•

..

mag. M. Krajnc mag. M. Dobnikar Tehovnik

. * mag. Marjeta KRAJNC

mag. Mojca DOBNIKAR TEHOVNIK**

- 169 - EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROCJU VARSTVA VODA

KAKOVOST PODTALNICE KOT VIRA PITNE VODE Z VIDIKA SLOVENSKE IN EVROPSKE OKOLJSKE ZAKONODAJE

V Sloveniji izkoriščamo podtalnico kot vir pitne vode predvsem v osrednjem in severo vzhodnem delu države. V okviru državnega monitoringa voda Hidrometeorološki zavod RS spremlja kakovost podtalnice na 18 poljih, kontrolna mesta so tudi na črpališčih pitne vode ali pa v bližini le-teh: Podtalnica je zaradi hidrogeoloških danosti ter intenzivnega kmetijstva in industrije najbolj onesnažena v severo-vzhodnem delu Slovenije in v Celjski kotlini. Poslabšanje kakovosti podtalnice ugotavljamo tudi na območjih, ki so bolje zaščitena pred onesnaženjem, torej na Sorškem, Kranjskem in Ljubljanskem polju. Ob vključevanju Slovenije v Evropsko skupnost je bila na Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za zdravstvo narejena primerjava slovenske in evropske zakonodaje za pitno vodo. UgotaVljamo, da evropska zakonodaja za podtalnice ne predpisuje maksimalnih dopustnih koncentracij onesnaženja, zato kakovost podtalnice vrednotimo s pomočjo direktive za pitno vodo. Naša zakonodaja še nima pravilnika za spremljanje kakovosti podtalnice. Pravilnik za pitno vodo bo prav tako potrebno prilagoditi, ne pa podrediti direktivi ES. Pred vključitvijo v ES bomo morali z zakonodajo zagotoviti, da ohranimo oziroma izboljšamo kakovost naših virov pitne vode.

Groundwater is important source of drinking water especially in central and north-eastern part of Slovenia. Hydrometeorological Institute of Republic Slovenia is authorised for national monitoring of surface water and groundwater. Groundwater monitoring network is spread over 18 fields of groundwater. Part of sampling sites is near drinking water facilities. Because of intensive agriculture and industry activities groundwater is mostly polluted in north-eastern part of Slovenia and Celje-valley. Deterioration of groundwater quality is stated also in better protected areas such as Sora-, Kranj- and Ljubljana-valley. Among the activities of Slovene approximation to EU at the Ministry of Environment and Physical Planning and Ministry of Health the Slovene drinking water legislation was compared to European legislation. European groundwater directive does not include parametric values, the quality of groundwater is determined upon drinking water directive. Our legislation has neither an appropriate decree for groundwater monitoring nor MAC (Maximum Admissible Concentration) for parameters monitored in groundwater. The decree for drinking water has to be adopted as well. Before entering the EU we must have the legislation which will be ab le to protect the quality of drinking water resources .

Ključne besede: podtalnica, pitna voda, vir, kakovost, monitoring, okolje, zakonodaja

Keywords: groundwater, drinking water, source, quality, monitoring, environment, legislation

UVOD

Slovenija razpolaga z bogatimi vodnimi viri. Podtalnice osrednjega, severo-vzhodnega in vzhodnega dela države izkoriščamo kot vir pitne vode. Zaradi strateškega pomena namenja država del proračunSkih sredstev za sistematični monitoring kakovosti podtalnice v Sloveniji. Nosilec državnega monitoringa voda je MOP Hidrometeorološki zavod RS. Program se za podtalnice z manjšimi spremembami izvaja od leta 1982. Mreža zajemnih mest za republiški monitoring obsega 84 zajemnih mest na 18 aluvijalnih vodonosnikih. Vzorčujemo dvakrat letno, v pomladnem in jesenskem času . Izvajalci monitoringa so Inštitut za varstvo okolja iz Maribora, Inštitut za varovanje zdravja RS iz Ljubljane in Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. V vsakem vzorcu analiziramo 25 osnovnih fizikalno-kemijskih parametrov, 6 skupinskih parametrov onesnaženja (celokupni organski ogljik TOC,

mag. Marjeta KRAJNC ... mag. Mojca DOBNIKAR TEHOVNIK dipl.ing. kem. Hidrometereološki zavod RS, Vojkova 1 b,

