Misel starogr{kega filozofa Sokrata nagovarja k vztra-janju in sledenju ciljem ter smotru. En obolel ali po{kodovan ~love{ki organ {e ne pomeni selitve v drug svet, ampak vabilo

Intervju z Miranom Tepe{em

Intervju z Gorazdom Jankom

Pododbor za smu~anje invalidov

Smu~anje z zarezno tehniko - carving

Skok do teka{kih smu~i

Mednarodni tehni~ni delegati - TD FIS in TD IBU

Pokal Loka 2008

Mrzli nosovi − toplo srce: Östersund 2008

Petra Majdi~ in njena oprema

Deskarsko popotovanje

Smu~anje po mo`ganski kapi

Zlata lisica

Svetovni pokal v telemark smu~anjuKobla 2008

Javni zavod muzej {porta

3. Evropski pravni{ki smu~arski forum

Sne`ni park na vsako smu~i{~e

Novi kriteriji za kategorizacijo {portnikov

2www.sloski.si

www.modrakartica.com

V sodobnem in tehnolo{ko vse bolj razvitem svetu imamo ljudjeradi stvari pod nadzorom, vendar predvidljivost, napovedljivostin predvsem obvladljivost pogosto niso mogo~e. ê bi iskalipodro~je za potrditev tega sklepa, bi kar nekaj oprijemljivihprimerov na{li v {portih na prostem. V na{em primeru v zim-skih {portih. Prav omenjena nepredvidljivost je pogosto tisto, kikot magnet privablja ljubitelje {porta. A ker je {port na prostemtudi v soìtju z naravo, je prav muhavost te “gospe” po drugistrani lahko vzrok za nejevoljo. Z nenaklonjenostjo narave so setako v sezoni 2007/2008 è soo~ili prireditelji skakalne tekmev Kranju, katerih trud, àl, ni bil popla~an. Po drugi strani pa

so poklju{ke tekme pokazale lep{i obraz. Lepa kulisa in zadovoljni obrazi so vsekakorpopla~ali neprespane no~i in garanje biatlonskih organizatorjev na Rudnem polju. Ver-jamem, da s podobnim optimizmom na svoje klju~ne ure sezone ~akajo tudi preostalislovenski prireditelji tekem svetovnega pokala. Najprej Maribor~ani, ki v zadnjih letihniso imeli prave sre~e. Pa njihovi prijatelji v Kranjski Gori. Tekme na teh prizori{~ihimajo letos {e toliko ve~ji pomen, saj gre za sezono brez velikih tekmovanj. Svetovnipokal je zato osrednji cilj smu~arjev in smu~ark. Tudi na Kobli, kjer pri~akujejo tele-mark smu~arje, so se odlo~no spopadli z organizacijsko vlogo. Jasno, ostane nam {ePlanica, ki ima v slovenski {portni zavesti è dolgo ~asa prav posebno mesto. Lepo bibilo, ~e bi se sre~a nasmehnila tudi tem organizatorjem. Ne le organizatorjem, ampaktudi slovenskim tekmovalcem. V novi sezoni so nas è razveseljevali in se, ~e se spom-nimo uvodne izto~nice, poigravali z nepredvidljivostjo. Pomembno je predvsem, da sejih je veliko znalo odzvati na izzive in tudi teàve. Podobno velja tudi za trenerje, servi-serje, funkcionarje in pravzaprav za vse na smu~arski zvezi. Tudi mi smo se, tokrat valpskem delu, zna{li v nena~rtovanih poloàjih. Klju~ni pomen je bil, da si nismo za-tiskali o~i. Pomembno je bilo tudi, da nismo izgubljali kompasa, ampak smo s skup-nimi mo~mi sku{ali iskati pravo pot.

mag. Stanislav Valant,predsednik Smu~arske zveze Slovenije

Modre noviceJanuar 2008Sezona 2007-2008[tevilka 2

Zalo`nik: Smu~arska zveza SlovenijeDirektor: Jaro KalanUrednik Modrih novic: Matja` [tibelj

Uredniki panog:ALPSKO SMUÂNJE:Tomi TrbovcBIATLON: Toma` [u{ter{i~DESKANJE NA SNEGU:Damijan RiflSMUÂNJE PROSTEGA SLOGA:Andrej DeklevaNORDIJSKO SMUÂNJE:Tomi TrbovcTELEMARK SMUÂNJE:Urban Sim~i~ZUTS:Matija Stegnar

Fotografije:ALPSKO SMUÂNJE: Zoom AgenceBIATLON: Toma` [u{ter{i~, Tina DoklDESKANJE NA SNEGU: Miha [trukelj, arhiv FIS, arhiv SZSSMUÂNJE PROSTEGA SLOGA: Grega Stopar, Jean Marc Favre,Philipp Greiser/ATV action teamNORDIJSKO SMUÂNJE:arhiv SZSTELEMARK:Boris Ravni~ZUTS: Ale{ Fevèr, Tadej Regent, MatijaStegnar, Bojan [turm, Maks Vre~ko,arhiv ZUTSOSTALE FOTOGRAFIJE: arhiv SZS

Oblikovanje in prelom: ARTIKA, Nata{a Albreht in Maja PerkoTisk: Delo, Tisk ~asopisov in revij d.d.Naklada: 25.000 izvodov

IZVOD JE BREZPLAÊN

^loveku, ki pazi na svojo celovitost, se ne more zgoditi ni~hudega. Misel starogr{kega filozofa Sokrata nagovarja k vztra-janju in sledenju ciljem ter smotru. En obolel ali po{kodovan~love{ki organ {e ne pomeni selitve v drug svet, ampak vabilo zaobisk zdravnika, ki ugotovi resnost zadeve in diagnozo ter pred-laga zdravljenje. Pri nekaterih bolnikih è bela halja bolj po-maga kot aspirin, v~asih pa je treba angaìrati znanje inizku{nje specialistov. Takrat je lepa misel kot darilo na oltar.Ne predstavljam si, da bi obolelemu na plju~ih pomagalokriti~no mnenje in brez to`nika sodba: “ê ne bi kadil, bi bilzdrav.”

Posameznik, druìna, dru{tvo, podjetje ali katera koli druga organizacija v osnovi delujena podoben na~in, v razli~nem obsegu. To velja tudi za upravljanje s sredstvi. êpravnas ve~ina ne dvomi o svojih nadpovpre~nih vozni{kih sposobnostih, smo podobnonekriti~ni tudi do svojih sposobnosti pri usklajevanju finan~nih tokov. Organizacije soìva tvorba, ki jim v posamezni fazi ìvljenjskega cikla pade odpornost. Finan~nopodhranjen “organ” Smu~arske zveze Slovenije je del celote, ki omejuje njegovo opti-malno delovanje. Zaznava {ibkosti njegovega delovanja je zahtevala takoj{njo pomo~.

Veliki ljudje se ukvarjajo z velikimi posli. Navajeni so spremenljivih razmer, imajoob~utek in znanje za vrednotenje zadev. Predsednik Smu~arske zveze Slovenije se je ssvojim prvim sodelavcem v procesu reorganizacije panoge za alpsko smu~anje odrekelobujanju nekoristnih spominov in iskanju krivcev. Kot skrbnik usode smu~arjev se jelotil sanacije primanjkljaja v blagajni alpincev. Za to je usposobljen. Na{el je re{itev.ê bodo smu~arski izidi zaostajali za cilji, bo ukrepal skupaj s stroko. Potrjuje se ève~krat izre~ena misel, da so za vodenje v {portnih organizacijah poleg strokovnihpotrebna tudi poslovna znanja. Ne poznam veliko primerov, da je uspe{en {portnikpostal uspe{en poslovne`, ~eprav pogosto berem obàlovanja o neizkori{~enem poten-cialu nekdanjih {portnikov, pa ne le smu~arjev ... Brez izobraèvanja, seveda. V {olahznajo povedati tudi kaj o poslovni kulturi …

Matja` [tibelj,urednik Modrih novic

in vodja projekta Modra kartica

MODRE NOVICE PRI PARTNERJIH:

Brankovi~ Likozarjevazaradi teàv z ramona po~itekNajbolj{a slovenska biatlonka v lan-ski sezoni letos nikakor ni na{lapriklju~ka svetovnemu biatlon-skemu vrhu, kamor je v preteklihletih è posegala z mirno roko nastreli{~u in mo~nimi ter s hitrimiteka{kimi nastopi. Vzrok je bilnajbr` v zdravstvenih teàvah, s ka-terimi se je soo~ala è v poletnempripravljalnem obdobju.

“Obiskala sem mnoìco zdravnikovin bila na razli~nih preiskavah.Vmes sem opravila tudi terapijo,vendar pomembnej{ega napredkani bilo. Bole~ine v ramenskem deluso bile prehude, da bi lahko nor-malno tekmovala. Zaradi bole~in vrami ne morem zasesti pravilnegastrelskega poloàja in s slabim strel-skim izkupi~kom ni dobrih izidov.Po{kodbo sem staknila na zadnjilanski tekmi svetovnega pokala vKhanty Mansiysku, kjer sem padlain rama se ni pravilno zacelila. Poposvetu z nem{kim zdravnikom,kjer sem bila nazadnje, tudi ope-racija ne bi re{ila teàv, zato sta bilapredlagana takoj{en po~itek inmirovanje do izbolj{anja. Koliko~asa bo to trajalo, bomo videli.Vsekakor bom od{la k omenjenemuzdravniku tudi na terapijo.”

Ali bomo Tadejo Brankovi~ Likozarlahko v leto{nji sezoni {e videli natekmah svetovnega ali vsaj na biat-lonskem svetovnem prvenstvu vOestersundu, je {e prezgodaj ugotav-ljati. Z za~asnim odhodom Bran-kovi~ Likozarjeve iz reprezentancepa ostaja do nadaljnjega brezmo~nega ~lena tudi ̀ enska {tafeta, vkateri je Tadeja letos prikazala edinanastopa, ki sta vredna njene slave.

BIATLON

3www.sloski.siwww.modrakartica.com

Modre novicke

ˆ

Vzpodbudni izidi alpskih smu~ark insmu~arjev ter uspe{navrnitev Tine MazeSmu~arke in smu~arji nadaljujejo se-zono z vzpodbudnimi izidi. V vsakidisciplini imamo svojega aduta. OdAndreja Jermana v smuku in super-veleslalomu, Ale{a Gorze v ve-leslalomu in presenetljivo tudi vsuperveleslalomu, Bernarda Vajdi~a vslalomu do deklet, med katerimi stav ospredju Ana Drev in Tina Maze, kise je po uspe{ni rehabilitaciji vrnilana bele strmine.

V St. Moritzu so dekleta nastopala vsuperveleslalomu. Na progo je sijalosonce, smu~arke pa so tekmovale prinizkih enajstih stopinjah pod ni~lo.Tina Maze je startala s {tevilko 9. Z

odli~no vo`njo je v cilj pri{la nadrugo mesto. Na koncu je z 0,37sekunde zaostanka za vodilno zasedlazelo dobro osmo mesto.

Uspe{na vrnitev po rehabilitacijipo{kodbe je gotovo dobra popotnicaza nadaljevanje sezone. Predvsem zadoma~i Maribor, ki bo na sporedusredi januarja.

Pokljuka gostila svetovni pokal v biatlonuOd 13. do 16. decembra so se naPokljuki zbrali vsi najbolj{i svetovnibiatlonci in biatlonke. Kljub izrednoslabim sne`nim razmeram je uspelo~lanom OK Pokljuka in sodelavcemtekmovalnega odbora pripraviti tek-movali{~e brezhibno.

“12.000 kubi~nih metrov umetnegasnega, ki smo ga pripravili, je kljubde`ju in precej visokim temperatu-ram zdràlo. Iz doline smo zanj pre-peljali pribli`no 1.000 kubi~nihmetrov vode, saj vemo, da je na Rud-nem polju primanjkuje. Naravensneg, ki je padel tik pred tekmovanji,je poskrbel le {e za idili~no sne`nokuliso. [e enkrat hvala vsem na{imsodelavcem za vse no~i, ki so jihprebedeli ob sne`nih topovih inpozneje ob teka{kih progah in na

streli{~u, da smo lahko izvedli tek-movanja skladno s tekmovalnimkoledarjem,” je po koncu tekmovanjzadovoljno ugotovil Peter Zupan,predsednik Zbora za biatlon pri SZSin podpredsednik OK Pokljuka.

Pokljuka je bila tretja v vrsti leto{njegabiatlonskega svetovnega pokala, kjerso potekala tekmovanja v posa-mi~nih, sprinterskih in {tafetnihpreizku{njah. Svojo biatlonsko supe-riornost je tudi na Pokljuki prikazalnorve{ki biatlonski kralj Ole EinarBjoerndalen, ki je s prvim mestom vsprintu vknjiìl è 78 zmago sve-tovnega pokala v konkurenci posa-meznikov. Slovenski predstavniki sonastope opravili skladno z za~etkomleto{nje sezone. Klemen Bauer je z 18.in s 24. mestom dosegel svoje tretjeleto{nje to~ke svetovnega pokala,ènske pa so imele tokrat na Pokljukinekaj ve~ smole. Predvsem letos na-jbolj{a Teja Gregorin je na 15-kilo-metrski preizku{nji sicer osvojila 18.mesto, na sprintu pa ji je v nesre~nemspletu okoli{~in tar~o spet pobelilaPoljakinja Magdelena Gwizdon.Podobno se ji je zgodilo ̀ e na lanskemsvetovnem prvenstvu v Antereselvi,kjer je Gregorinovo do zmagovalnihstopni~k lo~ilo le nekaj mest, zanavzkri`no streljanje pa je bila odgov-orna ista poljska tekmovalka. Zadnjitekmovalni dan so bili na sporedu{tafetni boji. Tu so slovenske pred-stavnice (Ravnikar, Brankovi~ Likozar,Mali, Gregorin) osvojile izrednodobro 5. mesto, pri mo{kih pa soSlovenci (Brvar, Bauer, Dokl, Rupnik)popravili vtis s prej{njega {tafetneganastopa in izbolj{ali uvrstitev za {tirimesta ter dosegli 12. mesto.

