View
11
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
Fakulteta za strojništvo
Eric Herženjak
SODOBNA RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA
ZA CAD/CAM
Diplomsko delo
Maribor, avgust 2011
I
Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa
SODOBNA RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA ZA
CAD/CAM
Študent: Eric Herţenjak
Študijski program: Visokošolski strokovni študij – Strojništvo
Smer: Proizvodno strojništvo
Mentor: izr. prof. dr. Miran BREZOČNIK
Somentor: doc. dr. Mirko FICKO
Lektor: diplomirana slovenistka Polonca Domonkoš (UN)
Maribor, avgust 2011
II
III
I Z J A V A
Podpisani ERIC HERŢENJAK izjavljam, da:
je bilo predloţeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom izr.
prof. dr. Mirana Brezočnika in somentorstvom doc. dr. Mirka Ficka;
predloţeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloţeno za pridobitev
kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;
soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjiţnici tehniških fakultet
Univerze v Mariboru.
Maribor, ________________ Podpis: ___________________________
IV
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Miranu
Brezočniku in somentorju doc. dr. Mirku Ficku za
pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega
dela.
Prav tako se zahvaljujem vsem prijateljem, ki so z
menoj delili lepe in grenke trenutke v teh čudovitih
in nepozabnih študentskih letih.
Posebna zahvala velja staršema, ki sta mi
omogočila študij, me vzpodbujala ter mi vsa ta leta
stala ob strani.
V
SODOBNA RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA ZA CAD/CAM
Ključne besede: računalniško podprta proizvodnja, CAD/CAM, strojna oprema,
programska oprema
UDK: 004.896(043.2)
Povzetek
Sodobna računalniška tehnologija CAD/CAM se čedalje pogosteje uporablja v naprednih
podjetjih v tujini in tudi v Sloveniji. Pomembno je vedeti kakšna aparaturna oprema za
CAD/CAM je danes na voljo, saj omogoča uspešno konstruiranje, modeliranje in
simulacije. V prvem delu diplomske naloge sem zato preučil sodobno programsko in
aparaturno opremo za CAD/CAM, ki je namenjena za konstruiranje, modeliranje in
simulacije. Prav tako sem na kratko opisal najpomembnejše vidike dodajanih tehnologij, ki
postajajo čedalje bolj integriran segment v CAD/CAM postopkih. V drugem delu naloge
sem izvedel anketo na področju Slovenije in še posebej v Občini Lendava, v kateri me je
zanimala zastopanost sodobne opreme za CAD/CAM. Anketa je pokazala, da podjetja med
seboj uporabljajo podobno sodobno programsko opremo, vendar pa so bistvene razlike v
uporabi le-te in dodajalnih postopkov, ki se jih v Sloveniji ţe kar precej uporablja.
VI
MODERN COMPUTER TECHNOLOGY FOR CAD/CAM
Key words: Computer-aided Manufacturing, CAD/CAM, Hardware, Software
UDK: 004.896(043.2)
Abstract
CAD/CAM modern computer technology is often used in the production and enterprises
around the world, Europe and even in Slovenia. It is important to be familiar with the
history and development of CAD/CAM because a lot of new software and hardware
contain initial steps in designing, modelling and simulation. Today`s production is
fundamentally different from the past one, since the rapid manufacturing has growing
importance, which can be achieved through additive processes. The aim of the
questionnaire was based on the use of modern software and hardware, the area of research
has been Slovenia and commune of Lendava. Questionnaire showed that companies use
similar modern software, but the essential differences is that in percent Slovenia uses more
modern hardware and additive processes. We gathered state of appreciation with email
questionnaires.
VII
KAZALO
1 UVOD ........................................................................................................................... 1
2 CAD/CAM .................................................................................................................... 2
2.1 OSNOVE CAD/CAM .............................................................................................. 2
2.2 ZGODOVINA CAD/CAM ........................................................................................ 3
3 SODOBNA PROGRAMSKA OPREMA ZA NAČRTOVANJE,
MODELIRANJE IN SIMULACIJE .................................................................................. 5
3.1 TRIRAZSEŢNI PROSTOR - 3D ................................................................................... 5
3.1.1 Kamera in upodabljanje v 3D ........................................................................... 6
3.1.2 Optimizacija scene ............................................................................................. 7
3.1.3 Uporabnost 3D v realnem svetu ........................................................................ 7
3.1.4 VRML ................................................................................................................. 7
3.2 GEOMETRIJSKO MODELIRANJE V 3D ....................................................................... 8
Vrste in razdelitev objektov po principu modeliranja .................................................. 8
3.3 AUTOCAD ............................................................................................................. 9
3.4 PRO/ENGINEER ................................................................................................. 10
3.5 SOLIDWORKS ....................................................................................................... 11
3.6 CATIA ................................................................................................................. 13
3.7 RHINOCEROS 3D ................................................................................................... 14
3.8 NX (UNIGRAPHICS) .............................................................................................. 15
3.9 EMCO WINNC .................................................................................................... 15
3.10 MOLDFLOW .......................................................................................................... 16
3.11 PAM-STAMP ...................................................................................................... 16
4 SODOBNA APARATURNA OPREMA ................................................................. 18
4.1 VR ČELADA IN VR ROKAVICE .............................................................................. 18
4.2 3D-MIŠKA ............................................................................................................. 19
4.3 3D-OČALA ............................................................................................................ 20
4.4 3D-SKENIRANJE .................................................................................................... 21
5 DODAJALNE IZDELOVALNE TEHNOLOGIJE V CAD/CAM POSTOPKIH
23
VIII
5.1 STEREOLITOGRAFIJA............................................................................................. 24
5.2 3D-TISKANJE ........................................................................................................ 24
5.3 DRUGI DODAJALNI POSTOPKI ................................................................................ 26
6 ZASTOPANOST SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA CAD/CAM V SLOVENIJI29
6.1 ANKETNI VPRAŠALNIK .......................................................................................... 29
6.2 REZULTATI ........................................................................................................... 29
6.2.1 Analiza odziva ................................................................................................. 29
6.2.2 Računalniški programski paketi ...................................................................... 31
6.2.3 Sodobna aparaturna oprema ........................................................................... 32
7 RAZPRAVA ............................................................................................................... 33
8 SKLEP ........................................................................................................................ 36
Kazalo slik
Slika 1: Izdelek s programom Pro/ENGINEER .................................................................. 11
Slika 2: Izdelek s programom SolidWorks .......................................................................... 13
Slika 3: Izdelek s programom CATIA V5 ........................................................................... 14
Slika 4: Delovanje programa EMCO WinNC ..................................................................... 16
Slika 5: Izdelek s programom PAM-STAMP ..................................................................... 17
Slika 6: 3D-miška podjetja 3Dconnexion ............................................................................ 19
Slika 7: 3D-skener ............................................................................................................... 21
Slika 8: Potek 3D-skeniranja ............................................................................................... 22
Slika 9: Potek 3D-tiskanja ................................................................................................... 25
Slika 10: 3D-tiskalnik .......................................................................................................... 26
Slika 11: Prikaz odstotek sodelujočih glede na območje anketiranja .................................. 31
Slika 12: Uporabnost programskih oprem po slovenskih podjetjih in v lendavski občini .. 31
Slika 13: Uporabnost aparaturne opreme po slovenskih podjetjih in v lendavski občini ... 32
IX
UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE
CAD – Computer Aided Design (računalniško podprto načrtovanje)
CAM – Computer Aided Manufacturing (računalniško podprta proizvodnja)
CADD – Computer Aided Design and Drafting (računalniško podprto načrtovanje in
proizvodnja)
3D – tridimenzionalni prostor
VR – Virtual reality (navidezno resničen)
MKE – Metoda končnih elementov
ISO – International Organisation for Standardization (Mednarodna organizacija za
standardizacijo)
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 1
1 UVOD
Današnjega inţenirstva in proizvodnje si brez sodobne računalniške tehnologije (opreme)
ne moremo več predstavljati. Oprema nam omogoča, da različne scenarije, zasnove
oziroma oblike izdelka in njegovo delovanje preizkusimo še preden ga fizično izdelamo.
Tako se izognemo številnim stroškom, ki bi nastali, če ne bi uporabili omenjenega
pristopa. Danes so na voljo številni kompleksni računalniški programi, ki omogočajo
simulacijo različnih proizvodnih sistemov in postopkov. Npr. simulacija brizganja plastike
in preoblikovanja pločevine, simulacija delovanja robotskih in montaţnih sistemov,
simulacija toplotnih obremenitev mehanskih sklopov … Poleg sodobne programske
opreme pa potrebujemo tudi zmogljivo računalniško aparaturno opremo, ki mora
zagotoviti hitre in natančne simulacije.
Hiter tehnološki razvoj postavlja pred podjetja in industrijo vedno zahtevnejše ter hitrejše
naloge. Glavni cilj izdelave določenega izdelka mora temeljiti na treh osnovnih nalogah za
uspešno konkurenco: hitrost, kakovost in poceni izdelek. Tem pogojem se morajo
prilagajati tudi konstrukcija, gradnja in izkoriščanje obdelovalnih strojev. V današnji
proizvodnji se vedno bolj uveljavljajo računalniško krmiljeni obdelovalni stroji in
računalniško vodeni fleksibilni integrirani proizvodni sistemi. Naš svet zaznavamo
prostorsko, torej v treh dimenzijah: v višino, širino in globino. 3D-tehnologija se pojavlja v
vsakdanjem ţivljenju in njena široka uporabnost se je razvila tudi v tehniki.