Ljubljana

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98

mag. M. Krajnc - 170 - EKOLOŠKI PROJEKTI mag. M. Dobnikar Tehovnik NA PODROCJU VARSTVA VODA

cianidi, mineralna olja, poliklorirani bifenili PCB, fenolne snovi in adsorbirane halogenirane organske spojine), kovine (baker, cink, kadmij, krom, nikelj svinec in živo srebro), 28 pesticidov in njihovih razgradnih produktov, 18 lahkohlapnih halogeniranih organskih spojin in 4 aromatska organska topila. Prisotnost neciljanih organskih spojin ugotavljamo z inštrumentalno metodo plinska kromatografija z mas no detekcijo. Osnova za zaščito podtalnice je ustrezna zakonodaja, ki predpiše način za zbiranje podatkov o kakovosti podtalnice, jo z določenimi ukrepi ščiti pred onesnaženjem ter vsebuje načine za sanacijo v primeru onesnaženja. Evropska direktiva za zaščito podtalnice pred onesnaženjem le našteva spojine, katerih ne smemo vnašati v podtalnico, ne navaja pa mejnih dopustnih vsebnosti kontaminantov v podtalnici. Slovenija za podtalnice še nima ustreznega zakonskega akta. Kakovost podtalnice zato vrednotimo glede na predpise za pitno vodo.

EVROPSKE DIREKTIVE IN SLOVENSKI PREDPISI ZA PITNO VODO

Veljavna evropska smernica za pitno vodo 80/778/EEC je bila sprejeta leta 1980, od leta 1995 pa je poleg te tudi predlagana nova direktiva za pitno vodo in to v končni obliki (Final) 98/ .. .IEC. Pričakujemo, da bo sprejeta v prvi četrtini naslednjega leta. Takrat bo smernica 80/778/EEC prenehala veljati. Zelo pomembno je primerjati obe smernici in ugotoviti, katere spremembe prinaša nova predlagana EU smernica (tabela 1). Primerjava je zajela le mejne vrednosti, se pravi zahtevano kakovost pitne vode. Splošna ugotovitev je, da stara, še veljavna smernica, vključuje poleg najvišjih dopustnih vsebnosti oziroma vrednosti (MAC - Maximum Admissible Concentration) tudi priporočene vrednosti (GL - Guide Level), medtem ko ima nova smernica le parametrične vrednosti, ki so nekakšen ekvivalent MAC. Pričakovali bi, da bo za nekatere kritične parametre parametrična vrednost bliže GL kot MAC, vendar je pogosto prav obratno. Prvi primer: Dopustna vrednost za električno prevodnost v direktivi 80/778/EEC ni določena, priporočena vrednost pa je 400 j.JS/cm. V opombi je navedena tudi korespondenčna vrednost, če namesto električne prevodnosti merimo električno upornost. Ta vrednost je 2500 ntcm. V predlaganem novem predpisu je parametrična vrednost za električno prevodnost 2500 j.JS/cm, kar je, za ilustracijo, nivo za odpadne vode, mineralne vode ali pa hidroponske hranilne raztopine. Namerno visoka dopustna vrednost za električno prevodnost ali pa napaka? Drugi primer: Parametrična vrednost za nitrit v pitni vodi po direktivi 80/778/EEC je 0,1 mg N02/1, v novem, predlaganem predpisu pa 0,5 mg/l. Tu je pomankljivo definirana tudi enota, kjer ni določeno ali je enota mg N02/1 ali mg N/I, kar bi pomenilo še približno 3 krat višjo dopustno vsebnost. Tudi če velja kot enota v novi direktivi za pitno vodo 0,5 mg N02/1, je dopustna vsebnost za nitrit zelo visoka. Vsebnost nitrita v podtalnicah Slovenije, predvsem pa v virih pitne vode, te vrednosti ne dosega. Tretji primer: Stara, še veljavna direktiva 80/778/EEC ne predpisuje MAC za trihalometane, GL za organoklorne spojine, razen pesticidov in PCB, pa je 1 j.JglI. V novem, predlaganem predpisu je dopustna vsebnost za trihalometane 100j.Jg/l, kar je 5 krat več kot v veljavnem slovenskem predpisu. Poleg naštetega, je predlagana smernica iz stare izpustila precej parametrov, ki so indikativni za onesnaženja, na primer kalij. V novi smernici prav tako ni mejne vrednosti za parameter, ki označuje onesnaženje z organskimi spojinami (celokupni organski ogljik - TOC). Kaj pomeni "oxidisability", pa lahko le sklepamo. Verjetno je pri tem mišljena kemijska potreba po kisiku, preko katere sklepamo na stopnjo organskega onesnaženja. V novi predlagani direktivi prav tako manjka mejna vrednost za PCB, ki se kot posledica industrijskega onesnaženja pogosto pojavljajo v podtalnici in s tem lahko tudi v pitni vodi. Po onesnaženju izvira Krupe s polikloriranimi bifenili pa nam je vsem znano, kako ' nezaželene so te spojine v pitni vodi. Opuščen je tudi fenolni indeks, ki označuje onesnaženje vode s fenolnimi spojinami ter mineralna olja. Evropska skupnost še vedno ni določila mejne vrednosti za halogenirane organske spojine (AOX), ki so pogosto v sorazmerno visokih koncentracijah prisotne v podtalnici. Ko primerjam dve EU direktivi, ugotavljam, da predlagana verzija dopušča višjo stopnjo onesnaženja pitne vode, kot stara, še veljavna direktiva 80/778/EEC. Težko je verjeti, da bi bil razlog za bolj permisivno direktivo v novih odkritjih neškodljivosti komponent, ki so izpuščene iz direktive, saj je toksičnost večine komponent poznana in dokazana. Bolj verjetna je razlaga, da je zadnja predlagana verzija EU direktive za pitno vodo posledica konsenza vseh članic, med katerimi imajo mnoge z onesnaženim okoljem večje probleme kot Slovenija. Od pozitivnih premikov, ki jih prinaša predlagana direktiva, ugotavljamo naslednja dva: strožje zahteve glede vsebnosti niklja in svinca ter zahteva zagotavljanja kakovosti vseh meritev oziroma analiznih postopkov. Slovenski predpis o zdravstveni ustreznosti pitne vode je v precejšnji meri usklajen z veljavnim evropskim, delno pa že upošteva tudi predlagano direktivo. Ob priključitvi Slovenije Evropski skupnosti