BIATLON

ALPSKO SMUÂNJE

5. mesto slovenske ènske {tafete naPokljuki

Brankovi~ Likozarjeva med sprintom naPokljuki

4 www.sloski.si www.modrakartica.com

DESKANJE NA SNEGU Gimpl in Skandinavci s Fincina ~elu so vedno zagotovilo zaspektakel, v katerem aktivnosodelujejo tudi na{i deskarji. ZMatevèm Petkom, DomnomBizjakom in Matevèm Pris-tavcem imamo Slovenci mo~-no ekipo, ki jo spo{tujejo pravvsi. Pozabiti pa ne gre niti naAnèta Su{o, Luko Jeromla inReneja Strgarja, ki prav tako“letijo visoko”. Za njimi panezadr`no prihajajo {e mlaj{i… Karavana deskarskih skokovprostega sloga se bo februarjaselila v rusko glavno mesto, se-zono pa bodo skupaj s kolegi izdrugih deskarskih disciplin in ssmu~arji prostega sloga kon~aliv italijanskem Valmalencu.

Gloria@e njeno ime nam namiguje, da biSlovenci po Poloni Zupan, ki nas je zuspehi navdu{evala v devetdesetihletih prej{njega stoletja, utegnili do-biti novo deskarko alpskega sloga, kibo posegla v svetovni vrh. Vele-nj~anka Gloria Kotnik, ki bo letosdopolnila devetnajst let, je edinodekle v na{i ekipi. To dejstvo je pravni~ ne moti. Pravi, da bi se mordate`je zna{la v ekipi, kjer bi bila ledekleta. Mo~na mo{ka ekipa ji torejle pomaga pri napredku, kar jedokazala tudi z enaindvajsetimmestom na uvodnem paralelnem ve-leslalomu sezone v avstrijskem Söldnu. To je do zdaj njena najvi{ja uvrstitevv paralelnem veleslalomu za svetovni pokal. “Moji vo`nji v Söldnu sta bili kardobri, {e posebej prva. V drugi pa sem z manj{o napako izgubila nekaj ~asa.Z enaindvajsetim mestom sem zadovoljna, saj sem sezono za~ela veliko obe-tavneje kot lani in upam, da bom z vsako tekmo bolj{a,” je po uvodniledeni{ki tekmi napovedala Kotnikova. In napovedi se je dràla. Na zadnjitekmi za svetovni pokal v koledarskem letu 2007 je Gloria namre~ prvi~ vkarieri posegla v finale. Z dvanajstim mestom na paralelnem slalomu v Nen-dazu sta se ji samozavest in veselje do deskanja le {e pove~ala. Bodite pozorni!V januarju bo Gloria nove finale naskakovala v bli`njem avstrijskem BadGasteinu in v {panski La Molini. Bo pa tudi med favoriti na mar~evskem sve-tovnem mladinskem prvenstvu v Rusiji, kjer si po lanskem ~etrtem mestu vparalelnem slalomu in sedmem v paralelnem veleslalomu èli pose~i pomedalji.

EHHH!Prvo januarsko soboto so ljubljanskiCankarjev dom zasedli ljubiteljideskanja na snegu, ki so si ogledalipremiero slovenskega deskarskegafilma EHHH! “Glavni igralci” v filmuso uveljavljeni slovenski deskarjiprostega sloga, med drugimi tudiDomen Bizjak, Matev` Pristavec,

Marko Grilc, Tadej Valentan, ReneStrgar, Anè in @iga Su{a ter drugi.

Ekipo Outofnowhwere vodi produ-cent @iga Su{a, ki je hkrati tudinastopajo~i, za kamero in montaòpa sta poskrbela Andro Kajzer in Jo{t[kofic. Ve~ o filmu, ki so ga snemalina razli~nih doma~ih in tujih lokaci-jah, najdete na spletni straniwww.outofnowhere.si.

DESKANJE NA SNEGU

DESKANJE NA SNEGU

Deskanje v mestuDeskanje na snegu. Prve asociacije?Sne`ni parki in urejene proge v zim-sko{portnih sredi{~ih, morda pr{i~v neokrnjeni naravi visokogorja zaizbrance. Le malokdo pa pomisli naurbana sredi{~a velemest. Rotter-dam, Stockholm, Sofija, Gradec,Moskva. Ne, ne gre za na{tevanjeprizori{~ tekem nogometne Ligeprvakov, ampak za prizori{~a tekemsvetovnega pokala v skokihprostega sloga. Da, zimski {porti seselijo tudi v mesta. Prirediteljitekem na najvi{ji ravni se zavedajo,da se je treba ~im bolj pribliàtiob~instvu in prav zato je vse ve~tekem na sporedu v bliìni ali pa vsamih mestnih jedrih najve~jihmest. Predvsem skoki prostegasloga so tisti, ki so najbolj urbani.Umetne konstrukcije skakalnic vmestnih sredi{~ih, rockovski kon-certi in ve~tiso~glava mnoìcanavdu{enih gledalcev so recept zamarketin{ko uspe{ne projekte. Vsebolj kakovostne in tudi za okopopolnega laika izredno privla~neskoke deskarjev so letos èob~udovali me{~ani Rotterdama,Stockholma in Sofije, tik po novemletu pa se je karavana pod okriljemFIS preselila na avstrijsko [tajersko.Tekma v nam bli`njem Gradcu jebila lepa prilo`nost za obisk; velikoslovenskih ljubiteljev deskanja si je“na delu” ogledalo najbolj{e des-karje v skokih prostega sloga. Stefan

Modre novicke

ˆ


Velika zmaga PetreMajdi~ v KuusamuPetra Majdi~ je v velikem sloguponovila lansko zmago in tako vsvojo zbirko dodala peto zmago medelito. V finalu je na spustu in vzno`juklanca tekla za svetovno prvakinjoAstrid Jacobsen. V klancu “PetreMajdi~” proti stadionu pa ji je dalavetra; zmagala je s prednostjo ve~ kottreh sekund. To je za sprint velikan-ska prednost. Petra Majdi~: “Ni bilotako lahko, kot je bilo videti. Bile sozares ekstremne razmere. Na Finskemni slovenskega morja blizu, razmer,kakr{nih sem najbolj vajena. Rada bi

se zahvalila servisni ekipi. Zares smosuper ekipa. In da so po tako dolgipoti pri{li sem, saj so se {ele ob osmihzjutraj vrnili s Severa. Zame tudi petomesto na 10 kilometrov klasi~nopomeni ogromno. Zame je vsakauvrstitev med najbolj{ih pet na tejrazdalji enaka kolajni. Takti~no semprogo in teren v Kuusamu zares osvo-jila. Najprej sem vedno na{la dobropozicijo, da sem se v nevarnemspustu izognila padcu. Pod klancempa sem si vedno rekla, da je konec“zabu{avanja”. Ko sem premagalaklanec, v ravnini sploh ni bilo ve~te`ko. Take vzpone, kot je v Ruki,sem tudi na treningih velikokratpreizkusila.”

Slovenski maratonMaratoni kot mnoì~ne teka{keprireditve so v smu~arskem teku zelopomembna veja disciplin. Tako jezaradi mnoì~nosti, priljubljenosti,tradicije in ne nazadnje vzgojemladih teka~ev, saj veliko otrok pridev tek tudi zaradi lepega zgledastar{ev, ki niso vsi vrhunski teka~i.Mnoì~nost, ki jo je videti na mara-tonih, je najlep{e ogledalo tako lepe-ga zimskega {porta. Ve~ kot 12.000teka~ev na startu maratona Engadinv [vici ali {e ve~ na legendarnemVasaloppetu je mogo~e v razse`nostiob~utiti le na prizori{~u. Z nizomSLOvenSKI maraton, ki bo imel v se-zoni 2008 è osem prireditev, èlijoprireditelji Teka po Logarski dolini(13. januar), Maratona Tamar (19.januar), Teka Ribni{ke ko~e na Po-

horju (27. januar), Osankarice naArehu (2. februar), Blo{kih tekov (10.februar), Trnovskega maratona (17.februar), Vojskega 2008 (24. februar)in Poklju{kega maratona (3. marec)tudi slovenskim in zamejskim lju-biteljem teka ponuditi nekaj tegavzdu{ja. Ali poznate ob~utek, ko s500 ali ve~ teka~i stojite na startumaratona, ko se v krvi me{ata adre-nalin o teàvah zaradi morebitnihzapletov v gne~i in visoka vrednosthemoglobina, zaradi katerega steprepri~ani, da bodo kilometri drselipod nogami z lahkoto?

NORDIJSKO SMUÂNJE

NORDIJSKO SMUÂNJE

Licen~ni seminarji ISIA in IVSI

Na prvi leto{nji smu~arski dan naKrvavcu, 29. novembra 2007, je bilseminar za vodje licen~nih semi-narjev IVSI, ki se ga je udeleìlo ve~kot 60 u~iteljev smu~anja. Zudele`bo so si u~itelji smu~anja pri-dobili licenco za izvedbo in vodenjelicen~nih seminarjev IVSI, ki jihbodo izvajali med smu~arsko se-zono.

Prav tako je 8. in 9. decembra 2007na Rogli potekal licen~ni seminarISIA za u~itelje alpskega smu~anjaIII. Prvi del seminarja je potekal vobliki dela na snegu, kjer je 16 li-cenciranih demonstratorjev sezna-nilo u~itelje z novostmi za~etnih,nadaljevalnih, tekmovalnih in do-polnilnih oblik smu~anja v leto{njismu~arski sezoni. Drugi del pa jepotekal v obliki predavanj, kjer stapoleg predstavitve nove knjige Na{esmu~ine potekali tudi temi Prak-ti~na interpretacija pojmov pre-hoda smu~i prek vpadnice inSlovensko smu~arsko pravo inprimeri iz prakse. Zlasti slednja jesproìla veliko vpra{anj na podlagiprimerov iz prakse.

ZUTS SLOVENIJE

Modre novicke

ˆ


Predsezonski licen~niseminar za trenerjesmu~arskih skokov innordijske kombinacije

Tudi trenerji, usposobljeni napodro~ju smu~arskih skokov innordijske kombinacije, so se predza~etkom sezone zbrali na semi-narju, s katerim bodo pridobili to~keza podalj{anje licence. V sejni sobiSmu~arske zveze Slovenije se je 7.novembra zbralo ve~ kot 60 trener-jev, kar kaè na zelo velik odziv inzanimanje. Omeniti je treba, da jebil seminar brezpla~en, kar je {e do-datno vplivalo na visoko udele`bo.Vodja seminarja dr. Franci Petek jepripravil zelo zanimiv program zuglednimi predavatelji, ki niso skri-vali navdu{enja nad odzivnostjoudeleèncev. Predavanja so potekalana teme: Odnos {ola – {port,Metodika na~rtovanja ciljev, Smer-nice tehnike v smu~arskih skokih.Strokovno gradivo lahko zainteresir-ani dobite v pisarni ZUTS.

Delavnica za otroke vO[ Hansa ChristianaAndersena

Demonstratorska vrsta komisije zaalpsko smu~anje bo v leto{nji sezoniu~ila tudi najmlaj{e smu~arje. Vponedeljek, 10. decembra 2007, so sejim demonstratorji predstavili v vrtcuHansa Christiana Andersena, to~nejev enoti Marjetica v [i{ki, in jihpou~ili o osnovah smu~anja.

Vodja enote, pomo~nica ravnateljiceNatalija Dolenc, je pospremilasmu~arje na ogled vrtca in jih pou~ilao posebnih programih, ki jih v vrtcuizvajajo.

Demonstratorji so aktivno sodelovalipri uri {portne vzgoje po programu,ki ga izvajajo v tem vrtcu, tj. Igra,gibanje in razvoj. Igra je otrokova os-novna dejavnost in primarnapotreba; lahko re~emo, da se otrokmed igro giba in z gibanjem igra.

V Kranjski Gori bodo demonstratorjipomagali vzgojiteljicam med nji-hovim rednim delom na snegu.Demonstratorji so bili nad izku{njonavdu{eni in nestrpno pri~akujejoodhod na sneg z najmlaj{imismu~arji.

ZUTS SLOVENIJE ZUTS SLOVENIJE

ZUTS SLOVENIJE

Modre novicke

ˆ

Priprave demonstratorskih vrst

Medtem ko je alpska demovrsta è opravila vse na~rtovane priprave na novosezono, so se demovrste za deskanje na snegu, tek na smu~eh, telemarksmu~anje in prosti slog pripravljale konec novembra in v za~etku decembra.Na podlagi poro~il je bilo razvidno, da so priprave uspele, saj jim je bilo naklo-njeno tudi vreme, kar je pripomoglo k zelo dobri izvedbi.

Predvsem komisija za deskanje na snegu je imela poudarek na seznanjanju sstali{~i alpskih smu~arjev in telemark smu~arjev.


Modri Vrho, hitra Sa{a

Tekmovanj v smu~arskem krosu prednovim letom v Evropi ni veliko, zatoje bila {e toliko bolj nerodnaodpoved tekem evropskega in {vic-arskega pokala na drugi decembrskikonec tedna v Zermattu v [vici, a jevsaj vodja slovenske ekipe Primo`Vrhovnik uporabil svoje gorni{koznanje branja vremenskih napovedi

in tik pred odhodom sklenil, da tjane odidejo.

Tako je bila do zdaj edina prilo`nostza dirkanje prva postaja serije Cross-max v Söldnu v Avstriji, kjer je Sa{aFari~ v konkurenci vseh najmo~nej{ihtekmic iz svetovnega pokala osvojilatretje mesto. Tekmovanje so predva-jali tudi na Eurosportu 2, tako da sizdaj morda (tudi med Slovenci) ve~ljudi predstavlja, kako neki se bodejov tem krosu.

