predstavljena v V. poglavju. Dolžnost

članov organov družbe je, da zagotavljajo podjetniško utemeljene interese

družbenikov, da spodbujajo družbenike, da aktivno sodelujejo pri uresničevanju

svojih pravic (28. člen), da vse družbenike obravnavajo enakopravno v skladu z

njihovimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi(29. člen). Posli na podlagi

notranjih informacij in zloraba notranjih informacij so prepovedani (32. člen).

Pomembna dolžnost poslovodstva je, da pravočasno obvešča nadzorni organ in

družbenike o poslovanju družbe in o morebitnih nevarnostih.

Kodeks predstavlja tudi podlago za sankcioniranje kršiteljev dobrih poslovnih

običajev. V X. poglavju je opisan postopek za ugotavljanje odgovornosti za kršitve.

Pobudo za postopek zaradi kršitve kodeksa lahko poda vsaka pravna ali fizična

oseba. Kršitev ugotavlja častno sodišče, ki lahko po odločitvi predsedstva častnega

85

sodišča ugotovljeno kršitev objavi v glasilu Gospodarske zbornice Slovenije kot

stališče in napotilo subjektom za ravnanje v praksi, brez navajanja udeležencev v

postopku (48. člen). Prav tako predsedstvo častnega sodišča razlaga kodeks in na

lastno pobudo daje mnenje o posameznih možnih pojavnih oblikah ravnanj, ki niso v

skladu s tem kodeksom (49. člen).

Kodeks podjetniške kulture je dovolj širok in splošen, da služi kot temelj za pripravo

kodeksov gospodarskih subjektov. Dobra praksa družbene odgovornosti je v funkciji

urejanja uravnovešenega razvoja celotne družbe, je pričakovana in zaželena vendar

zakonsko ni obvezna. Tako najvišji standardi poslovne morale kot standardi dobre

prakse družbene odgovornosti lahko najdejo izraz v etičnih kodeksih kot želenem

idealnem stanju vedenja gospodarskih subjektov v medsebojnih odnosih.

5.4 Poslovne koristi družbene odgovornosti

Za današnje managerje se vedno znova postavlja vprašanje ugotavljanja uspešnosti

gospodarskih družb v povezavi z družbeno odgovornostjo. Velike težave

raziskovalcem predstavljajo relevantne spremenljivke merjenja družbene

odgovornosti in pomanjkanje splošno sprejete definicije družbene odgovornosti. Do

danes zagovorniki družbene odgovornosti niso uspeli dokazati eksaktne povezave

med poslovnim uspehom izraženim v kvantitativnih ekonomskih in finančnih

pokazateljih (cena delnic, vrednost na borznem trgu, dodana vrednost in dr) in

družbeno odgovornostjo. Večina raziskav se usmerja na kvalitativne analize

družbene odgovornosti in njenega vpliva na ustvarjanje poslovnih priložnosti,

zmanjševanje stroškov, obvladovanje kriz in podobno.

Tako se v teoriji136 navaja osem področij pozitivnega vpliva družbene odgovornosti

na uspešnost gospodarske družbe:

• Upravljanje z ugledom;

• Upravljanje s kriznimi situacijami;

• Kadrovanje, motiviranje in nizka fluktuacija zaposlenih;

• Odnosi z investitorji in pridobivanje kapitala;

136 Little Arthur, The Business Case for Corporate Citizenship, Cambridge CB4 ODW, UK, 2001

86

• Učenje in motivacije;

• Konkurenčnost in položaj na trgu;

• Učinkovitost upravljanja;

• Licenca za delovanje.

Ekonomska uspešnost in ugled gospodarske družbe sta vsekakor odvisna tudi od

družbene odgovornosti, ki jo notranji in zunanji deležniki v pogojih globalizacije

vedno bolj pričakujejo.

V teoriji137 se pri ugotavljanju družbene uspešnosti gospodarske družbe izhaja iz

predpostavke, da gospodarski subjekt obstaja na željo oziroma korist družbe ter da

deluje kot moralni agent v družbi. V ta namen sta avtorja sestavila model uspešnosti,

ki povezuje načela, proces in politiko gospodarske družbe. Osnova modela so načela,

ki sestavljajo družbeno odgovornost, ki je sestavljena iz prostovoljne, etične,

zakonske in ekonomske odgovornosti. Procesi sestavljajo družbeno odzivnost

gospodarske družbe, ki je lahko reaktivna, obrambna, nevtralna in proaktivna.

Politika gospodarke družbe je zadolžena za identifikacijo, analizo in dajanje

odgovorov na odprta vprašanja.

Ekonomski vplivi družbene odgovornosti so definirani kot neposredni in posredni.

Neposredni učinki izhajajo npr. iz boljšega delovnega okolja, ki vodi do bolj predane

in produktivne delovne sile ali pa iz bolj učinkovite izrabe naravnih resursov. Hkrati

pa neposredni vplivi izvirajo iz večje pozornosti in osredotočenosti na potrošnike in

investitorje, kar širi priložnosti na trgu. Prav tako se lahko z družbeno odgovornostjo

izognemo ali ublažimo kritike na poslovno prakso, ki vplivajo na ugled in tako

prizadenejo neposredno bistvo ali vrednost gospodarskih subjektov kot so njihove

tržne znamke ali projicirana podoba.138

Tako so prednosti in pozitivni učinki družbene odgovornosti naslednji:

• boljši finančni rezultati,

137 Cochran Philip, Wartick Steven L, Evolution of Corporate Social performance Model, Academy of

Management Review, Ada, 1985, str. 759 138 Podnar Klement, Golob Urška, Notranja dimenzija družbene odgovornosti podjetij,

URL:http://www.delavska-participacija.com/clanki/ID030207.doc

87

• nižji stroški poslovanja (izboljšani delovni pogoji večajo produktivnost, naravovarstveni ukrepi nižajo stroške zaradi manj odpadkov),

• višji ugled poslovne znamke in posledično večja prodaja ter lojalnost kupcev-odjemalcev,

• višja produktivnost in kakovost (izboljšanje delovnih pogojev vodi k višji produktivnosti, k nižji stopnji napak, k manj odsotnostim z delovnega mesta, k uspešnejšemu privabljanju in ohranjanju delavcev).

Obstajajo tudi razmišljanja da so koristi družbene odgovornosti naslednje:139

• graditev in ohranjanje pozitivnega ugleda podjetij,

• dostop do kapitala,

• obvladovanje tveganj skozi dialog z deležniki,

• človeški kapital,

• stalne inovacije in intelektualni kapital,

• nižanje stroškov kapitala,

• pravica do obstoja in delovanja.

Vsekakor pa vse navedene koristi prinašajo gospodarski družbi tudi ustrezne stroške.

Kolikor mi je znano do danes ni narejena relevantna študija, ki bi analizirala

povezavo med stroški in koristi družbene odgovornosti gospodarske družbe.

Vsekakor se dobički in stroški razlikujejo od subjekta do subjekta glede na panogo,

sektor, velikost, lokacijo in naravo gospodarskega subjekta.

Da je družbena odgovornost tudi finančno uspešna, kažejo podatki vse večjega

števila raziskav:140

• Študija Univerze De Paul je leta 2001 pokazala, da gospodarske družbe iz lestvice 100 Best Citizens revije Business Ethics po profitu za 10 odstotnih točk prekašajo ostale gospodarske družbe.

• “Deležniške super zvezde”, gospodarske družbe, ki stavijo na svoje deležnike (zaposlene, potrošnike, investitorje, dobavitelje, skupnosti itd) in ne zgolj na svoje delničarje, so v petnajstletnem raziskovanem obdobju dosegla 126

139 McAlister, Debbie Thorne, Business and Society, A strategic approach to corporate citizenship,

Boston, New York Houghton Mifflin ,2003, URL: http://www.bsr.org 140 Jančič Zlatko, Nova družbena odgovornost podjetij, URL: http://www.delavska-

participacija.com/clanki/ID06203.doc

88

odstotkov večji donos kot najuspešnejše gospodarke družbe iz lestvice Superior Performance 500.

• Raziskava 400 gospodarskih družb na borzi je pokazala, da so družbe, ki so prijazne zaposlenim, v petih letih prinesle lastnikom 103 odstotni prirast vrednosti, ostale, manj naklonjene, pa v istem času le 53 odstotni.

V prid tezi o zahtevah po družbeni odgovornosti govori tudi vseevropska raziskava

(CSR EUROPE in MORI) o odnosu državljanov do družbene odgovornosti, ki je

pokazala, da se 70% respondentov strinja, da je družbena odgovornost pomemben

faktor pri odločitvi o nakupu izdelka ali storitve; da jih je polovica pripravljena

plačati več za družbeno odgovorne izdelke; verjamejo, da morajo gospodarske

družbe biti aktivneje in širše udeležene v socialnih projektih in ne samo v

financiranju programov; eden od sedmih pa aktivno išče informacije o etičnem

ravnanju glavnih družb.

Podobno kar 94% vprašanih gospodarskih družb meni, da družbena odgovornost

doprinaša k poslovnim koristim; 84% jo povezuje z glavnimi poslovnimi cilji, 78 %

pa, da vzbuja aktivno dobronamerno sodelovanje ključnih deležnikov.141

Leta 2001 je objavljena študija "People and Profit", v kateri so se analizirale vse

relevantne dotedanje študije povezane med finančno in družbeno uspešnostjo

družb.142

Iz študije izhaja, da je med letom 1972 in 2002 bilo objavljenih 127 študij, ki so

izkustveno analizirale povezanost družbene odgovornosti in poslovnega uspeha

družb. V 109 študijah je bila družbena odgovornost preučevana kot neodvisna

spremenljivka, od tega je v 54 študijah bila ugotovljena pozitivna korelacija med

finančno in družbeno uspešnostjo družb, 7 študij je pokazalo negativno korelacijo,

medtem ko 28 študij ni našlo nobenega odnosa, 20 študij pa je kazalo mešane

rezultate. V 22 primerih je bila družbena odgovornost obravnavana kot odvisna

spremenljivka in kar 16 študij je pokazalo pozitivni odnos med obema pojmoma.

Avtorja na podlagi tega sklepata, da obstaja pozitivni odnos med družbeno

odgovornostjo in uspešnostjo družb, saj negativno povezavo kaže le malo študij.

141 Golob Urša, Podnar Klement, Družbena odgovornost podjetij-pobožna želja ali tržna realnost,

Industrijska demokracija, 7, 1/2003d, str.3 142 Margolis Joshua D; Walsh James P; People and Profits? Mahwah, Lawrence Erlbaum Assoaiates,

Publishers, 2001, str. 273-277

89

Gospodarske družbe se vse bolj zavedajo, da je dobro poslovanje lahko še

uspešnejše, če gre za družbeno vključeno poslovanje. Skrb za déležnike je tista pot,

ki lahko po obdobju vsesplošnega sekanja stroškov ponovno omogoči dvigovanje

vrednosti za gospodarsko družbo, zaposlene, potrošnike, okolje in družbeno

skupnost. Gre torej za to, da združimo na videz nasprotujoča si interesa družbe in

podjetnikov v novo obliko sprejemljivejšega, razsvetljenega kapitalizma.

Ne samo, da se s sprejetjem družbeno odgovorne prakse družbe prilagajajo željam in

potrebam potrošnikov in drugih deležnikov, pač pa je družbena odgovornost

razumljena tudi kot sredstvo diferenciacije gospodarske družbe od konkurence in

prek njih celotne Evropske unije. Tako je družbena odgovornost investicija za boljšo

ekonomsko uspešnost, ki vključuje vlaganje v javno dobro ter v lastne zaposlene v

cilju zagotavljanja humanejših odnosov in trajnostnega razvoja.

5.5 Merila in kazalci ocenjevanje družbene koristi za gospodarsko družbo

Z razvojem deležniškega upravljanja gospodarskih subjektov in njihovega zavedanja,

da imajo širšo odgovornost do družbe in ne le do delničarjev oziroma investitorjev,

so se v gospodarskih družbah pojavile potrebe po novih oblikah in metodah

poročanja. Merjenje poslovne uspešnosti le s finančnimi količniki, ne zadošča več,

saj je slabost finančnih sistemov ta, da so zelo ozko osredotočeni in naravnani samo

v pretekla poslovna dogajanja. Prav tako finančna merila ne merijo zaupanja,

zadovoljstva in lojalnosti potrošnikov, zadovoljstva, zavzetosti in motivacije

zaposlenih, intelektualnega kapitala in potenciala gospodarske družbe, ugleda,

kompetenc vodstvene ekipe ali izgubljenih priložnosti.

Te pomanjkljivosti v merjenju poslovne uspešnosti deloma odpravljajo številni novi

merilniki in modeli presoje in upravljanja poslovne uspešnosti: EVA (angl.Economic

Value Added, ekonomska dodana vrednost), MVA (angl. Market Value Added,

trženjska dodana vrednost), SV (vrednost za delničarje, angl. shareholders value),

uravnoteženi kazalniki poslovne uspešnosti (angl. balanced scorecards), EFQM

(evropski model poslovne uspešnosti), Malcolm Baldridge Award (ameriška nagrada

za poslovno uspešnost) sistem 20 ključev, itd.143

143 Gruban Brane, Merjenje in upravljanje poslovne uspešnosti, Nova merila za nove čase, URL:

http://www.delavska –participacija.com/clanki/ID021208.doc

90

Ugotovljeno je bilo144, da je bilo merjenje družbene odgovornosti v študijah

obravnavano različno. Tako je bila družbena odgovornost merjena v 27 različnih

virih podatkov ( ankete, organizacijski programi, razkritja, denarne pomoči, okolje in

ugled), ki pokrivajo 11 različnih področij delovanja gospodarske družbe (programi

družbe, razkritja, politične donacije, donacije dobrodelnim organizacijam, naložbe v

skupnost, okolje, človekove pravice, človeški viri, izdelki, pravična konkurenčnost,

globalna področja). Največkrat uporabljen kriterij za merjenje družbene uspešnosti je

bilo ravnanje z okoljem, ki je bilo uporabljeno predvsem v zgodnjih letih, in sicer v

20 študijah. Uporabljena je bila tudi lista revije Fortune 500 najbolj občudovanih

gospodarskih družb, in sicer v 15 študijah, in indeks KLD (ang. Kinder, Lydenberg,

Domini Index) v 10 študijah.

