ERGO WORK

ERGO WORK – Joining academia and business for new opportunities in creating

ERGOnomic WORK places

PRIPOROČILA OBLIKOVALCEM SISTEMOV IN POLITIK

Delovni paket 7: Načrt za koriščenje in trajnost rezultatov

Rezultat: D43 Priporočila oblikovalcem sistemov in politik

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v

nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Project no.: 539892-LLP-1-2013-1-SI-ERASMUS-EKA

Grant Agreement no.: 2013-3750/001-001

Project Title: ERGO WORK – Joining academia and business for new opportunities in creating ERGOnomic

WORK places

Programme: Lifelong Learning Programme, Erasmus

1

1 KONTROLA DOKUMENTA

1.1 Zgodovina dokumenta

Date Version Change Author

16.01.2015 0.1 Initial version P10

22.01.2015 0.2 Review and comments by All at meeting in Salamanca

P10 +P1, P2, P4

19.03.2015 0.3 Implementation of suggested changes

P10

1.5.2015 0.4 Review and comments by the Coordinator

P1

1.6.2015 Final EN for translations Implementation of coordinator’s suggestions

Author P10

15.6.2015 Final draft 1 for release

Translations into SI, PL, ES, IT

P1, P4, P8, P9

1.7.2015 0.6 Review and comments by EASPD (P10) standing committee

EASPD Standing Committee for Employment

5.7.2015 0.7 Evaluation by PMG & Evaluator

PMG (Project Management Group) & External evaluator

10.7.2015 Final EN Implementation of final suggested changes

Author P10

13.7.2015 Final in EN, SI, PL, ES, IT Translation of amendments into SI, PL, ES, IT

P1, P4, P8, P9

1.2 Distribucija dokumenta Vsi člani projekta ERGO WORK in ključni deležniki.

1.3 Lokacija dokumenta Zadnja verzija je dostopna v Dropbox arhivu projekta: ERGO WORK 2013\WP7_Sustainability\

D43_Recommendations to the system and policy makers

1.4 Zasebnost dokumenta

Projektno partnerstvo EACEA Javnost

DA DA DA

2

1.5 Kazalo

1 KONTROLA DOKUMENTA ............................................................................................................... 1

1.1 Zgodovina dokumenta ............................................................................................................ 1

1.2 Distribucija dokumenta .......................................................................................................... 1

1.3 Lokacija dokumenta................................................................................................................ 1

1.4 Zasebnost dokumenta ............................................................................................................ 1

1.5 Kazalo ..................................................................................................................................... 2

2 UVOD .............................................................................................................................................. 3

3 PREGLED PROJEKTA ERGO WORK ................................................................................................... 5

4 KLJUČNE UGOTOVITVE ERGO WORK POGLOBLJENE ANALIZE ZA IZBOLJŠANJE UČNEGA NAČRTA

NA PODROČJU ERGONOMIJE ................................................................................................................. 6

5 KLJUČNI DEJAVNIKI, KI INVALIDOM OMOGOČAJO ENAKE ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI TER

KVALITETNO DELOVNO OKOLJE ............................................................................................................. 7

5.1 Invalidnost & zaposlitev.......................................................................................................... 7

5.2 Izobraževanje in poklicno usposabljanje ................................................................................ 7

6 PRIPOROČILA .................................................................................................................................. 8

6.1 Priporočila za Evropsko komisijo in Evropski parlament ......................................................... 8

6.2. Priporočila nacionalnim oblastem v pilotnih državah projekta ERGO WORK ......................... 9

7 ZAKLJUČEK .................................................................................................................................... 12

8 PRILOGA i. povzetek priporočil za multidisciplinaren učni načrt na področju ergonomije ........... 13

9 PRAVNO OBVESTILO ..................................................................................................................... 14

3

2 UVOD

Zmanjševanje brezposelnosti je ena glavnih prioritet Evropske Unije in njene strategije Evropa 2020.

Da bi dosegli pametno, vključujočo in trajnostno rast, bo nujno spodbuditi udeležbo in vključevanje

ljudi vseh starosti in stopenj usposobljenosti na trg dela. Pomembno je poudariti, da imajo različni

ljudje različne potrebe, vendar pa potrebe nekaterih skupin na odprtem trgu dela niso vedno

izpolnjene. Da bi se izognili socialni izključenosti teh skupin, je pomembno, da sprejmemo dodatne

ukrepe za prilagoditev njihovim potrebam. Ta prispevek se še posebej osredotoča na načine, s katerimi

bi lahko odgovorili na potrebe delavcev invalidov v kontekstu ergonomije na delovnem mestu1.