Modre novicke

ˆ

Smu~arji med najbolj{imi {portniki Ljubljane

Na decembrski podelitvi priznanjnajbolj{im ljubljanskim {portni-kom v organizaciji [portne zvezeLjubljana so smetano sicer pobralitelovadca in atlet, priznanja pa si jeprisluìla tudi vrsta ~lanov Smu-~arske zveze Slovenije.

Za peto mesto na ~lanskem sve-tovnem prvenstvu v smu~anjuprostega sloga v Madonni diCampiglio, disciplini kros, je pri-znanje dobila 23-letna Sa{a Fari~,sicer Radomelj~anka, a ~lanicaljubljanskega dru{tva Vagabund.

Priznanja za uvrstitve na mladin-skih smu~arskih SP so dobili: JurijTepe{ (SD Dolomiti) za ~lanstvo vzmagoviti ekipi na srednji ska-kalnici v Trbiù; Tamara Bari~ (SKBrdo) za 5. mesto v biatlonu na 10km v Martellu (Ita) in Vanja Brod-nik (SD Olimpija) za prav tako 5.mesto v alpski kombinaciji v Alten-marktu (Avt).

Alpsko reprezentantko Petro Rob-nik so razglasili za najbolj{o {port-nico Univerze Ljubljana. Na lanskizimski univerzijadi v Torinu si je vkombinaciji prismu~ala srebro, vsuperveleslalomu pa bron. Jubile-jno nagrado za dru{tvo so podeliliSmu~arskemu dru{tvu Novinar, kiletos praznuje petdesetletnico delo-vanja.

Na sliki Sa{i Fari~ priznanje izro~ataDejan Crnek ([D Narodni dom) inko{arkarska legenda Ivo Daneu.

Mike Gale ... Kanad~an?

V devetdesetih letih prej{njega sto-letja je bilo ime Miha Gale tako reko~sopomenka za smu~anje prostegasloga (takrat {e akrobatsko smu~anje)v Sloveniji. Nekdanji telovadec je bilmed najbolj{imi skakalci v Evropi.Miha, ki bo januarja dopolnil 31 let,je edini ~lan slovenske ekipe vskokih, ~eprav zadnje ~ase {port indruìnsko ìvljenje zdruùje v

Kanadi. V leto{nji poletni sezoni jena tekmi med vsemi najmo~nej{imiKanad~ani osvojil 6. mesto.

“Moja leta v svetovnem pokalu sepo~asi iztekajo. Rad bi {el {e na dvetekmi, ki bosta v Severni Ameriki, ~ebom le utegnil,” pravi Miha, ki senajve~ ukvarja z izvedbo atraktivnih{portnih predstav na smu~eh in naj-razli~nej{ih deskah po vsem svetu.Ena izmed atrakcij je ”City wave”, valza “srfanje” na krta~ah, ki ga Mihaodli~no obvlada (glejte fotografijo).

SMUÂNJE PROSTEGA SLOGA

SMUÂRSKA ZVEZA SLOVENIJE SMUÂNJE PROSTEGA SLOGA

Sa{a Fari~ (levo) v dvoboju s svetovno podprvakinjo, Francozinjo Meryll Boulangeat.


Nekdaj uspe{en skakalec, danespomo~nik direktorja skakalnih tek-movanj Walterja Hoferja. Miran Tepe{je vedno zanimiv sogovornik …

Nam lahko ori{ete delovne naloge inpristojnosti, ki jih imate v vlogipomo~nika tekmovalnega direktorjaskakalnih tekmovanj?“Svoje delo pri Mednarodni smu~arskizvezi bi lahko razdelil na dva sklopa.V prvega sodi pomo~ pri izvedbi tek-movanj na prizori{~ih, drugi pa je“servis” za organizatorje in nacionalnesmu~arske zveze v obdobju med tek-mami in sezonama. Med tekmovanjisem ~lan vodstva tekmovanja in vvlogi svetovalca ìrije. Usklajujem delomed ìrijo, TV-produkcijo in organiza-torji ter skupaj z njimi operativno skr-bim za ~im bolj nemoteno, varno inenakovredno izvedbo tekmovanja;jasno, upo{tevaje vremenske razmere.V obdobju med tekmovanji pa je ve~“pisarni{kega” dela in tudi dela naterenu, ko po potrebi obi{~emposamezne organizatorje in se dogo-varjam o izbolj{avah pri organizacijiali pa na skakalnicah. V obdobju medsezonama sodelujem tudi pri pripraviin izvedbi sestankov ter zasedanjrazli~nih delovnih teles znotraj FIS patudi pri seminarjih za sodnike intehni~ne delegate.”

Primerjava med va{im delavnikom vzimskih in poletnih mesecih?“Zimsko tekmovalno obdobje med no-vembrom in marcem je gotovo najboljintenzivno, saj imamo tekmovanjavsak konec tedna in tudi med tednom.Pozimi sem veliko na poti in lahko pri-dem domov le za nekaj dni mese~no.Pomlad je obdobje za analize inpripravo nove sezone. Prvi del poletjaje namenjen po~itnicam, drugi del po-letja in del jeseni pa poletni tekmovalnisezoni. Vmes je precej tudi pisarni{kegadela, a moja pisarna sta v bistvu mojprenosni ra~unalnik, povezan v sve-tovno spletno omre`je, in mobilni tele-fon. Prek e-po{te komuniciram s FIS intudi z razli~nimi predstavniki posa-meznih smu~arskih zvez in organizato-rjev.

Z razvojem sodobnih komunikacijskihpoti lahko pogosto poslujem tudi tako,da imam ra~unalnik v naro~ju, noge panamakam v toplem morju. Ha, ha …“

Kak{no je va{e sodelovanje z Walter-jem Hoferjem?“Sodelovanje z Walterjem sam ocenju-jem kot zelo dobro. Delujeva kot pravaekipa, deliva si posamezne naloge invedno se ve, kdo je '{ef'. Za realnej{ooceno najinega sodelovanja pa bostemorali vpra{ati kar Walterja samega.”

V zadnjih letih ste pri vodilnih moèhMednarodne smu~arske zveze o~itnopustili dober vtis. Kak{ni pa so va{izaposlitveni oziroma poslovni na~rtiza prihodnost?“Pri tistem delu mojega dela, ki je naj-bolj na o~eh javnosti (vodenje start-nega postopka glede na razmere naskakalnici med tekmovanjem), jete`ko imeti vse pod nadzorom. Naravaje v~asih nepredvidljiva, zato je trebaimeti tudi nekaj sre~e. Izku{njepomenijo veliko, a se je v~asih trebaodlo~ati tudi na podlagi intuicije.Upam, da sodelavcem in vodilnim priFIS s svojim delom ne dajem in nebom dal veliko razlogov za nezado-voljstvo. Za zdaj sem dogovorjen, da sFIS sodelujem vsaj do olimpijskih igerv Vancouvru, ki bodo leta 2010.Seveda pa ni vse odvisno le od mene.”

Ljudje, ki skrbijo za nemoten potekskakalnih tekmovanj, se pogostosre~ujejo z zelo neprijetno vlogo, komorajo na eni strani skrbeti zavarnost tekmovalcev, na drugi pagledalci zahtevajo rekordne daljave.Je te`ko zadovoljiti vse in ustre~ivsem okusom?“Pogosto se morda res ustvarja ob~utek,da na tekmah usklajujemo razli~ne,v~asih tudi nasprotujo~e si interese inda sklepamo kompromise. A samtrdim, da so interesi velike ve~ine ak-terjev pri smu~arskih skokih zelopodobni. Tekmovalci si èlijo lepo,dale~ in varno sko~iti, gledalci èlijo tovideti, {portni delavci pa èlimo toomogo~iti. ê na izvedbo tekmovanjapogleda{ s te strani, potem vse skupajmorda niti ni tako zelo te`ko.”

Daljave so tiste, ki “vle~ejo” navija~e.100 m, 200 m, 230 m … Kje je pova{em mnenju meja?“Vsaka skakalnica ima svoje meje, kiso lahko razli~ne v razli~nih vremen-skih razmerah. ê govorimokonkretno o plani{ki letalnici, je zameneka “varna” meja pri 230 metrih. Obspletu vrhunskega znanja in sposo-bnosti tekmovalca ter nekaterihsre~nih okoli{~in in naklju~ij je predleti Romoeren to mejo pomaknil na239 metrov. Kako tanka je lahko mejamed sre~nimi in nesre~nimi naklju~ji,pa je v podobnih razmerah pokazalAhonenov padec pri 240 metrih.”

Kateri skakalni objekt v svetovnempokalu se vam zdi najbolj dovr{en inje lahko za zgled vsem drugim?“V zadnjih letih je bilo narejenih karnekaj izvrstnih skakalnih sredi{~. Ti ob-jekti so v Nem~iji, Avstriji, naJaponskem, v Italiji, [vici, na Finskem …Ne morem poudariti enega samega ob-jekta.”

Kak{na sta vloga in pomen Planice vsvetovnem pokalu?“Planica je tradicionalno tekmovanjev smu~arskih poletih. Vzdu{je je ponavadi odli~no; plani{ki delavci sepotrudijo in lepo pripravijo letalnico,a se àl vidi in ob~uti, da je ve~ina in-frastrukture in objektov è mo~nodotrajana. Planica ima gotovo lepemo`nosti za razvoj. Trenutno svojegapotenciala ne dosega.”

Mineva 20 let od enega najve~jih us-pehov v zgodovini slovenskih smu~ar-skih skokov. Matja` Debelak se jedejansko povsem umaknil iz svetasmu~arskih skokov. Ob vas pa sta {evedno zelo dejavna Primo` Ulaga kotposlovni direktor slovenskih nordi-jskih disciplin in Matja` Zupan, ki seje dobro zna{el v trenerskih vodah. Se{e najde ~as za obujanje spominov alimorda sre~anje srebrnega olimpij-skega kvarteta iz Calgaryja?“Vsi {tirje se ob skakalnicah in drugod{e vedno sre~ujemo in se marsikaj tudipogovorimo. Pred desetimi leti nam jeMatja` Debelak ob deseti obletnicipripravil prijetno {portno sre~anje vSavinjski dolini. Upam, da se bomosre~ali tudi ob dvajseti obletnici. Do-govoriti se moramo le, kdo bo organi-zator.”

Sicer pa za pojavljanje va{ega pri-imka skrbita tudi Jurij in Anja.Beseda ali dve o njunih karierah …“Veseli me, da se ukvarjata s {portom.Veseli me tudi, da v {oli in {portunapredujeta in se razvijata. Kot vsako~e si èlim, da bi jima pri smu~arskihskokih uspelo dose~i veliko lepihizidov, a da bi hkrati ustrezno napre-dovala tudi v {oli.

Ker sem veliko zdoma, jima zadnjaleta v okviru druìne tudi pri {portuglavno pomo~ in podporo nudi Zlata,moja èna in njuna mama. V okvirudru{tva Dolomiti, Smu~arske zvezeSlovenije in {ir{e se za njun uspeh,tako kot z drugimi reprezentanti,trudijo {tevilni strokovnjaki. Razmereza trening imata primerne, a za uspehse bosta morala najbolj potruditi karsama. Klju~ do uspe{ne kariere,{portne in poklicne, je predvsem vnjunih rokah.”

Martin Pav~nik

Miran Tepe{Intervju

Kje ste se prvi~ sre~ali s smu~anjem inkaj je bilo tisto, kar vas je pritegnilo?“Koro{ka klasika! Sem z Raven naKoro{kem. Ravne so bile mo~no{portno mesto. Takrat je bil zelo mo~enklub Fuìnar; imel je odli~ne trenerje.Vsi smo se ukvarjali s {portom; ali smobili smu~arji ali pa smo morali treniratiodbojko, rokomet, plavanje. Meni sobili bolj pri srcu zimski {porti, zato semse odlo~il za smu~anje. Res je, da v tis-tih ~asih nismo imeli poletnih priprav,kot jih poznamo danes. Takrat so po-letne priprave pomenile aktivnoigranje rokometa. V klubu semnastopal vse do mladinske selekcije,potem pa so mi zdravniki odsvetovalinadaljnje udejstvovanje na sneguzaradi {uma na srcu, ki so mi ga odkrili,a sem ostal zapriseèn smu~ariji in sevseeno vpisal na Fakulteto za {port. Pofakulteti sem nekaj ~asa u~il na osnovni{oli, pozneje pa za~el kot trenerotro{kih, mladinskih in na koncu ~lan-skih ekip.”

Ali je va{e delo na fakulteti to, karboste po~eli v prihodnje? Ali vaslahko {e kdaj pri~akujemo v vlogistrokovnjaka na terenu?“Verjetno bom na fakulteti kar ostal.Poklic trenerja je eden najzahtevnej{ihpoklicev. Fizi~no, predvsem pa z odsot-nostjo od doma. [e vedno mi je àlvsake minute, ki je nisem preìvel vkrogu druìne. Pred dvema letoma mije umrla soproga in takrat semizra~unal, da sem polovico ~asa, ko sembil poro~en, preìvel od doma. Te`ko jeprena{ati potovanja in vse skupajpostane naporno tudi psihi~no.”

Kak{na je vloga strokovnega sveta alp-skih disciplin, kateremu predsedujete?“Osnovna naloga strokovnega svetapri alpskih disciplinah je pomo~ tek-movalcem in trenerjem pri njihovemdelu. Naloga strokovnega sveta je, dapomaga pri re{evanju teàv, da i{~e in-terdisciplinarne strokovnjake, ki sve-tujejo na razli~nih podro~jih. Pomagalahko pri na~rtovanju treningov,spremljanju treningov z razli~nimi te-stiranji, ponudi lahko {portne psi-hologe. Druga vloga strokovnegasveta, ki je vedno bolj raz{irjena, pa jeorganizacija seminarjev za trenerje,izobraèvanje, izpopolnjevanje in zaizobraèvanje znotraj reprezentan~nihtrenerjev. Spremljamo tudi programein poro~ila trenerjev, ki gredo prekpotrditve strokovnega sveta na Mini-strstvo za {olstvo in {port.”

