Македонија - иднина со Европа

MakedonijaPJRMakedonija

[2000-2001][2000-2001]

Idnina so Evropa

Nova veb-stranica na Delegacijatana Evropskata komisija (EK)

ww

w.d

elm

kd.c

ec.e

u.in

t

Delegacijata na Evropskata komisija ja promovira{esvojata veb-stranica koja se nao|a na adresatawww.delmkd.cec.eu.intOvaa veb-stranica sodrì informacii na makedonskii na angliski jazik za razli~ni temi {to seodnesuvaat na Evropskata unija, vklu~uvaj}i:

Za nas4Pozdravna poraka od {efot na Delegacijata4Istorijat na Delegacijata na EK

EU i PJR Makedonija4Dogovorite na EU so PJR Makedonija

(Spogodbata za stabilizacija i asocijacija,Vremenata spogodba, Spogodbata za sorabotka)

4Vladiniot sektor za evropska integracija4Instituciite na EU

Izvori na informacii4Informativen centar na EU4Dokumentaciski centar na EU4Bilteni (tekovni i arhiva)4Soop{tenija za javnosta (tekovni i arhiva)

Bro{uri4�Evropa vo 10 ~ekori�4�Kako raboti Evropskata unija�4�PJR Makedonija: Idnina so Evropa�4�Koj e koj vo Evropskata unija�

Programi na EU4Pomo{ta od Evropskata unija4Glavnite celi na pomo{ta na EU4Nacionalni programi4Primeri na proekti finansirani od EU4Pomo{ta od EK 1991-2001 (�)

Evro (�)4Informacii za evroto

Kontakti i linkovi4Detali za kontakt so Delegacijata na EK4Linkovi do instituciite na EK, do vladinite

institucii i drugi.

S o d r ` i n a

VovedPozdravna poraka

Evropskata komisijai PJR Makedonija 2000 - 2001Razvoj na odnosite EU - PJR Makedonija (1996-2001)Otvorawe na Delegacijata na EKSpogodba za stabilizacija i asocijacija (SSA)Regionalna sorabotka

Programite na Evropskata komisijavo PJR Makedonija 2000 - 2001VovedCeli na pomo{taFinansiski mehanizmi na EK

Primeri na proekti poddràniod Evropskata komisija 2000 - 2001Demokratija i gra|ansko op{testvoObrazovanieKulturaSocijalni pra{awa@ivotna sredina i zemjodelstvoTransport i infrastrukturaPoseta na op{tinitePrekugrani~na sorabotkaPribliùvawe na zakonodavstvotoReforma na javnata administracijaIntegrirano upravuvawe so graniciteReforma na sistemot za statistikaPoddr{ka na pretprijatijata i na finansiskiot sektor Humanitarna pomo{

Kancelarija na specijalniot pretstavnik na EUOhridski ramkoven dogovor

Evropska agencija za rekonstrukcijaPrograma za itna pomo{

Vladin sektorza evropska integracija

Kus istorijat na Evropskata unijaPro{iruvaweto na EUAkronimiInstituciite na Evropskata unija

[str.]

[4][5]

[6]

[6][6][7][9]

[10]

[10][10][11]

[12]

[12][12][14][15][15][15][15][15][16][17][18][18][19][20]

[22][22]

[23][24]

[25]

[25][26][26][27]

Izdadeno od:Delegacijata na Evropskatakomisija - Skopje

Ureduvawe i dizajn:Koma lab. - Skopje

Orgaznizacija na pe~atewe:Koma lab. - Skopje

Ilustracija na naslovnatastranica:EC Visual Library(redizajnirana od Koma lab.)

VovedOvaa bro{ura, so naslov �PJR Makedonija - Idnina so Evropa�, dava pregled narabotata na Evropskata komisija vo periodot 2000-2001 godina. Isto taka, vo neae pretstaven napredokot postignat vo razvojot na po{irokite odnosi pome|u PJRMakedonija* i Evropskata unija, so poseben fokus na potpi{uvaweto na Spogodbataza stabilizacija i asocijacija i prednostite {to taa }e gi donese za dràvata.

Celite na finansiskata poddr{ka na Evropskata komisija vo PJR Makedonija seisto taka nakuso razgledani, a dadeni se i primeri na proekti sprovedeni odKomisijata, od oblastite kako {to se transportot, obrazovanieto, kulturata, de-mokratijata i gra|anskoto op{testvo, pribliùvaweto na zakonodavstvoto, ì-votnata sredina, pretprijatijata i finansiskiot sektor, sektorot za socijalnitepra{awa i humanitarnata pomo{.

Ponatamu, vo bro{urata e prikaàna rabotata na drugite institucii na EU vodràvata vo periodot 2000-2001 godina, Kancelarijata na specijalniot pretstav-nik na EU i Evropskata agencija za rekonstrukcija, kako i ulogite i funkcionira-weto na telata povrzani so EU, kako {to e Vladiniot sektor za evropska integraci-ja.

Evropska komisija

Evropskata komisija vo ime na EU e odgovorna za telata koi ja sledatrealizacijata na Spogodba za sorabotka. Taa pregovara{e za Spogodbataza stabilizacija i asocijacija (SSA) pome|u PJR Makedonija i EU.Evropskata komisija, kako izvr{no telo na Evropskata unija, upravuvaso pomo{ta na EU vo zemjata. Taa isto taka vr{i monitoring na Procesotna stabilizacija i asocijacija i izdava godi{ni izve{tai za negoviotnapredok.

Voved

Romano Prodi,pretsedatel naEvropskata komisija

PJR Makedonija [2000 - 2001]4

(foto:5Koma lab.; 4Delegacija na EK)

* Ustavnoto ime na zemjata e Republika Makedonija, no taa be{e primena vo Obedinetite nacii podnazivot �porane{nata jugoslovenska Republika Makedonija�.

Pozdravnaêst mi e da ve vovedam vo ovaa bro{ura za rabotata na Evropskata komisija vo PJRMakedonija vo periodot 2000-2001 godina. Slednite stranici se stremat da vi dadatpregled na uspe{niot napredok na na{ite odnosi vo poslednite nekolku godini, kakoi primeri za programite {to Evropskata komisija aktivno gi sproveduva{e vo ovojperiod.

Vo bro{urata se pretstaveni najzna~ajnite nastani vo odnosite me|u PJR Makedonijai Evropskata unija, so poseben fokus na uspehot na ovaa dràva vo Procesot nastabilizacija i asocijacija i potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija iasocijacija vo april 2001 godina, kako prva zemja vo regionot.

Se nadevam deka ovaa publikacija }e gi zbogati va{ite poznavawa za rabotata naEvropskata komisija vo PJR Makedonija i za napredokot koj{to e napraven vo odnositeso EU. Ve molam slobodno i direktno da kontaktirate so Delegacijata, dokolku vi sepotrebni dopolnitelni informacii za na{ata rabota. Na{ite podatoci za kontaktmoète da gi najdete na poslednata stranica na bro{urata.

@oze Manuel Pinto Te{eiraambasador, {ef na DelegacijataDelegacija na Evropskata komisija

Pozdravna porakaod {efot na Delegacijata*

(foto:6Delegacija na EK i Koma lab.; 5Profoto - Zdravko)

�Idnina so Evropa� 5

* Ambasadorot Pinto Te{eira ja napu{ti zemjata vo juli 2002 i se o~ekuva da gozameni ambasadorot Donato Kiarini.

NapredokNapredok na odnositeEU - PJR Makedonija

Vo mart 2000-ta godina komesarot Patenoficijalno ja otvori Delegacijata naEvropskata komisija vo Skopje.

Pretstavni{tvoto na Evropskata komisijaprethodno se vika{e �Kancelarija na po-stojaniot pratenik�. Nejzinoto pro{iru-vawe vo Delegacija be{e pokazatel zaunapreduvaweto na odnosite {to EU gi vo-spostavi so PJR Makedonija, bidej}idelegaciite se najvisokoto nivo na pret-stavuvawe na Evropskata unija vo drà-vite koi ne se ~lenki na EU. [efot namisijata, @oze Manuel Pinto Te{eira, to-ga{ stana {ef na Delegacijata.

1992 4Za vreme na voenata kriza vo regionot, PJRMakedonija prvpat dobiva humanitarna pomo{ odEKO (ECHO), kako i zna~itelna pomo{ od programataFare (Phare) na EU.

1996 4PJR Makedonija dobiva pravo da se finansiraod programata Fare na EU.

1997 4Sovetot na ministrite na EU utvrduva politi~kii ekonomski uslovi za razvoj na bilateralniteodnosi.

1998 4Spogodbata za sorabotka i Dogovorot na poleto natransportot vleguvaat vo sila vo januari. Vo martse otvora Kancelarijata na Postojaniot pratenik.

1999 4EU predlaga nov proces za stabilizacija i asocija-cija za pet dràvi na Jugoisto~na Evropa. Vo junizaklu~ocite na fizibiliti studijata za po~etok napregovorite so PJR Makedonija se ocenuvaat kakopozitivni.

2000 4Vo januari Sovetot usvojuva direktivi za pregovo-rite za Spogodbata za stabilizacija i asocijacija.

4Vo fevruari pretstavni{tvoto na EK vo Skopje eunapredeno vo postojana Delegacija na Evropskatakomisija, a vo mart komesarot Kris Paten ofici-jalno ja otvori Delegacijata.

4Po~etok na pregovorite pome|u EU i PJR Makedonijaza Spogodbata za stabilizacija i asocijacija.

4Vo juni Evropskiot sovet, na sostanokot vo Santa Ma-rija de Feira (Portugalija), istakna deka i pona-tamu ja poddrùva celosnata integracija na drà-vite od regionot vo politi~kite i ekonomskite te-kovi na Evropa i potvrdi deka �site dràvi vo re-gionot se potencijalni kandidati za ~lenstvo voEU�.

2001 4Po uspe{noto zavr{uvawe na pregovorite na Sami-tot vo Zagreb vo noemvri, Spogodbata za stabiliza-cija i asocijacija e potpi{ana vo april vo Luk-semburg. Istiot den e potpi{ana i Vremenata spo-godba, koja ovozmoùva asimetri~ni povlasteni tr-govski tarifi za PJR Makedonija so EU, po~nuvaj}iod juni.

Oficijalnoto otvarawe naDelegacijata na EK(Foto: Profoto - Zdravko)

Otvorawe naDelegacijata na EK


StabilizacijaProces na stabilizacija i asocijacijaVo maj 1999 godina, Evropskata komisija predloì nov pro-ces za stabilizacija i asocijacija za regionot Zapaden Bal-kan. Celta na ovoj proces, koj gi vklu~uva Albanija, Bosnai Hercegovina, Jugoslavija, PJR Makedonija i Hrvatska, eda sozdade ramka za razvoj na uspe{na sorabotka so ZapadenBalkan, kako me|u samite dràvi, taka i so EU.

Ovoj proces moè da se razgleduva kako prv~ekor na patot kon ~lenstvoto vo EU zadràvite od Zapaden Balkan i e jasen znakza pobliski odnosi pome|u ovoj region iUnijata. Ovoj proces dava poddr{ka naodr`livite reformi i razvojot nadràvite skroeni spored potrebite nasekoja dràva, preku posebno dizajniranidogovori.

Procesot na stabilizacija i asocijacija dava dva komple-mentarni instrumenti: Spogodbata za stabilizacija i aso-cijacija sklu~ena bilateralno pome|u dràvite i EU, i Pro-gramata za pomo{ KARDS (Pomo{ na zaednicata za rekon-strukcija, razvoj i stabilnost) ~ija cel e da & pomogne nasekoja dràva vo nejziniot napredok kon integracijata voEU.