Če upoštevamo dejstvo, da smo si ljudje med seboj različni, potreba po individualni ergonomski

podpori na delovnem mestu postane nuja. Zaposleni imamo vsi posebne ergonomske potrebe, bodisi

glede na invalidnost, starost ali druge posebne osebne okoliščine. Staranje prebivalstva in

podaljševanje delovne dobe prispevata k vedno večjemu številu zaposlenih invalidov, bodisi s

primanjkljaji v vidu, sluhu, gibanju ali drugimi potrebami. Holistični ergonomski pristop v podjetjih

podpira te človeške dejavnike ter vedno večjo raznolikost zaposlenih, kot tak pa prispeva h gospodarski

uspešnosti družbe. Znano je, da ergonomski ukrepi zmanjšajo absentizem oz. odsotnost z dela (manj

poškodb in z delom povezanih bolezni) ter povečajo zadovoljstvo in učinkovitost zaposlenih. Ob

upoštevanju vsega tega je potrebno spodbujati in podpreti intenzivne kampanje, osredotočene na

nosilce odločanja znotraj organizacije / podjetja.

Na podlagi ugotovitev študije, izvedene v okviru projekta ERGO WORK, ki ga financira Evropska Unija,

konkretneje v okviru rezultata "Priporočila za multidisciplinarni učni načrt na področju ergonomije"

(Povzetek teh priporočil najdete v Prilogi I) in rezultata "Poročilo o poglobljeni analizi", ta prispevek

ponuja seznam priporočil oblikovalcem sistemov in politik za izboljšanje ergonomije na delovnem

mestu za invalide. Poleg tega dokument upošteva poglobljene razprave s strokovnjaki Stalnega odbora

za zaposlovanje in Stalnega odbora za izobraževanje Evropskega združenja ponudnikov storitev za

osebe z invalidnostjo (EASPD). Namen priporočil je dati prispevek k prihodnjemu razvoju in

inovativnosti zaposlitvenega sektorja v partnerskih državah projekta ERGO WORK in v Evropski uniji

nasploh. V razpravi o invalidnosti mora, ne glede na področje, kvaliteta življenja vedno biti v središču

vsake odločitve. Izjemno pomembno je prepoznati, da ima v sektorju zaposlovanja vsaka oseba različne

potrebe po podpori in različne cilje v svojem življenju, zato je treba individualne izbire spodbujati in

spoštovati, kolikor je to mogoče.

Zaposlovanje invalidov je v politiki pomembna in na mednarodnem podiju pogosto izpostavljena tema.

27. člen Konvencije ZN o pravicah invalidov (angl. UNCRPD) prepoznava pravico invalidov do dela kot enakovredno pravico vseh ostalih ljudi.

Evropska komisija v okviru Evropskega semestra obravnava vprašanja, vezana na trg dela, in sicer skozi pobude državam članicam, da naj razvijajo dodatne podporne ukrepe za brezposelne; še posebej za tiste, ki so najbolj izključeni iz trga dela (mlade, starejše, depriviligirane skupine, invalide). Evropski semester je vladni inštrument, katerega namen je

1 Kot opredeljuje ergonomijo Mednarodno združenje za ergonomijo, je le-ta »znanstvena disciplina, opredeljena z razumevanjem interakcij med ljudmi in drugimi elementi (delovnega) sistema, ter poklic, ki uporablja teorijo, načela, podatke in metode za oblikovanje, z namenom optimizacije človekovega dobrega počutja ter splošnega delovanje delovnega sistema. "

4

zagotoviti boljšo koordinacijo med državami članicami Evropske Unije in Evropsko komisijo z namenom uspešnega doseganja strategije in ciljev Evropske Unije.

Namen Evropske strategije o invalidnosti (2010 – 2020) je izboljšati socialno vključenost in dobrobit invalidov skozi polno uveljavljanje njihovih pravic.

Direktiva o enakosti pri zaposlovanju 2000/78/EC se bori proti diskriminaciji zaradi starosti in invalidnosti pri zaposlovanju.

5

3 PREGLED PROJEKTA ERGO WORK

»ERGO WORK – Povezovanje visokega šolstva s podjetji za nove možnosti ustvarjanja ergonomsko

oblikovanih delovnih mest” je evropski projekt, ki se je pričel leta 2013 in je financiran s strani Evropske

komisije, v okviru programa Vseživljenjskega učenja, podprograma Erasmus. Namen projekta je

izboljšati ergonomsko oblikovanje delovnih mest za invalide.

Projekt promovira znanje, spretnosti in socialno vključevanje z namenom, da bi omogočili smiselne

prilagoditve delovnih mest za vse zaposlene, vključujoč invalide. “Socialna kohezija” je eden od sedmih

ciljev strategije Evropa 2020. Trg delovne sile lahko bistveno pridobi z večjim vključevanjem invalidov.

