30._03._2018).pdf

Število objav: 48Radio: 13Televizija: 13Tisk: 22Spremljane teme:Dušan Mes: 1SŽ - Slovenske železnice: 6IJPP: 0železniška infrastruktura: 0Muzejski vlak: 0Železniški Muzej: 0Milan Jelenc: 0Drugi Tir: 39železniška postaja: 4zapora železniške proge: 0z vlakom: 0Tomaž Kraškovic: 0Robert Rožič: 0

Zbirka medijskih objavSlovenske železnice,za obdobje 30. 3. 2018

2

Televizija Naslov Cerarjeva ponazoritev

Zaporedna št.1

Medij; Doseg POP TV; 707.266, Slovenija 16:33 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum 24 ur popoldne; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:12

Avtor Jani Muhič

Teme Drugi Tir

Povzetek...POPOLDNE, 16:33 JANI MUHIČ (voditelj): Cerarjeva odhajajoča vlada v ponovljeni kampanji referenduma za drugi tirne bo sodelovala. Po sodbah ustavnega in naposled Vrhovnega sodišča, ki je odredilo da se referendum o drugem tirurazveljavi in ponovi glasovanje prav zato, ker je vlada ki je za 97 tisočakov segla v javno blagajno...

Televizija Naslov Cerarjeva ponazoritev

Zaporedna št.2


Rubrika, Datum 24 ur; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:13

Avtor Martin Tomažin

Teme Drugi Tir

Povzetek...POP TV, 29. 03. 2018, 24UR, 19:08 JANI MUHIČ (voditelj): Odhajajoča Cerarjeva vlada v ponovljeni kampanji referenduma za ne bo sodelovala. PETRA KERČMAR (voditeljica): Ker bi namreč morala po sodbah ustavnegadrugi tirin naposled vrhovnega sodišča tokrat zagovarjati tako stališča...

Televizija Naslov Kdo vlada Slovenskim železnicam?

Zaporedna št.3


Rubrika, Datum 24 ur zvečer; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:14

Avtor Uroš Slak

Teme Dušan Mes , SŽ - Slovenske železnice

Povzetek

...UROŠ SLAK (voditelj): Danes se je končno potrdilo, kdo v resnici vlada , ko je v javnost prišel Slovenskim železnicamposnetek groženj sindikalista Silva Berdajsa članu sveta delavcev v potniškega prometa Antonu Slovenskih železnicahŠkrajnarju. V ozadju pa spopad za prevlado na , pravzaprav vojni med dvema najvplivnejšima sindikalistomaželeznicahBerdajsom...

Televizija Naslov Izgradnja tretje razvojne osi

Zaporedna št.4


Rubrika, Datum 24 ur zvečer; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:16

Avtor Uroš Slak

Teme Drugi Tir

Povzetek...približala Ljubljani in imela tudi velike gospodarske učinke za Savinsko-šaleško regijo. A tudi pri izgradnji tretje razvojne osi se, tako kot pri gradnji , zatika zaradi pritožb nekaterih občin na potek trase. Ob vsem tem se drugega tirapostavlja seveda vprašanje, ali so evropska sredstva, ki bi jih Slovenija lahko dobila...

Televizija Naslov Spopad na Slovenskih železnicah

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Planet TV; 425.639, Slovenija 18:08 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Danes; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:17

Avtor Tomaž Bratož

Teme SŽ - Slovenske železnice

Povzetek...PLANET TV, 29.3.2018, DANES, 18:08 TOMAŽ BRATOŽ (voditelj): V sta se grdo sprla nekdajSlovenskih železnicahprva zaveznika, ki sta veljala za sivi eminenci v ozadju in neformalna šefa največjega državnega podjetja. Gre za obračun med...

3

Televizija Naslov Se bo vlada distancirala od referendumske kampanje?

Zaporedna št.6

Medij; Doseg TV Slovenija 1; 418.920, Slovenija 07:01 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Dobro jutro; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:18

Avtor David Urankar

Teme Drugi Tir

Povzetek...današnji seji med drugim odločala o predlogu ministrstva za infrastrukturo, naj ne sodeluje v referendumski kampanji pred ponovljenim glasovanjem o zakonu o . Na ministrstvu namreč menijo da je absurdno, da bi morala drugem tiruvlada zagovarjati tudi stališče proti zakonu, ki ga je sama pripravila. Sodelovanje vlade v...

Televizija Naslov Cerar v boj za drugi tir

Zaporedna št.7


Rubrika, Datum Dnevnik; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:19

Avtor Dejan Ladika

Teme SŽ - Slovenske železnice , Drugi Tir

Povzetek...TV SLOVENIJA 1, 29.03.2018, DNEVNIK, 19.10 ELEN BATISTA ŠTADER (voditeljica): V referendumski kampanji pred ponovnim glasovanjem o zakonu o se napoveduje spopad dveh državljanov, Mira Cerarja in Vilija drugem tiruKovačiča. Predsednik vlade se še vedno ni sprijaznil z odločitvijo Vrhovnega sodišča, da...

Televizija Naslov Tretja razvojna os

Zaporedna št.8


Rubrika, Datum Dnevnik; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:20

Avtor Katja Gole

Teme Drugi Tir

Povzetek

...poudaril predsednik vlade, dr. Miro Cerar. Dr. MIRO CERAR (predsednik vlade): Štejem da je to eden najpomembnejših projektov za državo, ki ga vzporejam z . GOLE: Denar za financiranje projekta je drugim tiromzagotovila Družba za avtoceste, del sredstev pa bomo črpali z evropskih skladov. VIOLETA BULC (evropska poslanka...

Televizija Naslov Zadnji dnevi raja odhajajoče vlade

Zaporedna št.9


Rubrika, Datum Tarča; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:30

Avtor Jure Brankovič, Erika Žnidaršič

Teme Drugi Tir

Povzetek...(novinarka): Najbolj mamljiva mesta ostajajo tista v državnih podjetjih, v tistih z velikim vplivom. Cerarjeva vlada je pred manj kot dvema letoma zaradi , tako ustanovila podjetje 2TDK. Še lani aprila sta bila v tem podjetju drugega tiradva zaposlena, potem pet, trenutno jih je že osem. Okrepitve pa še načrtujejo, so...

Televizija Naslov Cerar v kampanjo za drugi tir

Zaporedna št.10


Rubrika, Datum Odmevi; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:31

Avtor E. Igor Bergant

Teme Drugi Tir

Povzetek...TELEVIZIJA SLOVENIJA 1, 29.3.2018, ODMEVI, 22.15 IGOR E. BERGANT (voditelj): V referendumski kampanji pred ponovljenim glasovanjem o zakonu o 13. maja bo predsednik vlade Miro Cerar sodeloval kot državljandrugem tiruin predsednik Stranke modernega centra. V kampanji pa ne bo sodelovala vlada. Cerar se...

4

Televizija Naslov Drugi tir - ponovitev referenduma

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Kanal A; 352.419, Slovenija 18:08 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Svet; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:32

Avtor Gregor Trebušak

Teme Drugi Tir

Povzetek...tema te naše domače vlade: Bomo poleg državljana K dobili še državljana M? Sedaj, ko je jasno, da bo po sodbi Vrhovnega sodišča referendum o Zakonu o ponovljen, je ostalo odprto samo še vprašanje ali bo vlada drugem tirusodelovala v kampanji in na kakšen način bo to počela tokrat? Referendum je namreč padel, ker...

Televizija Naslov Preiskava investicij v TEŠ 6

Zaporedna št.12



Stran v zbirki:34

Avtor Gregor Trebušak

Teme Drugi Tir

Povzetek...KANAL A, 29.03.2018, SVET NA KANALU A, 18.09 GREGOR TREBUŠAK: Od pa še k enemu projektu, drugega tiraki je že zgrajen pa vsi vemo koliko se je v tem času podražil in predvsem kaj je bilo pri gradnji TEŠ 6 narobe. A do danes za to...

Televizija Naslov Boj proti drogam v Murski Soboti

Zaporedna št.13



Stran v zbirki:35

Avtor Mojca Hanžič

Teme železniška postaja

Povzetek...KANAL A, 29.03.2018, SVET NA KANALU A, 18.25 GREGOR TREBUŠAK: Potem, ko smo vam predvčerajšnjim pokazali kako igle ležijo v okolici v Kamniku, smo se danes odpravili na drug konec države. železniške postajeuporabljene in odvržene injekcijske kar sredi parka. Tega v Murski Soboti niso vajeni, zato so...

Radio Naslov Vlada naj ne sodeluje v referendumski kampanji za drugi tir

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Radio Slovenija 2; 200.000, Slovenija 09:30 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Val 202; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:36

Avtor Špela Bratina

Teme Drugi Tir

Povzetek...današnji seji med drugim odločala o predlogu Ministrstva za infrastrukturo, naj ne sodeluje v referendumski kampanji pred ponovljenim glasovanjem o zakonu o . Kot menijo na ministrstvu, je absurdno, da bi vlada zagovarjala drugem tirutudi stališča proti zakonu, ki ga je sama pripravila. ...

Radio Naslov Slovenija ne bo izgnala ruskih diplomatov

Zaporedna št.15


Rubrika, Datum Val 202; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:37

Avtor Žiga Pohleven

Teme Drugi Tir

Povzetek...zadevi in kar smo kot članica EU podprli kot skupne ukrepe EU. POHLEVEN: Cerar je ob tem podprl napovedi, da vlada v referendumski kampanji v zakonu o ne bo sodelovala. Dejal je, da vlada v skladu z odločbo drugem tiruvrhovnega sodišča v ponovitvi referenduma na tako absurden način ne more in ne sme sodelovati v...

5

Tisk Naslov Podvoz pri železniški postaji spet zaprt

Zaporedna št.16

Medij; Doseg Novi tednik Celje; 146.000, Slovenija Stran: 6 Površina: 42 cm2

Rubrika, Datum Iz naših krajev; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:38

Avtor R. G.


Povzetek...Podvoz pri spet zaprt CELJE - Kot so pred časom že napovedali v državni direkciji za infrastrukturo,železniški postajije od minule sobote za promet motornih vozil spet zaprt podvoz...

Radio Naslov Vlada naj ne sodeluje v referendumski kampanji

Zaporedna št.17


Rubrika, Datum Jutranji program; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:39

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...na seji med drugim odločala o predlogu ministrstva za infrastrukturo, naj ne sodeluje v referendumski kampanji pred ponovljenim glasovanjem o zakonu o . Kot menijo na ministrstvu je absurdno, da bi vlada zagovarjala tudi drugem tirustališča proti zakonu, ki ga je sama pripravila. ...

Radio Naslov Napovednik

Zaporedna št.18


Rubrika, Datum Dogodki in odmevi; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:40

Avtor Tatjana Popovič

Teme Drugi Tir

Povzetek...Podrobnosti po preletu preostalih odmevnih tem. Poslanci o priznanju Palestine prihodnji petek: odločila bo nova vlada Vlada o referendumski kampanji za ne bo sodelovala Križanič in Lahovnik: v TEŠ 6 se nisva smela drugi tirvmešavati, Pahor trdi, da ni klonil pod pritiski Težave ob začetku elektronskega cestninjenja...

Radio Naslov Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o drugem tiru

Zaporedna št.19


Rubrika, Datum Dogodki in odmevi; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:41

Avtor Nataša Mulec

Teme Drugi Tir

Povzetek...29.03.2018, DOGODKI IN ODMEVI, 15.40 TATJANA POPOVIČ (voditeljica): Vlada se je danes odločila, da ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o , o čemer bodo volivke in volivci vnovič odločali 13. maja. drugem tiruZaradi odločitve Ustavnega sodišča se je namreč vlada znašla v absurdnem položaju, ko bi morala...

Radio Naslov Cerar o projektu drugi tir

Zaporedna št.20


Rubrika, Datum Radijski dnevnik; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:42

Avtor Alja Bulič

Teme Drugi Tir

Povzetek...Vlada se je danes odločila, da ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o , o čemer bodo drugem tiruvolivke in volivci vnovič odločali 13. maja. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča bi namreč morala vlada javnost o projektu obveščati tako, da bi bila hkrati v dveh vlogah – zagovornika in nasprotnika zakona.... drugi tir

6

Radio Naslov Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o drugem tiru

Zaporedna št.21


Rubrika, Datum Zrcalo dneva; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:43

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...RA SLOVENIJA 1, 29.3.2018, ZRCALO DNEVA, 22:08 Vlada se je danes odločila, da ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o , o čemer bodo volivke in volivci vnovič odločali 13. maja. Zaradi drugem tiruodločitve Ustavnega sodišča se je namreč vlada znašla v absurdnem položaju, ko bi morala...

Tisk Naslov Vlada sprejela poslovni načrt Infre za leto 2018

Zaporedna št.22

Medij; Doseg Posavski obzornik; 54.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 61 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:44

Avtor P. P.


Povzetek...letos načrtuje nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema na Pijavškem, ureditev priobalnega območja ob Brestaniškem potoku z izvedbo parkirišč ob Brestanica ter dokončanje izgradnje TK vodov. Na železniški postajiobmočju DPN za HE Brežice je gradnja ureditev na območju akumulacijskega bazena skoraj dokončana, manjkajo...

Tisk Naslov V Brežicah kmalu novi gradbišči

Zaporedna št.23

Medij; Doseg Posavski obzornik; 54.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 291 cm2


Stran v zbirki:45

Avtor Rok Retelj


Povzetek...cesti pa bo izvedena tudi obnova vodovoda. Kot že omenjeno, bo star železni most čez Savo v Brežicah saniralo sevniško podjetje Rafael d.o.o. s partnerjem - ŽGP Ljubljana, pogodbena vrednost projekta pa je Slovenske železniceskoraj 1,1 milijona evrov. Most, ki je bil zgrajen leta 1907, je bil nazadnje saniran pred več kot 20...

Radio Naslov Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič se je pritožil

Zaporedna št.24

Medij; Doseg Radio Koper; 30.000, Slovenija 07:03 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Jutranjik; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:46

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...RA KOPER, 29.3.2018, JUTRANJIK, 7:03 Pobudnik referenduma o zakonu o Vili Kovačič se je pritožil na drugem tirusklep državne volilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja, saj želi, da se referendum izvede na isti dan kot parlamentarne...

Radio Naslov Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji

Zaporedna št.25


Rubrika, Datum Aktualno; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:47

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...RA KOPER, 29.3.2018, AKTUALNO, 14:31 Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji o Zakonu o Drugem

je danes pojasnil premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. Vprašal se je, kako naj vlada v kampanji tiruenakovredno zagovarja stališča za in proti izgradnji...

7

Radio Naslov Priprave na izvedbo referenduma

Zaporedna št.26



Stran v zbirki:48

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...RADIO KOPER, 29. 03. 2018, POROČILA, 16:30 VODITELJ: Državno volilna komisija je začela priprave na izvedbo referenduma o zakonu o po tistem, ko je v torek sklenila da bodo volivci o zakonu ponovno odločali 13. drugem tirumaja. Tokratno referendumsko glasovanje bo prvo na katerem bodo morala...

Radio Naslov Spremenili sklep o ustanovitvi projektnega sveta

Zaporedna št.27



Stran v zbirki:49

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...2018, POROČILA, 16:30 VODITELJ: V zvezi z je vlada danes spremenila sklep o ustanovitvi drugim tiromprojektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta med Divačo in Koprom. Na javni poziv se bodo drugi tirlahko po novem prijavili kandidati sami, tudi tisti ki se do slej z niso ukvarjali. Na prvi poziv, ki ga je... drugim tirom

Radio Naslov Seja vlade

Zaporedna št.28


Rubrika, Datum Primorski dnevnik; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:50

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...RA KOPER, 29.03.2018, PRIMORSKI DNEVNIK, 17.34 Vlada se je danes odločila, da ne bo sodelovala v referendumski kampanji o Zakonu o o čemer bodo volivke in volivci vnovič odločali 13. maja. Zaradi Drugem tiruodločitev Ustavnega sodišča se je namreč vlada znašla v absurdnem položaju, ko bi morala...

Radio Naslov Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji

Zaporedna št.29

Medij; Doseg Radio Maribor; 22.000, Slovenija 14:32 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Do popoldneva; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:51

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...MARIBOR, 29.03.2018, DO POPOLDNEVA, 14:32 VODITELJICA: Vlada je na današnji seji sprejela sklep, da ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o , je danes pojasnil premier Cerar, ki opravlja tekoče posle. drugem tiruVlada v skladu z odločbo vrhovnega sodišča na tako absurden način ne more in ne sme sodelovati...

Tisk Naslov Ne le po volitvah, zadišalo je po praznikih

Zaporedna št.30

Medij; Doseg Naš čas; 11.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 289 cm2


Stran v zbirki:52

Avtor Unknown


Povzetek...tudi mladostniki, nenaspanost in utrujenost pa slabo vplivata na učenje. Na promet v samem središču mesta pa precej vpliva obnavljanje , tudi podvoza v bližini celjske . Ta je bil že dolgo časa zaprt, železnice železniške postajepotem nekaj časa odprt, od sobote je znova zaprt za motorna vozila. Odprt pa je podhod za pešce in kolesarje....

8

Tisk Naslov Od srede do torka

Zaporedna št.31

Medij; Doseg Naš čas; 11.000, Slovenija Stran: 8 Površina: 622 cm2


Stran v zbirki:55

Avtor Mojca Štruc

Teme Drugi Tir

Povzetek...sektorju. Zaprte so bile številne šole, vrtci in knjižnice, Predsednik Trump je uresničil še eno od predvolilnih groženj. močno je bil moten tudi in letalski promet. Petek, 23. marca V koordinaciji stavkovnih odborov skupine železniškisindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so dejali,...

Tisk Naslov POLITIČNE STRANKE

Zaporedna št.32

Medij; Doseg Domžalski slamnik; , Slovenija Stran: 32 Površina: 701 cm2


Stran v zbirki:59

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...nepremišljenih in nestrateških projektov - in dovolj trgovskih centrov na kmetijskih zemljiščih. Ob razsodbi vrhovnega sodišča o neveljavnosti referenduma o je predsednik vlade Miro Cerar ob deseti uri zvečer urbi et orbi drugem tiruoznanil svoj odstop in ljudstvu vrnil oblast. Pravzaprav je potegnil zase in za svojo...

Tisk Naslov Z zakonom poizkus balkanizacije Slovenije!

Zaporedna št.33

Medij; Doseg Novi glas; , Slovenija Stran: 17 Površina: 394 cm2

Rubrika, Datum Slovenija; 29. 3. 2018

Stran v zbirki:61

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...na spletu, raznih srečanjih in zborovanjih je veliko pisanja in govorjenja o bližnjih izrednih državnozborskih volitvah in o referendumu o zakonu o povezave med Divačo in Koprom, ki ga bo treba ponoviti. Vse drugem tiru železniškepolitične stranke si prizadevajo in se trudijo, da bi se volitev udeležilo čim več upravičencev....

Tisk Naslov Kdaj je arbitražna klavzula v sporazumih BIT apriori v nasprotju s pravom EU

Zaporedna št.34

Medij; Doseg Pravna praksa; , Slovenija Stran: 40 Površina: 764 cm2


Stran v zbirki:64

Avtor Zoran Skubic

Teme Drugi Tir

Povzetek...njim v nedopustnem neskladju. Sklep Slovenija z infrastrukturnimi projekti res nima srečne roke. Če so zapleti v zvezi z bližajočo (?) se izgradnjo t. i. »odnesli« sedanjega predsednika Vlade, pa nam zapleti v zvezi z izgradnjo drugega tiratrojanskega tunela grozijo, da nam bodo dodatno »odnesli« nekaj desetin milijonov...

Tisk Naslov Od 20. do 26. marca

Zaporedna št.35

Medij; Doseg Pravna praksa; , Slovenija Stran: 47 Površina: 717 cm2


Stran v zbirki:67

Avtor Patricij Maček

Teme Drugi Tir

Povzetek...sklepi ponovno potrdila julija 2015 in februarja 2018, in da bo zagotovljeno spoštovanje slovenskega pravnega reda ter sklenjenih mednarodnih pogodb. . Ministrstvo za infrastrukturo je z Evropsko komisijo doseglo dogovor Drugi tirglede koriščenja ze pridobljenih 44,3 milijona evropskih nepovratnih sredstev za...

9

Tisk Naslov Pozabite Ritten, prihaja SŽ Olimpija!

Zaporedna št.36

Medij; Doseg Slovenske novice; 314.000, Slovenija Stran: 18 Površina: 273 cm2

Rubrika, Datum Finale; 30. 3. 2018

Stran v zbirki:68

Avtor Rok Tamše


Povzetek...sezone nismo vedeli, v kaj se spuščamo, po polovici sezone pa sem na glas napovedal uvrstitev v končnico. V četrtfinalu smo odigrali v velikem slogu proti Olimpiji. Ne glede na to, da smo izgubili polfinalno serijo, smo odigrali SŽna visoki ravni. To so nam potrdili tudi v taboru Rittna,« je bila prva ocena...

Tisk Naslov Juhuhu, volitve so spet tu

Zaporedna št.37

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 5 Površina: 84 cm2

Rubrika, Datum Pisma bralcev; 30. 3. 2018

Stran v zbirki:69

Avtor Miloš Križaj

Teme Drugi Tir

Povzetek...nihče ne bo navedel, kje bo vzel. Takoj podprem predlog, da se teh 24 milijončkov vzame iz malhe škodljivih in nepotrebnih referendumov. Za začetek o , nikogar ne poznam, ki bi vedel, čemu je ta referendum namenjen.drugem tiruTudi sam nimam pojma, za kaj gre. Ali naj bi podpirali na referendumu lenobo zakonodajalcev,...

Tisk Naslov Kdo bo nadziral izvajanje drugega tira?

Zaporedna št.38

Medij; Doseg Svet24; 118.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 78 cm2


Stran v zbirki:70

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...je spremenila sklep o ustanovitvi projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta med Divačo in drugi tirKoprom. Na javni poziv se bodo lahko po novem prijavili kandidati sami, tudi tisti, ki se do zdaj z niso drugim tiromukvarjali, strokovni kriteriji pa bodo ostali enaki. Na prvi poziv, ki gaje objavilo infrastruktumo...

Tisk Naslov Vlada ne bo sodelovala v kampanji

Zaporedna št.39

Medij; Doseg Svet24; 118.000, Slovenija Stran: 4 Površina: 122 cm2


Stran v zbirki:71

Avtor M. K.

Teme Drugi Tir

Povzetek... Tudi Cerar bo sodeloval samo kot državljan. m Vlada ne bo sodelovala V referendumski kampanji o zakonu o

, je včeraj pojasnil premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. Vlada v skladu z odločbo vrhovnega sodiščadrugerh tiruna »tako absurden način« ne more in ne sme...

Tisk Naslov Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji

Zaporedna št.40

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 52 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 30. 3. 2018

Stran v zbirki:72

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek... Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o , je pojasnil premier Miro Cerar, ki opravlja drugem tirutekoče posle. V skladu z odločbo vrhovnega sodišča vlada na »tako absurden način« ne more in ne sme sodelovati...

10

Tisk Naslov PREBLISKI

Zaporedna št.41

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 17 Površina: 40 cm2

Rubrika, Datum Mnenja; 30. 3. 2018

Stran v zbirki:73

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

PovzetekPREBLISKI Ruskemu diplomatu ni treba pokazati vrat, dovolj je, če mu pokažemo jezik. Andrej Kos, Vrhnika Kaj bi o dobrem taktu in oliki ter zdravi politični morali, kaj nismo bridko že spoznali, da lažejo lahko samo »veliki«? Ludvik Kaluža, Škofja Loka Vili Kovačič bo gonil svoje do onemoglosti

Tisk Naslov V referendumski kampanji vlade ne bo

Zaporedna št.42

Medij; Doseg Večer; 96.000, Slovenija Stran: 4 Površina: 51 cm2


Stran v zbirki:74

Avtor STA

Teme Drugi Tir

Povzetek...V referendumski kampanji vlade ne bo Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o , je drugem tiruvčeraj pojasnil premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. Vlada v skladu z odločbo vrhovnega sodišča na "tako absurden način" ne more in ne sme...

Tisk Naslov Maketa ni plačana

Zaporedna št.43

Medij; Doseg Mladina; 56.000, Slovenija Stran: 11 Površina: 118 cm2

Rubrika, Datum 8 dni na teden; 30. 3. 2018

Stran v zbirki:75

Avtor Borut Mekina

Teme Drugi Tir

Povzetek... Ministrstvo zavrnilo račun /Borut Mckina Ministrstvo za infrastrukturo ne namerava plačati makete drugega tiraKoper-Divača, kije stala 133 tisoč evrov, ker bi jo v skladu s pogodbo podjetje Art Rebel 9 moralo izdelati brez podizvajalcev. Kot je znano, sta se na...

Tisk Naslov Manjkajoča vprašanja

Zaporedna št.44

Medij; Doseg Mladina; 56.000, Slovenija Stran: 16 Površina: 394 cm2

Rubrika, Datum Pamflet; 30. 3. 2018

Stran v zbirki:76

Avtor Bernard Nežmah

Teme Drugi Tir

Povzetek...odločno ustvarila sebi naklonjeno javno mnenje. Ergo, minimalna gesta je zdaj ista vsota za medijsko reklamiranje pogledov nasprotnikov aktualne inačice . Ja, videti je noro in absurdno, a to bi bilo demokratično pravično. drugega tiraSo pa medtem mediji nasedli vladi, ki je izvedla domišljeni spin z zloglasno maketo....

Tisk Naslov "Menim, da si slovensko sodstvo zasluži kar dobro oceno"

Zaporedna št.45

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 12Površina: 2.622 cm2

Rubrika, Datum 7. val; 30. 3. 2018

Stran v zbirki:82

Avtor Sijan Pretnar, S. P.

Teme Drugi Tir

Povzetek...sodišča dobro leto. Pred dnevi se je odločno odzval na izjavo predsednika vlade Mira Cerarja na njegov komentar sodbe vrhovnega sodišča glede referenduma o . Florjančič napoveduje, da se bo tudi v prihodnje javno drugem tiruodzval, ko bo ocenil, da je to potrebno. Z njim smo se pogovarjali o delovanju slovenskega sodstva....

11

Tisk Naslov O drugem tiru na referendumu vnovič 13. maja

Zaporedna št.46

Medij; Doseg Manager; 18.000, Slovenija Stran: 4 Površina: 109 cm2


Stran v zbirki:83

Avtor P. SA.

Teme Drugi Tir

Povzetek... POPRAVNI IZPIT Volivci bomo o zakonu o proge Divača-Koper znova odločali 13. maja, je drugem tiru železniškeodločila državna volilna komisija (DVK). Glasovanje na referendumu tako ne bo potekalo skupaj s predčasnimi...

Tisk Naslov Vsebinsko izpraznjena politika

Zaporedna št.47

Medij; Doseg Delo - Svet kapitala; , Slovenija Stran: 13 Površina: 602 cm2


Stran v zbirki:86

Avtor Jože Damijan

Teme Drugi Tir

Povzetek...konjunktura). Prvič, reševanje problema migrantskega vala, ko je bilo tega že konec, z obdajanjem Slovenije z rezilno žico. Drugič, neuspešen začetek gradnje zaradi lastne strateške in operativne nespretnosti. In tretjič, drugega tiraneuspešni poskusi začetkov zdravstvene reforme. Dobro, pozabil sem še na serijske menjave...

Tisk Naslov Marsikje je parkiranje brezplačno

Zaporedna št.48

Medij; Doseg Gorenjski glas - Kranjske novice; , Slovenija Stran: 3 Površina: 836 cm2


Stran v zbirki:89

Avtor Vilma Stanovnik


Povzetek...nekaj obstoječih pa bo nadgrajenih. Za to smo dobili evropska sredstva. Ob tem se želim zahvaliti tudi donatorjem, MOL-u, Elektru Gorenjska, Domplanu, in Eurospinu, ki so prispevali za postavitev postaj. S temSlovenskim železnicampodpirajo naše ukrepe trajnostne mobilnosti in upam, da bo ob lepem vremenu čim več občanov...

POP TV, 24 ur popoldne - 16:33 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 707.266

Trajanje: 01:00

1 / 1

Cerarjeva ponazoritev 29.03.2018, 24 16:33POP TV, UR POPOLDNE, (voditelj): Cerarjeva odhajajoča vlada v ponovljeni kampanji referenduma za drugi tir ne bo sodelovala. Po JANI MUHIČ

sodbah ustavnega in naposled Vrhovnega sodišča, ki je odredilo da se referendum o drugem tiru razveljavi in ponovi glasovanje prav zato, ker je vlada ki je za 97 tisočakov segla v javno blagajno pristransko zagovarjala zgolj stališče za svoj zakon, ne pa tudi proti, je Cerar kot boste videli zelo nazorno pojasnil zakaj njegova vlada v ponovljeni kampanji ne more in ne misli sodelovati. Bo pa, tako premier ob odstopu, v kampanji sodeloval kot državljan in predsednik svoje stranke.

(predsednik vlade v odstopu): To bi pomenilo, da bi jaz kot predsednik vlade šel pred javnost in bi dejal, MIRO CERARprojekt drugi tir je zamišljen in zastavljen transparentno. Z dobro finančno konstrukcijo, ki najmanj bremeni naše davkoplačevalce. In ko povem to kot predsednik vlade, moram stopit na drugo stran, na stran oponentov tega projekta in reči, ta projekt vlade ni dober, slab je. Na tem mestu mene ne boste videli. V taki absurdni zgodbi ne želim sodelovati in zato seveda vlada nikakor ne bo sodelovala v kakršni koli kampanji za drugi tir.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

POP TV, 24 ur popoldne - 16:33 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 707.266 Kazalo

Trajanje: 01:00

12

POP TV, 24 ur - 19:08 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 707.266

Trajanje: 01:00

1 / 1

Cerarjeva ponazoritev 29. 03. 2018, 19:08POP TV, 24UR, (voditelj): Odhajajoča Cerarjeva vlada v ponovljeni kampanji referenduma za drugi tir ne bo sodelovala.JANI MUHIČ

(voditeljica): Ker bi namreč morala po sodbah ustavnega in naposled vrhovnega sodišča tokrat PETRA KERČMARzagovarjati tako stališča za, kot tudi stališča proti, če želi da referendum, oziroma nameniti tudi proračunska sredstva. Premier Miro Cerar je danes zelo, zelo nazorno pojasnil, kako bi bilo to videti, ko se je sprehajal takole med govornicama.

No bo pa, tako premier v odstopu v kampanji sodeloval kot državljan in predsednik svoje stranke. Evropska MUHIČ:sredstva pa kljub zastoju pri zakonu nista ogrožena, pravi komisarka Violeta Bulc. Več Martin Tomažin.

(novinar): Če bi vlada, ki je za prvo pred referendumsko kampanjo za svoj zakon o drugem tiru MARTIN TOMAŽINporabila 97 tisočakov, namenila denar tudi za ponovljeni referendum, bi morala zagovarjati stališča za in proti, kot si to razlaga premier v odstopu.

(predsednik vlade v odstopu): To bi pomenilo, da bi jaz kot predsednik vlade, šel pred javnost in bi dejal. MIRO CERARProjekt drugi tir je zamišljen in zastavljen transparentno, z dobro finančno konstrukcijo, ki kar najmanj bremeni naše davkoplačevalce.

Za tem bi še naprej razlagal prednosti projekta.TOMAŽIN: In ko povem to kot predsednik vlade, moram stopiti na drugo stran, na stran oponentov tega projekta in reči, ta CERAR:

projekt vlade ni dober. Slab je. Na tem mestu mene ne boste videli. In v taki absurdni zgodbi ne želim sodelovati. Zato so na seji sprejeli ugotovitveni sklep, da ne bodo sodelovali v kampanji.TOMAŽIN:

Bom pa sodeloval v tej kampanji sam, kot državljan in kot predsednik Stranke modernega centra in to z CERAR: SMCvso močjo, na kakršenkoli možen in dopusten način.

In tako ne bom ustregel tistim, ki mečejo polena pod noge, je bil oster Cerar. Mislil je seveda na Vilija TOMAŽIN:Kovačiča, ki se je pritožil, ker bo referendum 13. maja in ne skupaj z volitvami. Zato je Kovačič že napovedal pritožbo na rezultat, da bodo navajam »cirkus vrteli do onemoglosti, da se bo neizvajanje zakona podaljševalo.« Bo Slovenija zato izgubila 109 milijonov bruseljskih evrov? Do aprila bi namreč zanje morali zapreti finančno konstrukcijo projekta.

(evropska komisarka za promet): Pri teh velikih koridorskih projektih je v bistvu že kar praksa, da se VIOLETA BULCzaradi različnih političnih situacij stvari zavlečejo, tako da mi imamo fleksibilnost nekaj mesecev.

V praksi to pomeni do jeseni in do takrat pravi Bulčeva, evropska sredstva niso ogrožena.TOMAŽIN:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

POP TV, 24 ur - 19:08 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

13

POP TV, 24 ur zvečer - 22:09 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 707.266

Trajanje: 06:00

1 / 1

Kdo vlada Slovenskim železnicam? 29.3.2018, 24 22.09POP TV, UR ZVEČER,

(voditelj): Danes se je končno potrdilo, kdo v resnici vlada Slovenskim železnicam, ko je v javnost prišel UROŠ SLAKposnetek groženj sindikalista Silva Berdajsa članu sveta delavcev v Slovenskih železnicah potniškega prometa Antonu Škrajnarju. V ozadju pa spopad za prevlado na železnicah, pravzaprav vojni med dvema najvplivnejšima sindikalistoma Berdajsom in Albertom Pavličem. Ta posnetek potrjuje večletne govorice o tem, da je pravi šef železnic pravzaprav Silvo Berdajs, ki je odločal o tem kdo gre in kdo ostane in da sindikati vodijo železnice. Z grožnjami, z zagotavljanjem pozicij za lojalne člane očitno vzdržuje sistem po svoji meri, sistem s 7.400 zaposlenih, ki je v lasti države. Na posnetku, ki ga je objavil Siol in ga boste zdaj slišali, je Silvo Berdajs, ki grozi Antonu Škrajnarju, ker je ta sprva prestopil v njegov tabor, nato pa si je premislil in Berdajs mu je dal jasno vedeti, da to pač ni mogoče.

Silvo, jaz enostavno, jaz sem se odločil in to je samo eni in edini razlog, zakaj bom preklical. Samo ANTON ŠKRAJNAR:zaradi tega, ker mi je pred dvanajstimi leti rešil življenje. Drugače pa čisto nič drugega.

Pa daj, Tone, nehaj no. Pa ne moreš Podpisa itak ne moreš preklicat. Če se boš pa za tole prodal, kajSILVO BERDAJS:naj ti jaz zdaj rečem. Ti meni lahko govoriš, da si preklical podpis. Jaz podpis imam in pelji to zgodbo naprej. Zdaj se pa odloči, kam se boš postavil. Veš kaj ti povem, Tone. Stukal te bom kot psa, razumeš. Vse bom naredil, da te fuknem iz službe, kot psa. Zdaj pa se z Albertom, zdaj pa razmišljaj, kdo te bo bolj. Ali te bo Albert bolj, ali te bom jaz bolj. Podpis tvoj imam. Če se boš zdaj potegnil, te bom stukal kot psa, sam to ti povem. Zdaj imam pa dost, glej. Ker tole je pa poden od podna, pizda ti materna. Ali imaš pičko med jajci, ali med nogami, ali imaš kurac. Ne me jebat, ej, ne me jebat. Kurba al maš jajca al maš pičko med nogami, pizda ti materna. Dost mam tega. Te grožnje, uno, tretje. Petkrat bolj te bom sfukal kot Albert, sam to ti povem, petkrat bolj, lej, zdaj mam pa dost tega. Se opravičujem, ker mi je mal film počil, ampakglej Glej, Tone, se opravičujem, si moj prijatelj, če boš to naredil, te bom sfukal kot psa, to ti pa zdaj povem, zdaj se pa ti odloči, kakor veš in znaš. Albert nima nobenih več Jaz imam pa vse. Zdaj se pa odloči.