Indeks KLD ocenjuje uspešnost gospodarske družbe na lestvici od -2 do +2, na petih

področjih, in sicer odnos s skupnostjo, raznovrstnost na delovnem mestu, odnosi z

zaposlenimi, naravno okolje in kakovost ter varnost izdelkov. Ta področja so

pozitivna področja nadzora, obstajajo pa tudi negativna področja, ki samo znižujejo

celotne točke in ne prispevajo k seštevku. Ti področji sta povezanost z nuklearno

industrijo in z vojaško oziroma obrambno industrijo.145

Zaradi razlik med in znotraj panog ter razlik med posameznimi gospodarskimi

družbami, prihaja posledično do velikih razlik v procesu nefinančnega poročanja. Do

razlik prihaja v pristopu k poročanju, v metodologiji in kategoriji družbenih poročil.

Nekatere mednarodne iniciative poskušajo vzpostaviti osnovne smernice za

prostovoljno nefinančno poročanje, s katerimi želijo doseči skladnost poročil. Med

pomembnejšimi standardi za poročanje družbene odgovornosti družb so: Global

Report Initiative (GRI), UN Global Compact, Global Sullivan Principles, AA 1000,

SA 8000, ICC Business Charter for Sustainable Development, OECD Guidelines for

Miltinational Enterprises, UN Universal Declaration of Human Rights.

Merjenje in poročanje o aktivnostih gospodarskih družb na področju družbene

odgovornosti je vse odločilnejši dejavnik tudi za finančne sklade, ko ocenjujejo

144 Margolis Daniel, Joshua Walsh, James P., People and Profits? The Search for A Link Between A

Company Social and Financial Performance, Lawrencw Erlbaum, 3.5 Summary of Results, Philadelphia 2002, str. 6

145 URL: http://www.kld.com

91

tveganost naložb in posojil družbam, saj konkretne prednosti družbam prinašajo tudi

njihove uvrstitve na "trajnostne" in družbene borzne indekse, kot so Dow Jones

sustainability Index, Domini 400 Social Index in serija FTSE4Good (sestoji iz štirih

indeksov za britanski, evropski, ameriški in globalni trg, s katerimi ocenjujejo

poslovanje gospodarskih družb, ki dosegajo mednarodne standarde družbene

odgovornosti).

Novi sistemi merjenja imajo tako trojno nalogo. Kot prvo je potrebno, da dovolj

zgodaj signalizirajo, da v kolikor gospodarska družba ne ukrepa na določenem

strateškem področju, utegne to povzročiti usodne posledice. Na drugi strani je vloga

merjenja namenjena nadzorovanju parametrov povezanih z zadovoljstvom in

zvestobo potrošnikov, zavzetostjo, zaupanjem in zadovoljstvom zaposlenih,

zadovoljstvom delničarjev, obvladovanjem poslovnih procesov in sposobnostmi

organizacije, da inovira in nenehno ustvarja dodatno vrednost. Tretja funkcija

sodobnih merilnikov poslovne uspešnosti, je povezana z izborom tistih informacij, ki

nenehno postavljajo organizaciji nove in nove izzive.146

5.6 Integracija poslovne etike in družbene odgovornosti v strategijo

gospodarske družbe

Strategijo gospodarske družbe lahko opredelimo kot proces opredeljevanja

dolgoročnih smotrov in ciljev v družbi ter določanja smeri delovanja in razporejanje

virov za uresničevanje zastavljenih ciljev. Strategija usmerja družbo v večjo moč in

konkurenčnost v prihodnosti. Čeprav je možno na splošno reči, da obstaja pozitivna

korelacija med poslovno etiko, družbeno odgovornostjo ter dolgoročnim uspehom

gospodarske družbe, ne obstaja neka vse uporabna formula uspeha in zato je

potrebno opredeliti specifične cilje in smotre za vsako gospodarsko družbo,

upoštevajoč deležnike v okolju. Moderne gospodarske družbe147 gradijo svojo

poslovno strategijo in prakso na eksplicitni odgovornosti za ekonomsko, etično,

socialno in ekološko dimenzijo svojega poslovanja. Na ta način gradijo dolgoročno

konkurenčnost kod predpostavko poslovnega uspeha. Danes so gospodarski subjekti

na eni strani soočeni s stalno potrebo izboljševanja konkurenčne prednosti, medtem

ko na drugi strani družba pričakuje vključevanje gospodarskih subjektov v njene

146 Gruban Brane, ibidem 147 Omazić Mislav Ante, Strategija poduzeća: društvena odgovornost, URL:http://www.quantum21.net

92

ekološke, etične in socialne probleme. Zato je potrebno poslovno etiko in družbeno

odgovornost vgraditi v strategijo gospodarske družbe, poslovne procese in kulturo, ki

upošteva interese zunanjih in notranjih deležnikov. Če hoče gospodarska družba

pritegniti najboljše kadre, mora razviti svoj etični profil kot sprejete etične vrednote

in kulturo družbe. Globalno konkurenčno okolje postavlja pred gospodarske družbe

nove zahteve glede tehnologije, poslovne etike in družbene odgovornosti. Vsa

ključna področja in poslovne funkcije gospodarske družbe morajo biti povezane s

poslovno etiko in družbeno odgovornostjo.

Področje vodenja, ki se nanaša na vse ravni managerskega usmerjanja in nadziranja

gospodarske družbe mora biti zavezano etičnemu vedenju in odločanju. To posebej

velja za najvišje vodstvo, ki mora biti vzgled za nižje ravni in vse zaposlene s tem, da

jim pokaže vzročno posledično zvezo med etičnim in družbeno odgovornim

obnašanjem ter poslovnim uspehom družbe.

Področje kadrovanja, s katerim si gospodarska družba zagotavlja človeške vire, je

posebej izpostavljeno saj se preko njega da bistveno vplivati na etično vedenje in

odločanje. To je zlasti pomembno pri kadrovanju najvišjega vodstva, ki se odloča

predvsem na podlagi intuicije. Pomembno je, da zraven strokovnih referenc pridejo

do izraza etične in moralne lastnosti kandidatov.

Področje etične kulture je dinamičen proces in predstavlja interakcijo med

posamezniki, omogoča nastajanje skupnih prepričanj, verovanj, neformalnega načina

obnašanja ter skupnih značilnosti zaposlenih. Na podlagi skupnih prepričanj se

izoblikuje identiteta skupine, ki predstavlja bistvo organizacijske kulture. Etična

kultura kot sestavni del organizacijske kulture vpliva na stališča katere aktivnosti so

za organizacijo sprejemljive in katere ne.

Področja etičnih meril je potrebno v gospodarski družbi vzpostaviti za pomoč

zaposlenim za lažje etično odločanje, kar istočasno služi kot orodje za nadzor

odstopanja od želenega etičnega vedenja. Tu predvsem mislim na etične kodekse,

odbore, usposabljanja delavcev za etično odločanje, svetovanje, etično revizijo in

druga sodila za lažje etično vedenje.

Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) je ponudila gospodarskim družbam

93

priročnik, ki priporoča devet korakov za uporabo družbene odgovornosti v praksi:148

• Najprej se najvišje vodstvo zaveže, da bo odgovorno upravljalo in uresničevalo prioritete gospodarske družbe.

• V drugem koraku vodstvo opredeli vrednote, namene in cilje družbe.

• Identificiranje ključnih notranjih in zunanjih deležnikov.

• Opredelitev načel in pravil poslovanja glede na poslanstvo in vrednote družbe.

• Oblikovanje postopkovnih pravil vodenja.

• Primerjanje uspešnosti.

• Vzpostavitev sistema notranje kontrole.

• Izbira primernega jezika in tona nagovora.

• Definiranje realnih in pragmatičnih ciljev.

Če želi gospodarska družba ustvariti svoj ugled tudi s pomočjo koncepta družbene

odgovornosti, mora to na nek način javnosti sporočiti in zagotoviti, da se bo

obljubljeno v praksi izvajalo.

V Sloveniji zaenkrat ni enotnega mnenja javnosti, managementa in družbe o

družbeni odgovornosti čeprav se o njej vedno več piše in govori. Danes se družbena

odgovornost pretežno uporablja kot obramba pred kritikami deležnikov in za

ustvarjanje kratkoročnih marketinških rezultatov. Redke imajo gospodarske družbe

vgrajeno družbeno odgovornost v celostno strategijo.

5.7 Družbena odgovornost v svetu

Družbena odgovornost v svetu se je v zadnjih nekaj letih uveljavila predvsem po

zaslugi Evropske komisije. Leta 2000 je Evropski svet v Lizboni pozval družbe k

integriranju načel družbene odgovornosti v strategije poslovanja. Oktobra leta 2002

je Evropska komisija lansirala Evropski forum deležnikov o primerih dobrih praks.

Francija je maja leta 2001 kot prva članica EU z zakonom uvedla obvezno poročanje

o družbeni odgovornosti za vse gospodarske družbe, ki kotirajo na borzi. Na pobudo

združenih narodov je leta 2000 ustanovljena mreža Global Compact, ki vključuje več

148 URL: http://www.iccwbo.org/corporateresponsibilityguide/ Business in society: making and

responsibile contribution

94

kot 25.000 gospodarskih družb in nevladnih organizacij iz 90 držav. Osnovno vodilo

5% mreže je slediti desetim načelom o človekovih pravicah, delavskih standardih in

odgovornosti do okolja ter boja proti korupciji. Družbena odgovornost se je dolgo

uveljavljala skozi blagovno znamko in boljše odnose z deležniki, medtem ko danes

vpliva tudi na vrednost gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi. Na Londonski borzi

več kot 85% odločitev za nakup poteka na podlagi informacij nefinančne narave.

Vendar po zadnjih raziskavah o družbeni odgovornosti, ki jih je leta 2007 izvedla

svetovalna družba McKinsey149 na 391 gospodarskih družbah, ki so vključene v UN

Global Compact, je velika večina managerjev velikih svetovnih družb kritična do

družbene odgovornosti. Samo slaba polovica gospodarskih družb je imela družbeno

odgovornost v smislu odnosa do okolja, družbe in upravljanja integrirano v svoje

strategije in razvojne načrte. Opravljeno je bilo tudi 38 poglobljenih razgovorov z

voditelji večjih družb, kar še daje dodatno težo rezultatom, ki so v glavnem

pričakovani čeprav nekoliko presenetljivi. Večina direktorjev 95% meni, da se

družbena pričakovanja kontinuirano zvišujejo in da so bistveno večja kot pred petimi

leti. Več kot 70% jih meni, da je problematiko okolja, sociale in družbenih vprašanj

potrebno vključiti v strategijo gospodarskih družb, medtem ko polovica trdi, da so to

že naredili. V javnosti obstaja veliko nezaupanje do izvajanja družbene odgovornosti

velikih družb (v Evropi samo 33% potrošnikov v to verjame, medtem ko v ZDA

40%). Vse to kaže, da so zunanji pritiski javnosti še nezadostni, da bi gospodarske

družbe v večji meri uveljavljale koncept družbene odgovornosti. To pomeni, da

gospodarske družbe še ne percipirajo korelacijo med družbeno odgovornostjo in

dolgoročno finančno uspešnostjo. Samo 16% direktorjev je naklonjenih Fridmanovi

doktrini, ki govori o povečevanju dobička kot edini družbeni odgovornosti

gospodarske družbe. Potrebno je povedati, da so družbeno odgovornemu delovanju

najbolj naklonjeni gospodarski subjekti v Indiji in najmanj na Kitajskem. Direktorji

menijo, da bodo v prihodnje na razvoj družbene odgovornosti od vseh deležnikov

največji vpliv imeli kupci in zaposleni. Izziv sedanjega časa je nasprotje med

kratkoročnimi interesi vlagateljev in dolgoročnimi interesi ostalih deležnikov, ki

težijo k bolj partnerskemu odnosu z gospodarskimi družbami. Direktorji se strinjajo,

da bi se družbena odgovornost povečala, če bi obstajali enotni globalni standardi za

149 URL: http://www.unglobalcomact.org - Povzetek poročila

95

vse gospodarske subjekte v svetu. Čeprav takšni standardi že obstajajo o njih

obstajajo različna mnenja od odobravanja do popolnega zavračanja. V času

globalizacije in prisotne krize se vloga gospodarstva v družbi spreminja. V

prihodnjih letih bodo uspešne le tiste gospodarske družbe, ki se bodo znale soočiti z

novimi razmerami s svojim učinkovitim in etičnim delovanjem.