V projekt je vključenih skupno 10 partnerjev iz šestih držav, in sicer iz Slovenije, Poljske, Velike Britanije,

Italije, Španije in Belgije.

Projekt temelji na stališču, da lahko trg dela precej pridobi z večjo vključenostjo invalidov.

Multidisciplinarno področje ergonomije lahko pri tem pomaga in podpira socialno vključevanje z

izboljšanim oblikovanjem in prilagoditvami delovnih mest tako, da bodo le-ta ustrezala različnim

potrebam.

Dolgoročni cilj projekta ERGO WORK je postavitev temeljev za sistemsko in trajno sodelovanje med

visokim šolstvom in podjetji ter drugimi relevantnimi deležniki na področju ergonomije za invalide, in

sicer z namenom vzpodbujanja ustreznih prilagoditev delovnih mest za invalide. S tem namenom so

bile v projektu nadgrajene obstoječe učne vsebine na področju ergonomije v partnerskih državah, še

zlasti na Poljskem in v Sloveniji.

Kot del enega izmed delovnih paketov pa smo partnerji projekta, na podlagi raziskave z naslovom

»Poglobljena analiza obstoječih učnih načrtov na področju ergonomije«, razvili tudi »Priporočila za

multidisciplinarni učni načrt na področju ergonomije«. Raziskava je prinesla pomembne ugotovitve o

obstoječih učnih programih v partnerskih državah na področju ergonomije ter je še posebej razjasnila,

kako različni študijski programi, predmeti, učne vsebine in moduli naslavljajo: a.) multidisciplinarne

izzive področja – katere discipline so vključene ali bi morale biti; b.) potrebe invalidov – v kolikšni meri

so specifične vsebine o oblikovanju invalidom prilagojenih delovnih mest zastopane v učnih načrtih.

6

4 KLJUČNE UGOTOVITVE ERGO WORK POGLOBLJENE ANALIZE ZA IZBOLJŠANJE UČNEGA

NAČRTA NA PODROČJU ERGONOMIJE

Poglobljena analiza učnih načrtov na področjih sorodnih ergonomiji iz 17 fakultet oz. 13 visokošolskih

zavodov iz 6 držav (s poudarkom na Veliki Britaniji, Sloveniji in Poljski) je pokazala naslednje ugotovitve

(ERGO WORK, 2015):

Učni načrti za programe ergonomije in sorodne programe morajo vključevati naslednje teme, da bi odgovorili potrebam delavcev po prilagoditvah na delovnem mestu: vključujoče oblikovanje; empatične metode oblikovanja; uvod v organizacijsko vedenje; znanje o podporni tehnologiji; in znanje o dostopnosti okolja.

Potrebno je dvigniti zavedanje med študenti o različnih potrebah invalidov nasploh, raje kot pa osredotočiti se na posamezne ciljne skupine in njihove različne potrebe.

Empatične sposobnosti so ključnega pomena pri ozaveščanju študentov v zvezi z invalidi. Zaželeno je, da se empatične spretnosti poučujejo skozi praktično delo, na primer, z uporabo invalidskega vozička ali očal, ki simulirajo invalidnosti. Na ta način se študentje lažje vživijo v izkušnjo uporabnikov in tudi ustrezno oblikujejo.

Učne vsebine o potrebah s področja duševnega zdravja, vključno s stresom, depresijo in shizofrenijo, so redke v učnih načrtih, ki jih pokrivajo analizirani študijski programi. Treba je vključiti več znanj s področja duševne oviranosti v povezavi z ergonomijo pri delu za invalide.

Intervencija na delovnem mestu v študijskih programih na področju ergonomije ni vedno povezana s potrebami invalidov na delovnem mestu. V teoriji so te potrebe sicer vključene v usposabljanje, vendar se je v praksi to pokazalo kot zelo redko.

Izmenjava znanja v smislu orodij, uporabljenih v učnih programih, lahko izboljša učinkovitost usposabljanj.

Pomembno je, da se uporabijo tudi tista znanja in prakse, ki so bile razvite v drugih disciplinah, na primer v organizacijski psihologiji in psihologiji dela. Potrebe invalidov na delovnem mestu ne smejo biti obravnavane le skozi fizično oblikovanje delovnega okolja. Prilagoditev se lahko izvede tudi v smislu razporejanja časa, vrste dela, dnevnih opravil itd.

7

5 KLJUČNI DEJAVNIKI, KI INVALIDOM OMOGOČAJO ENAKE ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI

TER KVALITETNO DELOVNO OKOLJE

5.1 Invalidnost & zaposlitev

Trg dela mora razviti vključujoča okolja, ki zadovoljujejo potrebe oseb z različnimi potrebami po podpori, od nizkih do visokih ravni podpore.