Zaradi hitrega razvoja sodobne tehnologije za CAD/CAM sem preučil uporabo nove
tehnologije v slovenskih podjetjih, saj nam to pokaţe neko realno sliko, kako so slovenska
podjetja konkurenčna ostalim podjetjem po Evropi in svetu, s tem pa se pokaţe tudi
konkurenčnost Slovenije z drugimi drţavami po Evropi ter svetu.
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 2
2 CAD/CAM
Termin CAD pomeni računalniško podprto konstruiranje, kjer konstrukter pri snovanju
izdelkov uporablja računalniške in programske sisteme. Snovanje in načrtovanje lahko
opišemo kot proces transformacije niza funkcionalnih specifikacij in kot opis zahtev v
celovit fizikalni predmet – produkt, ki v celoti izpolnjuje postavljene specifikacije in
zahteve.
2.1 Osnove CAD/CAM
V tem procesu določa konstrukter funkcijo produkta, njegovo obliko, lastnosti materiala,
način izdelave itd. Pri tem se opira predvsem na:
izkušnje (ţe izvedene rešitve, verzije izdelka, popravke),
informacije iz priročnikov,
standarde,
opravljene numerične analize (metoda MKE),
interna pravila in predpise v podjetju,
uveljavljeno prakso v podjetju ter
v veliki meri tudi na svojo lastno intuicijo.
Računalniško konstruiranje zajema naslednje aktivnosti:
snovanje in razvoj izdelkov,
konstruiranje sklopov, elementov in detajlov,
analiziranje in ovrednotenje konstrukcije ter
modificiranje. [7]
Računalniško podprto načrtovanje (CAD), poznano tudi kot računalniško podprto
načrtovanje in oblikovanje (CADD), je uporaba računalniške tehnologije za proces
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 3
oblikovanja in izdelave tehniške dokumentacije. CAD programska oprema se nanaša na
programe, ki pomagajo inţenirjem in oblikovalcem v različnih panogah z načrtovanjem in
izdelavo fizičnih izdelkov, kot so: stavbe, mostovi, letala, ladje, avtomobili, mobilni
telefoni, televizorji, obleke, računalniki itd. CAD programska oprema se pogosto označuje
kot CAD/CAM programska oprema.
Računalniško podprta proizvodnja (CAM) je uporaba računalnikov za nadzor
proizvodnega procesa, posebej za nadzor strojev, orodij in robotov v tovarnah. V določenih
podjetjih in tovarnah je celoten proces, od zasnove do proizvodnje, avtomatiziran s
pomočjo povezave med CAD in CAM. Povezovanje fleksibilnih sistemov CAD/CAM z
računalniško vodenimi metodami distribucije in prodaje omogoča poceni proizvodnjo
velikih količin delno prirejenih izdelkov. [16, 17]
2.2 Zgodovina CAD/CAM
Inţenirji nekoč niso mogli predvidevati današnje CAD programske opreme. Niti tega ni
mogel matematik Evklid iz Aleksandrije, ki je 350 let p. n. š. začel razpravo o matematiki
v knjigi "The Elements". V njej je pojasnjeval postulate in aksiome, ki so temelji za
Evklidovo geometrijo, na katerem so zgradili današnjo CAD programsko opremo. Prva
prava CAD programska oprema se je pojavila več kot 2.300 let po Evklidu. To je bil zelo
inovativen sistem (čeprav je seveda primitiven v primerjavi z današnjimi CAD programi),
imenovan "Sketchpad", ki ga je razvil Ivan Sutherland okoli leta 1960. Sketchpad
(slovensko Skicirka) je računalniški program, pri katerem je lahko uporabnik s pomočjo
svetlobnega peresa risal po zaslonu in tako neposredno obdeloval predmete na njem preden
jih je shranil.
Sketchpad je bil prva CAD programska oprema na svetu, vendar je prva komercialna CAM
programska oprema programsko orodje za numerično krmiljenje z imenom PRONTO. Leta
1957 ga je razvil dr. Patrick J. Hanratty. Iz tega razloga je dr. Hanratty najbolj pogosto
označen kot "oče CAD/CAM".
Zaradi zelo visokih stroškov računalnikov so bili prvi komercialni uporabniki CAD
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 4
programske opreme podjetja za izdelavo letal in avtomobilov. Prve generacije programske
opreme CAD so bile praviloma 2D priprave aplikacij, ki so jo razvili notranji proizvajalci
IT skupin (pogosto sodelujejo z znanstveniki iz univerz) in so bili v prvi vrsti namenjeni za
avtomatizacijo ponavljajočih se opravil priprave. Dr. Hanratty je zasnoval en tak CAD
sistem, imenovan DAC (Design Automated for Computer) na General Motors Research
Laboratories v sredini leta 1960. Lastniško programsko opremo CAD so razvili tudi
McDonnell-Douglas (CADD izšel 1966), Ford (PDGS izšel 1967), Lockheed (CADAM
izšla 1967) in še mnogi drugi.
Sprva je bil 3D (iz leta 1970) običajno omejen na proizvodnjo iz ročno pripravljenih risb.
Prvi program za 3D prostorsko modeliranje je izdelalo podjetje Mathematics Application
Group in se je imenoval SynthaVision, ki je izšel leta 1972. Vendar ni bil uporabljen kot
CAD programska oprema, ampak samo za opravljanje 3D-analiz izpostavljenosti
jedrskemu sevanju. 3D-modeli SynthaVision so bili podobni CSG (constructive solid
geometry) modelom, ki so jih kasneje razvili tudi za CAD programsko opremo. Napredek
programiranja in računalniške strojne opreme, predvsem prostorskega modeliranja leta
1980, je omogočil bolj vsestransko uporabo računalnikov v oblikovanju. Ključni izdelki za
razvoj programske opreme za načrtovanje se veţejo na leto 1981, in sicer trdno
modeliranje paketov – Romulus (ShapeData) in Uni-Solid (Unigraphics) ter modelirnik
CATIA (Dassault Systemes). Autodesk je bil ustanovljen leta 1982 in ga je John Walker
privedel do sistema AutoCAD 2D. Naslednji mejnik je bil Pro/ENGINEER v letu 1988, ki
je napovedal večjo uporabo modelirne metode in parametrično povezovanje parametrov
funkcij. Za računalniško načrtovanje razvoja je prav tako bilo pomembno prostorsko
modeliranje jedra paketov Parasolid (ShapeData) in ACIS (Spatial Technology Inc.), ki ju
je med letoma 1980 in 1990 razvijal Ian Braid. To je pripeljalo do sproščanja srednjega
razreda in paketov, ki so postali uporabni za več uporabnikov. To so bili recimo
SolidWorks leta 1995, Solid Edge (takrat Intergraph) leta 1996 in Autodesk Inventor iz leta
1999. [25]
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 5
3 SODOBNA PROGRAMSKA OPREMA ZA NAČRTOVANJE,
MODELIRANJE IN SIMULACIJE
Število programske opreme za načrtovanje in proizvodnjo se je močno povečalo, kar
pomeni, da se je spremenilo tudi na nivoju konkurence. Industrija, podjetja, zasebni in
navadni uporabniki se odločijo za določeno opremo zaradi potrebe, zmogljivosti,
enostavnega načrtovanja, obvladljivosti ter seveda tudi zaradi same cene opreme. V
nadaljevanju vam bom na kratko predstavil najbolj uporabne programske opreme za
načrtovanje, modeliranje in simulacije.
3.1 Trirazsežni prostor - 3D
Trirazseţni prostor (ali tudi tridimenzionalni prostor) je prostor, ki ga določajo tri
razseţnosti, te so dolţina, širina in višina. Ta prostor je prav tako človekovo vsakdanje
ţivljenjsko okolje. 3D je bolj kot ne vezan na vejo računalniške grafike, vendar zavzema
tudi znanja iz fizike, matematike, optike … Po osvojenem znanju na področju 3D-
modeliranja nam ni več teţko uporabljati tudi ostalo programsko opremo. Vsako
programsko orodje temelji na istih principih, razlikujejo se le v detajlih, dinamiki in po
izgledu. Veliko je dejavnikov, ki določajo zakaj uporabiti določen program in v kakšne
namene:
tehnične vizualizacije,
animacije,
ilustracije,
barvni učinki.
Za katero programsko opremo se odločimo, ni odvisno samo od področja uporabe, ampak
tudi od zahtevnosti izdelka, ki ga izdelujemo. V te namene proizvajalci ponujajo testne
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 6
različice svojih programov, ki jih potencialni kupci preizkusijo in se potem na podlagi tega
odločijo za opremo, ki je njemu in izdelavi izdelka najbolj primerna. [29]
3.1.1 Kamera in upodabljanje v 3D
Kamera predstavlja v navideznem prostoru vlogo opazovalca. Zaradi podobnih značilnosti,
ki jih ima kamera s fotografskimi, kinematografskimi in video kamerami ima tudi ta
podobne nastavitve v okolici. Osnovne karakteristike kamere lahko razdelimo na:
tip,
objektiv,
razmerje slikovne točke,
velikost slike.