5.8 Stališča slovenskih managerjev glede družbene odgovornosti

Pojem družbene odgovornosti je bil še pred leti precej neznan, le redke so bile

gospodarske družbe, ki bi družbeno odgovornost vključevala v svojo poslovno

prakso. Slovenija postaja vse bolj aktivna na področju družbene odgovornosti

gospodarskih subjektov. Zadnja leta je bilo nekaj odmevnih dogodkov na to temo.150

Maja 2006 je slovenska vlada prvič izdala Nacionalno poročilo o javni politiki na

področju družbene odgovornosti družb v Sloveniji, ki ga že nekaj let pripravljajo

države članice. Iz poročila je razvidno, da so prakse, ki bi jih lahko uvrščali v polje

družbene odgovornosti in njenega spodbujanja, zelo razdrobljene, nepopolne in se ne

pojavljajo pod tem imenom. To ugotavlja tudi samo poročilo, ki pravi, da termin pri

nas ni pogosto uporabljen. Poročilo na koncu obljublja, da bo v prihodnosti Slovenija

tem vprašanjem namenjala več pozornosti.151

Raziskava v okviru projekta Code to Smart Reality for SME, ki ga s podporo EU v

150 prva konferenca na to temo je bila novembra 2004 v Ljubljani, z naslovom " Družbena odgovornost

podjetij " (organizatorji: Evropska komisija, GZS in OZS), - novembra 2004 je v Portorožu potekala " Poslovna konferenca " , katere osrednja tema je bila konkuren čnost, družbena odgovornost in gospodarska rast (org anizatorji: Raziskovalni center Ekonomske fakultete - znotraj njega Inštitut za JV Evropo, Zveza ekonomistov Slovenije ter Časnik Finance), - marca 2005 je v Portorožu potekal Slovenski oglaš evalski festival na temo “Oglaševanje in odgovornost«, - prav tako marca 2005 so v Velenju organizirali 6. konferenco kakovosti z naslovom " Družbena odgovornost - danes, jutri…? " (organizatorja: Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem Velenje in GZS Savinjsko-šaleška obmo čna zbornica, Velenje), - junija 2006 je v Mariboru potekala 1. konferenca " Družbena odgovornost in izzivi časa 2006" (organizatorji: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Združenje podjetnikov Slovenije, GZS Obmo čna zbornica Maribor), - junija 2006 je na Brdu pri Kranju potekalo 7. zna nstveno posvetovanje o organizaciji: " Družbena odgovornost in etika v organizacijah " (organizatorji: Fakulteta za organizacijske vede K ranj, Ekonomska fakulteta, Zveza organizatorjev Slovenije), - oktobra 2006 je SKOJ - Slovenska konferenca o odn osih z javnostmi na svoji letni konferenci v enem izmed tematskih sklopov predstavila družbeno odgovo rnost " Prevzemimo odgovornost! " – 'Corporate social responsibility' kot element upravljanja in k omunikacij (organizator: Slovensko društvo za odnos e z javnostmi), - novembra 2006 je potekala v Ljubljani konferenca v okviru programa EQUAL z naslovom " Aktualni trendi na podro čju družbene odgovornosti 2006 " (organizatorji: Razvojno partnerstvo “Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje) -junija 2008 je v Mariboru potekala 3. konferenca " Družbena odgovornost in izzivi časa 2006" (organizatorji: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Združenje podjetnikov Slovenije, GZS Obmo čna zbornica Maribor),

151 Golob Urša, Podnar Klement, Evropa kot središče odličnosti za družbeno odgovornost podjetij?, Industrijska demokracija, 6-7, 2006, str.1-5

96

Sloveniji izvaja Gospodarska zbornica Slovenije, ugotavlja, da je v Sloveniji

družbena odgovornost v praksi prisotna v večji meri le v velikih gospodarskih

družbah, primerov med malimi in srednje velikimi družbami je relativno malo.

Raziskovalci so v okviru projekta Code to Smart Reality for SME ugotovili, da

obstaja vse več gospodarskih družb, ki v svojo prakso vključujejo družbeno

odgovornost, o prizadevanjih glede družbene odgovornosti imajo veliko napisanega

na svojih spletnih straneh, vendar gre pri tem v glavnem za zelo splošne in načelne

opredelitve. Le izjeme se pristopa k družbeno odgovorni podjetniški praksi lotijo

sistematično.152

Raziskava Slovenskega podjetniškega observatorija iz leta 2002, v katero je bilo

zajetih 1.153 gospodarskih družb, je pokazala, da večina slovenskih družb razume

družbeno odgovornost kot filantropsko odgovornost gospodarskih družb.

Vključevanje družb v družbeno odgovorne aktivnosti narašča s številom zaposlenih v

gospodarski družbi: mikro podjetij, ki imajo do devet zaposlenih ter so vključena v

družbeno odgovorne aktivnosti, je 66%, srednje velikih podjetij, ki imajo od 50 do

249 zaposlenih, pa kar 76,2%.153

Glavni način sodelovanja pri družbeno odgovornih aktivnostih slovenskih

gospodarskih družb so denarne in nedenarne donacije (53%), sponzoriranje (50%) ter

aktivnosti povezane s trženjsko kampanjo (16%). Med aktivnostmi v katere se

vključujejo gospodarske družbe, je najizrazitejša podpora športu (slaba polovica

gospodarskih družb), kulturne aktivnosti podpira 36% družb.154

Večina družbeno odgovornih aktivnosti (58%) je občasnih in s poslovno strategijo

gospodarske družbe nepovezanih. Družbeno odgovorne aktivnosti, povezane s

strategijo, so nekoliko bolj prisotne v večjih družbah, ki imajo pogosteje izdelane

strategije in izoblikovan odnos do družbene odgovornosti.155

152 Gorjanc Maja, Družbena odgovornost-Priložnost za slovenska podjetja, strokovno gradivo

konference Upravljanje družbene odgovornosti podjetji, Planet GV, Pristop Consensus, 2007 153 Knez-Riedl Jožica, Družbena odgovornost malih in srednje velikih podjetij, Slovenski podjetniški

observatorij 2002, 2.del, Ekonomska poslovna fakulteta, Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij, Maribor 2002, str.99

154 Knez-Riedl Jožica, ibidem, str.102 155 Knez-Riedl Jožica, ibidem, str.104

97

Zanimiv je tudi podatek, da je slaba polovica (45%) malih in srednje velikih

gospodarskih družb kot glavno oviro za nesodelovanje v družbeno odgovornih

aktivnostih navedla pomanjkanje denarja, kar dokazuje, da slovenske družbe

dojemajo družbeno odgovornost kot strošek in ne kot naložbo v prihodnost.

Razloge, da gospodarske družbe v Sloveniji družbeno odgovornost sprejemajo bolj

kot modni trend in samopromocijo in ne kot strateški koncept za doseganje večje

konkurenčnosti, lahko iščemo tudi v prevladujočem pogledu na družbeno

odgovornost kot odgovornost lastnikov kapitala, malo pa je managerjev, ki se

zavedajo koristi, ki jih prinaša družbena odgovornost na dolgi rok.156

Resnično odgovorna je gospodarska družba samo takrat, ko minimaliziramo

transportne stroške, maksimaliziramo pošteno trgovanje, ko ekonomiziramo

poslovanje tako, da nam to ne predstavlja prioritete v poslovanju in je naše podjetje

ravno prav veliko, naši izdelki zadovoljujejo resnične potrebe potrošnikov in ne

spodbujajo novih potreb. 157

Potrebno je izboljšati osveščenost o družbeni odgovornosti med managerji in

vlagatelji ter vzpostaviti razumevanje, da družbena odgovornost ni strošek, ampak

investicija, ki dolgoročno prinaša realne koristi in jo je potrebno vključiti v strategijo

družbe.158 Gospodarske družbe v principu želijo poslovati družbeno odgovorno,

manjkajo jim pa ustrezna strokovna znanja. V ta namen prihaja v začetku leta 2009 v

Slovenijo izobraževalni program s področja upravljanja družbene odgovornosti, ki ga

razvija skupina slovenskih in tujih strokovnjakov pod okriljem Londonske šole za

odnose z javnostmi .159

156 Gorjanc Maja, Družbena odgovornost-Priložnost za slovenska podjetja, strokovno gradivo

konference Upravljanje družbene odgovornosti podjetji, Planet GV, Pristop Consensus, 2007 157 Gergely Toth, Resnično odgovorno podjetje, GV Založba, Ljubljana 2008, Povzeto po Financah,

priloga Družbeno odgovorni, 08.12.2008, str. 23 158 Gorjanc Maja, ibidem 159 http://www.zavodekvilib.si/druzbeno-odgovorno-upravljanje-s-cloveskimi-viri/central-east-and-south-

european-csr-school/srednje-vzhodno-in-juzno-evropska-sola-druzbene-odgovornosti-podjetij-central-east-and-south-european-csr-school/

98

6 POSLOVNA ETIKA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST NA

HRVAŠKEM

6.1 Posebnosti tranzicije na Hrvaškem

Osnovna značilnost petnajstletne tranzicije na Hrvaškem je odstopanje realno možnih

in pričakovanih rezultatov od uresničenih. To je bilo pogojeno z nekaterimi

splošnimi in posebnimi vzroki. Od splošnih razlogov je potrebno omeniti reformo

družbene blaginje na katero je vplivala četrta tehnološka revolucijo zlasti v

informatiki, ki je iskala novo ravnovesje med delom in kapitalom. Na tržišču dela je

vplivala na poslabšanje položaja dela glede na kapital, kar je z ekonomskega stališča

zaželeno, vendar je na začetku tranzicije poslabšalo položaj delavcev. Drugi splošni

razlog se nanaša na dominantno vlogo doktrine ekonomskega neoliberalizma, ki je

bila posebno močna v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takšno mednarodno

okolje je imelo v času začetka tranzicij v bivših socialističnih državah zelo slabe

poledice na te države. Države, ki so imele daljšo reformsko in tržno tranzicijo so se

lažje soočile s težavami, ki jih je le ta prinesla. To so v glavnem države, ki so danes

pridružene EU.

Osnovni nalogi tranzicije (ekonomska učinkovitost in politična demokratičnost) sta

uspešno opravljeni. Dosežke v povečevanju politične demokracije na Hrvaškem,

posebno na področju človekovih pravic in svoboščin je potrebno gledati s splošno

političnega in socialnega vidika. Splošno politični premiki, v smislu uvajanja

politične pluralizacije, so doseženi. Dosežki na področju človekovih pravic in

svoboščin, po merilu socialnega prava in socialne pravičnosti, pa so nazadovali.

Država ni šla v smeri razvijanja družbene blaginje. Namesto tega se je začela

uveljavljati doktrina ekonomskega neoliberalizma, divjega kapitalizma in tržnega

fundamentalizma.160 Ekstremne socialne razlike so se povečevale. Družba se je

razdelila na hitro obogatelo manjšino in na hitro osiromašeno večino. To je močno

vplivalo na področje družbenega življenja in posebej na moralo. Intenzivno so se

povečali pojavi korupcije, organiziranega kriminala in mafije. Čeprav je bila Hrvaška

skupaj s Slovenijo najbolj pripravljena tranzicijska država, se edina od srednje-

160 Primerjaj Vladimir Veselica, Dragomir Vojnić , QUO VADIS CROATIA ,Petnaest godina tranzicije-

gdje je Hrvatska,13. tradicionalno savjetovanje hrvatskih ekonomista, Opatija 2005, str.1237-1287

99

evropskih držav ni uspela pridružiti EU leta 2004. Razlogov zato je več. Zraven

vojne so politični razlogi bolj kot ekonomski pogojevali sedanjo situacijo. Politična

klima na Hrvaškem v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ni bila sprejemljiva

za mednarodno skupnost. Temu je sledila osamitev katero so spremljale več ali manj

tihe sankcije. Neuspešni tranziciji so botrovali tudi ekonomski razlogi. Model

razvoja zasnovan na domači porabi, na velikih infrastrukturnih investicijah, razvoju

trgovine in širitvi uvoza dolgoročno ni bil vzdržen.

Tajkunska privatizacija je naredila največ škode hrvaškemu gospodarstvu. Prišlo je

do "ropanja" družbenega premoženja, socialna varnost je postala vprašljiva,

nezaposlenost se je enormno povečala, stečaji so se množili, zapiranje gospodarskih

družb je postalo vsakodnevni pojav, velike socialne razlike so se še poglobile in

Hrvaška je postala država največjih socialnih razlik.161

Po izračunih162 je cena hrvaške tranzicije 254 milijarde US$. Po uradnem izračunu se

na vojno nanaša 37 milijard US$, medtem ko je 217 milijard šlo na stroške

globalizacije, makroekonomske politike ter tajkunizacije in korupcije, ki je bila

povezana z modelom privatizacije.

V začetku 20. stoletja je prišlo do bistvenih sprememb na boljše. Hrvaška se z

ugodnimi stopnjami rasti približuje članstvu v EU in je dobro pripravljena na krizo s

katero se danes sooča svet.

6.2 Poslovna etika v hrvaški poslovni praksi

Poslovna etika predstavlja danes pomemben del sodobnega poslovanja in

managerske prakse, tako v svetu, kakor tudi na Hrvaškem. V svetu je že dolgo

ugotovljena pozitivna odvisnost med stopnjo razvitosti družbenih institucij in

konkurenčnostjo gospodarstva na eni strani, ter uporabe poslovne etike na drugi

strani. Etični problemi, kot razkorak med družbenimi pričakovanji in obstoječo

poslovno etiko, se s časom povečujejo. Družbena pričakovanja do poslovne etike so

danes bistveno večja kot so bila pred pol stoletja. Z gospodarsko in družbeno

tranzicijo se pričakuje tudi tranzicija poslovne etike, od industrijske k poslovni etiki

161 Študija svetovne banke, "Hrvatske Studije o ekonomskoj ranjivosti i socijalnom blagostanju"

Dokument Svjetske banke, lipanj 2000, hrvatski prijevod, Društvena istraživanja No. 656, 2001, str.1229-1238

162 Domazet Tihomir, Cijena hrvatske tranzicije, URL:http//www.liderpress.hr

100

inovativne družbe. Stališča do poslovne etike so se v času tranzicije tudi na

Hrvaškem spreminjala. Leta 1998 je bila opravljena raziskava poslovne etike na

Hrvaškem163 na vzorcu 210 gospodarskih družb. Ugotovljeno je bilo, da je na

splošno poslovna etika zelo slabo prisotna. Po podatkih raziskave je prihajalo v

vsakodnevnem poslovanju do množičnih kršitev predpisov. Glede izpolnjevanja

pogodbenih obveznosti je bilo stanje še slabše. Razloge za takšno stanje avtor vidi v

neuravnoteženih razmerah v gospodarstvu, ki se odražajo v veliki plačilni

nesposobnosti in neučinkovitem sankcioniranju prekrškov s strani sodišč.

Ugotovljena je tudi visoka stopnja nezaupanja med poslovnimi subjekti na eni strani

ter med managerji in delavci na drugi. Preverjanje poslovne etike v vsakdanjem

poslovanju se poskuša opravičiti v smislu običajnih pragmatičnih vrednosti. V praksi

prevladuje normativna usmeritev, kar pomeni, da se poudarek daje želenemu načinu

obnašanja poslovnih ljudi in managerjev.

Prisotnost korupcije s ciljem zlorabe javnih pooblastil v zasebne namene je na

Hrvaškem zelo visoka.