Vse oblike zaposlitve je treba enako vrednotiti glede na njihovo vlogo v socialnih in zdravstvenih politikah ter politikah zaposlovanja.

Diskriminacijo na podlagi invalidnosti je treba zakonsko prepovedati.

Treba je spoštovati prosto izbiro dela v izbranem okolju.

Vse oblike zaposlovanja invalidov morajo upoštevati individualne potrebe invalidov in spoštovati njihove sposobnosti.

Zaposlovanje invalidov v zasebnem sektorju bi morali spodbujati skozi ustrezne politike in ukrepe, ki naj vsebujejo akcijske načrte, iniciative in druge ukrepe.

Primerna prilagoditev in univerzalno oblikovanje delovnih mest je ključnega pomena pri zagotavljanju dejanskega dostopa do dela in zaposlenosti. Za opravljanje delovnih nalog niso potrebna zgolj orodja in/ali prilagoditve, temveč tud človeška podpora in podporne storitve, da bi lahko premagali ovire, s katerimi se invalidi soočajo v delovnih okoljih. Primerne prilagoditve in koncept univerzalnega oblikovanja je treba v polnosti implementirati v trg dela, da bi invalidom omogočili konkretne možnosti, da najdejo in tudi obdržijo zaposlitev.

Podpora mora biti na voljo v vseh fazah delovnega življenja (kandidiranje, zaposlitev in prenehanje dela).

Invalidom morajo biti na voljo programi zaposlitvene in poklicne rehabilitacije, ohranitve zaposlitve ter vrnitve na delo.

Z medsektorskim sodelovanjem med vsemi zainteresiranimi stranmi, ki delujejo na področju invalidnosti, ergonomije, oblikovanja delovnega mesta in zaposlovanja, je treba vzpostaviti zdrave okvire podpore ter identificirati in obravnavati vsako vprašanje z ustreznim odzivom.

Dostopnosti in univerzalnemu oblikovanju je treba dati široko opredelitev, da bi pokrili vse vrste invalidnosti. Dostopnost na delovnem mestu in dostopen prevoz sta prvi korak k omogočanju dostopa do trga dela.

Podpora delodajalcem za ustvarjanje njihovih lastnih načrtov družbene odgovornosti in izvajanje ergonomije na delovnih mestih je bistven del izboljšanja dostopa do dela in zaposlitve za invalide.

5.2 Izobraževanje in poklicno usposabljanje

Invalidi morajo imeti učinkovit dostop do splošnih tehničnih programov in programov za poklicno usmerjanje, storitev posredovanja del ter do poklicnega izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja.

Programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET) je treba prilagoditi potrebam invalidov; le-ti morajo biti vključeni in usposobljeni kot vzgojitelji, ko je to mogoče.

Koncepti primerne prilagoditve, univerzalnega oblikovanja delovnih mest in ergonomije bi morali biti vključeni v učne načrte poklicnega (VET) in visokošolskega (HE) izobraževanja, in sicer na različnih študijskih področjih kot so npr. psihologija, inženiring, varnost in zdravje na delovnem mestu ipd.

Nove metode učenja in poučevanja ter vsebine s področja ergonomije bi morale biti vključene v poklicno in visokošolsko izobraževanje. Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami je tukaj ključnega pomena.

8

6 PRIPOROČILA

Kot je navedeno v členu 27. Konvencije ZN o pravicah invalidov in strategije Evropske unije Evropa

2020, so zaposlovanje in zaposlitvene možnosti ključna prednostna naloga vseh vlad v Evropi. Čeprav

je to predvsem v pristojnosti politik držav članic, je ta prednostna naloga prav tako pomembna za

Evropsko unijo, ki deluje kot koordinator, pobudnik in inovator.

Medtem ko se zaposlitev na odprtem trgu dela prepoznava kot najprimernejšo možnost, je treba tudi

priznati, da so v druge programe dela vključeni mnogi invalidi predvsem zaradi raznolikosti njihovih

potreb po podpori in/ali zaradi pomanjkanja ustreznih struktur na odprtem trgu dela.

Države članice EU so razvile delovne in zaposlitvene programe v skladu z njihovim zgodovinskim

ozadjem podpore invalidom. V skladu s svojim specifičnim okvirom je vsaka država članica razvila svoj

nabor struktur in programov, kot tudi svoje definicije, težko primerljive med seboj, saj predstavljajo

različne koncepte.