Gospod Mes, kako komentirate ta posnetek, te grožnje? Ta pogovor meče slabo luč na cele Slovenske železnice, SLAK:vi ste pa njihov prvi mož.

(direktor Slovenskih železnic): Ja, ko poslušam posnetek, je treba najprej povedat, da je tudi mene kar maloDUŠAN MESsram, da se je to zgodilo v našem podjetju, da je taka komunikacija potekala. Rad bi se opravičil vsem tistim, ki morajo ta posnetek poslušat v imenu železnic, ki mislim, da so v zadnjih letih ogromno naredile na vseh področjih, tudi na področju dialoga s socialnimi partnerji in res si tole ne zasluži, da tak posnetek obstaja in da je tak dialog med predstavniki zaposlenih oziroma med funkcionarji, ker eden in drugi sta funkcionarja v svetih delavcev, ki jih volijo tudi delavci, da to obstaja in da tak posnetek, da se sploh danes o tem debatira.

Glejte, ta posnetek vsebuje tudi grožnje. Po telefonu sem govoril s sindikalistom Berdajsem, ki mi je dejal, ko sem SLAK:ga vprašal, ali bo odstopil, zapustil železnice, dejal, da bo sporočil svojo odločitev po praznikih. Kako pa boste vi ukrepali, ker to je nedopustno, nezaslišano, vsake obsodbe vredno, to se ne sme dogajati leta 2018?

Ta zgodba je malo širši kontekst. Ni samo ta posnetek. Obstaja širši kontekst zadnjega meseca, ki se na železnicahMES:dogaja spor med večjimi sindikati ali pa med sindikati posameznimi in enimi od posameznikov iz sindikata. Tako, da poslovodstvo je v tem primeru zaenkrat pustilo, da se stvari odvijejo, ker sindikati in pa sveti delavcev so voljeni s strani zaposlenih, zakonodaja omogoča avtonomnost teh organov. Po tem posnetku pa sigurno se bodo stvari spremenile.

Kako? Kako boste ukrepali, to nas zanima? Vso Slovenijo zanima, ali boste pustili pa to gledali, ali boste kaj SLAK:naredili?

Glejte, disciplinski postopki bodo uvedeni, so se že začeli. Že pred današnjim dnem, ker ta posnetek je star nekaj MES:dni. Ti disciplinski postopki proti večim, ne samo proti tema dvema, bodo se sprožili in seveda potem

Posledice so lahko tudi odpovedi delovnega razmerja?SLAK: Tudi, seveda.MES:

Ker na tak način ljudje ne morejo funkcionirat, sploh ne v državnih firmah. Samo še to mi povejte za konec, ali ta SLAK:posnetek dejansko dokazuje, da so vsa ta leta in morda tudi sedaj Slovenske železnice obvladovali sindikati in seveda zdaj bodo tudi zaposleni, glede na to da gre, da je gospod Berdajs izvoljen s strani delavcev, bodo tudi zaposleni pokazali. Če ga bodo podpirali, če ne bodo nič storili, pomeni, da pristajajo na grožnje, na izsiljevanje.

Saj pravim, jaz sem presenečen, ker zadnjih, vsaj kar sem jaz tukaj, pet let imamo en korekten odnos in moram rečiMES:, da smo naredili ogromno. Zato sem šokiran, da je tak posnetek oziroma da tak dialog obstaja. Taka praksa je nedopustna in na železnicah se ne bo ponovila. Jasno pa je, za take stvari bo pač treba odgovarjat.

Najlepša hvala, da ste bili naš gost. hvala.SLAK: Prosim.MES:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 06:00

14


Doseg: 707.266

Trajanje: 08:00

1 / 2

Izgradnja tretje razvojne osi 29.3.2018, 24 22.15POP TV, UR ZVEČER,

(voditelj): Kar nekaj velikih sprememb na področju prometa in mobilnosti nas čaka. 1. aprila začne veljati UROŠ SLAKelektronsko cestninjenje za tovornjake, cestninske postaje, za podiranje katerih bomo namenili 45 milijonov evrov, pa bodo počasi začele izginjati in bodo predvsem v prometnih konicah omogočale večjo pretočnost prometa. To naj bi iz smeri avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja, z navezavo na avtocesto pri Celju ter nadaljevanju proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu zagotavljala tretja razvojna os, ki bi Koroško in Velenje tako približala Ljubljani in imela tudi velike gospodarske učinke za Savinsko-šaleško regijo. A tudi pri izgradnji tretje razvojne osi se, tako kot pri gradnji drugega tira, zatika zaradi pritožb nekaterih občin na potek trase. Ob vsem tem se postavlja seveda vprašanje, ali so evropska sredstva, ki bi jih Slovenija lahko dobila za vse te projekte, gre za več kot 100 milijonov evrov, ogrožena. Tudi zato in kaj nas čaka pri razvoju samovozečih avtomobilov, enotnega sistema cestninjenja, Schengena, ene najpomembnejših pridobitev za nas običajne državljane glede na napoved nemškega notranjega ministra, da bo Nemčija razširila in podaljšala nadzor na meji za nedoločen čas, to pomeni, da bi Nemčija dejansko suspendirala Schengenski sistem, je naša gostja evropska komisarka Violeta Bulc. Dober večer.

(evropska komisarka za promet): Dober večer.VIOLETA BULC Gospa Bulc, glede na napoved Nemčije, glede na to, da nas že pregledujejo tudi Avstrijci, bo Schengen sploh SLAK:

zdržal? Glede na to, da je tudi ta ideja evropskega elektronskega cestninjenja temeljila na ideji, da Schengen obstaja, da nas na mejah ne pregledujejo, ampak se čez nje preprosto peljemo.

Schengen je še vedno zelo jasna strateška usmeritev Evropske unije in obstajajo tudi zelo jasna pravila, pod BULC:katerimi se lahko postavi nadzor nad schengenskimi mejami. Nemčija, Avstrija in še nekatere države so te izjeme že izkoristile in obstajajo tudi jasna pravila, v kakšnih primerih se lahko tudi to podaljšuje v naslednjih korakih. Tako da verjamem, da bo tudi Nemčija vsa ta pravila upoštevala.

Poglejte, ravno ta schengen je ena največjih pridobitev za nas običajne državljane. Če pade, bo spet treba čakati SLAK:na mejah. Koliko je potem sploh smiselna uvedba tega elektronskega cestninjenja za avtomobile po vsej Evropski uniji?

Enotno evropsko cestninjenje je izjemnega pomena, predvsem pri tem, da se uporablja enotni standard po celi BULC:Evropi. To je podobno kot z mobilnimi telefoni, da ko se bomo vozili po evropskih cestah bo vnaprej predvidljiv način zaračunavanja, metoda, cene pa še bodo vedno na državah članicah, da se določajo. Seveda po nekih pravilih in v nekih normalnih razmerjih.

Poglejte, uvajamo elektronsko cestninjenje za tovornjake s 1. aprilom. To bo tudi velika sprememba, ker bodo SLAK:končno padle tudi vse te cestninske postaje. Ste zadovoljni s tem, kako se slovenska vlada pripravlja tudi na ukinitev vinjet in elektronsko cestninjenje tudi za avtomobile?

Kot kaže je slovenska vlada naredila vse korake, ki so potrebni in bo pripravljena na to. Zelo pa me veseli, da BULC:imamo sedaj zelo konstruktivne pogovore na nivoju Evropske unije tudi za osebna vozila, ki peljejo v pravo smer in upam,da bomo do leta 2023 imeli tovrstne rešitve tudi za osebna vozila.

Mislite, da je rok 2023 oziroma 2027 res realen za ukinitev vinjet? Slovenci, Avstrijci in še marsikdo se je na to SLAK:navadil. Imate še podporo komisije pri tej ideji?

Poglejte, potrebno je ločiti dva koncepta. Eno je digitalizacija, zaračunavanje in digitalne storitve na cestnem BULC:omrežju, drugo pa je način zaračunavanja. Seveda predlog, ki smo ga oblikovali in ga dali v obravnavo tako parlamentu kot svetu, ni sporen. Moremo pa najti še način, kako se naj postopno ukinejo vinjete in pod kakšni pogoji. Moramo zagotoviti ustrezne rešitve na evropskem nivoju za frekventne uporabnike cest.

Povejte mi kako pomembna je za Slovenijo, pa tudi za širšo regijo, tretja razvojna os. Danes ste tudi sodelovali na SLAK:okrogli mizi. Tam se zaradi protesta občin, oziroma pritožb občin, zaradi trase zatika.

Poglejte, dva sporočila sta zelo jasna iz regije. Prvo, da tretja razvojna os ni samo cesta, ampak je to strateška BULC:usmeritev in strateški razvoj regije, ki pa nujno potrebuje infrastrukturo, da se lahko industrija razvija, da se delovna mestakreirajo in da seveda jasne stvar. Na drugi strani pa seveda treba reševati posamezne, individualne primere, ki so vezani na ljudi, ki so čustveno in seveda tudi fizično prizadeti pri sprejemanju določenih tras. Jaz upam, da bo ustrezen dialog poskrbel, da se tudi to reši.

Poglejte, če se bo pri gradnji drugega tira še naprej tako zatikalo, odlašalo, povejte mi, kakšne posledice ima to SLAK:lahko za Slovenijo in tudi za Luko Koper? Verjetno bodo druge države začele iskati drugo luko in potem bo v bistvu Slovenija postala nek žep.

Poglejte, vsi evropski koridorji, devet koridorjev je treba dokončati, vse je potrebno dokončati do leta 2030, zato BULC:tudi upam, da bo Slovenija izpolnila svoje obljube iz leta 2014 in bo zgradila tisto infrastrukturo, ki je potrebna, da se bo baltsko-jadranski koridor peljal tudi preko Slovenije. V kolikor dolgoročno seveda Slovenija tega ne bo izpolnila, se bodo O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!



Trajanje: 08:00

15


Doseg: 707.266

Trajanje: 08:00

2 / 2

iskale alternativne rešitve. Seveda obstajajo tako preko Italije kot tudi preko Hrvaške. Vendar ta zamuda, ki je nastala zaradi politične situacije in zaradi obravnave sodišča oziroma referenduma, ni tako dramatična, da Evropska komisija ne bi mogla počakati za podpis potrebne pogodbe nekaj mesecev.

Poglejte, Ivo Boscarol za Uber razvija električni letalnik, ki bo rešil težavo v mestnem prometu v ameriških SLAK:velemestih. Manj časa bomo porabili za prevoze, kar je zelo pomembno. Kje je tukaj Evropska unija?

Evropska unija je pravzaprav tukaj še daleč naprej. Mi smo sprejeli, pred kratkim je bil sprejet enotni pravilnik za BULC:varnost v letalskem prometu, ki pokriva tudi uporabo dronov in pa letečih avtomobilov. To bo potrjeno v parlamentu junija in verjamem, da se bo to potem hitro preneslo na lokalni nivo. Hkrati pa smo že v razpisu, ki traja in smo povabili vse različne deležnike iz evropskega prostora, da se prijavijo za projekte, ki bodo testirali tako imenovani urbani aviacijski prostor, ki pa bo namenjen razvoju tako upravljavskih sistemov za urbani aviacijski promet, ki pa bo neposredno namenjen uporabi dronov in pa letečih vozil. Prvi operativni okvir pričakujemo že leta 2019.

Hitro mi povejte, kako pa potekajo testiranja samovozečih avtomobilov in tovornjakov? Predvsem v luči nesreče s SLAK:smrtnim izidom v Arizoni, kjer je Uberjev samovozeči avtomobil zbil peško.

Evropski pristop je malce drugačen. Mi bomo zelo postopno uvajali različne dodatne avtomatizirane funkcije. BULC:Začenjamo s testnimi projekti. Slovenija, Avstrija in pa Madžarska so ravnokar prejšnji teden podpisali tudi projekt o čezmejnem sodelovanju na področju uvajanja samovozečih vozil. Vendar jaz predpostavljam, da bomo videli povezane in sodelujoče vozila do leta 2030 kot del mešanega prometa. To pomeni, da bo čedalje več funkcij na avtomobilih oziroma vozilih, ki bodo že šli v smeri avtomatizacije, polne avtomatizacije pa ne pričakujem pred letom 2050.

Povejte, predstavili ste tudi projekt vojaške mobilnosti, ki bi naj povečal evropsko varnost. Evropa je zaradi SLAK:terorizma, zaradi vseh dogajanj v svetu, zelo nevarna. Kaj je bistvo tega projekta.

Bistvo projekta je, da v tej prvi fazi analiziramo stanje in natančno presodimo, kateri infrastrukturni deli so primerni BULC:za premike vojaških vozil, da pregledamo jasno vse regulativna pravila, ki obstajajo. Po prvem pilotskem projektu že vemo, da obstajajo težave pri prevozu nevarnih snovi, da obstajajo težave pri začasnem uvozu in izvozu, ki je nujno potreben. In seveda še dodatni diplomatski izzivi. Do konca tega leta 2018 morajo države članice narediti seznam potreb in pa posebnih zahtev, potem pa do junija naslednje leto s kolegico Mogherinijevo pripraviva natančno analizo in prioritiziran seznam projektov, ki so nujno potrebni za to, da se tovrstni premiki lahko izvedejo.

Najlepša hvala za ta pojasnila in informacije.SLAK: Tudi vam.BULC:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 08:00

16

Planet TV, Danes - 18:08 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 425.639

Trajanje: 01:00

1 / 1

Spopad na Slovenskih železnicah 29.3.2018, 18:08PLANET TV, DANES,

(voditelj): V Slovenskih železnicah sta se grdo sprla nekdaj prva zaveznika, ki sta veljala za sivi TOMAŽ BRATOŽeminenci v ozadju in neformalna šefa največjega državnega podjetja. Gre za obračun med predsednikom sveta delavcev Silvom Berdajsem in nekdanjim delavskim direktorjem Albertom Pavličem. Berdajs, ki naj bi Pavliča spodnesel iz položaja, ga zdaj reže še v sindikatu. Tisti, ki mu zavrnejo pomoč, pa so deležni groženj. Tole je posnetek telefonskega pogovora, kjer Berdajs grozi članu sindikata, ker je podprl Pavliča.

(Svet delavcev Če se boš zdaj potegnil, ker te je un ku**c klical, pi**a ti ma**a, ej. Ne me je**t, ej, SILVO BERDAJS SŽ):ne me je**t. Ku**a al maš jajca al maš pi**o med nogami, pi**a ti ma**a. Dost mam tega. Te grožnje, uno, tretje. Petkrat bolj te bom sf**l kot Albert, sam to ti povem, petkrat bolj, lej, zdaj mam pa dost tega. Se opravičujem, ker mi je mal film počil, ampak glej Glej, Tone, se opravičujem, si moj prijatelj, če boš to naredil, te bom sf**l kot psa, to ti pa zdaj povem, zdaj se pa ti odloči, kakor veš in znaš.

Ves pogovor in ozadje spopada na Slovenskih železnicah razkrivajo kolegi na Siol.net.BRATOŽ:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Planet TV, Danes - 18:08 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

17

TV Slovenija 1, Dobro jutro - 07:01 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 418.920

Trajanje: 01:00

1 / 1

Se bo vlada distancirala od referendumske kampanje?

1, 29.3.2018, 7:01TV SLOVENIJA DOBRO JUTRO, Vlada, ki opravlja tekoče posle bo na današnji seji med drugim odločala o predlogu ministrstva za DAVID URANKAR:

infrastrukturo, naj ne sodeluje v referendumski kampanji pred ponovljenim glasovanjem o zakonu o drugem tiru. Na ministrstvu namreč menijo da je absurdno, da bi morala vlada zagovarjati tudi stališče proti zakonu, ki ga je sama pripravila. Sodelovanje vlade v lanski kampanji pred referendumom o zakonu o drugem tiru je privedlo do razveljavitve izida septembrskega referenduma, to odločitev vrhovnih sodnikov pa je premier Miro Cerar označil za kapljo čez rob in nekaj ur po razglasitvi sodbe odstopil s položaja.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

TV Slovenija 1, Dobro jutro - 07:01 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

18

TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:10 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 418.920

Trajanje: 03:00

1 / 1

Cerar v boj za drugi tir 1, 29.03.2018, 19.10TV SLOVENIJA DNEVNIK,

(voditeljica): V referendumski kampanji pred ponovnim glasovanjem o zakonu o drugem tiru seELEN BATISTA ŠTADERnapoveduje spopad dveh državljanov, Mira Cerarja in Vilija Kovačiča. Predsednik vlade se še vedno ni sprijaznil z odločitvijo Vrhovnega sodišča, da je vlada vodila nedopustno enostransko kampanjo, za katero si je namenila 97.000 proračunskih sredstev. Ponovljeno glasovanje bo 13. maja.

(novinar): Vlada je sklenila, da že po odločitvi Ustavnega sodišča ne more sodelovati v kampanji kot DEJAN LADIKAnjena organizatorka, zato se bo v bitko za najpomembnejši projekt odhajajoče vlade, premier Cerar podal kot državljan in predsednik SMC-ja.Dr. (predsednik vlade): In to z vso močjo, na kakršenkoli možen in dopusten način, da bom državljanke in MIRO CERARdržavljane še enkrat prepričal, da gredo na referendum in da še enkrat potrdijo to odločitev vlade, ki je pomembna za Luko Koper, za Slovenske železnice, za slovenska podjetja.

Odločitev Vrhovnega sodišča, da vlada med kampanjo javnosti ni obveščala stvarno, celovito in transparentno, LADIKA:bo pravnika Cerarja še dolgo skelela. Nemogoč položaj je na tiskovni konferenci celo uprizoril. Kot je pokazal bi moral kot predsednik vlade po zagovarjanju projekta stopiti še na stran nasprotnikov.Dr. In reči ta projekt vlade ni dober, slab je. Na tem mestu mene ne boste videli in v taki absurdni zgodbi ne CERAR:želim sodelovati.

Pobudnik referenduma Vili Kovačič se je zaradi novega datuma glasovanja 13. maja, ki torej ne bo hkrati z LADIKA:volitvami, že pritožil na Vrhovno in Ustavno sodišče. Za zdaj pravi, da bo v kampanji pogojno sodeloval, a je že razkril kako bi se je lotil.

(Davkoplačevalci se ne damo): Začel bi z maketo in končal bi z maketo. Maketo rdečo, označbo vladnega VILI KOVAČIČenojnega tira in zeleno označbo našega dvojnega tira.

Referendumska opravila bodo prihodnji teden spet na prvem tiru.LADIKA:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 03:00

19


Doseg: 418.920

Trajanje: 02:00

1 / 1

Tretja razvojna os 1, 29.03.2018, 19.32TV SLOVENIJA DNEVNIK,

(voditeljica): Prebivalci Koroške in Saleške doline že več desetletij čakajo na sodobno cesto, ki ELEN BATISTA ŠTADERbo okoli 130.000 prebivalcev povezala z Osrednjeslovensko regijo. Predsednik vlade Miro Cerar je z ekipo popoldne v Velenju predstavil projekt, ki se je po dolgih letih le premaknil z mrtve točke.

(novinarka): Gospodarstveniki Savinjsko-Saleške regije so jasno in glasno poudarili, da tretja razvojna os KATJA GOLEza gospodarstvo ostaja projekt številka ena.

(predsednik Gospodarske zbornice Slovenije): In veselimo se, da so narejeni določeni koraki bili v BOŠTJAN GORJUPobdobju te vlade. Je pa potrebno sedaj biti tudi moder, da se vsi procesi priprave na začetek gradnje izpeljejo na vseh področjih.

Projekt tretje razvojne osi, ki je trenutno v fazi pripravljalnih del, je prispevek razvoja našega gospodarstva in boljšiGOLE:prometni varnosti, je poudaril predsednik vlade, dr. Miro Cerar.Dr. (predsednik vlade): Štejem da je to eden najpomembnejših projektov za državo, ki ga vzporejam z MIRO CERARdrugim tirom.

Denar za financiranje projekta je zagotovila Družba za avtoceste, del sredstev pa bomo črpali z evropskih skladovGOLE:.

(evropska poslanka za promet): Prihaja obdobje 20-26 in v tem obdobju bo vzhodni del Slovenije še VIOLETA BULCvedno upravičen do kohezijskih sredstev in seveda je pomembno kako bo Republika Slovenija planirala svoje naložbe oziroma projekte tudi za to naslednjo obdobje.

Tretjo razvojno os, ki bo Savinjsko, Šaleško in Koroško regijo povezala s centrom države in evropskim GOLE:avtocestnim omrežjem, naj bi dokončali leta 2023.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 02:00

20

TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 418.920

Trajanje: 55:00

1 / 10

Zadnji dnevi raja odhajajoče vlade 1, 29.03.2018, 3 - 20.00TELEVIZIJA SLOVENIJA STUDIO TARČA,

(voditeljica): V Tarči zadnji dnevi raja odhajajoče vlade. Posli mirujejo, ministri kadrujejo. Dober večerERIKA ŽNIDARŠIČ. Zmanjševali bomo politične vplive na kadrovanje, in jih nadomestili z mehanizmi, ki bodo zagotavljali razporejanje sposobnih ljudi na prava mesta. Kar ste slišali je zaveza iz koalicijske pogodbe. Objava prostih delovnih mest v zadnjem obdobju pa govori sama zase. V javni upravi mrzlično iščejo izkušene uradnike, svetovalce, višje svetovalcev, sekretarje, podsekretarje, zaposlujejo tudi v državnem 2TDK-ju. Medtem ko vlada pakira kovčke, išče parkirišče za zveste kadre. V Studiu Tarče, koalicija in največja opozicijska stranka, Zdravko Počivalšek, Karl Erjavec, Matjaž Han, Vinko Gorenak in predsednik KPK-ja Boris Štefanec o zaposlitvah lojalnih kadrov pet minut pred dvanajsto. Slišali boste imena poslancev inuradnikov, ki so jim službe za nedoločen čas v javni upravi ali državnih podjetjih, že priskrbeli. Za zveste kadre so sicer dobro poskrbele tudi nekdanje vlade, če ne drugače, službo receptorke v fitnesu. Jure Brankovič.

(novinar): Poln fascikel, poln zavrnitev.JURE BRANKOVIČ (nekdanji poslanec in Pravzaprav niti ni težko, za Pukšiča je bilo nemogoče dobiti v treh letihFRANC PUKŠIČ SLS SDS):

kakršnokoli javno službo. Pripoveduje Franc Pukšič. Podobno neposreden kot nekoč v poslanskih klopeh:BRANKOVIČ:

(17. december 2013): verjetno ni držal roke gor, da bi vas vprašal, ali sme na wc.FRANC PUKŠIČ Je še danes kot eden redkih prelomil zavezo molka o zaposlovanju po politični liniji. Ne samo v državni BRANKOVIČ:

upravi, njegov poslanski kolega tudi v državnem podjetju. Dogovoril se je, da tisto leto dni vzame nadomestilo, potem pa pride v službo. Enostavno.PUKŠIČ:

Če se spomnite športnice Alenke Biker, ste gotovo pozabili, da je bila kot poslanka ob delitvi stranke BRANKOVIČ:Zorana Jankovića do konca zvesta svojemu predsedniku.

(28. april 2014): Ja ostajam članica Pozitivne Slovenije in ostajam članica Poslanske skupine Pozitivne ALENKA BIKERSlovenije, tako, da ne ne grem nikamor.

Po volitvah podobno kot vsi iz Pozitivne Slovenije, v parlament ni prišla. Tako je po podatkih državnega BRANKOVIČ:zbora najprej do 2. februarja 2015 prejemala nadomestilo. Takoj naslednji dan 3. februarja je bil objavljen javni razpis za mesto receptorke v Zavodu Tivoli. Tam je bila izbrana in se nato z novo sistemizacijo prelevila v strokovno sodelavko zavoda pod okriljem občine, ki jo vodi Zoran Janković. Poslanec in minister Andrej Vizjak je nadomestilo ob koncu SDSmandata črpal tri mesece, nato je bil Vizjak, ki je veljal za lobista savskega energetskega lobija, za nedoločen čas zaposlen v državni družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi. Pravilo velja za levico, so pa tudi izjeme, se strinja Pukšič.

Nekateri ja, saj so bili mogoče tudi nekoliko bolj mehki, ko smo mi bili na oblasti, (nerazumljivo).PUKŠIČ: In aktualen mandat, nekdanja poslanka in državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu BRANKOVIČ: SMC

Margareta Guček Zakonjšek je postala nova direktorica celjske bolnišnice. Danes še vedno aktivno poslanko največje vladne Tanjo Cink je vlada imenovala za direktorico Varstveno delovnega centra Nova Gorica. Ne od danes, temvečSMCna zalogo od junija 2018 naprej. Vedno pravilna izbira, pravi Pukšič.

Kandidat z diplomo PUKŠIČ: SMC. Ne samo poslanci, ministrica za zdravje Milojka Kolar je mandat vezano tiskovno predstavnico zaposlila zaBRANKOVIČ:

nedoločen čas na ministrstvu. Tik pred koncem mandata, je objavilo razpise za sedem višjih uradniških, tudi sekretarskih delovnih mest. Po naših informacijah že oddanih prijateljem SMC-ja. Med njimi tudi Barbare Tiselj, ki je v Celju kot predsednica razpisne komisije nastavila direktorico bolnišnice, poslanko SMC-ja. Na ministrstvu imen niso želeli potrditi, saj so trenutno vsi postopki izbire javnih uslužbencev, tajni, ker so še v teku. Marjeta Kuhar iz Gibanja, ki je vzelo pod drobnogled težave zdravstva, je ogorčena.

(Gibanje skupaj naprej): Kot je slišati so to zaposlitve iz kabineta oziroma iz določenega časa na MARJETA KUHARnedoločen čas, se mi zdi v koncu mandata nedopustno, ker tudi nehigienično.

Minister za javno upravo je odločen:BRANKOVIČ: (minister za javno upravo): Če se to dogaja, potem je za vsakega tega človeka možno vprašati, BORIS KOPRIVNIKAR

kdo je za uradniško delovno mesto kandidiral, ker je bil javni razpis in zakaj je bil ta človek izbran in kje izkazuje svoje največje kvalitete. Če to zna tisti, ki ga je zaposlil, tudi obrazložiti, potem zame taka zaposlitev ni sporna.

To se dogaja, kaže štiri leta stara analiza komisije za preprečevanje korupcije. Februarja 2014 je pokazala BRANKOVIČ:trende, od 428 zaposlenih, ki so jih politiki pripeljali mimo razpisov v kabinete, jih je nato 171 končalo med dobro zaščitenimi redno zaposlenimi uradniki. Vrhunci zaposlovanja se dobro pokrijejo z odhodi vlad. Prvi očiten skok v zadnjih

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 55:00

21


Doseg: 418.920

Trajanje: 55:00

2 / 10

dneh prve vlade Janeza Janše. Največ 16, prav zadnji mesec mandata. Podoben skok februarja 2012, ko je mandat zaključeval Borut Pahor. Nato tretji skok ob zaključku drugega mandata Janše februarja 2013. Tudi Koprivnikarja sprašujejo, ali lahko poišče takšnim pravim kadrom zaposlitve.

Seveda sprašujejo ljudje na tak način, ampak moj odgovor je vedno enostaven. Če si se v svojem delu KOPRIVNIKAR:tudi v času ko si prišel z mano na ministrstvo, izkazal kot vrhunski kader, potem te bodo v službah, kjer se delovna mesta menjajo, želeli imeti. Če pa se nisi izkazal kot vrhunski kader, je pa prvič moje vprašanje, zakaj sem te pripeljal s sabo, nikakor pa ni moja odgovornost, da ti iščem službo.

Matevž Frangež je bil poslanec. Ko ni bil izvoljen, so zanj poskrbeli s službo v kabinetu predsednika vlade BRANKOVIČ:Mira Cerarja.

(nekdanji poslanec No vprašanje če je izraz poskrbeti, pravilen. V državi in politiki so različni MATEVŽ FRANGEŽ SD):izzivi in delo je potrebno opraviti in verjetno je smiselno neko delo zaupati nekomu, ki ima bom rekel s tem delom izkušnje.

Pravi Frangež, ki je sam kabinet zapustil ter z nekdanjim direktorjem Večera Juretom Štrucom ustanovil BRANKOVIČ:podjetje Zgodba. Kot je razvidno iz Supervisorja, sta hitro začela poslovati z Občino Murska Sobota, ki jo vodi župan SD-ja. Kmalu je podjetje dobilo še posvetovalne posle z Občino Ptuj in Ministrstvom za okolje. Skupaj 132 tisoč evrov v treh letih.

Niti v enem primeru ni bilo tako, da bi recimo politika ali pa stranka sodelovala pri ustvarjanju nekih priložnostiFRANGEŽ:.

Kot pravi, so si večino poslov izborili na trgu, le manjši del v delu z javnim sektorjem. Strinja pa se, da je BRANKOVIČ:kadrovanje, vedno svojih, škodljivo.

Če se stvari začnejo vrteti, bom rekel, v zaprtih krogih, slej ko prej pride do tega, da se sistemi pravzaprav FRANGEŽ:izrodijo.

To se v zdravstvu že dogaja, so prepričani v Združenju skupaj naprej.BRANKOVIČ: Naše prepričanje je, da morajo menedžment v bolnišnicah in javnih zavodih začeti sestavljati strokovni kadri, tistiKUHAR:

, ki se spoznajo, ne da se sprehajajo iz enega v drugo ministrstvo ali pa enega zavoda v drug. V letošnjem letu v treh mesecih je vlada odobrila več kot 200 dodatnih zaposlitev. Največ v policiji za BRANKOVIČ:

varovanje meje in v pravosodju za delo v zaporih. Med njimi pa tudi številna uradniška delovna mesta, tudi najvišja, kot v primeru ministrstva za zdravje. Vlada torej popolnjuje uradniška delovna mesta, tik pred koncem mandata.Vlada lahko skrbi, da se število zaposlenih ohranja v okvirih, zato imamo kadrovski načrt, zato imamo točno določene kvote. Koga pa na ta delovna mesta, ali so nova ali pa so redne menjave, ki se dogajajo v času celotnega mandata, nekdo zaposluje, to je pa odgovornost tistega, ki zaposluje.

Nekdanji poslanec Franc Pukšič je prepričan, da je vstopnica v državno službo še vedno politična BRANKOVIČ:izkaznica, vendar prave barve v danem trenutku.

Ja, saj sem vam rekel, 100 procentno ali ali povejte mi za enega poslanca, ki...bivšega PUKŠIČ: SMC DeSUS SD,poslanca, ki nima službe iz teh političnih strank.

Vrtiljak se vrti naprej. Tudi te dni po ministrstvih. Namesto, da bi pakirali kovčke, parkirajo svoje kadre na BRANKOVIČ:državne stolčke.

Gospod Počivalšek, posli na ministrstvih miruje, vlada opravlja tekoče posle. S polno paro pa se iščejo ŽNIDARŠIČ:svetovalci, višji svetovalci, sekretarji, podsekretarji, analitiki. Kaj se dogaja? Ali začenjate kakšne nove projekte?

Najprej dober večer vsem gledalcem. Moram povedati, da ne drži ne prvo, ne drugo. ZDRAVKO POČIVALŠEK (SMC):Posli ne mirujejo. Vlada aktivno dela in misli dokončati vse tekoče posle do volitev oziroma do izvolitve nove vlade. Drugič, podatki, ki ste jih omenili, so, kar se mene tiče, zavajujoči. Treba je povedati, da v državni upravi, v času mandata te vlade, ni prišlo do povečanja, ampak zmanjšanja za pol procenta. Res je tudi, da je v desetletnem obdobju, so vse vlade zmanjšale število zaposlenih v državni upravi iz 34 tisoč na 30.656 zaposlenih in tukaj se ni zgodilo nič pretresljivega in mislim, da se tudi nič pretresljivega ne dogaja.

Ampak ni težava gospod minister...ŽNIDARŠIČ: Če hočete za moje ministrstvo, lahko povem, da sem ga prevzel z 214 zaposlenimi za nedoločen čas in POČIVALŠEK:

da mandat končujem z 214 zaposlenimi za nedoločen čas. O kvotah o katerih ste govorili pa v prispevku, je pa treba pošteno povedati, da gre za 215 novih kvot, od katerih je več kot polovica zaposlitev policije na državni meji zaradi varovanja Schengena po zahtevi Frontexa....

Ampak gospod minister, se opravičujem ja...ŽNIDARŠIČ: Mi smo življenjsko odvisni od tega, da obranimo Schengen, na severni meji nam nabijajo kontrole in mi POČIVALŠEK:

želimo na koncu koncev je policija imela zahtevek za 300 novih delovnih mest, ne gre za nobeno birokratsko mesto, ampak pri teh 214 oziroma 215 novih razpisanih kvotah, o katerih je govoril kolega minister, gre za konkretna delovna mesta za varovanje...

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 55:00

22


Doseg: 418.920

Trajanje: 55:00

3 / 10

Ampak vi ne zaposlujete policistov. Spraševala sem vas za sekretarje, podsekretarje, svetovalce tik pred ŽNIDARŠIČ:koncem mandata, ko bo prišel na ministrstvo...

Tega ni, poglejte tega ni...POČIVALŠEK: No na vašem ministrstvu jih imate šest takšnih delovnih mest, zdajle tik pred zdajci, to sem...ŽNIDARŠIČ:

Nobenega novega delovnega mesta nimamo. Še enkrat vam ponavljam, 214 sem jih prevzel, 214 jih bomPOČIVALŠEK:predal. Če pa vi govorite o mojem kabinetu, ki je bil večino mojega mandata, imam pravico do pet takih mest, nezapolnjenih, tudi v tem trenutku imam eno na porodniški, ne bo nihče od teh prešel v stalno zaposlitev. Vse zaposlitve, ki jih jaz na mojem ministrstvu delam, so zaposlitve zaradi nadomestila upokojitev, skratka normalne fluktuacije. Niti enega novega delovnega mesta ni.

Gospod Gorenak, se strinjate s tem, normalna fluktuacija ali vendarle zaposlovanje zaslužnih kadrov?ŽNIDARŠIČ: Dobre večer. Jaz mislim, da sem vas prav razumel, da ste rekla, da gre za vprašanje DR. VINKO GORENAK (SDS):

zaposlovanja v kabinetih, a ne. Glejte, jaz vam bom odgovoril v skladu z načelom pometi pred svojim pragom. Jaz sem leta 2012 sprejel 18 uslužbencev kabineta od gospoda Zalarja. Zmanjšal sem to število na sedem, od tega so bili trije...jih je bilo kar nekaj zaposlenih na to zaupanje. V času ko smo vedeli, da bomo odšli, zaposlitev ni bilo, ni bilo.

Ampak iz tistega grafa, ja...bomo zdaj še enkrat videli samo preden boste nadaljevali, se pravi ob koncu ŽNIDARŠIČ:prve in druge Janševe vlade, pa (prekine posnetek) takšne zaposlitve, ki so se zgodile torej iz določenega čas na zaposlitve za nedoločen čas.

No 12...DR. GORENAK: To so tile vrhovi, ki jih vidimo.ŽNIDARŠIČ:

12, kot vidite. Jaz govorim pa o meni. Zaposlil sem eno osebo, ki je bila prej izven, ampak pred tem na DR. GORENAK:mesto generalne sekretarke. Dve osebi, ki sta pa bili v sistemu že prej, vsi ostali, ki so bili na zaupanje, so odšli z menoj vred.