Na lestvici korupcije, ki jo objavlja The Transparency International Global

Corruption Barometer164, se je Hrvaška za leto 2008 uvrstila z oceno 4,4 - najvišjo do

sedaj, na 62 mesto. To je enako kot Samoa in Tunizija in slabše od Namibije. Vsaka

ocena pod 5 je negativna. V letu 2007 je bila ta ocena 4,1 in leta 2006 3,4. Slovenija

ima za leto 2008 primerljiv index 6, ki je najvišji v regiji. Ne glede na izboljšanje

stanja so ti podatki za hrvaško gospodarstvo glede etike poslovanja porazni. Na

hrvaškem ima korupcija največji vpliv na politično in poslovno okolje, (intenzivnost

vpliva 3,5 od možnih 4) in najmanj na osebno in družinsko življenje posameznika

(2,2). Izrazitost korupcije na lestvici od 1-5 je najbolj prisotna v pravosodju (4,4), v

zdravstvu (4,3) in poslovnem sektorju (4,2), najmanj pa v verskih skupnostih (2,6) in

vojski (2,9). 34% anketirancev meni, da je boj proti korupciji neučinkovit. Avtorice

analize165 na podjetniški ravni so na vzorcu 109 zaposlenih, ki so delali v

gospodarskih družbah predelovalne industrije s skupno zaposlenimi 14 921

163 Županov Josip, Business ethics in the Croatian economy, URL:http/www.efst.hr/management/vol3 164 Index percepcije korupcije ima lestvico od 0 do 10. Ničla predstavlja totalno korupcijo medtem ko 10

idealno družbo 165 Bušelić Marija, Danijela Križman Pavlovič, Quo vadis poslovna etika u hrvatskom gospodarstvu?

,Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Odjel za ekonomiju i turizam ,"Dr. Mijo Mirković" str. 8

101

ugotovile, da so se neetične aktivnosti od leta 2000 do leta 2006 nekoliko

spremenile.(razpredelnica na naslednji strani)

Neetične aktivnosti hrvaških managerjev v letu 2000 in 2006 po videnju delavcev

Tabela 3: Najbolj neeti čne aktivnosti hrvaških managerjev v letu 2000 in 20 06 po

videnju delavcev 166

Leto 2000:

Leto 2006:

Sprejemanje daril/uslug

Prikrivanje napak drugih

Sprejemanje daril in uslug za

posebno obravnavo

Prelaganje napak na drugega

Ponarejanje poslovnih poročil

Prilaščanje zaslug za prispevke

drugih

Zloraba službenega položaja

Sprejemanje provizij za sklenjene

posle

Odtujevanje materiala in sredstev

podjetja

Izdajanje zaupnih informacij

Prelaganje napak na drugega

Prikrivanje tujih napak

Prilaščanje zaslug za tuje prispevke

Ponarejanje poslovnih poročil

Zlorabe poslovnega položaja

Odtujevanje materiala in sredstev

podjetij

Izdajanje zaupnih informacij

V cilju izboljšanja poslovne morale in dobrih poslovnih običajev deluje od leta 1989

166 Bušelić Marija, Danijela Križman Pavlovič, ibidem, str .13-14

102

pri gospodarski zbornici Hrvaške častno sodišče, ki ima zelo podobne naloge in

način delovanja kot častno sodišče Slovenije. Najbolj pogoste kršitve dobrih

poslovnih običajev na hrvaškem so:167

1. Zavestno neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti;

2. Nudenje uslug slabše kakovosti od deklariranih;

3. Nespoštovanje zakonskih norm v blagovnem prometu;

4. Ravnanja s ciljem rušenja ugleda drugih gospodarstvenikov;

5. Neupoštevanje reklamacij kupcev;

6. Kršitve etičnih kodeksov.

Nacionalni svet za konkurenčnost v svojih priporočilih za povečanje konkurenčnosti

med najpomembnejšimi dejavniki navaja tudi slabo poslovno etiko hrvaških

gospodarskih družb.168 To zaostajanje je posebej vidno pri malih in srednjih družbah,

ki nimajo razvit sistem upravljanja s poslovno etiko kot velike družbe, ki so sprejele

svetovne trende in vgradile principe etičnosti v svojo poslovno politiko. Sprejeti

etični kodeksi so šele začetna stopnja uporabe poslovne etike v praksi hrvaških

gospodarskih družb.

Glede na izkazano moč indeksa percepcije korupcije bi lahko zaključila, da ima

Hrvaška nizek nivo etičnosti poslovanja. Korupcija zelo negativno vpliva na

konkurenčnost hrvaškega gospodarstva v mednarodnem okolju. Boj pristojnih

institucij proti korupciji je neučinkovit in neuspešen. Na podjetniški ravni so se

neetična dejanja managerjev premaknila od tistih materialnega pomena k tistim

osebnega značaja. Od leta 2000 ostajajo skoraj nespremenjena stališča delavcev

glede neetičnih aktivnosti managerjev.

Na hrvaškem je za spodbujanje etičnega obnašanja v gospodarstvu sprejeto veliko

deklarativnih priporočil kot so; javni dialog, spodbujanje gospodarstvenikov k

167 URL:http/www.huzp.hr/sudcasti050719.htm 168 Aleksić Ana, Poslovna etika-element uspješnog poslovanja, Zbornik ekonomskog fakulteta u

Zagrebu, godina 5, 2007, str. 427

103

sprejetju in uporabi kodeksov etike poslovanja na splošno in po panogah, kontrola

uporabe kodeksov ter strogo sankcioniranje kršitev preko častnega sodišča in dr., ki

naj bi zvišala raven etike v družbi in gospodarstvu.

6.3 Družbena odgovornost na Hrvaškem

Če gospodarske družbe niso etične, ne morejo biti družbeno odgovorne. Zato je

integriranje upravljanja s poslovno etiko v poslovanje družb predpogoj za izgradnjo

družbeno odgovorne poslovne prakse. Družbeno odgovorno poslovanje je koncept,

po katerem se gospodarska družba prostovoljno odloča v sodelovanju z ostalimi

deležniki prispevati za boljše družbeno in naravno okolje. V letu 2003 je bila

opravljena velika raziskava o družbeni odgovornosti gospodarskih družb na

Hrvaškem katere namen je bil oceniti razširjenost in značilnosti poslovnih praks

družbene odgovornosti v državi, raziskati kulturni, zgodovinski in institucionalni

kontekst v katerem družbe razvijajo družbeno odgovornost in zbrati informacije o

najboljših praksah družbene odgovornosti. Namen raziskave je bil dvigniti družbeno

zavest javnosti o pomenu in vplivu družbene odgovornosti na razvoj družbe in

gospodarstva.169 V nadaljevanju povzemam nekatere ugotovitve raziskave.

Čeprav je koncept družbene odgovornosti in njegova terminologija relativno nov je

na Hrvaškem opažena sorazmerno dobra informiranost o pojmu in pojavnih oblikah

družbene odgovornosti.

Glavni dejavniki družbene odgovornosti na Hrvaškem so lastninska struktura,

voditeljske sposobnosti, velikost gospodarske družbe in sektor gospodarstva.

Glavni motiv za angažiranost gospodarskih družb v družbeni odgovornosti so: ugled

gospodarske družbe, izboljšana učinkovitost poslovanja, zaposlovanje novih ljudi,

konkurenčnost in položaj na trgu.

Različne oblike družbene odgovornosti se v praksi izvajajo, čeprav niso strateški

strukturirane in se o njih ne poroča.

Čeprav je večina aktivnosti družbene odgovornosti povezana z donacijami, se v

zadnje čase opažajo bolj strateški pristopi povezani z ostalimi deležniki.

169 Pregled društvene odgovornosti poduzeća u Hrvatskoj, 2. izdanje 2006, Academy for Educational

Development, Prince of Wales International Business Leaders Forum, MAP Savjetovanja d.o.o.

104

Hrvaške gospodarske družbe so najbolj aktivne na področju osnovne poslovne

dejavnosti (vlaganje v človeške vire, izobraževanje, izboljšanje kakovosti proizvodov

in storitev, vlaganje v ekološko neoporečne tehnologije in podobno) ter vključenosti

v skupnost in korporativne dajatve (donacije nevladnim organizacijam ter ostalim, ki

delujejo na področju športa, zdravja, mladih, družbeno marginalizirane skupine in

ostali).

Vstopanje v različna partnerstva med deležniki zaradi doseganja sinergijskih učinkov

so zaenkrat zelo omejena. Država tudi ne kaže posebne želje, da se vključi v takšna

partnerstva.

Širše družbeno okolje je nestimulativno za razvoj partnerskih odnosov.

Raziskava na 100 poslovnih organizacijah je pokazala, da je 99% organizacij bilo

vključeno v neke oblike "dajatev". Doniralo je 94%, sponzoriralo 73%, in 29%

organizacij je bilo v neki obliki partnerstva. Ugotovitve druge neodvisne raziskave170

kažejo na tri glavna področja vlaganja v družbeno odgovornost na Hrvaškem in sicer

vlaganje v tehnologijo in sisteme upravljanja za varovanje okolja, vlaganje v

človeške vire zlasti v izobraževanje in vlaganje v lokalno skupnost posebej v javne

ustanove, ki skrbijo za otroke in nemočne, združenja in ostalo. Iz raziskave, ki jo je

opravila agencija Puls za podjetje Holcim iz Hrvaške171 "Vpliv družbeno

odgovornega obnašanja na obnašanje kupcev" na vzorcu 1000 anketirancev vidimo,

da je 83% občanov pripravljeno več plačati proizvod gospodarske družbe, ki vodi

posebno skrb za varovanje okolja. 67% anketirancev je seznanjeno s pojmom

družbene odgovornosti podjetij, medtem pojem trajnostnega razvoja pozna le 43%.

35% anketirancev meni, da s svojim nakupom ekološkega izdelka sami vplivajo na

varovanje naravnega okolja.

Glede transparentnosti družbeno odgovornih praks na Hrvaškem so najbolj medijsko

pokrite donacije in sponzorstva 73%, razvoj človeških virov 8%, promocija lastne

družbene odgovornosti 5%, investicije v varovanje okolja 2% in ostalo 12%.172

170 Bagić A., Narančić L., Škrabalo M., Pregled društvene odgovornosti poduzeća u Hrvatskoj, AED,

Zagreb 2004, str. 14 171 http//www.poslovni.hr. aspx?Id=48109 172 Škrabalo Marina, Domagoj Račić, Pregled društvene odgovornosti poduzeća, AED, MAP i IBLF,

2004, URL: www.aed.hr ,str. 5

105

Glavni dejavniki, ki pogojujejo družbeno odgovornost gospodarskih družb na

Hrvaškem so173: vključenost gospodarskih družb v lokalno skupnost in regijo,

kontinuirano izboljševanje kakovosti proizvodov in procesa upravljanja, jasno

opredeljena politika trajnostnega razvoja in sodelovanje hrvaškega gospodarstva v

globalizacijskih ekonomskih gibanjih.

Najslabše razvita področja družbene odgovornosti so na segmentu poročanja in

benchmarkinga, uporabi družbene odgovornosti kot upravljavskega orodja, vpliva na

kvaliteto in konkurenčnost dobaviteljev, korporativno upravljanje in družbeno

odgovorno investiranje.

173 Škrabalo Marina, Domagoj Račić, ibidem, str. 6

106

7 PRAKTI ČNI DEL

7.1 Metoda analize najpogostejših kršitev dobrih poslovnih običajev in

poslovne morale v Sloveniji

V tem delu naloge bom obravnavala primere, ki so bili obravnavani na Častnem

sodišču pri Gospodarski zbornici Slovenije, v obdobju od leta 1990 do leta 2005, ko

je častno sodišče ugotovilo, da so bili kršeni dobri poslovni običaji. Analiza obdobja

15. let naj bi pokazala kateri dobri poslovni običaji in moralne norme so se

največkrat kršili oziroma trend njihovega naraščanja oziroma padanja. Kršitve sem

glede na njihovo vsebino smiselno uredila v 7 večjih skupin (kršitev):

1. Razprodaje - zavajujoče objave popustov;

2. Neustrezne garancije;

3. Kršitve glede normativov;

4. Nelojalna konkurenca;

5. Neupoštevanje reklamacij kupcev;

6. Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti;

7. Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev.

Numerične vrednosti letne frekvence posameznega pojava – kršitve sem zbrala in

uredila v tabeli, katera je osnova za statistične analize z grafičnimi prikazi.

Grafično sem prikazala gibanje kršitev skozi analizirano obdobje ter izračunala

srednjo vrednost, varianco in standardno deviacijo kot mere odstopanja pojava

(kršitve) od povprečja. V grafe sem vrisala trend kot pomoč, da se na podlagi

ugotovljene tendence razvoja pojava lahko napove verjetna vrednost pojava v

prihodnje. Najbolj tipične skupine sem povzela in na kratko opisala.

Kršitev je storjena ne samo z izrecno kršitvijo določenega predpisa, medsebojnega

dogovora ali pogodbe, temveč predvsem s samim obnašanjem v poslovnem prometu,

s katerim gospodarski subjekt krši uveljavljena pravila v medsebojnih razmerjih

107

obnašanja na trgu.

V primeru, ko je gospodarski subjekt odgovoren za kršitev, mu senat izreče enega od

ukrepov:

1. opozorilo za najblažje kršitve,

2. opomin za težje kršitve in

3. javni opomin za najtežje kršitve dobrih poslovnih običajev.

7.2 Obravnavani primeri kršitev ter njihova grafi čna ponazoritev

Iz razpredelnice 4 na naslednji strani je razvidno, da je v opazovanem obdobju bilo

obravnavanih 321 primerov kršitev dobrih poslovnih običajev, ki sem jih oblikovala

v sedem smiselnih skupin. V celotnem obdobju je največji delež imela skupina

"neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev". Tu so zbrane kršitve,

ki jih ni bilo mogoče konsistentno oblikovati po nekem merilu razen po tem, da so

bile storjene na področju prometa blaga in storitev. In teh kršitev je največ. Največ

jih je bilo na začetku obdobja, od takrat pa imajo tendenco upadanja. Relativno

najmanj kršitev je bilo obravnavanih na področju neupoštevanja reklamacij kupcev,

le 4,4%. Podrobnejši prikazi bodo predstavljeni v naslednjih grafih.