Spogodba za stabilizacija i asocijacijaOvaa dràva se potvrdi kako lider vo Procesot na stabi-lizacija i asocijacija i be{e prvata koja uspe{no gi za-klu~i pregovorite i ja potpi{a Spogodbata za stabilizacijai asocijacija (SSA). Pregovorite zapo~naa vo Skopje vo mart2000-ta godina i po tri rundi razgovori SSA be{eparafirana na marginite na Samitot vo Zagreb, vo noemvri2000-ta godina, a formalno be{e potpi{ana vo Luksemburg,vo april 2001 godina. Podocna, istiot mesec, Sobranietovo Skopje ja ratifikuva Spogodbata, a Evropskiot parlamentja dade svojata soglasnost vo maj 2001 godina. Ratifikaci-jata od strana na nacionalnite parlamenti na EU e vo tek.

Spogodba za stabilizacijai asocijacija (SSA)

Spogodbata za stabilizacija i asocijacija e podelena vopoglavja i se fokusira na slednite klu~ni elementi:

4 Sozdavawe asocijacija pome|u Evropskata zaednicai nejzinite dràvi-~lenki od edna strana, i PJRMakedonija od druga, vo tekot na tranziciskiotperiod od najmnogu 10 godini.

4 Po~ituvawe na me|unarodniot mir i stabilnost, raz-vojot na dobrososedski odnosi, demokratijata i ~o-vekovite prava, pravata na malcinstvata, principi-te na me|unarodnoto pravo i vladeeweto na pravoto.

4 Politi~ki dijalog so PJR Makedonija.

4 Odredbi za podobra regionalna sorabotka, vklu~u-vaj}i ja mo`nosta za sozdavawe bescarinski zoni po-me|u dràvite od regionot.

4 Mo`nost za sozdavawe bescarinska zona pome|uEvropskata zaednica i PJR Makedonija 10 godini postapuvaweto na sila na Spogodbata.

4 Odredbi za dvièwe na rabotnicite, sloboda na os-novawe pretprijatija, davawe uslugi, tekovni pla}a-wa i dvièwe na kapitalot.

4 Obvrzuvawe na PJR Makedonija da go pribliì svoetozakonodavstvo so ona na EU, osobeno vo klu~niteoblasti na zaedni~kiot pazar na EU.

4 Obvrzuvawe na PJR Makedonija da go pribliì svoetozakonodavstvo so ona na EU, osobeno vo klu~nite ob-lasti na zaedni~kiot pazar na EU.

4 Odredba za sozdavawe Sovet za stabilizacija i aso-cijacija koj }e go nadgleduva sproveduvaweto na Spo-godbata, sozdavawe Komitet za stabilizacija i aso-cijacija i sozdavawe Sobraniska komisija za stabi-lizacija i asocijacija.

Potpi{uvawe na SSA(foto: Delegacija na EK)


Procesot na stabilizacija iasocijacija: Hronologija na nastanite

April 1997 Razmena na pisma za Spogodba zasorabotka.

Januari 1998 Stapuva vo sila Spogodbata zasorabotka.

Juni 1999 Evropskata komisija go usvojuvaIzve{tajot za zapo~nuvawe napregovorite za SSA so PJRMakedonija.

Septemvri 1999 Evropskata komisija gi usvojuvadirektivite za pregovorite.

Januari 2000 Evropskiot sovet gi usvojuvadirektivite za pregovorite.

Mart 2000 Evropskata komisija gi po~nuvapregovorite za SSA.

Noemvri 2000 Zapo~nuvawe na SSA.

Januari 2001 Zapo~nuvawe na pregovorite zaVremenata spogodba.

Fevruari 2001 Zapo~nuvawe na Vremenata spogodba.

April 2001 Potpi{uvawe na SSA i na Vremenataspogodba.

Juni 2001 Stapuvawe na sila na Vremenataspogodba.

Spogodbata ima golemo politi~koto zna~ewe bidej}i na ovaadràva & dodeluva status na potencijalen kandidat, otvo-raj}i ja taka mo`nosta za idno priklu~uvawe kon Evrop-skata unija. Ova e jasno navedeno vo preambulata koja veli:

�Evropskata unija e podgotvena da ja vklu~i PJRMakedonija vo politi~kite i ekonomskitetekovi na Evropa i go potvrduva nejziniotstatus kako potencijalen kandidat za~lenstvo vo EU vrz osnova na Dogovorot zaEvropskata unija i ispolnuvaweto nakriteriumite definirani od strana naEvropskiot sovet na sredbata vo Kopenhagen vojuni 1993 godina, dokolku PJR Makedonijauspe{no ja realizira Spogodbata, osobeno voodnos na regionalnata sorabotka�.

Celite na regionalnata stabilnost i integracijata, kako ipo~ituvaweto na osnovnite ~ovekovi prava i pravata namalcinstvata, go so~inuvaat centralnoto na~elo na Spogod-bata i se vgradeni vo preambulata i vo op{tite principina Spogodbata. I pokraj toa {to SSA se fokusira na regio-nalnata sorabotka, taa e sli~na na evropskite dogovori koibea potpi{ani so sega{nite dràvi kandidati za ~lenstvovo EU.

Vremena spogodbaVremenata spogodba pome|u Evropskata unija i dràvata do-ma}in e potpi{ana vo april 2001 godina. Ovaa Vremena spo-godba predviduva poglavjata na SSA povrzani so trgovijatada stapat vo sila na asimetri~na osnova vo juni 2001 godinai bez prethodna formalna ratifikacija od nacionalniteparlamenti na dràvite ~lenki na EU, koja e vo tek.

Mapa na Evropa (podgotovka: Koma lab.)

Regionalna sorabotkaEvropskata unija e izgradena vrz temelite na regionalnatasorabotka. Iskustvoto na nejzinite ~lenki e deka politi~-koto razbirawe i ekonomskiot i socijalniot napredok za-visat od bliskata sorabotka so sosednite dràvi. Dràvitevklu~eni vo Procesot na stabilizacija i asocijacija moraatda pokaàt deka imaat volja i deka se sposobni pozitivnoda sorabotuvaat so svoite sosedi. Ottamu sorabotkata e klu-~en faktor za sproveduvawe na Procesot na stabilizacijai asocijacija.

Evropskata unija sproveduva nekolku proekti i inicijativiza ponatamo{en razvoj na sorabotkata pome|u dràvite voZapaden Balkan. Spogodbite za stabilizacija i asocijacija

baraat od sekoj potpisnik da sklu~i bilateralna konvencijaza regionalna sorabotka so drugite potpisnici za da sepoddrì sozdavaweto vrski me|u partnerite na Procesotna stabilizacija i asocijacija. Isto taka, razviena e mreàna dogovori za slobodna trgovija pome|u dràvite odProcesot na stabilizacija i asocijacija i po{iroko. Po-natamu, Komisijata predloì formirawe politi~ki forum- Zagrepskiot proces - za da gi povrze na postojana osnovapoliti~kite lideri od regionot i nivnite sorabotnici naministersko nivo od EU, so cel da se prodlabo~i nivnotorazbirawe na procesot na asocijacija i da se pridonesekon celta za podlaboka sorabotka.

Izjava od evropskiot komesarza nadvore{ni odnosiKristofer Paten

�Potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija iasocijacija e istoriski den za porane{natajugoslovenska Republika Makedonija i EU. Za lu|etoi za Vladata na porane{nata jugoslovenska RepublikaMakedonija toa pretstavuva politi~ki i ekonomskiizbor. Kone~no, vi pretstoi naporna rabota ipredizvici. Nie imame celosna doverba deka vie }eodgovorite na ovie predizvici i }e go zazemetesvoeto mesto vo po{irokoto evropsko semejstvo.�

(foto: Profoto - Zdravko)

Izjava od premierotQub~o Georgievski

�Ovoj istoriski proces jasno i nedvosmisleno jaodreduva idninata na na{ata zemja. Taa idnina nie jaodbravme so konsenzus. Republika Makedonija }e goangaìra celiot svoj potencijal so maksimalnaracionalnost i }e gi upotrebi site raspolo`liviresursi, vklu~uvaj}i ja i zna~itelnata poddr{ka odstranata na EU, za da gi zabrza reformite i da go skratipatot do polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija.So ovaa Spogodba, nie uspe{no ja zavr{ivme prvatafaza i sozdadovme ogromna mo`nost za ovaageneracija da go dade svojot pridones na narednitegeneracii�.

(foto: Andrej Ginovski, Aktuel)

�Republika Makedonija procesot za evropska integracija go prifati vedna{ po osamostojuvaweto,bezrezervno, kako edinstvena strate{ka cel i perspektiva za zemjata. Procesot za stabilizacija iasocijacija e na{iot pat kon polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija, a Spogodbata za stabilizacijai asocijacija e na{iot �road map�. Vladata na Republika Makedonija izvonredno seriozno zapo~na soimplementacijata na Vremenata spogodba za trgovski odnosi so EU, vo o~ekuvawe na ratifikacijata na SSA od zemjite~lenki. Brzata ratifikacija na SSA za nas bi zna~elo i ogromen pottik i impuls za novi napori�.

(foto: Andrej Ginovski, Aktuel)

Izjava od vicepremierot Zoran Krstevski


Glavnite celi na programite na EK

4 EU ima za cel da gi poddrì dosega{nite rezultativo oblasta na demokratijata preku zajaknuvawe na dr-àvnite instituciite, na administracijata i na gra-|anskoto op{testvo.

4 EU ima za cel da & pomogne na Vladata na centralnoi na lokalno nivo da go vodi procesot na ekonomskai socijalna transformacija kon pazarna ekonomija.

4 EU ima za cel da ja pribliì dràvata poblisku dostandardite i do prinicipite na EU i da & pomognena dràvata vo ramkite na Procesot na stabilizacijai asocijacija.

ProgramiProgrami na Evropskatakomisija vo PJR Makedonija

VovedPova`nite dolgoro~ni celi na programite na Evropskatakomisija vo PJR Makedonija se: poddr{ka na demokratijatapreku zajaknuvawe na dràvnite institucii, na administra-cijata i na gra|anskoto op{testvo; da & pomognat na Vla-data na centralno i na lokalno nivo da go vodi procesot naekonomska i socijalna transformacija kon pazarna eko-nomija; da ja pribliàt dràvata poblisku do standarditei prinicipite na EU i da & pomognat na dràvata vo ramkitena Procesot na stabilizacija i asocijacija.

Za ostvaruvawe na ovie celi, Evropskata unija obezbediokolu 570 milioni evra za PJR Makedonija vo periodot me|u1992 i 2000 godina. Za Nacionalnata programa za 2000godina EU dodeli 20,2 milioni evra za poddr{ka na re-formite vo javnata administracija, vo pravniot sistem ivo obrazovanieto. Nacionalnata programa za 2001 godinaopfati vkupno 42,4 milioni evra nameneti za obuka nasudstvoto, za integrirano upravuvawe so granicite, za gra-ni~nata administracija, za transportot, za ìvotnata sre-dina, za zemjodelstvoto, za obrazovanieto i za poddr{kana ekonomskite reformi.

Evropskata komisija isto taka obezbedi poddr{ka na plat-niot bilans za PJR Makedonija. Vo 1997 godina bea obezbe-deni 40 milioni evra, a vo 2000 godina, bea odobreni do-polnitelni 80 milioni evra, a vo 2002 godina bea odobreniu{te 18 milioni evra. Ponatamu, vo kontekst na Spogodbataza sorabotka, be{e ovozmoèn zaem od Evropskatainvesticiska banka (EIB) vo visina od 150 milioni evra,vklu~uvaj}i grant od 20 milioni evra za kamatniolesnuvawa.

Vo 2001 godina Evropskata komisija dopolnitelno obezbediokolu 25 milioni evra kako itna pomo{ za ublaùvawetona posledicite od krizata. Pomo{ta be{e raspredelena vooblasta na rekonstrukcija na ku}ite, ras~istuvawe mini,poddr{ka na raselenite lica i begalcite i obnovuvawe namreìte za elektri~na energija.