Gospod Štefanec, je to higienično, po vašem mnenju, zaposlovanje teh ljudi na mesta tik pred koncem ŽNIDARŠIČ:mandata?

(predsednik Komisije za preprečevanje korupcije): Torej ocena komisije za preprečevanje korupcije, BORIS ŠTEFANECki jo pravzaprav danes predstavljam in vsem seveda želim dober večer, je da se tudi ta vlada, ki odhaja, ni mogla znebiti skušnjave, kako rešiti nekatere svoje kadre. In ravno zaradi tega, je komisija, senat komisije sprejel sklep, da bo vzel pod drobnogled to kar se dogaja. Uveljavili bomo standarde, ki jih je omenjal doktor Koprivnikar. Torej minister Koprivnikar, ko je navajal, katere zaposlitve so eventuelno upravičene in so strokovne. Bi pa povedal takole, vlada, ki odhaja je 22. februarja letos sprejela sklep na svoji seji, to je bilo na 169. seji, da mimo ali pa ob skupnem kadrovskem načrtu, ki ga imavlada, napravi izjeme in zaposli 68 novih zaposlitev oziroma pridobi zaposlitev 68 novih zaposlitev v najožji upravi državni,se pravi v ministrstvih, ker je pred mano govoril tudi minister za gospodarstvo, sicer lahko rečem seveda, da je on med tistimi, ki so „najbolj pridni“. Torej na ministrstvu za gospodarstvo se predvideva zaposlitev dveh uslužbencev, ampak poudarjam mimo kadrovskega načrta, seveda z izjemo, ki jo dovoljuje zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije,ki govori o tem, da lahko vlada sprejme sklep, da se ob izjemnih primerih poveča število zaposlenih ne glede na kadrovskinačrt za 0,7 procentov in to vlada dela.

Gospod Štefanec kako pa komentirate to, da je ta sklep sprejela vlada v kateri sedi tudi gospod Klemenčič, ŽNIDARŠIČ:vaš predhodnik, ki je v tej analizi, ki jo zdaj tukajle vidimo, ugotovil nehigienično, nedopustno kadrovanje tik pred koncem mandata? Zdaj seveda gospod Klemenčič na tej seji vlade, ki je sprejela sklep, ni sedel, ampak pretirano se pa tudi ni potem upiral temu.Torej jaz seveda se ne bi rad skliceval spet na gospoda Klemenčiča, ker itak v javnosti že obstaja nekak neka zgodbica med Klemenčič in predsednikom komisije sedanjim. Lahko pa rečem, da seveda ministri sedanje vlade, so med drugim sprejeli tudi etični kodeks, kjer so sami določili standarde po katerih bodo ravnali. To kako zdaj ravnajo, je v nasprotju s temi standardi.

No gospod Han, ste povozili standarde, koalicijsko pogodbo?ŽNIDARŠIČ: Zdaj dober večer. Jaz nisem sedel na vladi, sedimo pa pred koalicijo pred vlado, koalicija velikokrat MATJAŽ HAN (SD):

na sestanku. Pa ne bom zdaj šel v tiste sestanke, kaj mi govorimo na tej koaliciji, vendar dve stvari pa se pojavljajo v zadnjih mesecih pri tej vladi. Nehigiena pri zaposlovanju, to se z vami strinjam in druga nehigiena pri sprejemanju zakonodaje. Mi mislimo, gospod Cerar je enostavno odstopil od funkcije in če je odstopil, se nekateri predvsem v največji vladni stranki obnašajo kot da bodo še vladali najmanj pol leta oziroma leto dni. Zato je potrebno imeti neko higieno tako pri sprejemanju zakonodaje, da ne bomo naredili minusa za naslednje vlade in tudi pri zaposlovanju. Kakor smo se mi v naši stranki pogovarjali, naši ministri so dobili jasno navodilo, da nobenega, ki so prišli z ministri na zaupanje, ne bodo zaposlili za nedoločen čas.

Seveda so pa vaši ministri pred tem tudi sklep sprejeli. To je nekoliko dvolično, da po eni strani...ŽNIDARŠIČ: Absolutno. Zdaj pa še nekaj, bi jaz rad samo eno stvar povedal, kar se tiče moje politične higienične, ker sem vedelHAN:

, kaj se boste danes pogovarjali, sem šel jaz glede na to, da je danes biti popularen župan in če si župan, si lahko

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 55:00

23


Doseg: 418.920

Trajanje: 55:00

4 / 10

predsednik vlade, sem jaz šel gledat kaj sem jaz delal kot župan. Jaz imam tule štiri zapisnike, ko sem bil župan Radeč, samo na kratko govorim o politični higieni....

Ja na kratko prosim...ŽNIDARŠIČ: Na kratko. Leta 2010 pred koncem prvega mojega mandata, bi morali v Radečah dati občinski svet in jaz bi morali HAN:

na novo podaljšati direktorju Komunale službe, direktorju javnega zavoda kulturni dom in direktorju javnega zavoda zdravstveni dom. Jaz sem predlagal na tej seji pol leta pred tem imenovanjem, da sprejmemo sklep, da se vsem tem direktorjem imenuje čez volitve v.d.-vo in da naj novi župan oziroma novi občinski svet da poln mandat in to smo sprejeli soglasno v Občini Radeče vse stranke.

Gospod Počivalšek...ŽNIDARŠIČ:HAN:...pa še en stavek...

Ja.ŽNIDARŠIČ: Jaz sem videl tamle gospoda Vizjaka s tisto halo. Eno stvar se bomo pa morali v tej Sloveniji vendarle naučiti, če si HAN:

bil minister v kakršnikoli vladi, imaš neke kompetence, in da minister, ki ima neko stroko, če se zaposli v neko državno firmo, jaz mislim, da je to tudi ok, s tem bomo dobili tudi dobre kadre.

Ampak gospod Han, ne govorimo samo o ministrih, tudi drugih uradnikih, poslancih.ŽNIDARŠIČ: Poslancih, seveda...HAN:

Recimo na mestu direktorice celjske bolnišnice, ste se prerivali skupaj s SMC-jem recimo.ŽNIDARŠIČ: Težko je dobiti službo...No jaz ne vem kateri se je prerival, ampak ne bi rad okoli zdravstva, tam je gospa Milojka HAN:

svoje naredila. Ne okrog zdravstva, ampak potem se pa sprašujemo kakšne direktorje imamo, kakšne menedžerje...ŽNIDARŠIČ:

Ja se strinjam, ampak gospa je bila ministrica.....kaj je bila...državna sekretarka, poslanka, zdaj je pa direktorica, seHAN:pravi mali superman.

Ampak tudi vi ste seveda svojega kandidata imeli za mesto direktorja Celjske bolnišnice.ŽNIDARŠIČ: Gospa moja, samo eno stvar, mi imamo...glejte, jaz še enkrat pravim, politična izkaznica ne sme biti breme, da se HAN:

lahko kam prijaviš. Ne sme biti pa tudi prednost. Mi živimo v demokratični državi. Dobro. Samo ne sme biti pa tudi prednost. Ja gospod Gorenak, potem pa gremo gospod Počivalšek.ŽNIDARŠIČ:

Čisto en stavek. Poglejte, v tujini je situacija jasna. Poslanec bo dobil recimo v Nemčiji 10, 20, 30 DR. GORENAK:ponudb za službe. Pri nas je obratno. In to, da je Vizjak dobil službo, je nekaj povsem čisto normalnega. Res pa je, vi ste očitala gospodu Hanu, da so tudi oni imeli kandidata. Tudi tisti kandidat je bil boljši od kandidatke, ki je politična oseba, ki je bolnico videla od znotraj.No on dela na zdravstvu, je dohtar....samo to, da ima težavo, da je član Socialnih demokratov, hvala bogu, da je.

Ja seveda. Ta je pa videla bolnico nazadnje, ko se je tam rodila verjetno.DR. GORENAK: Gospod Počivalšek.ŽNIDARŠIČ:

Glejte, najprej se je treba vprašati ali takrat ko vstopiš v politiko pa ko greš iz politike, da si pozabil vso POČIVALŠEK:strokovnost. A se hecamo? A nekdo, ki je bil v politiki, ne more iti nazaj v gospodarstvo? A hočete povedati, da jaz ko bom končal ta mandat, ne morem iti nazaj za neko delovno mesto v gospodarstvo?

Ne gospod Počivalšek, zdaj govorimo ali so razpisi...ŽNIDARŠIČ: Bom odgovoril...POČIVALŠEK:

ŽNIDARŠIČ:...se opravičujem, samo, da to povem, da so razpisi...da so vsi v enakopravnem položaju, ko gre seveda za udeležbo na razpisih, ali vsi lahko dobijo službo ali ne, ali pa so ti razpisi prirejeni zgolj za ene ljudi, ki so zvesti strankam?To je problem.

Glejte, najprej o konkretnem vprašanju. Še enkrat ponavljam, da trdim odgovorno, da ko greš v politiko, POČIVALŠEK:da nisi vso strokovnost pozabil. Pač nekdo, konkretno se je gospa Guček odločila, da ne bo več v politiki, je šla od tukaj v gospodarstvo, se od tam prijavila, jaz osebno jo ocenjujem za strokoven kader. Na koncu koncev sem nekaj časa delal z njo, imenoval jo je svet zavoda, ni je imenovala vlada, nisem je imenoval jaz kot minister in verjamem, da se je tudi v politiki nekaj naučila. To pomeni, ali pa hočem povedati, da tudi če si v politiki, imaš pravico delati nazaj v gospodarstvu. To je prva stvar. Druga stvar pa, da si se v politiki tudi nečesa naučil. Jaz za sebe lahko rečem, da mislim, da znam zdaj več in da bom v gospodarstvu upam, da boljši kot sem bil prej.

No gospod Erjavec, torej najboljši kader prihaja iz politike, kaj pa vi pravite?ŽNIDARŠIČ: No kar se tiče zaposlovanja v državni upravi, mislim, da je neokusno, če je vlada v odhajanju,KARL ERJAVEC (DeSUS):

da razpisuje in da izbira pač kandidate. Upam, da so javni razpisi tudi korektno potem izpeljani. Moram pa reči, da smo februarja na seji vlade sprejeli pač dodaten sklep o dodatnih zaposlitvah, zato ker na določenih področjih dejansko primanjkuje strokovnjakov in pa tudi uradnikov. Na primer za policijo je povsem jasno, da tukaj imamo manjko....

Dobro, ampak ne govorimo seveda...govorimo zdaj o uradnikih...ŽNIDARŠIČ: Govorimo, ampak seveda v to kvoto o kateri govorite, da je birokratska.POČIVALŠEK:

Vsekakor ja, to smo tudi povedali.ŽNIDARŠIČ:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 55:00

24


Doseg: 418.920

Trajanje: 55:00

5 / 10

Bi pa rad to povedal, tisti trenutek ko je pa predsednik vlade odstopil, bi bilo pa prav, da se zamrznejo vse ERJAVEC:zaposlitve in za ministrstvo za zunanje zadeve, mi smo dobili dovoljenje za sedem zaposlitev. Mi ne bomo objavili razpisa,počakali bomo na volitve, da pride nova vlada in potem naj oni pač ta razpis peljejo v okviru svojih pristojnosti.

Ste pa v DeSUS-u tudi že prej poskrbeli za svoje kadre, torej zaposlili ne vem v domovih za starejše, ŽNIDARŠIČ:Slovenski državni gozdovi...?

Jaz nimam kaj dosti za poskrbeti, a veste moji so upokojenci...Glejte, jaz v svojem kabinetu sploh nimam ERJAVEC:nobenega, ker bi bil zaposlen, zato, ker je član stranke pa moram reči, da imam še to dodatno težavo. Pri nas so DeSUS,zelo strogi pogoji, mora biti vsaj diplomat in med mojimi upokojenci, pač teh diplomatov ni. Tako, da jaz...

Koliko pa je članov DeSUS-a na ministrstvu, imate kakšen pregled nad tem?ŽNIDARŠIČ: Ja ne vem, poglejte mi smo močna stranka, verjetno že od nekdaj imamo tudi kakšne člane iz ministrstva za ERJAVEC:

zunanje zadeve. Nisem pa tega nikdar preverjal, kdo je član stranke Nekaj jih je sigurno. Ampak vsi so bili že prejDeSUS.zaposleni v državni upravi. Niso prišli v stranko in potem zaradi tega dobili službe. Takega jaz nimam na DeSUSministrstvu.

No bomo nadaljevali razpravo. Parkirišče lojalnih nekdanjih politikov in uradnikov pa so pogosto vplivna ŽNIDARŠIČ:mesta v državnih d.o.o.-jih in drugih podjetjih pod okriljem države. Kje se bodo zaposlili ministri in njihovi najtesnejši sodelavci po koncu mandata? Nataša Markovič.

(novinarka): Najbolj mamljiva mesta ostajajo tista v državnih podjetjih, v tistih z velikim vplivom. NATAŠA MARKOVIČCerarjeva vlada je pred manj kot dvema letoma zaradi drugega tira, tako ustanovila podjetje Še lani aprila sta bila 2TDK.v tem podjetju dva zaposlena, potem pet, trenutno jih je že osem. Okrepitve pa še načrtujejo, so zapisali. Dejstvo je, da je podjetje državo stalo že več kot pol milijona evrov in da velik del tega predstavljajo prav plače zaposlenih. Čeprav se dela sploh še niso začela.

(generalni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo): Seveda se še niso začela.JURE LEBEN Plače so nadpovprečne. Direktor Žarko Sajič prejema 7.500 evrov bruto, generalni direktor Metod Dragonja MARKOVIČ:

8 tisoč. Družba ima na spletni strani zapisano, da imajo prostore na isti lokaciji kot je ministrstvo, torej na Langusovi2TDK. A to ni res. Za prostore v Župančičevi jami mesečno odštejejo več kot 4 tisoč evrov.

(generalni direktor podjetja 4.200 evrov na mesec brez DDV-ja.METOD DRAGONJA 2TDK): Metod Dragonja generalni direktor 2TDK-ja, nekdanji minister in bančnik je v podjetju kot pravi sam MARKOVIČ:

odgovoren za pridobivanje sredstev. V slabih dveh letih je bila to njihova glavna naloga. Prvi je ta, ki so bila to nepovratna sredstva, tukaj smo pridobili 150 milijonov nepovratnih evropskih sredstevDRAGONJA:

iz programa instrumenta za povezovanje Evrope in trenutno delamo še na vlogi za 80 milijonov evrov kohezijskih sredstev.

se kadrovsko krepi, več je bilo tudi oddanih svetovalnih pogodb. Koliko pa je bilo narejenega?MARKOVIČ: 2TDK Bi že bilo, a veste, bi že bilo, če boste vi objektivno poročali, ta firma je stala državo 500 tisoč evrov, DRAGONJA:

medtem ko pa gospod Kovačič s svojimi aktivnostmi bo stal državo neposredno zdaj 6 milijonov evrov, kar je desetkrat več in podražitve na projektu, ki bodo v tem letu in pol nastale, se pa merijo v desetinah milijonov evrov, ampak tega pa ne boste povedali.

Premier Cerar v naši oddaji ni zanikal, da bi se na 2TDK-ju po koncu mandata lahko zaposlil še kakšen MARKOVIČ:poznavalec drugega tira, zato smo ministra Gašperšiča, ki je nekoč dejal, da drugega tira ne bomo potrebovali še 30 let, zdaj vprašali ali ne bo morda na koncu prav on sam pristal v tem podjetju. Zanima me, ali ste zainteresirani po mandatu za zaposlitev v 2TDK-ju?

(minister za infrastrukturo): Ne.PETER GAŠPERŠIČ Tudi vodja projekta drugi tir Jure Leben sicer državni sekretar, zagotavlja:MARKOVIČ:

Ob nastopu nove vlade, se vračam v prejšnjo službo, tako, da drugih načrtov pa nimam.LEBEN: A zgodovina nas uči, da številni raznobarvni politični nabor kadrov po koncu mandata, ne redko pristane MARKOVIČ:

prav v državnih podjetjih. Tole je primer državnega inženirskega in svetovalnega podjetja za katerega je leta DRI, KPK2014 zapisala, da je v njem našla v nebo vpijajoče nepravilnosti prav pri zaposlovanju. Kot so zapisali, so zdajšnjega direktorja Jurija Kača, ki je bil pred tem zaposlen v Pahorjevem kabinetu, najprej zaposlili brez uradnega pogovora za službo kot svetovalca uprave, nato pa ga je nadzorni svet oktobra 2013 imenoval za direktorja družbe. Še pred temi dogodki, pa je drugi član uprave družbe Tadej Veber to funkcijo pol drugi mesec opravljal kot vršilec dolžnosti in bil hkrati redno zaposlen na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Februarja 2013, torej v predzadnjem mesecu druge Janševe vlade, pa je tudi uradno postal član uprave. Zapisnika vsebine intervjujev s kandidati, niso nikoli našli, so zapisali na KPK-ju. In zakaj so te službe tako zaželene? Povprečna plača v DRI-ju je znašala lani 3.018 evrov. Generalni direktor Jurij Kač je zaslužil lani 9.300 evrov bruto na mesec, osnovna plača člana poslovodstva Tadeja Vebra pa je bila 8.300 evrov. Za politiko je pomembnejša le še peščica podjetij, med njimi denimo ki upravlja milijardno premoženje in v SDH,katerem se je, kot je zapisal Andrej Šircelj, pred dnevi vnel petelinji boj za mesto v nadzornem svetu. Neuradno med SD-jem in SMC-jem. naj bi favoriziral Matjaža Zorka, minister Počivalšek pa je želel Marka Tišmo. Šircelj je dogajanje SD

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 55:00

25


Doseg: 418.920

Trajanje: 55:00

6 / 10

v sklicu seje opisal takole: deluje v okrnjeni obliki, medtem ko se odvija petelinji boj“. V ospredju so politični interesi „SDHin razhajanja v vladni koaliciji. Tik pred zdajci se je v igro vmešal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki naj bi stopnjeval pritisk, da naj izberejo kandidata Marka Tišmo. Ob tem pa povejmo, da so se vse stranke v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo, navajam: „Zmanjševali politične vplive na kadrovanje in strokovno delo in jih nadomestili z mehanizmi za napredovanje, ki bodo zagotavljali razporejanje sposobnih ljudi na prava mesta“. Koalicijska pogodba pa je zdaj preteklost. Ministri v zadnjih mesecih pred volitvami vsaj navidez o svojih novih službah, ne razmišljajo. Minister Počivalšek na primer pravi, da je osredotočen na svoje delo v okviru obstoječih funkcij ministrstva. Vprašanja o tem, kje bo po svojem mandatu, zastavljali, ko mu bo mandat prenehal. Ministra Andreja Katič in Karl Erjavec sta potrdila, da bosta kandidirala na volitvah. Nekatere naj bi čakalo staro delovno mesto, nekateri pa tega, kaj bodo počeli, preprosto še ne vedo. Tudi ministrica Alenka Smrkolj zadolžena za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ne ve kje bo koncu mandata,tako je vsaj zapisala. So pa njen mandat, v katerem je bila med drugim zadolžena za evropsko kohezijsko politiko, zaznamovale poti v oddaljene turistične destinacije, katerih namen je lahko vprašljiv. Tako je denimo potovala v Dubaj na enodnevno konferenco o globalni sreči. Prišla je dan prej, ostala dva dlje. Srečni dogodek je davkoplačevalce stal 3.320 evrov. Obiskala je tudi Butan za 5 tisoč evrov. Pet dni je bila v Indiji – 3.100 evrov. Šest dni v New Yorku – 4.500 evrov. Med najdražjimi pa so bili obiski Argentine. Obiskala sta jo minister Koprivnikar – 6.936 evrov in minister Počivalšek – 7.821 evrov. Med potovanji po višini stroškov izstopa še državna sekretarka Eva Štravs Podlogar. Dva dni Mehike – 5.305evrov. A tudi potem ko vlada nima več polnih pooblastil, je v načrtu še nekaj neodložljivih poti. Minister Peter Gašperšič innjegov državni sekretar, torej oba se bosta aprila mudila na Kitajskem. Leben pa bo z gospodarsko delegacijo obiskal tudiJaponsko. To pa še ni vse. Ministrstva v zadnjih dneh tudi kadrujejo. Pri ministru Zdravku Počivalšku so v zadnjih mesecih iskali sekretarja, pa podsekretarja, inšpektorja, višjega svetovalca. Zanimalo nas je ali bodo katerega od mest zasedli ljudje, ki so v kabinetu ministra vezani na njegov mandat? Odgovorili so nam, da je pogodbo za nedoločen čas, dobila sodelavka za področje z odnosom z javnostmi, ker je bila na razpisu pač najprimernejša kandidatka. Na dodatno vprašanje, ali je bila morda katera od sodelavk iz kabineta ministra, izbrana v okviru javnih natečajev, pa so zapisali takole: zaključnih izbirnih postopkih v okviru javnih natečajev, nobena izmed navedenih oseb, ni bila izbrana za „Vzasedbo delovnega mesta“. Ko smo jim zastavili še dodatno vprašanje, ali morda sodelujejo v razpisih, ki še niso zaključeni, pa so na ministrstvu obrnili ploščo in zapisali, da gre za osebne podatke. Zaposlitev za nedoločen čas, sta iz kvote kabinetnih zaposlitev vezanih na mandat, dobili tudi zaposleni na ministrstvu za javno upravo in na ministrstvu za zdravje.

Gospod Počivalšek, najprej da to razčistimo...gospod Gorenak, takoj vam bom dala besedo...ali lahko torej ŽNIDARŠIČ:zagotovite, prej ste že nekaj omenili, da nobeden izmed vaših uslužbencev, ki so vezani na vas, ne bo dobil službe za nedoločen čas na ministrstvu, agencijah, službah?

Še enkrat zagotavljam, da sem mandat začel z 214 zaposlenimi za nedoločen čas in da ga bom končal z POČIVALŠEK:istim številom.

Ampak to ni odgovor zdaj, a ne, to kar vas sprašujem.ŽNIDARŠIČ: Vse to je odgovor na to, kar sem vam že prej odgovoril, za ta tri delovna mesta, ki ste jih navedli, so pa POČIVALŠEK:

normalna fluktuacija, zapolnjujemo izpraznjena delovna mesta zaradi upokojitev in odhodov drugam. Ne more nihče polemizirati ali pa problematizirati zadev, če vzdržujem obstoječe stanje.

Ampak gospod Počivalšek še enkrat vas vprašam. Boste zaposlili vaše ljudi za nedoločen čas? Gospa ŽNIDARŠIČ:recimo Karin Žvokelj Jazbinšek in tako naprej. Bo kateri izmed teh dobil službo za nedoločen čas, ko boste zaključili mandat?

Glejte, enkrat sem že rekel, da ne morem vnaprej napovedovati. Nikogar iz kabineta, ne mislim jaz POČIVALŠEK:zaposlovati.

Ne vi, ampak...ŽNIDARŠIČ: Ali so se prijavili ali ne na prosta delovna mesta, bomo videli in sam proces izbire bom...POČIVALŠEK:

To ne veste, če so se prijavili.ŽNIDARŠIČ:POČIVALŠEK:...pač imel priliko oceniti na koncu postopka.

Dobro gospod Gorenak, ste želeli repliko, ja.ŽNIDARŠIČ: Glejte, bom povedal na hitro. Zelo jasen primer sistemske korupcije za gospoda Štefaneca. Bolnica DR. GORENAK:

Celje odličen direktor. Hvalijo vsi, celo v DeSUS-u in SD-ju. Ker je bil naš član, so ga sesuli. Sesuje pa ga Barbara Tiselj med drugimi, tudi njo osebno poznam.

No gospa je zdaj v kabinetu ministrice.ŽNIDARŠIČ: Med drugimi...ja ja ja med drugimi. Poglejte, kandidate SD-ja ne dobi – zdravnik, kandidatka bivša naša DR. GORENAK:

članica direktorica Zdravstvenega doma, ne dobi zaposlitve. Dobi jo pa bivša poslanka SMC. Ampak gospodje, ali je to normalno, da politiki...ŽNIDARŠIČ:

In danes ta gospa Tisljeva, ki je to naredila, pa ostaja sodelavka ministrice. Izvolite gospod Štefanec.DR. GORENAK: Gospod Štefanec.ŽNIDARŠIČ:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 55:00

26


Doseg: 418.920

Trajanje: 55:00

7 / 10

Ja torej največji problem seveda je, da se vse to kar se dogaja, dogaja zdaj tik pred tem ko vlada odhaja. ŠTEFANEC:Torej seveda komisija nikoli ni in ne bo problematizirala kadrovske politike, države, ministrstev in tako naprej, ker je to normalna dejavnost vsakega ministrstva in tako to pač je. Ampak kaže pa se, da je velika intenziteta teh postopkov ravno zdaj, ko vlada odhaja in pri tem, jaz nikoli, vsaj v tej fazi ne govorim o tem, da gre za karkoli nezakonitega. Da pa gre za vprašljiva dejanja v nasprotju z etičnim kodeksom, kjer so si ministri postavili standarde, te probleme pa izpostavljamo. In da ne bo ostalo v zraku, ker je bilo prej govora o tem, da v kvoto, ki jo je vlada zdaj dovolila, spadajo tudi policisti in še kdo...to enostavno ne drži. Torej v tem sklepu, ki ga je vlada sprejela 22. februarja, policisti ne spadajo. Kvota policistov, ki jih ima odobreno ministrstvo za notranje zadeve, je 310. Nekaj čez 200, ima tudi ministrstvo za obrambo. Ampak to je seveda nekaj drugega in v to kvoto, v ta sklep, ki ga jaz omenjam, to ne spada.

Gospod Han, ja...ja prosim ja gospod Počivalšek.ŽNIDARŠIČ: Jaz mislim, da je to treba pač ovreči. Dodatne kvote, ki so sprejete na vladi, znašajo 215 novih delovnih POČIVALŠEK:

mest, od tega je 107 policije, na zahtevo Frontexa, 20 probacij je na pravosodju, 20 pravosodnih policistov, ostala ministrstva so pa manjša. Ne drži to, kar ste zdaj povedali in prosim, da ne zavajate javnosti. Imamo podatke, da to ni res.

Gospod Han, kaj pa se dogaja pri kadrovanju v Vi ste se zavzemali za imenovanje gospoda Zorka ŽNIDARŠIČ: SDH?nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško. Vaše družinsko podjetje je tudi z njim poslovno sodelovalo. Kaj se je zgodilo?

Ja vesel sem tega vprašanja. Poglejte, bodimo enkrat iskreni in se nehajmo več, bom rekel, igrati slepe miši in reči, HAN:da imamo v Sloveniji odlično korporativno upravljanje in na to korporativno upravljanje noben nič ne vpliva. Mi imamo pet članov nadzornega sveta, mi imamo edini smo priznali, da se je prijavil naš član Duško Kos, ki je član Socialnih demokratov in odlično opravlja svojo nalogo. In kaj se je naredilo?

Gospod Han, naj vas spomnim samo to, da ste v koalicijsko pogodbo zapisali, da boste zmanjšali politični ŽNIDARŠIČ:vpliv na kadrovanje.

Poslušajte malo, zdaj pa tako, jaz sem odgovoren za vse, politika je odgovorna za vse. Stran bi morali gledati, ko biHAN:se zaposlovali, zaposlovali bodo pa tako ali tako fantje, ki se jim reče strici ali pa bratranci ali pa nečaki. Hočem samo povedati, absurd kaj se je naredilo na tem SDH-ju. Nadzorni svet že leto pa pol ni sposoben imenovati tretjega člana. In zanimivo, Dušan Zorko, ki ga jaz...jaz prijatelja nikdar ne bom zatajil, tudi če sem v politiki...

Pa kaj se je zgodilo, ja, če lahko?ŽNIDARŠIČ:HAN:...se prijavi na razpis, kolikor jaz vem, ni mene vprašal in ni član Socialnih demokratov in ga mi nismo forsirali, ker toliko političnega filinga pa imamo. Dušana Zorka, kadrovska komisija v nadzornem svetu, ki je petčlanska in so bili vsi člani kolikor vem, vsi člani, pet članov nadzornega sveta, ga oceni kot zelo primernega, edinega. Ko gredo v drugo sobo, kjer verjetno so telefoni, ta isti nadzorni svet ga ne imenuje za nadzornika...za člana uprave. Se pravi, na telefon se je nekdo javil in rekel halo, tale gospod Zorko pa ne sme biti. Človek, ki je vodil največje podjetje v Sloveniji, ne more biti član uprave SDH-ja. Ja kdo, gospe in gospodje, je pa lahko član uprave SDH-ja? Glavina?

Dobro. Gospod Počivalšek, če lahko odgovorite, ste vi zrušili gospoda Zorka in kdo je zrušil vašega ŽNIDARŠIČ:kandidata?

Hočete povedati, da sem jaz klical...POČIVALŠEK: Ne vem, gospod Han se k vam obrača.ŽNIDARŠIČ:

Ne, jaz ga samo gledam Zdravkota, ne ne.HAN: Glejte, pri SDH-ju, pa mi to zamerite ali ne, želim najprej povedati, da bi rajši slišal, da govorimo o tem, daPOČIVALŠEK:

je ta uprava SDH-ja s tem nadzornim svetom, o katerem smo govorili, spravila donosnost slovenskega državnega premoženja iz enega pa pol procenta leta 2013 na šest...

Ampak zdaj smo pri kadrovanju, gospod Počivalšek, se opravičujem, malo nas čas priganja, zato...ŽNIDARŠIČ: Ja, saj bom... to je treba vedeti, preden govorimo o zadevah naprej. Jaz nimam nobenega kandidata POČIVALŠEK:

svojega. Zvedel sem veliko stvari o katerih ste govorili. In lahko vam pa zagotovim, če bi jaz bil tako vpliven kot pravite tukaj, da sem...

No rekli pa ste v enem intervjuju...ŽNIDARŠIČ:POČIVALŠEK:...potem bi bilo pa res marsikaj zelo zelo drugače in niti približno ne bi bilo tako. Jaz nisem zrušil nobenega. Nadzorni svet ima kompetentne ljudi in se je za to odločil. Na koncu koncev pa sem si prizadeval, to pa povem, da mora

in to je tudi naloga, ki ostaja, vzpostaviti divizijo, za upravljanje s turističnim premoženjem, to je sklep oziroma SDHzapisano v turistični strategiji, ki jo je sprejela vlada in v tem kontekstu pričakujem, da bo sprejel ustrezno odločitev. SDHNimam svojega kandidata in nisem delal proti omenjenemu...

Gospod Gorenak, samo to še me zanima, ste pa dejansko pri imenovanju tega tretjega člana uprave, ŽNIDARŠIČ:nekako se združili skupaj z SD-jem v prizadevanju, da bi gospoda Zorka imenovali za tretjega člana?

Glejte, jaz tega ne poznam. Ne poznam tega, ker so tudi drugi poslanci...DR. GORENAK: Gospod Šircelj, ki je vodil komisijo za nadzor...ŽNIDARŠIČ:

Glejte, ne poznam tega.DR. GORENAK:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 55:00

27


Doseg: 418.920

Trajanje: 55:00

8 / 10

Gospod Erjavec, kaj pa vaš vpliv, torej v SDH-ju, tudi vi ste poskušali pred letom dni z nadzornikom?ŽNIDARŠIČ: Poglejte, jaz sploh ne vem kaj se tam dogaja. Vidim, da en hud prepir, kdo naj bi bil član uprave.ERJAVEC:

Ne ne ni prepir.HAN: Ne vem, tako se sliši. Jaz poslušam in se čudim, morda sem kot zunanji minister preveč odsoten in sploh ne ERJAVEC:

vem kaj se dogaja. Ampak jaz moram reči, moji upokojenci pač niso v teh igrah. A lahko samo en stavek?HAN:

Samo en stavek še gospod Han ja.ŽNIDARŠIČ: Saj zdaj se lahko vsi delamo norca. Okvir so naredili mediji. Se pravi Zorko, zato, ker je moj prijatelj, je član SD-ja, HAN:

Tišma je bil od Podčetrtka, je pa od Zdravkota. Zadeva je... No, ampak gospod Počivalšek je sam rekel v enem izmed intervjujev, da bi bilo....da se zavzema za ŽNIDARŠIČ:

gospoda Tišmo. Jaz samo jasno povem za razliko od mnogih drugih gospodov, ki se skrivajo za politiko, da jaz prijatelje nikdar ne HAN:

bom zatajil in če je Zorko Dušan vodil Pivovarno Laško, eno, drugo, bil v velikem sistemu, če je šel čez kadrovsko komisijo in ta ista kadrovska komisija se prelevi v nadzorni svet in ga ne imenuje, se pravi, da je bila v sobi, kjer je bil telefon.

Dobro. Bomo še razčistili, tako, ostanite z nami, po kratkem predahu. Mnogi tako imenovani novi obrazi v ŽNIDARŠIČ:politiki bodo odšli, ne da bi si jih zapomnili. Marija Bačič, Nada Brinovšek, Bojan Podkrajšek, Marinka Levičar, Danio Anton Ranc in tako naprej. To je le nekaj imen poslancev tokratnega sklica parlamenta, ki ga bo predsednik Pahor najverjetneje razpustil čez kakšnih 14 dni. Vam niso znani? Tudi državljanom, ki smo jih spraševali, ne. Od 90-tih poslancev, je bilo novih kar 58, največ seveda iz SMC-ja.

Zanima me, če lahko pogledate fotografije tehle ljudi, pa če slučajno veste kdo to so?NOVINAR: Ne poznam niti enega. Ops, ta se mi nekaj znan zdi...MIMOIDOČI: Ja to so malo stilizirani, tale je Širca, tale je bila ne vem, nobenega drugega.MIMOIDOČI: Kdo pa je to?MIMOIDOČA:

Tale pevka.MIMOIDOČI: Pevka?MARKOVIČ: Ja.MIMOIDOČI: Pa če vam rečem, da so poslanci državnega zbora.MARKOVIČ: Aja?MIMOIDOČA:

Ne.MIMOIDOČI: Ne veš za kaj gre?MARKOVIČ: Ne.MIMOIDOČI: Ne poznam. To tudi ne.MIMOIDOČI: Ena je pevka...jih je več no.MIMOIDOČI: Več pevk?MARKOVIČ: Ja.MIMOIDOČI: Ne. Sploh ne.MIMOIDOČA:

Če vam rečem, da so poslanke in pa poslanci državnega zbora?NOVINAR: Ne bi verjela. To so verjetno res poslanci in poslanke, samo ti ljudje se nikoli ne oglašajo. Vprašanje če so MIMOIDOČA:

sploh...Toti gospod je, totega dostikrat vidim. Ampak ostale... Ne vem, tudi ne vem.MIMOIDOČI: Poznam...Ne poznam nikoga.MIMOIDOČI: Poslanci?MIMOIDOČI:

Ja.NOVINAR: Naši?MIMOIDOČA:

Naši, slovenski.NOVINAR: Zdajšnji?MIMOIDOČA:

Zdajšnji.NOVINAR: Ojej.MIMOIDOČA:

Nataša Markovič, pa so številni poslanci, neprepoznavni, ker jih je bilo toliko novih tokrat, ali zato, ker so bili ŽNIDARŠIČ:premalo dejavni?