Prav zaradi tovrstnega večstopenjskega pristopa k oblikovanju politik na področju zaposlovanja

invalidov, je bistvenega pomena, da naslovimo in informiramo odločevalce, tako na nacionalni kot

nadnacionalni ravni. Pričujoči prispevek zato ponuja več sklopov priporočil s fokusom na te ciljne

skupine.

6.1 Priporočila za Evropsko komisijo in Evropski parlament

Vključitev invalidov na odprti trg delovne sile je visoko prioritetni cilj Evrope. Obravnavanje posebnih

potreb invalidov skozi prilagojene ergonomske rešitve in prilagoditve delovnih mest je eden od

načinov, s katerim je ta cilj mogoče doseči. Zato morata Evropska komisija (EK) in Evropski parlament

prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju držav članic za holistično vključujoče zaposlovanje. Na podlagi

rezultatov projekta ERGO WORK in ob upoštevanju EASPD Deklaracije o zaposlovanju 2014 je bil razvit

naslednji sklop priporočil za Evropsko Unijo (Evropski parlament, Svet Evropske Unije in Evropsko

komisijo).

Evropska Unija bi morala spodbujati razvoj zaposlitvenih možnosti za invalide v okviru Evropske direktive o zaposlovanju in Evropskega socialnega dialoga.

Evropska Unija bi morala razširiti spekter zaposlitvenih možnosti za invalide na področju javnih naročil. Evropski socialni sklad in priložnosti, ki jih ponuja Uredba o splošnih skupinskih izjemah, se lahko uporabijo tudi za razvoj ergonomije delovnega okolja za invalide. Poleg tega bi morala Evropska komisija spodbujati države članice, naj uporabijo strukturne sklade za razvoj celovito vključujočih delovnih mest.

Evropska Unija bi morala spodbujati boljše evropsko sodelovanje ter prenos znanja in praks na področju ergonomije in prilagoditev delovnih mest za invalide. Bistveno je, da se opredelijo in spodbujajo modeli dobre prakse vezani na politike in pristope, ki zagotavljajo prilagojena delovna mesta in oblikovanje delovnih mest.

Pomemben element za krepitev sodelovanja med evropskimi državami je nadaljnji razvoj evropske mreže na področju ergonomije delovnih mest za invalide. Zato je treba nadalje razvijati in financirati mrežo deležnikov, ki se osredotoča na strukturne odnose med zainteresiranimi stranmi na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Idealno bi bilo, da ta mreža na ravni EU vključuje, poleg političnih organov, tudi ponudnike storitev, predstavnike

9

akademske sfere, razvijalce oblikovanja delovnih mest in ergonomije, delodajalce, zbornice, sindikate, strokovna združenja, odbore in svetovalne organizacije itd.

Nadalje je priporočljivo spodbujati razvoj usposabljanja strokovnjakov, specializiranih za ergonomske rešitve za invalide. Natančneje, ključnega pomena je na univerzah spodbujati multidisciplinarne učne načrte na področju ergonomije, zlasti s poudarkom na inkluzivnem, dostopnem in univerzalnem oblikovanju. Strokovnjaki s posebnim znanjem na področju ergonomije in oblikovanja delovnih mest za invalide so bistvenega pomena za ustvarjanje prilagojenih delovnih okolij.

Program Erasmus+ bi moral spodbujati in razvijati možnosti usposabljanja za strokovnjake na področju ergonomije, posebej osredotočene na potrebe invalidov. Moral bi podpirati dostopnost izobraževanj o prilagoditvah delovnih mest za ljudi z vsemi vrstami invalidnosti.

Potrebno je uporabljati in spodbujati polni potencial "pristopa prožne varnosti" (prilagodljivi programi zaposlovanja). Cilj tega pristopa so zaposlitvene možnosti “po meri”, ki se nanašajo na potrebe in sposobnosti invalidov, medtem ko jim hkrati zagotavljajo potrebno varnost, vključno s prilagodljivimi sistemi socialne zaščite.

Potrebno je razviti instrumente za zbiranje natančnih in primerljivih podatkov o zaposlenosti in o položaju invalidov pri zaposlovanju. Potrebno je tesno sodelovanje z Eurostatom, vzpostaviti pa bi bilo treba tudi tesnejše sodelovanje z raziskovalci in akademskim svetom, zlasti na področju ergonomije. Zbiranje podatkov bi moralo imeti dodano vrednost za delodajalce pri oblikovanju in implementaciji ergonomskih delovnih mest. Podatke je treba uporabiti za vplivanje na delodajalce in njihovo ozaveščanje.

Da bi imeli jasen vpogled v potrebe invalidov v smislu zaposlovanja, je ključnega pomena, da se v politična posvetovanja o relevantnih temah vključi predstavnike invalidskega sektorja in akademskega sveta. Evropska komisija mora vzeti v poštev vpliv vseh evropskih politik na področju sorodnih programov za invalide.