(foto: Koma lab.)


Finansiskite mehanizmi na EKKratenkite kako KARDS (CARDS) i Fare (Phare) ne bi trebaloda sozdavaat zabuna, bidej}i tie se imiwa na mehanizmitepreku koi se dava pomo{ta od EU za ovaa dràva. Sepak, zapravilna upotreba na kratenkite, korisno e da se objasninivnata specifi~na struktura i orientacija.

4FARE

Programata Fare be{e zapo~nata vo 1989 godina poraspa|aweto na komunisti~kite reìmi vo Centralna i voIsto~na Evropa. Nejzinata namena e da im pomogne na oviedràvi da gi rekonstruiraat svoite ekonomii. Prvi~no taase koriste{e samo za Polska i za Ungarija, no postepeno sepro{iri na 13 dràvi (Albanija, Bosna i Hercegovina,Bugarija, ê{ka, Estonija, PJR Makedonija, Ungarija, Leto-nija, Litvanija, Polska, Romanija, Slova~ka i Slovenija).

Vo periodot od 1995 do 1999 EU preku programata Fareobezbedi vkupno 6.7 milijardi evra. Pomo{ta be{enameneta za:

4 Infrastruktura (energetika, transport,telekomunikacii);

4 Razvoj na privatniot sektor i pomo{ za malitebiznisi;

4 Obrazovanie, obuka i istraùvawe;4 restrukturirawe na zemjodelstvoto.

4KARDS

Novata programa na EU nare~ena �Pomo{ na zaednicata zarekonstrukcija, razvoj i stabilizacija�, poznata kakoKARDS, sega ja zameni Fare kako glaven kanal za finansi-skata i tehni~kata sorabotka na Evropskata komisija so dr-àvite od Jugoisto~na Evropa.

Programata KARDS ima postrate{ki priod kon pomo{ta igi poddrùva celite i mehanizmite na Procesot na stabi-lizacija i asocijacija i novite spogodbi za stabilizacijai asocijacija.

Vo ponatamo{nite stadiumi na Procesot na stabilizacijai asocijacija pomo{ta za PJR Makedonija prete`no }e sefokusira na poddr{kata na reformite i na jaknewe naistituciite, koi se neophodni za sproveduvawe naobvrskite predvideni so Spogodbata za stabilizacija iasocijacija. Sepak, toa ne zna~i deka }e bide zanemarenapotrebata od pomo{, prevencija ili spravuvawe so krizite,a politikata na EU e naso~ena kon efikasno razre{uvawena nepredvidlivite okolnosti {to moàt da se javat napatot kon integracijata vo EU.

Evropskata komisija usvoi {estgodi{na strategija i opre-deli regionalen buxet od 4,65 milijardi evra povrzan soProcesot za stabilizacija i asocijacija. Glavninata odsredstvata }e odi vo sekoja od dràvite, a okolu 10% odbuxetot }e bide naso~en kon poddr{ka na regionalnatasorabotka, vklu~uvaj}i ja borbata protiv prekugrani~niotkriminal, stimulacijata na me|uregionalnata trgovija,zajaknuvawe na instituciite, poddr{ka na gra|anskoto op-{testvo i podgotvuvawe novo zakonodavstvo {to }e go una-preduva regionot.

Kako {to be{e prethodno spomenato, Nacionalnata programaKARDS 2001 za PJR Makedonija iznesuva vkupno 42.5 mili-oni evra nameneti za obuka na sudstvoto, za integriranoupravuvawe so granicite, za grani~nata administracija, zatransportot, za ìvotnata sredina, za zemjodelstvoto, zaobrazovanieto i za poddr{ka na ekonomskite reformi.

Izgradba na avtopatot E-75 (foto: Delegacija na EK)

Primeri na proekti poddràniod Evropskata komisija

Demokratija i gra|ansko op{testvoEvropskata inicijativa za demokratija i ~ovekovi prava EIDHR (EIDHR),finansirana od Evropskata komisija, pomogna za razvoj i zajaknuvawe na demo-kratijata i na gra|anskoto op{testvo vo PJR Makedonija.

Programata EIDHR gi poddrùva nevladinite organizacii i asocijacii aktivnivo edna od slednite oblasti: borbata protiv diskriminacijata (vklu~uvaj}i gietni~kite malcinstva i antirasizmot); pravata na decata i mladite; obrazovanietona gra|anite; razre{uvaweto konflikti; pravata na potro{uva~ite; promocijatana ~ovekovite prava (vklu~uvaj}i ja reformata na zakonite); informativnite cen-tri (vklu~uvaj}i gi pravnite soveti); lokalnata administracija (vklu~uvaj}i gogra|anskoto u~estvo vo lokalnata demokratija); mediumite (vklu~uvaj}i slobodana pe~atot i obuka za mediumite); reformata na kazneniot sistem (vklu~uvaj}i gipravata na zatvorenicite); razvojot na profesionalni asocijacii; pravata na be-galcite i emigrantite; promocijata na vladeeweto na pravoto; reformata i raz-vojot na sindikatatite; i pravata na ènite (vklu~uvaj}i ja rodovata ednakvost).

Buxetot na EIDHR za 1999 godina be{e 100,000 evra, a za 2000-ta, 518,000 evra.Najgolemiot del od 32-ta proekta finansirani preku EIDHR po~na da se ostvaruvavo septemvri i vo oktomvri 2001 godina. Periodot na realizacija na proektite eod 4 do 12 meseci.

EIDHR Proekt:Del odkampawata�Da bidemeiskreni�(foto: PolioPlus)

Primeri

ObrazovanieObrazovanieto e kamen-temelnik napomo{ta na EU za PJR Makedonija ipretstavuva zna~aen segment voizgradbata na idninata na dràvata.Programata TEMPUS, Programata zareforma na srednoto stru~no obra-zovanie (VET) i Jugoisto~no-evrop-skiot univerzitet vo Tetovo se glav-nite stolbovi na obrazovnite pro-grami za pomo{ na Evropskata komi-sija.

4Programata TEMPUS (TEMPUS)

Programata TEMPUS poddrùva kva-litativni promeni vo sistemot navisokoto obrazovanie kako osnovaza postepeno usoglasuvawe so mode-lite na EU. Programata ja poddrùvasorabotkata pome|u univerzitetitena dràvite - ~lenki na EU idràvite vo koi se sproveduvaatKARDS i TACIS - programa za pomo{za porane{nite sovetski republiki,finansirani od EU. Celta e da sepottikne razvojot na sistemite navisoko obrazovanie i nivnata sora-botka so gra|anskoto op{testvo i in-dustrijata. Za akademskite 2000/2001 i 2001/2002 godina TEMPUS da-va prioritet na zajaknuvaweto na ~o-ve~kite resursi koi }e pomognat vorazvojot na politi~kite, ekonomski-te i institucionalnite pra{awa.

Evropskata komisija finansira {iroka paleta na programi vo PJR Makedonija, pokrivaj}i golembroj oblasti, od transportot do kulturata, i od reformata na javnata administracija doobrazovanieto. Vo periodot 2000-2001 godina pomo{ta za PJR Makedonija prodolì da sepro{iruva. Ova poglavje dava pregled na programite sprovedeni vo PJR Makedonija koi beafinansirani od EU. Treba da se naglasi deka ovaa lista na aktivnosti na Evropskata komisija voPJR Makedonija ne e celosna, odnosno prikaùva samo del od programite.


Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa,vo ramkite na Univerzitetot �Sv. Kiril i Metodij� od Skopje,e korisnik na programata TEMPUS u{te od 1992 godina. Toga{be{e realiziran prviot proekt TEMPUS JEP vo sorabotka soMSM (MSM � Maastriht School of Management - toga{ RVB) sokoj gi organiziravme prvite MBA (MBA - ManagementBussiness Administration) studii vo Republika Makedonija.

Podocna, vo 1997 godina, po mojot trimese~en prestoj naUniverzitetot �Makedonija� vo Solun, Grcija vo ramkite naIndividual Mobility Grant, se vospostavi sorabotkata me|u ovojUniverzitet i Univerzitetot �Sv. Kiril i Metodij� od Skopje.

Kako rezultat na ve}e vospostavenata sorabotka me|u dvatauniverziteta sleden proekt koj be{e realiziran e proektotCME �Èurope� and ̀ Socrates� Project: Developing Strategies andAdministrative Structures for European Programmes Network�vo ~ija realizacija, pokraj Univerzitetot �Makedonija� odSolun, u~estvuvaa i drugi univerziteti od zemji-~lenki naEU, a od zemjata pokraj Univerzitetot �Sv. Kiril i Metodij�,Skopje, vo ~ie ime u~estvuvaa ISPPI i Ekonomski institut,u~estuva{e i Univerzitetot �Sv. Kliment Ohridski�, Bitola.Proektot be{e realiziran vo 1999 godina i ima{e za celrazvivawe strategii i administrativni strukturi zaakademsko Evropsko programsko umreùvawe.

Vo sorabotka so Univerzitetot �Makedonija�, Solun i so vklu-~uvawe na Univerzitetot od Bitola, se realizira{e vtoriotproekt JEP (JEP - Joint European Projects), vrz osnova na kojse formiraa dodiplomski studii za javna administrcija priUniverzitetot vo Bitola, vo ramkite na koi ISPPI dava eks-pertska poddr{ka.

Vo 2000 godina u~estvuvavme vo zapo~nuvaweto na tretiotproekt JEP, Proektot za Evropski studii, vo koj pokraj Uni-verzitetot �Sv. Kiril i Metodij� od Skopje i Univerzitetot�Makedonija� od Solun, u~estvuvaat univerziteti i institu-cii od drugi zemji, a ISPPI ima status na posebna edinica.

(foto: Koma lab.)

Programata TEMPUSni otvori vratiza sorabotka

D-r Pande Lazarevski,nstitut za sociolo{kii politi~ko-pravni istraùvawa,Skopje

JIE Univerzitet vo Tetovo(foto: Ida Hrisoho-Lozanovski)

Zajaknuvaweto na regionalnata sorabotka vo Jugoisto~naEvropa e isto taka prioritet za ovaa programa.

Postojat 53 zaedni~ki evropski programi {to gi povrzuvaatnacionalnite univerziteti i univerzitetite na EU za rea-lizacija na zaedni~ki aktivnosti. Od 1996 godina isto takaima{e 210 individualni �mobility� grantovi koi im ovoz-moìja na nastavnicite i na profesorite od ovaa dràvai od EU da ostvarat me|usebni poseti.

4Programa za reforma na srednoto stru~noobrazovanie (VET)

Od 1997 godina bea dodeleni 4 milioni evra za reformana srednoto stru~no obrazovanie, so glavna cel mladite dase podgotvat za podobro iskoristuvawe na prednostite napazarnata ekonomija i za pogolema usoglasenost so potre-bite na moderniot pazar na trud, so {to se pridonesuva voizgradbata na idninata na dràvata.

4JIE univerzitet

Jugoisto~niot evropski univerzitet vo Tetovo be{e ofi-cijalno otvoren vo noemvri 2001 godina. Ovoj proekt be{erealiziran so finansiska pomo{ na me|unarodnata zaed-nica, a Evropskata komisija dosega ima obezbedeno 5 mi-lioni evra. Vklu~uvaj}i ja bilateralnata pomo{ od dr-àvite ~lenki, EU e najgolemiot donator za ovoj proekt.

JIE univerzitetot e me|unarodna institucija kade preda-vawata se odvivaat na makedonski, na albanski i na angli-ski jazik, kako i na drugi evropski jazici so studenti odrazli~ni nacionalnosti. Okolu 1000 studenti studiraat nadisciplinite menaxment, informatika, pravni studii i jav-na administracija.

KulturaPreku Programata za razvoj na kulturata EU dodeli okolu 1.6 milioni evra za poddr{ka na kulturata vo PJR Makedonija.Edna od glavnite celi na Programata be{e da se razvie samostojnoto finansisko upravuvawe kaj instituciite od oblastana kulturata. Isto taka, Programata poddrà i 50 mali proekti od oblasta na kulturata niz celata dràva.