Najbrž eno in drugo. Samo navzočnost na seji zagotovo ne prinaša prepoznavnosti. Med tistimi, ki so se MARKOVIČ:udeležili največ glasovanj, več kot 95 odstotkov, so poslanci SMC-ja. Med njimi pa je kar nekaj mnogim povsem neznanihimen. Na drugi strani pa je na lestvici tistih, ki so se udeležili najmanj glasovanj, eden od najbolj prepoznavnih poslancev, predsednik SDS-a Janez Janša. Drugo mesto na nečastni lestvici je zasedel še en prepoznaven obraz – Matjaž Hanžek

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 55:00

28


Doseg: 418.920

Trajanje: 55:00

9 / 10

iz Levice. Bolj kot zgolj sedenje na sejah, je pomembno koliko so poslanci aktivni z govori, pobudami, predlogi, s poslanskimi vprašanji, saj si tako zagotovijo pozornost. Največ poslanskih vprašanj seveda zastavlja opozicija. Prednjačil je Vinko Gorenak iz SDS-a, ki jih je zastavil kar 414. V prvi peterici sta še dva poslanca SDS-a in njihov nekdanji poslanecAndrej Čuš, pa tudi Franc Trček iz Levice. Med tistimi, ki so v vsem mandatu zastavili komaj eno poslansko vprašanje in pobudo, pa so štirje poslanci SMC-ja in Janez Janša.

Hvala lepa Nataša Markovič. Gospod Gorenak, 414 vprašanj in pobud. So vam na vsa odgovorili? Tudi na ŽNIDARŠIČ:to zadnje, glede obsežnega kadrovanja?

No na to zadnje še ne. Odgovorili so, ker morajo, ker to vejo, da bom toliko časa težil, da bom odgovor DR. GORENAK:dobil. Vprašanje pa je, kaka je vsebina odgovorov. Ta pa je običajno ali pa velikokrat podcenjujoča. Ne samo do mene, tudi do državljanov v imenu katerih postavljam mnoga poslanska vprašanja. Pa še nekaj, a veste, navzočnost na seji pomeni glasovalno mašino. To ni kriterij, da je nekdo navzoč na seji. Jaz pač postavljam ta poslanska vprašanja in delam tako kot delam, zato, ker imam lepo plač.

Gospod Gorenak, ali ste si vi zapomnili zdaj vse obraze poslancev SMC-ja in imena?ŽNIDARŠIČ: Neee...DR. GORENAK:

Nekoč ste dejali, da ste na ulici srečali poslanko SMC-ja, ki je zdaj postala direktorica celjske bolnišnice. KajŽNIDARŠIČ:se je zgodilo?

Res je po enem letu približno sem jo srečal, pa je rekla ja dober dan gospod Gorenak, sem rekel od kod DR. GORENAK:me poznate, pa pravi jaz sem pa poslanka v državnem zboru, sem rekel me veseli.

Gospod Han, pa vi ste poznali vse, ki smo jih pokazali tukaj na ekranu?ŽNIDARŠIČ: Ja jaz sem poznal, pa moram zdaj reči eno v bran, ko sem jaz bil v prvem mandatu poslanec, bi se verjetno znašel HAN:

tudi na tej listi. Ampak sem se tiste štiri leta od gospoda Potrča in ekipe veliko naučil. Marija Bačič, ki je bila tule narisana, to je naša poslanska kolegica. Veste eni so zato, da veliko nastopamo ali pa nastopajo, eni so pa, ki veliko delajo tudi v poslanski skupini in kar veliko pomagajo in gospa Marija Bačič je zelo aktivna v poslanski skupini. Mogoče ni tak nastopačkot sem jaz. Veliko pa s svojimi izkušnjami pomaga. Tako, da včasih delamo tudi krivico tistim, ki jih mogoče danes ne vidimo. Eni imamo to srečo, da smo vodje poslanskih skupin in da pred nami stoji skoz kamera. Tako, da je pa res, to so novi obrazi in tisti, ki misli, da lahko v štirih letih poje vse znanje. Ne. Jaz sem rabil štiri leta, da sem videl kako sistem funkcionira in da sem prišel, bom rekel, tudi malo naprej.

Gospod Erjavec, zgolj prisotnost na seji še ne zagotavlja prepoznavnosti. Je treba še kakšno fotografijo pri ŽNIDARŠIČ:frizerju pustiti?

Ne meni ni potrebno, mene praktično vsak pozna v Sloveniji. Še otroci mahajo za mano. Ampak to kar ERJAVEC:počnem preko instagrama, je predvsem tudi zato, da imam malo stika z mlajšimi. Oni so navdušeni ko se slikam pri vsakodnevnih opravilih. Tudi vi greste verjetno k frizerju. Danes gotovo pred oddajo.

Pa brez fotografij.ŽNIDARŠIČ: Bi pa rad to povedal, problem je, da 58 je novih poslank in poslancev in to je težko. Tako kot je Matjaž rekel, ERJAVEC:

da bodo v štirih letih postali prepoznavni. Zdaj glede nastopanja je pa tako, vemo kakšna je raven dialoga v državnem zboru. Tam je veliko sovražnega govora, veliko žaljenja in mi v poslanski skupini smo pač dogovorjeni, da v DeSUStakšnih razpravah ne sodelujemo, ker smo pač dostojanstveni.

Gospod Štefanec, čisto na kratko, torej novi poslanci pomenijo svež veter, po drugi strani pa tudi veliko ljudi,ŽNIDARŠIČ:ki jim je treba po koncu mandata poiskati službo.

Torej zelo na kratko bi povedal to, torej o glavni vsebini o kateri smo se danes pogovarjali, bi zaključil samo ŠTEFANEC:s tem, mi v Sloveniji imamo pravila in pravila niso tako slaba, problem je, da se jih ne držimo. Predvsem pa ne zdaj na koncu. Kar pa se tiče državnega zbora, kjer seveda komisija nima praktično nobene pristojnosti, razen zelo skromnih, bi pa zdaj rekel kot državljan, res moram reči, težko mi je gledati včasih sliko iz parlamenta, pa velikokrat gledam, ker moram, ko v poslanskih klopeh sedi manj kot deset poslancev. Torej to ni lepo in tega bi se poslanci morali zavedati in...Jaz sem sicer pravnik in moje stališče je, državni zbor ne bi smel nikoli delati, če ni v parlamentu 46 poslancev, kar pomeni vsaj eden več kot polovica.

Hvala lepa. Gospod Počivalšek za konec pa še vprašanje, danes na vladi niste sprejeli tiste najbolj radikalneŽNIDARŠIČ:odločitve, torej izgona ruskih diplomatov. Bi bile gospodarske posledice, prevelike? Čisto na kratko, če lahko.

Jaz danes nisem bil prisoten na seji vlade. Moram pa reči, da zagovarjam odločitev vlade. Treba je vedeti,POČIVALŠEK:da je Rusija naš največji gospodarski partner izven Evropske unije in izven držav Zahodnega Balkana in da moramo na prvem mestu spoštovati ali pa rešpektirati tudi naše gospodarske interese in mislim, da je sklep vlade, ki je bil sprejet, popolnoma dovolj.

In podrobneje ga bo našemu Globusu predstavil tudi gospod Erjavec kot zunanji minister. Torej vi ostajate z ŽNIDARŠIČ:nami, vsem drugim pa hvala za sodelovanje v Tarči.

Tudi vam, hvala lepa.ŠTEFANEC:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 55:00

29


Doseg: 418.920

Trajanje: 55:00

10 / 10

Po kratkem predahu bodo kot že rečeno v Globusu z Mojco Širok, govorili o izgonu ruskih diplomatov in ŽNIDARŠIČ:slovenski zunanji politiki. Srečno.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 55:00

30

TV Slovenija 1, Odmevi - 22:15 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 418.920

Trajanje: 01:00

1 / 1

Cerar v kampanjo za drugi tir 1, 29.3.2018, 22.15TELEVIZIJA SLOVENIJA ODMEVI,

(voditelj): V referendumski kampanji pred ponovljenim glasovanjem o zakonu o drugem tiru 13. maja IGOR E. BERGANTbo predsednik vlade Miro Cerar sodeloval kot državljan in predsednik Stranke modernega centra. V kampanji pa ne bo sodelovala vlada. Cerar se je vprašal, kako naj vlada v kampanji enakovredno zagovarja stališča za zgraditev drugega tira in proti njej.

(premier): Ta projekt počiva na temelju zakona, ki ga je vlada predlagala Državnemu zboru in ga je DR. MIRO CERARDržavni zbor, kot predstavništvo ljudstva, sprejel z absolutno večino, poudarjam, z absolutno večino. In ko povem to kot predsednik vlade, moram stopit na drugo stran, na stran oponentov tega projekta in reči – ta projekt vlade ni dober, slab je. Na tem mestu mene ne boste videli in v taki absurdni zgodbi ne želim sodelovat.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

TV Slovenija 1, Odmevi - 22:15 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

31

Kanal A, Svet - 18:08 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 352.419

Trajanje: 01:00

1 / 1

Drugi tir - ponovitev referenduma 29.03.2018, 18.08KANAL A, SVET NA KANALU A,

Pa še ena aktualna tema te naše domače vlade: Bomo poleg državljana K dobili še državljana GREGOR TREBUŠAK: M Sedaj, ko je jasno, da bo po sodbi Vrhovnega sodišča referendum o Zakonu o drugem tiru ponovljen, je ostalo odprto ?

samo še vprašanje ali bo vlada sodelovala v kampanji in na kakšen način bo to počela tokrat? Referendum je namreč padel, ker je po pritožbi Vilija Kovačiča na ustavnem sodišče Vrhovno ugotovilo, da je bila prva kampanja neenakopravna,ker bi morala vlada, kot vlada vseh zagovarjati tudi stališča proti. Premier je danes odgovoril vlada v kampanji tokrat ne bosodelovala, bo pa sodeloval sam kot državljan in predsednik Stranke modernega centra.

(predsednik vlade): Projekt drugi tir je zamišljen in zastavljen transparentno, z dobro finančno konstrukcijo,MIRO CERARki kar najmanj bremeni naše davkoplačevalce. In ko povem to kot predsednik vlade, moram stopiti na drugo stran, na stran oponentov tega projekti in reči ta projekt vlade ni dober, slab je. Na tem mestu mene ne boste videli in v taki absurdni zgodbi ne želim sodelovati in zato seveda vlada nikakor ne bo sodelovala v kakršnikoli kampanji za drugi tir.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

32


Doseg: 352.419

Trajanje: 04:00

1 / 2

Preiskava investicij v TEŠ 6 29.03.2018, 18.09KANAL A, SVET NA KANALU A,

Od drugega tira pa še k enemu projektu, ki je že zgrajen pa vsi vemo koliko se je v tem času GREGOR TREBUŠAK:podražil in predvsem kaj je bilo pri gradnji 6 narobe. A do danes za to ni odgovarjal še nihče. Preiskovalna komisija vTEŠDržavnem zboru se je ukvarjala z odgovornostjo politike v primeru TEŠ-a, vodil jo je Matjaž Hanžek, ki je bil v našem studiu še prejšnji teden, a še ni smel biti konkreten. Sedaj, ko je komisija končala svoje delo, pa lahko govorimo tudi o uradnih imenih in Matjaž Hanžek, predsednik preiskovalne komisije za 6 je sedaj z nami. Dober večer.TEŠ

(Dober večer.MATJAŽ HANŽEK Čisto za začetek, da postaviva nek okvir, to je bilo pri drugem tiru zelo težavno, koliko se je podražila TREBUŠAK:

investicija 6?TEŠ Ja investicija se je podražila najmanj za dvakrat, mislim pa da dva in pol krat. Če ne računamo še mnogo HANŽEK: TEŠ

drugih dodatnih del, ki niso bile neposredno v investicijo vključene je iz 600 milijonov prišla na milijardo 400 in še nekaj. Se pravi dva in pol krat no.

In ob tem je seveda logično, da se nekdo vpraša po pameti in odgovornosti politike. Kdo je sedaj vse te TREBUŠAK:podražitve potrjeval?

Ja v glavnem za to so krive investitorji, to se pravi odgovorni v HSE-ju in v Premogovniku Velenje, HANŽEK: TEŠ,govorimo v vodstvu ne o delavcih. In seveda taka investicija ne more mimo vsaj tihega strinjanja politika. Tukaj je še več, vlada je imela, vlade so imele ves čas so bile skupščine so predstavljale skupščino Holdinga slovenskih elektrarn, ki je sprejemala program, razvojni program. Tako je vlada me dletom 4 in letom 8 potrdila investicijo. Res, da je takrat potrdila investicija za 600 milijonov, 600 megavatov, takrat je bil čas konjunkture, vsi so mislili ni problem z denarjem, čeprav tudi v konjunkturi moraš paziti na denar. Ampak nastal je pa problem v letu 9, ko je bilo konec konjunkture, ko je cena elektrike skoraj za polovico padla, se pravi bilo je vprašljiva ekonomičnost te proizvodnje elektrike. Ko se je že videlo, da je več kot dvakrat dražja investicija in seveda v tem času bi seveda vlada Boruta Pahorja leta 2009 morala vsaj kot skupščina Holdinga slovenskih elektrarn narediti to kar so jo pozivali, moratorij, premisliti še enkrat, ponovno se pogovoritiz Alstomom, kar je mnogo drugih držav in drugih investitorjev naredilo.

Tudi storilo ne.TREBUŠAK: In po svetu so ali ustavili ali premisli. Takrat je bil še čas, čeprav je bila v let 2008 pogodba podpisana je začelaHANŽEK:

veljati leta, v začetku decembra 2009 in do takrat nebi nosil investitor nobenih stroškov, razen tistih 25 milijonov, ki so bili pa v vsakem primeru zgubljeni. Tega ni naredila

in sedaj bom vskočil, pa bom kar nadoknadil.TREBUŠAK: Ja.HANŽEK:

En del tistega odgovora te vlade, Borut Pahor je bil takrat predsednik .TREBUŠAK: ja.HANŽEK:

danes je predsednik države. finančni minister njegove vlade Franci Križanič je odgovoril, poglejte jaz sem bilTREBUŠAK:finančni minister, saj ne morem kar tako prekiniti te gradnje. Je res tako lahko, da potem zamahne z roko, danes imamo milijardo 400 milijonov vreden projekt?

Glejte vlada je kot celota, vlada je bila skupščina Holdinga slovenskih elektrarn, ki je to potrjevala ali pa lahko HANŽEK:bit tudi to ustvarila. Doktor Križanič je bil član strokovne komisije leta 2006, ki je načrtovala to

investicijo.TREBUŠAK: investicija. Seveda je ta komisija, moram to povedati, se je v dveh točkah zlagala, da manj kot 600 megavatov HANŽEK:

ne more zadovoljevati tehnologija, to pomeni best avaible technology, kar ni res in da je to tipska elektrarna, kar spetBATni res, ker je butična elektrarna. Butična pa veste kaj, če reklc kupite v konfekciji lahko grete v sosednjo trgovino, če reklc v butiku kupite

Pa neTREBUŠAK: morte pa plačati kakor vam on reče. Poleg tega se je vedelo, da je vse narobe. In ne more nekdo, ki potem HANŽEK:

postane član nadzornega sveta in potem minister, ki se o tem pogovarja ne more rečt, jaz se bom pa distanciral od HSEtega. Kot minister je dolžan, dolžan povedati, da je nekaj narobe, še posebej ker je bil med vsemi najbolj obveščen. Tako,da to je sprenevedanje ne.

Ja hvala lepa, vem da ste imeli za seboj dolgo in zahtevno delo. Upajmo, da se bo potem ta odgovornost TREBUŠAK:poznala tudi pri kakšnih sankcijah. Hvala za obisk, pa verjamem, da bova tja do volitev še velikokrat govorila o tej temi, damalce spomnimo.

Hvala vam tudi za povabilo.HANŽEK:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 04:00

33


Doseg: 352.419

Trajanje: 04:00

2 / 2

Za spremljanje. Ni za kaj.TREBUŠAK:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 04:00

34


Doseg: 352.419

Trajanje: 02:00

1 / 1

Boj proti drogam v Murski Soboti 29.03.2018, 18.25KANAL A, SVET NA KANALU A,

Potem, ko smo vam predvčerajšnjim pokazali kako igle ležijo v okolici železniške postaje v GREGOR TREBUŠAK:Kamniku, smo se danes odpravili na drug konec države. uporabljene in odvržene injekcijske kar sredi parka. Tega v Murski Soboti niso vajeni, zato so jih igle, ki so ležale v mestnem parku, neposredno ob otroških igralih, še toliko bolj presenetile. Kaj je tisto kar lahko mlade vendarle morda odvrne od razmišljanja, da bi posegli po drogah?

Sredi parka, v neposredni bližini otroških igrišč naleteti na tak prizor, je zaskrbljujoče. Predvsem ker se MOJCA HANŽIČ:tu igrajo otroci, ki so radovedna bitja in se ne zavedajo nevarnosti.

(dr. med. Muska Sobota): Je pa vseeno treba poučiti, da se teh stvari ne jemlje, ne igra z njimi NENAD PETROVIČ ZDoziroma se paziti, da s ene zbodejo. Pa če drugo ne, da obvestijo nekoga drugega, da so to našli.

Poučiti otroke je pravzaprav osnova, pravi Nenad Petrovič, ki se že več kot 20 let intenzivno ukvarja s pomočjo HANŽIČ:odvisnikom. Ti so bili, so in bodo med nami. In kljub temu, da so tako v lekarnah kot zdravstvenih domovih nastavljene plastične posode, v katere lahko brez moraliziranja zdravstvenega osebja odvržejo uporabljeno iglo, se neodgovorno odvrženim iglam najbrž ne bo možno izogniti. Je pa k sreči, pravi policist, ki je zadolžen prav za red v parkih, tega relativno malo.

Murska Sobota): Da bi glih dosti igel našli ne. Se pojavi občasno, da kje kdo opazi kakšno iglo TOMAŽ TRAJBARIČ (PPodvrženo.

Našli so jih tudi že v rekreacijskem parku Fazanerija, v bližini športnih društev. Samo v nogometno šolo HANŽIČ: NKMure je trenutno vključenih okoli 300 mladih nogometašev. In prav to pravi predsednik nogometne šole, je lahko ena od preventivnih rešitev, vključiti mlade v šport. Zanimivo geslo imate: Najboljša droga je žoga.

Mura): Ja med drugim je to naše vodilo pravim, probamo na vsak način, da pač že mladim damo nekeBORIS CIGÜT (NŠdruge kvalitete v življenju. Se pravi, da bodo probali uživati življenje na nek drug način, se pravi na športni. Na zdrav način.

Kaj pa, če se z odvrženo iglo po naključju zbodemo? Zdravnik odgovarja:HANŽIČ: Verjetnost, da se okužimo je relativno majhna, da se nebi sedaj prestrašili ne, ampak obstaja pa.PETROVIČ:

Predvsem nevarnost kužnih bolezni, ki se prenašajo s krvjo, kot sta denimo hepatitisa B in In ker je HANŽIČ: C.inkubacijska doba teh virusov relativno dolga, od nekaj tednov do več mesecev, je prav, da se v primeru vboda nemudoma odpravimo k zdravniku.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 02:00

35

Radio Slovenija 2, Val 202 - 09:30 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 200.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Vlada naj ne sodeluje v referendumski kampanji za drugi tir

2, 29.03.2018, 202, 9.30, ( Novice )RA SLOVENIJA VAL Vlada, ki opravlja tekoče posle, bo na današnji seji med drugim odločala o predlogu Ministrstva za ŠPELA BRATINA:

infrastrukturo, naj ne sodeluje v referendumski kampanji pred ponovljenim glasovanjem o zakonu o drugem tiru. Kot menijo na ministrstvu, je absurdno, da bi vlada zagovarjala tudi stališča proti zakonu, ki ga je sama pripravila.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

36


Doseg: 200.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Slovenija ne bo izgnala ruskih diplomatov 2, 28.03.2018, 202, 14:30, RADIO SLOVENIJA VAL NOVICE

(voditelj): Slovenija ne bo izgnala ruskih diplomatov v zvezi z obtožbami Rusije o odgovornosti za ŽIGA POHLEVENnapad z živčnim strupom v Veliki Britaniji. Kot je še pojasnil premier Miro Cerar se je vlada na seji v zvezi s tem odločila:

(premier): Bo ministre za zunanje zadeve poklical na konzultacije našega veleposlanika v Ruski federaciji. MIRO CERARTo je tisto dodatno, kar smo sprejeli ob tem, ko smo kot članica Nata podprla skupni ukrep Nata v tej zadevi in kar smo kot članica podprli kot skupne ukrepe EU EU.

Cerar je ob tem podprl napovedi, da vlada v referendumski kampanji v zakonu o drugem tiru ne bo POHLEVEN:sodelovala. Dejal je, da vlada v skladu z odločbo vrhovnega sodišča v ponovitvi referenduma na tako absurden način ne more in ne sme sodelovati v kampanji.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

37

Podvoz pri železniškipostaji spet zaprt

CELJE - Kot so pred časom že napovedali v državnidirekciji za infrastrukturo, je od minule sobote za prometmotornih vozil spet zaprt podvoz pri železniški postaji.

Zapora bo trajala do 9. aprila, po tem datumu bo nekajdni zaprt še podhod za pešce in kolesarje. V podvozu sicerdelavci ŽGP Ljubljana trenutno opravljajo odvodnjavanjein gradijo črpališče za vodo. Vse to je namenjeno temu, dapodvoz ob večjih neurjih ne bo več poplavljal. Po teh delih bood 9. do 22. aprila zaprt še podhod, ki ga bodo poglobili, navišino 2,5 metra in bo potem prijaznejši za pešce in kolesarje.

RG

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Novi tednik Celje 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 146.000

Stran: 6

Površina: 42 cm2 1 / 1

Novi tednik Celje 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 6

Površina: 42 cm2

38

Radio Slovenija 1, Jutranji program - 06:30 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Vlada naj ne sodeluje v referendumski kampanji 1, 29.3.2018, 6:30RA SLOVENIJA JUTRANJI PROGRAM,

Vlada, ki opravlja tekoče posle bo na seji med drugim odločala o predlogu ministrstva za infrastrukturo, naj ne sodeluje v referendumski kampanji pred ponovljenim glasovanjem o zakonu o drugem tiru. Kot menijo na ministrstvu je absurdno, dabi vlada zagovarjala tudi stališča proti zakonu, ki ga je sama pripravila.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Jutranji program - 06:30 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

39

Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi - 15:30 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Napovednik 1, 29.03.2018, 15.30RADIO SLOVENIJA DOGODKI IN ODMEVI,

(voditeljica): Dober da želim, z vami Tatjana Popovič. Slovenija se ne bo pridružila večini članic TATJANA POPOVIČUnije in ne bo izgnala ruskih diplomatov. Vlada je danes izbrala manj strog ukrep in se odločila na posvet poklicati slovenskega veleposlanika. Premier Cerar pa je bil oster do predsednika Pahorja, ki meni, da bi se morali solidarno pridružiti usklajeni akciji izgona ruskih diplomatov. Podrobnosti po preletu preostalih odmevnih tem.Poslanci o priznanju Palestine prihodnji petek: odločila bo nova vladaVlada o referendumski kampanji za drugi tir ne bo sodelovalaKrižanič in Lahovnik: v 6 se nisva smela vmešavati, Pahor trdi, da ni klonil pod pritiskiTEŠTežave ob začetku elektronskega cestninjenja za tovornjake lahko povzročijo zamudniki

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

40


Doseg: 125.000

Trajanje: 03:00

1 / 1

Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o drugem tiru

1, 29.03.2018, 15.40RADIO SLOVENIJA DOGODKI IN ODMEVI, (voditeljica): Vlada se je danes odločila, da ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o TATJANA POPOVIČ

drugem tiru, o čemer bodo volivke in volivci vnovič odločali 13. maja. Zaradi odločitve Ustavnega sodišča se je namreč vlada znašla v absurdnem položaju, ko bi morala v isti sapi zagovarjati zakon o drugem tiru, ki ga je sama predlagala in mu nasprotovati. To je premier Miro Cerar, po današnji seji vlade, nazorno ponazoril z dvema govorniškima odroma. Podrobneje Nataša Mulec.

(novinarka): V skladu z odločbo Ustavnega sodišča bi morala vlada javnost o projektu Drugi tir NATAŠA MULECobveščati tako, da bi bila hkrati v dveh vlogah, zagovornika in nasprotnika zakona o drugem tiru. Tega se kot vlada ne bo šli, ker je absurdno, je bil jasen Miro Cerar, ki je najprej kot zagovornik zakona stopil za en govorniški oder, kot nasprotnikpa za drugega.

(predsednik vlade): To bi pomenilo, da bi jaz kot predsednik vlade šel pred javnost in bi dejal. Projekt DrugiMIRO CERARtir je zamišljen in zastavljen transparentno, z dobro finančno konstrukcijo kar najmanj bremeni naše davkoplačevalce in kopovem to kot predsednik vlade, moram stopiti na drugo stran, na stran oponentov tega projekta in reči, ta projekt vlade ni dober. Slab je. In v taki absurdni zgodbi n želim sodelovati.

V referendumsko kampanjo bo šel Miro Cerar kot državljan in kot predsednik SMC-ja. Na očitke nasprotnikov, MULEC:da je drugi tir grožnja pa Cerar odgovarja.

In ta projekt je grožnja vsem tistim, ki so še vedno tako pohlepni, da bi radi ribarili v kalnem in delali take CERAR:projekte tako, da bi si prisvojili kaj zase.

A sage o ponovljenem odločanju o drugem tiru še ni konec. Vili Kovačič je namreč na Vrhovno in Ustavno MULEC:sodišče oddal pritožbo s pobudo za ocen ustavnosti razpisanega datuma ponovljenega referenduma, ki bo 13. maja. Skuša namreč doseči, da b o drugem tiru odločali skupaj s parlamentarnimi volitvami.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 03:00

41

Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik - 19:12 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Cerar o projektu drugi tir 1, 29.3.2018, 19.12RADIO SLOVENIJA RADIJSKI DNEVNIK,

(voditeljica): Vlada se je danes odločila, da ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o drugem ALJA BULIČtiru, o čemer bodo volivke in volivci vnovič odločali 13. maja. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča bi namreč morala vlada javnost o projektu drugi tir obveščati tako, da bi bila hkrati v dveh vlogah – zagovornika in nasprotnika zakona. Tegase ne bodo šli, je bil jasen Miro Cerar, ki je najprej kot zagovornik zakona stopil za prvi govorniški oder, kot nasprotnik pa za drugega.

(predsednik vlade v odstopu): To bi pomenilo, da bi jaz kot predsednik vlade šel pred javnost in bi DR. MIRO CERARdejal: »Projekt drugi tir je zamišljen in zastavljen transparentno, z dobro finančno konstrukcijo, ki kar najmanj bremeni naše davkoplačevalce«. In ko povem to kot predsednik vlade, moram stopiti na drugo stran, na stran nasprotnikov tega projekta in reči, da ta projekt vlade ni dober, slab je. V taki absurdni zgodbi ne želim sodelovati.

Sage o vnovičnem odločanju o drugem tiru še ni konec. Vili Kovačič je namreč na Vrhovno in Ustavno sodišče BULIČ:oddal pritožbo s pobudo za oceno ustavnosti razpisanega datuma vnovičnega referenduma, ki bo 13. maja.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik - 19:12 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

42

Radio Slovenija 1, Zrcalo dneva - 22:08 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o drugem tiru

1, 29.3.2018, 22:08RA SLOVENIJA ZRCALO DNEVA,Vlada se je danes odločila, da ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o drugem tiru, o čemer bodo volivke in volivci vnovič odločali 13. maja. Zaradi odločitve Ustavnega sodišča se je namreč vlada znašla v absurdnem položaju, ko bi morala v isti sapi zagovarjati in nasprotovati zakonu o drugem tiru, ki ga je sama predlagala. To je premier Miro Cerar nazorno ponazoril z dvema govorniškima odroma.

To bi pomenilo, da bi jaz kot predsednik vlade šel pred javnost in bi dejal: »Projekt drugi tir je zamišljen in MIRO CERAR:zastavljen transparentno, z dobro finančno konstrukcijo, ki kar najmanj bremeni naše davkoplačevalce«. In ko povem to kot predsednik vlade, moram stopiti na drugo stran, na stran nasprotnikov tega projekta in reči, da ta projekt vlade ni dober, slab je. V taki absurdni zgodbi ne želim sodelovati.

Medtem je pobudnik referenduma Vili Kovačič na Vrhovno in Ustavno sodišče oddal pritožbo s pobudo za NOVINARKA:oceno ustavnosti razpisanega datuma vnovičnega referenduma. Skuša namreč doseči, da bi o drugem tiru odločali hkrati s parlamentarnimi volitvami.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Zrcalo dneva - 22:08 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

43

Vlada sprejela poslovni načrtInfre za leto 2018LJUBLJANA, POSAVJE - Na seji odbora za gospodarstvo je vladaRS sprejela poslovni načrt javnega podjetja Infra, izvajanje inve-sticijske dejavnosti d. o. o., za leto 2018, so sporočili iz vladnegaurada za komuniciranje. Ob tem so povzeli stanje vodne, državnein lokalne infrastrukture ob doslej zgrajenih hidroelektrarnah naspodnji Savi [HE Boštanj, HE Arto-Blanca, HE Krško in HE Breži-ce). Kot so zapisali, izgradnja lokalne infrastrukture ob HE Krškoše ni izvedena v celotnem obsegu oz. se letos načrtuje nadalje-vanje izgradnje kanalizacijskega sistema na Pijavškem, ureditevpriobalnega območja ob Brestaniškem potoku z izvedbo parki-rišč ob železniški postaji Brestanica ter dokončanje izgradnje TKvodov. Na območju DPN za HE Brežice je gradnja ureditev na ob-močju akumulacijskega bazena skoraj dokončana, manjkajo šemanjše ureditve na habitatih ter manjša zaključna gradbena dela.Sočasno je treba dokončati s pričeto gradnjo ureditev poplavnevarnosti na območju DPN za HE Brežice ter gradnjo ureditev napritokih, so še zapisali v sporočilu. P. P.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Posavski obzornik 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 54.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 61 cm2

44

Z županom Ivanom Molanomsta pogodbi v skupni vrednos-ti dobrih 1,58 milijona evrovpodpisala direktor podjetjaKOP mag. Dejan Bibič in di-rektorica podjetja Rafael Mari-ja Možina. Kot je dejal župan,sta investiciji zelo pomemb-ni tako za občino kot občane,zato so tudi pripravili svečanpodpis pogodb. »Bizeljska ces-ta je glavna vpadnica v mesto,pričakujejo se določene zapo-re, z dobrim sodelovanjem ob-čanov bo ta investicija hitrejenarejena,« je povedal in dodal,da je obnova te ceste tudi delcelostne prometne strategijeobčine. Glede starega železne-ga mostu pa je pojasnil, da jepomemben tudi s tega vidika,ker gre za simbol Brežic, hkra-ti pa gre za zelo zahtevno inve-sticijo, saj je treba upoštevatidoločene zakonitosti v zvezi sSavo. V preteklosti so za sana-cijo mostu že imeli razpis, a gaje občina morala razveljaviti,prav tako ni bilo na razpolagodovolj sredstev, tako da je žu-pan izrazil zadovoljstvo, da sokončno le uspeli priti do sko-rajšnjega začetka investicije.V nadaljevanju je vodja občin-skega oddelka za komunalnoinfrastrukturo in gospodarskejavne službe Alenka Laznikpodrobneje predstavila obeinvesticiji. Pogodbena vred-nost obnove Bizeljske ceste jepribližno 487 tisoč evrov, rokizvedbe pa je 130 dni od uved-be v delo (določena za 28. ma-

V Brežicah kmalu novi gradbiščiBREŽICE - Brežiški župan Ivan Molan je 27. marca v Mestni hiši Brežice v imenu Občine Brežice podpisalpogodbi z izvajalcema dveh investicij, ki se v občini pričenjata v kratkem - s podjetjem KOP Brežice d.d. zaobnovo Bizeljske ceste in podjetjem Rafael d.o.o. Sevnica za sanacijo železnega mostu čez Savo.

rec). Med predvidenimi ukre-pi obnove je naštela ukrepe zaizboljšanje prometne varnos-ti - ločene površine za pešcein kolesarje, dva prehoda zapešce v platoju (pri tržnici inmarketu), razširitev obstoje-čega pločnika na levi strani,kjer je mogoče, v večnamen-sko površino za pešce in ko-lesarje, parkiranje ob Bizeljskicesti se ohrani, predvidene soposebne ploščadi za ustreznopreglednost pri vključevanjuna Bizeljsko cesto ter ureditevodvodnjavanja ceste in celot-na obnova voziščne konstruk-cije. Obnova zajema področjeod krožišča Trdinove, Bizeljskein Maistrove ulice do križiščaz Ulico stare pravde v dolžinipribližno 500 metrov ter odomenjenega križišča (v dolži-ni približno 40 metrov) protiCesti prvih borcev, kjer bo pos-

tavljena samo nova vertikalnain horizontalna signalizacija.Kot je še omenila Laznikova,so na Bizeljski cesti v letu 2017že izvedli sanacijo kanalizacijes sistemom relining (metoda sprevlečenjem cevi), vzporednos sanacijo vozišča na Bizeljskicesti pa bo izvedena tudi obno-va vodovoda.

Kot že omenjeno, bo star že-lezni most čez Savo v Breži-cah saniralo sevniško podjetjeRafael d.o.o. s partnerjem Slo-venske železnice - ŽGP Ljublja-na, pogodbena vrednost pro-jekta pa je skoraj 1,1 milijonaevrov. Most, ki je bil zgrajenleta 1907, je bil nazadnje sa-niran pred več kot 20 leti. Podveh pregledih mostu je Za-vod za gradbeništvo Sloveni-je ugotovil, da neugodno oko-lje nad gladino reke pospešuje

propadanje konstrukcije. Več-je število spodnjih pasov glav-nih nosilcev ter vozlišč vertikalin diagonal je utrpelo močnekorozijske poškodbe, zgornjideli konstrukcije so sicer bo-lje ohranjeni, tam korozija nevpliva na oslabitve nosilnosti,v dobrem stanju so tudi novo-zgrajena armirana betonskaplošča in oporniki. Sanacijamostu je razdeljena na osemsamostojnih sanacij, njena iz-vedba pa bo možna v času niz-kega vodostaja Save (od aprilado septembra), v enem letu jemožno sanirati eno konstruk-cijsko polje, ki mora biti v časusanacije podprto, prav tako soustrezni pogoji za protikoro-zijsko zaščito. Rok izvedbe jeoktober 2019, nato bodo sani-rali še del mostu čez Krko inšele potem bo most spet v ce-loti sproščen za promet.

Po podpisu obeh pogodb je Bi-bič poudaril, da se bodo trudi-li, da bo med izvajanjem sana-cije življenje v mestu čim manjmoteno, ter se zavezujejo, dabo zadeva izvedena kvalitetnoin v roku. S cestnimi zaporamibodo začeli že takoj po veliko-nočnih praznikih, prva gradbe-na dela se začnejo že 3. apri-la. Možinova pa je povedala, datrenutno tudi že v Sevnici izva-jajo podoben projekt - obnovo»nadvožnjaka«, tako da se ževeselijo izvedbe investicije vBrežicah.