108

Tabela 4: PRIKAZ OBRAVNAVANIH KRŠITEV NA ČASTNEM SODIŠČU, KI SO PREDMET RAZISKAVE MAGISTRSKE NALOGE

SKUPAJ DELEŽ POVPR. LETO KRŠITEV 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 1990-2004 v % 1990-2004

Razprodaje - zavajujoče objave popustov 5 0 2 2 3 6 0 4 9 3 2 2 5 10 6 59 18,4% 3,9

Neustrezne garancije 0 1 2 2 6 7 1 6 2 7 3 2 0 0 0 39 12,1% 2,6

Kršitve glede normativov 0 0 5 2 2 1 1 0 2 4 4 0 1 0 0 22 6,9% 1,5

Nelojalna konkurenca 2 7 3 1 2 0 2 5 1 4 0 2 1 0 1 31 9,7% 2,1

Neupoštevanje reklamacij kupcev 4 0 1 1 2 0 0 0 2 0 0 0 1 3 0 14 4,4% 0,9

Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti 5 5 9 10 11 4 3 3 4 9 0 4 4 0 5 76 23,7% 5,1 Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev 7 7 11 6 9 2 4 2 7 5 7 6 4 2 1 80 24,9% 5,3 SKUPAJ 23 20 33 24 35 20 11 20 27 32 16 16 16 15 13 321 100,0% 21,4 V % GLEDE NA CELOTNO OBDOBJE 7,2 6,2 10,3 7,5 10,9 6,2 3,4 6,2 8,4 10,0 5,0 5,0 5,0 4,7 4,0 100%

109

Graf 1: Skupno število obravnavanih primerov pri ČS v obdobju 1990 - 2004

SKUPNO ŠTEVILO VSEH KRŠITEV V OBDOBJU 1990 - 2004

2320

33

24

35

20

11

20

2732

16 16 16 15 13

05

10152025303540

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

LETO

SKUPAJ TREND

P=21.40 (aritmetično povprečje)

V=55.98 (varianca)

SD=7.21 (standardna deviacija)

T=21.5-0.55x (trend)

V analiziranem obdobju od leta 1990 do leta 2005 je bilo na častnem sodišču

obravnavanih 321 kršitev dobrih poslovnih običajev. Največ kršitev je bilo

obravnavanih v letih 1992, 1994 ter 1999 in najmanj leta 1998 in leta 2004.

Povprečno je na leto 21,40 kršitev. Več kot dve tretjini kršitev se je pojavljalo v

razponu od 14 do 28 kršitev. Na podlagi izračunanega trenda, ki ima tendenco

padanja lahko napovem, da bi npr. v letu 2009 lahko bilo le 15 kršitev. Razloge za

relativno ugodno gibanje /trend padanja lahko iščem v bolj etičnem vedenju

gospodarskih subjektov ali kot posledico spremenjene zakonodaje, ki ostreje

sankcionira in obravnava nekatere kršitve kot prejšnja.

110

Graf 2: Delež posameznih kršitev obravnavanih pri ČS v obdobju 1990 - 2004

DELEŽ POSAMEZNE KRŠITVE V CELOTNEM OBDOBJU 1990 - 2004

18%

12%

7%10%

4%

24%

25%

Razprodaje - zavajujoče objave popustov

Neustrezne garancije

Kršitve glede normativov

Nelojalna konkurenca

Neupoštevanje reklamacij kupcev

Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti

Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev

Iz zgornjega grafikona je razvidno, da skoraj polovico - 49% kršitev dobrih

poslovnih običajev v obravnavanem obdobju predstavljata dve skupini kršitev, in

sicer neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev ter zavestna kršitev

pogodbenih obveznosti. Veliki delež zelo podobnih kršitev predstavljajo kršitve, ki

se pojavljajo pri razprodajah in so največkrat povezane z zavajanjem kupcev.

Naslednja skupina kršitev se nanaša na neustrezne garancije pri proizvodih in

uslugah in znaša 12%. Okrog 10% kršitev je v zvezi z nelojalno konkurenco. Za

vsako skupino bom podrobneje prikazala graf iz katerega se vidi dinamika razvoja ali

111

stagnacije pojava.

7.3 Področja kršenja dobrih poslovnih običajev

Častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije je ugotovilo, da je dejanje

gospodarskega subjekta pri nastopanju na trgu v nasprotju z dobrimi poslovnimi

običaji v naslednjih primerih:

Nagradne igre in obljuba daril

Prodaja izdelkov brez ustreznih deklaracij ali navodil

Neustrezna garancija za kupljene izdelke

Zavajajoče objave popustov

Neupravičeno zaračunavanje storitev

Zavajajoče ponudbe turističnih agencij

Dejanja nelojalne konkurence

112

Graf 3: Delež posamezne kršitve v posameznem letu v obdobju 1990 - 2004

0% 20% 40% 60% 80% 100%

1990

1992

1994

1996

1998

2000

2002

2004

LETO

DELEŽ POSAMEZNE KRŠITVE V POSAMEZNEM LETU V OBDOBJU 1990 - 2004

Razprodaje - zavajujoče objave popustov

Neustrezne garancije

Kršitve glede normativov

Nelojalna konkurenca

Neupoštevanje reklamacij kupcev

Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti

Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnihobičajev

Iz grafa je razvidno, da se z leti spreminja struktura kršitev dobrih poslovnih

običajev. V zadnjih leti se kot posledica širitve trgovske ponudbe povečujejo kršitve

na področju blagovnega prometa zlasti pri razprodajah in zavajajočih objavah

popustov. Zmanjšujejo se kršitve glede označbe normativov, ki so bile najbolj

pogoste pri prehodu stoletja kot posledica povečanega nekritičnega uvoza kitajskega

blaga v tem času. Opaziti je tudi zmanjševanje kršitev dobrih poslovnih običajev v

zvezi z dajanjem v promet proizvodov z neustrezno garancijo. To je verjetno

posledica povečane konkurence med dobavitelji, ki so postali zelo pozorni na

kvaliteto, dizajn in prodajne storitve.

113

Graf 4: Razprodaje – zavajajo če objave popustov v obdobju 1990 - 2004

RAZPRODAJE - ZAVAJUJO ČE OBJAVE POPUSTOV V OBDOBJU 1990 - 2004

5

0

2 23

6

0

4

9

32 2

5

10

6

0

2

4

6

8

10

12

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

LETO

Razprodaje - zavajujoče objave popustov TREND

P=3.93

V=8.63

SD=2.84

T=3.92+0.33x

Iz grafa je razvidno, da je bilo v celotnem obdobju obravnavanih 59 primerov, kar

znaša 18% vseh kršitev in da ima pojav rahel trend rasti kot posledica pojava večje

ponudbe in zaostrenih pogojev prodaje. Povprečna letna kršitev je 3.93. Od 1 do 7

kršitev na leto obsega več kot dve tretjine vseh kršitev. Iz trenda lahko ugotovim, da

je statistična napoved za leto 2009; 7.88 kršitev kar je več kot 100% povprečnega

leta.

Iz grafa lahko razberem, da se skozi celotno obdobje pojavljajo prijave glede kršitve

114

dobrih poslovnih običajev med razprodajami. To področje ureja Zakon o varstvu

potrošnikov,174 ki v 28. členu določa, da mora gospodarski subjekt razprodajo

objaviti na krajevno običajen način. Objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati

podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja tovrstne prodaje. Vrsta blaga

mora biti navedena tako, da potrošnik točno ve, katero blago je znižano (npr.

sezonsko blago, zimska konfekcija, otroška oblačila,…). Zakon prav tako določa, da

če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek zajemati najmanj

eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. Če gre za znižanje cene zaradi

napake na blagu ali zaradi bližajočega se poteka roka uporabe, je potrebno potrošnike

na to jasno opozoriti.

Pomembno vlogo imajo pri nadzoru poteka razprodaj tudi tržni inšpektorji. Ne samo,

da izrekajo globe v primeru kršitve, temveč tudi trgovce predlagajo v postopek

kaznovanja pri Častnem sodišču Gospodarske zbornice Slovenije.

174 Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/1998,126/2007)

115

Graf 5: Neustrezne garancije v obdobju 1990 - 2004

NEUSTREZNE GARANCIJE V OBDOBJU 1990 - 2004

01

2 2

67

1

6

2

7

32

0 0 0012345678

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

LETO

Neustrezne garancije TREND

P=2.6

V=6,83

SD=2.52

T=2,36-0,09x

Iz grafa je razvidno, da je bilo v celotnem obdobju obravnavanih 39 kršitev ali 12%

vseh kršitev. Povprečno število na leto znaša 2,6. Čeprav se kršitev po letu 2002 ne

pojavlja, trend za opazovano obdobje ima težnjo rasti. Razponi pojavljanja kršitve se

gibljejo od 0 do 7 in imajo zelo razpršeno distribucijo. Kršitve s pojavljanjem od 0

do 5,6 na leto so znotraj dveh tretjin vseh kršitev. Iz formule statističnega trenda, ki

zajema celotno obdobje bi lahko napovedala za leto 2009 cca 1.37 kršitev kar je sicer

malo verjetno, ker se kršitev po letu 2002 ne pojavlja več.

116

Iz grafa je razvidno, da je bilo največ prijav glede kršitev dobrih poslovnih običajev,

ki se nanašajo na neustrezno garancijo za kupljene izdelke, v obdobju od leta 1994

do leta 2002.

Garancija za brezhibno delovanje prodane stvari je poseben pravni institut in temelji

na zakonski ali prostovoljni obveznosti prodajalca ali proizvajalca do potrošnika, da

bo brez dodatnih stroškov v času trajanja garancije, brezplačno odpravljal okvare in

pomanjkljivosti na prodani stvari.

Če je prodajalec kakšnega stroja, motorja, kakšnega aparata ali drugih podobnih

stvari, ki sodijo v tako imenovano tehnično blago, izročil kupcu garancijski list, s

katerim proizvajalec jamči za brezhibno delovanje stvari v določenem času, šteto od

njene izročitve kupcu, stvar pa ne deluje brezhibno, lahko kupec zahteva tako od

prodajalca kot tudi od proizvajalca, da jo v primernem roku popravi ali, če tega ne

stori, da mu namesto nje izroči stvar, ki brezhibno deluje.

Proizvajalec mora zagotoviti, da pooblaščeni servisi razpolagajo z vsemi potrebnimi

nadomestnimi deli za odpravo okvar in pomanjkljivosti, da takoj sprejmejo blago v

popravilo in da napake odpravijo najkasneje v skupnem roku 45 dni od dneva, ko je

dajalec garancije oziroma pooblaščeni servis prejel zahtevo za brezplačno odpravo

okvare in pomanjkljivosti izdelka. Če proizvajalec tega v tem roku ne stori, mora

potrošniku brezplačno nadomestiti tak izdelek z enakim novim in brezhibnim

izdelkom.

Proizvajalec oziroma pooblaščeni servis lahko potrošniku za čas popravila blaga, za

katerega le ta uveljavlja garancijo, zagotovi brezplačno uporabo podobnega izdelka.

V primeru, da proizvajalec oziroma pooblaščeni servis tega potrošniku ne zagotovi,

ima potrošnik pravico do povračila škode, ki jo je pretrpel zaradi tega, ker stvari ni

mogel uporabljati, in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do

njune izvršitve.

Pri manjšem popravilu se garancijski rok podaljša za toliko, kolikor časa kupec ni

mogel uporabljati stvari.

Če pa je bila stvar zaradi nepravilnega delovanja zamenjana ali bistveno popravljena,

začne garancijski rok teči znova od zamenjave oziroma od vrnitve popravljene stvari.

117

Če je bil zamenjan ali bistveno popravljen le kakšen del stvari, začne garancijski rok

znova teči samo za ta del.

Prodajalec oziroma proizvajalec je dolžan na svoje stroške spraviti stvar do kraja, v

katerem naj bo popravljena oziroma zamenjana, ter jo popravljeno oziroma

zamenjano vrniti kupcu. Ta čas trpi prodajalec oziroma proizvajalec nevarnost

uničenja ali poškodovanja stvari.

Stroške za material, nadomestne dele, delo, prenos in prevoz izdelkov, ki nastanejo

pri odpravljanju okvar oziroma pri nadomestitvi izdelka z novim na podlagi

garancije, plača proizvajalec.

Pravice kupca nasproti proizvajalcu iz garancijskega lista ugasnejo po enem letu,

šteto od dneva, ko je zahteval od njega popravilo ali zamenjavo stvari.

118

Graf 6: Kršitve glede normativov v obdobju 1990 - 2 004

KRŠITVE GLEDE NORMATIVOV V OBDOBJU 1990 - 2004

0 0

5

2 2

1 1

0

2

4 4

0

1

0 00

1

2

3

4

5

6

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

LETO

Kršitve glede normativov TREND

P=1,46

V=2,83

SD=1,63

T=4+0,27x

Kršitev dobrih poslovnih običajev glede označbe normativov je bilo skupaj 22, kar

znaša 7% vseh kršitev oziroma 1.46 na leto. Večja odstopanja so bila leta 1992, 1999

ter leta 2000, medtem ko pa se zadnja leta kršitev ne pojavlja več. Trend je padajoč

in bi statistična napoved za leto 2009 znašala 1.3 kršitve.

119

Graf 7: Nelojalna konkurenca v obdobju 1990 - 2004

NELOJALNA KONKURENCA V OBDOBJU 1990 - 2004

2

7

3

12

0

2

5

1

4

0

21

01

012345678

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

LETO

Nelojalna konkurenca TREND

P=2,06

V=3,92

SD=1,91

T=2-0.11x

Kršitev nelojalne konkurence je bilo skupaj 31, kar znaša 10% vseh kršitev. Večja

odstopanja so bila leta 1991 (7 kršitev), leta 1997 (5 kršitev) ter leta 1999 ( 4 kršitve)

. Za ta odstopanja je težko najti neko racionalno razlago razen slučajnosti. Pojav ima

trend padanja. Za leto 2009 je statistična napoved 0.79.

120

Graf 8: Neupoštevanje reklamacij kupcev v obdobju 1 990 - 2004

NEUPOŠTEVANJE REKLAMACIJ KUPCEV V OBDOBJU 1990 - 2004

4

0

1 1

2

0 0 0

2

0 0 0

1

3

00

1

2

3

4

5

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

LETO

Neupoštevanje reklamacij kupcev TREND

P=0,93

V=1,63

SD=1,23

T=1-0,036x

Kršitev neupoštevanje reklamacij kupcev je bilo skupaj 14, kar znaša 4% vseh

kršitev. Distribucija kršitev je po pogostosti in velikosti pojava precej razpršena in

atipična. Trend je padajoč in statistična napoved za leto 2009 znaša 0.6 kršitve.