Da spomeneme samo nekoi od rezultatite na proektite: Makedonskiot nacionalen teatar sega ima moderen sistem zaosvetluvawe; pomo{ be{e dodelena za arheolo{kiot lokalitet Stobi; anti~kite mozaici vo Heraklea se za{titeni;Makedonskiot filmski arhiv ima nova ma{ina za ~istewe filmovi; galerijata vo Muzejot na Makedonija be{e renoviranaso cel najvrednite ikoni da bidat izloèni vo soodvetni uslovi, dodeka anti~kiot teatar vo Ohrid be{e renoviran vosorabotka so Ministerstvoto za kultura.

Preku otvoreniot konkurs na Programata za razvoj na kulturata bea izbrani 31 proekt koi dobija finansiska pomo{.Pokraj toa, bea organizirani pove}e lokalni umetni~ki nastani i festivali, kako i brojni rabotilnici, seminari istudiski patuvawa. Isto taka, ovaa programa povrza razli~ni etni~ki grupi za postignuvawe zaedni~ki celi i unapre-duvawe na zaedni~kite vrednosti.

Druga cel na ovaa programa be{e da razvie pobliski vrski so instituciite i so organizaciite na EU. Be{e formiranoOddelenie za sproveduvawe na programata za pobliska sorabotka so Timot za upravuvawe na proektot, {to e efikasenmetod za obezbeduvawe obuka na rabotnoto mesto.

Izjava na {efot naDelegacijata, @oze ManuelPinto Te{eira�Programata za razvoj na kulturata nesamo {to pomaga za za~uvuvawe na kul-turata za idnite generacii, tuku istotaka postavuva va`ni vrski pome|ukonzervacijata na kulturata i promo-cijata na turizmot... Ova e dràva sobogatstvo na kulturni razli~nosti iistorija i e su{tinski va`no toa dase istraùva i da se proslavi. Celitena Programata bea da se so~uva i da seotvori arhitektonskata i arheolo{-kata istorija vo dràvata za site gra-|ani i posetiteli...�

Anti~kiot amfiteatar vo Ohrid (foto: Koma lab.)

Gallery of Icons (foto: Delegacija na EK)Kur{umli An (foto: Delegacija na EK)

Transport i infrastrukturaEvropskata unija dava zna~aen pridones vo izgradbata nanovi pati{ta i na grani~ni premini vo PJR Makedonijakoi pretstavuvaat �porti� kon sosedite od regionot i konEU.

Izgradbata na pati{tata e finansirana od EU preku nekolkuizvori, vklu~uvaj}i gi nacionalnite programi, Programataza prekugrani~na sorabotka i zaemite od Evropskatainvesticiska banka (EIB).

Pomo{ta e glavno naso~ena kon dvata glavni koridori nizdràvata - koridorot 8 od istok kon zapad, obezbeduvaj}ivrska me|u Jadranskoto i Crnoto More, i koridorot 10 odsever kon jug, povrzuvaj}i gi Grcija i Jugoslavija. Dvatakoridora se vkrstuvaat vo Skopje.

Vo septemvri 2000 godina, bea potpi{ani dvata glavni dogo-vori za izgradba na pati{ta so nacionalni kompanii. Prvi-ot dogovor, vreden 7.3 milioni evra, se odnesuva na izgrad-bata na sekcijata Negotino-Demir Kapija od avtopatot E-75, koj e del od koridorot 10. Vtoriot dogovor obezbeduvafinansiska pomo{ od vkupno 8.7 milioni evra za izgradbana �Tetovskiot zaobikolen pat� na E-65 Skopje. Rabotite nadvata proekta se o~ekuva da bidat zavr{eni vo tekot na 2002godina.

Sekcijata Stobi-Negotino od avtopatot E-75 (15,8 km), fi-nansirana preku zaem na EIB od 25 milioni evra, be{e pu{-tena vo upotreba vo dekemvri 2000 godina. So doma{ni par-

E-75 Evropski koridor 10 jug-istok-severTesaloniki - Skopje - Belgrad - Zagreb - Pasauili Minhen

E-65 Evropski koridor 8 istok-zapadDures - Tirana - Skopje - Sofija - Varna

tneri EIB sklu~i dogovori za zaem za izgradba na sekcii-te Stobi-Negotino i Skopje-Tetovo, vo vkupna vrednost od70 milioni evra, i za izgradba na zaobikolniot pat okoluSkopje i del od sekcijata Demir Kapija-Gevgelija, vo vred-nost od 60 milioni evra.

Vo juli 2001 godina, EU nabarawe od Vladata, re{ida pomogne vo nabquduva-weto na popisot. Vkupno1.8 milioni evra se na-meneti za vr{ewe ne-pristrasna procenka zatoa kolku popisot e vosoglasnost so Zakonot zapopis na naselenieto iso me|unarodnite prepo-raki i metodi za vr{ewepopis. Osven toa, sred-stvata }e se upotrebat zaobezbeduvawe tim na eks-perti za nabquduvawe iza proverka na rabotatana teren, za pridones vogradeweto doverba, zanepristrasnosta i za ob-jektivnosta vo rabotatana popisnite prebro-juva~i, kako i za obez-beduvawe doverlivost napodatocite.

Popis nanaselenieto

E-75

E-65

4

4

4 4


Socijalen sektorProgramata za zajaknuvawe na instituciite i za razvoj na socijalnata grià i blagosos-tojba, finansirana od Evropskata komisija, ima za cel da mu pruì pomo{ na Ministerstvotoza trud i socijalna politika. Programata se sostoi od dve me|usebno povrzani komponentiza davawe tehni~ka pomo{. Prvata e davawe pomo{ na Ministerstvoto za voveduvawestrukturi na upravuvawe, upravuva~ki proceduri i podobruvawe na upravuva~kiot kapacitetso cel da se obezbedi podobruvawe na odgovornostite na Ministerstvoto i negovite sektori.Vtorata komponenta e pomo{ na instituciite za socijalna grià i centrite za socijalnarabota so cel istite da se adaptiraat i da se moderniziraat soglasno standardite naEvropskata unija. Vkupniot iznos namenet za ovaa programa iznesuva 2 milioni evra, arealizacija }e zapo~ne 2002 godina so vremetraewe od 2 godini.

@ivotna sredina i zemjodelstvoEvropskata komisija ja sogleduva va`nosta na neizmernoto prirodno bogatstvo na drà-vata i potrebata toa da se so~uva za idnite generacii. Za da go poddrì toj proces, EU impomaga na nadle`nite ministerstva vo izgotvuvaweto nacionalni strategii za otpadnitevodi, za kvalitetot na vodata i za upravuvaweto so cvrstiot otpad. Od oktomvri 1998 dofevruari 2000 godina, EU sprovede programa od 1 milion evra, so koja obezbedi pomo{ zazajaknuvawe na kapacitetite na Ministerstvoto za ìvotna sredina, kako i poddr{ka voizgotvuvaweto i sproveduvaweto na politikata za ìvotnata sredina. EU, isto taka, jafinansira modernizacijata na veterinarnite i na fitosanitarnite stanici na odredenigrani~ni premini.

EU go poddrùva Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo izgotvu-vaweto politika i strategija za premin kon pazarnata ekonomija i za pribliùvawe nazdravstvenata kontrola na rastenijata i na ìvotnite do standardite na EU, kako na pri-mer programata za voveduvawe nacionalen sistem za identifikacija na ìvotnite.

Evropski eksperti isto taka pomognaa da se izgotvi nacrtot na noviot Zakon za zemjodel-sko zemji{te {to sega e vo sila. Programata za poddr{ka na Vladata }e prodolì da sesproveduva vo definiraweto na politikata, izgotvuvaweto strategija, zajaknuvaweto nainstituciite i harmonizacijata na zakonodavstvoto.

Stobi � Negotino section of the E-75motorway, 15.8 km (Photo: EC Delegation)

Na po~etokot na 2002 godina oficijalno bea zapo~nati grade`nite rabotiza unapreduvawe na grani~niot premin Blace. Unapreduvaweto napreminot Blace e eden od prvite proekti koi bea zapo~nati vo ramkitena Programata za brz po~etok na Paktot za stabilnost. Negovata cel e dagi namali problemite na preoptovarenost na preminot Blace, {to beapredizvikani od zgolemeniot protok na soobra}aj na ovoj premin.Evropskata komisija za ovoj proekt obezbedi 4 milioni evra, zaunapreduvawe na grani~niot premin, vklu~uvaj}i prostor za parking odtvrda podloga pokraj postojnite objekti na carinarnicata za te{ki vozila,kako i pridru`ni pati{ta, osvetluvawe i objekti. Evropskata komisija}e obezbedi sredstva za izgradba na sli~na infrastruktura i od drugatastrana na granicata.

Unapreduvawe na grani~niot premin Blace

Oficijalen po~etok na rabotatana grani~niot premin Blace(foto: Delegacija na EK)

Evropskata unija, pri izgradba na pati{tata, sorabotuva{e so doma{nikompanii bidej}i smeta deka iskoristenosta na lokalnite resursi e odsu{tinsko zna~ewe. Ovoj proces ovozmoùva vrabotuvawe na iljadnicilu|e vo grade`niot sektor i upotreba na grade`ni materijalni od doma{noproizvodstvo. Tehni~kata pomo{ na EU e zna~ajna za proektite od ovoj vidbidej}i ovozmoùva razmena na znaewa.

Drug vaèn proekt finansiran od EU be{e �Mo`nosti za investicii vosektorot na transportot�, vreden 1,15 milioni evra, preku koj bea izrabo-teni fizibiliti studii, tenderski dokumentacii i planovi za akcija zapati{tata i za èlezni~kite linii vo evropskiot transporten koridor 8i koridor 10. EU isto taka go finansira proektot �Mo`nosti za investiciivo sektorot na energetikata�, vreden 1,4 milioni evra. Ovoj proekt obez-beduva poddr{ka za Vladata i za kompaniite od energetskiot sektor voprocesot na izgotvuvawe proekti i investiciski planovi.

Programa za poseta na op{tiniteVo tekot na 2000 i 2001 godina, {efot na Delegacijata na EK, @oze Manuel Pinto Te{eira, prodolì da giposetuva op{tinite od severniot, od ju`niot, od isto~niot i od zapadniot kraj na zemjata. Ovie poseti muovozmoìja na [efot na Delegacijata da se zapoznae so problemite na oddelnite regioni vo dràvata,kako i direktno da govori za celite i za aktivnostite na EU na op{tinsko nivo. Vo tekot na negoviotprestoj vo op{tinite, [efot na Delegacijata vr{e{e poseti na proekti finansirani od EK. Ovie posetibea mo{ne uspe{ni i pretstavuvaa osnova za razvoj na silni vrski pome|u Delegacijata na EK vo Skopje iop{tinite.

(foto: Delegacija na EK)


Pribliùvawe na zakonodavstvotoPribliùvaweto na nacionalnoto zakonodavstvo so zakono-davstvoto na EU (poznato kako �Acquis Communautaire�) e edenod najva`nite aspekti na Procesot na stabilizacija iasocijacija, soglasno ~len 68, stav 1 od Spogodbata zastabilizacija i asocijacija, kade {to se veli: �Stranite jasogleduvaat va`nosta od pribliùvawe na postoe~kite i

idnite zakoni na PJR Makedonija so onie na Zaednicata. PJRMakedonija }e nastojuva postapno da obezbedi kompati-bilnost na svoite zakoni so onie na Zaednicata...�.

Procesot na pribliùvaweto na zakonodavstvoto e ve}e za-po~nat vo PJR Makedonija. Ovoj proces be{e zajaknat vo pro-letta 2001 godina, koga Sektorot za evropska integracija priVladata razvi Nacionalen plan za pribliùvawe na za-konodavstvoto.