Kot del prizadevanj Evropske Unije za odpravo dolgotrajne brezposelnosti, je pomembno posvetiti posebno pozornost dolgotrajni brezposelnosti invalidov ter upoštevati ergonomske izboljšave kot možno rešitev za odpravo tega problema.

Za zagotavljanje priložnosti za zaposlovanje invalidov je treba uporabiti tudi Evropski socialni sklad, in sicer s podporo ukrepom za izboljšanje razumnih prilagoditev ter dostopnosti pri delu.

Preko programa Evropske Unije za mlade bi bilo potrebno mladim invalidom, ki iščejo zaposlitev, ponuditi možnosti usposabljanja ter informativna srečanja o ergonomiji na delovnem mestu.

6.2. Priporočila nacionalnim oblastem v pilotnih državah projekta ERGO WORK

Medtem ko je Evropska unija prepoznala zaposlovanje in socialne politike kot prednostno področje, pa

le-to še zmeraj ostaja v pristojnosti držav članic. Zato mora biti problematika vključevanja invalidov v

zaposlovanje obravnavana tudi na nacionalnih ravneh. Sledi niz priporoči za nacionalne oblasti v

pilotnih državah.

Temelj tega, da bi zagotovili in zaščitili pravice invalidov, je vselej zakonodajni okvir. Zato partnerstvo predlaga, da države članice spodbujajo zakonodajni okvir, ki bo zagotavljal prilagojena in celovito dostopna delovna mesta visoke kakovosti.

Privzeti je treba pristop “od zgoraj navzdol”, ki bo zagotovil, da odločevalci (na nacionalnih in organizacijskih ravneh) pridobijo ozaveščenost in sprožijo interne ergonomske spremembe.

Prav tako je potrebno dvigniti zavest o specifičnih potrebah invalidov med delodajalci, vodji kadrovskih oddelkov, ne-invalidi ter med splošno javnostjo. Potrebno je izvesti izboljšave v smislu informiranosti in splošne kulture na delovnem mestu. Pomembno je, da se delodajalci zavedajo svojih obveznosti ter različnih tipov invalidnosti, ki zahtevajo večjo mero prilagajanja

10

delovnih mest. Splošno poznavanje področij, kot so ergonomsko oblikovanje, univerzalno oblikovanje, inkluzivno oz. vključujoče oblikovanje ter dostopno oblikovanje, je zato treba okrepiti z vključevanjem strokovnjakov in izvedbo izobraževanj. Specializirana izobraževanja in seminarje bi morali finančno podpreti relevantni politični in sistemski odločevalci (ministrstva, lokalne in regionalne oblasti), organizirana pa bi morala biti v okviru dela gospodarskih zbornic, sindikatov, javnih svetovalnih organov in drugih.

Poleg tega je potrebno tudi boljše informiranje zaposlenih invalidov. Ti se morajo zavedati svojih pravic, določb EU za zadovoljevanje njihovih potreb, in o tem, katere prilagoditve so na voljo zanje. Koristno bi bilo sprožiti kampanjo za invalidska društva in združenja z namenom širjenja te vrste informacij.

Nadalje je treba spodbujati več raziskav na področju podpornih tehnologij in rešitev za dostopnost okolja, kot tudi na področju specifičnih potreb invalidov, zlasti na področjih, ki so pri oblikovanju delovnih mest pogosto zapostavljena. Ta vključujejo tudi potrebe oseb s težavami v duševnem zdravju in oseb z intelektualno oviranostjo. Poleg tega je potrebnega več znanja o prilagoditvah, ki presegajo zgolj fizično dostopnost stavb. Še veliko je prostora za prilagoditve na posameznih delovnih področjih, za prilagoditve opreme, okolja, IT opreme, programske opreme ter za trening odnosov, da bi invalidom omogočili, da opravljajo svoje delo brez potrebe po spremembi njihove vloge, delovnega časa ali ritma dela.

Treba je razvijati politike, ki temeljijo na "kariernem razmišljanju" kot pogoj za trajnostno zaposlovanje, saj zaposlovanje ni zgolj iskanje zaposlitve. Bistveno je zgraditi novo strategijo vseživljenjskega učenja kot zelo pomemben korak naprej, vključno s prilagojenimi delovnimi mesti in strategijami oblikovanja delovnih mest. Trajnostno in vključujoče zaposlovanje je mogoče le, če je vseživljenjsko učenje organizirano in implementirano na tak način, da imajo invalidi od njega koristi.