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98

•

•

mag. M. Krajnc mag. M. Dobnikar Tehovnik

- 171 - EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

moramo zagotoviti popolno usklajenost naše zakonodaje z evropsko. Pri tem pa nas ES ne sme ovirati, da bi ustrezno zavarovali kakovost svojih virov pitne vode. Z ustreznimi zakonskimi in podzakonskimi akti moramo zaščititi tudi vse vire pitne vode.

T abela 1: Slovenski ln evrops I normativI za pitno vo o k' d

Parameter Enota Slovenski normativ

MDK

temperatura vode °c <25 pH 6.5-8.5 nasičenost s kisikom % >50 električna prevodnost J..lS/cm 2500 KPK (KMn04) mg 0 2 /1 l KPK (KMn04) mg KMnOJI 10 TOC mg CII 4

amonijev ion mg NH/II 0.1 nitritni ion mg N02'/1 0.1 nitratni ion mg N03"!1 50 ortofosfatni ion mg P04;J'/1 0.3 natrijev ion mg Na+/1 l kalijev ion mg K+/I l kalcijev ion mg Ca2+/1 l magnezijev ion mg Mg<!+/1 l železo mg Fe/l 0.2 mangan mg Mn/l 0.05 aluminij mg Alii 0.2 baker J..lg Cu/l 2000 cink J..l9I Zni 3000 kadmij J..lg Cdii 3 krom J..lg Cr/l 50 nikelj J..lg Ni/l 20 svinec J..lg Pb/l 10 živo srebro J..lg Hg/I 1 mineralna olja mg/l 0.01 fenolne snovi (index) J..lg CsHsOH II 0.5 PCB J..l9/I 0.1 PAH J..l9/I 0.2 benzo(a)piren J..l9/I 0.01 AOX J..lg CIII l posamezni pesticid J..l9/I 0.1 vsota pesticidov J..l9/I 0.5 triklorometan J..l9/I 30 tetrakloroetilen J..lg/I 10 trikloroetilen J..l9/I 30 trikloroetan J..lg/I l trihalometani J..l9/I 20 benzen J..l9/I 1 ksilen J..lg/I 50