Za da go poddrì procesot na pribliùvawe na zakonodav-stvoto, EU vo 2001 godina obezbedi tehni~ka pomo{ za in-stituciite koi go nosat najgolemiot tovar vo procesot naharmonizacija na zakonodavstvoto. Toa se Oddelenieto zapribliùvawe na zakonodavstvoto i Oddelenieto za prevodna evropskite propisi pri Sektorot za evropska integracija;Sekretarijatot za zakonodavstvo, kako i Zakonodavno-prav-nata komisija i slu`bata na Sobranieto.

Proektot za tehni~ka pomo{ na Sekretarijatot za zakonodav-stvo na Vladata {to go finansira{e EK be{e zavr{en vo2001 godina. Be{e organizirana obuka za pribliùvawe nazakonodavstvoto i problemite {to proizleguvvat od toj pro-

Evropskata komisija dade svoj pridones od 3 milionievra za proekt ~ija cel be{e da se poddràt reformitevo javnata administracija. Proektot be{e realiziranvo periodot avgust 1998 - dekemvri 2000 godina, a ima{eza cel da gi podobri strukturata i procedurite na javnataadministracija. Aktivnostite se fokusiraa na podobru-vawe na slu`bite za gra|anite, javnite finansii, lokal-nata vlast i sudstvoto vo dràvata. Dopolnitelni 2 mi-lioni evra bea dodeleni za zajaknuvawe na razvojot nalokalnata vlast.

Reforma najavnata administracija

Prekugrani~na sorabotka (PGS)Programata za prekugrani~na sorabotka koja zapo~na vo1996 godina ima{e za cel da ja pomogne sorabotkata pome|uPJR Makedonija i Grcija. PGS go poddrùva{e i go promo-vira{e razvojot na ekonomskiot potencijal na prekugrani~-nata zona, taka {to gi razviva{e postojnite vrski i obezbe-duva{e poddr{ka na ekonomijata na dvete strani na grani-cata. Ottamu, trite prioriteti na ovaa programa bea tran-sportot i prekugrani~nata infrastruktura, za{titata naìvotnata sredina i socijalno-ekonomskiot razvoj. Najgo-lemiot del na finansiite od pove}egodi{nata programana PGS, vo vrednost od 37 milioni evra, bea naso~eni kontransportot i infrastrukturata, dodeka 1 milion evra beaupotrebeni za Fondot za mali proekti na PGS. Dopolnitelni1,4 milioni evra bea dodeleni za finansirawe na fizibi-liti studii za socijalno-ekonomski proekti.

Kako {to be{e spomenato vo prethodniot del za transportot,visok prioritet be{e daden na zavr{uvaweto na glavnitetransportni koridori sever-jug, koi gi povrzuvaat dvetedràvi. Zgradite i drugite objekti na grani~niot preminMexitlija, koi gi finansira{e EK so vkupna vrednost odokolu 2.5 milioni evra, bea oficijalno pu{teni vo upotre-ba vo septemvri 2000 godina. Pokraj toa, bea dodeleni i 3milioni evra preku programata PGS za modernizacija nagrani~niot premin Bogorodica, blizu Gevgelija. Be{e iz-

graden nov terminal za te{ki vozila i be{e moderniziranasekcijata na patot {to vodi od Gevgelija do granicata. Vodekemvri 2000 godina ovie objekti bea oficijalno pu{tenivo upotreba.

Preku PGS bea finansirani 28 mali proekti vo oddelniop{tini, so cel da se promoviraat i da se sprovedat pove}esocijalno-ekonomski aktivnosti, osobeno za razvivawe nasorabotka so Grcija. Na primer, blagodarenie na Fondot zamali proekti, ribarite od Dojranskoto Ezero gi pretstavu-vaat svoite tradicionalni ve{tini za ribarewe preku TV-dokumentarec. Ov~arite od Pelagonija }e nau~at od nivnitegr~ki kolegi kako da koristat su{ena lucerka za hraneweovci. Seloto Malovi{te }e moè da go za~uva svoeto kul-turno bogatstvo. Vrabotenite vo Op{tinskiot centar za men-talno zdravje vo Gevgelija gi unapredija svoite profesio-nalni kapaciteti. Op{tinite kako Gevgelija i Bitola osno-vaa biznis centri i jazi~ni centri.

Isto taka, vo oblasta na ìvotnata sredina PGS obezbedisredstva za postavuvawe stanici za nabquduvawe na kva-litetot na vodata na rekata Vardar, kakvi {to postojat i nagr~kata strana. Problemite na ìvotnata sredina nemaatgranici i poradi toa sorabotkata na ova pole e isklu~itel-no zna~ajna.

Tradicionalni ve{tini za ribarewe na Dojranskoto ezero (foto: Profoto - Zdravko)


ces za 13-te vraboteni pravnici, preku redovni seminarikoi sodrèa 12 moduli i specijalizirani temi kako {to setransport, naem (leasing), koncesii, konkurencija, javna bez-bednost, privatizacija i osiguruvawe. Isto taka, be{e obez-bedena kompjuterska oprema i soodvetna obuka za personalot.

Timot za tehni~ka pomo{ pri Oddelenieto za pribliùvawena zakonodavstvoto, vo tesna sorabotka so vrabotenite, girazgleda institucionalnite aspekti, postojnite proceduriza transpozicija na zakonskite odredbi i izvestuvawe zarezultatite {to ministerstvata gi postignale vo toj proces;Proceduralniot prira~nik za pribliùvawe na zakonodav-stvoto {to }e go koristat rabotnite grupi za podgotovka nazakoni pri nadle`nite ministerstva; kako i Modelot na bazana podatoci za nabquduvawe na procesot za pribliùvawena zakonodavstvoto. Preku ovoj proekt, isto taka, beaobezbedeni ~etiri kompjuteri, koi }e bidat povrzani sokompjuterskata oprema vo Oddelenieto za prevod na evrop-ski propisi. Tehni~kata pomo{ za Oddelenieto za prevod naevropski propisi be{e fokusirana na obezbeduvawe pilot-konfiguracija so najefikasni kompjuterski alatki so celda se obezbedi visokokvaliteten prevod na okolu 190,000stranici na zakonodavstvoto na EU. Be{e obezbedenakompjuterska oprema soodvetna na organizaciskata strukturana ova Oddelenie, vklu~uvaj}i softver za sistemite zaupravuvawe so dokumentacijata i tekot na rabotata, kako ispecijalen softver za vodewe i za koordinirawe na proce-sot na preveduvawe i negovite specifi~ni potrebi.

Reforma nastatisti~kiot sistem

Proektot za tehni~ka pomo{ za Sobranieto gi utvrdi mo`-nite podobruvawa vo sobraniskite postapki koi bi im ovoz-moìle na sobraniskite komisii da gi pregleduvaat zako-nite i da gi zemat predvid stavovite i potrebite na zainte-resiranite grupi. Proektot opfati organizacija na trka-lezni masi za pratenicite vo Sobranieto, kako i pe~atewebilten na temi povrzani so pribliùvaweto i harmoni-zacijata na nacionalnoto zakonodavstvo so zakonodavstvotona EU.

Isto taka, be{e podgotven �Vodi~ za pribliùvawe kon za-konodavstvoto na EU�, namenet i za sega{niot i za idniotsostav na Sobranieto. �Vodi~ot� be{e dostaven doPretsedatelot na Sobranieto i do negovite ~lenovi.

Programite vo drugite sektori, kako {to se zemjodelstvoto,ìvotnata sredina, razvojot na mali i sredni pretprijatija,bankarstvoto i dr., isto taka vklu~uvaat komponenta zapribliùvawe na zakonodavstvoto.

Palata na pravdata(foto: Koma lab.)

fot

o: E

C Au

diov

isua

l Lib

rary

Glavna cel na Programata za integrirano upravuvawe sogranicite, koja ~ini okolu 4.35 milioni evra, e da se iz-gotvi, realizira i vodi koordinirana strategija zaupravuvawe i kontrola na vlezot, izlezot i tranzitot nalica i stoki preku PJR Makedonija. Ovaa programa ima zacel da im obezbedi na Sektorot za pograni~na policija ina Carinskata uprava specijalizirana moderna oprema,kako i tehni~ka pomo{ vo vid na obuka za pograni~niteproceduri i za upotrebata na novata oprema.

Integrirano upravuvaweso granicite


Vo april 2000 godina zapo~na dvegodi{nata programa zapoddr{ka na reformite vo statisti~kiot sistem, fi-nansirana od EU. Ovaa nova programa, koja ~ine{e 2 mili-oni evra, se nadovrzuva na prethodnata dvegodi{na pro-grama vo oblasta na statistikata, i e dizajnirana so celda im pomogne na Dràvniot zavod za statistika i na Re-publi~kiot zavod za zdravstvena za{tita da obezbedatusoglaseno i optimalno funkcionirawe na statisti~kiotsistem vo PJR Makedonija, koj }e bide vo soglasnost soekonomskata tranzicija na dràvata i so procesot na re-forma na javnata administracija. Ovoj proekt, isto taka,ima za cel da ovozmoì korisni i kvalitetni statisti~kiinformacii preku obezbeduvawe statistika {to esigurna, relevantna, ~ista i precizna, kako i konceptual-no usoglasena i obnovuvana. Osven toa, celta e i da seproizveduvaat podatoci, koi pred s$ }e im bidat od pomo{na korisnicite, po pat na sorabotka so niv, olesnuvawena pristapot do uslugite i namaluvawe na obvrskata nastatisti~arite za davawe podatoci. Kone~no, proektot imaza cel da ja zgolemi usoglasenosta so evropskiotstatisti~ki sistem.

Poddr{ka na pretprijatijatai na finansiskiot sektor

4Mali i sredni pretprijatija (MSP)

Pomo{ta na EU vo oblasta na ekonomijata be{e dadena prvpatpreku Programata za razvoj na mali i sredni pretprijatija(MSP) koja zapo~na vo 1997 godina.

Pokraj pomo{ta za razvoj na insti-tucionalnata poddr{ka za MSP, ovaaprograma obezbedi direktna pomo{na MSP preku osnovaweto mikrokre-ditna linija, so okolu 600 dodelenizaemi i sozdavawe nad 2.500 novi ra-botni mesta. Isto taka, be{e organi-zirana serija od 105 specijalizira-ni kusi kursevi za me|unarodnitestandardi na smetkovodstvo.

EU, isto taka, pomogna vo formira-weto mreà na regionalni centri zapoddr{ka na pretprijatija niz drà-vata, vo Skopje, Veles, Kumanovo, Bi-tola i Strumica, so cel da im se ponu-dat na pretprijatijata direktni uslugi kako poddr{ka nanivnite rabotni dejnosti. Isto taka, bea sozdadeni mikro-kreditni {emi so cel da im se pomogne na MSP da dobijatbankarski zaemi, a be{e organizirana i intenzivna obukaza bankarskite slu`benici za podobruvawe na nivnite spo-sobnosti vo odnos na upravuvaweto so kreditnite rizici,za da moàt podobro da go poddràt razvojot na MSP.

4Poddr{ka za Narodnata banka

Evropskata komisija sprovede proekt preku koj be{e obez-bedena tehni~ka pomo{ za �Narodnata banka na RepublikaMakedonija� (NBRM). Proektot vklu~i eksperti od Central-nata banka na Holandija, koi rabotea neposredno so nivnitekolegi vo NBRM. Aktivnostite {to gi vr{e{e timot za teh-ni~ka pomo{ vklu~ija bankarska supervizija, vnatre{na re-vizija, smetkovodstvo, ekonometrisko modelirawe,centralno bankarsko operirawe i operacii za razmena nastranski pazari. Ovoj proekt vreden 500.000 evra ima{e zacel da gi podobri transparentnosta i performansite naNBRM, kako i da ja dobliì NBRM do me|unarodnite stan-dardi i praktika. Za vozvrat, toa i ovozmoì na NBRM da gozajakne bankarskiot sektor vo dràvata, {to e is-klu~itelno va`no za obezbeduvawe doverba kajinvestitorite i od dràvata i odstranstvo.