RokRetelj

Zupan Ivan Molan in direktor podjetja KOP Brežice mag. De-jan Bibič sta si po podpisu pogodbe segla v roke.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 54.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 291 cm2

45

Radio Koper, Jutranjik - 07:03 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 30.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič se je pritožil

29.3.2018, 7:03RA KOPER, JUTRANJIK,Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič se je pritožil na sklep državne volilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja, saj želi, da se referendum izvede na isti dan kot parlamentarne ali jesenske lokalne volitve. Napovedal je tudi, da se bo pritožil na rezultat referenduma, ki bo 13. maja, če ne bo uspel z današnjo pritožbo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Koper, Jutranjik - 07:03 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

46

Radio Koper, Aktualno - 14:31 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 30.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji

29.3.2018, 14:31RA KOPER, AKTUALNO,Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji o Zakonu o Drugem tiru je danes pojasnil premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. Vprašal se je, kako naj vlada v kampanji enakovredno zagovarja stališča za in proti izgradnji drugega tira. Mogoče bi sicer bilo, da vlada v okviru svoje funkcije obvešča javnost o projektu. Kot je še povedal Cerar, bov kampanji sodeloval sam, kot državljan in predsednik SMC.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Koper, Aktualno - 14:31 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

47

Radio Koper, Ostalo - 16:30 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 30.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Priprave na izvedbo referenduma 29. 03. 2018, 16:30RADIO KOPER, POROČILA,

Državno volilna komisija je začela priprave na izvedbo referenduma o zakonu o drugem tiru po tistem, ko je vVODITELJ:torek sklenila da bodo volivci o zakonu ponovno odločali 13. maja. Tokratno referendumsko glasovanje bo prvo na katerem bodo morala biti vsa volišča dostopna invalidom. V referendumski kampanji vlada ne bo sodelovala je napovedal premier Miro Cerar.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

48


Doseg: 30.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Spremenili sklep o ustanovitvi projektnega sveta

29. 03. 2018, 16:30RADIO KOPER, POROČILA, V zvezi z drugim tirom je vlada danes spremenila sklep o ustanovitvi projektnega sveta za civilni nadzor nad VODITELJ:

izvajanjem projekta drugi tir med Divačo in Koprom. Na javni poziv se bodo lahko po novem prijavili kandidati sami, tudi tisti ki se do slej z drugim tirom niso ukvarjali. Na prvi poziv, ki ga je objavilo infrastrukturno ministrstvo je prispelo premalovlog.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 01:00

49

Radio Koper, Primorski dnevnik - 17:34 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 30.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Seja vlade 29.03.2018, 17.34RA KOPER, PRIMORSKI DNEVNIK,

Vlada se je danes odločila, da ne bo sodelovala v referendumski kampanji o Zakonu o Drugem tiru o čemer bodo volivke in volivci vnovič odločali 13. maja. Zaradi odločitev Ustavnega sodišča se je namreč vlada znašla v absurdnem položaju, ko bi morala v isti sapi zagovarjati Zakon o Drugem tiru, ki ga je sama predlagala in mu nasprotovati. To je premier Miro Cerar po današnji seji vlade nazorno ponazoril z dvema govorniškima odroma.

(predsednik vlade): To bi pomenilo, da bi jaz kot predsednik vlade šel pred javnost in bi dejal. Projekt DrugiMIRO CERARtir je zamišljen in zastavljen transparentno z dobro finančno konstrukcijo, ki kar najmanj bremeni naše davkoplačevalce. Inko povem to kot predsednik vlade moram stopiti na drugo stran na stran oponentov tega projekta in reči ta projekt vlade nidober, slab je in v taki absurdni zgodbi ne želim sodelovati.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Koper, Primorski dnevnik - 17:34 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

50

Radio Maribor, Do popoldneva - 14:32 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 22.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji

29.03.2018, 14:32RADIO MARIBOR, DO POPOLDNEVA, Vlada je na današnji seji sprejela sklep, da ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o VODITELJICA:

drugem tiru, je danes pojasnil premier Cerar, ki opravlja tekoče posle. Vlada v skladu z odločbo vrhovnega sodišča na tako absurden način ne more in ne sme sodelovati v kampanji, je še dejal Cerar.

Bom pa sodeloval v tej kampanji sam, kot državljan in kot predsednik Stranke modernega centra in MIRO CERAR: SMCto z vso močjo, da bom državljanke in državljane še enkrat prepričal, da gredo na referendum, ne pa tako kot želijo nekateri, ki mečejo polena pod noge, da nas tam ne bo.

Cerar je dodal, da vlada v kampanji pred ponovljenim referendumom ne more enakopravno in VODITELJICA:enakovredno zagovarjati projekta gradnje drugega tira med Divačo in Koprom, ki je po njegovi oceni eden najpomembnejših projektov za Slovenijo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Maribor, Do popoldneva - 14:32 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

51

Savinjsko-šaleška naveza

Ne le po volitvah, zadišalo je po praznikihPoročilo v javnost - Zlata Rogaška, srebrnŠentjur - V Celju o spanju - Podvoz brezvode

Vsak dan smo bliže volitvam! Vsak dam bliže novemu (ali pa ne)vodstvu države. Smo bliže tudi lepšemu jutri, kot radi rečemo? Ne-kateri pravijo, daje to odvisno od tega, koga bomo izvolili, drugi,daje vseeno, koga izvolimo na oblast, saj je od obljub do njihovihuresničitev velika razlika. Ljudje obračajo, izvoljeni obrnejo. Mnogodobrega pade tudi v koalicijskih bojih. Za nekatere je še vedno»vroča« predvolilna tema tudi dogajanje v zvezi z »blokom 6«. Par-lamentarna komisija, ki je preučevala politično odgovornost, jesicer sklenila delo, kaj več o končnem poročilu naj bi bilo znanodanes. Preiskovalci drugačne odgovornosti še opravljajo svoje delo.»Svoje delo«, prijetnejše, je zadnji vikend opravilo tudi veliko Slo-vencev, ljubiteljev smučarskih skokov. Planica sicer ni bila »tistaprava«, privržencev je bilo vseeno veliko. Vsesplošnega veselja tudi.Seveda je bil čas tudi za druge dogodke, morda manjše, a zato zamnoge ljudi nič manj pomembne. Za turistično-zdraviliško Roga-ško Slatino je pomembno, da se je pridružila sosednjemu Podče-trtku in metropoli države, Ljubljani - prejela je zlati znak SloveniaGreen Gold. Šentjur pa srebrnega. Velik uspeh, vendar na povsemdrugem področju, so zabeležili v Ločah v konjiški občini. Otroci stega območja ne obiskujejo več »vrtca« v gasilskem domu ali v loškizdravstveni postaji. To je bil izhod v sili, dokler niso na ruševinahstarega vrtca postavili novega. Pred kratkim seje skoraj sto otrokv nove prostore že preselilo. Vrtec v Ločah deluje kot enota konji-škega, je pa izredno sodoben in energetsko varčen. V prostore, vkakršne naj ne bi hodili, hodi tudi nekaj »vrtičkarjev« na Franko-lovem. Stari vrtec ni le dotrajan, tudi premajhen je, zato nekaterimalčki hodijo »že« v šolo; en oddelek vrtca imajo v stari osnovnišoli. O gradnji novega vrtca v vojniški občini razmišljajo že nekajčasa, upajo, da bodo dela kmalu lahko končno tudi začeli.Pravijo, daje Celje sicer vse manj zaspano mesto, pa vendar bodoprihodnji teden tu spregovorili prav o spanju. To bo ena od tem

strokovnega posveta Zdravje za vse, ki ga bodo ob svetovnem dnevuzdravja pripravili v knežjem mestu. Težav s spanjem nimajo le od-rasli, tudi mladostniki, nenaspanost in utrujenost pa slabo vplivatana učenje. Na promet v samem središču mesta pa precej vpliva ob-navljanje železnice, tudi podvoza v bližini celjske železniške postaje.Ta je bil že dolgo časa zaprt, potem nekaj časa odprt, od sobote jeznova zaprt za motorna vozila. Odprt pa je podhod za pešce in ko-lesarje. Tako bo do 9. aprila, toje skoraj do celjskega občinskegapraznika, ko bodo podvoz za motorna vozila vendarle (menda do-končno) odprli. Vendar s tem vseh težav še ne bo konec. Sledila bonamreč zapora podhoda za pešce in kolesarje. Ta naj bi trajala ka-kšna dva tedna. Obnova tega podvoza je bila zahteven poseg. Meddrugim naj bi ustrezno uredili črpanje vode, da se ne bi ponavljalastara zgodba, ko je bil podhod ob skoraj vsakem malo močnejšemdeževju poplavljen. Železniški promet je res tekel, cestni pa stal.Da imajo Celjani kaj pokazati, pa seje pred dnevi lahko v knežjemmestu prepričal župan hrvaške Primorsko-goranskega območja. Ssodelavci sije namreč ogledal Regionalni center za ravnanje z od-padki ter Toplarno. Gostje so se želeli čim bolj podrobno seznaniti zizkušnjami pri delovanju teh dveh družb in dejavnosti. Dan za njimje v knežje mesto prišel nemški veleposlanik. Tega so zanimali pro-jekti, ki so jih izvedli s pomočjo evropskih sredstev, še posebej proti-poplavni ukrepi ter ukrepi pri varovanju okolja. Pa tudi energetskasanacija javnih objektov ter načrti uvedbe javnega potniškegaprometa v mestu. Skupaj z županom sta se tudi udeležila koncertaPozdrav pomladi Gimnazije Celje - Center. Nemški veleposlanik jebil namreč častni pokrovitelj tega koncerta mladih.Pa še to: jasno je, da v tem (pred)prazničnem času ne diši le povolitvah, marsikje že tudi po velikonočnih jedeh. V Preboldu je žedober teden pred velikonočno nedeljo zadišalo po potici, pravi slo-venski potici. Seveda: spet so pripravili festival potic, teh naših zna-čilnih »slaščic«. Ta prireditev, letos je bila že petnajstič. ni posebnale po tem, da iz leta v leto privablja več mojstric, tudi po tem, da poocenjevanju te dobrote razdelijo po domovih za upokojence. V so-boto pa bo po pivu spet zadišalo v žalski fontani piv.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Naš čas 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 11.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 289 cm2

52

I OD SREDE do torka Mojca struc

Sreda,21. marca

Predsednik republike Borut Pa-hor je predsednika Državnegazbora Milana Brgleza obvestil,da ne bo predlagal kandidata zanovega mandatarja.

Predsednik Pahorjepredsedniku Brglezu sporočil,

da ne bo imenoval predlagalkandidata za novega

mandatarja.

Državni zbor je na redni sejiobravnaval predlog zakona o iz-koriščanju energetske zmoglji-vosti Save v srednjem toku, kibi podelil koncesijo za gradnjotreh hidroelektrarn. Poslanskeskupine niso imele enotnih sta-lišč, podporo predlogu so izrazihv strankah DeSUS, SDS in NSi.

Nekdanji francoski predsednikNicolas Sarkozv je bil obtoženkorupcije, ker naj bi za financi-ranje volilne kampanje prejel večmilijonov evrov od nekdanjegalibijskega diktatorja Gadafrja.

Slovaški predsednik AndrejKiska je končno potrdil novovlado.

Ustanovitelj Facebooka MarkZuckerberg je priznal, da jedružbeno omrežje »storilo na-pake« v povezavi z afero podje-tja Cambridge Analvtica, ki jeosebne podatke Facebookovihuporabnikov zlorabilo za poli-tične namene.

Četrtek,22. marcaMinistrica za obrambo An-

dreja Katic je premierju MiruCerarju, ki je bil sicer ta dan vtujini, posredovala poročilo oukrepih za dodatno usposablja-nje bataljonske bojne skupine72. brigade Slovenske vojske.

Državni zbor je potrdil novelozakona o kmetijstvu, s katerodaje osnovo za ustanovitev če-belarske akademije in odpravonepoštenih praks v verigi pre-skrbe s hrano.

Ameriški predsednik DonaldTrump je uresničil svojo pred-volilno grožnjo in uvedel kazen-ske gospodarske ukrepe protiKitajski.

Na Češkem je v kemični to-varni v bližini Prage v eksplozijiumrlo najmanj šest ljudi, še večje bilo ranjenih.

V Franciji so stavkah zaposleniv javnem sektorju. Zaprte so bileštevilne šole, vrtci in knjižnice,

Predsednik Trump je uresničil šeeno od predvolilnih groženj.

močno je bil moten tudi železni-ški in letalski promet.

Petek,23. marcaV koordinaciji stavkovnih od-

borov skupine sindikatov jav-nega sektorja, ki jo vodi JakobPočivavšek, so dejali, da ni nika-kršnih pravnih ovir za nadalje-vanje pogajanj z vlado. Premierv odstopu v tem ni videl smisla.

Preiskovalna komisija Teša 6je sprejela osnutek končnegaporočila. Novinarji so pisali, daporočilo kaže, da so vse vlademed letoma 2004 in 2012 rav-nale neodgovorno, malomarnoin podrejeno investitorju.

Na poljskih ulicah je več tisočljudi nasprotovalo predlogu za-kona, ki bi še dodatno zaostrilprepoved splava v državi.

Mesec dni po volitvah seje se-šel novoizvoljeni italijanski par-lament. Že na ustanovni seji sonaleteli na nekatera nesoglasja.

Na jugozahodu Francije je obo-rožen moški v ločenih napadihubil tri ljudi in jih več ranil.

Ameriški predsednik DonaldTrump je odpustil še enega naj-tesnejšega sodelavca, svetovalcaza nacionalno varnost HerbertaMcMasterja.

Napadalca z jugozahodaFrancije je policija ubila.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 11.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 622 cm2

53

Sobota,24. marca

Na ekipni tekmi smučarskihskokov v Planici so slovenskitekmovalci zasedli tretje mesto.

V več kot 800 mestih po ZDAin drugje po svetu so potekali»Shodi za življenja«, na katerihso*skušali mladi Američani opo-zoriti na nujnost strožje orožar-ske zakonodaje. Skupno seje nashodih zbralo več sto tisoč ljudi.

Protestirali so tudi v Zagrebu.Več tisoč protestnikov je z ge-slom »Stop istanbulski konven-ciji, za suvereno Hrvaško« opo-rekalo ratifikaciji t. i. istanbul-ske konvencije, konvencije SvetaEvrope o preprečevanju nasiljanad ženskami.

Ameriški predsednik DonaldTrump je kljub nasprotovanjunajvišjih vojaških predstavnikovznova izdal prepoved služenjatransseksualcev v ameriških obo-roženih silah.

Umrl je francoski policist, ki seje dan pred tem v terorističnemnapadu na jugu Francije prosto-voljno ponudil za zamenjavo zaeno od zajetih talk.

Ob 20.30 po našem času so vokviru projekta Ura za Zemljona znamenitostih (in ponekoddrugje) po vsem svetu ugasnileluči. Akciji so se pridružila tudinekatera slovenska mesta.

Nedelja,25. marca

Zbudili smo se uro prej, sajsmo ponoči prešli na poletni čas.

Kristjani so praznovali cvetnonedeljo in tako začeli neposre-dno pripravo na veliko noč.

Mnogi so se spomnili materin-skega dne.

Letalska družba Adria Airwaysje sporočila, da bo vzpostavila se-dem novih neposrednih letalskihpovezav z brniškega letališča.

Prebivalce vzhodnih evropskihdržav je presenetil oranžen sneg.Poznavalci so povedali, da greza sneg, kije obarvan s peskomiz Sahare.

Ustanovitelj Facebooka MarkZuckerberg je zakupil oglasnestrani devetih največjih britan-skih in ameriških časopisov inobjavil opravičilo za zloraboosebnih podatkov okoli 50 mi-lijonov uporabnikov.

V Rusiji je požar zajel nakupo-

"*■ •' * t t

Zuckerberg seje opravičil zazlorabo osebnih podatkov.

valno središče. Po prvih poro-čilih naj bi v požaru umrlo 37ljudi, 43 pa naj bi bilo ranjenih.

Nemška policija je blizu mejez Dansko prijela nekdanjegakatalonskega voditelja CarlesaPuigdemonta, kije bil na poti izFinske v Belgijo.

V središču Tel Aviva je 25 ti-soč prosilcev za azil in njihovihpodpornikov protestiralo protinačrtu izraelskih oblasti za izgonveč deset tisoč afriških prebežni-kov iz Eritreje in Sudana.

Ponedeljek,26. marcaDržavna volilna komisija je

sporočila, da je prejela sodboVrhovnega sodišča v zvezi zrazveljavitvijo glasovanja na re-ferendumu o drugem tiru. Kotso predlagali s sklepom, naj bibil datum novega glasovanja nareferendumu 13. maj.

O drugem tiru bomopredvidoma znova glasovali 13.

maja.

Ustavna komisija državnegazbora je imenovala strokovnoskupino, ki naj bi pripravila stro-kovno mnenje v zvezi z zaščitoNLB pred neupravičenimi sod-bami hrvaških sodišč in morebi-tnimi rubeži.

Mediji so popravili prve infor-macije: v požaru v nakupoval-nem središču v sibirskem deluRusije je umrlo 64 ljudi, več kot40 je bilo ranjenih.

V Nemčiji so se po prijetju nek-danjega katalonskega voditeljaCarlesa Puigdemonta razvili pro-testi, ki so izbruhnili v nasilje,v katerem je bilo ranjenih okolisto ljudi.

V ekipni tekmi so bili naši tekmovalci na tretjem mestu.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 11.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 622 cm2

54

Torek,27. marca

Poslanci so se na izredni sejiseznanili z odločitvijo predse-dnika republike Boruta Pahorja,da ne bo predlagal kandidata zanovega mandatarja. Kot možnidatum naslednjih parlamentar-nih volitev je omenil 27. maj ah3. junij.

Državna volilna komisija jesklenila, da bo ponovljeno glaso-vanje na referendumu o zakonuo drugem tiru 13. maja.

Državni svet je z 18 glasovi zain 12 proti izglasoval odložilniveto na novelo zakona o igrahna srečo, hkrati pa je izglasovaltudi veto na zakon o nepremič-ninskem posredovanju.

Direkcija za infrastrukturoje odstopila od pogodbe za iz-delavo makete drugega tira, kijo je na razpisu dobilo podje-tje Art Rebel 9, saj ni prijavilopodizvajalca.

Francoski predsednik Emma-nuel Macron je napovedal, da bov Franciji šola postala obveznaza otroke od tretjega leta daljenamesto od šestega, kot je veljalodoslej.

Smučarski skakalci so dobilinovega trenerja. Janusovo

mesto je zapolnil GorazdBertoncelj.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 11.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 622 cm2

55

POLITIČNE STRANKE

SD / UROŠ BREZNIK, PREDSEDNIK 00

Zakaj je padla vladaNi padla samo slovenska vlada v marcu, po dol-gem času se je zgodilo, da tudi županov predlogni dobil večine v Občinskem svetu. Natančneje,ko je bilo jasno, da predlog ne bo izglasovan, jedomžalski župan preprosto odmaknil točko. Žedrugič. Prvič se je to zgodilo v februarju. Vsebinapredloga je bila ista.

Kdor malo spremlja občinsko politiko, ve, dagovorimo o področju OPPN Brinje - to je zeleni-ca med avtocestnim vhodom v Domžale in mo-stom čez Kamniško Bistrico. Načrtovana sta biladva objekta - tehnični pregledi in trgovina.

Razlogov za nesprejetje je bilo več, pa vendarmislim, da je glavni razlog neurejena prometnapolitika v občini. To postaja vedno večji problemin počasi bo vse skupaj dejansko postalo neob-vladljivo. V mandatu, ki se zaključuje, lahkomirno ugotovimo, da nismo naredili popolnomanobenega preboja. Na žalost.

Svet se spreminja, nove tehnologije in noverešitve se uveljavljajo na vseh področjih. Podje-tniški duh, po katerem so bile Domžale včasihprepoznane, pa kot da je zapustil našo občino.Da kdaj na novo asfaltiramo kakšno cesto, že

dolgo ni več ravno dosežek za občino z letnimproračunom 30 milijonov evrov. Želimo si pred-vsem malo več drznosti v upravljanju občine inreševanje najbolj akutnih problemov. In dejstvoje, da promet je rak rana naše občine. Promet,parkirna mesta in celotna prometna ureditev vobčini, kot eni glavnih problemov, nedvomnopotrebujejo več pozornosti in predvsem rešitev vkorist občank in občanov Domžal.

(4 Želimo si predvsem malo večdrznosti v upravljanju občinein reševanje najbolj akutnihproblemov. In dejstvo je, da prometje rak rana naše občine.

in memoriam: Stane KovačV začetku marca 2018 je svojo življenjsko potsklenil naš dobri prijatelj, kolega Stane Kovač.Slovo je zmeraj boleče, še posebej pa je težkoin grenko, ko se moramo posloviti od iskrenegaprijatelja, nepogrešljivega sodelavca, predvsempa človeka z veliko začetnico. Odšel je nepriča-kovano in mnogo prezgodaj, še sredi ustvarjal-nega življenjskega obdobja, poln želja, idej innačrtov, ki jih je želel in nameraval uresničiti.

Stane je bil že od malih nog delaven, aktivenna mnogih področjih, s svojim delom, vztraj-nostjo, pozitivno energijo in trudom je naredilvelike premike na mnogih področjih tudi v našilokalni skupnosti in širše. Dva mandata je bilnaš občinski svetnik in tudi član predsedstvanaše liste. Vedno znova nas je opominjal, da sev življenju lahko doseže vsak cilj, ki si ga zadaš.Bil je človek, ki je izražal svoje misli, pri rešitvahupošteval tudi mnenja drugih in glede tega smomu dolžni priznati veliko strpnost in širino. Imelje občutek za objektivnost in realnost. Njegovaodlika, da je predlagal rešitve, ki so bile realnein so upoštevale različne vidike ter njegova ve-lika konstruktivnost, nam je bila v pomoč. Spo-

ti Dragi Stane,Srečamo se spet ...Nekje, nekoč ...Tam nad mavrico ...

I.TD -TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE

štoval je tradicijo, vendar se je vedno zavzemalza napredek. Bil je topel in srčen človek, vednopripravljen pomagati, človek, ki je veliko pozor-nosti namenjal družini, prijateljstvu, ohranjanjudobrih medosebnih kot tudi poslovnih odnosov.Bil je skromen, saj se kljub mnogim dosežkom inprejetimi priznanji, ni želel izpostavljati.

Rad se je družil s preprostimi, odprtimi in srč-nimi ljudmi, kakršen je bil sam. In ravno zaradivseh teh njegovih vrednost smo ga imeli radi,ga spoštovali in globoko cenili ter ga neizmernopogrešamo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Domžalski slamnik 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 32



Doseg: Kazalo

Stran: 32

Površina: 701 cm2

56

NSI / PEREGRIN STEGNAR

Politična pomlad ali čas pred volitvamiNova Slovenija ima v svojem programu Zdaj ječas tri poudarke. Prvi poudarek je večja pra-vičnost, drugi je močnejše gospodarstvo, tretjipa večja socialna in družbena varnost ljudi. Taprogram želim predstaviti za našo občino. Prvipoudarek našega programa je na pravičnosti.To je kategorija, ki nas vse zadeva in nam vsemomogoča, da imamo v življenju enake izhodišč-ne možnosti in enake pogoje dela in ustvarja-nja. Vprašal sem se, kako pravičnost udejanjatina nivoju naše občine? Vsi občani moramo bitienakopravno obravnavani pred zakonom, karpomeni, da smo enako obravnavani pred vsa-kim uradom in upravnim organom. Pravičnostpa je potrebna tudi na drugi strani, to je na nasobčanih, da pravično in pošteno izpolnjujemosvoje dolžnosti, ki jih imamo do občine oziromakraja, kjer živimo, konec koncev pa tudi do do-movine. Če bi poleg pravic večkrat pomislili tudina dolžnosti, ki jih prinaša demokracija, semprepričan, da ne bi razmišljali, kako v občini šeokrepiti delo inšpekcijskih služb.

V NSi imamo rešitve za modernizacijo ob-činske uprave. Naša prizadevanja bodo usmer-jena v večjo učinkovitost občine in kar največjoprimerljivost z državami severno od nas. Nič nebi bilo narobe, če bi tudi občina več naredila

za boljše pogoje, v katerih bi se dobro počutilamala in srednje velika podjetja. Posledično bi vnašo občino prihajalo več podjetij in finančnihsredstev, ki bi jih občina lahko usmerjala v noveprojekte. Zato je treba skrajšati in poenostavitipostopke pridobivanja raznih dovoljenj, da ob-činska uprava ne postane zaviralec razvoja obči-ne, ampak njen pospeševalec. Prav tako je trebamlade s pametno družinsko politiko spodbujatik ustvarjanju doma in družine. Prepričan sem,da teh sprememb ne moremo doseči z ukazo-vanjem. Lahko pa jih dosežemo tako, da bomo,tudi v skladu s krščansko demokratsko misel-nostjo, stremeli k ustvarjanju pravih pogojev, vkaterih bo lahko vsak državljan lahko uresničilsvoje ambicije, cilje in želje.

•• Nova Slovenija ima v svojemprogramu Zdaj je čas tri poudarke.Prvi poudarek je večja pravičnost,drugi je močnejše gospodarstvo,tretji pa večja socialna in družbenavarnost ljudi. Ta program želimpredstaviti za našo občino.

Četrtek, občinski svet, prvič združenih štirinajstsvetnikov (modri, rdeči, rumeni, nepovezani...). Govorimo o t. i. projektu Brinje, ki naj bise zgodil na drugi strani Krumperške ulice (priŠumberku). Za nepoučene: na polju nasprotibencinskega servisa naj bi se sezidala nova tr-govina znanega trgovca in servis za tehnična vo-zila - tovornjake. Na vpadnici v Domžale bi takoumestili dejavnosti, ki bi prometno zelo obre-menile vse Domžalčane. Obenem pa ceste nebi razširili, niti kako drugače uredili, pa čepravbi se promet ob konicah občutno povečal. Pravtako ne bi umestili v ta prostor krožišča. Kot da vDomžalah promet ni že zadosti ubit s semaforji.Vendar se kljub vsem apelom občinskega sveta,da semaforjev ne potrebujemo, v pisarni županane želi ali noče slišati. Da ne bom predolg. Dva-najst let vodenja občine je očitno prehudo bre-me. Saj je bil edini argument župana, da je gra-divo pripravljeno 'šlampasto', ta, da ga vsak danskrbi, kako bo vodil občino, in da se mi svetniki,pač kot nujno zlo enkrat na mesec 'pridrajsamo'na občinski svet in pametujemo. V isti sapi papozabi povedati razloge, ki botrujejo temu, daobčina ni pripravila študije vpliva na okolje, nitiprometne študije oziroma 'bog obvaruj' upošte-vala mnenja okoliških stanovalcev. Morda ima

prav. Morda res pametujemo, vendar to delamov dobri veri in predvsem neprofesionalno. Tore\moramo si čestitati - prvič združeni. Občutekje dober. Občutek je fantastičen. Pa ne zato, kersmo po županovo 'minirali' njegov predlog. Ne,to bi bilo otročje! Ampak zato, ker smo prešli raz-lične poglede in se zavzeli za ljudi, ki tam živijo.Jim prisluhnili, uporabili zdravo kmečko pametin dokazali, da znamo prisluhniti. Veseli me, dako nastopimo enotno, stvari premikamo v pra-vo smer. Želel bi si, da bi tako postopali tudi priizboru županskega kandidata. Morda pa bi biloresnično modro, da bi izbrali kandidata, ki bi bilnadstrakarski in ne bi prihajal iz že usidranihstruktur.

M Veseli me, da ko nastopimoenotno, stvari premikamo vpravo smer. Želel bi si, da bi takopostopali tudi pri izboru županskegakandidata.

SDS / MAG. TOMAŽ DEŽELAK, ČLAN OS IN PREDSEDNIK 00 SDS

Ko smo enotni, delamo dobro

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 32



Doseg: Kazalo

Stran: 32

Površina: 701 cm2

57

Marčna seja OS občine je bila nekaj posebnega.Po letih političnega zatišja, zamujenih priložno-sti in nekaterih zgrešenih investicij se je zgodi-la sprememba. Ob sprejemanju prostorskeganačrta za izgradnjo novega trgovskega centrain centra za tehnične preglede težkih tovornihvozil sredi stanovanjskega naselja v Zaborštuse je poenotila celotna politika, z izjemo župa-na in dela njegove liste. Tako je 14 svetnikov insvetnic doseglo umik omenjene točke. Slabemuin nepremišljenemu predlogu so nasprotovalitudi okoliški stanovalci in krajevna skupnost.Omenjena točka je bila pred mesecem dni žeumaknjena z dnevnega reda. A je bil, očitno podpritiski, izveden pred bližajočimi volitvami še enposkus sprejema. Tokrat se je začutilo poenote-no nasprotovanje. Prvič v mandatu smo na sejispremljali vsebinsko bogato obravnavo. V njejso prevladali razumni argumenti, s katerimi smoopozorili na pogubne negativne vplive na oko-lje, na pričakovane prometne zagate in bistvenoposlabšano kvaliteto življenja tako za okoliškeprebivalce kot za širše področje. Pa tudi o nepo-trebnosti vedno novih trgovskih centrov. Veselismo, da je zmagal razum in da smo občinskemuvodstvu sporočili, da je dovolj nepremišljenih innestrateških projektov - in dovolj trgovskih cen-trov na kmetijskih zemljiščih.

S tem smo preprečili nove prometne zama-ške, ki smo jim vsakodnevno priča na magistral-ki na Viru. V primeru novega trgovskega in to-vornega centra bi se takšno dogajanje preselilo

MATE) ORAŽEM / ČLAN OS, LISTA REZA

Dovolj!

še v ta del, ki je stična točka z avtocesto. Ali siželimo več prometa, več kot 50 tovornih vozildnevno in stotine vozil s kupci v novem trgo-vskem centru? Isti trgovec ima center manj kotkilometer stran ... Lahko si samo želimo, da boprostorsko načrtovanje v prihodnje bolj trajno-stno usmerjeno in bolj strateško. Prednost mo-rajo dobiti občani, njihove želje in potrebe, nepa investitorji, ki s pritiski lovijo le lastne inte-rese in dobičke. Imamo ogromen potencial, ki jepremalo neizkoriščen. Bomo res ostali še naprejtalci neambicioznosti, ležernosti, pomanjkanjavolje ter brezidejnosti in naveličanosti.

44 Veseli smo, da je zmagalrazum in da smo občinskemuvodstvu sporočili, da je dovoljnepremišljenih in nestrateškihprojektov - in dovolj trgovskihcentrov na kmetijskih zemljiščih.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 32



Doseg: Kazalo

Stran: 32

Površina: 701 cm2

58

Ob razsodbi vrhovnega sodišča o neveljavnostireferenduma o drugem tiru je predsednik vladeMiro Cerar ob deseti uri zvečer urbi et orbi ozna-nil svoj odstop in ljudstvu vrnil oblast. Pravza-prav je potegnil zase in za svojo stranko, pa tudiza državo, v tem trenutku najboljšo možno pote-zo kot izhod iz zagonetne situacije. Prodaja NLBni bila izvršena in zato nam grozijo kazni. Kljubmeddržavnemu sporazumu Hrvaška rubi pre-moženje banke na Hrvaškem, vlada pa ni pravo-časno reagirala na opozorila banke. Arbitražnaodločba ni implementirana. Zahteve stavkajočihv javnem sektorju so neuresničljive. DeSUS in SDpa se že nekaj mesecev pripravljata na volitve,zato smo v parlamentu priča medsebojnim ob-toževanjem koalicijskih partneric, ki so skupajsprejele odgovornost za vodenje države. Pri tembode v oči dejstvo, da sta prav stranki SD in De-SUS največ časa v različnih vladah, pa se njuniveljaki pretvarjajo, kot da niso za nič odgovorni.A dejstvo je, da so za zgrešene poteze vlade terslab socialni položaj delavcev in upokojencevodgovorni vladajoči in ne opozicija. V zadnjemčasu so posamezni koalicijski poslanci v parla-mentarno proceduro vložili vrsto zakonov, ki soočitno namenjeni njihovi predvolilni kampanji,državo pa obremenjujejo vsak po svoje za milijo-ne evrov. Tudi zaradi tega je odstop predsednikavlade razumna poteza, saj bi bile lahko posledi-ce takšnega ravnanja škodljive za državo, priho-dnjo vlado pa bi zaradi njih še kako bolela glava.

Poslanci Nove Slovenije - krščanski demo-

NSI / LJUDMILA NOVAK, POSLANKA

Kaplja čez rob ali nujna poteza?

krati smo kot opozicijska stranka ves mandatvlagali zakone ter predlagali določene ukrepe zaveč delovnih mest in boljše življenje državljanov.Šest zakonov je bilo celo sprejetih. Ves čas smoopozarjali na potrebnost korenitih sprememboziroma na modernizacijo državnih podsiste-mov, kot so zdravstvo, sodstvo, državna uprava.Predlagali smo znižanje davkov in odpravo pre-tirane birokracije, ki ovira normalno poslovanjedržavljanov, podjetnikov in kmetov, ter onemo-goča upokojencem, da bi ob zasluženi pokojninilahko še naprej delali, če bi to želeli.

Dokler bomo v Sloveniji iskali vedno novegarešitelja, ki bi z eno potezo rešil vse naše proble-me, bomo vedno znova razočarani. Država po-trebuje odgovorne voditelje, ki imajo zaupanjeljudi, vedo, kje so resnični problemi in imajozanje tudi prave rešitve. Naša skupna odgovor-nost pa je, komu bomo zaupali našo prihodnost- novemu rešitelju ali preizkušenim politikom zrešitvami.

44 Dokler bomo v Sloveniji iskalivedno novega rešitelja, ki bi z enopotezo rešil vse naše probleme,bomo vedno znova razočarani.Država potrebuje odgovornevoditelje, ki imajo zaupanje ljudi,vedo, kje so resnični problemi inimajo zanje tudi prave rešitve.