Kako je strokovni svet sestavljen?“Trenutno ga sestavljajo glavni trenerjiènske in mo{ke ekipe, vodja otro{kega

smu~anja in vodja mladinskegasmu~anja. To so glavni poro~evalci intisti, ki k nam pridejo s problemom.Potem imamo {e zunanje ~lane, kot so:psihologi, zdravniki, nutricisti instrokovnjaki s podro~ja {portnega testi-ranja s Fakultete za {port.”

Kako poteka sodelovanje s {portnimdirektorjem, kako sta funkciji {port-nega direktorja in predsednika stro-kovnega sveta povezani?“Vedno sem korektno in dobro sode-loval s {portnimi direktorji; prej sKlemnom Bergantom, zdaj z RastomA`nohom. Ko se za~uti dolo~en pro-blem, ki ga vidim sam ali pa ga vidi{portni direktor, sva v stiku in seodzoveva zelo hitro. Sodelovanje jezelo dobro, tudi zaradi dejstva, dastrokovni svet nima funkcije nas-tavitve ali odstavitve trenerjev, ampakdeluje kot posvetovalni organ. Vsi tro-bimo v isti rog, imamo skupen cilj.Nikogar ne grajamo, ampak vsakemusku{amo pomagati.”

V zadnjih 15 letih se je tehnika po-polnoma spremenila. Kako viditerazvoj smu~anja v prihodnosti?“Te`ko je re~i. @e pred leti smo mislili,da bo {la pot organiziranosti bolj na in-dividualno raven. Se pravi, da ne bo ve~reprezentanc, kot jih poznamo, ampakda bodo tekmovalci v “tovarni{kih”ekipah, tj. kot pri formuli 1. V temsmislu ne vidim, kako bi lahko delalemlaj{e ekipe. Gotovo bi si s tako organi-zacijo odrezali vejo. Pri tehniki pa jevedno tako, da oprema narekuje razvojtehnike. Tehnika pa se prilagaja proiz-vajalcem. Temu razvoju je treba slediti.Ko so pri{le smu~i carving, mo~ ni bilave~ tako pomembna, zdaj pa spetpostaja, saj so tekmovalci ̀ e zelo dobrousvojili to tehniko smu~anja.

Treba je {e omeniti, da so nam prirazvoju v veliko pomo~ strokovnjakiza biomehaniko pri Fakulteti za {port,ki nam svetujejo, katerim ciljem se jetreba pribliàti.”

Kaj pa na{a reprezentanca? Lahko vprihodnje spet pri~akujemo zlate~ase? Izidi v tej sezoni so v vzponu.

“Prepri~an sem, da bodo ti ~asi spetpri{li. Treba je samo zagotovitifinan~no strukturo. Mladinsko smu-~anje dobro spremljam, saj sem bilvodja ekipe na dveh mladinskih SP. Primladih vidim predvsem odprtost dovsega, kar se dogaja okrog njih. Vprimerjavi z nami, ki smo bili vzgojenidruga~e, so dana{nje generacije è zelopodobne vrstnikom iz tujine, kiposledi~no dosegajo dobre izide.

Dokaz za dobro prihodnost so izidi zzadnjih mladinskih SP, predvsem zzadnjega, ko smo dobili dva svetovnaprvaka.”

Kaj pa sama strokovna podpora zaprihodnost? Je na Fakulteti za {portdovolj kadrov? “Potencial obstaja. V klubskih struktu-rah imamo zelo veliko dobrih trener-jev, tj. diplomantov Fakultete za {port.Pomembno je, da niso obremenjeni sstaro tehniko smu~anja in prav ti tre-nerji predavajo tudi na na{ih seminar-jih. Za prihodnost ne vidim teàv, insicer ob upo{tevanju dejstva, da bodofinan~ne podlage zagotovljene.”

Vemo, da vsak, ki se je aktivno ukvar-jal s {portom, te`ko stopi iz svojekoè. Se poleg smu~anja aktivno uk-varjate {e s kak{nim {portom?“Doma sem v vseh {portih. Zadnje ~a-se pa sem se malo bolj posvetil golfu,precej pa tudi te~em.”

Tomi Trbovc

Koro{ka klasika Gorazd Janko,predsednik

strokovnega sveta panoge za alpsko smu~anje


Alpsko smucanje

ˆ

SPONZORJI PANOGE ALPSKO SMUÂNJE:

V lanski sezoni je bil v okviru SZS us-tanovljen Pododbor za smu~anje in-validov po vzoru podobnih odborovtujih reprezentanc. Cilj tega odbora jepopularizirati smu~anje med invalidi,zagotoviti ~im bolj kakovostnetreninge za slovenske {portnike in-valide in pomagati pri razvoju tega{porta logisti~no in tudi finan~no.Trenutno je v pododbor v~lanjeno leeno invalidsko {portno dru{tvo,Smu~arski klub {portnikov invalidovAlbatros, upamo pa, da bodo temusledili {e nekateri drugi. Prav tako sièlimo, da bi se sekciji za alpskosmu~anje v prihodnosti pridruìla {ekak{na.

Zgodovina smu~anja {portnikov in-validov je è precej dolga in pisana, sajse je za~ela po koncu 2. svetovnevojne v sosednji Avstriji. Najprej so vkonkurenci tekmovali le {portniki zamputacijami, pozneje pa so se jimpridruìli {e slepi in sede~i tekmovalci(gluhi tekmovalci in tekmovalkenastopajo na lo~enih tekmovanjih).Danes je alpsko smu~anje {portnikovinvalidov najrazvitej{e izmed zimskihparaolimpijskih {portov in je v velikodràvah (Avstrija, [vica, Nem~ija,ZDA, Japonska) popolnoma prime-rljivo s smu~anjem “zdravih”. Te rep-

rezentance, ki sicer krojijo svetovnivrh, imajo mo~ne trenerske in sprem-ljevalne ekipe, 160 dni sne`nihtreningov letno, v nekaterih dràvahpa {portnik invalid lahko postane tudiprofesionalni {portnik (takega statusav Sloveniji {e ni mogo~e pridobiti).

[portniki invalidi tekmujejo natekmah evropskega in svetovnegapokala, svetovnih prvenstvih inparaolimpijskih igrah – vse to napopolnoma enakih strminah kot tek-movalci svetovnega pokala. Prav takomorajo upo{tevati enake standarde FISglede radija in dolìne smu~i, razdaljemed vratci, prepustnosti tekmovalnihdresov in seveda opravljati teste zadoping. Razlik je sicer kar precej, ven-dar so vedno namenjene le dolo~enimprilagoditvam opreme, da {portnik in-valid lahko sploh smu~a. Tako slepimtekmovalcem in tekmovalkam med vi-juganjem skozi vrata pomagajo za tanamen posebej usposobljeni vodniki,ki smu~ajo pred slepim tekmovalcemoz. tekmovalko in brez fizi~nega stika(kajti ta je prepovedan) ga/jo samoprek zvo~ne povezave usmerjajo docilja (najbolje pri tem je, da skoraj neodstopajo od idealne linije). Pri tek-movalcih z amputacijami nog so do-voljene posebne vrste protez, sede~i

tekmovalci (torej tisti, ki sicer uporab-ljajo invalidski vozi~ek) pa imajo zasvoje smu~anje monoskije oz. sitskije.V bistvu gre za posebej prilagojen kar-bonski sede`, pod katerim sta hidrav-lika, ki deluje tudi kot amortizer, inkovinska noga, v katero se vpne enasama tekmovalna smu~ka z zelomo~no vezjo. Sede~i smu~ar lahko znjegovo pomo~jo uporablja sede`nicein vle~nice, ne da bi mu bilo pri temtreba zapustiti sede`. Za ravnote`jeuporablja {e posebej prilagojene pa-lice. Da je tekmovanje po{teno in daje zmaga omogo~ena tudi boljhendikepiranim, se ~asi tekmovalcevmnoìjo s faktorji, ki pripadajo nji-hovim kategorijam.

Alpsko smu~anje se je pri nas {eleza~elo razvijati. [tevilo rekreativcev sekljub izredno dragi opremi pove~uje,prav tako imamo 2 reprezentanta A in2 reprezentanta B. Treningi reprezen-tance potekajo 2-krat tedensko podvodstvom reprezentan~nega trenerjaBojana Kav~i~a in s pomo~jo Zveze za{port invalidov Slovenije (paraolimpij-skega komiteja). Primanjkljaj setrenutno kaè le na podro~ju pod-mladka; prav tako bi si èleli dobitikakega tekmovalca tudi v kategorijislepih. Sicer pa gredo izidi kotpotrditev dobrega dela vsako leto zamalenkost navzgor. V nekaj letihbodo, tako upamo, prav slovenski tek-movalci tisti, ki bodo lahko krojili sve-tovni vrh. Povsod, pri “zdravih”{portnikih in {portnikih invalidih.

(Za vse dodatne informacije in noviceo smu~anju {portnikov invalidovobi{~ite spletno stran www.albatros-ski.com, kjer najdete tudi na{e po-datke za stik.)

Gal Jaki~

Pododbor zasmu~anje invalidov


Alpsko smucanje

ˆ

Smu~anje z zarezno tehniko kot novadisciplina v alpskem smu~anju velja zazelo napredno in predvsem zanimivo.Tekmovalci v carvingu bi dejali: “Freeas a bird can be”. Ta filozofija jevsekakor osnova te discipline, saj vrokah nimamo palic. In od tu se pojavitrditev “Svoboden kot ptica”. ̂ isto svo-bodno se je leta 1998 pod vodstvomMednarodne smu~arske zveze (FIS)odvila prva tekma v pokalu carving.

Prvi za~etki tekmovanja sicer segajo vleto 1995, ko je italijanski Sciare Maga-zine {e z nekaterimi druàbniki za~elpromovirati carving. Tako se je leta1998 rodilo novo tekmovanje, imeno-vano FIS CARVING CUP. Predsednikorganizacije FIS je odobril poskusnosezono na podlagi pro{nje italijanske{portne revije Sciare Magazine in itali-janske smu~arske zveze FISI. Ustanovilse je tudi prvi mednarodni organizacij-ski komite (FCO – FIS carving organi-zation) …

@e zelo zgodaj, skoraj od za~etka tek-movanja, so zraven tudi slovenski tek-movalci, in sicer kot posamezniki. Prvi~smo na tem tekmovanju sodelovali kotekipa v sezoni 2003/2004, in to kot Por-toro` Carving Team. Ustanovitelj ekipeiz Portoroà je bil Karli Truglas, ki jetudi predstavnik Smu~arske zvezeSlovenije za carving v FIS. Tako smoprebili za~etni led tudi pri nas. @e v prvisezoni so se pojavili vidni uspehi pred-vsem pri nekaterih tekmovalcih. Na-jvidnej{i izid je dosegla Tina Vrhunc naevropskem prvenstvu v Roccarasu, kjerje postala evropska prvakinja. @e vnaslednji sezoni se je ekipa dopolnilain tudi pomladila, kar je bilo za nas zelopomembno. Pomlajena ekipa sicer nidosegla tako vidnih in odmevnihizidov, vendar so bile smernicenakazane. Prvi~ v zgodovini pokalacarving je bila organizirana tudi tekmav Sloveniji, in sicer na SC Cerkno. Ob

koncu sezone je bil ~as, da se storikorak naprej. Tako smo se preimenovaliv Carving Team Slovenija. V sezoni2005/2006 so se nam pridruìli {e neka-teri novi tekmovalci in ekipa je za~eladihati kot nekak{na “velika druìna”,vsaj tako je bilo sli{ati iz italijanskihkrogov. Na koncu sezone smo kot ekipazasedli 6. mesto, imeli pa smo tudinekaj odli~nih uvrstitev med prvihdvajset in prvo uvrstitev med deset na-jbolj{ih pri fantih. Seveda pa ne smemopozabiti na tretje mesto Ane Tev~, ki jes tem dokazala, da pomlajena ekipadela v pravi smeri. Poleg tekmovalnihaktivnosti pa velja omeniti tudi vsespremljevalne. Tukaj mislimo pred-vsem na ustanovitev pododbora zacarving pri panogi za alpsko smu~anje.S tem smo naredili velik korak naprej,predvsem za carving v Sloveniji. Carv-ing je postal ena izmed disciplinalpskega smu~anja. Pododbor pripanogi za alpsko smu~anje je lo~en odvodstva panoge za alpsko smu~anje, sajimamo svojega predsednika podod-bora, ki je hkrati tudi vodja ekipeoziroma kar reprezentance v carvingu.Kot pri vseh preostalih {portnih od-borih imamo tudi mi svoje vodstvo strenerji. Tekmovalci pa smo od te se-zone naprej predstavniki Slovenskereprezentance v carvingu. V temtrenutku so tekmovanja, katerih seudeleùjemo nekje med evropskim insvetovnim pokalom, pri alpskihsmu~arjih. Imenujejo jih FIS CarvingCup World Edition. V bistvu pa imamoè od samega za~etka svoje evropsko insvetovno prvenstvo v carvingu.

Kako je videti tekmovanje vcarvingu?Tekmovanja carving èlijo biti zelo di-nami~na in atraktivna za gledalce intekmovalce. V primerjavi z alpskimidisciplinami je postavitev proge nekjemed slalomom in veleslalomom;dolga je okoli 400 metrov, lahko tudive~. Smu~a oziroma “carva” se sevedabrez palic in zavija okrog “boj”razli~nih barv. Sestavni deli proge sotudi skoki, valovi in umetno obliko-vani “tobogani”.