121

Graf 9: Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti v ob dobju 1990 - 2004

ZAVESTNA KRŠITEV POGODBENIH OBVEZNOSTI V OBDOBJU 1990 - 2004

5 5

910

11

43 3

4

9

0

4 4

0

5

0

2

4

6

8

10

12

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

LETO

Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti TREND

P=5,06

V=11,06

SD=3,21

T=5,21-0,38x

Kršitve, zavestna kršitev pogodbenih obveznosti, je bilo skupaj 76, kar znaša slabo

četrtino ali 24% vseh kršitev. Pogostost in velikost pojava je značilna za začetek 90

letih medtem ko se pozneje umirja. Razlog je lahko strožja zakonodaja in povečana

konkurenca v zadnjih letih. Trend je padajoč in statistična napoved za leto 2009

znaša 1,03 .

122

Graf 10: Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih pos lovnih obi čajev v blagovnem

prometu v obdobju 1990 - 2004

NEUPOŠTEVANJE ZAKONSKIH NORM IN DOBRIH POSLOVNIH OBIČAJEV V OBDOBJU 1990 - 2004

7 7

11

6

9

24

2

75

76

42

1

02468

1012

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

LETO

Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev v blagovnem prometu

TREND

P=5,33

V=8,08

SD=2,74

T=5,57-0,29x

Kršitve neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev v blagovnem

prometu je bilo skupaj 80, kar znaša 25% vseh kršitev. Najmanj teh kršitev je bilo

sredi 90-ih let in na začetku leta 2000 tj. 2002 (4 kršitve), 2003 (2 kršitvi) in 2004 le

1 kršitev. Trend ima padajočo tendenco in statistično napoved za leto 2009 je 2,38

kar je vsekakor ugodno čeprav malo verjetno.

123

Graf 11: Zbirni pregled vseh kršitev po letih v obd obju 1990 - 2004

Zbirni pregled vseh kršitev po letih

0

2

4

6

8

10

12

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Razprodaje - zavajujoče objave popustovNeustrezne garancijeKršitve glede normativovNelojalna konkurencaNeupoštevanje reklamacij kupcevZavestna kršitev pogodbenih obveznostiNeupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev v blagovnem prometu

124

7.4 Sklep

Na temelju raziskave lahko zaključim, da je kršitev poslovne morale praviloma

povezana neposredno ali posredno s kršitvijo pravnih norm. Največje število kršitev

se pojavlja na področju blagovnega prometa kjer imajo gospodarski subjekti največje

kratkoročne koristi brez večjih posledic. Na zmanjšanje kršitev je bistveno vplivala

sprememba zakonodaje. Častno sodišče v primeru kršitve izreče moralne sankcije, v

primeru hujših kršitev pa objavo v internem glasilu. Tako o kršitvah dobrih

poslovnih običajev ne izvejo potrošniki, tudi ne drugi gospodarski subjekti, razen

kadar gre za ukrep objave v internem glasilu. Odločitev o tem kako bo v prihodnosti

gospodarska družba delovala in ali bo upoštevala poslovno moralo, leži na

managerjih te družbe. To je tudi glavni razlog, da se mnogim managerjem "splača"

kršiti dobre poslovne običaje, saj so zato kratkoročno nagrajeni, brez opaznih sankcij

za svoja neetična dejanja.

Tako ostaja dejstvo, da so vrednotenja in moralni nazori velikokrat prepuščeni izbiri

posameznika. Managerji se morajo zavedati, da se v odločilnih trenutkih ne morejo

nasloniti na nikogar drugega kakor samo nase. Pri odločitvah pa naj jim bo vodilo, da

kar je dobro, pošteno in prav, je prav za vse. Pozitivna ugotovitev je, da ima skupno

število kršitev tendenco zmanjševanja, kar pomeni da poslovna etika in morala

pridobivata na pomenu. Na ta način tudi časno sodišče upravičuje svoje poslanstvo

uveljavljanja poslovne etike v gospodarstvu.

125

8 SKLEPNE UGOTOVITVE

Interes in zanimanje za etiko in moralo v poslovanju gospodarskih družb je pogojen z

globalizacijskimi procesi, hitrim razvojem tehnologije, internacionalizacijo

gospodarstva ter v splošnem povečanju vloge gospodarstva v celotnem družbenem

razvoju. Vendar ni vse kar je tehnološko mogoče tudi etično sprejemljivo.

Tehnološki napredek je dal človeku izredno moč kateri etična odgovornost ne sledi.

Ekološka kriza, možnosti genske manipulacije, problem prenaseljenosti, slabe

posledice globalizacije ter vprašanje globalne pravičnosti silijo k poglobljenemu

etičnemu razmišljanju in izdelavi smernic za obnašanje, ki bo kos novi situaciji.

Trenutno živimo v obdobju finančne, gospodarske in socialne krize, ki ogroža

naravno in družbeno okolje. Človeštvo se nahaja v moralni krizi, ki je ne bo mogoče

razrešiti samo na trgu in z ekonomskim pristopom k razvoju družbe. V

konkurenčnem boju na trgu gospodarske družbe uporabljajo različna pravila urejanja

medsebojni odnosov. Tu mislim na pravna, družbeno politična, moralna in običajna

pravila. Glede na to, da v literaturi ni enoznačne opredelitve pojmov, prava, morale

in etike ter njihovih medsebojnih odnosov, sem v nalogi izhajala iz opredelitev, ki se

v teoriji najbolj pogosto zastopajo. Moralo razumem kot skupek vrednot, ki odražajo

osebno in družbeno zavest ter opredeljujejo kaj je za človeka dobro in kaj slabo, kaj

človeško in kaj nehumano. Na osnovi teh vrednot izreka morala vrednostne sodbe s

katerimi ocenjuje človekovo ravnanje kot dobro ali slabo. Etika kot filozofija morale

naj bi vsebovala želene idealne vrednote obnašanja ljudi. Moralne norme so odvisne

od stopnje družbeno gospodarskega razvoja in kulture oziroma kraja kjer nastanejo.

Moralne norme ali pravila se formirajo znotraj neke družbe katere člani verjamejo,

da so te norme sprejemljive in dobre. Etična vrednota je sama po sebi dobra ne glede

ali jo kot takšno štejejo druge družbene skupine. Ljudje se začenjajo etično obnašati,

ko so prepričani da je dobro delati dobro in se izogibati slabega ne glede na pozitivne

ali negativne sankcije. Moralna pravila se spreminjajo in razvijajo ter so si lahko celo

nasprotna. Pravo kot minimum morale je praviloma kodificirano, pravice in dolžnosti

pravnih subjektov so vnaprej določene ali vsaj določljive. S pravom se zagotavlja

pravna varnost oziroma se varuje posameznik pred škodljivimi dejanji drugega.

Večjo kvaliteto življenja in odnosov z drugimi zagotavljajo moralne norme. Na

področju gospodarskih odnosov sta si pravo in etika komplementarna kar pomeni da

se pri zasledovanju istega cilja dopolnjujeta. Vendar moralne norme, ki se razvijajo

126

na področju gospodarstva niso identične normam splošne družbene morale.

Govorimo o normah poslovne morale. Poslovna morala se pojavlja na višji stopnji

gospodarskega razvoja, ko prihaja do delitve dela in se gospodarski tokovi ločujejo

od splošno družbenih. Poslovna morala kot del družbene nadgradnje oziroma

družbene zavesti je usmerjena na gospodarsko področje s ciljem uveljavljanja načel

humanizma in moralnih vrednot. Pomembna funkcija poslovne morale je da v

depersonalizirani in nehumani konkurenčni tekmi na trgu zagotavlja humane in

pravične odnose med udeleženci. Vsebino poslovne morale najdemo v institutu

dobrih poslovnih običajev. Poslovno moralo lahko opredelimo kot skup nepisanih

splošnih moralnih norm, ki imajo za cilj usmerjati gospodarske subjekte v poslovnih

razmerjih z vidika dobrega in slabega. Poslovna morala obvezuje vse udeležence v

blagovnem prometu k pošteni gospodarski tekmi. Poslovna etika naj bi izražala

želeno idealno stanje na področju stvarnega poslovanja z vidika najvišjih standardov

poštenja, pravičnosti in dobrega. Poslovna etika je v današnjem času globalizacije in

internacionalizacije gospodarskih odnosov nujni temelj urejanja ali regulative

poslovnih odnosov med gospodarskimi subjekti glede nato, da so pravna pravila

različna in predstavljajo minimum možnega urejanja. Poslovna etika ima poleg

regulativne funkcije še vrednostno, raspoznavno, usmerjevalno, prognostično in

druge. Multifunkcionalnost etike zmanjšuje njeno ustvarjalnost in učinkovitost.

Poslovna etika kot filozofija poslovne morale se ukvarja z moralnimi pravili, ki jih

popravlja, spreminja in usklajuje z etičnimi ideali. Za formiranje poslovne etike se

danes uporablja v glavnem utilitaristični in kantovski pristop. V poslovanju

gospodarskih družb se pri opredeljevanju ciljev uporablja utilitaristični pristop, ki

obeta največ koristi za največ udeležencev. V strategiji za uresničevanje ciljev pa se

uporablja deontološki pristop, ki bi naj zagotavljal najbolj pravične odnose med

udeleženci. Moralne norme se objektivizirajo in uresničujejo preko kodeksov in

priporočil, ki usmerjajo udeležence v poslovanju z vidika poštenosti, humanosti,

pravičnosti in medsebojnega spoštovanja. Etični kodeksi so eksplicitno zapisana

pravila in norme o temeljnih vrednotah, načelih in standardih kateri usmerjajo družbo

pri doseganju zastavljenih ciljev in smotrov. Etični kodeksi lahko pomagajo pri

rutinskih odločitvah, ki se običajno ponavljajo, lahko pa so tudi škodljivi, če se

nekritično uporabljajo za vse primere enako brez upoštevanja konkretnih razmer.

Kodeksov se v glavnem poslužujejo večje družbe, ki si pomagajo z globalnimi

standardi za etično odločanje. Institucionalizacija se je pokazala za koristno na nižjih

127

ravneh vodenja saj je preveč presplošna, da bi se lahko neposredno uporabljala na

konkretnih, zahtevnih primerih.

Za urejanje odnosov med gospodarskimi družbami imajo pomembno vlogo dobri

poslovni običaji, ki se izražajo kot standardi poslovne morale in tako predstavljajo

tudi pomemben element poslovne etike. Značilno za dobre poslovne običaje kot

standarde poslovne morale je, da spreminjajo svojo konkretno vsebino od primera do

primera zaradi česar jih je nemogoče kodificirati. Vsebina dobrega poslovnega

običaja je opredeljena na podlagi mnenj širše skupnosti in gospodarskih družb z

vidika pričakovanja kaj mora udeleženec v blagovnem prometu kot pošten, skrben in

vesten gospodarski subjekt narediti. Izražajo namero po poštenem, vestnem,

pravičnem, skrbnem ter tržno koristnem delovanju. Prav tako pomagajo pristojnim

organom, da presojajo vedenje udeležencev na trgu glede stanja, opustitev in

dovolitev glede uresničevanja ciljev tržnih odnosov.

V zadnjih dvajsetih letih se je vse bolj začel uveljavljati koncept družbene

odgovornosti. Gospodarske družbe imajo danes do širše skupnosti štiri vrste

odgovornosti. Ekonomsko in zakonsko, ki sta zahtevani, etično, ki je pričakovana ter

filantropsko ki je zaželena. Družbena odgovornost v ožjem smislu spada v etično in

filantropsko odgovornost ter pomeni skrb gospodarskih družb za lokalno skupnost,

naravno okolje ter zaposlene. Iz navedenega izhaja, da je etična odgovornost širša od

družbene odgovornosti v ožjem pomenu. O smislu, funkciji in potrebi družbene

odgovornosti v teoriji ni enotnega mnenja. Razlog lahko vidimo v tem, da je v

konfliktu z kratkoročnimi interesi gospodarskih družb. Pritiski širše skupnosti se

upravičujejo s potrebo uravnovešenega razvoja širše skupnosti, ki je ne more

zagotavljati trg. Vendar pravila praks družbene odgovornosti nimajo enakega

pomena za gospodarske družbe kot to imajo dobri poslovni običaji, ki se oblikujejo

kot standardi poslovne morale v bolj konkurenčnem okolju in se zakoni na njih

sklicujejo. Na ta način lahko družbeno odgovornost razumemo kot etično delovanje

gospodarske družbe v javno korist, ki ni obvezno je pa zaželjeno. Tako si

gospodarske družbe dolgoročno preko ugleda dvigujejo svojo konkurenčno prednost.

Moralne norme ter praksa želene družbene odgovornosti se objektivizirajo in

uresničujejo preko kodeksov in priporočil, ki usmerjajo udeležence v poslovanju z

vidika poštenosti, humanosti, pravičnosti in medsebojnega spoštovanja do vseh

128

deležnikov. Gospodarskim družbam je lahko pri oblikovanju etičnih kodeksov v

pomoč osnutek Kodeksa podjetniške kulture, ki je dovolj splošen in sistemski, saj

zajema ključne razsežnosti poslovne morale, etike in družbene odgovornosti.

Za ugotavljanje kršitev dobrih poslovnih običajev deluje pri Gospodarski zbornici

Slovenije Častno sodišče. Častno sodišče naj bi imelo preventivno vlogo na področju

utrjevanja poslovne morale in dobrih poslovnih običajev ter naj bi bilo na nek način

"vest gospodarstva". Sodišče ima tudi svetovalno vlogo pri zahtevnih poslovnih

pojavih, ki so v nasprotju s poslovno moralo. V mednarodnem prometu častno

sodišče izda potrdilo gospodarski družbi, da ni kršila dobre poslovne običaje kar je

za družbo nedvomno konkurenčna prednost. Za povečanje učinkovitosti častnega

sodišča bi bilo smiselno vse kršitve dobrih poslovnih običajev objavljati v dnevnih

medijih, kar bi povečalo pritisk javnosti na družbe in prispevalo k utrjevanju

poslovne morale.