'ATEEk&__Afc_,

:î WAafc«

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 32



Doseg: Kazalo

Stran: 32

Površina: 701 cm2

59

Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič poudarja, da je čas za spremembe

Z zakonom poizkusbalkanizacije Slovenije!V novi številki Praznične

družine, ki jo izdaja ted-nik Družina, je njena

urednica Manica Ferenc v uvod-niku zapisala, "da je mesec ma-rec v postnem času, ko naj biljudje šli vase ter si vzeli čas zatemeljit vpogled v duhovno ra-ven našega bivanja. V marcu stacvetna nedelja in tudi veliki pe-tek". Toda tem plemenitim ugo-tovitvam, tako primernim inkoristnim našim ljudem, pa raz-meram in času, v katerem živi-mo, so se na grob in sramotennačin postavili nasproti nekateriznani in vplivni posamezniki, kiso zato izgubili, tako raz-mišljam, nekaj svojega ugledain verodostojnosti. Poslanka izstranke Levica Violeta Tomič jena spletu Facebook zapisala, dabi bilo stranko SDS nuj-no prepovedati, "saj se vnjej zbira tisto najslabšeo Slovencih". Žaljiv inprostaški je publicistMarko Crnkovič, ki je vmariborskem časopisuVečer zapisal, "da se ste-klih psov desnice ne daustavljati drugače kot ta-ko, da jih osamimo, sajsi ne zaslužijo naše po-zornosti". Oglasil se jetudi župan občine Ko-men Marko Bandelli,vplivni član stranke Za-vezništvo Alenke Bra-tušek. Na spletnem om-režju Twiter je zapisal,"da so psi bolj pametni kot pamarsikateri desničar".K sreči je predvolilna kampanjana drugih ravneh in pri drugihudeležencih zgledna, v glavnemtudi kulturna in civilizacijska. Včasnikih in drugih glasilih, naspletu, raznih srečanjih in zbo-rovanjih je veliko pisanja in go-vorjenja o bližnjih izrednihdržavnozborskih volitvah in oreferendumu o zakonu o dru-gem tiru železniške povezavemed Divačo in Koprom, kiga bo treba ponoviti. Vsepolitične stranke si priza-devajo in se trudijo, da bise volitev udeležilo čim

več upravičencev. Posebejje takšna zavzetost razvid-na v desnem političnemtaboru. Če bodo strankedesnice med seboj sodelo-vale in dosegle enotnost vsvojih programih instremljenjih, bi morda do-segle zmago na volitvah.Privrženci gibanja Prebu-dimo Slovenijo so v posebni iz-javi menili, "da bi na izrednihvolitvah v Državni zbor vse de-mokratične stranke in gibanjamorali nastopiti enotno in bitipovezani v Koaliciji za spre-membe. Odsvetujejo kakršno-koli predvolilno ali povolilnopovezovanje s strankami socia-lističnega izvora. Vse dosedanjeizkušnje takega povezovanja insodelovanja so namreč povsemin izrazito negativne.Zgodovinar in nekdanji mini-ster za kulturo, Vaško Simoniti,v članku, objavljenem v revijiDemokracija, opozarja, "da tudiv Sloveniji ne ugasnejo težnje, skaterimi se želi šibka demokra-

tična praksa še poslabšatiin preoblikovati v polnodelujoč stari režim poli-tične zaostalosti. Omen-jam nedavno obravnavanpredlog zakona o ure-sničevanju kolektivnihkulturnih pravic narodnihskupnosti pripadnikov na-rodov nekdanje SFRJ v Slo-veniji. Z omenjenim zako-nom bi se v Sloveniji od-prla pot k priznanjumanjšin, ki to niso. Ta pre-dlog, s katerim si želi nekapolitična združba zagotovi-ti volilne glasove, je izjem-no nevaren. V družbovnaša določena politična

nelagodja, negotovosti in nape-tosti. Predlog je izraz želje pred-modernih oblastnih mišljen-jskih vzorcev po balkanizacijiSlovenije. Po načelu, če si državene moreš podrediti, vnesi vanjorazkroj".Po mnenju zgodovinarja dr. Sta-neta Grande "naša naloga v temtrenutku ni razpravljanje o pred-sedniku vlade dr. Miru Cerarju,ampak se sporazumeti o tem,

kako voliti, da se bo propadanjeSlovenije ustavilo".Ivan Štuhec, du-hovnik in civilno-družbeni aktivist, jev komentarju, obja-vljenem v sloven-skem katoliškemtedniku Družina,menil, "da dvomili-jonska Slovenija re-alno zmore dvepovprečno dobriskupini politikov, kipribližno vedo, ka-ko se vodi država.

Mi pa se že desetletja preiz-kušamo, kako bi rešili sociali-zem in živeli kot kapitalisti. Slo-venski volivec bo tokrat moralpresneto dobro premisliti, katerigarnituri politikov bo dal svojglas".Aktualen in tehten je prispeveko razmerah v Sloveniji in o vo-litvah, ki ga je v Slovenskemčasu, časniku za družbo in kul-turo, ki je priloga tednikaDružina, objavil nekdanji pred-sednik ustavnega sodišča, Miro-slav Mozetič. Piše, "da je v Slo-veniji čas za spremembe, da nesmemo biti brezbrižni, da smokristjani skupaj z drugimi ljud-mi dobre volje dolžni, da politi-ki vrnemo etično in kulturnodušo in da je krščanska dolžnostpreporoditi politiko". Svoja raz-mišljanja takole sklene: "Ali ver-jamemo ali ne, tudi od nas, vsa-kega posameznika, je odvisno,kakšna bo in v katero smer se borazvijala naša domovina Slove-nija. Se najmanj, kar lahko za tostorimo, je, da gremo na volitve.Vsak glas je pomemben. Brez-brižnost in otopelost vodita vpogubo .Dogajanja v Sloveniji so zdaj ta-ka, da navadni ljudje živijo indelajo po ustaljenih vzorcih inmerilih; politika, ne glede naideološke predznake strank, paskoraj izključno teži k temu, dabi prišla na oblast. V takemvzdušju pričakujejo napoved da-tuma izrednih parlamentarnihvolitev in ponovitve referendu-ma o zakonu o železniški progimed Divačo in Koprom.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Novi glas 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 17



Doseg: Kazalo

Stran: 17

Površina: 394 cm2

60

V Inštitutu dr. Janeza Evangeli-sta Kreka zatrjujejo, da potre-bujemo bolj normalno Sloveni-jo, ki bo pravična domovina zrazvitim gospodarstvom in kjerbo varno živeti. Na dolgi rok nasogroža tudi premajhna rodnost.V Sloveniji je rodnost nizka, tu-

di v primerjavi z drugimi evrop-skimi državami. Pri nas se zdajrodi okrog 20.000 otrok na leto,za demografsko uravnoteženostpa bi se jih moralo roditi vsaj30.000.

Marijan Drobež

Mmmmmsmm^m^_7^SAK^ RL_^_MmMm^m^mmt. "••>*■ Mjji

m- - �_, *j'mmmmmmmmmJmP^m!^*, j^^^^^^^^^^^^^^^J*** __^_H_j_kJ^__________________________mEl^^m______\_\\\\___\

,,*.MMf ___~~~~~1B_____________________~\

. ______mm^^__mm^m________________M

'iÂMAMAMAMAMAMAMAMA

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 17



Doseg: Kazalo

Stran: 17

Površina: 394 cm2

61

Slovaška republika proti Achmea BV, C-284/16, 6. marec 2018

Med Slovenijo in Slovaško se na njuni neodvisni poti ves čas vleče karprecej neposrečenih vzporednic. Najprej seveda velja omeniti že samo poi-menovanje držav in državljanov: Slovenija (slovaško: Slovinsko) in Slova-ška (Slovensko), Slovenci (Slovinci) in Slovaki (S/ovac/). 1 Sledita zastavi, kiimata enako razporeditev barv, zgolj vsakokratni grb je umeščen malenkostdrugače. 2 Na koncu pa seveda velja omeniti še nesrečno dejstvo, da stapredsednika vlad obeh držav nedavno tega odstopila kar na isti dan. Prvispričo odmevnega umora raziskovalnega novinarja, drugi pa zaradi dvojneblamaže, povezane z enim največjih infrastrukturnih projektov v državi, najprejv pomanjšani predragi (maketni) obliki, nato pa še zaradi javnega porazav sodni dvorani, povezanega s tem projektom (razveljavitev že dobljenegareferenduma). Pa še eno vzporednico je treba potegniti - obe državi imataprecej nesrečno roko z bilateralnimi sporazumi o zaščiti investicij oziromat. i. sporazumi BIT 3 in posledično smolo pri pravdanju pred mednarodnimarbitražnimi razsodišči.

Kdaj je arbitražna klavzulav sporazumih BIT a prioriv nasprotju s pravom EUKaj se lahko Slovenci naučimo iz prihodnje

sodbe nemškega Zveznega vrhovnega sodiščav zadevi IZB 2/15?

Zoran Skubic,univ. dipl. pravnik,

sekretar v Državnemzboru RS

Stališča avtorja v temprispevku niso nujno tudi

stališča organa, pri kateremje zaposlen.

Slovaška je na podlagi tovr-stnega, še iz časa skupneČeškoslovaške »podedova-nega« sporazuma BIT z Nizo-

zemsko pred (haaškim) Stalnim arbi-tražnim sodiščem 4 v sporu s slednjo- podlegla, arbitražno odločitev pa jenato izpodbijala pred nemškimi sodi-šči, kaj kmalu pa tudi pred sodniki

v Luksemburgu. Vprašanje je, kate-ro pravo je res »pravo«, če pride doinvesticijskega spora med državamačlanicama: izbirno pravo bilateral-nih (mednarodnih) sporazumov alipravo Unije? In kar je še pomemb-neje, kaj ta odločitev Sodišča (EU)v praksi (morda) pomeni za nadalj-nji potek obravnavanja tožbe družbeImpresa Grassetto S. p. A. (v likvida-ciji) proti Sloveniji, zadeva ICSID, 5

št. ARB/13/10?Nizozemska in tedanja Češkoslova-

ška sta sedaj sporni BIT sklenili leta

1991, uveljavljen pa je bil naslednjeleto. Slovaška je leta 1993 kot drža-va naslednica nekdanje skupne drža-ve prevzela vse pravice in obveznostiiz tega BIT, s 1. majem 2004 pa je- enako kot Slovenija - postala šedržava članica Unije. Še isto leto seje slovaški trg v okviru reforme doma-čega zdravstvenega sistema odprl zatuje ponudnike zasebnih zdravstvenihzavarovanj. Eden od njih je bila tudidružba nizozemskega prava Achmea,ki je na Slovaškem ustanovila hčerin-sko družbo, prek katere je ponujalazasebna zdravstvena zavarovanja.

A je Slovaška že leta 2006 (pozamenjavi ene od vlad) delno zamejilaliberalizacijo tega trga, eden od ukre-pov pa je bila tudi prepoved izplačiladobička, ustvarjenega z dejavnostjozdravstvenih zavarovanj. Ta ukrep jeslovaško ustavno sodišče kot neu-stavnega razveljavilo, a šele leta2011. Družba Achmea pa je v vme-snem času, točneje leta 2008, zoperSlovaško na podlagi omenjenega BITzačela arbitražni postopek. Menila jenamreč, da ji je zaradi že omenjene-ga zakonodajnega posega slovaškihoblasti, ki pomeni kršitev vsebine BIT,nastala neposredna škoda, za kar jeterjala odškodnino v višini 65 milijonovevrov. Arbitražno sodišče, ki je imelov skladu z BIT sedež v nemškem

Frankfurtu na Majni, je družbi natoleta 2012 v škodo Slovaške prisodilo22,1 milijona evrov odškodnine s pri-padajočimi stroški in drugimi pripad-ki. Ker je bil sedež arbitraže določenv Nemčiji, so v skladu z upoštevnimpravom za presojo zakonitosti izdanearbitražne odločbe v zadevi pristojnanemška sodišča.

Ze v teku same arbitraže je Slo-vaška uveljavljala ugovor nepristojnostis sklicevanjem na dejstvo, da PDEUureja isti predmet kot sporni BIT, zato bibilo treba šteti, da je slednji nehal velja-ti na podlagi 30. in 59. člena Dunaj-ske konvencije. 6 Posledično je trebaBIT šteti za nezdružljivega s PDEU. As tem ni bila uspešna, zato je poznejezoper izdano arbitražno odločbo vloži-la še tožbo za razveljavitev pri pristoj-nem nemškem sodišču, ki je končnopristala med zadevami tamkajšnjegaZveznega vrhovnega sodišča.

V tem okviru je Slovaška vtoževala,da je treba končno arbitražno odločbov celoti razveljaviti, ker je v nasprotjuz javnim redom in ker je tudi arbitražnisporazum iz 8. člena BIT, na podla-gi katerega je bila izdana ta končnaodločba, ničen in v nasprotju z javnimredom (oziroma natančneje: s pravomEU). Glede neskladja končne odloč-be z javnim redom Slovaška republi-ka zatrjuje, da arbitražno sodišče, kinima možnosti, da bi Sodišču (EU)predložilo predlog za sprejetje pred-hodne odločbe na podlagi 267. členaPDEU, ni upoštevalo hierarhično višjihdoločb prava Unije v zvezi s prostimpretokom kapitala in je posledičnokršilo njeno pravico do obrambe, koje določalo znesek odškodnine. Karzadeva ničnost arbitražnega sporazu-ma, pa Slovaška v bistvenem zatrjuje,da je ta sporazum v nasprotju z 267.(predhodno odločanje) in s 344, čle-nom 7 PDEU ter z načelom prepovedidiskriminacije iz 18. člena PDEU. Greza pomembno pravno vprašanje, sajje trenutno med državami članicamisklenjenih kar 196 sporazumov BIT, odtega je pri dvajsetih (so)pogodbenicatudi Slovenija. Sledila je (seveda) potv Luksemburg.

Veliki senat Sodišča (EU), v kate-rem je bil v funkciji podpredsednikanaš nacionalni sodnik prof. dr. Ilešič, jepri presoji najprej spomnil, da katerikolimednarodni sporazum ne sme pose-gati v ureditev pristojnosti, določenes Pogodbama (PEU in PDEU), in s temv avtonomijo pravnega sistema Unije,katerega spoštovanje zagotavlja Sodi-šče, kar konec koncev neposrednoO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Pravna praksa 29.03.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 40



Doseg: Kazalo

Stran: 40

Površina: 764 cm2

62

narekuje tudi 344. člen PDEU. 8 Zara-di ohranitve avtonomije pravnega redaUnije je bil s Pogodbama uveden sodnisistem, katerega namen je zagotovitiskladnost in enotnost razlage pravaUnije, katerega bistvo je - prek (upo)rabe mehanizma predhodnega vpraša-nja na podlagi 267. člena PDEU - pravdialog med Sodiščem in pristojnimsodiščem države članice.

Nesporno je, da je moralo v pred-metni zadevi na podlagi 8. člena BITpristojno arbitražno sodišče pri pre-soji upoštevati tudi veljavno slovaškozakonodajo in s tem tudi vse upo-števne sporazume, ki sta jih sklenilipogodbeni stranki (državi članici). Topa hkrati pomeni tudi, da je (oziromabi) moralo upoštevati tudi pravo Unije,saj je to po eni strani del veljavne-ga prava vseh držav članic, po drugipa to izhaja (še) iz mednarodnegasporazuma, ki so ga te sklenile. Topomeni, da utegne vsakokratno arbi-tražno sodišče, če odloča v podobnihrazmerah, kot jih določa obravnavaniBIT, še zlasti pa njegov 8. člen, napodlagi te pravzaprav dvojne (pravne)podlage zaiti v položaj, ko bo moralopodati razlago prava Unije ali ga celoneposredno uporabiti, in sicer njego-ve določbe o temeljnih svoboščinah,vključno s svobodo ustanavljanja inprostim pretokom kapitala.

To pa utegne biti sporno že zato,ker arbitražnega sodišča v predmetnizadevi ni moč šteti za del nizozemske-ga ali slovaškega sodnega sistema,s tem pa ne »sodišča držav članic«v smislu 267. člena PDEU, posledičnopa seveda Sodišču ne more postavitipredhodnih vprašanj. A to še ni vse.Arbitražna odločba, kot to narekuječlen 8(7) predmetnega BIT, postanez izdajo dokončna, to pa procesnopomeni, da je že iz tega razloga sodninadzor v tem primeru nacionalnihsodišč omejen. Prav tako BIT arbitra-žno sodišče pooblašča, da si samodoloči postopkovna pravila (sicerv okviru smernic UNCITRAL), sedežin posledično tudi pravo, ki se lahkouporablja za sodni nadzor veljavnostikončne arbitražne odločbe. V obrav-navanem primeru to pomeni, da sije arbitražno sodišče za svoj sedežizbralo nemški Frankfurt (na Majni),zato se za nadzor končne odločbeuporabi nemško pravo. Slovaška kotstranka postopka je tako lahko sodninadzor te odločbe terjala zgolj predpristojnim nemškim sodiščem. To palahko nadzor izvede le, če je to dopu-stno v skladu z nacionalno (nemško)

zakonodajo. Pri tem pa ni mogoče

zanemariti dejstva, da nemški pravdnipostopek v tem delu dopušča zgoljomejen nadzor, predvsem glede veljav-nosti - z vidika prava, ki se uporablja -arbitražnega sporazuma in vprašanja,ali je priznanje ali izvršitev arbitražneodločbe v skladu z javnim redom.

Res je sicer, da je tudi glede nasodno prakso Sodišča dopustno inutemeljeno, če se v primeru trgovinskearbitraže sodni nadzor sodišč državčlanic omeji, 9 a v obravnavani zadevine gre za tovrstno arbitražo. Posto-pek trgovinske arbitraže temelji naavtonomiji pogodbenih strank, sporniarbitražni postopek pa se je začel napodlagi sporazuma, s katerim so sedržave pogodbenice dogovorile, daspore, ki se lahko nanašajo na upo-rabo ali razlago prava Unije, izvzamejoiz pristojnosti svojih sodišč in s tem izureditve pravnih sredstev, ki jo morajov skladu s členom 19(1) PEU vzpo-staviti na področjih, ki jih ureja pravoUnije. 10

Vse našteto pomeni, da vsakršna skle-

nitev sporazuma BIT med državami

članicami, ki vzpostavi mehanizem za

reševanje sporov med vlagateljem in

državo članico, s katerim je onemo-

gočeno, da bi bil o teh sporih omo-gočen (polni) sodni nadzor sodišč(-a)

držav(-e) članic(-e) - in s tem tudi

Sodišča - ni v skladu s pravom Unije,

saj lahko le tovrstno sodišče zagotovi

njegovo polno učinkovitost.

Povedano drugače, arbitražna klavzu-la, kot je določena v 8. členu obrav-navanega BIT, posega v avtonomijoprava Unije in je posledično z njimv nedopustnem neskladju.

SklepSlovenija z infrastrukturnimi projektires nima srečne roke. Če so zapletiv zvezi z bližajočo (?) se izgradnjot. i. drugega tira »odnesli« sedanjegapredsednika Vlade, pa nam zapletiv zvezi z izgradnjo trojanskega tunelagrozijo, da nam bodo dodatno »odne-sli« nekaj desetin milijonov davkopla-

cevalskega denarja. Odslovljeni izva-jalec, italijanski Grassetto, v Parizu napodlagi sporazuma BIT, sklenjenegaz Italijo (ki ga je ta sicer odpovedalaz 10. junijem 2009), od leta 2013vtožuje 54 milijonov evrov zoperSlovenijo. Postopek še ni zaključen.Vprašanje je torej, kakšen vpliv boimela obravnavana odločitev Sodiščana ta postopek. Vendar se mi zdi dostibolj zanimiva in uporabna odločitevnemškega Zveznega vrhovnega sodi-šča v zadevi I ZB 2/15. V zadevi torej,v kateri mora to sodišče v praksiuporabiti smernice, ki jih je Sodiščepodalo v obravnavani zadevi. Tudi tapostopek še ni zaključen.

1 Glede himn tovrstne zmede sicerni, vendar vseeno velja omenitizanimivost. Če je bila po drugi

svetovni vojni na področju današnjeSlovenije uradna himna nekdanjeskupne države »Hej, Slovani«, pa

Slovake že vso moderno dobo kotneuradna himna zasledujejo na

enaki melodiji utemeljeni »Hej, Slo-vaci« Glej; <https://en.wikipedia.

org/wiki/Hey,_Slavs#Slovakia>.2 Pri tem velja spomniti, da jezgodovinska zastava Češke, ki

izhaja iz barv njihovega grba (bellev na rdečem ščitu), praktičnoenaka zastavi sosednje Poljske.

Značilni kotni modri trikotnik je bilzastavi Češkoslovaške - kot simbolvključenosti Slovaške v to skupno

državo - dodan šele leta 1920.Kljub (ustavni) zavezi obeh držav,

da po »razpadu« federacije leta1993 ne bosta uporabljali nekdanjih

skupnih simbolov, pa je Češkato značilno zastavo enostransko

obdržala. Glej (nespoštovani) drugiodstavek 3. člena Ustavny zakon ozaniku Českej a Slovenskej Federa-

tivne] Republiky (542/1992 Zb.).

3 Bilateral Investment Treaty: Slove-nija ima sklenjenih kar 35 sporazu-mov BIT, od tega vsaj 20 z drugimi

državami članicami.4 Permanent Court of Arbitration.

znan tudi po notorni razsodbi omejnem sporu med Slovenijo in

Hrvaško.5 International Centre for Set-

tlement of Investment Disputes(ICSID) oziroma Mednarodni centerza reševanje investicijskih sporov s

sedežem v VVashingtonu. Arbitražnaodločba je za stranke (tj. države)obvezujoča in ne more biti pred-

met pravnih sredstev, razen izjem,določenih v VVashinglonski (ICSID)konvenciji (Konvencija o reševanjuinvesticijskih sporov med državami

in državljani drugih držav iz leta1965, Ur I. SFRJ - M P. št. 7/67).

To v praksi pomeni, da ni pravne-ga sredstva, ki bi sodiščem držav

članic omogočalo, da opravijopreizkus morebitne (ne)združljivostiarbitražne odločbe ICSID s pravom

Unije.

6 Dunajska konvencija o sklepanjumednarodnih pogodb iz leta 1969,

Ur. I. SFRJ - MP, št. 30/72.7 Ta določa obveznost držav Članic,

da bodo spore glede razlage aliObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 40



Doseg: Kazalo

Stran: 40

Površina: 764 cm2

63

uporabe Pogodb reševale le nanačine, določene v Pogodbah.

8 Glej prejšnjo opombo in mne-nje 2/13, Pristop Unije k EKČP,

18. december 2014, točka 201 innavedena sodna praksa.

9 A le če se lahko v okviru teganadzora upoštevajo temeljne določ-be prava Unije in so lahko te popotrebi predmet postopka predho-dnega odločanja pred Sodiščem.Glej v tem smislu sodbi SodiščaEU Eco Swiss. C-126/97, 1. junij1999, točke 35, 36 in 40, ter

Mostaza Claro, C-168/05, 26. okto-ber 2006, točke od 34 do 39.10 Glej v tem smislu sodbo Sodi-šča EU Associacao Sindical [...],C-64/16, 27. februar 2018, točka34.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 40



Doseg: Kazalo

Stran: 40

Površina: 764 cm2

64

Od 20. do 26. marcaPatricij Maček,mag. prava

Torek, 20. 3-Sprejem nagrajenca. Predsednikdržave Borut Pahor je sprejel Dunca-na Haldana, Nobelovega nagrajenca napodročju fizike v letu 2016. Na spre-jem je predsednik Pahor povabil tudidirektorja Instituta Jožef Štefan profe-sorja dr. Jadrana Lenarčiča, profesorjadr. Dragana Mihailoviča in profesorja dr.Primoža Ziherla, ki mu je Društvo Mladaakademija podelilo naziv »mentor leta2017«. Predsednik Pahor je profesorjuHaldanu dejal, da njegov obisk razu-me kot navdih vsem, ki se ukvarjajoz znanostjo in s svojim delom odkrivajozadnje skrivnosti.

Seznanitev z odstopom. Državnizbor se je seznanil z odstopom dr. MiraCerarja s položaja predsednika Vlade.S tem je celotni Vladi prenehal man-dat in bo do izvolitve nove opravljalale še tekoče posle. Dr. Cerar je v svo-jem nagovoru Državnemu zboru meddrugim povedal: »Po skoraj štirih letihvodenja Vlade vem, kako težko je nositiupanje, in predvsem vem, da je težjedelati prav in dobro in upati na dobro,kot zgolj kritizirati in ostajati pasiven,a prav zato, da bi upanje lahko nosilnaprej, moram vrniti mandat. Nisemobupal, le odstopil sem.«

S senatorko. Predsednik Vladev odstopu dr. Miro Cerar je sprejel novo-izvoljeno senatorko Italije Tatjano Roje.Sogovornika sta v pogovorih največpozornosti namenila položaju slovenskenarodne skupnosti v Italiji, politični situ-aciji v sosednji državi po izvedenih voli-tvah in odnosom med obema državama.Senatorko so spremljali tudi dosedanjasenatorka Tamara Blazina, predsednikSlovenske kulturno-gospodarske zveze

v Italiji Rudi Pavšič, predsednik Svetaslovenskih organizacij v Italiji VValter Ban-delj in deželni svetnik Furlanije - Julijskekrajine Igor Gabrovec,

Trans maščobe. Objavljen je bilPravilnik o najvišji dovoljeni vredno-sti trans maseobnih kislin v živilih, kipredpisuje pogoje glede vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih. Gre za podro-čje, ki ni regulirano na ravni Evropskeunije (EU), ampak se do njega oprede-li posamezna država članica. Uživanjetrans maščob je prepoznan dejavnik tve-ganja za zdravje in varnost potrošnikov,zlasti ranljivih skupin, kot so otroci.

Nepremičninsko posredovanje.Državni zbor je sprejel Zakon o nepre-

mičninskem posredovanju (ZNPosr-1),ki je nov pravni okvir za delovanjenepremičninskih družb. Razlogi za spre-jem novega zakona oziroma za novoureditev področja nepremičninskegaposredovanja so še vedno nezadostnastopnja varovanja interesa potrošnikov inpomanjkljiva oziroma nezadostna prav-na varnost tako potrošnikov kot tudinepremičninskih družb.

Zaprisege. V prostorih Ministrstvaza pravosodje je potekala slovesnazaprisega sodnih izvedencev in sodnihtolmačev. Slovesno je zapriseglo petsodnih izvedenk za strokovno podro-čje socialno delo, podpodročje socialnodelo, in dve sodni izvedenki za strokov-no področje psihologija, podpodročjepsihologija družine, kar je pomembenkorak v prizadevanju, da se omili pro-blem dolgoletnega pomanjkanja števi-la sodnih izvedencev na teh področjih.Prav tako sta zaprisegla dva tolmačaza srbski jezik.

Z odposlancem. Minister za zuna-nje zadeve Kari Erjavec se je srečals kanadskim posebnim odposlancem zaEU in Evropo ter veleposlanikom v Nem-čiji Stephanom Dionom. Minister Erjavecje v pogovoru izpostavil dobre prijatelj-ske odnose med Slovenijo in Kanadoter spomnil, da sta državi januarja letoszabeležili 25-letnico vzpostavitve diplo-matskih odnosov. Ob tem je poudarilpomembno vlogo slovenske skupnostiv Kanadi pri krepitvi meddržavnegasodelovanja.

Z ministrico. Na povabilo zuna-njega ministra Karla Erjavca je bila nadelovnem obisku v Sloveniji avstrijskazvezna ministrica za Evropo, integracijoin zunanje zadeve dr. Karin Kneissl. Toje bil prvi obisk nove avstrijske zunanjeministrice v Sloveniji.

Sreda, 21. 3-Obvestilo. Predsednik države BorutPahor je predsednika Državnega zboradr. Milana Brgleza obvestil, da Državne-mu zboru po odstopu premierja dr. MiraCerarja ne bo predlagal kandidata zapredsednika Vlade. V pismu je predse-dnik Pahor zapisal tudi: »Po nedavnemodstopu predsednika vlade bo državodo volitev vodila vlada z omejenimi poo-blastili. Ni enako, ali ima vlada polnapooblastila ali ne. Prav je, da stremimok izvedbi predčasnih volitev in imeno-vanju nove vlade s polnimi pooblastili.«

Ratifikacija. Državni zbor je sogla-sno sprejel Zakon o ratifikaciji Izbirnega

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 47



Doseg: Kazalo

Stran: 47

Površina: 717 cm2

65

protokola h Konvenciji o otrokovih pravi-cah glede postopka sporočanja kršitev.Namen protokola je otrokom in njihovimzastopnikom zagotoviti dostop do učin-kovitih pravnih sredstev na mednarodniravni v primeru kršitve njihovih pravic nanacionalni ravni. Kršitev sporoči otrokoziroma njegov zakoniti zastopnik aliskupina posameznikov.

NLB. Vlada je kot skupščina Sloven-skega državnega holdinga (SDH) upraviSDH naložila sklic skupščine Nove Lju-bljanske banke (NLB) in sprejetje skle-pov, s katerimi bo zagotovljeno, da bodov primerih obstoječih oziroma morebi-tnih novih pravnomočnih sodb hrvaškihsodišč zoper Ljubljansko banko in NLBglede prenesenih deviznih vlog v celo-ti udejanjeni interesi Slovenije, kot jihje Vlada s sprejetimi sklepi ponovnopotrdila julija 2015 in februarja 2018,in da bo zagotovljeno spoštovanje slo-venskega pravnega reda ter sklenjenihmednarodnih pogodb.

Drugi tir. Ministrstvo za infrastruktu-ro je z Evropsko komisijo doseglo dogo-vor glede koriščenja ze pridobljenih 44,3milijona evropskih nepovratnih sredstevza pripravljalna dela za drugi tir žele-zniške proge med Divačo in Koprom.»Podpisan aneks k pogodbi omogoča,da se bodo omenjena sredstva pre-nesla na Republiko Slovenijo oziromaMinistrstvo za infrastrukturo. Ministrstvobo tudi odgovorno za izvajanje projek-ta,« je v Bruslju dejal državni sekretarJure Leben.

Kmetijska politika. Minister zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag.Dejan Zidan se je na povabilo Kmečkezveze v zamejstvu na Tržaškem udeležildogodka na temo skupne kmetijske poli-tike po letu 2020. Dogodka sta se udele-žila tudi tržaški župan Roberto Dipiazzain deželni odbornik za kmetijstvo Cristi-an Shaurli, ki sta izrazila spoštovanjedo Slovenije in njenih dosežkov zadnjihlet, ter podpredsednik Državnega zboraMatjaž Nemec. Minister mag. DejanZidan je v nagovoru zbrani slovenskiskupnosti izpostavil odlične odnose meddržavama in pomen dobrega sodelova-nja manjšin na obeh straneh. Nadaljeje predstavil stanje v slovenskem kme-tijstvu ter stališča Slovenije do novekmetijske politike EU po letu 2020.

Četrtek, 22. 3-Novela ZlntPK. Komisija za preprečeva-nje korupcije (KPK) je v izjavi za javnostizpostavila mnenje zakonodajno-pravneslužbe Državnega zbora o predlaganinoveli Zakona o integriteti in prepreče-vanju korupcije (ZlntPK). KPK je med

drugim zapisala: »Podobno kot službaVlade RS za zakonodajo je tudi zako-nodajno-pravna služba DZ RS v svojemvčerajšnjem mnenju zapisala, da je zgoljnoveliranje v primeru ZlntPK-C nepri-merno zaradi obsežnosti sprememb,dopolnitev in uvedbe več novih členov,kar presega tretjino členov osnovnegazakona. Poleg tega je opozorila na dej-stvo, da predlog novele ZlntPK-C znatnospreminja koncept zakona, saj spreminjanačin imenovanja komisije, njene pristoj-nosti, ukrepe, zlasti pa postopke, ki jihvodi komisija.«

Konferenca. V Bruslju je potekalatransportno-logistična konferenca, kista jo organizirala Ministrstvo za infra-strukturo ter Slovensko gospodarskoin raziskovalno združenje. Udeležencekonference sta nagovorila tudi evropskakomisarka Violeta Bule in predsednikVlade v odstopu dr. Miro Cerar, ki jemed drugim povedal: »Slovenija jegeografsko na križišču ključnih evrop-skih koridorjev. Slednje se odraža navseh področjih razvoja, od kulture doinfrastrukture in logistike. Transport inlogistika sta ključna sektorja, kjer bimorala Slovenija čim bolje izkoristitisvoje primerjalne prednosti«

Izogibanje davkom. Slovenija jepri generalnem sekretarju Organizacijeza gospodarsko sodelovanje in razvoj(OECD) deponirala listino o ratifikaci-ji Večstranske konvencije o izvajanju

z mednarodnimi davčnimi sporazumipovezanih ukrepov za preprečeva-nje zmanjševanja davčne osnove inpreusmerjanja dobička, s seznamompridržkov in uradnih obvestil. Kot izpo-stavlja tudi OECD, je slovenska ratifika-cija konvencije pomemben mejnik priimplementaciji ukrepov projekta BEPS,»kar pomeni pomemben korak v med-narodnih prizadevanjih za posodobitevobstoječe mreže dvostranskih davčnihpogodb in zmanjšanje možnosti za izogi-banje davkom s strani multinacionalnihpodjetij«.

Razvoj. V Mestnem muzeju v Lju-bljani je v organizaciji Ministrstva zazunanje zadeve potekala prva medna-rodna konferenca Dan Latinske Ameri-ke in Karibov, na kateri je minister zajavno upravo Boris Koprivnikar predsta-vil pobudo Slovenija, zelena referenč-na država v digitalni Evropi. Minister jev svojem nastopu Slovenijo predstavilkot državo, ki je odprta za sodelovanje,ki se je pripravljena učiti od drugih inje pripravljena svoje znanje tudi deliti.Petek, 23. 3-Slovenska vojska. Predsednik drža-ve in vrhovni poveljnik obrambnih silO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg:

Stran: 47



Doseg: Kazalo

Stran: 47

Površina: 717 cm2

66

Borut Pahor je obiskal bataljonskobojno skupino 72. brigade v Vojašnicigenerala Maistra v Mariboru. Predse-dnika Pahorja sta na obisku spremlja-la ministrica za obrambo Andreja Katicin načelnik generalštaba generalmajorAlan Geder. Predsednik države je bojnoskupino obiskal pred pričetkom končne-ga usposabljanja za preverjanje bojnepripravljenosti.

Avtonomna mobilnost. Ministerza infrastrukturo dr. Peter Gašperšič jev Budimpešti z avstrijskim zveznim mini-strom za promet Norbertom Hoferjem inmadžarskim ministrom za državni razvojMihalvjem Vargo podpisal Memorandumo čezmejnem sodelovanju pri razvojuin preizkušanju električnih, povezanihin avtonomnih mobilnostnih storitev.»Prihodnost je tukaj. S podpisom tegasporazuma smo ji odprli vrata. Veselime, da bodo na to pionirsko pot stopilatudi podjetja in raziskovalne institucijev Sloveniji,« je ob podpisu dejal ministerGašperšič. Podpisa memoranduma seje udeležila tudi evropska komisarkaVioleta Bule.

4 4 Za posameznika je bolje, da ne sodeluje. Za družbo pa,da sodelujejo vsi. 7 7(Fizik dr. Matjaž Pere pri predstavitvi igre javnih dobrin, Večer, 24.marec 2018, str. 3)

»Kako lahko nastane demokratična vez med volivci in poslanci, če tolikšnoštevilo volilnih okrajev sploh nima svojega predstavnika, v večini ostalihpa ljudje sploh ne vedo kdo jih predstavljal«(Izredni profesor za pravo človekovih j>ravic na Fakulteti za državne inevropske študije dr. Jernej Letnar Cernič o tem, kaj pomanjkljivostivolilne ureditve, kolumna na portalu IUS-INFO, 23. marec 2018)

»Sodstvo naj gradi svojo avtoriteto na ugledu, in ne na formi, ideologijiukazovanja ter grobi moči - ugled pa naj temelji na argumentativni močiin prepričljivosti, na izpričani neodvisnosti, nepristranskosti ter strokovniin osebni integriteti sodnikov, kratko povedano, na visoki kvaliteti sojenja,namesto na slepariji in nategu.«(Vrhovni sodnik Jan Zobec o nujnem zaupanju v sodstvu, kolumna naportalu IUS-INFO, 26. marec 2018)

»Dokazi, uporabljeni kot temelj za obsodbo, so po slovenskem ustavnemredu zbrani nezakonito in protiustavno, tožilstvo jih je dobilo od varnostnihorganov Italije, Srbije in Urugvaja in so sporni.«(Izredni profesor na Univerzi na Primorskem (UP PEF) in Evropski pravnifakulteti dr. Andraž Teršek o sodbi v zadevi Balkanski bojevnik, Sobotnapriloga, Delo, 24. marec 2018, str. 3)

»Tako klimo smo dosegli z demokratizacijo zapora, kar je med drugimpomenilo, da smo obsojene, njihove želje, predloge in občutke upoštevali,čeprav smo imeli nad njimi po zakonu vso oblast, in je bilo upoštevanjezadnje, kar bi bili dolžni početi.«(Znanstveni svetnik na Inštitutu za kriminologijo v Ljubljani in profesorna PF Univerze v Ljubljani dr. Dragan Petrovec v razmišljanjih o starihin novih zaporih, Dnevnik, 26. marec 2018, str. 16)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 47



Doseg: Kazalo

Stran: 47

Površina: 717 cm2

67

Pozabite Ritten, prihaja SŽ Olimpija!Hokejisti Sij Acroni Jesenic so se od alpske lige poslovili v polfinaluČez dober teden začnejo finale državnega prvenstva proti zmajem

JESENICE O Slovenski hokej-ski prvak Sij Acroni Jeseniceje bil blizu in hkrati daleč oduvrstitve v finale alpske lige.Tako kot lansko sezono soželezarji klonili v polfinalu,letos je bil s 3:1 v zmagahboljši branilec naslova in ita-lijanski prvak Rittner Buam.V zadnjem polfinalnemobračunu v dvorani Podme-žakla so imeli Gorenjci vsev svojih rokah po vodstvu z2:0 (Miha Logar 23., GašperGlavič 36.) in v šestminu-tnem obdobju z igralcem večna ledu. Toda proti izku-šenim gostom niso zmoglidoseči še tretjega zadetka in

ti so se vrnili v igro z golomaOscarja Ahlstrohma (50.)in Alexa Freija (53.). Sledil jepodaljšek, zlati gol Freija v 69.minuti in zmaga Rittna s 3:2(0:0, 0:2, 2:0; 1:0). »Obžalovalbi, če v tistem dolgem powerplayu ne bi imeli nobenepriložnosti. Toda poskušalismo. Če se ne motim, namRitten v tej seriji ni zabil golav power playu. Mi smo jimdali dva, tudi tokrat smo biliblizu zadetku. Ne moremreči, daje bilo kaj narobe. Nji-hov vratar je velik in dober.Potrebovali bi kakšen srečenodbitek ploščka, kakor smodosegli tudi drugi zadetek,«

je pojasnil 40-letm trenerJeseničanov Gaber Glavič, kiv tej sezoni prvič samostojnovodi člansko zasedbo, poželpa je veliko pohval za svojnačin dela in podobo moštva.»Na začetku sezone nismovedeli, v kaj se spuščamo, popolovici sezone pa sem naglas napovedal uvrstitev vkončnico. V četrtfinalu smoodigrali v velikem slogu protiSŽ Olimpiji. Ne glede na to,da smo izgubili polfinalnoserijo, smo odigrali na visokiravni. To so nam potrdili tudiv taboru Rittna,« je bila prvaocena nekdanjega reprezen-tančnega vratarja. Kapetanrdečih Andrej Tavželj je ta-kole ocenil razplet polfinalneserije: »Mi smo tretja najmlaj-ša ekipa v tem tekmovanju.Mladi fantje morajo čim večpotegniti iz teh tekem. Ko neizkoristiš položaja, kot smoga imeli mi v tretji tretjini,izkušena ekipa, kot je Ritten,to izkoristi. Zmanjkalo nam

je zbranosti, kar je posledicapomanjkanja izkušenj. Todagremo naprej, navsezadnjesmo osnovni cilj v alpski ligiizpolnili. Čaka nas derbi zOlimpijo v finalu državnegaprvenstva. Na koncu bodo za-dovoljni tisti, ki bodo osvojilizvezdico. Mi hočemo izpolni-ti vse svoje cilje, zato moramohitro pozabiti Ritten.« Spetbo torej vroče na ledu Tivolijain Podmežakle. Železarji sozmaje premagali na startusezone v finalu pokalnegatekmovanja, potem pa so valpski ligi dobili kar devet oddesetih medsebojnih dvobo-jev. In še Tavžljev pogled naitalijanski finale AHL medAsiagom in Rittnom: »Povidenem bi dal več možnostiAsiagu. Ritten je taktično zelodober in izkušen, toda Asiagoima več boljših posamezni-kov. Pri njih doma je zelotežko igrati, enostavno ti nedajo dihati.«ROKTAMŠE

Finale DP: vsaj trije derbijiObračun Sij Acroni Jesenic in SŽ Olimpije v finalu držav-nega prvenstva, kjer bodo igrali na tri zmage, naj bi se

začel v soboto, 7. aprila, na Jesenicah (težave z zasedeno-stjo dvorane). Druga tekma bo 10. aprila v Ljubljani, tretja

12. aprila na Gorenjskem, morebitna četrta 14. aprila vTivoliju in morebitna peta 16. aprila v Podmežakli.

>~ f^^PmVfitt_P__\\_\_w___\\_____f - -^ r ___\ . 1 •J^_____L~W~m~n~%_______________________^____________________E_L~. fi ____&?*'' JGP

j____________^^^ ,w J^ _J__HPI-------.

# pripravlja na finale državnegaprvenstva, foto: leon vidic

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 18


Slovenske novice 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija


Stran: 18

Površina: 273 cm2

68

Juhuhu, volitve so spet tuGospod Peter Zidar, zelo površno steprebrali moj prispevek. Celotnegaslovenskega proračuna 24 milijončkovres ne more zamajati. Tega nisem trdil.Ponavljam. Pred volitvami bodo vsiobljubljali, kaj bodo dali, nihče ne bonavedel, kje bo vzel.Takoj podprem predlog, da se teh 24 mi-lijončkov vzame iz malhe škodljivih innepotrebnih referendumov. Za začeteko drugem tiru, nikogar ne poznam, ki bivedel, čemu je ta referendum namenjen.Tudi sam nimam pojma, za kaj gre. Alinaj bi podpirali na referendumu lenobozakonodajalcev, ki sprejemajo slabezakone, ali odločali o tehnični izvedbi,obsegu in poteku t. i. drugega tira, čene vemo niti tega, za kakšen tir gre. Nevemo niti tega, ali bo imel dve tračniciali štiri.

Predlagam rešitev. Poleg vprašanja za aliproti (ne poznam predmeta za in proti)naj bo še natisnjena izjava, daje Glaso-valec prebral zakon ta in ta ter da poznaproblematiko obsega izgradnje drugegatira, da se zaveda odgovornosti odločitve,ki bo lahko davkoplačevalce države Slo-venija stala po izračunu g. Vilija Kovačičatrikrat več, kot bi bilo treba. Glasovalecse zaveda tudi odgovornost za zastojpri izgradnji ali odločitvi, da se prestaviizgradnjo v neko neznano prihodnost, čese ugotovi, da ni mogoče zgraditi druge-ga tira za tretjino vrednosti.Se vam zdi moj predlog korekten? Kakospodbujati materinstvo od spočetja daljez državnimi sredstvi, naj odgovori medi-cinska in sociološka stroka ter varuhinjeraznih človekovih pravic.Miloš KrižajKogojeva 16, Lucija

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 5


Delo 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija


Stran: 5

Površina: 84 cm2

69

Kdo bo nadziral izvajanje drugega tira?Na prvi poziv vlade prispelo premalo vlog.■ Vlada je spremenila sklep o ustanovitvi projektne-ga sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta drugitir med Divačo in Koprom. Na javni poziv se bodo lahkopo novem prijavili kandidati sami, tudi tisti, ki se do zdajz drugim tirom niso ukvarjali, strokovni kriteriji pa bodoostali enaki. Na prvi poziv, ki gaje objavilo infrastruktumoministrstvo, je prispelo premalo vlog, čeprav je bilo ugoto-vljeno, da je v strokovni javnosti prisotno znatno zanimanjeza članstvo v projektnem svetu.

■^^^^^^^Hfl^^HflH

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Svet24 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 118.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 78 cm2

70

Vlada ne bo sodelovala vkampanjiTudi Cerar bo sodeloval samo kot državljan.m Vlada ne bo sodelovala Vreferendumski kampanji o za-konu o drugerh tiru, je včerajpojasnil premier Miro Cerar, kiopravlja tekoče posle.Vlada v skladu z odločbo vrhov-nega sodišča na »tako absurdennačin« ne more in ne sme sode-lovati v kampanji, je dejal Cerar,ki bo sicer v kampanji sodelovalsam, in sicer kot državljan inpredsednik SMC. Drugi državljan,državljan K., kot samega sebeimenuje Vili Kovačič, zbiratelj

podpisov za referendum, pajemedtem užaljeno sporočil, dasam ne bo sodeloval v kampanji,ker volitve ne bodo razpisanejeseni, kot si sam želi. Pri temga ne zanima dejstvo, da imadržavna volilna komisija zvezaneroke glede rokov. Pomembnaodločitev o zakonu o drugem tiruse tako zaradi nenavadnih potezvseh vpletenih, tudi sodišč, vsebolj spreminja v neverjetno farso,ki se v demokratični družbi ne bismela dogajati, (mk)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~WKr^mii> ~_________________________________________________________r

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 118.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 122 cm2

71

Vlada ne bo sodelovala vreferendumski kampanji

Vlada ne bo sodelovala v referendumskikampanji o zakonu o drugem tiru, je po-jasnil premier Miro Cerar, ki opravlja te-koče posle. V skladu z odločbo vrhovnegasodišča vlada na »tako absurden način«ne more in ne sme sodelovati v kampanji,je dejal Cerar. V kampanji bo sicer sodelo-val sam, kot državljan in predsednik SMC.Vlada pa je medtem spremenila sklep oustanovitvi projektnega sveta za civilninadzor nad izvajanjem projekta. Na javnipoziv se bodo lahko prijavili kandidati sa-mi (prej so jih lahko prijavili le društva aliorganizacije civilne družbe), tudi tisti, ki sedoslej z drugim tirom niso ukvarjali. Naprvi poziv je prispelo premalo vlog.

.HBHl ■ -" -Hr^MMI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 52 cm2

72

PREBLISKI

Ruskemu diplomatu ni trebapokazati vrat, dovolj je, če mupokažemo jezik.Andrej Kos, Vrhnika

Kaj bi o dobrem taktu in olikiter zdravi politični morali,kaj nismo bridko že spoznali,da lažejo lahko samo »veliki«?Ludvik Kaluža, Škofja Loka

Vili Kovačič bo gonil svoje doonemoglosti oziroma do realizacijedrugotirnega projekta njegovegastrankarskega kompanjona. Potembo tudi on bogat in ugledno oblečengospod.Vojko Gorenc, Domžale

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 17




Stran: 17

Površina: 40 cm2

73

V referendumski kampanjivlade ne bo

Vlada ne bo sodelovala v refe-rendumski kampanji o zakonu odrugem tiru, je včeraj pojasnil pre-mier Miro Cerar, ki opravlja tekočeposle. Vlada v skladu z odločbo vr-hovnega sodišča na "tako absurdennačin" ne more in ne sme sodelovativ kampanji, je dejal Cerar, ki bo sicerv kampanji sodeloval sam, in sicerkot državljan in predsednik SMC. Davlada ne sodeluje v kampanji, ji je vsprejetje predlagal infrastrukturniminister Peter Gašperšič, ki opravljatekoče posle. Na ministrstvu namrečmenijo, da je absurdno, da bi moralavlada zagovarjati tudi stališča protizakonu, ki ga je sama pripravila.

Sodelovanje vlade v lanski kam-panji pred referendumom o zakonuo drugem tiru je privedlo do raz-veljavitve izida septembrskega re-ferenduma, to odločitev vrhovnihsodnikov pa je premier označil zakapljo čez rob in nekaj ur po razgla-sitvi sodbe odstopil s položaja, (sta)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 4


Večer 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija


Stran: 4

Površina: 51 cm2

74

Maketa niplačana

Ministrstvo zavrniloračun / Borut Mckina

Ministrstvo za infrastrukturo ne name-rava plačati makete drugega tira Koper-Diva-ča, kije stala 133 tisoč evrov, ker bi jo v skladu spogodbo podjetje Art Rebel 9 moralo izdelatibrez podizvajalcev. Kot je znano, sta se na raz-pis ministrstva prijavila dva ponudnika, polegže omenjenega še podjetje RPS, kije sicer po-nudilo 73 tisoč evrov nižjo ceno, a je direkci-ja za infrastrukturo, domnevno zaradi napa-ke v Excelu in kljub dvakratnemu preverja-nju, izbrala dražjega ponudnika. Ta pa je, na-mesto da bi maketo naredil sam, delo prepu-stil podjetju RPS. Art Rebel seje zavezal, dabo ministrstvu poleg projektne dokumentaci-je in same makete dostavil še vitrino za zuna-njo postavitev, podstavek, LCD-zaslon in po-dobno, zaradi česar smo ministrstvo zapro-sili za specifikacijo stroškov. Toda odgovori-lo je, da ta ne obstaja - podjetje naj bi bilo 19.marca poslalo en sam, skupni račun v višini133.590 evrov (z DDV). K sreči ministrstvo še

ni opravilo tehničnega prevzema, na katerem»se ugotovijo morebitne napake oz. pomanjkljivo-sti, kise morajo odpraviti,« zato je račun lahkozavrnilo.

Je pa seveda vse skupaj precej neprije-tno za predsednika vlade Mira Cerarja, kijemaketo, četudi ta še ni dobila »uporabnega do-voljenja«, 7. marca predstavil javnosti in imelpred njo govor. Ravnanje obeh ponudnikovsedaj preučujejo v agenciji za varstvo konku-rence (AVK) , brez dvoma pa bo primer ena odtem pred ponovljenim referendumom o dru-gem tiru, ki bo predvidoma 13. maja.

______________________________________________^ J____i

Nesrečna maketa nesrečnegaDrugega tira z nesrečnim MiromCerarjem / Foto: Barbara Milavec

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Mladina 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 56.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 118 cm2

75

Bernard Nežmah:Manjkajoča vprašanja

Evropa, Slovenija, Ljubljana, NK Maribor

Eden podtonov sklepov evropskih držav o izgonu ruskihdiplomatov je ocena, daje Rusija avtoritativna država,kjer vladar odloča o kemičnih ubojih svojih izgnanih inprebeglih državljanov. Njeno nasprotje je torej demokra-

tična Evropska unija. Toda, kako je že potekalo odločanja o sankci-jah zoper Putinove diplomate? Je odločitev sprejela Evropska komi-sija? Smo lahko sledili kakršnikoli polemiki in polemičnim argumen-tacijam? Nak, v igri je samo ena drža: biti solidaren ali nesolidaren zbritansko vlado. Edina pot je potemtakem demokratično zaklinjanjedobrega zoper zlo.

Ko so pred dnevi slovenski nogometaši igrali tekmo z Belo-rusijo, se človek spomni na beloruskega predsednika AleksandraLukašenka. Pred desetletjem je bil enfant terrible vzhodne Evrope.Aže dolgo nismo nič slišali o novih sankcijah zoperto državo. Še več,še predhodne so se sistematično razblinile. Lukašenkova Belorusijapač ni več črni raček Evrope. In realnost? Se je tam položaj opozicijein medijev dramatično spremenil? Ne, vse je ostalo tako, kot je bilo,le da režim Lukašenka ni več na črni listi.

Podobno nezaželena tema je Katalonija. Malo pred aretacijov Nemčiji je ex-katalonski premier Carles Puigdemont dal inter-vju švicarski televiziji RT Suisse. V njem je splošni sliki o demokra-tični državi zakonov v Španiji podal konkretno sliko: grobnica dikta-torja Franca je objekt čaščenja, a ne le to, državni proračun ji name-nja sredstva!!! Španska vlada torej denarno podpira spomin na vla-darja, kije udejanil večdesetletni režim nasilja in pobijanja poli-tičnih nasprotnikov. Sicer pa po novem preti Puigdemontu 38 letzapora; poleg upora zoper državo še 8 let zaradi zlorabe proračunaza izvedbo referenduma. Najbolj drakonska kazen, ki je na Haa-škem sodišču niso dobili generali, ki so bili v vojni Bosni odgovorniza množične poboje. A politični vrh EU ni pripravljen niti sposobenmisliti politične realnosti Španije.

A tudi na Slovenskem legitimna vpra-šanja veljajo za čudaštvo. Recimo to, da biob ponovljenem referendumu morala vladanameniti referendumskim pobudnikom 97tisočakov. Kako, se hecate???? Nikakor. Posodbi sodišče je vlada s tako vsoto vloženov propagando odločno ustvarila sebi naklo-njeno javno mnenje. Ergo, minimalna gestaje zdaj ista vsota za medijsko reklamiranjepogledov nasprotnikov aktualne inačicedrugega tira. Ja, videti je noro in absurdno, ato bi bilo demokratično pravično.

So pa medtem mediji nasedli vladi,ki je izvedla domišljeni spin z zloglasnomaketo. Zdaj ni več tema, kako in zakaj jevlada potrošila dobrih 130 tisočakov, zdajmedije polnijo vesti o vladnih službah, ki so

zaradi meglenih postopkov izvajalca makete sklenile, da naročila nebodo plačale. Ne spletna omrežja, temveč osrednji časniki in televi-zije sodelujejo pri premestitvi problema! A vseeno umestimo vsoto130 tisočakov, ki jo je dala ekipa Mira Cerarja, ml. za maketo, ki jo

skoraj nihče ni videl inje sama po sebi brez smisla. Tudi v preteklostinismo dobili maket TEŠ 6, avtocestnega križa, šentviškega predoraetc.

Pred dnevi je urad za Slovence po svetu pred teve kameramipodpisal memorandum s fundacijo ASEF, ki organizira izpopolnje-vanja mladih znanstvenikov pri 25 profesorjih predvsem na ameri-ških univerzah. Vsekakor spodbudna poteza podpore znanosti. Inkoliko sredstev je podpis memoranduma prinesel iz državne bla-gajne? - Natanko 85 tisočakov. Cerar in tovarišija je prihajajočemuintelektualnemu potencialu namenil dve tretjini zneska za priložno-stno maketo 2. tira! !!??????????

Zadnja denarna zgodba v Ljubljani se razvija z nedavnim spre-jetjem spremembe prostorskega akta za stanovanjsko sosesko v Dra-vljah. Pred leti je mestni urbanistični vrh pri polni zvesti določil, daob Regentovi cesti v Dravljah lahko zraste soseska s 50 stanovanji.V pravni državi so takšne konkretne odločitve stabilne, še zlasti, kermeščanom Jankovičeva ekipa na mestnih sejah ne daje privoljenj,da lahko sprejeto gradbeno dovoljenje za novogradnjo popravijo instavbe povišajo za eno nadstropje. A tokrat je župan Zoran Jankovičpodprl željo investitorja, da mu spremenijo prostorski akt, da zgradiše dodatnih 18 stanovanj. Časnik Dnevnik in spletna stran Siola stase izkazala s kritičnim očesom, ko dnevno beležita rabote in spregemestnega vrha, katerih partnerji in sorodniki so v zadevo obojestran-sko vmešani, in množične proteste tam živečih domačinov. Računskopreprosto: mestni svetniki investitorju dobesedno poklanjajo 3,5 mili-jona. In kakšen je racio mestnih oblastnikov, da vpar letih spremenijosvojo poprej globoko premišljeno odločitev? Nismo ga slišali.

Potem ko je NZS kaznovala ZlatkaZahovica s šestmesečno prepovedjo delav nogometu, se zastavlja krucialno vpraša-nje o svobodi govora. Možje bil na tiskovnikonferenci NK Maribora skrajno žaljiv inbrez pietete do novinarja, ki mu je zastavilprovokativno vprašanje. Toda Zahovič je natiskovki sprejemal vsa vprašanja, uprizorilje polje popolne svobode - nihče ni posre-doval in filtriral spraševalcev. Takšen izpadse premieru in njegovim ministrom ne bimogel zgoditi. Na njihovih tiskovnih konfe-rencah stoji posrednik za stike z javnostmi,ki odloča, kdo od sprašujočih bo dobilmikrofon in ki kratko malo konča novinar-ski pogovor, ko se pojavijo novinarji Nove24 TV in drugi, ki da bi provocirali. x

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 16




Stran: 16

Površina: 394 cm2

76

Damijan Florjančič, predsednik vrhovnega sodišča o javnih odzivih in razmerah v sodstvu

"Menim, da si slovensko sodstvozasluži kar dobro oceno"Damijan Florjancicjepredsednik vrhovnegasodišča dobro leto. Preddnevi se je odločno odzvalna izjavo predsednikavlade Mira Cerarja nanjegov komentar sodbevrhovnega sodišča gledereferenduma o drugemtiru. Florjančič napoveduje,da se bo tudi v prihodnjejavno odzval, ko bo ocenil,da je to potrebno. Z njimsmo se pogovarjali odelovanju slovenskegasodstva. Prepričan je, da jeto v zadnjih letih naredilopomemben korak naprej.Sijan Pretnar• V javnosti je pred dnevi od-mevala vaša izjava, namenjenapredsedniku vlade Miru Ce-rarju po odločitvi vrhovnegasodišča o referendumu, pove-zanim z drugim tirom. Kaj vasje pripravilo do tega, da ste sejavno odzvali?

"Odziv je bil potreben, ker je bilkomentar predsednika vlade naodločitev vrhovnega sodiščaizražen na tak način, da je vzbujaldvom v neodvisno, nepristranskoodločanje sodnega senata v tej za-devi. In če se druga veja oblastiodzove na način, ki nima stro-kovne podlage, ampak ima podla-go v izjavi stranke v postopku, inniti ne tako zelo problematičniizjavi stranke, potem je to nes-prejemljivo komentiranje, ker rušitemeljni princip delovanja sod-stva. To je njegovo neodvisno innepristransko odločanje v vsakizadevi. Mislim, da si drugi dve vejioblasti ne bi smeli dovoliti na taknačin vzbujati dvom v odločanjesodne veje oblasti."• Vas je k temu še dodatnospodbudilo to, da predsednik

vlade ni nepoznavalec delo-vanja sodnega sistem, da jepravni strokovnjak, doktorprava, ustavni pravnik?

"To me niti ni toliko spodbudilo,bolj me je to dejstvo razočaralo,ker res ne bi pričakoval, da biprofesor prava, doktor prava, natak način komentiral sodnoodločanje, razen če seveda ne biimel realnih podlag za tako ko-mentiranje. Ampak treba je ločitistrokovno razpravo o strokovnihargumentih za ali proti neki sodniodločitvi od domnevnih ozadij, kijih nekdo vidi in jih pripisuje so-dišču kot relevantnemu dejavnikupri njegovemu odločanju."

Sodniki niso imelispisa v omari

• Predsednik vlade je bil pre-senečen nad hitro razglasitvijosodbe, le nekaj ur po njegovemzaslišanju na javni seji. To ver-jetno pomeni, da so člani se-nata pred zaslišanjem prič žepodrobno analizirali vse, karje bilo v sodnem spisu?

"Seveda, senat gotovo ni imelspisa v omari in čakal na obrav-navo, na kateri bo slišal izjave prič,da bo na tej podlagi odločil. Vsičlani senata se na takšno obrav-navo temeljito pripravijo, preštu-dirajo gradivo. Lahko si tudi us-tvarijo določena mnenja o zadeviin se potem dokončno odločijo napodlagi tistega, kar slišijo še naobravnavi. Gotovo je možno, davse tisto, kar so poprej člani senatapreštudirali in si lahko ustvarilidoločen pogled na zadevo, pre-obrne na glavo izpoved priče, ki jezaslišana na obravnavi. Vendar pav tem primeru, če si lahko dovolimsklepanje, očitno v pričanju zas-lišanih na tej obravnavi ni bilo ničtako relevantpega, da senat ne bimogel odločiti relativno hitro poobravnavi."• Po vašem javnem odzivu jebilo slišati nekaj pripomb, dase niste odzvali na izjavo Ja-

neza Janše, češ da je bilaodločitev senata vrhovnegasodišča v tem primeru znanaže nekaj dni pred tem. Ali je tomožno? Se vam v tem primeruni zdelo potrebno odzvati?

"Ne, res se mi ni zdelo potrebnoodzvati. Če se prav spomnim, jeJanez Janša izjavil, da se je šušljalo,kakšna naj bi bila odločitev senatav tej zadevi. Gotovo je vsakemujasno, da se v strokovnih krogihsodnikov marsikdaj o marsičempogovarjamo in lahko pride komuna uho tudi kakšen tak pogovor alistališče, kako bi lahko biloodločeno v kakšni konkretni za-devi. Na vsa šušljanja in kako jihkdo komentira, se seveda ne mo-rem odzivati."

• Ali lahko pričakujemo, da seboste v prihodnje pogostejeodzvali na dogajanje, poveza-no s sodstvom? V javnosti so,denimo, sodniki pogosto tarčahudih kritik in diskreditacij.

"Seveda se bom odzival takrat,ko bom ocenil, da je to potrebno.Ne mislim pa, da bi moral pred-sednik vrhovnega sodišča v vsehprimerih zavzemati načelna sta-lišča v zvezi z neprimernimi ko-mentarji ali celo napadi na po-samezne sodnike ali njihoveodločitve. Sodniki morajo biti, žeko se odločijo za ta poklic, pri-pravljeni, da njihove odločitve nebodo vedno dobro sprejete, da bomarsikdaj marsikatera trda izjavapadla tudi na njih same, na njihovoosebno življenje in na podobneokoliščine. To je treba vzeti vračun, ko se človek odloča za tapoklic. V bran jemati sodnike vvsakem primeru, za vsako malen-kost ali za vsak tak primer, dokaterega pride pri odločanjih tudina nižjih stopnjah, je pravzapravnepotrebno. Po drugi strani pa jena predsednikih prvostopenjskihin ostalih nižjih sodišč, da se prviodzovejo, ko ocenijo, da je to po-trebno. Oni najbolj poznajo de-janske okoliščine, dejanske razme-re, hitro lahko dobijo potrebneO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Primorske novice 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 53.000

Stran: 12

Površina: 2.622 cm2 1 / 6



Stran: 12

Površina: 2.622 cm2

77

podatke od sodnika, ki zadevoobravnava in katerega ravnanje alivodenje postopka je deležnotakšnih ali drugačnih komentarjevv javnosti."

Sodnik mora poznatibistvo zadeve

• Na omenjeni seji vrhovnegasodišča so predsednika vlademed drugim pozvali, naj seosredotoči na bistveno. Čepravne gre primerjati, saj gre zadrugačne postopke, pa se v so-dnih dvoranah, zlasti v kazen-skih postopkih, dogaja, da se,denimo, obtoženi zagovarjajoure in ure, dneve in dneve.Kako je to možno? Ali ne gre zazlorabo pravic, ki jih imajo?

"To vprašanje je povezano pred-vsem s procesnim vodstvom. So-dnik mora obvladati situacijo naobravnavi, znati mora ustaviti iz-povedovanja in navajanja, ki nisopomembna za zadevo. Marsikdajse res preveč popušča, da strankeali drugi udeleženci v postopkugovorijo tudi povsem nepomem-bne zadeve. V teh primerih jeodločilno, ali sodnik pozna bistvozadeve, in ve, katere podatke po-trebuje za pravilno, pravično inzakonito odločitev."

• Pogosto slišimo, da so pra-vice obtoženih na zelo visokiravni, in je morda tudi zatosodnike razumeti, saj so v nas-protnem primeru hitro javnoobtoženi, da kršijo pravice ob-toženih.

"Tudi vprašanje, koliko proces-nih pravic je zagotovljenih v po-stopkovnih zakonih, je pomembnovprašanje, vendar je tu vednoodločitev tistega sodnika, ki vodipostopek, kako sam razume teprocesne pravice, v katerem pri-meru in v katerem obsegu jih jetreba zagotavljati udeležencem vpostopku. Ampak, kot sem dejal,sodnik mora znati osredotočenovoditi postopek v smislu relevan-tnih vprašanj, ki se morajo v po-stopku razčiščevati."

• Kakšna je po vaši oceni av-toriteta slovenskih sodnikov?Od česa je odvisna?

"Verjetno je zelo različna. Ne-kateri si znajo zagotoviti popolnoavtoriteto pri vodenju postopka,nekateri imajo verjetno s tem večjetežave. Sodniki začetniki nekakoše iščejo svojo pot v sodniškemdelovanju. Zelo pomembno je, nakakšen način usposabljamo kan-didate za sodniško funkcijo, kar jev precejšnji meri povezano tudi skonceptom zakona o pravniškemdržavnem izpitu. Imam precejšnjedvome o tem, ali je način opra-vljanja tega izpita in usposabljanjaza sodniško funkcijo še ustrezenza današnji čas."

• Zakaj imate pomisleke?"Ker je sedaj v veljavi generalen

način usposabljanja, ki naj bi kan-didate pripravljal za vse pravo-sodne poklice. Po moji oceni papotrebujemo za sodniško delo spe-cifično usposabljanje. Vodenje po-stopka, držanje vajeti vodenja po-stopka v svojih rokah, je nekajdrugega kot vloga, ki jo ima od-vetnik, ki v postopku ves čas zas-topa interese svoje stranke. Alidržavnega tožilca, ki zastopa svojoobtožno tezo in se trudi, da jouveljavi v postopku. Ni splošnepodlage, ki bi bila uporabna za vsete poklice."

• Če primerjate položaj so-dnikov danes in v času, ko stetudi sami sodili na takrat te-meljnem ali višjem sodišču vKopru, kaj se je spremenilo?

"Zakonodaja se je v zadnjih de-setletjih še precej spreminjala,vendar bi lahko rekel, da v osnoviostajajo principi delovanja v so-dnih postopkih še vedno bolj alimanj enaki. Po drugi strani pa se jes sodno prakso ustavnega sodiščain evropskega sodišča za člove-kove pravice precej zamejilomožnosti reagiranja sodnika v po-stopkih z, recimo, promptnim san-kcioniranjem neprimernih ravna-nj. Dodatno je otežena vloga so-dnika kot procesnega vodje. Pravtako se mi zdi, da tudi sodniki vnekaterih primerih prepuščajo va-jeti vodenja postopka v roke stran-kam, sami pa nekako nemo spre-mljajo dogajanje. K temu je mordanekoliko pripomoglo tudi zelorazširjeno snemanje glavnihobravnav, kjer niti ni več tako nuj-

no potrebno, da sodnik zelo na-tančno spremlja vse, kar se dogajain kar je bilo izrečeno. S tem raz-vodeni procesno vodenje."

Slovensko sodstvosi zasluži dobro oceno

• Na tem položaju ste dobroleto. Kako ocenjujete delova-nje sodnega sistema? Kakšnooceno bi mu dali?

Menim, da si slovensko sodstvozasluži kar dobro oceno. V zadnjihletih se je položaj vendarle precejpopravil v primerjavi s preteklo-stjo. Sodne zaostanke smo v tistimeri, kot so nas obremenjevali vpreteklosti, izničili. Na nekaterihpodročjih zaostanki vedno bodo,ker so nekatere objektivne oko-liščine, ki prispevajo k njihovemunastanku. Vendar ugotavljamo, dasodstvo obvladuje tekoči pripad inreši še nekaj več od tega. Naj-starejše zadeve so se v zadnjihletih prepolovile. Mislim na za-deve, starejše od desetih let. Priteh zadevah so ostale v glavnemnerešene le tiste, pri katerih ob-jektivne okoliščine preprečujejo,da bi lahko prišli do dokončnihrešitev. Kjer zaznamo probleme naposameznih področjih, pos-kušamo takoj reagirati, da jihsprotno rešujemo, vse možne re-surse in energije usmerimo na tis-to področje, ki ga zaznamo kotnajbolj problematično v posame-znem letu."

• Sodni postopki se skrajšuje-jo, a stranke v nekaterih pri-merih še vedno preveč časačakajo, da zadeva pride v so-dno dvorano. Zakaj se to ševedno dogaja?

"V nekaterih primerih so takšneokoliščine, da iščejo, recimo, ob-dolžence ali priče, zbirajo se šeneki relevantni dokazi, ki jih jetreba morda iskati celo v tujini. Nebom zanikal, da so lahko v ne-katerih primerih tudi subjektivnirazlogi, vendar je treba te primereobravnavati na vsakem sodiščuposebej. Predsedniki sodišč mo-rajo biti pozorni na izvajanje so-dne funkcije vsakega posamezne-ga sodnika in ustrezno interve-nirati, če ugotovijo, da prihaja doneupravičenih zastojev. Po drugiO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 53.000

Stran: 12




Stran: 12


78

strani - spet se bom omejil nakazenski postopek - imamo še ve-dno postopek, ki je relativno dol-gotrajen. V zakonu je zastavljen natakšen način, da se ga ne da v vsehprimerih pospešiti, kot bi si vsiželeli. Vemo pa, da bi se dalo po-stopke drugače voditi, v nekaterihdržavah določene faze preskočijoin učinkoviteje izvedejo posto-pek."

• Ministrstvo za pravosodje jepripravilo določene spremem-be zakonodaje v tej smeri, am-pak podpore ni bilo.

"V sodstvu ni bilo enoz-načne podpore, vrhovnosodišče in nekateri pred-sedniki nižjih sodišč so podpiralipredlagane spremembe, tako danam je žal, da se jih ni uveljavilo.Nekatere spremembe so se na-našale tudi na zadeve, ki prihajajona vrhovno sodišče, tako da bivrhovno sodišče imelo možnosthitreje, enostavneje odločiti o za-devah, ki so že na prvi pogledneutemeljene. Morda se je prevečzapletalo pri nekaterih spornihvprašanjih v zvezi z zadnjo novelozakona o kazenskem postopku.Najbolj sporna vprašanja bi lahkopredlagatelji zakona izpustili in bišli v spremembo zakona v tistihdelih, kjer najbolj spornih vprašanjne bi bilo več. Žal je situacija taka,kot je, ostajamo pri takšnem za-konu, kot je veljal doslej."

Predsedniki sodiščimajo pomembno vlogo

• Tudi po vaših ocenah je sta-nje najbolj kritično na kazen-skem področju. Kje viditerešitve?

"Kazensko področje smo oceniliza eno od prednostnih področij,kateremu v letošnjem letu pos-večamo posebno pozornost. Mar-ca smo imeli sestanek z vsemipredsedniki sodišč in vodji ka-zenskih oddelkov na teh sodiščih.Dogovorili smo se za nekatereukrepe, ki jih je pripravila posebnadelovna skupina, v kateri so so-dniki različnih stopenj. Delovnaskupini je poskušala vzpostavititudi sodelovanje s predstavnikidržavnega tožilstva, vendar nismo

bih posebej uspešni. Na omenje-nem sestanku smo se dogovoriliza ukrepe, ki jih morajo začetitakoj izvajati. Nekatera sodišča sote ukrepe začela izvajati že predtem sestankom. V juniju bomopreučili rezultate teh ukrepov. Ta-krat bomo imeli popolnejšo sliko,kaj se je naredilo v prvi polovicileta in kaj se da narediti v nas-lednji polovici leta, če bomo ugo-tovili, da rezultati ne gredo v pra-vo smer."

• Veliko vlogo imajo torej tudipredsedniki sodišč.

"Bistveno."

• Javnost je precej kritična, kokazenski postopek zastara.Kakšno je po vašem mnenjusporočilo v takšnih primerih?

"Ne prav dobro. Če pregon zas-tara, ne vemo, ali je bilo tisto, karje tožilstvo zatrjevalo v obtožbi,utemeljeno ali ne in tako ob-dolženec obvelja za nedolžnega.Vemo, da so marsikdaj obdolžencinedosegljivi, še zlasti če so v tujiniali če se skrivajo. Če pa je zas-taranje posledica razveljavitevodločb sodišč, to lahko pomeni,da je bil postopek pomanjkljivovoden. Je pa ob teh besedah dobroimeti v mislih sodno praksoevropskega sodišča za človekovepravice, ki razlaga ustrezne do-ločbe konvencije o človekovihpravicah na ta način, da moraimeti obtoženec v postopku vsajenkrat možnost zaslišati obreme-nilno pričo. Če to ni zagotovljeno,postopka ni mogoče zaključiti alipa se ga zaključi s tveganjem, dabo zadeva razveljavljena. Veliko-krat pa ni enostavno priti dotakšnih prič. Res je, da prihaja tudido situacij, ko stranke šele v na-daljevanju postopka predlagajoizvedbo dokazov, ki so jih pri-dobili kasneje. So pa pomembni injih je treba izvesti, zato je trebapostopek razveljaviti in vrniti naprvostopenjsko sodišče. Do zas-taranj torej privedejo različni ra-zlogi."

• Se v takšnih primerih pre-verja odgovornost sodnikov?

"Odgovornost sodnikov se pre-verja na ravni ocenjevanja sod-niške službe. Tam se ugotavlja,kako opravljajo sodniško delo in se

upošteva rezultate njihovega delana zadevah. Ocenjuje se tudi, ko-liko zadev je bilo pri konkretnemusodniku v zadnjem ocenjevalnemobdobju razveljavljenih, spre-menjenih, pa tudi potrjenih."• Javno se malo govori o pri-merih, ko so sodniki izgubilislužbo. Se pa to dogaja.

"Seveda se. Sodniki dobijo ne-gativne ocene. Če je ocena, da neustrezajo sodniški službi, jim so-dniški mandat preneha."

Število sodnikov je odvisnood obsega pristojnosti

• Ob začetku sodnega leta steopozorili na zmanjšanje šte-vila sodnikov in neugodno sta-rostno strukturo. Kaj to po-meni za prihodnost slovenske-ga sodstva?

Na to dejstvo je mogoče gledatiz dveh vidikov. Imeli smo največještevilo sodnikov na 100.000 pre-bivalcev v Evropi. Poiskati smomorali rešitev za zmanjšanje šte-vila sodnikov, da bomo na pri-merljivi ravni z drugimi evrop-skimi državami. Vendar je trebaupoštevati, da je število sodnikovpovezano z obsegom pristojnosti,ki jih ima sodstvo v Sloveniji. Vprimerjavi z drugimi državamiimajo sodišča v Sloveniji veliko večpristojnosti, kar pomeni, da včasihprimerjamo neprimerljivo. Čeimamo pristojnosti na izvršilnempodročju ali pa v zemljiškok-njižnih zadevah, v neki drugidržavi, ki ima veliko manj sod-nikov, pa teh pristojnosti sodnisistem nima, potem je jasno, da vteh primerih številčnih podatkov osodniški populaciji ne moremoprimerjati. V preteklosti je bilasprejeta odločitev, da se mora šte-vilo sodnikov zmanjšati, tako da biprišli do števila 42 sodnikov na100.000 prebivalcev, s tem da sepoveča število podpornega osebjain prenese nekatera opravila, kiniso tipično sodniška, na nižji ni-vo. Postopek zmanjševanja sod-niške populacije še ni zaključen, ševedno stremimo k temu, da biprišli do številke 42, hkrati pa ugo-tavljamo, da se v zadnjem obdobjuz novimi zakonskimi spremem-bami sodstvu dodeljujejo nove in

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 12




Stran: 12


79

nove pristojnosti."• Včasih je slišati odvetnike, dapogrešajo bolj enotno sodnoprakso, kar je prav vloga vr-hovnega sodišča.

"Ob otvoritvi sodnega leta smov dokumentu za leto 2018 dalipoudarek vrhovnemu sodišču kotprecedenčnemu sodišču. S tem bipoudarili to njegovo vlogo. Pritem je treba opozoriti, da bi mo-rala zakonodajna veja oblasti sle-diti predlogom vrhovnega so-dišča, s katerimi bi v procesnihzakonih zagotovili, da vrhovno so-dišče sprejema v obravnavo resrelevantne zadeve in da mora bitisodišču omogočeno določeno'prečiščenje', kaj bo sploh sprejelov obravnavo. Na ta način je trebapriti do relativnega zmanjševanjazadev, ki prihajajo na vrhovno so-dišče, da se lahko posveti boljrelevantnim in pomembnim prav-nim vprašanjem, da izklesa jas-nejša stališča, ki bodo strokovnodobro utemeljena in bodo zdržaladaljše časovno obdobje."

• Že lani jeseni smo pričako-vali objavo vseh sodb na sple-tu. Kje se zatika?

"Problem je zakonska podlaga.Sodni red je predpisal obveznostobjavljanja sodb, v postopke iz-vršitve te obveze pa smo vključili

še informacijsko pooblaščenko,ker smo hoteli preveriti, ali sodnired zadošča kot pravna podlaga zaobjavo vseh sodb na javen način.Ministrstvo za pravosodje je prekzunanjega sodelavca, InštitutaJožef Štefan, zagotovilo programza anonimizacijo sodb, vendar jebilo stališče informacijske poo-blaščenke, da je treba imeti za-konsko podlago. Imamo pripra-vljene sodbe za predajo ministr-stvu v anonimizacijo in potem vobjavo, vendar čakamo na zakon-sko podlago. Ministrstvo za pra-vosodje je napovedalo, da jo bozagotovilo."• Kako je z zaupanjem javnostiv sodstvo?

"V zadnjem letu smo prek zu-nanje institucije spet opravili pre-gled, ka_.šno je razmerje ja . _iostido sodstva. Z zadovoljstvom smougotovili, da se je povprečna oce-na zaupanja v sodišča najbolj dvi-gnila med uporabniki sodnih sto-ritev, torej pri tistih, ki so bilivpleteni v sodne postopke. Dobroocenjujejo zlasti neodvisnost so-dnikov in njihovo nepristranskost,na lestvici od ena do deset soneodvisnost ocenili z osem, ne-pristranskost pa z oceno 8,2. Tudipri splošni javnosti se je v pri-merjavi s prejšnjo ocena neod-

visnosti dvignila s 4,5 na 5,1, ne-pristranskosti pa s 4,4 na 4,8. Nebomo rekli, da smo s tema dvemaocenama zadovoljni, ampak naoceno splošne javnosti gotovovplivajo tudi komentarji raznihprofesorjev, takšni in drugačni ko-mentarji na naše delo, ki nimajorealne podlage v sodnih postop-kih. Verjamem, da najbolje in naj-bolj realno naše delo lahkoocenjujejo prav uporabniki sodnihstoritev. Ti so vpleteni v sodnepostopke in od teh dobimo najboljrelevantne podatke. Morda je tre-ba vložiti še nekaj dodatnih na-porov, da bi javnosti pojasnili našedelo. Tudi v tem pogledu smo žezastavili nekatere projekte, deni-mo, projekt postopkovne pra-vičnosti, s katerim želimo strankez brošurami in panoji na oglasnihdeskah že ob vstopu v sodnozgradbo seznanjati z informaci-jami o tem, kaj lahko pričakujejo vsodnih postopkih. Izdelujemokonkretno strategijo odnosov zjavnostmi, s katero bi tudi splošnojavnost želeli prepričati, daje našedelo vendarle dobro, zastavljenonjim v korist in da nimamo no-benih drugih interesov, kot za-gotavljati pravično in zakonito so-jenje." •

"Če imamo pristojnosti na izvršilnem področju alipa na zemljiškoknjižnih zadevah, v neki drugi državi,ki ima veliko manj sodnikov, pa teh pristojnosti sodni

sistem nima, potem je jasno, da v teh primerihštevilčnih podatkov o sodniški populaciji ne moremo

primerjati."In če se druga veja oblasti odzove na tak način, ki

nima strokovne podlage, ampak ima podlago v izjavistranke v postopku, in niti ne tako zelo problematični

izjavi stranke, potem je to nesprejemljivokomentiranje, ker ruši temeljni princip delovanja

sodstva.""Sodniki morajo biti, že ko se odločijo za ta poklic,pripravljeni, da njihove odločitve ne bodo vednodobro sprejete, da bo marsikdaj marsikatera trdaizjava padla tudi na njih same, na njihovo osebno

življenje in na podobne okoliščine. To je treba vzeti vračun, ko se človek odloča za ta poklic."

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 12




Stran: 12


80

PROFIL

Predana stačloveku

Damijan Florjančič je vrhov-ni sodnik od leta 2010, v Lju~bljano se vsak dan vozi iz Vrem-ske doline. Študij prava ni bilanjegova prva izbira, najprej jenameraval študirati zgodovinooziroma umetnostno zgodovi-no. Spominja se, da je takratverjetno pretehtal občutek, dase lahko kot pravnik dejavnejevključi v družbeno življenje."Če želiš aktivno sodelovati vvsakdanjem življenju in pri-našati svojo energijo v spre-

membe svojega okolja, potemmoraš izbrati poklic, ki ti toomogoča."

Svojo poklicno pot je začel vobčinski upravi, nadaljeval vtožilstvu, sodniško kariero pa jezačel na takrat temeljnem, kas-neje okrožnem sodišču v Kopru,kjer je bil od leta 1994 do leta2001 predsednik. Kasneje je bilsodnik višjega sodišča v Kopru.

V vlogi tožilca se ni počutilnajbolje. "Hotel sem odločatitako, kot sem mislil, da je prav,ne pa si samo prizadevati, dapride do take odločitve."

Po pokojnem očetu, kije pisalpesmi in slikal, njegovo pes-niško zbirko je izdal posthum-no, je, kot sam pravi, podedovalnekaj umetniških nagnjenj. Tu-di sam slika. "Moja umetniškažilica v zadnjem času malopočiva, saj risanje terja svojčas," nam je povedal. Prostegačasa nima na pretek, še doda, asi ga vzame za ohranjanje te-lesne kondicije, skoraj vsak danteče in kolesari, baterije si polnitudi s planinarjenjem in po-tovanji. • SP

'~*J!PflllHiK-j#ftf#

' MvlWB&Li—WA&-' MBBBBzk__________________________________________________________l j*

lJ^^^^^^^^^ZZffi_______________________________________________________■ .'

iyi_^______________________________________________________K%Vit. ilittt'______________________________________________________■ ' !, >_^________________________A^_m_U_$_h$__ SaR\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\WWWWWm J^^^^^^HHHK'^Kif\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\WWWWWWWWWWm .ifl^^^^^^^^^^^^R H^_______________________________________________________■ ______t___^____________________________________________________________________________ft Vp-

\\\\\\\wZ&^^^^^^^^^^B^^Bmk\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\B '^^^^^^^^^^^^^^^^^B

*f^^9____________________________^

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 12




Stran: 12


81

**** 2p!Ž]£&E^___i__^_.- * "

Z^^^__^_AAI^__1_WW___ik___^^^sZI^^^ZZZZ^k.

* w - ZZp^BBJV > «$>!# tw ■ *mM'w-m \ ___-____WR_i_________u >(P mL1 gUHÎ -* .%

ilÊ '£uH___J____H___________________r ____^________^_____________________________________________________________^________________k j_______K^>ÎU ij|M|-^^^»fc te V&L^ViSMjS^^^^^^^F __^______________________________________________________________________________l________________________k ___j_J__^^

Damijan Florjančič: "Verjamem, da lahko najbolje in najbolj realno naše delo ocenjujejo prav uporabniki sodnih storitev."

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 12




Stran: 12


82

POPRAVNI IZPITO drugem tiruna referendumuvnovič 13. maja

Volivci bomo o zakonu o drugem tiruželezniške proge Divača-Koper znovaodločali 13. maja, je odločila državnavolilna komisija (DVK). Glasovanje nareferendumu tako ne bo potekalo sku-paj s predčasnimi državnozborskimivolitvami, za katere so v igri tri nede-lje, od 27. maja do 10. junija.

Pobudnik referenduma Vili Kovačič jezoper sklep DVK že napovedal ustavnopritožbo. Datum glasovanja bo izpodbijalše drugič. Lani mu s pobudo na ustavnem sodišču ni uspelo, tudi tokrat pa bilahko ustavno sodišče izvršitev sklepaDVK o datumu ponovljenega glasovanjazadržalo le v primeru ugotovitve težkopopravljivih škodljivih posledic.

Kovačič pravi, da še ne ve, ali bo splohsodeloval v referendumski kampanji, čebo glasovanje 13. maja. Sodelovanju vreferendumski kampanji se odpovedujetudi vlada v odstopu. Da bi morala žago

varjati tudi stališča proti zakonu, ki gaje sama pripravila in ga je državni zborsprejel z absolutno večino, je absurdno,pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo, ki je predlagalo, da se vladaodpove sodelovanju v referendumskikampanji. Sa. P.

\____\w £E j __\\\ --^_^_^^^_^_^_^_^_^_^_l

\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\__\

■ Glasovanje na referendumu o drugem tirune bo potekalo skupaj s predčasnimi držav-nozborskimi volitvami, za katere so v igri trinedelje, od 27. maja do 10. junija.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Manager 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 18.000

Stran: 4


Manager 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija


Stran: 4

Površina: 109 cm2

83

Vsebinsko izpraznjena politikaNe vem, kdaj se nam

je to zgodilo. Najbržtakrat, ko nam jezmanjkalo velikih tem-vstop v EU, Nato,

evro. Ali pa takrat, ko je BorutPahor v predsedniški predvolilnikampanji iz obupa postal smetar,cestar, mesar, gozdar... - in zmagal.Nekje v procesu, pa čeprav se namje vmes zgodila najgloblja kriza poosamosvojitvi in nekaj milijardnabančna luknja, je naša političnaelita izgubila vsebino. Predvolilnekampanje so postale prazne. Leta2014 je na parlamentarnih volitvahs 35 odstotkov vseh glasov zmagalastranka brez vizije, brez programa,brez vsebine. Le z novim obrazom,kije aludiral na novo etiko. In letosse nam obeta enak scenarij - novobraz brez vizije in brez programa,vendar z etiko na ustih, ki tekmuje sstarimi obrazi prav tako brez vizijein izpraznjenimi programi.Vse stranke so do zdaj predstavilesvoje volilne programe. Toda če jihpogledate, v njih vidite - ob »cukrč-kih«, napaberkovanih z vseh koncev- predvsem strateško in operativnopraznino. Razen če si vizijo pred-stavljate kot v (še) največji vladajočistranki, in sicer kot »Zeleno. Pravič-no. Digitalno. Zdravo. Varno«. Lepo.Vsi lahko Slovenijo mislimo kot ta-kšno. V bistvu takšna že (skoraj) je.In v navedenem programu pri nave-denih ukrepih na začetku navadnopiše »Nadaljevanje«. Torej nadalje-vanje tega, kar je največja vladajočastranka delala do zdaj. Mhm, kljubtežkemu tuhtanju mi je uspelo izštiriletnega mandata zadnje vladeizluščiti samo tri »dosežke« (polegtistih, ki so se seveda sami zgodili,kot je gospodarska konjunktura).Prvič, reševanje problema migrant-skega vala, ko je bilo tega že konec, zobdajanjem Slovenije z rezilno žico.Drugič, neuspešen začetek gradnjedrugega tira zaradi lastne strateškein operativne nespretnosti. In tretjič,neuspešni poskusi začetkov zdra-vstvene reforme. Dobro, pozabil semše na serijske menjave direktorjevv Kliničnem centru v Ljubljani inodisejado ob menjevanju upraveLuke Koper.V programih vseh strank manjkajoambiciozni strateški cilji. Denimo,priti med deseterico najrazvitejšihdržav EU. Postati inovativni voditeljv EU. Postati vodilni tehnološki cen-

ter v Srednji in Vzhodni Evropi. Doleta 2030 povečati delež visokoteh-nološkega izvoza na 20 odstotkov.Zagotoviti petnajstodstotni dodatekpokojninam z umnim gospodar-jenjem s skupnim premoženjemv Demografskem skladu. Postatievropski rahabilitacijski in zdravi-liški center. Postati logistični centerSrednje in Jugovzhodne Evrope. Doleta 2025 spraviti 50 odstotkov ka-mionov na železnico. In tako naprej.In po navedbi takih strateških ciljevbi pričakoval, da bodo sistematičnonavedene politike, ukrepi in prika-zane simulacije njihovih učinkov.No, tega od političnih pretendentov,ki bodo tekmovali za naše glasove,očitno ne bomo dobili. Dobili bomozgolj lepotno tekmovanje medlepšimi novi obrazi inpolepšanimistarimi obrazi. Prav zato, da se izo-gnemo zgolj lepotnemu tekmovanju,smo s kolegi - kot javno dobro - na-redili program za tehnološki preboj.Strateški cilj je, da Slovenija postanevodilni inovativni in tehnološkicenter v Srednji in Vzhodni Evropi,da povečamo delež visokotehnolo-škega izvoza na 20 odstotkov, dapostanemo logistični center Srednjein Jugovzhodne Evrope in da 50odstotkov tranzitnega tovora in dvetretjini tovora iz Luke Koper preu-smerimo s cest na železnice.Tako ambiciozne cilje je sevedamogoče doseči le z velikim osre-dotočenjem na te cilje in močnopovečanimi vlaganji. S tega vidikapredlagamo povečevanje javnihsredstev za raziskave in razvojvsako leto za 35 milijonov evrov (ssedanjih dvesto na petsto milijo-nov evrov leta 2025). Predlagamoustanovitev Tehnološke agencije zaspodbujanje tehnološkega razvojain znotraj nje tehnološkega razvoj-nega sklada, ki bi bil kot nekakšenjavni sklad fizičnega kapitala zanajboljše tehnološke invencije. Tasklad bi s kapitalskim vložkom dopet milijonov evrov vstopil v novestartupe v fazi razvoja od invencijedo prototipa in izstopil ob komerci-alizaciji projekta, ko bi dolgoročnoobdržal 20 odstotkov lastniškegadeleža. Predlagamo pogojevanerazvojne olajšave za podjetja, kijihta lahko izkoristijo le ob razvoj-nem sodelovanju z univerzamiin inštituti. Predlagamo dodatnospodbujanje tehnološkega razvoja s

spodbujanjem komercializaaje ino-vacijske dejavnosti in podjetništvana univerzah in inštitutih (možnostdelnega preoblikovanja javnihzavodov vprofitne organizacije inspin off podjetji, ki bi jih ustanovilizaposleni) ter s spodbujanjem rastipodjetij v tehnoloških parkih ininkubatorjih.Nismo pozabili na tradicionalnidel gospodarstva. Za zvišanjeravni znanja v gospodarstvu, ki gapesti nizka raven izobrazbe (le 26odstotkov zaposlenih ima terciarnostopnjo izobrazbe), predlagamoprogram tisoč novih mladih razisko-valcev v gospodarstvu do leta 2022.In predlagamo program spodbuja-nja tehnološkega prestukturiranjavelikih gospodarskih družb z nizkotehnološko intenzivnostjo preksklada, ki bi sofinanciral tehničnostrokovno pomoč.Predvidevamo, da bi nam tako sstalnim povečevanjem vlaganj vraziskave, opremo, kadre in tehno-loške projekte na letni ravni za okoli50 milijonov evrov, s postopnim uve-ljavljanjem tehnoloških prebojev inpovečanjem tehnološke intenzivno-sti uspelo do leta 2030 (ali prej) nesamo povečati delež visokotehnolo-skega slovenskega izvoza s sedanjihšest na 20 odstotkov, ampak tudida bi Slovenija postala inovacijskiin tehnološki center v Srednji inVzhodni Evropi.Hkrati s tem namenom, da Sloveni-ja postane logistični center Srednjein Jugovzhodne Evrope z Luko Ko-per kot oknom v svet in da to ne biimelo negativnega vpliva na okolje,predlagamo petnajstletni programvlaganj v javno prometno infra-strukturo, predvsem v železnice, vskupni vrednosti šest milijard evrov(okoli odstotek BDP oziroma 400milijonov evrov na leto). Program sefinancira z dajatvami za uporaboinfrastrukture in dajatvami napogonska goriva.Seveda tehnološki preboj, inovacij-sko in tehnološko voditeljstvo terlogistično središče niso cilji sami posebi. Pač pa so v funkciji dolgoroč-nega zagotavljanja zelo kvalitetnihdelovnih mest, visoke gospodarskerasti in dviga blaginje na raven prvedeseterice v EU. Predvidevamo,da bi nam z navedenimi ukrepi vprihodnjih petnajstih letih uspelovzdrževati gospodarsko rast naravni med 3,5 odstotka in štirimiO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Delo - Svet kapitala 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 13



Doseg: Kazalo

Stran: 13

Površina: 602 cm2

84

odstotki oziroma za 1,5 odstotnetočke hitreje od povprečja EUoziroma Nemčije in Avstrije. Visokagospodarska rastje tudi v funkcijiustvarjanja tekočih proračunskihpresežkov in zmanjševanja javnegadolga ter seveda v funkcij i zago-tavljanja višje rasti plač v skladus pospešeno rastjo produktivnostiter tudi visokih dividend od razvojaza vse generacije. In sicer bodisi vobliki povečanih univerzalnih otro-ških dodatkov in javnih štipendijbodisi kot dodatek k pokojninamvsem tistim, ki se bodo upokojilipo letu 2030. Predvidevamo, dabi s prenosom strateških naložbdržave ter kupnin od prodajeportfeljskih naložb in dela dividendod tehnološko prebojnih podjetijv Demografski sklad ter z umnimgospodarjenjem s temi naložbami vskladu lahko na leto zbrali najmanjza 700 milijonov evrov donosa. Tobi zadoščalo za okoli 15-odstotnidodatek k pokojninam vseh bodo-čih upokojencev.Naši predlogi gredo seveda ševeliko dlje in so precej celovitejši.Tu sem želel na ozkem segmentupokazati, da ni nujno, da je politikaizpraznjena vsebine, ampak da sijetreba postaviti ambiciozne razvojnecilje, da so ti cilji uresničljivi in daima njihova uresničitev lahko zelougodne posledice tako na primerjal-ni položaj našega gospodarstva kottudi in predvsem na blaginjo našihprebivalcev.Seveda pa morajo politiki začetitekmovati z ambizioznimi programinamesto z novimi ali umetno polep-šanimi, vendar praznimi obrazi.Prispevek je mnenje avtorja in neizraža nujno stališča uredništva.S KOLEGI SMO NAREDILI PROGRAM ZA TEHNOLOŠKIPREBOJ. STRATEŠKI CILJ JE, DA SLOVENIJA POSTANEVODILNI INOVATIVNI IN TEHNOLOŠKI CENTER VSREDNJI IN VZHODNI EVROPI, DA POVEČAMO DELEŽVISOKOTEHNOLOŠKEGA IZVOZA NA 20 ODSTOTKOV,DA POSTANEMO LOGISTIČNI CENTER SREDNJE INJUGOVZHODNE EVROPE IN DA 50 ODSTOTKOVTRANZITNEGA TOVORA IN DVE TRETJINI TOVORA IZ LUKEKOPER PREUSMERIMO S CEST NAŽELEZNICE.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 13



Doseg: Kazalo

Stran: 13

Površina: 602 cm2

85

% \Wsj

t

Red. prof.dr. JožeDamijanEkonomska fakultetaUniverze v Ljubljani

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 13



Doseg: Kazalo

Stran: 13

Površina: 602 cm2

86

Marsikje je parkiranje brezplačnoZa obiskovalce središča Kranja je bilo že do sedaj parkiranje do dve uri ponekod brezplačno, po novem pa bo dve uri brezplačno moč parkirati tudi naparkirišču Stara Sava. Tudi o tem sva se pogovarjala s kranjskim županom Boštjanom Trilarjem.Vilma StanovnikOb uvedbi novega prome-tnega režima v starem deluKranja je bilo slišati pomi-sleke glede parkiranja. Kakoje to sedaj urejeno?"Ko smo omejili promet vmestu, se je velikokrat po-stavilo vprašanje, kje je močnajbliže brezplačno parkira-ti. Naš namen je namreč, dabo mesto čim bolj živahno,zavedamo pa se, da vsi doKranja ne morejo priti pešali s kolesom. Naj pa povem,da sem bil presenečen, kosem se pogovarjal z ljudmi,ki živijo ali delajo v mestu inne vedo, da je parkiranje nabližnjih parkiriščih določenčas brezplačno. Tako je kardve uri brezplačno moč par-kirati na parkirišču pri Če-belici in na Hujah. Ker jeparkiranje brezplačno tudipo 19. uri, lahko prideš domesta na primer ob 17. uriin je nato parkiranje brez-plačno. Glede na to, da par-kirišče na Hujah širimo,mislim, da bo na tem delumesta parkiranje za obisko-valce rešeno. Pojavilo pa seje vprašanje brezplačnegaparkiranja na drugi stranimesta, kjer vemo, da je novoparkirišče Stara Sava. Toparkirišče ni v lasti občine,ampak je lastnik Zavaroval-nica Triglav, najemnik inupravnik parkirišča pa jeKomunala Kranj. Zato smose sedaj z odgovornimi priKomunali Kranj dogovorili,da bo od 31. marca naprejtudi na zgornjem parkiriščuStara Sava moč dve uri par-kirati brezplačno. Ker je naSejmišču parkiranje ves časbrezplačno, je sedaj z vsehkoncev moč priti do mestabrez plačila parkirnine. Mi-slim, da dve brezplačni uriza večino opravkov zadošča-ta. Rad pa bi se zahvalil po-budnikom za dveurno brez-plačno parkiranje na StariSavi, ki so z utemeljenimpredlogom prišli k nam naobčino, in seveda smo jimpri tem prisluhnili. Veseli

smo konstruktivnih pobudin tega, da je z dobro voljomoč marsikaj rešiti."

V letošnjem letu ste se odlo-čili staro mestno jedro Kra-nja oživljati z nekateriminovimi projekti. Že nekajčasa otroke in družine vabi-te v mesto ob torkih popol-dne, v zadnjem mesecu jezaživel projekt Četrtki obvodnjaku, zadnja pobuda paje plačevanje s kuponi obsredah. Kakšni so odzivi obi-skovalcev?"Kranj je dobil predznakmesta, ki je prazno. Zatosmo začeli razmišljati, kakobi v mesto znova privabiliobiskovalce. Dejstvo je sicer,da je vsak začetek težak, ve-deli pa smo, da obiskovalcev mesto privabijo dogodki,še posebno dogodki za otro-ke. Tako smo sklenili, dabomo najprej poskrbeli zaotroke in družine, in pripra-vili smo projekt, ki smo gapoimenovali S Krančkom vmestu. Seveda smo si želeli,da bi v mesto privabili tudivse ostale generacije. Raz-mišljali smo o zanimivi ku-linarični ponudbi, o različ-nih predstavitvah, družab-nih igrah in podobnem.Zato smo začeli s projektomČetrtki ob vodnjaku. Da biobiskovalci nato prišli v me-sto še v sredo, smo se odlo-čili, da na stojnicah torko-vim in četrtkovim obiskoval-cem ponudimo brezplačenkupon, ki ga v nekaterih lo-kalih lahko unovčijo ob sre-dah, ko si lahko brezplačnoizberejo napitek ali slaščicopo želji. V akcijo je trenutnovključenih že šest lokalov.Seznam lokalov in ponudbobomo sprotno dopolnjevalina spletni strani Mestne ob-čine Kranj www.Kranj.si.Prvi rezultati oziroma odziviobiskovalcev so zelo dobri,čeprav je dejstvo, da velikolepega vremena zadnje te-dne ni bilo. Seveda bomo tein morda še druge akcije na-daljevali, dokler mesto ne bo

res zaživelo."

Eden izmed problemov me-sta so tudi prevozi s taksiji.Pred časom ste obljubili, danaj bi se to uredilo. Kako?"Vemo, da Kranj nima dobrourejene taksi službe in tudina občino dobivamo pritožbeobčanov in občank, da taksijiniso vedno na razpolago, daso dragi in da jih je težko do-biti zlasti ponoči. Sedajimam dobro novico, saj vKranj s petimi taksiji prihajadružba Cammeo Slovenija,ki deluje na zelo modernemprincipu. Uporabnik ima napametnem telefonu aplikaci-jo, tako da vedno ve, kje sotaksiji. Ko odtipka lokacijo,kam se želi peljati, ve tudi to,koliko ga bo vožnja stala.Cammeo obljublja storitevtaksi prevoza s profesionalni-mi vozniki, urejenimi voziliin seveda za stranko dosto-pno ceno. Vsi avtomobili sotudi ekološki, na plin. Če bovse po načrtih, bodo novi ta-ksiji začeli voziti 5. aprila,vozili bodo 24 ur na dan. Po-leg tega, da jih bo moč spre-mljati preko njihove brez-plačne aplikacije Cammmeo,jih bo seveda moč naročititudi po telefonu."

Obeležje na novem krožiščupri sodišču je med domači-mi v tem mesecu sprožilonekaj polemike. Kaj se vamzdi pomembno?"Ko smo naredili novo kro-žišče zaradi izboljšanja pro-metne varnosti m pretočno-sti, se je pojavilo vprašanje,kaj narediti na sredini. Kerje navada, da se postavi obe-ležje, ki je povezano z me-stom, smo se odločili, dabomo preko socialnegaomrežja postavili vprašanje,kaj naj bi tam bilo. Ena odprvih idej je bila, da bi posta-vili obeležje tehnologijiblockchain, s katero je Kranjtesno povezan. Idejo je dalIgor Cej in hitro je bila spre-jeta. V Kranju imamo na-mreč kar nekaj uspešnih

podjetij, ki delujejo na po-dročju visokih tehnologij,tudi na področju blockchai-na. Ko je eden od lastnikovtakšnega podjetja izvedel zapobudo, me je poklical terpovedal, da je pripravljen ta-kšno obeležje tudi plačati.Na koncu sta obeležji v celo-ti plačali podjetji 3FS in Bit-stamp. Res pa je, da je no-vosti saj je obeležje prvo tevrste na svetu, vzbudila veli-ko zanimanja, saj smo imelina obisku tudi tuje tiskovneagencije. Seveda pa tudi ver-jamem, da obeležje pravvsem ni všeč, saj 'imajo vsa-ke oči svojega malarja' inmnenja so vedno deljena."

Blizu novega obeležja jetudi stara ekonomska šola,ki naj bi jo vendarle začelitemeljito prenavljati. Kakšniso načrti in kdaj naj bi seprenova začela?"Imamo veljavno gradbenodovoljenje, v mesecu aprilupa pričakujemo od Službevlade RS za razvoj in evrop-sko kohezijsko politiko pri-dobitev odločitve o podporiza ta projekt. Prav tako priča-kujemo v mesecu aprilu odMinistrstva za okolje in pro-stor 'zeleno luč' za objavojavnih naročil. Če bomozgornja dokumenta prejelipravočasno, predvidevamokonec aprila objavo javnihnaročil na portalu za javnanaročila. Ob izpolnitvi nave-denih pogojev in če bodoprejete ponudbe finančnosprejemljive in ne bo pri-tožb, pričakujemo začetekgradnje jeseni, trajala pa najbi približno eno leto. Prido-bili bomo dvanajst novih od-delkov, v začetku jih bo osemnamenjenih šoli in štirje vrt-cu, po potrebi pa se bo to lah-ko spreminjalo. Zelo po-membno je tudi, da bo v ce-loti urejena tudi okolica.Tudi parkirni režim bo spre-menjen, zato da bodo staršiotroke lahko varno pripeljalido šole oziroma vrtca."

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Gorenjski glas - Kranjske novice 30.03.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 3



Doseg: Kazalo

Stran: 3

Površina: 836 cm2

87

Z evropskimi sredstvi naj bise letos začela tudi dela priprenovi nekdanje gradbenešole. Kdaj?"V mesecu marcu smo sstrani Upravne enote Kranjprejeli gradbeno dovoljenje.Z njegovo pravnomočnostjobo občina pristopila k izvedbijavnega naročila za izbor iz-

vajalca. Predvideva se, da bise dela lahko začela septem-bra. Obnova zajema sanacijocelotnega objekta, od pritli-čja, prvega in drugega nad-stropja, podstrešja, vgradnjodvigala, delno izdelavo novihstopnic na podstrešje, zame-njavo strešne konstrukcije,zamenjavo opeke, sanacijoovoja, zamenjavo vseh okenter nakup opreme."

Obeta se tudi gradnja kole-sarskega poligona, tako ime-novanega pumptracka v Bri-tofu. Zakaj ste se odločili zatakšen poligon?"To je v zadnjem času zelo

popularen način, kako nav-dušiti ljudi, zlasti mlade, dabi se čim več gibali v naravi.Kar precej pobud smo dobi-li, da bi pumptrack zgradilinekje v občini. Odločili smose, da bo pri nogometnihigriščih v Britofu. Če bo vsepo načrtih, naj bi ga začeligraditi že aprila. Nad tem sonavdušeni tudi kolesarji."

Med kolesarji je popularentudi sistem KRsKOLESOM.Novost, ki ste jo obljubljaliza letos, so električna kole-sa. Kdaj se bo moč peljatitudi z njimi in koliko jih bo?"Po zimskem odmoru je odvčeraj sistem spet na voljo.Trenutno je dvanajst postajs po desetimi kolesi, do kon-ca maja pa naj bi postavili šetri postaje. Do takrat bo narazpolago tudi trideset elek-tričnih koles. Nekaj bo no-vih, nekaj obstoječih pa bonadgrajenih. Za to smo do-bili evropska sredstva. Obtem se želim zahvaliti tudi

donatorjem, MOL-u, Elek-tru Gorenjska, Domplanu,Slovenskim železnicam inEurospinu, ki so prispevaliza postavitev postaj. S tem

podpirajo naše ukrepe traj-nostne mobilnosti in upam,da bo ob lepem vremenučim več občanov in občanksedalo na kolo."

Z^^^^^^^^^K^R^^^^^^^^^^^^^^^^^^k^BBA^B^^^^^ZZ^___\ik_____R_\ÂL. **

■Hn^^h_h_b_1_^Î^^^^_^____^9B_k_^^m

ZB^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Bttt^ZZIZKZBBBZ^^^^^^BmaSi

__________________________________________________■■______' "'M J_B0VŽfi^^B________________________________l-*&w.*-__________________________________________________UU_^________H_H_V^ v VM_R_____________________________________________________________.\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\Zp^^^&i__iP^^ZHB^^

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~S~~~~wEÊI^^ÊRSs^s_^^tSSSk ________g_____H_^_^_______^_^H.____________________________HI[

Na pobudo občanov, zlasti mladih, bo v Britofu poligon zakolesarje, tako imenovani pumptrack. / foto kumen humar

_^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^fW'^_^^H .____■_*-"*. _______________________________________________________________S-__/y&\^TV]_---H '_____________________■________________________________________________________H___£^____^___r __Bb£. ____________________■

ll _ J^Sasifl|^^flHHHBuu_c________________^H

____________P^t3K^^^^H--.-..------------------------------------------K -____H_______i_----fir9i < __________________________________________________________________________H__!t\ /

________________________________________________________________________________r\ 1^_k _____________________tf_M_iiM$ <1' ____^__________________H_B_4 f

Župan Mestne občine Kranj Boštjan Trilar /f<_-c_ti na dok.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 3



Doseg: Kazalo

Stran: 3

Površina: 836 cm2

88

ParkiranjeStata Sava1 €/ uro | pon.-pet. 7.-20. ure | sob. 7.-13. ure

2 uri brezplačno od 31 . marca dalje

Huje0,60 €/ uro | pon.-pet. 7.-19. ure 1 2 uri brezplačno

Čebelica0,60 €/ uro | pon.-pet. 7.-19. ure 1 2 uri brezplačno

Sejmiščebrezplačno

Pred Mestno upravo Kranj (do 2 uri)1 €/uro | pon.-pet. 7.-19. ure | sob. 7.-13. ure1 uro brezplačno s kartico MO Kranj

Ploščad Mestne uprave Kranj (do 2 uri)1 €/ uro | pon.-pet. 7.-19. ure | sob. 7.-13. ure

1 uro brezplačno s kartico MO Kranj

Globus (do 2 uri)1 €/uro | pon.-pet. 7.-19. ure | sob. 7.-13. ure

Jelenov klanec0,60 €/uro | pon.-pet. 7.-19. ure

Likozarjeva cesta0,60 €/ uro | pon.-pet. 7.-19. ure

Parkirnina se ne zaračunava ob izteku delovnega časa,ob nedeljah in praznikih ter dela prostih dnevih.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 3



Doseg: Kazalo

Stran: 3

Površina: 836 cm2

89

Documents

30._03._2018).pdf