Gledalci vidijo vso progo; vse se zgodi vpribli`no 40 sekundah. Precej{nadruga~nost v primerjavi s tekmovanji valpskih disciplinah je kon~ni rezultat,kjer se k merjenemu ~asu pri{tevajo {eto~ke, ki jih tekmovalec nabira z zavoji

okrog “boj”. Na sami progi se pomirijomo{ki in ènske, rezultati pa se vodijoposebej za ene in druge.

Tekmovanje traja dva dni. Po navadije v soboto kvalifikacijska tekma, kjervsak tekmovalec opravi po dve vo`nji.[teje se najbolj{a. V nedeljo pa sta pol-finale in finale (skupaj dve vo`nji). Vpolfinale se uvrsti 30 mo{kih in 10 najbolj{ih ènsk. Od polfinalistov pase v finalno vo`njo uvrsti 10 mo{kihin 5 ènsk.

Pravila za postavitev proge intekmovanjePravila je dolo~il FIS in jih je najla`jerazumeti v povezavi s tekmovanji valpskih disciplinah. Prva o~itna razlikaje start. Pri carvingu je podoben“snowboarderskim” tekmovanjem.Kot smo è povedali, pri carvingu neuporabljamo klasi~nih koli~kov,ampak tako imenovane “boje”. Tek-movalna proga ima lahko od 8 do 12zavojev. Bistvena razlika je v tem, dapri carvingu ne gre za obi~ajno poj-movanje okrog enega in edinegakoli~ka, ampak da so na progi postavl-jene tri “boje”, ki so najve~krat tudirazli~nih barv. Tekmovalec se medvo`njo takti~no (strategija) odlo~a, obkateri izmed treh “boj” bo naredilzavoj. Glede na barvo “boje” tek-movalec dobi ustrezne to~ke. Rde~a“boja” mu prinese 5 to~k, rumena 4to~ke in modra 3 to~ke. V~asih jepostavljena samo ena “boja”; takrattekmovalci peljejo le okrog te “boje”in dobijo enake to~ke. Zgodi se tudi,da se pri postavitvi proge naredi takoimenovane tobogane, ki jih tekmoval-cem vsili izbira dolo~ene “boje”.Opisana mo`nost “strate{kega” izbi-ranja zavojev je najbolj o~itna in tudiklju~na druga~nost tekmovanj carvingv primerjavi z alpskimi. Pri tekmova-njih carving ni pomemben samoizmerjen ~as, ampak tudi strategijaprepeljane proge. Kon~ni rezultat do-bimo po naslednji formuli:(ÂS/TO^KE ) x 100 = REZULTAT.

Glede opreme tudi tukaj veljajo pra-vila FIS. Prvo tako pravilo je, da tek-movalec ne sme tekmovati v oprijetihgumijastih obla~ilih, ki jih poznamo valpskem smu~anju. To naj bi carvingnaredilo prepoznavnej{i. FIS polegtega tekmovalcem carvinga dovoljuje,da je razdalja od stika smu~i s snegomdo stika s smu~arskim ~evljem 100milimetrov. Druga oprema je podobnakot pri “alpincih”.

Uro{ Rudolf

Smu~anje z zareznotehniko - carving


SPONZORJI PODODBORA SMUČANJE Z ZAREZNO TEHNIKO:

Alpsko smucanje

ˆ


Nordijski kombinatorci se ve-likokrat znajdejo v senci preostalezimske dru{~ine. Tudi poznavanjetega {porta se pri {ir{em prebival-stvu pogosto za~ne in kon~a pri ugo-tovitvi, da gre za sti~i{~e smu~arskihskokov in teka na smu~eh. Zato vdrugi {tevilki Modrih novic sezone2007/2008 malce ve~ pozornosti na-menjamo tudi tej veji mogo~negazimsko{portnega drevesa.

Ker se nordijski kombinatorci za to~kesvetovnega pokala borijo {ele od se-zone 1983/1984 naprej, bo mordamarsikoga presenetil podatek, da tek-movalne korenine tega {porta segajocelo v osemnajsto in devetnajsto sto-letje. Kombinatorci so tudi del olimpi-jske druìne è vse od prvega druènjazimskih {portnikov leta 1924 v Cha-monixu, è naslednje leto pa so seprvi~ borili {e za odli~ja na svetovnemprvenstvu. Verjetno ni treba posebejpoudarjati, da bi ob iskanju zametkovnordijske kombinacije za{li v Skandi-navijo, natan~neje na Norve{ko. Zatone ~udi, da so imeli tudi po rezultatskistrani dolgo ~asa glavno besedo pravNorveàni. “Vikingi” so predvsem vuvodnih letih brezkompromisno “ple-

nili” na zimskih olimpijskih igrah intudi svetovnih prvenstvih ter tekmahsvetovnega pokala. V zadnjih letih sojih tekmeci dohiteli in celo prehiteli.Predvsem Avstrijci in Nemci po zaslugiRonnyja Ackermanna in seveda Finciz izjemnim Hannujem Manninenom.

Tekmovalni sistem se je sicer skozi letaspreminjal in dopolnjeval, a osnovnaideja – poiskati junake, ki se odli~noznajdejo pri lovu na daljave in tudi prihitrem teku na smu~eh – je ostala ne-dotaknjena. Z napredkom obeh~lenov {porta se je v zadnjih letih navi{jo raven dvignila tudi sama nordij-ska kombinacija. Poleg velikih tek-movanj, na katerih je nabor disciplinnekoliko o`ji, je osrednji cilj tekmoval-cev svetovni pokal, kjer se to~kovnapoga~a prve trideseterice deli poenakem klju~u kot pri alpskihsmu~arjih, skakalcih … Svetovni pokalje razdeljen na tri dele in se, podobnokot pri smu~arskih skokih, raztezamed za~etkom decembra in prvopolovico marca. V sezoni 2007/2008najbolj{e nordijske kombinatorcegostijo Finska (Kuusamo in Lahti),Norve{ka (Trondheim in Oslo),Avstrija (Ramsau in Seefeld), Nem~ija

(Oberhof, Ruhpolding, Klingenthal inSchonach), Italija (Val di Fiemme),ê{ka (Liberec) in Poljska (Zakopane).Pod okriljem Mednarodne smu~arskezveze pa poteka tudi svetovni pokal B.

Discipline

êprav na olimpijskih igrah delijoodli~ja le v treh kategorijah(posami~na tekma, sprint in ekipno),pa je razvejanost disciplin precejobse`na in za nepoznavalce tudizapletena. Discipline nordijske kombi-nacije bi lahko delili na ve~ ravneh.Prva delitev se ponuja è na individu-alni in ekipni pol. V drugo skupinodelitev velja uvrstiti posami~noklasi~no (Gundersen) preizku{njo,sprint, tekmo s skupinskim startom innajmlaj{ega brata druìne, tj. 'orkanskisprint' (Hurricane sprint). Najce-lovitej{o delitev disciplin pa dobimo,~e slednji skupini dodamo {e vse ob-like ekipnih tekem. Kljub navideznirazpr{enosti nordijske kombinacijevelja opozoriti, da je pravzaprav os-novno na~elo tekmovanja vednoenako, delitve pa se dogajajo le priprera~unavanju teka{kih rezultatov vskakalne in nasprotno.

Najbolj uveljavljena je osnovnaposami~na preizku{nja, ki je v svetuznana tudi pod imenom Gundersen(po nekdanjem norve{kem kombina-torcu Gunderju Gundersenu). Tek-movalci se najprej preizkusijo v dvehserijah smu~arskih skokov, njihoveto~ke (na podlagi metrov in ocen sod-nikov za slog) pa nato “pretopijo” vzaostanke. 15 to~k je enakovredniheni minuti. S temi prebitki se nato tek-movalci podajajo na teka{kopreizku{njo, dolgo 15 kilometrov. Vekipni razli~ici Gundersenove disci-pline nastopajo {tirje skakalci, kiopravijo vsak po dva skoka, nato pa seob prera~unanih zaostankih podajo {ena teka{ke smu~i (4 x 5 km). Zelopodoben je tudi princip sprinterskihpreizku{enj, le da se tam tekmovalci leenkrat podajo po zaleti{~u skakalnice,nato pa jih ~aka samo 7,5 kilometradolga teka{ka proga. V ekipnipreizku{nji pa dràvo zastopata le dvatekmovalca.

Posebno poglavje so tekme s skupin-skim startom, kjer je osnovna razlikavidna è na prvi pogled. Tekma senamre~ za~ne s teka{kim delom (10km). Kot pove è ime, gre zapreizku{njo s skupinskim startom.Zmagovalec pred skakalnim delomprejme 120 to~k, preostali pa siprisluìjo odbitke, skladno z lestvicoprera~unavanja. Posebnost discipline

Skok do teka{kihsmu~i

Nordijska kombinacija

SPONZORJI PANOGE ZA NORDIJSKO SMUÂNJE:

je tudi v tem, da v obeh serijah skokovni sodni{kih ocen za slog. Da vendarlene bi {lo samo za lovljenje daljav, paso predvideni odbitki za padce (od 10do 10,8 to~ke) in doskoke brez tele-marka (od 4 do 4,8 to~ke). Tudi ta dis-ciplina predvideva ekipno tekmo, vkateri reprezentanco zastopa kvartet.

Za popestritev tekmovanj so odgov-orni za nordijsko kombinacijo pri FIS vkoledar tekmovanj vklju~ili {e 'orkan-ski sprint'. Skakalni del se od obi~ajnesprinterske preizku{nje ne razlikuje,posebnost pa se pojavi pri startuteka{kega dela. Skakalne to~ke namre~prera~unajo v metre zaostanka.Zmagovalec skokov se tako na potpoda “najbliè” cilju, preostali paskladno s skakalnimi zaostanki zanjim. Gre za svojevrstno sveìno v sve-tovnem pokalu, ki je atraktivna tudi zagledalce, a je zaradi posebnih zahtevprimerna le za ve~ja sredi{~a z velikimistartno-ciljnimi prostori.

Kaj pa Slovenci?

Tudi pri nas je nordijska kombinacija{port z dolgo zgodovino. Dràvno pr-venstvo poteka redno è vse od leta1930, ko se je z naslovom prvaka ne-kdanje skupne dràve okronal Jo{koJan{a. Takrat so se Slovenci za~elispopadati tudi z mednarodnokonkurenco. Na ve~jih tekmovanjihodmevnej{ih rezultatov ni bilo, aPalme, [ramel, De~man, Razinger,Gorjanc, Ambroì~, Ka{trun, Korde` indrugi so v jugo~asih skrbeli, da so biliSlovenci del tekmovalnega ustroja. Ane le v vlogi nastopajo~ih, ampak tudiv organizacijskem smislu. Decembraleta 1984 je namre~ v Planici potekalaprva in za zdaj tudi edina kombinacij-ska tekma svetovnega pokala na na{ihtleh.

Tudi po osamosvojitvi udejstvovanjeni zamrlo. Prav nasprotno, z nekajrezultati so tudi Slovenci na velikemodru opozorili nase. Poudariti veljapredvsem Romana Perka, ki je preddobrim desetletjem postal mladinskisvetovni prvak, navdu{il pa je {e spetim mestom v ~lanski konkurenci.Tudi Andrej Jezer{ek se je nekajkratpribliàl {ir{emu vrhu in dobronastopil na OI 2002. V zadnjih se-zonah vidnej{ih rezultatov ni bilo,zato so se v nordijskih reprezentancahodlo~ili za spremenjeno strukturoekip. Tako v sezoni 2007/2008 razpola-gajo samo z ekipo B, za katero skrbiv~asih obetavni tekmovalec in nek-danji dràvni prvak Igor Cuznar. Sled-nji priznava, da gre samo za prehodnoobdobje, v katerem bo velik poudareknamenjen B-svetovnemu pokalu.“Dejan Plevnik je è v preteklih se-zonah dokazal, da se lahko uvrsti vi-soko. Gre za odli~nega skakalca, odkaterega napredek pri~akujemo tudi vteku. Mitja Orani~ pa za bolj{e rezul-

tate za zdaj potrebuje {e ugodno pri-zori{~e. Gre namre~ za tekmovalca, kije precej bolj{i teka~, zato mu ustrezajote`ke proge in pa njemu primerneskakalnice. Oba bosta imela ve~ kotdovolj prilo`nosti za dokazovanje intudi napredovanje,” meni Cuznar, kije ob tem izrazil tudi upanje, da se bosotekmovalcema pridruìl {e DamjanVti~. Da bi slovenski kombinatorcinapredovali v obeh disciplinah, so vvodstvu reprezentanc vzpostavili sode-lovanje s teka{kim trenerjem MarkomGracerjem, v vlogi svetovalca pa jetudi vodja skakalne ekipe, tj. Finec AriPekka Nikkola. “Z Gracerjem smosodelovali predvsem pri na~rtovanjupriprav in dela. Z Nikkolo pa je sodelo-vanje tesnej{e, saj pomaga pri razvojutekmovalcev in nam je z nasvetiresni~no v veliko pomo~,« pravi Cuz-nar, ki ob tem tudi priznava, da sokombinatorci vseh v o~eh javnosti inmedijev pogosto v senci skakalcev,smu~arjev, teka~ev … “Nordijska kom-binacija je è vrsto let zapostavljena.Imamo ustrezne pogoje za delo, a vozadje nas pogosto potiska miselnost.Vsem po vrsti pa je jasno, da se bomotega poloàja re{ili predvsem skakovostnimi izidi, zato velja velikopozornosti in energije posvetiti deluna treningih,” dodaja slovenski trener.Upanje na nekoliko bolj{o rezultatskoprihodnost pove~uje pogled na{tevil~no mladinsko ekipo, ki bovadila pod taktirko trenerja Petra Jo{ta.Cuznar poudarja, da bi ob vidnemnapredku utegnil tudi kak{en mlaj{iskakalec dobiti prilo`nost na najvi{jiravni, ob tem pa je vesel tudi zajetnegarodu, ki {e ~aka na vstop v mladinskovrsto.