V prehodu iz socialističnega sistema v kapitalistični se poslovna etika v slovenskem

gospodarstvu ni najbolj uveljavila. Kolektivistična doktrina socializma ni uspela

izgraditi trdni moralni sistem katerega osnovna značilnost je, da je vezan na

posameznika. Nastala je moralna kriza, ki negativno vpliva na razvoj gospodarstva in

celotne družbe. Kapitalistični sistem temelji na vrednotah protestantske etike katere

glavne značilnosti so individualna odgovornost, racionalnost posameznika,

ponotranjenje zakonov in dolžnost za opravljanje dobrih del. Nujno potrebno in v

interesu družbe je, da se sprejmejo institucije zahodnega tržnega gospodarstva ter

sistem moralnih vrednot, ki ima že dolgo tradicijo. Osnovne značilnosti

demokratičnega kapitalizma in tržnega gospodarstva so: svoboda posameznika,

konkurenca, pravna država in prosti trg. Na razpad vrednot starega sistema najbolj

vpliva pravna nestabilnost in nespoštovanje prava, saj je pravni sistem socializma

inkompatibilen s pravnim sistemom tržnega kapitalizma. Na razpad moralnega

sistema vrednot je najbolj vplivala privatizacija. Prejšnja vladajoča elita se je

obnašala kot da je družbena lastnina zasebna lastnina. Cilj tranzicije je bil

oblikovanje družbene strukture zahodnega tipa s pomočjo obstoječe politične elite.

Elita je izbrala model in merila lastninjena, ki so bila brez primera v zgodovini.

Lastninski deleži so se pridobivali brez pravne podlage kot na pr. pravni posel,

dedovanje, lastna izgradnja in podobno. V gospodarstvu so nastale velike škode, od

129

stečajev, povečane brezposelnosti, neupravičenega bogatenja, socialnega

razslojevanja, siromašenja celotne družbe in podobno. Model prehoda je bil

gradualistični, katerega osnovne značilnosti so, da je počasen v privatizaciji, z močno

vlogo države v gospodarstvu in javnem sektorju, protekcionizem, močno

prerazdeljevanje in intervencija države. Za elito je značilno, da se je sklicevala na

vrednote nacionalnega interesa in socialne države. Nacionalni interes je bil izgovor,

ki so ga posamezne politične skupine uporabile za sleparsko prikazovanje zasebnega

interesa kot javnega z namenom, da se je nekdanja državna lastnina znašla v njihovih

rokah. Posledice takega modela so bile zmanjšana konkurenčnost gospodarstva ter

ustvarjanje monopolov. Kljub svojim pomanjkljivostim ta model še obstaja.

Legitimnost mu zagotavlja dejstvo da posega najmanj na področje spreminjanja

nazorov in vrednot ljudi glede na njihova pričakovanja po poseganju države na vsa

področja življenja. V prehodu iz socializma v kapitalizem so se formalne institucije

kot so ustava in zakoni sorazmerno hitro prilagodile novim zahtevam tržnega

kapitalizma in EU. Problem je z neformalnimi institucijami kot so sistem moralnih

vrednot, navad, običajev, mentalnih modelov, ki se zelo počasi spreminjajo, saj

večina ljudi živi v moralnem svetu, ki je nezdružljiv liberalnim modelom družbe. Ta

proces lahko traja več generacij. V gospodarskih odnosih se čuti pomanjkanje

interesa za neetična vprašanja.

Kolektivistična ideologija socializma, ki je gradila idealno skupnost na usklajenimi

skupnimi in splošnimi interesi, se je izkazala za zmotno in škodljivo. Nujno bo

potrebno izgraditi moralni sistem, ki bo temeljil na racionalni usmeritvi posameznika

in usmeritvi k absolutnim moralnim vrednotam.

Poslovna morala je odvisna od razvojne faze v kateri se družba nahaja. Kadar gre

gospodarski družbi za preživetje je vse dovoljeno, seveda v okviru zakonskih določil,

samoumevne so nizke plače zaposlenih, odpuščanje delavcev, neplačevanje računov

dobaviteljem, mobbing, kar posledično pomeni veliko pomanjkanje poslovne morale.

Ko se pa gospodarska družba ekonomsko stabilizira in začne razmišljati o razvoju, se

pojavi interes za druge deležnike s katerimi je družba povezana. Družbena

odgovornost in poslovna etika tedaj pridobivata na pomenu.

O stanju poslovne etike v Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih opravljeno več

raziskav (Glas, Kalacunova, Cimerman, Saich, Gruban) in ugotovitve so, da se

130

slovenski managerji po etičnih merilih uvrščajo visoko na mednarodnih lestvicah, ki

ocenjujejo ravnanje na različnih z etiko povezanih področjih. Pri družbeni

odgovornosti so večje gospodarske družbe bolj uveljavljene in to predvsem v odnosu

do kupcev, naravnega okolja in zaposlenih.

V praktičnem delu naloge sem obravnavala in analizirala sklepe Častnega sodišče pri

Gospodarski zbornici Slovenije, od leta 1990 do leta 2005, kjer je častno sodišče

ugotovilo, da so bili kršeni dobri poslovni običaji. To je obdobje 15 let, ki naj bi

pokazalo kje so se največkrat kršili dobri poslovni običaji oziroma tendenco

njihovega povečevanja oziroma zmanjševanja.

V opazovanem obdobju je bilo obravnavanih 321 primerov kršitev dobrih poslovnih

običajev, ki sem jih oblikovala v sedem smiselnih skupin. Na temelju raziskave

lahko zaključim, da je kršitev poslovne morale praviloma povezana neposredno ali

posredno s kršitvijo pravnih norm. Častno sodišče v primeru kršitve izreče moralne

sankcije, v primeru hujših kršitev pa objavo v internem glasilu. Tako o kršitvah

dobrih poslovnih običajev ne izvejo potrošniki, tudi ne drugi gospodarski subjekti

(razen kadar gre za ukrep objave v internem glasilu) in je odločitev o tem kako bo v

prihodnosti gospodarski subjekt deloval ali bo upošteval poslovno moralo, na

managerjih te družbe. Iz raziskave je tudi razvidno, da ima skupno število kršitev

tendenco zmanjševanja kar pomeni, da poslovna etika in morala pridobivata na

pomenu. Na ta način tudi častno sodišče upravičuje svoje poslanstvo z utrjevanjem

poslovne morale in uveljavljanja poslovne etike v gospodarstvu in družbi.

Zaključim lahko, da z razvojem gospodarstva poslovna morala in etika pridobivate

na pomenu, na eni strani kot sredstvo kvalitetnejšega urejanja odnosov med

gospodarskimi družbami in uravnoteženega razvoja celotne družbe in na drugi strani

kot dejavnika povečane konkurenčne sposobnosti gospodarskih družb, ki jim

dolgoročno zagotavlja uspeh. V Sloveniji in drugih tranzicijskih državah je veliko

prostora za poslovno moralo in etiko.

131

9 LITERATURA

Aleksić Ana; Poslovna etika-element uspješnog poslovanja, Zbornik ekonomskog

fakulteta u Zagrebu, godina 5, 2007

Bagić A, Narančić L, Škrabalo M, Pregled društvene odgovornosti poduzeća u

Hrvatskoj, AED, Zagreb, 2004

Bernard Brščič, Tovarišijski kapitalizem je utemeljen na klientizmu, kriminalu in

korupciji, Finance, 17. 06. 2008

Buble M., "Management", Ekonomski fakultet Split, 2000

Carroll Archie B, A Three- Dimensional Conceptual Model of Corporate Social

Performance, Academy of Management review, Ada, 4(1979)

Carroll Archie B, Business and Society, Ethics and stokeholder management,

Southwestern college publishing, Ohio USA, 1996

Cimerman Mitja et. al., Manager, prvi med enakimi, GV Založba, Ljubljana 2003

Cochran Philip, Wartick Steven L, Evolution of Corporate Social performance

Model, Academy of Management Review, Ada, 10 (1985)4

Čuk Jožko, Skrb za poslovno moralo, Glas gospodrastva, oktober 2005

Daft, R.L., Organisation Theory and Design, Thompson South-Western Ohio 2004

Donaldson John, Business Ethics, European Casebook, Academic Press Limited,

London 1992

Donaldson Thomas, Preston Lee E; The Stakeholder Theory of the Corporation,

Concepts, Evidence and implications, Academy of Management Review, Ada,

20(1995)

Frederick c. William, Davis Keith, Post E. James, Business and Society, Corporate

Strategy, Public Policy, Ethics, Sixth edition, McGraw-Hill Publishing Company,

New York 1988

132

Gergely Toth, Resnično odgovorno podjetje, GV Založba, Ljubljana 2008

Glas Miroslav, Etika koristi ali etika dolžnosti, Tajnica, 5/2004

Glas Miroslav, Zakaj ravnati etično?, Tajnica, 4/2004

Glas Miroslav; The ethics of business in Slovenia: Is it realy bad? Ljubljana,

Ekonomska fakulteta 1997

Golob Urša, Podnar Klement, Družbena odgovornost podjetij-pobožna želja ali tržna

realnost, Industrijska demokracija, 7, 1/2003d

Golob Urša, Podnar Klement, Evropa kot središče odličnosti za družbeno

odgovornost podjetij?, Industrijska demokracija, 6-7, 2006

Golob Urša, Podnar Klement, Notranja dimenzija družbene odgovornosti podjetij,

Industrijska demokracija, 2/2003

Gorjanc Maja, Družbena odgovornost-Priložnost za slovenska podjetja, strokovno

gradivo konference Upravljanje družbene odgovornosti podjetji, Planet GV, Pristop

Consensus, 2007

Harris, Charles E., Jr.,Michael S.Pritchard and Michael J. Rabins, Engineering

Ethics, Concepts and Cases, CA:Wadsworth Publishing, Belmont 1995

Ivanjko Šime, Etika managementa: aplikativna raziskava, Inštitut za evalvacijo in

management v raziskovalni in razvojni dejavnosti, Ljubljana1996

Ivanjko Šime, Kaj je poslovna morala, str.177-179

Ivanjko Šime, Nasprotje interesov v gospodarski družbi, Podjetje in delo, 1995/5

Ivanjko Šime, Neznostna lahkotnost enotnosti in razdvojenosti med moralo, etiko in

pravom, Dialogi, 1/2, Maribor 2008

Ivanjko Šime, Podjetništvo z negativnim moralnim predznakom, Podjetje in delo, 7,

2006

133

Ivanjko Šime, Poslovna morala, Zbornik: Profesionalna etika pri delu z ljudmi,

Univerza v Mariboru, Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo,

logoterapijo in antropohigieno, Maribor 1996

Ivanjko Šime, Trg in poslovna morala, Gospodarski vestnik, Ljubljana 47/1998

Jaklič Marko, Poslovno okolje podjetja, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2002

Jelovac Dejan, Podjetniška kultura in etika, Visoka poslovna šola za podjetništvo,

Portorož 2000

Jelovac Dejan, Poslovna etika, skripta, Univerza v Ljubljani, Študentska organizacija

Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1998

Johnson Richard, Nujnost za trajnostni razvoj na globalni, nacionalni in korporativni

ravni, Glas gospodarstva, december 2002

Knez-Riedl Jožica, Družbena odgovornost malih in srednje velikih podjetij,

Slovenski podjetniški observatorij 2002, 2.del, Ekonomska poslovna fakulteta,

Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij, Maribor 2002

Kocuvan T., Kodeks poklicne etike in profesionalnega obnašanja (interno gradivo),

Gradivo za opravljanje strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev,

Geodetska uprava RS, Ljubljana 2002

Kovač Stanislav, Kapitalizem brez razlike, Finance, št.63, 2008

Little Arthur, The Business Case for Corporate Citizenship, Cambridge CB4 ODW,

UK, 2001

Lukić D. Radomir , Sociologija morala, Naučna kniga Beograd ,1982

Margolis Joshua D; Walsh James P; People and Profits? Mahwah, Lawrence

Erlbaum Assoaiates, Publishers, 2001

Margolis, Daniel Joshua, Walsh, James P., People and Profits? The Search for A

Link Between A Company Social and Financial Performance, Lawrencw Erlbaum,

Philadelphia 2002

134

Marija Bušelić, Danijela Križman Pavlovič, Quo vadis poslovna etika u hrvatskom

gospodarstvu? ,Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Odjel za ekonomiju i turizam "Dr.

Mijo Mirkovi ć" str 8

Matej Makarovič, Ekonomski nacionalizem je sovpadel z interesi političnih in

ekonomskih elit, intervju Finance, 01. 08. 2008

Matjaž Mulej, Izobilje brez družbene odgovornosti=globalna revščina?, Prispevek na

3. mednarodni konferenci ,Družbena odgovornost in izzivi časa 2008, IRDO,

Maribor, 2008

Mazi Nina, Etične dileme sodobnih poslovnežev, Kapital, 303/2003

Možina Stane, Tavčar Mitja, Kneževič Anan Nuša, Poslovno komuniciranje,

Obzorja, Maribor 1995

Nordstrom, K. A.; Ridderrstrale, J; Funky Business, Talent makes capital dance,

Bookhouse Publishing, Stockholm 1999

Paine Lynn Sharp, Deshpande Rohit, Margolis Joshua, Bettcher Kim Eric, Up to

Code: Does Your Company *s Conduct Meet World Class Standards?, Harvard

Business Review, Boston, 83 (2005)

Pavlovič Karmen, Vloga managerjev in analitikov pri vzpostavljanju etičnosti v

poslovanju podjetja, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta,

Ljubljana 2007

Poldrug Najla, Suvremeni menadžment, Izazovi menadžmenta u 21. stoljeću,

Menadžerska etika, Ekonomski fakultet Zagreb 2008

Pučko Danijel, Business ethics in the Slovenian economy, Management 5, 2000

Sruk Vladimir, Filozofija, Cankarjeva založba, Maribor 1995

Sruk Vladimir, Leksikon morale in etike, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor

1999

Steiner Georg, Steiner John, Business, Government and Society, A Managerial

Perspective-Text and Cases, New York, McGraw-Hill 1994

135

Steiner Georg; Steiner John, Government and Society-A Managerial Perspective¸6

Edition, New York Mc Graw-Hill 1991

Stres Anton, Etika ali filozofija morale, Družina, Ljubljana 1999

Tavčar Mitja, Etika in moralno delovanje managementa. Možina Stane et al,

Management, Didakta, Radovljica 1994

Tavčar Mitja, Etika managementa, sistem vrednot in odgovornost managementa,

Zbornik referatov, Društvo za vrednotenje dela, organizacijski in kadrovski razvoj,

Limbuš 1996

Tavčar Mitja, Interesi lastnikov in etika managementa, Profesionalna etika pri delu z

ljudmi, Zbornik, Maribor 1996

Tavčar Mitja, Management, Didakta, Radovljica 1994

Tavčar Mitja, Obvladovanje dejavnosti managerjev, Organizacija, Kranj, 28 (1995)

Tavčar Mitja, Razsežnosti managementa, Skripta za podiplomski študij, Visoka šola

za management, Koper 2000

Tierney P. Elisabeth, Kaj moram vedeti o poslovni etiki, Gospodarski vestnik,

Ljubljana 1997

Vlado Sruk, V Sloveniji se morala in etika ne moreta uveljaviti, Večer, 08. 10. 2008.