MDK: maksimalna dopustna koncentracija PK: priporočena koncentracija

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98

Smernica EU Predlagan 80n78/EEC (2) a EU

MDK PK PV

<25 <12 l 9.5 6.5-8.5 6.5 - 9.5 l l l l 400 2500 5 2 5 I I l I 4 (3) l

0.5 0.05 0.5 mg/l

0.1 l 0.5 mg/l 50 25 50 mg/l

I l l 150 20 200 12 10 l l 100 l

50 30 l 0.2 0.05 0.2

0.05 0.02 0.05 0.2 0.05 0.2 l 100 2000 I 100 l 5 l 5 50 l 50 50 l 20 50 l 10 1 l 1

0.01 l l 0.5 l l 0.1 l l 0.2 l 0.1 * l l 0.01 l l l

0.1 I 0.1 0.5 l 0.5 l 1 l l 1 10 l 1 10 l 1 l l I 100 l l 1 I l l

PAH: policiklični aromatski ogljikovodiki 'benzo(b)fluoroanten, benzo(k)fluoroanten,

mag. M. Krajnc mag. M. Dobnikar Tehovnik

- 172- EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

PV: parametrična vrednost benzo(ghi)perilen, indeno(1,2,3-cd)piren PCB: poliklorirani bifenili (izbor po Balschmitter-ju)

KAKOVOST PODTALNIC V SLOVENIJI

Kakovost podtalnic v Sloveniji je odvisna od hidrogeoloških značilnosti aluvijalnega vodonosnika ter vpliva človekovih dejavnosti. V severozahodnem, nižinskem delu Slovenije opažamo vpliv kmetijstva. V podtalnicah Prekmurskega, Apaškega, Ptujskega in Dravskega polja ugotavljamo povišano vsebnost nitratov in pesticidov. V zadnjih dveh letih spremljamo v tem delu Slovenije tudi zniževanje pH vrednosti pod dopustno mejo. Mestoma ugotavljamo tudi onesnaženje s halogeniranimi organskimi spojinami in kovinami. Redkeje je onesnaženje posledica komunalnih ali gospodinjskih odplak. Kratek pregled kakovosti podtalnice je prikazan kot spreminjanje kakovosti v nekajletnem obdobju in sicer na mestih, kjer je podtalnica močneje onesnažena. V Rakičanu blizu Murske Sobote na Prekmurskem polju od leta 1992 spremljamo eksponencialno poviševanje vsebnosti tetrakloroetilena (slika 1).

Prekmursko polje, Rakičan: tetrakloroetilen

900 -- ----------.---

800 -------------------------------------------------------

700 -------------------------------------------------------

c ~ 500 ., o ci 400 ~ ~ 300 f-

200

100

o

, - - - - - - - - - - - - - - - - -1

N a.. .!. u O

priporočena vsebnost tetrakloroetilena 1/1g/1

I r-------------

Slika 1: Vsebnost tetrakloroetilena v podtalnici v Rakičanu na Prekmurskem polju v letih 1992 do 1997

3.5

~ 3.0 ~ :::1.

........ 2.5 ;> o " :Q 2.0 'iii 8. 19 1. 5 ~ > 1.0

0. 5

0.0 N o;-u O

Prekmursko polje, Rakičan: vsota pesticidov

M a.. > o Z

------------------1 -----------dopustna vsebnost vsote I _ _ _ _ _ _____ .l. _ ~e~ti~v__ J __________ _

Slika 2: Vsebnost vsote pesticidov v podtalnici v Rakičanu na Prekmurskem polju v letih 1992 do 1997

MI$IČEV VODARSKI DAN '98

•

•

mag. M. Krajnc mag. M. Dobnikar Tehovnik

- 173 - EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

Tetrakloroetilen verjetno izhaja iz poškodovanih slabo skladiščenih sodov odpadnega organskega topila . Na istem odvzemnem mestu, torej v Rakičanu , je podtalnica ves čas spremljanja kakovosti onesnažena tudi s pesticidi. Njihova vsebnost se je od leta 1992 nekoliko znižala , vendar še vedno trikrat presega maksimalno dopustno koncentracijo (slika 2). Med najbolj obremenjenimi v Sloveniji je podtalnica v Račah na Dravskem polju . Na tem mestu v bližin i tovarne "Pinus", ugotavljamo kritično povišane naslednje parametre: pesticide, nitrate, kalij , mangan, ortofosfate. Na sliki 3 je prikazana vsebnost kalija in mangana, ki na tem odvzem nem mestu dosegata najvišje koncentracije v Sloveniji. V opazovanem obdobju je mangan dopustno vsebnost presegel tudi 260-krat, kalij pa 5-krat.