V tem kontekstu velja za konecomeniti {e tekmovalca, za kateregabodo ljubitelji nordijske kombinacijev prihodnosti po vsej verjetnosti {e ve-likokrat sli{ali. Gre za zamejskegaSlovenca Tomaà Drumla, ki v svojikonkurenci è nekaj let opozarja nase.[e ne 20-letni ~lan avstrijske reprezen-tance je nadarjenost potrdil tudi è natekmah svetovnega pokala, z vrstnikipa je na mladinskih svetovnih prven-stvih 2006 in 2007 pri{el do ekipnegazlata in srebra.

Martin Pav~nik


Nordijska kombinacija

Na smu~arskih tekmah v tekmovalnemsistemu mednarodne smu~arske zvezeFIS skrbijo za nadzor in nemoten potektekmovanj tehni~ni delegati. Polegìrije, sodnikov, direktorjev posame-znih disciplin svetovnega pokala in or-ganizatorjev, s svojim strokovnimznanjem igrajo pomembno vlogo pripravilni izpeljavi tekmovanja. TudiSlovenci smo lahko ponosni na veliko{tevilo vrhunskih tehni~nih delegatov,ki aktivno delujejo v svetovnem pokaluin drugih najve~jih smu~arskih tek-movanjih v vseh panogah.

Po definiciji, so naloge tehni~nih de-legatov na tekmah naslednje:

- zagotavljajo spo{tovanje pravil indirektiv, ki jih postavlja FIS,

- skrbijo, da tekmovanje te~e brezzapletov,

- svetujejo organizatorjem v okvirusvojih dol`nosti,

- so uradni predstavniki FIS na tek-movanju.

- {tevilo tehni~nih delegatov FIS jeomejeno na dràvo.

Skrbijo za pregled homologacij in cer-tifikatov prog ali skakalnic. Pregledu-jejo pretekla poro~ila iz prizori{~ inspremljajo popravke pripomb. Polegtega pa je njihova dol`nost, da:

- preverijo zavarovalne police za tek-movanja, ki jih mora imeti sklen-jene organizator,

- sodelujejo pri administrativni pri-pravi tekmovanja,

- pregledujejo prijave ekip,- so prisotni na vseh treningih,- prisotni morajo biti na vseh ses-

tankih vodij ekip in sestankih ìrije,- tesno morajo sodelovati z funkci-

onarji organizacijskih komitejev,- med tekmovanjem morajo biti na

tekmovalnem obmo~ju,- sodelovati morajo z trenerji, vodji

ekip in ìrijo,- opazujejo in nadzirajo izvajanje

vseh pravil in direktiv s podro~jaopreme in ogla{evanja na obla~ilihin opremi,

- nadzirajo administrativni del tek-movanja,

- sankcionirajo kr{itve pravil,- pomagajo pri zapisu poro~ila so-

dnikov,- preverijo to~kovanje in FIS to~ke in

jih potrdijo z podpisom,

- pripravijo poro~ilo in ga v roku trehdni po{ljejo na FIS,

- FIS predstavijo morebitne predlogeza izbolj{anje pogojev ali katerekolidruge predloge.

Tehni~ni delegat mora imeti veljavnolicenco. Kandidat mora najprej opravitiizpit za nacionalnega tehni~nega dele-gata. Po ve~letni praksi ga komisija zatehni~ne delegate pri Smu~arski zveziSlovenije predlaga za mednarodnegatehni~nega delegata - TD FIS. Prednostkandidata je njegova aktivna dejavnostv panogi, v kateri ̀ eli dobiti licenco. Poprijavi, izobraèvanju in opravljenempisnem izpitu mora kandidat svojeznanje pokazati {e na prakti~nemizpitu. Po vseh uspe{no opravljenihpreizkusih dobi kandidat naziv“tehni~ni delegat”. Priporo~ljivo je, dase kandidati prijavijo do 40. letastarosti, kon~ni naziv pa morajo prido-biti pred 65. letom starosti. Nacionalnesmu~arske zveze predlagajo pod-komitejem ali komitejem za tehni~nedelegate pri FIS, sposobne kandidate, leta pa ima pravico odlo~iti o ustreznostikandidata. Za izobraèvanje tehni~nihdelegatov na nacionalni so odgovornenacionalne smu~arske zveze, za znanjemednarodnih tehni~nih delegatov paje odgovorna mednarodna smu~arskazveza FIS.

Licence se izdajajo za eno leto in jih jepotrebno obnavljati.

Slovenski mednarodni FIStehni~ni delegati

ALPSKO SMUÂNJE:Ur{ka Ren~nikTone VogrinecToma` î`manSre~ko VilarRobertino Ribi~Primo` PoschlPeter Petrov~i~Peter BizjakMiran RauterMatja` VreclMatja` HafnerMatja` GoltezMaja [kerjanecJaro KalanJanez DeklevaGorazd Bedra~Filip GartnerDu{an Gori{ekDrago Rataj

Andrej KlinarSre~ko Jesen{ekAndreja JovanMatja` KranjcJanez [mitek

TEK NA SMUÊH:Peter Petri~ekUro{ PonikvarJoè Klemen~i~Gregor MaliFranc Rutar

DESKANJE NA SNEGU:Iztok Kvas

SMUÂRSKI SKOKI:Janez BukovnikBranko DolharGabrijel GrosMarko Mlakar

NORDIJSKA KOMBINACIJA:Janez BukovnikBranko [imic

TELEMARK SMUÂNJE:Urban Sim~i~Andreja Jovan

Slovenski mednarodni IBUtehni~ni delegati

BIATLON:Borut Nunar Janez KunsteljJanez Vodi~ar

Tomi Trbovc

Mednarodnitehni~ni delegati- TD FIS in TD IBU


Slovenski TD-ji


V zbornik, ki je novembra 2006 iz{elob 100 letnici {porta v [kofji Loki, jeznameniti slovenski olimpionik MiroCerar med drugim zapisal: “S svojoprostorsko podobo in bogato stavbnodedi{~ino se [kofja Loka uvr{~a mednajbolj ohranjene, zanimive inpomembne primere zgodovinsko-ur-banisti~nega in arhitekturnega razvojaslovenskih mest. Poleg srednjeve{kepreobleke se predstavlja tudi kot iz-jemno razvito sredi{~e {portnega do-gajanja in kot mesto {tevilnih{portnih tekmovanj dràvnega inmednarodnega zna~aja.”

Pisani viri omenjajo, da je è leta 1318bilo na Sel{ki Sori prvo kopali{~e, freska

Svete nedelje v Crngrobu iz leta 1450pri~a o vite{ki {portni vzgoji. Lo{ki{portniki pa so za za~etek organizirane{portne kulture izbrali letnico 1906, koje bilo v [kofji Loki ustanovljenodru{tvo Sokol. Tudi smu~anje se jeuveljavilo v okviru Sokolskega dru{tva.Smu~arski odsek je bil ustanovljen ja-nuarja 1929 leta. Kratek skok vzgodovino je omenjen zato, da bivsakoletni udeleènci Pokala Lokamorda bolje razumeli utrip staro-davnega mesta ob soto~ju dveh rek.Naravne danosti, naklonjenost in za-vzetost doma~inov do smu~anja in{porta nasploh so omogo~ili, da smo seleta 1973 ob tiso~letnici mesta, uvrstiliv skupino zanesenjakov iz vsega sveta,ki vsako leto prirejajo mednarodnasmu~arska tekmovanja za otroke. S pri-jatelji iz Trenta, Montecatinija (oboji izItalije), Rickya (ê{ka), Whistlerja(Kanada), Val d'Isera (Francija), Andorein Tarnabyja ([vedska) se rednosre~ujemo in si izmenjujemo izku{nje.Vse z namenom, da bi najmlaj{im

omogo~ili kvalitetna tekmovanja in nenazadnje zanimiva sre~anja z vrstnikiiz deèl {irom sveta. Upamo si trditi, dana{e prireditve postajajo pomembenkorak v razvoju bodo~ih smu~arskih{ampionov, obenem pa nezamenljivprispevek k mednarodnemu smu~ar-skemu gibanju.

Pokal Loka 2008 – otro{kosmu~anje na najvi{ji ravni[KOFJA LOKA 16. in 17. FEBRUAR 2008

Alpsko smucanje

ˆ

V primerjavi z Mednarodno smu-~arsko zvezo (FIS), kjer potekajo sve-tovna prvenstva v alpskem smu~anju,nordijskih disciplinah, v deskanju nasnegu … vsaki dve leti, Mednarodnabiatlonska zveza (IBU) pripravlja sve-tovno prvenstvo v biatlonu vsako se-zono.

V februarju 2008 (od 8. do 17.) bo sve-tovna biatlonska karavana tekmovalaza naslove svetovnih prvakov in prvak-inj v {vedskem Östersundu. Prav letosobhajamo è 50. obletnico svetovnihprvenstev. Prvo je namre~ potekalo leta1958 v Saafeldnu v Avstriji. [vedska je vvseh teh letih è {tirikrat gostila biat-lonsko svetovno prvenstvo, od tegadvakrat prav v Östersundu. êprav jeevropski sever kar precej odmaknjen odglavnih biatlonskih prizori{~, so se or-ganizatorji ̀ e povezali s prireditelji sve-tovnega prvenstva v alpskem smu~anjuv Åreju (kjer je bilo lani) in si vseenoobetajo veliko gledalcev iz srednjeEvrope. Po njihovem vzoru so priprav-ili veliko spremljajo~ih aktivnosti (zim-ski festival, ledeni in svetlobni park,glasbene in gledali{ke predstave …) in

bodo posku{ali tudi tako privabitigledalce. Po tekmovalni upokojitvi ve-like {vedske biatlonke Magdalene Fors-berg je namre~ zanimanje za biatlon na[vedskem za nekaj let upadlo. êpravleì biatlonski stadion v Östersunduprav na obrobju mesta (ki je veliko pri-bli`no toliko kot Ljubljana), je bilo vzadnjih letih {tevilo gledalcev natekmah svetovnega pokala, celo vprimerjavi s Pokljuko, precej majhno.Pod taktirko nem{kega trenerja naza~asnem delu Wolfganga Pichlerja pa{vedski biatlon spet doìvlja razcvet.Temu primerno se odzivajo tudigledalci, ki si èlijo biatlonske bojeogledati v ìvo, organizatorji sve-tovnega prvenstva pa ra~unajo pred-vsem na obisk nem{kih in norve{kihnavija~ev.

Kaj pa slovenski nastopi? Kar nekajodmevih izidov so na{e biatlonke inbiatlonci è nanizali v Östersundu.Eno izmed zmag je tam dosegla An-dreja Gra{i~, Janez Mari~ je svojonajvi{jo stopni~ko vknjiìl prav natekmi svetovnega pokala v Öster-sundu, prav tako tudi Marko Dolenc,

ki se je tam s tretjim mestom splohedinkrat povzpel na zmagovalni oder.Tadeja Brankovi~ je bila v Östersunduna njem kar dvakrat, leta 2004 in2005. Prav verjetno pa je, da tokrat vslovenski ekipi ne bo niti enega izmedzgoraj na{tetih. Poleg tistih, ki so si èzasluìli biatlonsko slovo, je mo{kaekipa zaradi operacije kolena okrnjenaza Janeza Mari~a, ènska pa zaraditeàv z ramo za Tadejo Brankovi~Likozar. Zadnje svetovno prvenstvo vAnterselvi na Ju`nem Tirolskem je zaslovenski tabor minilo predvsem vznamenju mo~ne ènske in me{ane{tafete, ki sta osvojili ~etrti mesti. Kajlahko pri~akujemo od njih letos brezklju~nih ~lenov? Mo{ki so pokazali, dase ob ugodnem razpletu lahko prebi-jejo ob rob deseterice, ènske pa medprvih {est, vendar {e z Brankovi~Likozarjevo. Ali lahko trener Toma{Kos vpokli~e mladinko Lili Dr~ar ali pabo za pomo~ na svetovnem prvenstvumorda vseeno è pripravljena Tadeja?

“Mi bomo posku{ali narediti vse, daodpeljemo na svetovno prvenstvo naj-bolj{e tekmovalce in tekmovalke, kijih imamo na voljo. Glavni cilj LiliDr~ar je {e vedno nastop namladinskem svetovnem prvenstvu, sajima tekmovalka {ele sedemnajst let.Po drugi strani gre v {tafeti za 6-kilo-metrsko progo, ki jo dekleta pri tehletih te~ejo v sprintih. Strokovno vod-stvo bo moralo sprejeti odlo~itev.Me{ana {tafeta seveda ostaja uganka,vendar je s Tejo Gregorin in KlemnomBauerjem na ~elu obeh spolov mogo~epriti visoko, te`ko pa bo ponovitilanske dose`ke. @al so nam letospo{kodbe zdesetkale vrste in proti na-ravnim procesom se te`ko bojujemo.Prav gotovo bodo na svetovnem pr-venstvu za nas v ospredju nastopiposameznic, kjer je Teja Gregorinsposobna tudi najvi{jih uvrstitev,medtem ko bo Klemen Bauer posku{alujeti pravo strelsko in teka{ko kombi-nacijo pri mo{kih,” je pribli`no mesecpred svetovnim prvenstvom napo-vedal direktor biatlonskih reprezen-tanc Borut Nunar.

êprav se organizatorji prvenstva pro-movirajo s sloganom “Mrzli nosovi –toplo srce”, si v slovenskem taboruèlimo predvsem tak{nih nastopov, kibodo vsaj za trenutek ogreli srcaslovenskih navija~ev pred televizij-skimi sprejemniki ali na samem pri-zori{~u, kjer pa jih zaradi velikerazdalje letos najbr` ne bo prav veliko.