Trajnostno zaposlovanje invalidov, vključujoč pobude delodajalcem, da zaposlijo invalide ter krijejo stroške povezane s prilagoditvijo delovnih mest, bi moralo biti olajšano ne le na zakonodajni ravni, temveč tudi na dejanski izvedbeni ravni. To pomeni predvsem s fleksibilnostjo v postavljanju pogojev, po katerih delodajalci pridobijo financiranje, z evalvacijo učinkov izvedenih ukrepov ter z izboljšavami sistema, če se te izkaže kot potrebne.

V podjetjih je treba spodbujati oblikovanje Delovnih skupin za ergonomijo (DSE) in/ali Koordinatorja ergonomije, z namenom vzpostaviti operativni pristop, ki vključuje tesno sodelovanje med vodstvom na eni strani in delavci na drugi strani.

V podjetjih je potrebno spodbujati pripravo “seznama rizikov” po principu od največjega do najmanjšega, z opredeljeno prioriteto, stopnjo nevarnosti, pogostnostjo pojavljanja ipd., in sicer na osnovi podrobne letne evalvacije preteklih nesreč, poškodb, vzrokov za odsotnost z dela, oceno tveganja na delovnem mestu ter oceno učinkovitosti dela.

Spodbujati je potrebno aktivno vključevanje delavcev v ergonomske izboljšave, saj delavci svoje delovno mesto najbolje poznajo. Potrebno je uvesti redno evalvacijo z vprašalniki, intervjuji, individualnimi delovnimi načrti ipd.

Nacionalne oblasti bi prav tako morale spodbujati vzpostavitev agencij (za podporno zaposlovanje), ki bodo v pomoč delodajalcem v prilagajanju delovnih mest, couchingu, oblikovanju delovnih mest in drugih storitvah, potrebnih za podporo invalidom v zaposlovanju. Poleg tega bi morale države članice nuditi finančna sredstva za programe podpornega zaposlovanja, da bi omogočile izmenjavo modelov dobrih praks ter bi tako lahko izpolnile svojo vlogo kot most med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.

Spodbujati je treba standardizacijo v izobraževanju, oblikovanju in uporabi ergonomskih principov. Potrebno je motivirati gospodarske zbornice, sindikate, strokovna združenja, odbore in svetovalne organizacije, da bi okrepili svoje aktivnosti v smeri standardizacije. Pri tem je mogoče uporabiti obstoječe čezoceanske standarde kot npr. ameriški standard OSHA (www.osha.gov).

11

Jasno je, da je možnosti zaposlovanja in karierne možnosti za invalide na trgu dela mogoče izboljšati z odpiranjem javnega sektorja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Javni sektor mora postaviti zgled z zagotavljanjem prilagojenih in dostopnih delovnih mest za invalide. Specializirana agencija bo morda potrebna kot pomoč javnim delodajalcem, da uvedejo invalidom prijazne rešitve pri oblikovanju delovnih mest.

Da bi dosegle te cilje, bi morale države članice v svoje akcijske načrte vključiti ukrepe, s katerimi se bodo borile proti diskriminaciji in socialni izključenosti invalidov. Pripraviti in realizirati je potrebno načrte z jasno postavljenimi cilji za zmanjšanje stopnje brezposelnosti in povečanje stopnje zaposlenosti invalidov, in sicer preko oblikovanja in prilagajanja delovnih mest.

Kot del prizadevanj za odpravo dolgotrajne brezposelnosti, je pomembno posvetiti posebno pozornost dolgotrajni brezposelnosti invalidov ter upoštevati ergonomske izboljšave kot možno rešitev za odpravo tega problema.

Za zagotavljanje priložnosti za zaposlovanje invalidov je treba uporabiti tudi Evropski socialni sklad, in sicer s podporo ukrepom za izboljšanje razumnih prilagoditev ter dostopnosti pri delu.

Preko programa Evropske Unije za mlade bi bilo potrebno mladim invalidom, ki iščejo zaposlitev, ponuditi možnosti usposabljanja ter informativna srečanja o ergonomiji na delovnem mestu.

12

7 ZAKLJUČEK

Vključevanje invalidov v trg dela je možen le z zagotavljanjem možnosti za dostop do njihovega

delovnega mesta. Da bi izpolnili določbe iz 27. člena Konvencije ZN o pravicah invalidov za doseganje

enakih zaposlitvenih možnosti, je treba prilagoditi delovna okolja specifičnim potrebam invalidov, tako

da jim bodo olajšane njihove vsakodnevne aktivnosti. Ergonomske rešitve na delovnem mestu ne

zagotavljajo le enakih možnosti za vse ljudi, ne glede na njihove zmožnosti, temveč zmorejo tudi

izboljšati ekonomsko učinkovitost podjetij. Vse bolj jasno je, da je univerzalno oblikovanje delovnih

mest, ki ponuja enake možnosti, koristno iz mnogih vidikov. Vendar pa je za doseganje vključujočih

zaposlitvenih možnosti ključnega pomena ponuditi študentom ergonomije dela in sorodnih disciplin

specifično izobraževanje. Takšno specializirano usposabljanje, ki se osredotoča na potrebe invalidov,

bi naj ponudilo celovito znanje z obravnavanega področja. Iz tega razloga je pomembno, da nosilci

odločanja na evropski in nacionalnih ravneh sprejmejo priporočila, predstavljena v tem prispevku ter

na njihovi osnovi oblikujejo prihodnje ukrepe politik.

13

8 PRILOGA I. POVZETEK PRIPOROČIL ZA MULTIDISCIPLINAREN UČNI NAČRT NA PODROČJU ERGONOMIJE

Kot povzetek ugotovitev Poročila o poglobljeni analizi se je partnerstvo projekta ERGO WORK strinjalo

s sledečim seznamom priporočil za razvoj in izboljšanje vsebin učnega načrta v povezavi s potrebami

invalidov na delovnem mestu:

Izboljšati ozaveščenost in empatijo med študenti o različnih potrebah invalidov nasploh, raje kot se osredotočiti na specifične skupine invalidov in njihove potrebe. To je pomembno predvsem zato, ker se potrebe invalidov razlikujejo, lahko celo od posameznega do posameznega primera.

Vendar pa so nekatere skupine invalidov manj raziskane in razumljene v smislu potreb po prilagoditvah na delovnem mestu. Zato menimo, da je treba večji poudarek dati boljšemu razumevanju potreb, ki izhajajo iz oviranosti sluha, intelektualne oviranosti ali težav v duševnem zdravju, saj so te vrste invalidnosti trenutno v učnih načrtih o oblikovanju delovnih mest za invalide najmanj pokrite.

Učiti je potrebno z vidika inkluzivnega oz. vključujočega oblikovanja ali univerzalnega oblikovanja, tako da bodo lahko metode aplicirane v različnih kontekstih in scenarijih.

Zagotoviti je potrebno, da vsi študentje pridobijo poglobljeno znanje o obravnavani tematiki, ne le tisti študentje, ki izberejo projekte s področja invalidnosti.

Učiti je treba veščine empatičnosti, in sicer z uporabo ustreznih orodij, študij primera in z vključevanjem oseb.

Usposabljanje mora vključevati interakcijo z invalidi, kot tudi s starejšimi osebami, kot del izobraževanja vsakega študenta – to je bistven del dobre prakse v izobraževanju na področju inkluzivnega oblikovanja in delovne terapije.

Vključiti je potrebno več znanja o potrebah na delovnem mestu, vezanih na področje duševnega zdravja, še posebej v povezavi z oblikovanjem in ukrepi na delovnem mestu. Gradivo za to bo najverjetneje potrebno iskati v učnih načrtih na področju zdravja pri delu, saj ga je težko najti v učnih načrtih na področju ergonomije in delovne terapije.

Osredotočiti se je potrebno na povezovanje ukrepov na delovnem mestu s potrebami invalidov – trenutno se večina izobraževanj s področja ergonomije delovnih mest osredotoča na preventivne ukrepe, povečanje učinkovitosti ipd. Priporočamo osredotočenje na povečanje priložnosti ter omogočanje invalidom, da opravljajo običajna dela.

Potrebno je raziskati učne načrte na področju zdravja pri delu ter delovne terapije z vidika specifičnih vsebin vezanih na invalide, saj se zdi, da so te vsebine najbolj usklajene s cilji ne samo projekta, temveč s potrebami ciljnih skupin.

Potrebno je raziskati učne načrte na področju organizacijskega vedenja in psihologije dela, kar je bistvenega pomena za uspeh ukrepov na delovnem mestu.

Deliti je potrebno znanje o orodjih za doseganje inkluzivnega oblikovanja. To so razna psihološka orodja kot npr. simulatorji empatije, nadalje programska oprema kot npr. oprema za simulacijo sluha in vida, posebna programska oprema za oblikovanje stavb, posebne ergonomske antropometrične analize ipd.

Premisliti je treba o vključitvi znanj o podpornih tehnologijah in dostopnosti okolja.

In ob koncu je treba premisliti o pridobitvi akreditacije s strani organizacije CREE - European Ergonomist za vse specializirane vsebine, ki bodo na tem področju razvite.

14

9 PRAVNO OBVESTILO

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Za ostale jezike glej: http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/publ/graphics/agencies/use-translation.pdf