Poznamo različne tipe kamer, ki jih v grobem lahko razdelimo na klasične in ortografske,
ostali modeli pa se med seboj razlikujejo po drugačnosti programov. Z ortografsko kamero
lahko upodobimo samo eno stranico objekta, saj kamera zazna le dve dimenziji. Za primer
lahko vzamemo tehniško risanje, kjer ţelimo narisati predmet v 3D obliki, vidimo pa samo
določen del risbe: naris, stranski ris in tloris. Klasična navidezna kamera se obnaša
podobno kot tista fizična, ki smo je navajeni iz fotoaparatov in video ter kino kamer, pri
tem pa nam največ pomaga podatek o objektivu.
Objektiv je zelo pomemben podatek, saj iz njega dobimo goriščno razdaljo. Manjša kot je
goriščna razdalja, bolj se širokokotno odziva kamera in obratno – če je goriščna razdalja
večja, ima kamera kvalitetnejši odziv, celo podobno teleobjektivu.
Razmerje slikovne točke je podatek, koliko se razmerje med horizontalnim in vertikalnim
delom razlikuje od ena. Za tisk in računalniški zaslon imamo razmerje točke 1:1. Velikost
upodobljenih slik podajamo v pikslih. Za razmerje med merskimi enotami za dolţino in
piksli se uporablja kratica dpi (ang. dots per inch). To razmerje nam pove koliko pikslov
mora digitalna slika vsebovati na dolţinsko enoto. Pri tisku knjig, revij, brošur in ostalih
finih medijev je priporočljiva ločljivost med 250 in 300 dpi, medtem ko pri večjih medijih,
kot so plakati, je dovolj tudi ţe ločljivost od 50 do 72 dpi. Pri digitalnih slikah se za
velikosti površine uporablja tudi Mpix (mega piksli), ki nam pove koliko milijonov pikslov
se nahaja znotraj te površine. [5]
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 7
3.1.2 Optimizacija scene
Uporabnik in računalnik predstavljata zaključeno zanko, torej mora uporabnik posredovati
informacijo računalniku preko vhodne enote, ta pa jo vrne z novimi podatki, na katere
uporabnik ponovno reagira in svoje ukaze ponovno pošlje računalniku. Vsak izdelek ima
teoretično poljubne kompleksnosti geometrije, materialov in ostalih nastavitev, ki jih je
potrebno pri načrtovanju v realnem času emulirati. Med te spada redukcija poligonov. Tu
je potrebno najti primeren kompromis med njihovim čim niţjim številom (hitrost izračuna)
in dovolj velikim številom, da je razpoznavnost objektov zadovoljiva. Upodobljevalni
pogon za izračun v realnem času je programska oprema, ki je posebej realizirana in
optimizirana za upodabljanje v take namene. [5]
3.1.3 Uporabnost 3D v realnem svetu
Računalnik mora poleg izrisa slike v 3D večinoma še poskrbeti za obdelavo podatkov in
zato ni vseeno za kakšne namene ţelimo uporabiti te aplikacije. Nekaj najbolj poznanih
aplikacij:
računalniške igre,
znanstvene aplikacije,
simulacije,
povečana resničnost in povečana navideznost,
machinimo,
umetniška praksa in
VRML.
3.1.4 VRML
VRML (ang. kratica za Virtual Reality Modeling Language) je programski jezik za
modeliranje objektov v 3D ali svetov, saj prostorsko predstavlja to, kar predstavljajo
spletne strani v ploskovnem načinu. Ta način nam omogoča, da se sprehajamo po nekem
navideznem prostoru, ki nam poleg svoje okolice dodaja še dodatne informacije in
povezave na druge lokacije, tako podatkovne kot prostorske. [5]
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 8
3.2 Geometrijsko modeliranje v 3D
Programi za 3D-grafiko morajo vsebovati tri komponente, ki so obvezni pogoj za
upodobitev slike:
objekt,
svetlobni izvor in
kamera.
Objekti so centralna pozornost slike, ki jo dobimo z modeliranjem ali s parametričnimi
enačbami. Pri tem moramo določiti še ostale optične lastnosti (materiali, teksture …), saj
jim modeliranje da le obliko. Svetlobni izvor nam definira intenziteto, barvo in tip
svetlobe, ki bo osvetljevala sceno, drugače bi v prostoru vladala popolna tema. Kamera
ima vlogo gledališča, ker po svetlobi na naš objekt vse posnema in ga prikaţe. Torej
imamo nakazan potek izdelave scene, ki se začne z modeliranjem objekta, sledi definicija
materialov (barva, odbojnost, prozornost …), nato postavitev scene, v katero so vključene
luči in kamere. Zadnja faza je upodabljanje, pri katerem pošljemo sliko v izračun.
Vrste in razdelitev objektov po principu modeliranja
Načini modeliranja so odvisni od namena uporabe teh objektov, saj so eni in drugi med
sabo zelo povezani. Torej jih po principu modeliranja lahko razdelimo na naslednje vrste
objektov:
poligoni,
DEM,
NURBS,
opisne krogle in
proceduralni objekti.
Najbolj pogosto uporabljen način modeliranja so poligoni. Poligoni so ploskve omejene
najmanj s tremi stranicami. Ločljivost objekta nam pove, iz koliko poligonov je nek objekt
sestavljen, pri tem pa dobimo definicijo: če je manj poligonov, bolj grobo deluje ločljivost
in obratno. 3D-aplikacije, ki se morajo izvajati v realnem času, imajo upodobitve določene
na največ 1/25 sekunde in tukaj je potrebno število poligonov zmanjšati tako, da bo čas
upodobitve primeren.
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 9
DEM (Digital Elevation Model) je model, ki je baziran na ploskovno-slikovni informaciji
o reliefnosti. Ta princip se večinoma uporablja v topografiji in v simulacijah terenov.
Ploskev, torej slika v sivinah, nam pove, da najsvetlejši del pomeni največjo izobčenost,
medtem ko najtemnejši del pomeni neko ravnino, ki ne povzroči reliefne razlike. Ta model
je postal standard v programih za izračun in prikaz pokrajin, terenov.
NURBS (Non-Uniform Rational Basis Spline) so krivulje, ki so matematično določene in
sestavljene iz krivulje same in kontrolnih točk, ki so izven linije krivulje. Ker so
matematično določene je njihova kvaliteta linearna. NURBS so začeli uporabljati v
avtomobilski industriji, kjer so rabili zelo precizen opis objekta, kar pa so te krivulje v
bistvu tudi nudile. Postale so nepogrešljiv standard prav tako v industriji, strojništvu,
oblikovanju in ostalih vejah inţeniringa.
Proceduralni objekti so korak dalje z opisnimi kroglami, saj so enako definirani s teţiščem
in polmerom, vendar imajo proceduralni objekti tudi volumetrično in/ali reliefno strukturo.
[5]
3.3 AutoCAD
AutoCAD je najbolj poznan programski paket za računalniško podprto konstruiranje, saj se
uporablja na več različnih tehniških področjih:
strojništvo,
gradbeništvo,
arhitektura,
lesarstvo,
elektrotehnika.
Prva različica AutoCAD je bila predstavljena leta 1982. Posebnost tega programskega
paketa je, da deluje izključno na operacijskem sistemu Microsoft Windows, razvija pa ga
podjetje Autodesk. AutoCAD obsega tako 2D- kot tudi 3D-risanje in je zato razširjen na
različnih tehniških področjih, saj vsebuje mnogo dodatkov oziroma nadgradenj paketa.
Programski paketi AutoCAD:
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 10
Autodesk Inventor,
Mechanical Desktop,
Architectural Desktop,
Autodesk Map 3D,
Genius 2D in 3D.
Datotečna zapisa DWG in DXF programa AutoCAD sta postala tudi neformalni standard
za CAD programe. Najbolj priljubljen program za konstruiranje je odlično opisala Ellen
Finkelstein, katerega se je naučila uporabljati v Izraelu ter po vrnitvi v ZDA začela
svetovati in poučevati o uporabi AutoCAD. [1, 10]
3.4 Pro/ENGINEER
Pro/ENGINEER je druţina integriranih aplikacij za razvoj izdelkov, ki jih lahko
uporabljamo v različnih področij tehnike, saj lahko podatke o izdelku spremljamo preko
celotnega razvojnega cikla in same eksplotacije do učenja. To je vrhunsko programsko
orodje za konstruiranje in modeliranje v okolju Windows, Unix in Linux. Vanj je
vključenih preko 100 posameznih modulov, ki se zdruţujejo v pakete. Ta programska
oprema vsebuje poleg CAD modula tudi ostale module za razvoj (CAM, CAE). Prvi
program je bil izdan leta 1988 in je tudi prvi začel na trgu s parametrično, asociativno
funkcijo, ki je temeljila na modeliranju. Od leta 2002 se je spremenil tudi uporabniški
vmesnik, saj so začeli za nove verzije programov uporabljati kodno ime »Wildfire«.
Program vključuje vsa orodja za modeliranje s polnimi telesi, kot so npr. posnetja, izvrtine,
zaokroţitve, navoj, rebra … Uporablja se avtomatično kotiranje skic pri katerih, če ţelimo
spremeniti dolţino stranice, se bo mera celotnega izdelka za toliko razširila tudi na
zaslonu. Je volumski modelirnik zasnovan na konstrukcijskih gradnikih, ki so definirani
kot najmanjši elementi oziroma bloki v posameznem volumskem modelu. Model je torej
sestavljen iz gradnikov, kar omogoča večjo fleksibilnost pri modeliranju in popravljanju,
sam potek oblikovanja modela pa je razviden iz zgodovinskega poteka.
Med posameznimi moduli Pro/E (Part, Assembly, Drawing, Manufacturing…) obstaja t. i.
asociativnost. Kadar npr. spremenimo mero določenega konstrukcijskega gradnika na
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 11
modelu, se spremeni tudi ustrezna mera na risbi oziroma sestavu ter vseh ostalih modulih,
ki vsebujejo spremenjeni model, če le obstaja povezava z njim. Pro/ENGINEER je
parametričen programski paket, kar pomeni, da so konstrukcijski gradniki oziroma modeli
vodeni s parametri oziroma spremenljivkami, prav tako tudi njihovi medsebojni odnosi
(nadrejen-podrejen). Tako lahko kadarkoli spreminjamo mere oziroma atribute, kar vpliva
na povečano fleksibilnost konstruiranja in modeliranja. [4, 11, 12, 21]
Slika 1: Izdelek s programom Pro/ENGINEER
3.5 SolidWorks
Prva različica tega programskega paketa je bila predstavljena leta 1993. SolidWorks je
parametričen, volumski modelirnik, ki temelji na gradnikih in spada med razširjene
programske pakete za konstruiranje, simulacije in inţenirske analize. V osnovi je
sestavljen kot ostali podobni programi, torej zajema 3D-modelirnik, modul za sestavljanje
in modul za izdelavo tehniške dokumentacije. Moramo poudariti, da je moţno s tem
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 12
paketom avtomatično izdelati 2D delavniške risbe in načrte ter vse nadaljnje spremembe
podatkov avtomatsko spremeni na dokumentaciji. Tako kot AutoCAD se tudi SolidWorks
uporablja na različnih tehniških področjih:
strojništvo,
elektrotehnika,
lesarstvo itd.
Ta programski paket se omenja kot zmogljiv in enostaven za uporabo, čeprav so po
zmogljivosti mogoče drugi programski paketi bolj razviti, vendar pa je po uporabi zelo
kompleksen in enostaven ter zato tudi tako priljubljen med večino uporabnikov. Vsebuje
tudi močno simulacijsko orodje (MKE), orodje za upravljanje s podatki (PDM), orodja za
vizualizacijo itd.
SolidWorks omogoča delovanje prek elektronske pošte, saj ima vgrajeno komunikacijsko
orodje eDrawings (elektronske risbe). Zaradi tega je izmenjava informacij v 2D in 3D, ob
zajemanju velikega števila konfiguracij kosov in sestavov komunikacije, močno
poenostavljena. Elektronske risbe so shranjene na enem mestu, ki mu pravimo internetna
knjiţnica elementov (3D Content Central). To je spletno okolje, ki omogoča hitro iskanje
točno določenega kosa ali sestava posameznega proizvajalca. Uporabnik izbran kos ali
sestav iz kataloga poišče na internetu in prenese na svoj računalnik ter s tem skrajša
izdelavo novega izdelka, saj ga ne rabi na novo modelirat. Ta knjiţnica se stalno osveţuje,
saj različni uporabniki v svetovni industriji prispevajo svoje risbe oziroma modele. [26]
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 13
Slika 2: Izdelek s programom SolidWorks
3.6 CATIA
CATIA (angleško Computer Aided Three-dimensional Interactive Application) je
komercialna programska oprema za CAD/CAM, ki jo je razvilo podjetje Dassault
Systemes. Prvi software je bil ustvarjen leta 1970 za razvoj Dassaultovega letala Mirage,
svojo ideologijo o modeliranju pa so usmerili tudi v avtomobilsko industrijo ter
strojegradnjo. Program je intuitiven in enostaven za uporabo orodij za vsa oblikovanja, od
svobodnih do kompleksnih oblik, saj uporabniku nudi rešitve za celoten proizvodni proces
izdelka, od zasnove in konstrukcije do analize in proizvodnje. [2, 27]
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 14
Slika 3: Izdelek s programom CATIA V5
3.7 Rhinoceros 3D
Rhinoceros je novejša programska oprema za modeliranje v 3D. S pomočjo 3D
računalniške grafike je mogoče v virtualnem prostoru modelirati in načrtovati še
neobstoječe objekte in ţe oblikovane objekte, ki so bili predhodno zajeti s 3D-skenerjem
ali modelirani s katerokoli drugo 3D programsko opremo. Uporaba modelirnika je zelo
hitra in preprosta, kakor tudi široka, saj se pojavlja na vseh področjih, kjer je potrebna
vizualizacija oblike v 3D. Kot inţenirji začnemo najprej z idejami, po postopkih narišemo
skico, risbo in nastane nek fizični model, s tem pa imamo moţnost optičnega branja
podatkov. Rhinoceros zagotavlja orodje za natančno modeliranje in dokumente, ki so
pripravljeni za upodabljanje, animacije, oblikovanje, analizo, inţeniring in proizvodnjo
oziroma gradnjo. Programski paket nam zagotavlja zdruţljivost in izmenjavo datotek z
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 15
drugimi programi in podpira tudi digitalizacijo za 3D, 3D-skenerje in 3D-tiskalnike. [13,
28]
3.8 NX (Unigraphics)
NX, znan tudi kot NX Unigraphics, je komercialni računalniški program za računalniško
podprto konstruiranje in je eden najstarejših programov za računalniško modeliranje trdnin
v treh razseţnostih. Razvilo ga je podjetje Siemens PLM. Poleg parametričnega in
površinskega modeliranja se uporablja še za inţenirske analize (statika, dinamika, elektro-
magnetnika, toplotne konstrukcije, MKE metode) in končanje oblikovanj z uporabo
modulov, ki so vključeni v obdelavo. NX v Evropi ni tako razširjen kot v ZDA, kjer ga
večinoma uporabljajo v letalski industriji. NX je neposredno konkurenčen drugim bolj
znanim programom, vendar bolj dostopen, saj je v niţje priznanem razredu in z laţjim,
izboljšanim uporabniškim vmesnikom. [8, 24]
3.9 EMCO WinNC
Programski paket WinNC je namenjen upravljanju in programiranju NC strojev ter
preverjanju napisanega programa s simulacijo v 2D ali 3D. Program EMCO WinNC
uporabljamo za programiranje CNC-struţnic, CNC-frezalnih strojev in simulacije le-teh.
Med raziskavo o uporabi programskih paketov sem bil presenečen nad podatkom, ki mi ga
je dala anketa, da veliko manjših podjetij oziroma samostojnih podjetnikov (s. p.) v
Pomurski regiji uporablja večinoma programski paket EMCO WinNC. Na podlagi tega
odkritja me je zanimalo, zakaj se podjetja odločajo za ta program. Pomoč sem poiskal v
dveh manjših podjetjih na območju občine Lendava, kjer so mi razloţili, da se ta program
uporablja predvsem zaradi kvalitetnega končnega izdelka ter nepoškodovanosti orodij.
Program vodi celoten postopek ter nas sproti opozori, če se drţaj ali orodje nenadoma
zaletita v izdelek ali stroj ali če sta izven delovnega prostora. V bistvu se uporablja kot
nekakšen »varnosti načrt«, s katerim se preveri ali je smiselno izdelati določen model. [3,
21]
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 16
Slika 4: Delovanje programa EMCO WinNC
3.10 Moldflow
Programska oprema Moldflow se uporablja za simulacijo pri brizganju plastike.
Proizvajalcem pomaga do čim boljšega načrtovanja plastičnih delov, vbrizgavanja kalupov
in procesa brizganja plastike. Razvilo ga je podjetje Autodesk za digitalne prototipe, da bi
se zmanjšala potreba po dragih fizičnih prototipih, da bi se izognili morebitnim napakam
proizvodnje in da bi inovativne izdelke čim hitreje spravili na trg. [22]
3.11 PAM-STAMP
Ta program je namenjen za izvedbo digitalnih analiz postopkov preoblikovanja pločevine.
Je uporabniško prijazen, kar omogoča hitro pripravo modelov in hitro računanje. Prav zato
ga s pridom uporabljajo pri razvoju novih orodij in tehnologij v sodelovanju z
industrijskimi partnerji. Z njegovo pomočjo lahko v nekaj dneh napovemo značilnosti
izdelka po izvedbi preoblikovalnega postopka:
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 17
končne debeline,
utrjenost materiala,
nevarnost porušitve,
iznos elastičnega izravnavanja,
optimalno začetno obliko platine,
sile za izvedbo preoblikovanja ipd.
Velika prednost tega programa je tudi, da omogoča direkten prenos podatkov o
značilnostih izdelka po preoblikovanju v programe za izvedbo simulacij crash-testov
avtomobilov. Izkušnje industrije kaţejo na to, da čedalje več naročnikov orodij zahteva, da
izvajalci, ki jih izberejo pri razvoju, uporabljajo digitalne analize. [23]
Slika 5: Izdelek s programom PAM-STAMP
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 18
4 SODOBNA APARATURNA OPREMA
Nadgradnja računalniškega monitorja je v preprostejšem primeru uporaba 3D-očal z
metodo mrka, pri katerem sliko na zaslonu dojemamo globinsko.
4.1 VR čelada in VR rokavice
Primerna alternativa temu je čelada za navidezno resničnost ali krajše VR čelada (ang.
Virtual reality helmet). Ta čelada ima vgrajena dva prikazovalnika, vsakega za svoje oko
in v principu deluje kot stereograf ter ima dodatno vgrajen še detektor pozicije glave, ki
računalniku sporoča, kako je glava obrnjena glede na referenčno točko. Stereografi
delujejo na principu iste fotografije, ki je poslikana v istem trenutku z enako tehnično
konfiguracijo, vendar z rahlo drugačnega poloţaja. Gledanje stereografov ločimo tako, da
levo oko mora videti levo sliko in desno oko vidi desno sliko. Da to doseţemo,
najpogosteje dodamo pregrado med obema slikama.
VR čelade imajo izjemno dobro lastnost, saj ponujajo popolno zlitje uporabnika z
navideznim svetom (prostorom). Zaradi te lastnosti se včasih pri uporabnikih pojavlja tudi
utrujenost in slabo počutje. Za pravo kombinacijo z VR čeladami se lahko odlično
uporabljajo še nekatere druge vhodne enote kot recimo VR rokavica. Ta ima na členkih
prstov senzor, ki zazna kako se premika ter tudi premik cele roke. Kombinacijo teh
podatkov VR rokavica pošlje v računalnik, ki obdela pomen pozicije roke in prstov v
namen komunikacije s celotnim sistemom. [5]
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 19
4.2 3D-miška
Manj revolucionarna, ampak cenovno bolj dostopna vhodna enota je 3D-miška. Za razliko
od navadne miške, ki prepoznava spremembo svoje pozicije samo površinsko (levo, desno,
naprej, nazaj), medtem ko 3D-miška podpira še dodatne nagibe in premike, ki so prirejeni
za delo prav s prostorskimi podatki. Z raznoliko kombinacijo gibov in funkcijskih tipk
lahko z računalnikom prostorsko komuniciramo.
Nekateri predhodni modeli so temeljili na sistemu zglobov, ki so računalniku sporočali
pozicijo drţala za roko, katerega je uporabnik premikal v zglobi omejenem prostoru. Te
vhodne enote se lahko uporabljajo tudi kot preprost 3D-skener za orisovanje manjših
objektov. 3D-miške so poleg navigacije in krmiljenja različnih aplikacij za 3D tudi
dobrodošlo orodje v arhitekturnem in strojnem načrtovanju ter modeliranju. [5]
Slika 6: 3D-miška podjetja 3Dconnexion
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 20
4.3 3D-očala
To so očala, ki delujejo na istem principu kot VR čelade in uporabniku omogočajo ogled
navidezne tridimenzionalne slike. Odkar se je razširila tehnologija za 3D, ki je dandanes
vedno bolj prisotna v kinematografih in na televizijskih sprejemnikih, so 3D-očala
nepogrešljiv dodatek za gledanje filmov v novih dimenzijah. Postajajo vedno bolj
priljubljena, saj jih z modernimi televizijami lahko odlično izkoristimo in gledamo odlične
3D filme. Postavljajo nas v samo dogajanje filma, za kar poskrbijo efekti iz filmov.
Poznamo več tipov 3D-očal, ki pa so razporejeni v dve glavni kategoriji:
aktivne in
pasivne.
Aktivna 3D-očala
Aktivna 3D-očala brezţično sprejemajo sliko iz zaslona, kar pomeni, da so v interakciji s
sliko v 3D, ki jo gledamo. Omogočajo nam predvajanje v najboljši moţni kvaliteti, torej v
Full HD (1920 x 1080 točk ločljivosti). Ena vrsta aktivnih očal za 3D so tudi posebna LCD
očala, ki so napolnjena s tekočimi kristali in blokirajo sliko (tudi do 120 krat v sekundi) ter
predvajajo sliko ločeno enkrat v desnemu in enkrat v levemu očesu. Takšna očala je
potrebno tudi polniti, to pa lahko storimo z baterijami ali s polnjenjem na priloţene usb
priključke, ki jih nudijo televizije.
Pasivna 3D-očala
Razlika od aktivnih 3D-očal je v sprejemanju slik, saj jih pasivna ne sprejemajo od
oddajnikov. Pasivna 3D-očala obstajajo oziroma se uporabljajo ţe nekje od leta 1920, ko je
nastal prvi 3D film The Power of Love, ki je bil prvič predvajan leta 1922. Takrat se ta
očala še niso uveljavila in zato se je njihova uporaba ter popularnost spreminjala. Pasivna
3D-očala delimo prav tako v dve skupini:
stereoskopska očala in
polarizirana očala.
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 21
Stereoskopska očala so sestavljena iz modre in rdeče leče, pri katerih slika deluje tako, da
pri projektiranju dveh identičnih slik na zaslonu z manjšim zamikom ene, je vsaka slika
obarvana z različno barvo, torej leče filtrirajo barve iz zaslona. S prostim očesom vidimo to
sliko malo zamegljeno z rdečimi in modrimi odtenki. Pri video vsebinah efekte v 3D
doseţemo tako, da sliko snemamo z dvema kamerama, med katerima ena snema z manjšim
zamikom. Naše oko vidi samo posamezno sliko (levo ali desno), medtem ko naši moţgani
razberejo sliko kot celoto. Takrat, ko se osredotočijo na ti dve sliki in nam ju zdruţijo,
dobimo predstavljeno globino slike in zaradi tega vidimo sliko trirazseţno. Polarizirana
očala v osnovi delujejo enako kot stereoskopska, vendar ta očala filtrirajo svetlobne valove
namesto barv. Za razliko od stereoskopskih 3D-očal, ki sprejemajo sliko s skoraj vsakega
zaslona, polarizacijska 3D-očala sprejemajo z zasloni, ki uravnavajo različne svetlobne
frekvence, ne da bi pri tem pokvarili kvaliteto slike. [30]
4.4 3D-skeniranje
3D-skeniranje je postopek digitalnega zajemanja oblike modela, na osnovi katerih se
izrišejo površine modela, kar znatno prispeva k hitrejšemu modeliranju. Izris 3D-modela
lahko obdelamo z različnimi CAD programi.
Slika 7: 3D-skener
Skenerje razdelimo glede na kakovost skena in zahtevnosti:
skeniranje zgradb in terena (veliki domet, tudi 40 m)
skeniranje vozil in velikih predmetov (majhen domet ali ročni skenerji)
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 22
skeniranje človeškega telesa (posebni skenerji s hitrim postopkom
skeniranja)
skeniranje majhnih predmetov
Postopek skeniranja
Svetleče, refleksivne, transparentne, črne objekte ne moremo kakovostno skenirati, zato jih
prekrijemo s pudrom. Na objekt nalepimo refleksivne točke, ki skenerju omogočajo, da se
pozicionira na površino objekta. Potek skeniranja se nadaljuje s počasnim in enakomernim
pomikanjem po površini objekta. [6, 18, 20]
Slika 8: Potek 3D-skeniranja
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 23
5 DODAJALNE IZDELOVALNE TEHNOLOGIJE V CAD/CAM
POSTOPKIH
Sodobni način izdelovanja izdelkov se od ustaljenega načina, vpeljanega pred več
desetletji, močno razlikuje. V preteklosti je industrijo zaznamovala predvsem
velikoserijska izdelava enakih izdelkov, ki so bili razmeroma preprosti, v glavnem
sestavljeni iz majhnega števila sestavin, povezave med sestavinami pa so bile razmeroma
enostavne. Ţivljenjski cikli izdelkov so bili dolgi, število različic izdelkov pa majhno.
Danes prevladuje hitra izdelava, pri kateri imamo v mislih dodajalne izdelovalne postopke.
Seveda je mogoče izdelati prototipe, izdelke in orodja hitro tudi s konvekcionalnimi
postopki, npr. z odvzemanjem materiala ali s preoblikovanjem. Najpomembnejši kriterij
pri izbiri dodajalnega postopka je namen objektov. Če gre zgolj za vizualizacijo, preprosta
testiranja in izdelavo konceptualnih modelov, ne pa za funkcionalno uporabo, je pametno
izbrati čim cenejšo tehnologijo. Če pa je namen izdelovati funkcionalne izdelke ali orodja
na neposreden način, je treba za te namene kupiti draţjo tehnologijo, ki bo to omogočala.
Poleg tega je treba biti pozoren tudi na ţeleno obstojnost izdelkov in tem ţeljam prilagoditi
tudi izbiro materialov za gradnjo.
Uporaba dodajalnih postopkov hitro raste. Moţnosti za uporabo je veliko, predvsem na
naslednjih področjih:
vizualizacija in inţenirske analize,
izdelava orodij, industrija izdelkov široke uporabe,
avtomobilska, letalska in vesoljska industrija ter ladjedelništvo,
medicina,
šport,
arhitektura,
elektronska industrija,
izobraţevanje, umetnost, dizajn itd. [6]
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 24
5.1 Stereolitografija
Stereolitografija je dodajalni postopek, ki spada med postopke selektivnega strjevanja. Je
najstarejša, najbolj priljubljena in najbolj poznana tehnologija z dodajanjem materiala.
Omenjeno tehnologijo je prvič predstavilo podjetje 3D Systems leta 1987. Pri
stereolitografiji trirazseţni CAD-model razdelimo v ravnini x-y na sloje debeline 0.1 mm.
Tako dobimo veliko število slojev, ki ustreznemu programu omogočajo, da krmili UV-
laserski ţarek. Programska oprema krmili premikanja laserskega ţarka tako, da ţarek
zarisuje obliko posameznega sloja na površini tekočega fotopolimera. Na zarisanih
(osvetljenih) mestih fotopolimer fotopolimerizira in se spremeni iz tekočega stanja v trdno.
Na ta način izdelamo delček fizičnega objekta. Postopke zapored ponavljamo; vsak
naslednji sloj utrdi in se sprime s predhodnim. Po vsaki ponovitvi se delovna miza, na
kateri postopoma nastaja 3D-objekt, premakne navzdol, v smeri osi z. Pred vsako
osvetlitvijo posameznega sloja s posebnim gladilnim noţem tekoči fotopolimer
poravnamo, da zagotovimo enako višino osvetljenega sloja. Ko osvetlimo in utrdimo vse
sloje, objekt odstranimo iz tekočega polimera in ga dodatno utrdimo z UV-svetlobo.
Stereolitografija se zelo pogosto uporablja za izdelavo prototipov na veliko področjih kot
so industrijsko oblikovanje, avtomobilska industrija, hišni aparati, arhitektura, medicina
itd. [6]
5.2 3D-tiskanje
Tiskalniki za 3D nam predstavljajo korak naprej med tehnologijami hitre izdelave
prototipov, ki omogočajo izdelavo fizičnega modela izdelka na osnovi računalniškega 3D-
modela izdelanega s poljubno 3D programsko opremo CAD. Izvirni postopek 3D-tiskanja
so razvili na inštitutu MIT in licenco kasneje prenesli na podjetje Z Corporation. Za
različne dodajalne izdelovalne postopke se vse pogosteje uporablja sinonim 3D-tiskanje in
je danes med najhitreje rastočimi področji dodajalnih postopkov s prahovi. Pri glavnem
delu postopka gre za selektivno kapljično-prašno nalaganje. Delovanje in upravljanje s
temi napravami je enostavno, saj deluje kot mreţni tiskalnik modelov za 3D in od tu je
dobilo tudi ime. Postopek izdelave poteka po patentirani nanašalni tehnologiji (FDM), in
sicer tako, da tiskalnik razdeli modele na sloje, torej izdela sloj po sloju in tiska vse do
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 25
končne podobe izdelka. Velikosti izdelka ne predstavljajo nikakršne teţave, saj lahko
model razdelimo, natisnemo in nato sestavimo iz več ločenih delov. Izdelki so izdelani iz
plastične mase ABS, ki jo lahko kasneje po potrebi tudi mehansko obdelamo oziroma
dodelamo (lepljenje, kitanje, lakiranje …). Postopek je primeren za izdelavo konceptualnih
modelov, študije oblik, vizualizacijo ipd.
Slika 9: Potek 3D-tiskanja
Proces izdelave poteka tako, da se material, ki pride v šobo, zaradi visoke temperature
stali. Tiskalnik ima sicer dve šobi: prvo, ki sluţi za nanos osnovnega materiala, drugo pa za
nanos podpornega materiala. Šoba, ki se premika po ravnini, raztaljeni material nanese na
delovno površino. Ko je plast zaključena, tiskalnik delovno področje spusti za debelino
prej nanošene plasti, ta postopek pa se ponavlja do končne oblike izdelka. Osnovni
material je najpogosteje ABS plastična masa, ki ima izredne trdnostne lastnosti, tako da
dodatna utrditvena obdelava ni potrebna. Osnovni ABS material je lahko tudi obarvan, kar
omogoča izdelovanje barvnih modelov. Pri podpornih materialih je razlika samo v tem, da
pri enih odtrgamo ta material, pri drugem pa je to topljivo, kar pomeni, da izdelek na
koncu preprosto potopimo v raztopino, iz nje pa vzamemo samo končni izdelek. Tiskalnik
za 3D avtomatsko odstrani in reciklira odvečen prah, saj uporablja vbrizgalen tlak in zaprt
sistem odstranjevanja prostih delcev ter tako v zrak ne spušča praha in umazanije. S
prahom in vezivom ne pridemo v stik, kar omogoča čisto nalaganje prahu in izgradnjo
modelov. Odvečni prah, ki ostane pri izgradnji modelov, tiskalnik sam očisti in ga vrne v
posodo z odvečnim prahom. Proces tiskanja je razdeljen na tri korake:
Uvoz STL modela izdelka v programsko opremo, ki model glede na
dimenzije orientira, po potrebi pripravi podpore za izdelek in ga razdeli na
plasti.
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 26
Ukaz tiskanja, kjer se preko računalniške mreţe opravilo tiskanja preseli v
tiskalnik, saj vsebuje lasten računalnik, ki upravlja z dodeljenimi naročili.
Izdelava modela pri katerem je potrebno le še odstraniti dodeljenih podpor.
Slika 10: 3D-tiskalnik
Sodobni 3D-tiskalniki lahko tiskajo objekte iz odpornih nekovinskih plastičnih materialov.
Tiskalniki imajo več tiskalnih glav za tiskanje v več različnih barvah. Tipična debelina
sloja je okoli 0.1 mm. Natiskani izdelki so odlični za prototipe, vizualizacijo, različne
preizkuse itd. [18, 19]
5.3 Drugi dodajalni postopki
Poleg ţe naštetih postopkov uporabljamo še dosti drugih. V nadaljevanju so predstavljeni
še nekateri postopki, ki jih ločimo po uporabi gradbenega materiala. Izhodiščni material je
lahko tekočina, prah ali trdnina.
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 27
Postopki PolyJet, InVision in ThermoJet
Pri teh postopkih gre za selektivno kapljično nalaganje. Ker pri vseh postopkih gradivo za
gradnjo objekta brizgamo skozi šobe t. i. tiskalnih glav, ki spominjajo na brizgalne
tiskalnike za tiskanje dokumentov, jim popularno pravimo tudi postopki 3D-tiskanja. Med
vsemi dodajalnimi tehnologijami se postopki, ki temeljijo na načelu 3D-tiskanja, razvijajo
najhitreje.
Postopek PolyJet deluje z brizganjem materiala za gradnjo na delovno mizo skozi šobe
brizgalne glave. Hkrati z materialom za gradnjo brizgamo tudi podporni material, ki je
namenjen podpori objekta na previsnih mestih. Ko selektivno nabrizgamo material na ves
sloj, ga osvetlimo z UV-svetlobo. Material za gradnjo, ki je običajno fotopolimer, se zaradi
tega strdi, material za podporo pa ne, saj ima drugačno kemično sestavo. Postopek
zaporedno ponavljamo za vse sloje objekta. Ko je objekt dokončan, odplaknemo podporni
material s curkom vode pod tlakom. Postopek se uporablja predvsem za izdelavo
prototipov, vizualizacijo, oblikovanje, analize oblik, testiranje prileganja itd. Ker je
debelina sloja le okoli 0.016 mm, so objekti izredno natančni in imajo majhno površinsko
hrapavost.
Postopek InVision je zelo podoben postopku PolyJet, bistvena razlika pa je, da je tukaj
podporni material iz voska, ki ga lahko na zelo preprost način odstranimo s taljenjem. Tudi
ta postopek uporablja za gradbeni material fotopolimere, ki so lahko v različnih barvah.
Tudi postopek ThermoJet uporablja metodo, ki je primerna za izdelavo objektov iz voska,
ki so namenjeni za pramodele za izdelavo kalupov, za litje z iztaljenim jedrom, a tudi za
vizualizacijo, študije oblike, različna testiranja itd. Na previsnih mestih objekta je treba
prigraditi podpore v obliki tankih stebričkov, ki so pri tem postopku iz enakega materiala
kot material objekta.
Selektivno lasersko sintranje
Selektivno lasersko sintranje kovin spada med postopke s prahovi. Postopek uporablja
nekovinske in kovinske prahove, kot so voski, kristalični polimeri, polikarbonati, ţelezo-
baker, pa tudi mešanice kovinskih in keramičnih prahov. Postopek je podoben
stereolitografiji, podpore največkrat niso potrebne. Gradnja objekta se izvaja na delovni
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 28
mizi v ogreti komori, ki pripomore k manjši potrebni moči laserskega izvora. Delovna
miza se po vsakokratni selektivni osvetlitvi in sintranju posameznega sloja pomakne za
debelino sloja navzdol, poseben valj pa nagrmadi na delovno površino manjkajoči
material. Debelina slojev je okoli 0.1 mm. Posredno lasersko sintranje čedalje bolj
izpodrivajo neposredni laserski postopki sintranja kovin, saj pri njih ni potrebna prepojitev
objekta z drugo kovino, pa tudi izbor materialov je večji.
Ultrazvočni dodajalni postopek
Ultrazvočni dodajalni postopek je hibriden postopek z dodajanjem in odvzemanjem
materiala, ki temelji na ultrazvočnem varjenju kovinskih folij in CNC-rezkanju. Postopek
je namenjen predvsem izdelavi prototipov in orodij iz aluminija, omogoča pa spajanje
različnih kovinskih materialov. V objekt, ki ga gradimo, je mogoče vključiti tudi ogljikova
vlakna, keramiko in druge lahke materiale. Tako doseţemo majhno maso izdelkov in
odlične mehanske lastnosti. S postopkom izdelujemo izdelke z globokimi utori, luknjami
in satastimi notranjimi značilnostmi ter druge zahtevne geometrijske oblike, ki bi jih bilo s
tradicionalnimi postopki nemogoče ali zelo teţko izdelati. [6]
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 29
6 ZASTOPANOST SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA CAD/CAM V
SLOVENIJI
Sodobna tehnologija za CAD/CAM ponuja široko izbiro, tako v programski kot tudi v
aparaturni opremi. Koristno je torej poznati stanje teh novosti v Sloveniji, zato sem na
podlagi tega izvedel anketo med različnimi slovenskimi podjetji.
6.1 Anketni vprašalnik
Z anketnim vprašalnikom sem ţelel proučiti in analizirati, kako slovenska podjetja
napredujejo z novo tehnologijo v CAD/CAM, katere programske pakete uporabljajo pri
konstruiranju, modeliranju in katero aparaturno opremo imajo v svojem podjetju. Anketa je
bila oblikovana s poudarkom na enostavnosti reševanja (ponudil sem več odgovorov, ki so
jih anketiranci označili ali pa kaj napisali). Anketni vprašalnik je v prilogi 1.
6.2 Rezultati
6.2.1 Analiza odziva
V preglednici 1 so prikazani podatki o načinu pošiljanja ter odziv na anketo. Anketo sem
pošiljal po elektronski pošti in sicer podjetjem, ki sva jih izbrala z gospodom mag. Igor
Nahtigalom. Prav tako pa sem poslal anketni vprašalnik tudi podjetjem v domači občini
Lendava.
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 30
Preglednica 1: Odzivnost na anketo v podjetjih po Sloveniji
Število poslanih anket 55
Število prejetih odgovorov 12
Prejete ankete (v %) 21,81
Prejel sem 21,81 % odgovorov, kar nam kaţe realno sliko podjetij, ki so pripravljena
sodelovati s študenti. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da podjetja ne namenijo zadostne mere
pozornosti raziskavam študentov.
Preglednica 2: Odzivnost na anketo v podjetjih v občini Lendava
Število poslanih anket 26
Število prejetih odgovorov 18
Prejete ankete (v %) 69,23
Prejetih odgovorov v območju občine Lendava je bilo 69,23 %. Ta podatek veliko pove v
primerjavi z večjimi podjetji širom po Sloveniji, ki niso odgovorila na mojo anketo.
Moram tudi dodati, da nekatera podjetja (to so s. p.) nimajo svoje internetne strani (teh je
bilo 4), zato sem ta podjetja obiskal kar sam. Zaradi tega je moţno, da bi bil odstotek
sodelujočih sicer manjši v primerjavi s podjetji, ki so sodelovala samo prek elektronske
pošte, vendar je še vedno enkrat večji (torej 53,84 %) kot pa odstotek sodelujočih po celi
Sloveniji. To nazorno prikazuje slika 11.
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 31
Slika 11: Prikaz odstotek sodelujočih glede na območje anketiranja
6.2.2 Računalniški programski paketi
Slika 12 nam prikazuje, katero programsko opremo uporabljajo v večjih slovenskih
podjetjih in v občini Lendava. Po Sloveniji se največ uporablja programska oprema
AutoCAD (33,3 %) in CATIA (33,3 %), najmanj pa Pro/ENGINEER, Unigraphics (16,6
%) in WinNC (0 %). V občini Lendava se podjetniki najbolj zanašajo na SolidWorks (27,7
%) in WinNC (27,7 %), najmanj pa na Pro/ENGINEER (11,1 %) in Unigraphics (11,1 %).
Slika 12: Uporabnost programskih oprem po slovenskih podjetjih in v lendavski občini
0
10
20
30
40
50
60
70
80
po Sloveniji v občini Lendava
Od
sto
tek
pre
jeti
h a
nke
t
Območje anktetiranja
obisk na sedežu podjetja
prejetih po e-pošti
0
5
10
15
20
25
30
35
Od
sto
tek
up
ora
bn
ost
i
Programske opreme
Slovenija
Lendava
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 32
6.2.3 Sodobna aparaturna oprema
Slika 13 prikazuje uporabnost aparaturne opreme. V slovenskih podjetjih je v uporabi
največ 3D-skeniranje (83,3 %) in 3D-tiskanje (66,6 %), najmanj pa 3D-očala (33,3 %). V
lendavski občini se največ uporablja druga aparaturna oprema (66,6 %), 3D-tiskanje (16,6
%) in 3D-skeniranje (16,6 %), medtem ko se najmanj uporabljajo 3D-očala (11,1 %), 3D-
čelade in roke (11,1 %).
Slika 13: Uporabnost aparaturne opreme po slovenskih podjetjih in v lendavski občini
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
3D tiskanje 3D skeniranje
3D očala 3D čelade, roka
Drugo
Od
sto
tek
up
ora
bn
ost
i
Aparaturna oprema
Slovenija
Lendava
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 33
7 RAZPRAVA
Danes se računalniška tehnologija nenehno razvija in pojavljajo se nove metode
načrtovanja ter modeliranja, ki se morajo neprestano prilagajati hitro spreminjajočim se
razmeram. Najbolj pomemben faktor za uspeh določenega izdelka ali modela je, med
drugim, zniţanje stroškov proizvodnje in s tem ustvarjanje ţelenega dobička. Pri tem
morajo podjetja uporabljati ustrezno znanje in (seveda) najsodobnejšo tehnologijo, s katero
čim hitreje in čim bolj enostavno pridejo do načrta, risbe, izdelka ali prototipa.
Ponudniki programske opreme nam ponujajo opremo s katero ţelijo pridobiti uporabnike
na svojo stran ter ţelijo biti konkurenčni ostalim. V te namene razvijajo tudi namenske
specializirane programe, ki so namenjeni posebej za specifično dejavnost. S takimi
programi ţelijo povečati izkoristek materiala, skrajšati čas načrtovanja in optimalno
izkoristiti zmogljivost proizvodnje. Vendar sama nova programska oprema ne prinese takoj
dobička podjetju, saj se učinek pozna šele na dolgi rok – v proizvodnji opazimo, da se
načrtovanje in modeliranje skrajšata, odvrţeni material se zmanjša, izkoristek časa je
odličen itd.
V šolah so nas učili uporabljati različne programe za načrtovanje, modeliranje in
programiranje. Anketni vprašalnik sem naredil zato, ker me je osebno zanimalo, katero
programsko opremo uporabljajo podjetja po Sloveniji in kakšne povezave obstajajo s
programi, ki smo jih spoznali in uporabljali v šoli. Ţe začetni odziv na mojo anketo je bil
zaskrbljujoč, saj se podjetja po Sloveniji niso izkazala, odziv je bil majhen, in sicer le
21,81 %. Na podlagi slabega odziva sem razmišljal, kako priti do bolj relevantnih
podatkov, in tako prišel na idejo, da izvedem anketo tudi v moji občini, tj. v občini
Lendava. Tam sem opazil precej večji odziv, in sicer 69,23 %. Pri tem moram še dodati, da
nekatera izmed podjetij v občini Lendava nimajo najbolje razvitih internetnih strani, zato
sem ta podjetja obiskal kar na njihovem sedeţu ter jih osebno prosil za odgovore. Le-te so
mi z veseljem dali in kar na licu mesta smo o trenutnem stanju tudi diskutirali. Če odštejem
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 34
ta podjetja, ki sem jih osebno obiskal, je rezultat odziva še vedno dober, in sicer 53,84 %.
Torej je 2-krat večji kot pa odziv večjih podjetij v Sloveniji.
Ţe od nekdaj me navdušuje programska oprema za konstruiranje, modeliranje in
simuliranje in prav zaradi tega sem se odločil, da izvedem anketo in z njo povprašam
podjetja, katero opremo uporabljajo sami. Zaradi premajhnega odziva so rezultati mogoče
malo nerealni, vendar pa podjetja po naši drţavi najbolj pogosto uporabljajo programske
pakete AutoCAD (33,3 %) in CATIA (33,3 %). Rezultat niti ni tako presenetljiv, saj sta ta
programska paketa ţe od nekdaj med najbolj uporabnimi. Tudi v srednji šoli smo
uporabljali programski paket AutoCAD, kasneje pa še Pro/ENGINEER, ki se ga pa po
Sloveniji ne uporablja tako veliko (16,6 %).
Pozitivno so me presenetili rezultati iz moje občine, saj večina podjetij uporablja
SolidWorks (27,7 %), nato pa prideta še AutoCAD (22,2 %) in CATIA (22,2 %). Vendar
to niti ni tak presenetljiv podatek, bolj presenetljivo je to, da so mi določena podjetja pod
drugo opremo označili programski paket WinNC (27,7 %). Vendar, če dobro premislimo,
tudi to ni tako presenetljivo, saj manjša podjetja in samostojni podjetniki še vedno delajo
na struţnicah ter CNC strojih, ki pa zahtevajo konstrukcijski načrt in preverjanje zmoţnosti
nastanka izdelka. Ta programski paket je zanimiv, saj simulira potek celotnega struţenja
ali frezanja ter nas opozori na moţnost nepravilnega delovanja orodja ob nepravilnem
programiranju. Na podlagi izvedene ankete se lepo vidi, da v manjših podjetjih uporabljajo
programe, s katerimi konstrukterji, delavci sprogramirajo načrt in potem ob uspešni
simulaciji tudi sami sprogramirajo potek delovanja/izdelovanja modela/predmeta, saj se
postopki programiranja med sabo bistveno ne razlikujejo. Opaţam, da si manjša podjetja
ne morejo privoščiti bolj drage programske ali aparaturne opreme in zato se še vedno
zanašajo na lastno izdelan izdelek, vendar pa na drugi strani s tem izgubljajo zelo veliko
časa in posledično ne morejo biti konkurenčni ostalim večjim proizvodnjam.