Toma` [u{ter{i~

Mrzli nosovi −toplo srce: Östersund 2008


Biatlon

Ve~ina reprezentantov bo nastopila tudi na biatlonskem svetovnem prvenstvu v Östersundu

SPONZORJI PANOGE ZA BIATLON:


Nordijsko smucanje - teki

ˆ

Petra Majdi~ in njena oprema

Pred ~asom je Petra Majdi~ razkrila, da ima v tej tekmovalni sezoni kar 60 parov smu~i Fischer med katerimi izbira naj-bolj{e za tekmovanja. To je za nepoznavalce zelo velika {tevilka. A Petra ravna s smu~mi Fischer zelo skrbno, shranjujein vsako leto znova testira tudi vse starej{e modele. Pravi, da se je è nekajkrat izkazalo, da so bile starej{e smu~i vdolo~enih sne`nih razmerah tudi najbolj{e. Tako {tevilo smu~i niti ni tako nerazumljivo. V smu~arskem teku se uporabl-jata dve tehniki teka in tako je za posamezno tehniko potrebno koli~ino smu~i deliti na pol. Druga delitev smu~i je nastrukturo, temperaturo snega. Tudi tu se smu~ini delijo na {tiri velike skupine. Za temperature pod minus 10 stopinjCelzija, za temperature med minus tri in minus devetimi stopinjami. Tretja skupina so smu~i za temperature med minusdve in plus dve stopinji. Zadnja pa za ju`ne snegove od plus tri stopinje naprej. Serviserji njenih Fischer morajo smu~iizbirati tudi na strukturo novozapadlega, starega utrjenega, umetnega snega. Dobre smu~i vrhunske teka~e in teka~icelo~ijo med zmago in porazom.

êvlji so drugi na lestvici med pomembno opremo. Alpina je eden redkih slovenskih proizvajalcev, ki v smu~arskemteku kroji svetovni vrh. Petra Majdi~ tako kot vsi teka~i uporablja tri modele teka{kih ~evljev, za drsalno, za klasi~notehniko, ter polvisok model, ki je bil pravi hit ob uvedbi dvojnega zasledovanja, ko so teka~i morali takoj po teku v klasikizamenjati opremo za nadaljevanje v drsalni tehniki. Tak ~evelj je bil kot hibrid vsaj na prvih tekmah teka~em nudildel~ek prednosti pred konkurenco. Odli~ni ~evlji se lo~ijo od ostalih po teì, udobnosti, odpornosti na mraz in tudi vlago,~e lahko re~emo spomladanskim razmeram, ko voda po~asi preplavi ~evelj. V takih razmerah tudi ~evelj odlo~a medzmagovalci in poraènci.

Petra Majdi~ prav tako za obe teka{ki tehniki uporablja dve dolìni palic One Way. Prav odpornost na stri`ne sile je polegteè in pravega teì{~a, ter ergonomije ro~aja, najpomembnej{a lastnost odli~nih palic. Udarci pre~no na palico v vsehmnoì~nih skupinskih tekih so vedno izredno rizi~ni. Ro~aji palic morajo biti oblikovani za ~im bolj{i prenos mo~i rok.Hkrati se mora oblika ro~aja in pa{~kov prilagajati razli~ni velikosti rok, ter tudi dodatnim spremembam zaradi rokavic.Prav udobne rokavice so za prijeten, torej u~inkovit trening in popolno izvedbo tekme {e kako pomembne. Kot tudidruga obla~ila…

Joè Klemen~i~ in Tomi Trbovc

PALICE ONE WAY

ROKAVICE BRIKO

OÂLA BRIKO

SMUÎ FISCHER

ÊVLJI ALPINA

VEZI ROTTFELLA

DRES BRIKO


Svetovni prvak Rok Flander je kljubsmoli v dolo~enih trenutkih letos pravvse tekme svetovnega pokala kon~almed elitno {estnajsterico. Zmaga zauvod “na prostem” v Söldnu in drugomesto na zadnji tekmi koledarskegaleta 2007 v Nendazu sta lepa obetapred januarskim nadaljevanjem se-zone. Vas zanima, kako je Rok doìveldecembrski teden med tekmama vItaliji in [vici? Le preberite njegovspodnji dnevni{ki zapis …

Ponedeljek, 10. 12. 2007

Ko sem se prebudil v ponedeljkovojutro, je bil ob~utek dober, saj semkon~no vsaj pribli`no spal. Potem kose je sobotna tekma svetovnega pokalav paralelnem veleslalomu v LimonePiemontu zame precej nesre~no raz-pletla, sem sobotno no~ bolj malospal. Na tekmi sem namre~ v prvemkrogu finala v prvi vo`nji zlomil na-jprej deskarski ~evelj in tako zaostal zaAvstrijcem Antonom Unterkoflerjemza maksimalni ~asovni pribitek, karznese slabo sekundo in pol. V premorudo druge vo`nje je moja ekipa s teàvouspela usposobiti popolnoma novdesni ~evelj. Ko sem videl, da smopravo~asni in da je ~evelj O. K., sembil prepri~an, da bom Avstrijca zmogelpremagati kljub velikemu zaostanku.Bil sem na dobri poti. Zaostanek semvsaj prepolovil do prve ~etrtine proge,ko mi je na zavoju “backside” ne-nadoma odpelo sprednji ~evelj. Sledilje grd padec in le s teàvo sem jo odne-sel brez po{kodbe. O~itno je po ~evlju

odpovedala {e vez. V~asih se res doga-jajo ~udne stvari in ni mi preostalodrugega, kot da se zadovoljim s 13.mestom, da pospravim deske in sevrnem v hotel.

Ponedeljek je bil po mojem na~rtudela dan za regeneracijo in z veseljemsem ga izkoristil za izlet na bli`njo sre-dozemsko obalo. Na poti iz italijan-skih Alp proti sredozemski obali sembil {okiran nad impozantnimisoteskami in serpentinami asfaltnepoti, ki pelje proti morju. Na obali semsi med drugim ogledal Monaco, ki jeklasi~en ki~asti produkt kapitalisti~nedru`be in po mojem mnenju razennizkih obdav~itev ne ponuja velikove~, in italijanski San Remo, razvitoturisti~no mestece, ki pa è nekolikopropada. No, v okolici San Rema semna{el idili~no restavracijo, katereterasa je bila dejansko neposredno nadrazburkano gladino Sredozemskegamorja. Pogled na ocean ali morje mepomirja in kosilo na tej lokaciji je bilonajbolj{e mogo~e zdravilo za {e vednosveè sobotne rane.

Torek, 11. 12. 2007

Ponedeljkov izlet na obalo je “reseti-ral” mojo razgreto glavo in v torek zju-traj sem bil pripravljen na treninge, kiso me ~akali v naslednjih dneh. Nasporedu je bil trening slaloma. Organi-zatorji v Limone Piemontu so nampripravili odli~ne pogoje za delo pravna terenu, kjer je v soboto potekal sve-tovni pokal. Sne`na podlaga je bila {evedno precej ledena, vendar nekolikobolj “grifig«, kar meni navadno zeloustreza. Kot kaè, me sobotna slaba energija {e vedno ni povsem zapustilain teàve z opremo so se nadaljevale.Tokrat sem na svoji najljub{i slalomskideski izpulil insert na podlo`ni plo{~i,ki je name{~ena med vezi in desko.Izpuljen insert je ìv dokaz, da se prideskanju na snegu spro{~ajo enormnesile, ki si jih je dejansko nemogo~e za-misliti. Kljub teàvam z opremo je biltorkov sne`ni trening zelo u~inkovit.V hotel sem se vrnil okoli poldneva,pojedel kosilo, se nekoliko odpo~il, popo~itku pa je è sledil intenzivni suhitrening po navodilih Dragana Bosni~a.Ta trening v tem obdobju je sestavljeniz teka{kega treninga, ki je zelo inten-

ziven; v mojem primeru sr~ni utrip namojem Garminu 45 minut ne smepasti pod 150 utripov na minuto.Potem sledijo {e dolo~ene vaje zakrepitev specifi~nih mi{ic in na koncutemeljito raztegovanje. Zadeva je sicerzelo naporna, a se po naporu vednoznova odli~no po~utim. Verjetno semzasvojen s fizi~no aktivnostjo. Potreningu in pred ve~erjo rad berem intudi tokrat sem. âs po ve~erji pa semizkoristil za druènje s prijatelji v eniizmed prisr~nih kavarn LimonePiemonta, ki je tudi sicer zelo prijetnomestece.

Sreda, 12. 11. 2007

Glede na sredin urnik se je obetal zelonaporen dan. Zjutraj sem opravilsne`ni trening slaloma. Ta trening jebil zelo uspe{en in po mojem mnenjueden klju~nih v procesu priprave nabliàjo~o se nedeljsko tekmo slaloma.Po~util sem se odli~no in odpeljalnekaj sanjskih voènj ter navdu{iltrenerje. Neposredno po sne`nemtreningu je sledil {e Draganov suhitrening, ki je bil tudi ta dan zelo inten-ziven. Neposredno po tem treningu jesledilo kosilo, potem sem z opremopopolnoma napolnil prostornega Au-dija in se odpeljal proti Nendazu v[vici na prizori{~e naslednje tekmesvetovnega pokala. Sprva se je potzdela kot lahkoten izlet, a se je poznejespremenila v pravo moro. Kot nala{~so prav te dni v Italiji stavkali tudi av-toprevozniki in zapirali ceste. Takosem izgubil kak{ni dve uri v zastoju priTorinu. K sre~i je bila baterija namojem prenosnem ra~unalniku polnain ~as v zastoju sem izkoristil zaodgovore na teko~o elektronsko po{to.No, po dveh urah ~akanja sem lahkonadaljeval pot proti {vicarskemumejnemu prehodu St. Gothard. Kosem pri{el v Aosto, je za~elo sneìti.Ob prihodu iz predora na {vicarskostran me je pri~akala zimska {vicarskadobrodo{lica. Pribli`no 30 cm novegasnega in intenzivno sneènje. To jemojo pot proti Nendazu podalj{alo {eza nekaj ~asa. V hotel sem pri{el so-razmerno pozno, {ele okoli devete urezve~er.

Deskarsko popotovanje od Limone Piemonta do Nendaza

Deskanje na snegu

SPONZORJI PANOGE DESKANJE NA SNEGU:

Monaco

êtrtek, 13. 11. 2007

êtrtkovo jutro je bilo eno najlep{ih vteh dneh. Jutranji pogled skozi oknoje bil ~udovit. Jasno jutro, temperatureokoli minus 12 stopinj Celzija in vsajpol metra novega snega. Na~rt je biljasen. Na hitro sem nekaj pojedel, vavtomobil naloìl svojo “freeride”desko in se odpeljal proti smu~i{~uSiviez, ki leì najvi{je na tej straniregije {tirih dolin. Sledilo je nekajnepozabnih voènj po celem snegu.Ve~ina karavane svetovnega pokala jemed tem ~asom trenirala slalom, ven-dar so bili pogoji precej slabi. Zame jebil ~etrtek izjemen dan. Ko sem sepozno popoldne vrnil v Nendaz, semopravil {e Draganov trening, ki je bil{e vedno precej intenziven.

Petek, 14. 11. 2007

V petek sem bil primoran zapustitisvoj apartma è zelo zgodaj zjutraj, sajje sistem Fisa precej podobenvoja{kemu in narejen tako, da je ranaura zlata ura. No, meni bi precej boljustrezal trening okoli 10. ure kot pa obosmih zjutraj. Ne glede na to sem sepotrudil priti na prizori{~e pravo-

~asno, saj je bil to edini trening, ki seje zgodil na progi, kjer je potekalanedeljska tekma. Trening smo opraviliskupaj s {vicarsko reprezentanco. Obodsotnosti bratov Schoch se {vicarskaekipa zdi popolnoma nemo~na.O~itno je zapadla v globoko krizo.Odpeljal sem {tiri vrhunske vo`nje, insicer samo za potrditev samozavesti,potem pa sem se vrnil v hotel. Popo~itku sem opravil Draganov trening,ki je bil ta dan precej manj intenzivenin predvsem druga~en, saj je bilo mojetelo è v fazi “po~itka” pred tekmo.

âs po ve~erji sem tudi tokrat izkoristilza druènje s prijatelji. V petek zve~ersmo preverili nekaj nenda{kih lokalovin diskotek, predvsem pa smo se imelilepo, sprostili glavo in ugotovili, da so{vicarska dekleta precej specifi~na. Po{tirinajstdnevnem treningu v Rusiji sole s teàvo uspela pridobiti na{o po-zornost.

Sobota, 15. 11. 2007

Dan pred tekmo si, ~e mi le ~asdopu{~a, rad vzamem za “chill out”.Tudi tokrat je bilo tako. Ve~ino dnevasem preìvel v hotelu ob zanimivi knjigi in dobri glasbi. Pozno popoldnesem opravil kraj{i Draganov trening(rekreacija) in raztezanje celotnegatelesa.

Po ve~erji sem se pojavil {e v servisnisobi, kjer je imel serviser Jernej Koblarè vse pripravljeno za naslednji dan.Sledil je po~itek.

Nedelja, 16. 11. 2007

Nedeljsko jutro je bilo eno tistih, komi je è zelo hitro jasno, da bo to zameproduktiven dan. Prebudili smo se vidili~no jutro s prelepim son~ni

vzhodom, obkroàle pa so naszasneène {vicarske Alpe. Skratka, ve-liko razlogov za dobro voljo.