~ E

Dravsko polje, Rače: kalij in mangan

70

60 - dopustne vsebnosti: r - - - -kalij 12,0 mg/l

50 - mangan 0,05 mg/l 1- - - -

40 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

30 - - - - - - -

20 --------

10

O N N M r..,

""" """ V"I V"I '" ~ o-, o-, ~ o-, o-, o-, ~ o-, o-,

o.. >. ~ :; >- >. 6.. :; 6.. >. .., «l u o «l ., ., «l r.rJ ~ O -.

Z ~ r.rJ -. r.rJ ~

• Kalij • Mangan

- < ;

'" r- r-o-, o-, ~ 6.. <: t> .., ::l r.rJ -. O

Slika 3: Vsebnost kal ija in mangana v podtalnici v Račah na Dravskem polju v letih od 1991 do 1997

Podtalnica je pogosto onesnažena tudi na črpališčih pitne vode, na primer v Homcu v dolini Kamniške Bistrice. Na tem odvzem nem mestu ves čas monitoringa kakovosti podtalnice ugotaVljamo povišano vsebnost halogeniranih organskih topil (AOX, trikloroetan in trikloroetilen) in pesticidov. Na sliki 4 je spreminjanje vrednosti AOX za obdobje 1992-97. Vrednosti so za vir pitne vode izredno visoke, povišale so se zlasti po letu 1995.

Dolina Kamniške Bistrice, Homec: vrednost AOX

90 -- ---_._------------------ ._- ------_. ---_.-

80

70 ~ a 60 OD :::l

;< 50 O ::: 40 <fi o c 1l 30 :>

20

10

O N o-, >. «l

~

Slika 4: Spreminjanje vrednosti AOX v podtalnici v Homcu v letih od 1992 do 1997

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98

mag. M. Krajnc - 174 - EKOLOŠKI PROJEKTI mag. M. Dobnikar Tehovnik NA PODROČJU VARSTVA VODA

V Homcu ugotavljamo tudi stalno povišano vrednost vsote pesticidov, ki se je od leta 1992 znižala, vendar še vedno več kot dvakrat presega dopustno mejo (slika 5).

5.0

4.5

4.0

~ 3.5 :::1.

';" 3.0 o

"o

:g 2.5

R '" 2.0 ~ >1.5

1.0

0.5

0.0 N

~ ti O

Dolina Kamniške Bistrice, Homec: vsota pesticidov

-----------,

-----------------------------------------------------1

----------------------------------------------------~

M a­, > o Z

t-------~

dopustna vrednost I

- - - - - - - - - - - - vsote pesticidov ... - - - - - - " I

------------------- ~

Slika 5: Vrednost vsote pesticidov v podtalnici v Homcu za obdobje 1992-1997

ZAKLJUČEK

Podtalnica v Sloveniji , ki je pomemben vir pitne vode, je na mnogih mestih, celo na črpališčih pitne vode onesnažena bolj , kot dopuščajo veljavni normativi. Osnova za ustrezno zaščito podtalnice je nova slovenska zakonodaja , ki bo vključevala zahteve za kakovost podtalnice. Načrtovani zakonski akti naj bi ne bili samo usklajeni z evropskimi , ampak morajo zagotavljati zaščito slovenskih virov pitne vode.

VIRI:

1. Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode, Uradni list RS, št. 46, 1997, Uradni list RS, št.52/97 in Uradni list RS, št.54/98

2. Council Directive 801778/EEC relating to the quality of water intended for human consumption 3. Official Journal of the European Communities, Commission 95/C 131/12 4. Poročila o kakovosti podtalnice Slovenije 1992-1997, Zavod za zdravstveno varstvo - Inštitut za

varstvo okolja Maribor, Inštitut za varovanje zdravja RS Ljubljana, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto

5. Poročila "Kakovost voda v Sloveniji" 1992-1995, MOP Hidrometeorološki zavod RS Ljubljana

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98

•