4Reforma na bankarskiot sektor

Evropskata komisija dodeli vkupno 1milion evra za dvegodi{en proekt kakopomo{ za razvojot na moderen i odr`livbankarski sektor vo zemjata. Proektot, koj

zapo~na vo juni 1998, a zavr{i vo juni 2000 godina, imobezbedi na lokalnite banki direktna tehni~ka pomo{, avo negovi ramki se organizira{e i obuka za vrabotenite vonekolku komercijalni banki za kreditna evaluacija iupravuvawe so rizik, so cel da im se pomogne na bankite dagi ispolnat me|unarodnite standardi. Ovoj proekt ima{eza cel da ja podobri regulatornata ramka na finansiskiotsektor i tekovnite investicii, i na toj na~in da sozdade

podobri uslovi za pretrprijatijata iza po{irokata javnost.

4Reforma na sistemot zaplate`ni operacii

Evropskata komisija dodeli okolu 1,8milioni evra za ovoj proekt, vo ~iiramki be{e sozdaden Klirin{ki in-ter bankarski sistem (KIBS). Toj be{esozdaden za da odgovori na potrebitena finansiskiot sektor i za da bidecelosno usoglasen so me|unarodnitebankarski operacii i transakcii.Strategijata za reforma na sistemotza plate`ni operacii, koja be{e

predloèna od nekolku eksperti, be{e usvoena od Vladatakako nejzina platforma za reformata na ovoj sektor. EU istotaka pomogna da se vospostavi Makedonski interbankarskiplaten sistem (MIPS) - me|ubankoven sistem za poramnu-vawe na golemi pla}awa vo realno vreme (banka/banka).

4Ekonomski reformi

Razvojot na ekonomijata i zgolemenata sorabotka i trgovijaso EU e zna~aen aspekt za razvojot na PJR Makedonija. EU japoddrùva ovaa zemja vo nejzinite napori za usoglasuvawena ekonomskite i trgovskite zakoni so onie na EU, prekudavawe tehni~ka pomo{ za podgotovka na novi zakoni.

Vo ramkite na novata programa KARDS }e bide obezbedenapomo{ za Nacionalnata programa za ekonomski razvoj i zaSlu`bata za standardizacija i metrologija koja gi pokrivai pra{awata od oblasta na akreditacijata. Isto taka, }e bideobezbedena postojana pomo{ za reforma na bankarskiotsistem i za razvoj na osiguritelnata industrija, carinite,regionalnata sorabotka i drugo.

Ovie aktivnosti se samo del od aktivnostite koiEvropskata komisija gi sproveduva kako poddr{ka

na ekonomskiot razvoj na PJR Makedonija i tietreba da posluàt kako osnova zaekonomskiot razvoj na dràvata, kako i daobezbedat mo`nost celosno da seiskoristat mo`nostite {to gi nudiSpogodbata za stabilizacija iasocijacija.

Narodna banka(foto: KOMA lab.)

Pretprijatieto Kontesa dobi kreditod Programata MSP finansirana od EU(foto: Koma lab.)


Humanitarna pomo{

Kancelarijata za humanitarna pomo{ na Evropskata komi-sija (EKO / ECHO - European Commission Humanitarian AidOffice) otvori svoja kancelarija vo PJR Makedonija za da ginadgleduva i za da gi koordinira humanitarnite aktivno-sti. EKO e prva kancelarija vo dràvata koja izleze vo pre-sret na potrebite na begalcite od vojnata vo porane{naJugoslavija i koja vovede preventivni merki vo odnos nanesigurnata sostojba na Balkanot, vo periodot me|u 1992 i1996 godina. Po~nuvaj}i od 1999 godina, EKO obezbeduvapomo{ za nadminuvawe na posledicite od krizata vo Make-donija vo 2001 godina.

Vo proletta 1999 godina, EKO izleze vo pre-sret na itnite potrebi na pove}e od 340.000begalci od Kosovo koi baraa za{tita vo PJRMakedonija. EKO pomogna vo podignuvawetokampovi preku vr{ewe grade`ni raboti,postavuvawe {atori i obezbeduvawe osnovnineprehranbeni i sveì prehrabeni proizvo-di, kako pomo{ za begalcite vo kampovite ionie smesteni vo semejstva. Poradi dolgiot prestoj na nekoibegalci vo zemjata, EKO prodolì, i po ublaùvaweto nakrizata, da obezbeduva kompenzaciska pomo{ za semejstvatakoi zgriùvaat begalci, so cel da ja namali nivnata materi-jalna optovarenost. Isto taka, vo1999 i vo 2000 godina beaobezbedeni paketi so hrana za bebiwa i higienski paketiza begalcite i za semejstvata koi zgriùvaat begalci.

Vo isto vreme, priznavaj}i ja golemata pomo{ na makedon-skiot narod za ublaùvawe na stradawata na begalcite, EKOrealizira{e programa za ranlivi grupi na lu|e, koja opfatirenovirawe na u~ili{ta, zdravstveni centri, domovi zastari lica i socijalni institucii. Osven toa, EKO obezbedipomo{ vo hrana za socijalnite slu~ai, gi podobri sistemiteza vodosnabduvawe vo ruralnite oblasti, i obezbedi me-dicinska oprema i obuka za medicinski personal.

Proletta 1999 godina, EKO zapo~na da dava pomo{ vo hranana semejstva koi se najranlivi socijalni slu~ai i koi imaatpotreba od postojana pomo{ od Ministerstvoto za trud isocijalna politika. Do letoto 1999 godina ovoj proekt naEKO opfati okolu tretina od vkupnite socijalni slu~ai vodràvata. Letoto 2000 godina, vo sorabotka so Ministers-tvoto za trud i socijalna politika, EKO zapo~na da gi na-maluva svoite aktivnosti vo zemjata, no vo isto vreme pro-dolì da dava pomo{ na najranlivite semejstva, po~ituvaj}ija minimalnata granica na ranlivost.

Vo oblasta na socijalnata za{tita EKO gi pod-drà 19-te socijalni i zdravstveniinstitucii vo dràvata, pomagaj}i im taka nanajranlivite grupi, me|u koi se i postaritelica bez semejstvo, licata so psihi~ki i fi-zi~ki pre~ki vo razvojot i decata bez rodi-telska grià.

So cel da se promoviraat alternativni formina socijalna za{tita vo ramkite na reformite kon procesotna deinstitucionalizacijata, EKO realizira{e proekti zanatamo{no pottiknuvawe i zajaknuvawe na formite za sme-stuvawe na decata bez roditelska grià i napu{tenite decavo dom-semejstva. Vo bliska sorabotka so Centrite za so-cijalna rabota be{e obezbedena materijalna pomo{ zasemejstvata koi zgriùvaat nad 500 deca niz celata dràva.Kako del od ovoj proces, EKO go poddrà otvoraweto naCentrite za dnevna grià za deca so pre~ki vo razvojot, vosorabotka so Ministerstvoto za trud i socijalna politikai so drugi agencii vklu~eni vo ovoj proces.

Vo sorabotka so Ministerstvoto za zdravstvo, EKO obezbedisredstva za zdravstveniot sektor i poddr{ka za po{irokitezdravstveni potrebi na naselenieto. Zna~aen pridonesbe{e daden vo procesot na prevencijata od tuberkuloza vo


Seqadin Abdulahu, zaedno so svojata sopruga i ~etiritedeca, ìveat vo Makedonija ~etiri godini kako begalciod Kosovo. Otkako negovoto semejstvo go napu{ti nivnotoselo Preletnica kaj Gwilane, tie opstanuvaat skorocelosno od humanitarnata pomo{ obezbedena odme|unarodnite donatori, me|u koi eden od najgolemite eEKO. Seqadin Abdulahu veli deka se obiduva da zarabotiza ìvot, no bez uspeh, taka {to negovoto semejstvo s$u{te zavisi od humanitarnata pomo{.

�Nikade ne e kako doma, no sepak, nie sme mnogu blago-darni za pomo{ta {to ja dobivame. @iveeme vo semejstvokoe prima finansiska pomo{ za toa {to n$ zgriùva.Nie ̀ iveeme vo nivniot dom (po smestuvaweto vo kampotza begalci Stenkovec) besplatno, taka {to finansiskatapomo{ {to ja dobivaat na{ite doma}ini dobro im doa|a�.Abdulahu objasnuva deka semejstvoto-doma}in dobiva pa-ri~ni sredstva od Evropskata unija za pokrivawe na ko-munalnite tro{oci (voda i elektri~na energija).

(foto: Koma lab.)

Se hranime blagodarenie nahumanitarnata pomo{

Seqadin Abdulahu,begalec od Kosovo

period po konfliktot, zna~ajno pridonesoa za vra}awe nanajgolemiot broj VRL i begalci vo nivnite domovi.

Politikata na EKO vo narednite meseci, do zavr{uvawetona nejzinita misija vo PJR Makedonija predvideno za pro-letta 2003 godina, e da odgovori na preostanatite potrebivo zemjata, sledej}i gi aktivnostite na drugite donatori,osobeno drugite zna~ajni aktivnosti na Evropskata komi-sija, da se premosti prazninata pome|u humanitarnatapomo{ i dolgoro~niot razvoj na zemjata. EKO }e prodolìso planiranoto namaluvawe na aktivnostite, pomagaj}i goprocesot na vra}awe na preostanatite VRL i begalci, izajaknuvaj}i gi trajnite re{enija za preostanatite slu~aina kosovski begalci. Vo isto vreme EKO }e prodolì sozavr{uvawe na aran`manite na povrzuvawe na pomo{ta,obnovata i razvojot za onie proekti za koi postoi realna{ansa za realizacija.

Vo celost, aktivnostite na EKO vo PJR Makedonijarezultiraa so uspe{no sproveduvawe na 97 proekti vovkupna vrednost od 106 milioni evra.

(foto: ECHO Office)


ramkite na regionalnata programa za kontrola na tuberku-lozata. Isto taka, Ministerstvoto za zdravstvo be{e pod-dràno vo reformata na sistemot za grià za mentalnotozdravje, kako vo kreiraweto na politikata, taka i vosproveduvaweto na pilot-proektite vo praksa.

Isto taka, EKO finansira{e proekti za vodosnabduvawe,preku obezbeduvawe sveà voda i hemikalii za pre~istuva-we na vodata, promocija na higienata, ne samo za begalcite,tuku i za lokalnite zaednici, osobeno vo ruralnite oblasti.Od sredinata na 1999 i vo tekot na 2000 godina, vo pove}eod 90 osnovni u~ili{ta bea renovirani toaletite. Golembroj lokalni zaednici u~estvuvaa vo obnovuvaweto i po-dobruvaweto na bunarite, na izvorite, na pre~istitelnitestanici i na kanalizaciskite mreì.

Vo 2000 godina, kako del od pogolem paket na proekti koipodrazbiraa aktivnosti na zaednicata, vo multietni~ka at-mosfera za gradewe doverba i integracija, osum multiet-ni~ki Vavilon centri - �prijateli na mladite� bea otvoreniza obrazovni aktivnosti od neformalen karakter. So istatacel, gradewe na doverbata i podignuvawe na javnata svestna nacionalno nivo, vo 1999 godina be{e promoviranainicijativata �Celo e koga ima s$�.

Op{tata strategija na EKO za namaluvawe na aktivnostitekoja zapo~na vo juni 2000 godina be{e prekinata so po~eto-kot na krizata vo PJR Makedonija, vo fevruari 2001 godina.Vo soglasnost so svojot mandat, EKO za brzo vreme preorien-tira nekoi od svoite programi za da im izleze vo presretna itnite potrebi na raselenite lica. Vo periodot fevrua-ri-avgust 2001 godina, EKO odigra zna~ajna uloga vo pomo{tana 150.000 vnatre{no i nadvore{no raseleni lica.