Wells Barron, Spinks Nelda, Ethics must be comunicated from the top down, Career

Development International, 7(1996)

SPLETNI VIRI

Drašček Matej, Etični kodeksi, htt:// www.gzs.si/slo/iskanje

Friedl Andrej, Korporativna družbena odgovornost kot del poslovne vizije

modernega podjetja, http://www.gzs.si/icc/novice.asp?ID=16768

136

Gorjanc Maja, Družbena odgovornost in spremembe v delovanju podjetij: Modna

muha ali trend?,

http://www.gzs.si/slo/regije/samostojne_gospodarske_zbornice_vključene_v_sistem_

gz...

Gruban Brane, Merjenje in upravljanje poslovne uspešnosti, Nova merila za nove

čase, http://www.delavska –participacija.com/clanki/ID021208.doc

Gruban Brane, So vaša poslovna ravnanja skladna z globalnimi standardi?,

http://www.dialogos.si/slo/objave/clanki/kodeksi/

http//www.poslovni.hr. aspx?Id=48109

http//www.unglobalcomact.org- Povzetek poročila

http/www.huzp.hr/sudcasti050719.htm

Jančič Zlatko, Nova družbena odgovornost podjetij, http://www.delavska-

participacija.com/clanki/ID06203.doc

Josip Županov, Business ethics in the Croatian economy,

http/www.efst.hr/management/vol3

Knez Riedl-Jožica, Družbena odgovornost podjetja in evropski strateški dokumenti,

http://www. gzs.si/slo/34675

Krašovec Tone, Managerska etika, http://www.gibanje.org/?id=741

Marina Škrabalo, Domagoj Račić, Pregled društvene odgovornosti poduzeća, AED,

MAP i IBLF, 2004. www.aed.hr str 5

McAlister, Debbie Thorne, Business and Society, A strategic approach to corporate

citizenship, Boston, New York Houghton Mifflin ,2003 http://www.bsr.org

Mislav Ante Omazić, Strategija poduzeća: društvena odgovornost,

http://www.quantum21.net

137

Penko Natlačen Metka, Častno sodišče pri GZS pri Gospodarski zbornici Slovenije

in Kodeks o dobrih poslovnih običajih pri poslovanju z nepremičninami,

http://www.gzs.si/slo/storitve/poslovne_informacije/pravna_podrocja_in_predpisi/

Penko Natlačen Metka, Uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev v

podjetništvu,

http://www.gzs.si/slo/storitve/poslovne_informacije/pravna_podrocja_in_predpisi/

Podnar Klement, Golob Urška, Notranja dimenzija družbene odgovornosti podjetij,

http://www.delavska-participacija.com/clanki/ID030207.doc

Premik M., Dolenc A., Socialni vidiki razvoja medicinske etike,htt://

www.animus.mf.uni-lj.si/~socmed/Cl2.doc

Remškar Filip, Družbena odgovornost in poslovna etika,

http://www.zkps.si/doc/uniapac_v_lj_08/Remskar_SLO_Poslovna_Etika_Formatiran

o_2008_05-09

Singer D. Daniel, Smith Raymond, Dva pristupa etici u korporaciji,

http://www.quantum21.net/

Peklar Leonardo F., Sedem največjih napak pri managerskih odkupih,

http://www.socius.si

Šurla Silvester, Šeško Polona, Tajkunizacija Slovenije,

http://www.mag.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1522&Itemid=5

5

Tihomir Domazet, Cijena hrvatske tranzicije, http//www.liderpress.hr

10 PRILOGE K NALOGI

Priloga 1: Slika - Carollov model odgovornosti podj etja

PROAKTIVNO

NEVTRALNO

OBRAMBNO

REAKTIVNO

PROSTOVOLJNA

ETIČNA

ZAKONSKA

EKONOMSKA

OKO

LJE

VAR

NO

ST

DIS

KRIM

INAC

IJA

DELN

I ČAR

JI

ODZIVNOST

OD

GO

VOR

NO

ST

DRUŽBENA VPRAŠANJA

Vir: Caroll; 1979, str. 503

(Carroll Archie B.,A Three-Dimensional Conceptual Model of Corporate Performance. Academy of Management Review, Ada 1979)

Priloga 2: Shema - deležniki podjetja

Vir: Donaldson, Preston, 1995, str. 69

(Donaldson Thomas, Preston Lee E., The Stakeholder Theory of the Corporation: Concepts, Evidence, and Implications, Academy of Management Review, Ada, 1995) )

Naravno okolje

Kupci

Konkurenca

Lastniki

Dobavitelji

Skupnosti Aktivnosti

Zaposleni

Mediji

PODJETJE

Vplivajo na podjetje ali podjetje vpliv na nji h

Priloga 3: Shema - drevo eti čnega odlo čanja

Povzeto po : Bagley, 2003, str. 19

Bagley Constance E., The Ethical Leader's Decision Tree, Harvard Business Review,

2, Boston 2003

Priloga 4: Razpredelnica - podro čja, ki posegajo v etiko managementa

Podro čje Tema

Strokovna in eti čna

odgovornosti in podatki

Whistle-Blowing

Poslovna skrivnost in navzkrižje interesov

Poslovna skrivnost in industrijska lastnina

Varovanje zasebnosti zaposlenih Odgovornost strokovnj akov

Odgovornost inženirjev v velikih firmah

Zloraba poslovodnih informacij v zasebne namene

Delovna razmerja

Diskriminacija pri zaposlovanju

Enake priložnosti

Odpuščanje

Ustavne pravice zaposlenih Žene in delovna razmerja

Nagrajevanje

Zavajanje delodajalca pri zaposlovanju Ukinjanje in prestavljanje podjetij in zaposleni Navodila in zahteve nadrejenih Ravnanje z alkoholiki, narkomani ipd.

Spolno nadlegovanje v firmi

Varnost pri delu in zdravstvena tveganja

Trg in trženje

Etika v oglaševanju (posebej pretirane in škodljive potrošnje) Manipulativno oglaševanje Etika trženja (posebej zdravju škodljivih izdelkov)

Skrbnost dobavitelja

Etika pogodbenih razmerij

Varnost in tveganje odjemalca

Odgovornost za izdelke in povračilo škode

Prikrivanje informacij kupcem

Zavajanje kupcev

Lojalnost prodajalcev podjetju in/ali odjemalcem

Pridobivanje informacij o konkurentih

Družbeno okolje Družbena odgovornost podjetja Družbena odgovornost in interesi lastnikov Ekologija

Mednarodno okolje

Dvojni standardi etike Podkupovanje Okolje in zdravje ljudi Transnacionalni kodeksi etike Etika in mednarodno pravo

Industrijska lastnina v mednarodnem poslovanju

Lastnina in dobi ček

Obveznost do lastnikov – dobiček

Družbena odgovornost in ekonomska učinkovitost

Tveganje lastnikov

Managerski odkupi, prevzemi in združitve (zlasti sovražni nakupi ) podjetij

Nadaljevanje priloge 4::

Podro čje Tema

Zakonodaja Zakonitost poslovanja

Odgovornost korporacije in lastnikov Odnos z oblastmi

Upravljanje

Etika upravljanja

Udeleženci v upravljanju

Moč in polaganje računov Vpliv udeležencev na podjetje

Svetovanje managementu Standardi profesionalnosti Varovanje poslovnih skrivnosti Obračunavanje storitev

Vir: Boatright, 1997, Donaldson, 1993, Beauchamp, 1993 Matthews 1991

Boatright R. John, Ethics and the Conduct of Business, 2nd ed. Upper Saddle River ,

Prentice Hall, 1997

Donaldson Thomas, Werhane Patricia H., Ethical Issues In Business. Englewood

Cliffs, Prentice Hall, 1983

Beauchamp Tom L., Bowie Norman E., Ethical Theory and Business. Englewood

Cliffs , Prentice Hall, 1993

Matthews John, Goodpaster Kenneth E., Nash Laura L., Some Avenues For Ethical

Analysis In General Management, 2nd ed. New York , McGraw-Hill, 1991

Priloga 5: Razpredelnica - Kohlbergov šeststopenjsk i model osebnega moralnega

razvoja

Predkonvencionalna raven

1. Pokorš čina in kazen

To je začetna stopnja, največkrat v otroštvu, ko se odločimo za pravilno ravnanje le zato, da se

izognemo kazni in si prislužimo pohvalo. Na tej stopnji še ni zavesti o drugih in o njihovih potrebah;

pravilnost ali nepravilnost dejavnosti odločajo samo neposredne posledice.

Sodelavec na tej stopnji ne krade le zato, ker ve, da ga bodo zanesljivo odkrili, kaznovali, nemara

spravili v zapor. Seveda se vsak manager varuje takšnih sodelavcev.

2. Instrumentalna stopnja

Na tej stopnji se posameznik (ponavadi odraščajoč otrok) že zaveda potreb drugih ter jih upošteva,

da si pridobi, kar bi rad. Pravilno ravnaje je pot do zadostitve lastnih želja. "Prav" je tisto, kar se zdi

pošteno s stališča posameznika - poštena menjava, "daj-dam".

Sodelavec na tej stopnji bo delal nadure le, če bo zanje plačan, in to do zadnje minute.

Konvencionalna raven

3. Medosebna stopnja

Primerno vedenje je tisto, ki prinaša pohvalo, ker je všeč ali pomaga prijateljem, družini. Pravilno

ravnanje je posledica konformnosti z običajnimi pričakovanji, največkrat pričakovanji večine. Na tej

stopnji je pomembno biti dober, "priden", izkazovati dobre motive.

Sodelavec na tej stopnji bo predvsem skušal biti dober sledilec, ki je vselej prijazne, ki se izogiba

sporom ali jih skuša zgladiti.

4. Stopnja reda in zakonitosti

Moralnega vedenja na tej stopnji ne določa več le mnenje prijateljev, družine, sodelavcev in drugih,

ki jih posameznik ceni. Pravilno ravnanje postane dolžnost, pomeni spoštovanje avtoritet,

vzdrževanje družbenega reda zaradi samega po sebi. Prevladuje privrženost narodu, deželi,

zakonom. Človek gleda na druge kot posameznike in kot člane velikega družbenega sistema, v

katerem imajo svoje vloge in dolžnosti:

Sodelavec na tej stopnji se togo drži pravil in predpisov organizacije ter navodil nadrejenih. Verjetno

je, da se bo uprl nameri sodelavcev, pa tudi nadrejenih, da bi ravnali mimo predpisov ali pa bo

takšno namero vsaj kritiziral.

Principalna raven

5. Stopnja družb ene pogodbe

Na tej stopnji se človek zaveda, da imajo ljudje številne nasprotujoče si nazore, ki sežejo onkraj črke

zakona. Pravila in predpisi sicer veljajo in jih je treba večidel neprizadeto izpolnjevati, vendar jih je

po potrebi mogoče tudi spreminjati. Je pa nekaj absolutnih vrednot, kot sta življenje in svoboda, ki se

jih je treba držati, čeprav vrednote posameznikov in celo mnenje večine kažejo drugače.

Sodelavec na tej stopnji se pri moralnih presojah že drži načela "kar največkrat koristi za kar največ

ljudi".

6. Stopnja univerzalnih na čel

Posameznik se vede tako, kot mu narekuje lastna vest, ki izhaja iz splošno veljavnih moralnih načel.

Načela pa izhajajo iz pravičnosti, blaginje ljudi, enakosti človekovih pravic, spoštovanja človekovega

dostojanstva.

Sodelavec na tej stopnji bo najbrž ravnal po univerzalnih moralnih načelih, čeprav bi bila pravila ali

predpisi navzkriž z njimi.

Vir: http//www.poslovni-bazar.si

Kohlberg, Lawrence, T. Lickona, "Moral stages and moralization: The cognitive-developmental approach",Moral Development and Behavior: Theory, Research and Social Issues. Holt, Rinehart and Winston, NY 1976

Kohlberg, Lawrence, Essays on Moral Development, Vol. I: The Philosophy of

Moral Development, CA: Harper & Row, San Francisco 1981.

Kohlberg, Lawrence (1973). "The Claim to Moral Adequacy of a Highest Stage of

Moral Judgment". Journal of Philosophy 70: 630–646.

ŽIVLJENJEPIS

Nikolina Gregurec, univ.dipl. pravnica

Datum in kraj rojstva

• 23. september 1980 v Čakovcu

Družina

• Partner Boštjan Špacapan

• hči Tamara

Narodnost in državljanstvo

• Slovensko

Jeziki

• Slovenski

• Angleški, Hrvaški - aktivno

• Nemški - pasivno

Univerzitetna izobraževanja:

• oktober 1999 – 16. 12. 2003: Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru

• oktober 2004 – magistrski študij iz prava:smer gospodarsko pravo

Strokovni izpiti

• 2006: Strokovni izpit iz socialnega varstva

• 2008: Izpit iz upravnega postopka

• 2009: Izpit iz sodnega reda

Ostala izpopolnjevanja

• 2005- izpopolnjevanje iz področja upravno pravo

• 2008- seminar iz področja skrbništvo za poseben primer

• 2008- seminar iz področja nasilje v družini

• 2009- uvajalna šola za izvršilno pravo

Dosedanje zaposlitve

• januar 2005 - 31. 12. 2005: pripravnica na Centru za socialno delo Ormož

• 1.januar 2008 – 31. september 2008: strokovni delavec na Centru za socialno delo Ormož

• oktober 2008 - svetovalka na Okrajnem sodišču v Ormožu

IZJAVA

ŠTUDENTA MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

Podpisana Nikolina Gregurec, vpisna številka

izjavljam,

da je magistrska naloga z naslovom VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE

IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V GOSPODARSKI PRAKSI:

rezultat lastnega raziskovalnega dela,

da so rezultati korektno navedeni in

da nisem kršila avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih.

Podpis študentke: