Kri¾na gora

  • View
    462

  • Download
    7

Embed Size (px)

Text of Kri¾na gora

  • 1. KRINAKRINA GORAGORA SSLOLOVEVENIJANIJA 162. FOTO ZGODBA162. FOTO ZGODBA GLASBA NA KLAVIRJU - JANI SLIMEK

2. Ja, kje je pa spet to, boste vpraali? Tam nad kofjo Loko. In kaj je tam lepega, da se splaa iti tja? Izjemen razgled, ki si ga deleen z ni truda. Kako sem to nael? Ne vem, enkrat sem videl cerkev na griu in zavil v breg. e prej pa sva bila na potepu v Crngrobu, kjer sem nael en nor ebelnjak in krasno cerkev. Pa ne, da nisem vedel zanjo, le vedel nisem, da je na obeh lokacijah tako lepo. e se vam da, kliknite v Google Crngrob, kliknite tako, da vam pokae slike in izbirajte strani po slikah. Oglejte si tudi BURGERJEVO projekcijo cerkve in zamikalo vas bo, da to pot ponovite za nama. Kako se pride do Crngroba? Enostavno. Smer kofja Loka, namesto da bi v kroiu pred mestom zavili levo, nadaljujete naprej za Kranj, prevozite Sv. Duh in v Dorfarjih pred ovinkom zavijete v kriiu levo za Crngrob. Parkirajte pod cerkvijo in potep se zane. 3. Sv. Duh pri kofji Loki prevozimo in v vasi Dorfarje zavijemo levo za Crngrob. (smer iz Ljubljane) Sv. Duh 4. Napreden prideva skozi gozdiek, si ogledava pri tabli Crngrob krasno znamenje. Takega ne srea vsak dan. Parkirava pod cerkvijo. Kar nekaj avtov je e tu od onih, ki nadaljujejo pot za Planico (ura in pol), gri nad Crngrobom. Po cesti krono zavijeva proti cerkvi. CRNGROB 5. Ja, ebelnjaki Bolj ko lezem v to, ve lepega in zanimivega najdevam v vsem. V panjskih konnicah, panjih, lokacijah, ebelarstvu, zgodovini, medu, ebelah, literaturi, pregovorih Mislim, da NIKOLI ne bomo doumeli, kot pri kozolcih ne, kakno bogastvo imamo samo v tem, mi, Slovenci. PO EBELAH SE VIEJ, pie na prenekaterem ebelnjaku. Mi pa se viamo po sosedih in krami, ki nam jo zavijajo v celofan. Ja, zaradi tega ebelnjaka sem el sem, pa ga najdem v snegu, pod polomljenim drevjem od leda, prekritega z veliko ponjavo, da sneg ne unii slame na strehi. Prav, pa vam dam v zgodbo to staro sliko. Zlepljeno skupaj. Malo lampasto, pa 6. No, pa e to, ki je letos v koledarju Na dom. 7. Ta led je naredil kodo povsod, kamor naju pelje pot. Boste videli v naslednji 163. zgodbi, kaj sva nala tam v okolici Polhovega Gradca. 8. 70 razlinih motivov je na tem ebelnjaku. Takih pounih, enostavnih, ki bi jih morali razumeti tudi oni, ki so malo mimo. In takih je danes vsak dan ve. Ti e tega ne razumejo, kar so doumeli in vedeli nai vrli predniki, ki so si tako mono eleli svoje deele, svoje oblasti, svojega reda v njej, svojih nebes pod Triglavom Ostal nam je le Triglav, nebesa pa so pomendrali in opustoili tisti, ki lastne domovine ne marajo. udni izmeki, ne? Ja, tudi Naravi ne uspe vse! Je toliko karta v njenih izdelkih, da 9. Ne bom razlagal pomenov teh zgodb s konnic, ki so slovenska posebnost, ker je brezupno. Saj se nas ni ne prime. Jih dodajam zaradi tujcev, ki dobivajo te moje zgodbe. Naj se jim nad tem, kar imamo MI, oni pa ne, cedijo sline. Nam se cedijo po tistem, kar imajo sosedovi. Pa razumi to, e more 10. Ko sva la od doma, je bilo nad domom samo modro nebo. In nad kofjo Loko se je zaprlo. Koliko asa sem akal na tem vrtu, da sem skorajda pognal korenine, da se je oblak premaknil in sem naredil ta posnetek v soncu. 11. Mahnem jo kar po bregu, ena pa gre naokoli po asfaltni poti do te nae lepotice. Takega bisera ne najde povsod. Cerkev je posveena Marijinem oznanjenju. Od 13. stoletja krasi ta holm nad vasjo. e v 19. stoletju je bila tako znana romarska pot, da so imeli po 800 do 900 ma v enem letu. Ti gotski oboki so bili pozidani leta 1858. 12. Dva Kritofa nas priakata na fasadah. Eden lepi, drugi skorajda spran. Zavetnika popotnikov, olnarjev, splavarjev, nosaev, romarjev, v modernem asu pa tudi voznikov in pilotov. 13. Bi lovek mislil, da morajo taka kovana vrata biti samo zaradi kradljivih Turkov neko, ki so kradli po nai slovenski zemlji, pa jih je dandanes vse ve, ki so prieli e Bogu krasti. e ne drugega as, ko drugega ne znajo delati! Nevzgojene mamine maze, pa! 14. koda, ko je cerkev zaprta, kajti v Sloveniji ji teko najde enako, toliko lepega je v njej. Poglejte na splet, da ne dodajam zelo starih fotk, narejenih z onim fotoaparatom za 20 mark. Na levi je poslikana stena z Jezusovim pasijonom, desna pa je e bolj zanimiva. 15. Ta freska nosi naslov SVETA NEDELJA! V kofjelokem gradu je narejena obnovljena kopija in tam se vidi vseh 47 prizorov, na katerih je prepovedano, esa ne smemo delati ob nedeljah. Da vam bo laje pri srcu, pohajanje po megamarketih ob nedeljah, namesto da bi otroke peljali kam po lepi Sloveniji, ni narisano. Tam spodaj na desni pa je velika riba z odprtim gobcem, ki poira uboge grenike. e dobro, da ji dandanes gobec ne zateka, ko ima toliko dela 16. Ne vem, igava kazen je to, ki si jo je zasluila vsa Slovenija? Je pa huda kazen, kajti pri 130 000 brezposelnih in poleg e veliki eti lenih in vse manj sposobnih, bomo te prizore gledali vsaj e nekaj let. Upam, da bo Narava sama naredila po zimskem receptu s snegom: e ga je Bog dal, ga naj pa e pobere! Ko pa vsi kurimo ono vraje drago arabsko in ameriko nafto po evro za liter. Je hudi, ko postane gospod 17. Ali veste, kaj se je neko dogajalo tu na tem travniku? Oni advokat Janez iz Tavarjevega Cvetja v jeseni je tu na prironem plesiu v oni tako lepi vii, zaigrani na citrah, zavrtel premlado Meto. Tudi dekla Liza in pijani hlapec Danijel sta plesala, no, bolj alostnoe prej pa so ga izzivali vaki mladci tam pri cerkvi, da jih je vse tri kot domine pometal po bregu navzdol. 18. So bili mojstri neko, ko so s preprostim orodjem naredili stvari, na katere smo e sedaj ponosni. Zdaj pa je vse le a x b. Enostavno, neuporabno in tako salamensko drago. V cerkvi visi izpod stropa veliko kitovo rebro. Legenda pravi, da je velika ajdovska deklica pomagala graditi cerkev. Prehladila se je in umrla. Njeno rebro pa je ostalo v spomin nanjo. Neko ga je nekje nael nekdo in ga prinesel v cerkev, da ga vidi mnogo ljudi. Muzeji so ele noveja iznajdba. 19. Na kako lep kraj so nai predniki postavili cerkev. Obkroajo ga lepe Karavanke, irno sorko polje in zadaj kofjeloko hribovje. Kot v materino naroje so ga dali. Lepe stvari si vendar zasluijo lepo mesto. Na sliki se vidi spodaj e marjetna gora nad Kranjem, zadaj pa je mogoen Stori. 20. Odhajava. Kar tu bi e bila, toliko je lepega in zanimivega. Mir, sonek, pomlad, da jo skoraj prime 21. NEKO JUTRO Pomlad ni as, ki se zane, tako, kot v koledarju pie. Je as, ki ga zazna po vonju v zraku, ko neko jutro stopi ven iz hie. Janez Medveek 22. Beli oblaki krasijo modro nebo in delajo kuliso temu lepemu motivu. Kako je pri nas lepo. Tudi zato, ker imamo kozolce. 23. e zadnji posnetek napreden se zapeljeva levo ob cerkvi naprej proti kofji Loki in potem v hrib na Krino goro. 24. Tam zadaj na Storiu pa ima orkanski veter ples. Pometa zimo in odnaa sneg. Pomaga kurentom preganjati zimo? STORI 25. Odhajava. Pri hii nad cerkvijo najdem e ta lep motiv s slamnato streho, ki jo danes e teko najde. 26. Asfalta je konec in sredi gozda najdeva to lepo znamenje na kriiu. Na tabli poleg pie, da je Rdee znamenje, postavljeno v asu kuge in da so na njem podpisi romarji tudi iz daljnega leta 1529. To znamenje spada med eno najstarejih na slovenskem. Blizu je e skala, kjer naj bi poivala ajdovska deklica. Lepih stvari je na kupu, da zmanjka asa. 27. Gozda je konec, ob izhodu stoji e eno znamenje, ki potepinu ozalja pot. 28. Kakno epico sta si nadela Kona in Grintovec 29. Nekaj je cesta skopana, pa zavijeva desno za vasico Pevno. Pa najdeva e kaj novega med potjo. PEVNO 30. Ni slabo. Bogateji sem e za en lep slovenski motiv. 31. RAD BI Rad bi narisal porajanje jutra, pa ugaanje dneva, sonce in sence, narisal odsev stare vrbe bi v vodi, kjer pod njo labodi na valih lebde, in veter, ki drevje v nevihti upogiba, kipee oblake in spodaj dva hriba in cvetje na tratah, pomlad na livadah, razigrano mladost na obrazih otrok, in brazde na licih, molitev dveh rok. Beraa, ki s culo koraka v svet, ciganico rno, njen lesk v oeh. Tolmune smaragdne, kamnite peine, razburkano morje in moje planine inda, to bom, to, eno deklico zalo, njeno golo telo, bojne prsi, lase, ko v njih sonce vtke prosojno zlato Koa dva imam idej, pa ne znam sam naprej, sem pred steno, to vem, bi vse reil, e vedel bi, -kje- naj zanem ?! Janez Medveek 32. Opaaa, poglej, na desni se pa e vidi Krina gora. Sonno je gori. Prihajavaaaaa KRINA GORA 33. Ob poti je oznaka za Virlog. Desno gre in ni vrag, da ne bi malo sekala pot, da nama ne bo potrebno iti v Loko in nazaj. KOFJA LOKA 34. Prava pot, ni kaj. Dvigava se in razgled se zaenja. Parkirava v vasi pri gostilni pri Botjanu. Saj jih potem itak obieva. KRINA GORA 35. Na jug jo mahneva po asfaltu in e prvi koraki naju nagradijo z lepim razgledom. Na 700 m sva nadmorske viine, razgled pa tak, da Tam dale se vidi Ratitovec in pred njim Miklavka gora. Kako lepo je, ko gledava na okoli hribe in vasice pod njimi in v vsakem detajlu najdeva v spominu tisti dan, ko sva se imela lepo. 36. S teh 700 m nad morjem se vidi vse od Storia do Kamniko Savinjskih Alp, Kuma, dolenjskih griev do Gorjancev, marne gore in Polhograjskih dolomitov. Na ono stran pa vsi grii kofjelokega hribovja, zadaj jih nadgrajujejo e Alpe s Triglavom. Le nekaj minut od avta. Boansko. e imate doma ali poznate kakega gibalno oviranega, ga osreite in ga zapeljite sem. Uivala bosta oba! Tudi e bosta sedela v avtu in odprla samo stekla. Le ti oblaki mi niso ni ve. Pa pihati je prielo. 37. kofja Loka.. Stara Loka, stari del mesta, grad nad vsem Tu imajo e sneg, nam ga je e pobralo. KOFJA LOKA 38. Saj ne vem kam bi gledal. Vse tiri strani neba so tako zanimive in razgledne. Tu je pogled na vas Krino goro, levo na griu je e Planica, zadaj pa kulisa Kamnikih in Karavank. KRINA GORA 39. Krina gora in kulisa hribov Kona in Grintovec Stori Smuie Krvavec z Velikim Zvohom 40. Na jug, kamor sva namenjena, nama ra