U{te na po~etokot na krizata, EKO zapo~na da distribuirapomo{ vo hrana na vnatre{no raselenite lica (VRL), i pokrizata, na povratnicite i nalokalnite ranlivi grupi voregionite pogodeni od konfliktot. EKO be{e prvata agenci-ja koja obezbedi pomo{ za semejstvata koi zgriùvaat VRL.Isto taka, najgolemiot broj od u~ili{tata i ambulantitekoi bea o{teteni ili uni{teni bea obnoveni, a be{e obez-bedena itna pomo{ za raselenite farmeri koi s$ u{te imaadobitok. Ogrev be{e distribuiran za najranlivite ̀ itelivo regionite pogodeni od konfliktot vo zimata 2001/2002godina.

Postojanite napori na me|unarodnata zaednica rezultiraaso sozdavawe uslovi za ponapredna idnina. EKO, zaedno sodrugite vode~ki humanitarni agencii, vo ~uvstvitelniot

EU nazna~i svoj specijalen pretstavnik vo Skopje, kako re-zultat na zna~eweto {to taa mu go dava na svojot pridonesvo razre{uvaweto na krizata. Celta na ova nazna~uvawe eda se obezbedi podirektno i postojano prisustvo na Sovetotna Evropskata unija (koj e sostaven od ministri za nadvo-re{ni raboti na EU od zemjite-~lenki) vo dràvata, so {tose zajaknuva efikasnosta na politi~kiot forum i na pomo{-ta za re{avawe na krizata.

Vo juni 2001 godina, Fransoa Leotarbe{e nazna~en za prv specijalen pret-stavnik na EU od ministrite za nadvo-re{ni raboti na EU vo Luksemburg.Kako pretstavnik na Sovetot na Evrop-skata unija, Leotar odgovara{e direk-tno pred EU preku visokiot pretstav-nik za zaedni~ka nadvore{na i bez-bednosna politika, Havier Solana.Leotar tesno sorabotuva{e so Pret-sedatelot, so Vladata, so liderite napoliti~kite partii i so pretstavnici-te na me|unarodnata zaednica vo iz-nao|aweto re{enija za krizata od 2001godina. Ovoj proces be{e realiziranpreku Ohridskiot ramkoven dogovorkoj be{e potpi{an vo avgust 2001godina.

Po istekuvaweto na mandatot na Leo-tar, vo noemvri 2001 godina, be{e naz-na~en Alen le Roa ~ija odgovornost eda ja nadgleduva i da ja olesnuva rea-lizacijata na Ohridskiot ramkoven do-govor.

PretstavnikSpecijalniot pretstavnikna EU vo Skopje

Fransoa Leotar(Delegacija na EK)

Alen le Roa(foto: EU SR Office)

Ohridski ramkoven dogovorTOhridskiot ramkoven dogovor, koj be{e potpi{an vo avgust2001 godina, ja privede kon kraj nekolkumese~nata krizavo PJR Makedonija i sozdade osnova za izgradba na mirot istabilnosta vo dràvata. Dogovorot, usvoen od pretseda-telot Boris Trajkovski i od liderite na ~etirite najgolemipoliti~ki partii, gi obvrzuva potpisnicite da sprovedu-vaat politika na mirno razre{uvawe na krizite, za~uvuvaj-}i go teritorijalniot integritet na dràvata.

Specijalniot pretstavnik na EU, zaedno so Specijalniotpratenik na SAD, gi olesni pregovorite koi dovedoa do Do-govorot. Komesarot Kris Paten go nare~e Dogovorot �vitalenprv ~ekor�, dodeka visokiot pretstavnik na EU, Havier So-lana, re~e deka �Ramkovniot dogovor go otvora patot za raz-re{uvawe na konfliktot vrz osnova na principite na ev-ropskata demokratija.�

Potpi{uvawe na Ramkovniot dogovor(foto: Delegacija na EK)


Vo noemvri 2001 godina, Sobranieto na PJR Makedonija giodobri ustavnite amandmani so koi se realiziraat odred-bite na Ohridskiot ramkoven dogovor. So izminuvaweto nasekoj nareden mesec od potpi{uvaweto na Dogovorot sostoj-bata vo dràvata s$ pove}e se normalizira{e. Vo mart 2002godina, EU i Svetskata banka zaedni~ki ja organiziraa Dona-torskata sredba. Sredbata gi opfati potrebite za mikro-finansiska pomo{, obnova i rekonstrukcija za oblastitepogodeni od konfliktot, kako i za poddr{ka na merkite{to treba da se prezemat vo ramkite na Ramkovniot dogovor.

Evropskata agencija za rekonstrukcija gi vodi glavnite pro-grami za pomo{ na EU vo Sojuzna Republika Jugoslavija (Re-publika Srbija, Kosovo i Republika Crna Gora) i PJR Make-donija. Taa be{e osnovana vo fevruari 2000 godina so se-di{te vo Solun i so operativni centri vo Belgrad, Pri{-tina, Podgorica i Skopje. Taa e avtonomna agencija naEvropskata unija, odgovorna pred Sovetot na Evropskata uni-ja i pred Evropskiot parlament, a ja nadgleduva Upravuva~-kiot odbor sostaven od Evropskata komisija i od pretstav-nici na dràvite-~lenki na EU.

Vo dekemvri 2001 godina, Sovetot na Evropskata unija od-lu~i da go pro{iri oficijalniot mandat na Agencijata zapokrivawe na PJR Makedonija. Podocna, istiot mesec,Evropskata komisija formalno & ja dodeli na Evropskataagencija za rekonstrukcija odgovornosta za upravuvawe soProgramata za itna pomo{ za 2001 godina, po~nuvaj}i odjanuari 2002 godina. Odgovornosta za ostanatite programifinansirani od EU vo PJR Makedonija, Agencijata ja prezedena po~etokot na mart 2002 godina. Ottamu, ovaa bro{ura givklu~uva proektite koi se vo tek ili koi se planira da serealiziraat. Agencijata vo momentov upravuva so okolu 180milioni evra od programite za pomo{ na EU vo PJR Makedo-nija, vklu~uvaj}i 35 milioni evra od programata za 2002godina.

Programa za itna pomo{ vo 2001 godinaVo avgust 2001 godina, Evropskata komisija (podocna so po-mo{ od Agencijata) go zapo~na paketot proekti za itna po-mo{, vo vrednost od okolu 25 milioni evra. Ovaa programaima{e dve glavni celi: prvo, rekonstrukcija na oblastitepogodeni so konfliktot od 2001 godina; i vtoro, poddr{kana merkite za gradewe doverba za uspe{na realizacija naOhridskiot ramkoven dogovor. Paketot na pomo{ta giopfa}a{e slednite glavni oblasti na aktivnosti:

4Rekonstrukcija na ku}ite

Do krajot na juli 2002 godina, vkupno 970 ku}i se izgradeniso sredstva na EU vo op{tinite Tearce, Kumanovo iAra~inovo. Za okolu 900 preostanati o{teteni ku}i beaprenaso~eni 3,6 milioni evra od prethodnite programi zarekonstrukcija na pove}e od 200 ku}i, dodeka ostanatiteku}i }e bidat obnoveni od strana na drugi donatori.

4Proekt za obnova na snabduvawetoso elektri~na energija

Rabotite vo ramkite na programata za obnova na mreàtaza elektri~na energija, celosno finansirana od EU, beazavr{eni vo maj 2002 godina, vo regionite na Tetovo, Skopjei Kumanovo. Vkupno, okolu 150,000 lu|e vo 49 sela bea ko-risnici na ovoj proekt.

Rekonstrukcija

(foto: Delegacija na EK)


Evropska agencijaza rekonstrukcija

4Finansiska poddr{ka za semejstvatakoi zgriùvaat vnatre{no raseleni lica

Poddr{kata za re~isi 3.000 semejstva koi zgriùvaat vnat-re{no raseleni lica (VRL) i begalcite be{e obezbedenapreku proekt {to gi koriste{e listite na korisnici so-staveni od Me|unarodniot komitet na Crveniot krst (ICRC)i Visokiot komesarijat za begalci na OON (UNHCR).

4Soveti i obuka za policiskite sili

Ovoj proekt im pomaga na lokalnata policija i na sudstvotovo razvivawe sestrani strategii za reforma. Eksperti odpet dràvi-~lenki na EU rabotat vo Ministerstvoto za vnat-re{ni raboti, vo sudovite i vo OBSE so cel da obezbedattehni~ka pomo{ i obuka.

4Otstranuvawe mini

Potpi{an e dogovor so International trust fund (Me|unarodnafondacija za deminirawe i pomo{ na `rtvite od mini) zaobezbeduvawe oprema za otstranuvawe mini za nacional-nite bezbednosni sili.

4Obuka na mediumite

Be{e odràna obuka na novovraboteni, aktivni novinarii iskusni novinari. Ovoj proekt, koj ima{e za cel da gipodobri profesionalnite standardi, isto taka vklu~uvaaktivnosti za gradewe doverba i monitoring na mediumite.

4Podobruvawe na lokalnata infrastruktura

Fokusot na ovoj proekt e re{avaweto na hroni~niot prob-lem so vodosnabduvawe vo Kumanovo, preku eksploatacijana nekanalizirana podzemna voda.

4Pomiruvawe na razli~nite etni~ki zaednici

Be{e zapo~nata intenzivna {estmese~na programa so timod psiholozi, socijalni rabotnici i advokati koi se-kojdnevno posetuvaa grupa od 14 odbrani sela. Isto taka,bea organizirani rabotilnici za posreduvawe me|u raz-li~nite etni~ki zaednici, koi se odnesuvaa na temi {to seva`ni za ovie sela. Agencijata sproveduva i dogovor zadavawe soveti na Ministerstvoto za finansii vo odnos natro{ocite okolu realizacijata na Ohridskiot ramkoven do-govor. Agencijata upravuva i so proekt za poddr{ka na re-konstrukcija na verskite objekti.

(fot

o:D

eleg

acij

a na

EK)

Sektorot za evropska integracija na Vladata e organiziranvo razli~ni oddelenija i pokriva oblasti kako {to se pri-bliùvawe na nacionalnoto zakonodavstvo so zakonodav-stvoto na EU, prevod na evropskite propisi na makedonskijazik, jaknewe na instituciite, poddr{ka na Rabotnata ko-misija za evropska integracija, koordinacija na stranskatatehni~ka pomo{ i informirawe na javnosta.

Osnovnata zada~a na Oddelenieto za pribliùvawe na zako-nodavstvoto e da go koordinira i da go sinhronizira proce-sot na pribliùvawe na nacionalnoto zakonodavstvo so za-konodavstvoto na EU. Toa e obemna, dolgotrajna aktivnostkoja vklu~uva golem del od administracijata, osobeno popotpi{uvaweto na Spogodbata za asocijacija i stabiliza-cija.

Osnovna zada~a na Oddelenieto za prevod na evropskitepropisi e sistematsko preveduvawe na evropskite zakoni,~ija cel e dobivawe kone~en kvaliteten prevod so harmoni-zirana terminologija koja }e bide vo oficijalna upotreba.

Oddelenieto za jaknewe na instituciite e odgovorno za or-ganizirawe na postojnite i za izgradba na novi instituciiso zajaknati kapaciteti, podgotveni da funkcioniraat voramkite na vnatre{niot pazar na EU, kako i da vospostavatredoven dijalog so instituciite na EU.