Uporabnost novejše aparaturne opreme je v Sloveniji zelo visoka, saj večina podjetij
uporablja 3D-skeniranje (83,3 %) in 3D-tiskanje (66,6 %) s katerimi so lahko konkurenčni
ostalim evropskim podjetjem. V lendavski občini je uporabnost novejših aparaturnih
oprem precej manjša, najbolj se uporabljata 3D-tiskanje (16,6 %) in 3D-skeniranje (16,6
%). Med drugo aparaturno opremo so podjetja naštela tudi CNC stroje (66,6 %), kar
nazorno kaţe na to, da si podjetja ne morejo privoščiti višjega tehnološkega produkta in se
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 35
še zmeraj zanašajo na starejše metode izdelovanja, kar pa izpodbija njihovo konkurenčnost
med ostalimi slovenskimi (večjimi) podjetji.
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 36
8 SKLEP
V diplomski nalogi sem preučil sodobno programsko in aparaturno opremo za CAD/CAM.
Z uporabo in razvojem nove tehnologije za CAD/CAM postajajo podjetja praviloma vse
bolj konkurenčna. V zadnjem času se je zelo razmahnila uporaba dodajalnih izdelovalnih
postopkov, ki vse bolj postajajo integralni del CAD/CAM sistemov. Omogočajo hitro
izdelavo novih izdelkov in prototipov. Izvedel sem tudi anketo, v kateri me je zanimala
zastopanost sodobne opreme za CAD/CAM v Sloveniji in še posebej v lendavski občini.
Prišel sem do naslednjih ugotovitev:
V primerjavi z drugimi drţavami smo glede uporabe programskih paketov za
konstruiranje, modeliranje in simuliranje na pribliţno enaki ravni, saj se tudi po
svetu največ uporabljajo CATIA, AutoCAD in SolidWorks.
Svetlo prihodnost vidim v nadaljnjem razvijanju znanja in v vlaganju v 3D
tehnologijo (tiskanje, skeniranje, očala itd.).
Ugotovil sem slabo odzivnost na anketo po Sloveniji, medtem ko je v lendavski
občini bil odziv več kot zadovoljiv.
Skoraj tretjina anketiranih iz občine Lendava še vedno uporablja CNC-tehnologijo,
kar je tudi pričakovano, saj so sodelovala predvsem manjša podjetja.
Slovenska podjetja ostajajo konkurenčna ostalim evropskim drţavam, tako v
tehnološkem kot tudi razvojnem znanju, medtem ko je v moji občini prisotna
predvsem starejša in časovno zamudna aparaturna oprema, saj podjetja mogoče
nimajo ustrezno izobraţenega kadra pa tudi sama oprema je predraga.
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 37
LITERATURA
[1] Finkelstein Ellen. Biblija AutoCAD-a 2008 in AutoCAD-a LT 2008. Ljubljana :
Zaloţba Pasadena - Itagraf, 2008
[2] Dolšak Bojan, Novak Marina, Kaljun Jasmin. Praktikum za geometrijsko
modeliranje - CATIA V5R14. Maribor : Fakulteta za strojništvo, 2005
[3] Balaţic Robert. Programiranje CNC-strojev, Murska Sobota : Podjetje za
promocijo kulture FRANC-FRANC d.o.o, 2005
[4] Čretnik Borut. Priročnik za uporabo programa Pro/ENGINEER Wildfire V.2.0 -
risanje, modeliranje, sklopi, delavniške risbe, parametrične enačbe, vzmeti,
zobniki. Ljubljana : Zaloţba Pasadena - Hren, 2005
[5] Erzetič Blaţ, Gabrijelčič Helena. 3D od točke do upodobitve. Ljubljana : Zaloţba
Pasadena – Itagraf, 2009
[6] Brezočnik Miran. Proizvodne tehnologije – Osnove posebnih postopkov obdelave :
univerzitetni učbenik. Maribor : Fakulteta za strojništvo, 2011
[7] Balič Joţe. CAD/CAM postopki : učbenik. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2002
[8] Krieg Uwe. Unigraphics NX 6 und NX 7 : Bauteile, Baugruppen, Zeichnungen/.
München - Wien : Hanser, 2010
[9] Dolšak Bojan. Inteligentni sistem za podporo ciljno vodenega konstruiranja.
Dostopno na WWW: http://licads.fs.uni-mb.si/wp-content/uploads/Predlog-
projekta.pdf [18.7.2011].
[10] Wikipedia. Autocad (svetovni splet). Dostopno na WWW:
http://sl.wikipedia.org/wiki/AutoCAD [18.7.2011].
[11] Wikipedia. Pro/ENGINEER (svetovni splet). Dostopno na WWW:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pro/ENGINEER [18.7.2011].
[12] PTC. PTC history and acquisitions. Dostopno na WWW:
http://www.ptc.com/company/history-and-acquisitions.htm [18.7.2011].
[13] 3Dt.si. Rhinoceros 3D. Dostopno na WWW: http://www.3dt.si/3D/3D-
programi/rhinoceros-3d.html [18.7.2011].
[14] Študentski svet fakultete za strojništvo (svetovni splet). Dostopno na WWW:
http://www.ssfs.si/index.php?option=com_content&view=article&id=106&Itemid=
56 [18.7.2011].
[15] Strojništvo.com (svetovni splet). Dostopno na WWW: http://www.strojnistvo.com/
[18.7.2011].
[16] Wikipedia. Računalniško podprto načrtovanje(svetovni splet). Dostopno na
WWW:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalni%C5%A1ko_podprto_na%C4%8Drt
ovanje [18.7.2011].
[17] Wikipedia. Računalniško podprta proizvodnja(svetovni splet). Dostopno na
WWW:
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 38
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalni%C5%A1ko_podprta_proizvodnja
[18.7.2011].
[18] Audax d.o.o. 3D tiskalniki(svetovni splet). Dostopno na WWW:
http://www.3dtiskalniki.si [20.8.2011].
[19] 3D tiskalniki (svetovni splet). Dostopno na WWW: http://www.racunalniske-
novice.com/pdf/XIV/Novice11/AUDAX-Izdelava-modelov-s-3D-tiskalniki.pdf
[20.8.2011].
[20] 3D skeniranje. 3D skenerji in 3D skeniranje. Dostopno na WWW: http://fs-
server.uni-mb.si/si/inst/itkp/lttkt/izpiti-
zs/R_I%20v%20tekstilstvu/3D%20SKENERJI%20IN%203D%20SKENIRANJE.p
df [20.8.2011].
[21] SPTŠ. CAD/CAM tehnologija. Dostopno na WWW:
http://cadcam.spts.si/?page_id=2 [20.8.2011].
[22] Autodesk. Autodesk Moldflow. Dostopno na WWW:
http://usa.autodesk.com/moldflow/ [20.8.2011].
[23] Laboratorij za preoblikovanje. PAM-STAMP. Dostopno na WWW:
http://lab.fs.uni-lj.si/lap/html/pages/si-preoblikovanje-kovin-digitalne-analize-pam-
stamp.htm
[24] Wikipedia. NX (Unigraphics). Dostopno na WWW:
http://en.wikipedia.org/wiki/NX_%28Unigraphics%29 [20.8.2011].
[25] CAD software: History of CAD CAM. Cadazz. Dostopno na WWW:
http://www.cadazz.com/cad-software-history.htm) [20.8.2011].
[26] Wikipedia. SolidWorks (svetovni splet). Dostopno na WWW:
http://sl.wikipedia.org/wiki/SolidWorks [20.8.2011].
[27] Wikipedia. CATIA (svetovni splet). Dostopno na WWW:
http://sl.wikipedia.org/wiki/CATIA [20.8.2011].
[28] Rhinoceros. Modeling tools for designers. Dostopno na WWW:
http://www.rhino3d.com/ [20.8.2011].
[29] Wikipedia. Trirazsežni prostor. Dostopno na WWW:
http://sl.wikipedia.org/wiki/3D [20.8.2011].
[30] Wikipedia. 3d očala. Dostopno na WWW:
http://sl.wikipedia.org/wiki/3d_o%C4%8Dala [20.8.2011].
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 39
PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 40
Pozdravljeni!
Sem Eric Herţenjak, študent strojništva na Tehniški fakulteti v Mariboru, kjer delam
diplomsko nalogo z naslovom Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM. Za
raziskavo bi potreboval vaše odgovore, zato prosim, če lahko odgovorite na nekaj vprašanj.
Za sodelovanje se vam ţe vnaprej zahvaljujem in se zavezujem, da bom pridobljene
informacije uporabil v študijsko - raziskovalne namene.
ANKETNI VPRAŠALNIK
V anketi lahko označite tudi več odgovorov.
1. Katero programsko opremo od naštetih uporabljate za konstruiranje, modeliranje,
simulacije in izdelovanje izdelkov:
a) AutoCAD
b) Pro/ENGINEER
c) CATIA
d) SolidWorks
e) NX (Unigraphics)
f) Rhinoceros 3D
g) Moldflow
h) PAM-STAMP
i) Drugo (napišite)……………………………………………….…
Sodobna računalniška tehnologija za CAD/CAM Stran 41
2. Katero aparaturno opremo od naštetih uporabljate v namen konstruiranja,
modeliranja, simulacij in izdelovanja izdelkov:
a) 3D tiskanje
b) 3D skeniranje
c) 3D očala
d) 3D rokavice, čelade
e) Drugo (napišite)………………………………………………..
3. Prosim navedite leto ustanovitve vašega podjetja in začetek uporabe aparaturne
opreme:
……………………………………
Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem in vas prosim, da mi odgovore pošljete nazaj
na e-naslov: herzenjak@gmail.com, najkasneje do 26.8.2011.
Recommended