Oddelenieto za poddr{ka na Rabotnata komisija za evropskaintegracija e Sekretarijat na Rabotnata komisija za evrop-ska integracija. Negovata osnovna zada~a e da gi podgotvuvai da gi sledi rabotnite sredbi na Rabotnata komisija, daizgotvuva zapisnici, da gi distribuira materijalite i daja sledi realizacijata na zaklu~ocite i preporakite koigi donesuva Komisijata. Rabotnata komisija e najvisokoto

IntegracijaVladin sektor za evropska integracija

Kus istorijat na Evropskata unija

Dene{nata Evropska unija poteknuva od Deklaracijatana Robert [uman od 9 maj 1950 godina. Taa be{e za-mislena kako na~in na so~uvuvawe na mirot, zdruù-vaj}i gi sprotivstavenite dràvi po Vtorata svetskavojna. Belgija, Francija, Germanija, Italija, Luksem-

burg i Holandija ja formiraa Evropskata zaednicaza jaglen i ~elik, a vo 1957 godina zaednicata pre-rasna vo Evropska ekonomska zaednica.Danska, Irska i Velika Britanija se za~lenija vo Za-ednicata vo 1972 godina, Grcija vo 1981, [panija iPortugalija vo 1986, a Avstrija, Finska i [vedska vo1995 godina.

Evropskata unija e osnovana so Dogovorot od Mastrihtod 1992 godina, dodeka so Dogovorot od Amsterdam od1997 godina e osnovana zaedni~kata nadvore{na ibezbednosna politika, slobodata na dvièweto, ev-ropskoto gra|anstvo, monetarnata unija i pobliskatasorabotka vrz zakonskite pra{awa na Unijata.

(foto: EC Audiovisual Library)


operativno telo vo sistemot na koordinacija na procesotna evropskata integracija.

Oddelenieto za koordinacija na stranskata tehni~ka pomo{e odgovorno da ja koordinira tehni~kata pomo{ na opera-tivno nivo vo funkcija na procesot na evropska integraci-ja, preku izgradba i podobruvawe na soodvetni instrumenti,proceduri i kontakti (centralna baza na podatoci voramkite na Vladata za stranska pomo{, mreà za kontakti,koordinativni sostanoci i dr.).

Oddelenieto za informirawe na javnosta e zadolèno zaobezbeduvawe povisoko nivo na informiranost za EU i zaprocesot na evropskata integracija. Vsu{nost, ova Oddele-nie e odgovorno za informirawe na obi~nite gra|ani i nasite segmenti na op{testvoto za procesot na evropska inte-gracija.

1957. Prvite {estzemji gipotpi{uvaatDogovorite {to jaformiraat EEZ iEuratom voKapitolot, Rim

VRL Vnatre{no raseleni licaKARDS (CARDS) Pomo{ na zaednicata za rekonstrukcija, razvoj i stabilnost (Community Assistance for

Reconstruction, Development and Stability)PPS (CBC) Prekugrani~na sorabotka (Cross Border Co-operation)CDP (CDP) Programa za razvoj na kulturata (Cultural Development Program)EKO (ECHO) Kancelarija za humanirarna pomo{ na Evropskata komisija (European Commission

Humanitarian Aid Office)EIB (EIB) Evropska investiciska banka (European Investment Bank)EIDHR (EIDHR) Evropska inicijativa za demokratija i ~ovekovi prava (European Initiative for Democracy

and Human Rights)EU (EU) Evropska unija (European Union)ICRC (ICRC) Me|unaroden komitet na Crveniot krst (International Committee of the Red Cross)JEPs (JEPs) Zaedni~ki evropski proekti (Joint European Projects)NBRM �Narodna banka na Republika Makedonija�OBSE(OSCE) Organizacija za bezbednost i sorabotka vo Evropa (Organization for Security and Co-

operation in Europe)Fare (Phare) Polska i ungarska pomo{ za rekonstrukcija na ekonomijata (Poland and Hungary

Assistance to Reconstruction of the Economy)SSA Spogodba za stabilizacija i asocijacijaSAp Proces na stabilizacija i asocijacijaJIE Jugoisto~na EvropaSEI Sektor za evropska integracijaMSP Mali i sredni pretprijatijaTACIS (TACIS) Tehni~ka pomo{ na Komonveltot na nezavisnite dràvi (Technical Assistance to Common-

wealth of Independent States)TEMPUS (TEMPUS) Transevropska sorabotka vo oblasta na visokoto obrazovanie(Trans-European cooperation

scheme for higher education)UNHCR (UNHCR) Visok komesarijat za begalci na Obedinetite nacii(United Nations High Commission for

Refugees)VET (VET) Obrazovanie i obuka za sredno stru~no obrazovanie(Vocational Education and Training)

Akronimi upotrebeni vo Bro{urata

Pro{iruvaweto na EU

EU sega se podgotvuva za nova runda na pro{iruvawe.^lenot 49 od Dogovorot na Evropskata unija predviduva�sekoja evropska dràva koja gi po~ituva principitezacrtani vo ~lenot 6 (sloboda, demokratija, po~ituvawena ~ovekovite prava i osnovni slobodi, i vladeweto napravoto) da moè da pobara ~lenstvo vo Unijata�.Za vreme na sostanokot vo Kopenhagen, vo 1993 godina,Sovetot na Evropa zacrta odredeni uslovi za odr`livonivo na ekonomski i politi~ki razvoj {to treba da gizadovoli zemjata koja aplicira za ~lenstvo. Pokonkret-no, kriteriumite od Kopenhagen zacrtuvaat deka �Za~le-nuvaweto }e se slu~i {tom pridru`nata zemja }e bidevo sostojba da gi prifati obvrskite na ~lenstvoto prekuzadovoluvawe na ekonomskite i politi~kite uslovi�. Voisto vreme, bea utvrdeni �Kopenhagenskite kriteriumi�:stabilnost na instituciite koi garantiraat demokratija,vladeewe na pravoto, ~ovekovi prava i po~ituvawe i za{-tita na malcinstvata, postoewe pazarna ekonomija, kakoi kapacitet da se spravat so natprevaruva~kiot pritisoki pazarnite sili vo Unijata; i sposobnosta da se preze-

Pro{iruvawe na EU(izvor: Enlargement

of the EU leaflet,June 2001)

mat obvrskite na ~lenuvaweto, vklu~uvaj}i ja privrza-nosta na celite na politi~kata, ekonomskata i monetar-nata unija.Dràvite {to ja izrazile svojata cel da pristapat iimaat namera da gi ispolnat kriteriumite zacrtani voKopenhagen se Bugarija, Kipar, ê{kata Republika,Estonija, Ungarija, Letonija, Litvanija, Malta, Polska,Romanija, Slovenija, Slova~ka i Turcija.


Institucii4Evropska komisija

Komisijata deluva kako nepristrasen nabquduva~ iza{titnik na dogovorite na EU.

Komisijata e, isto taka, katalizator na Unijata. Taa imaisklu~itelno pravo da predlaga zakoni i moè da goupotrebi svoeto vlijanie vo sekoja faza na procesotkoja vodi kon usvojuvawe nov �evropski zakon�. Taamoè isto taka da inicira proceduri protiv zemjite-~lenki poradi prekr{uvawe na zakonite na EU.

Komisijata e izvr{no telo na Unijata. Taa upravuva sobuxetot na EU. Vo nadvore{nite odnosi, taa pregovaraso treti zemji ili organizacii (osobeno vo oblastana trgovijata) i e celosno vklu~ena vo zaedni~katanadvore{na i bezbednosna politika na EU.

Ima 20 evropski komesari. Niv gi predlagaat drà-vite-~lenki a gi odobruva Evropskiot parlament. Ak-tuelen pretsedava~ na Komisijata e Romano Prodi. Nej-zinoto sedi{te e vo Brisel i se sostoi od okolu 15.000slu`benici. Delegaciite na Komisijata niz svetot gipretstavuvaat interesite na EU vo 123 dràvi i vo 5centri na me|unarodni organizacii preku prezenta-cija, pojasnuvawe i realizacija na politikata na EU,analizirawe i izvestuvawe za politikata i razvojotna dràvite vo koi tie se akreditirani, kako i prekuvodewe pregovori.

4Evropski parlamentIzbran so direktna zaedni~ka soglasnost vo 1979 go-dina, Evropskiot parlament denes broi 626 ~lenovi.

Parlamentot e sostaven od politi~ki grupi organizi-rani na nivo na Unijata. Pretstavuvaj}i 370 milionilu|e, glavnata cel na Parlamentot e da bide politi~kadviè~ka sila, koja generira razli~ni inicijativiza razvoj na politikite na EU. Parlamentot glasa zaprogrami predloèni od strana na Komisijata i se-kojdnevno go nabquduva vodeweto na politikata na EU.

Parlamentot i Sovetot se odgovorni za buxetot na EU.Parlamentot go izglasuva usvojuvaweto na godi{niotbuxet i ja nadgleduva negovata realizacija, so {to seovozmoùva realizacija na politi~kite prioritetina Unijata.

Zakonodavstvoto na Evropskata unija se formulira pre-ku tronaso~en proces: Komisijata predlaga zakonodav-ni instrumenti, dodeka Parlamentot i Sovetot se odgo-vorni za nivnoto sproveduvawe.

4Evropski sovetEvropskiot sovet e formiran vo 1974 godina. Negovi~lenovi se pretsedatelite na dràvite ili vladite ipretsedatelot na Komisijata. Sovetot odrùva sredbidvapati godi{no za da gi definira op{tite nasoki zaidnite aktivnosti na EU.

4Sovet na Evropskata unijaSovetot se sostoi od pretstavnici od sekoja dràva-~lenka na ministersko nivo, koi se ovlasteni dadeluvaat vo imeto na svojata vlada. Na sredbiteprisustvuvaat ministri od razli~ni resori vozavisnost od dnevniot red na sredbata. Na primer,ministrite za zemjodelstvo diskutiraat za cenite nazemjodelskite proizvodi, ministrite za trud isocijalna rabota gi re{avaat problemite sovrabotuvaweto i taka natamu.

4Sud na pravdataSudot na pravdata e sostaven od 15 nezavisni sudii,po eden od sekoja dràva-~lenka. Ulogata na Sudot eda obezbedi evropskite dogovori da se tolkuvaat i dase primenuvat vo soglasnost so zakonot.

4Evropski sud na revizoriEvropskiot sud na revizori vr{i proverka dali siteprihodi na Unijata se sobrani i dali se potro{enina zakonski i regularen na~in. Toj ja sledi i regular-nosta na finansiskoto upravuvawe.

4Evropska centralna bankaOd juni 1998 godina, Evropskiot sistem na centralnibanki i Evropskata centralna banka e odgovorna zaizdavawe i tekovno rabotewe so zaedni~kata valutana EU. Tie bea osnovani vo ramkite na procesot naformirawe na ekonomskata i monetarna unija soglasnoDogovorot na Unijata.

4Evropska investiciska banka (EIB)Evropskata investiciska banka finansira investiciiza poddr{ka na celite na Unijata. EIB e pravno liceso finansiska nezavisnost.

Evropskata unija e sostavena od brojni institucii i tela. Ovaa rubrika na bro{urata ima za cel dadade opis na funkciite i ulogite na glavnite institucii i tela na EU.

Instituciite na Evropskata unija


Podatoci za kontakt so Delegacijata na EK4 Adresa:

�Mar{al Tito� 12, 1000 Skopje

4 Telefon:(+ 389 2) 122-032

4 Telefaks:(+389 2) 126-213

4 E-mail:[email protected]

Podatoci za kontakt so Evropskataagencija za rekonstrukcija4 Adresa:

�Makedonija� 11, 1000 Skopje

4 Telefon:(+ 389 2) 286-700

4 Telefaks:(+ 389 2) 286-750


Podatoci za kontakt so Kancelarijatana specijalniot pratenik na EU4 Adresa:

�Mar{al Tito� 12, 1000 Skopje

4 Telefon:(+ 389 2) 222-089

4 Telefaks:(+ 389 2) 226-176


Izdadeno vo septemvri 2002

Documents

Македонија - иднина со Европа