Kot po navadi sem se na tekmovali{~upojavil eden zadnjih, si dvakrattemeljito ogledal postavitev proge, kijo je tokrat premierno postavil sloven-ski trener. Kompliment. Postavitev jebila zahtevna. Skratka, postavljena jebila to~no tako, kot smo se dogovorili;bila je dejansko pisana na koò sloven-ski reprezentanci. Ker je bilo zelohladno, sem se po ogrevanju zatekel vbli`njo brunarico in na start pri{elneposredno pred nastopom.

Kvalifikacije sem odpeljal rutinsko inpo njih zasedel drugo mesto. Ker stabili progi izjemoma tokrat precejrazli~ni, je bil moj na~rt za kvali-fikacije prvo mesto, ki pa mi ga je àlpokvaril Francoz Bozzetto. To je pome-nilo, da sem bil v finalu hendikepiran,saj sem ve~ino finalnih voènj najprejodpeljal na hitrej{i progi, kar je v para-lelnem sistemu velik hendikep. Kljubtemu sem se zelo dobro po~util in semvse do velikega finala s tekmeci opravilbrez ve~jih teàv. V finalu sem è vprvi vo`nji silovito napadel in FrancozBozzetto mojemu tempu ni bil kos. Vdrugi vo`nji sem imel veliko prednost,vendar po~asnej{o progo. Zato semponovno silovito napadel, odpeljalsanjsko vo`njo do zadnje prelomnicein treh vrat pred ciljem, kjer pa sempripeljal preve~ “direkt” in sledil jepadec. Bozzetto se je potem iz ozadjaodpeljal v cilj in odnesel zmago.

Po tekmi sem bil precej napet zaradinapake, ki sem jo naredil, za name~ekpa so me {e mu~ili s testom dopinga.Ker sem bil precej slabe volje, sem potestu na hitro spakiral stvari, se usedelv avtomobil in odpeljal proti domu.Ko se je jeza polegla, sem drugo mestov svetovnem pokalu {e isti ve~erproslavil v Milanu.

Rok Flander


Serviser Jernej Koblar

Potovanje v Nendaz

Nendaz

Deskanje na snegu

Nisem dopolnil 39 let, ko me je zadelabolezen, za katero sem vedno mislil,da se lahko zgodi samo drugim – pred-vsem starej{im, lenim, debelim ljudem... Sam sem se redno ukvarjal s {por-tom, treniral sem hokej, igral tenis,vsak prosti zimski dan sem izkoristil zasmu~anje. Kap je udarila kot strela zjasnega - brez opozorilnih znakov. Tis-tega 19. januarja 1998 se je moje ìvl-jenje obrnilo na glavo, tudi zdravni{kenapovedi niso bile prav ni~ spod-budne. Po nekaj mesecih rehabilitacijesem se postavil na noge in ponovnoshodil brez vseh pripomo~kov. Na{port, ki je bil v prej{njem ìvljenju delmojega vsakdana, sem moral sevedapozabiti. Navsezadnje mi je velikopomenilo è to, da lahko sam skrbimzase, da lahko grem, kamor ho~em.Moja nova rekreacija so postali dolgisprehodi, prehodil sem tudi po 10 kmdnevno. Z boleznijo in njenimiposledicami sem se sprijaznil, prigo-varjal sem si, da mi pravzaprav ni~ ne

manjka. Tako sem lahko slepil samegasebe, dokler ni zapadel sneg. Smu~anjeje bilo takoj za hokejem moj najljub{i{port, tudi zadnji dan “prej{njega ìvl-jenja” sem z druìno preìvel nasmu~i{~u. V {tudentskih letih sempostal ~lan SK No-vinar, opravil va-diteljski izpit in se nekajkrat preizkusiltudi v pou~e-vanju. Klubskihizobraèvanj in seminarjev sem se radudeleèval.

Minili sta è dve zimi in in nekaj vmeni je za~elo kljuvati: “Kaj pasmu~anje? Ali bom lahko {e kdaj stopilna smu~ke in se spustil po beli str-mini?” Ko se v ~loveku mojega kovaza~nejo porajati tak{ne misli, neprete~e dosti ~asa do dejanja. Nekaj~asa sem se samo sprehajal obsmu~i{~u in zbiral pogum. @e samza~etek je bil te`ji kot sem pri~akoval.Ko sem s pomo~jo vseh druìnskih~lanov uspel spraviti desno nogo vsmu~arski ~evelj, sem bil è preve~

utrujen za nadaljevanje akcije. Slediloje postavljanje v smu~arsko drò in toza~etno poziranje se je nadaljevalocelo sezono. [ele po dveh letih sem seopogumil in se z otro{ko vle~nicopovzpel na vrh gri~a. Polo`ni gri~ je bilpreteàk zalogaj – od treh spustov stase kar dva kon~ala s padcem.

Pa nisem obupal, naslednjo zimo semse brezhibno opremljen zopet pojavilsredi otro{kega ìv-àva. Svojim ome-jenim sposobnostim sem moralnamre~ prilagoditi tudi opremo –smu~arske ~evlje, smu~i, palico ... Tudiglede nove tehnike smu~anja sem seposvetoval s strokovnjaki. V praksi jeseveda moj smu~arski stil izpadelpovsem druga~e, prisluìl sem si precejposmehljivih otro{kih pogledov. Pa mini bilo mar, celo uspelo mi je! Sam sem{el na vle~nico in se spustil brez padcapo komaj zaznavni strmini. @e prvidan sem vajo ponovil {e nekajkrat inbil sem sre~en. Po petih letih lahkospet smu~am!

Ker po naravi nisem skromen ~lovek,so za moj podvig v naslednjih dnehizvedeli tudi prijatelji in znanci.Mnogi so se veselili z menoj in mitakoj ponudili pomo~ pri nadaljnihpodvigih. Roman [turm, ki mu dolgu-jem posebno zahvalo za ves trud, se jeizkazal tudi kot u~itelj za “smu~arja sposebnimi potrebami”.

Razumevanje in pomo~ prijateljev mespodbujata, da posku{am vsako zimove~, da se kot otrok veselim prvegasnega. Med kapisti sem tako postal pi-onir smu~anja in marsikomu pokazal,da za nas kapiste zima ni ve~ samo ~asposedanja in àlostnih misli. Sestavilismo ekipo in letos smo se è tretji~odpeljali v Kranjsko goro in se skupajtrudili z vle~nico in hribom. Upam, dabodo tovrstna druènja postala tradi-cionalna in, da bomo v svoje vrstepritegnili {e koga, ki podobnorazmi{lja, ki bi rad ...

Jernej Sluga – Nejc

www.zdruzenjecvb.com

Smu~anje po mo`ganskikapi


Zgodba

Naj se sli{i {e tako obrabljeno, izpetoali celo pregovorno, a brez Zlatelisice si je resni~no zelo te`ko pred-stavljati ènski del koledarja tekemsvetovnega pokala. V zadnjih dvehsezonah se narava ni vklju~ila vmariborsko organizacijsko koalicijo,zato je èlja po kakovostni izvedbiin prazniku alpskega smu~anja letos{e toliko ve~ja.

Razlogov za ~vrsto vez med svetovnimpokalom in Mariborskim Pohorjem jeprav gotovo ve~. Ob pogledu na za-jeten seznam tekem se razkrije è prvi,tj. tradicija. A mariborski smu~arskidelavci so morali postoriti marsikaj, daje tekmovanje postalo tradicionalno,predvsem pa, da so si pri Mednarodnismu~arski zvezi pridobili ugled inposledi~no zasluìli tak{no vlogo. Takosmo è pri drugem pomembnem ele-mentu, torej organizaciji. Maribor~aniso v ve~ kot {tiri desetletja dolgizgodovini nanizali celo vrstokakovostnih organizacij. Pri Smu~ar-skem klubu Branik so s pomo~niki ve-likokrat premagovali naravo inpripravljali zasneèno strmino tudi obtoplih in zelenih zimah, ob tem pa skr-beli {e za pester spremljevalni pro-gram. Tekmovalke so pogosto zdvignjenim palcem ocenjevale progoin bile zadovoljne tudi z drugimi ele-menti organizacije. Pri zgodbi o po-horskem smu~arskem uspehu pamanjkata {e dva {e zdale~ ne zane-marljiva faktorja. Ob~instvo in nastopidoma~ih “lisi~k”. Gre za poglavjizgodbe, ki se tesno prepletata in stave~ kot o~itno v odvisnem razmerju,~eprav ni skrivnost, da je znalo {tajer-sko ob~instvo pozdraviti tudi gos-tujo~e tekmovalke. A uspehi doma~ihtekmovalk so vendarle poglavje zase.Za {e bolj{i obisk so pogosto skrbelitudi gostujo~i navija~i, med katerimiso predvsem v obdobju Janice Kosteli}najve~ji vtis, v vseh pomenih besede,pustili Hrvati. Ob tem pa je zanimivpodatek, da Kosteli}eva na pohorskistrmini ni nikoli slavila zmage.

Za~elo se je leta 1964V osebni izkaznici Zlate lisice je podkategorijo “letnica rojstva” zapisanoleto 1964. Du{an Sen~ar, MarjanKoùh in Franci ôp veljajo za o~etemariborskih tekem. Na Pohorju so tis-tega leta izpeljali dve slalomskipreizku{nji (obe je dobila FrancozinjaMarielle Goitschel), è prihodnje letopa sta bili na sporedu obe tehni~ni dis-ciplini. Leta 1970 je bil Mariborvklju~en tudi v koledar tekem sve-tovnega pokala, v katerem se je hitrozasidral in se, tudi zaradi stalnega sle-denja trendom, obdràl vse do danes.Samo v sedmim sezonah je {tajerskesmu~arske delavce premagala narava.Pred desetimi leti je bilo tekmovanjeodpovedano, {estkrat pa so se tek-movalke selile. Leta 1974 se je “lisica”preselila v Badgastein, leto za tem je

na pomo~ prisko~ilo Sarajevo z Ja-horino, v letih 1976, 1988, 1991 innazadnje leta 2007 pa so tekmo podsvoje okrilje vzeli v Kranjski Gori.

Ve~inoma sta zvezdi stalnici programaZlate lisice tekmi v slalomu in ve-leslalomu. Nekajkrat je bil programokrnjen, leta 1999 pa so bile naddrugim najve~jim slovenskim mestomna voljo tudi to~ke v superveleslalomu.Zmago si je takrat prismu~ala NemkaHilde Gerg. Po tradiciji se poleg zmago-valk posa-mi~nih disciplin vedno raz-glasi tudi skupno zmagovalko, torejpravo zlato “lisi~ko”.

Slovenske junakinjeZlata lisica v slovenskem smu~arskemslovarju ne bi bila zapisana s takokrepko odebeljenimi ~rkami, ~e ne bibilo s tem tekmovanjem povezanihkar nekaj doma~ih uspehov. Ob tem jenadvse zanimivo, da je na{im tek-movalkam, vsaj sode~ po uspehih,di{ala selitev v Kranjsko Goro. Tezo

malce skazi lanskoletna preizku{nja, kiso jo Slovenke sicer kon~ale s solidnimekipnim izkupi~kom, a brez odmev-nega rezultata posameznice. Vzgodovini je bilo druga~e. Mateja Svetje leta 1988 v Kranjski Gori dobilaslalom in tudi veleslalom; tako je os-vojila zelo èleno zlato lisico. Tri letaza tem je veliki met uspel Nata{i Bokal.Nepopustljiva [kofjelo~anka je podrugem mestu v veleslalomu slavilazmago v slalomski preizku{nji, uspehpa je s tretjim mestom dopolnila {e ro-jakinja Veronika [arec. To pa {e nepomeni, da so Slovenke “bojkotirale”Maribor. Tudi na [tajerskem so zmago-vale in se uvr{~ale na stopni~ke. Naj-bolj{a slovenska smu~arka vseh ~asov,Ljubljan~anka Mateja Svet, je naprimer leta 1990 ugnala vse ve-leslalomistke. [tiri leta za tem je njenasome{~anka Ur{ka Hrovat slavilazmago v slalomu, na stopni~ke pa se jezavihtela tudi leta 1997. V njeniparadni disciplini jo je takrat prema-gala le [vedinja Pernilla Wiberg, Ur{ka


Zlata lisica


Zlata lisicapa je s ~etrtim mestom v veleslalomuvendarle pri{la do skupnega zma-goslavja, torej do zlate lisice. Zadnjaslovenska junakinja je bila {e aktivnatekmovalka Tina Maze. ^rnjanka jenase opozorila è z drugim veleslalom-skim mestom leta 2002. Tri letapozneje pa je na krilih ve~tiso~glavemnoìce stopila {e na najvi{jostopni~ko. To je bil hkrati tudi zadnjimariborski veleslalom. Leta 2006 so ganamre~ zaradi uni~ene proge odpo-vedali, v sezoni 2006/2007 pa se jecelotna prireditev selila v Kranjsko Goro. Ob omenjenih tek-movalkah sta se pred doma~imi navi-ja~i stopni~k veselili {e dve “vra`ji”Slovenki, tj. [pela Pretnar in KatjaKoren. Slednja je bila kot rojena Mari-bor~anka {e toliko bolj vesela drugegamesta v slalomu leta 1995. Pretnar-jeva, ki v zadnjih sezonah tekmeobiskuje kot {portna novinarka, pa jebila med junakinjami dvakrat. Leta1995 je bila druga v svoji prvotnoparadni disciplini, torej v veleslalomu.Leta 2000 pa je bila druga {e vslalomu, torej disciplini, ki ji je natoprinesla najve~ uspehov, med drugimtudi mali kristalni globus.

@e 44. Zlata lisicaNajbolj{e alpske smu~arke bodo letosv Sloveniji gostovale 12. in 13. janu-arja. Ker v zadnjih dveh sezonah priSK Branik resni~no niso imeli sre~e zvremenom, je èlja po dveh kakovost-nih tekmah in novem smu~arskemprazniku {e toliko ve~ja. Zastor mari-borskega zimsko{portnega koncatedna se bo dvignil è v petek na Trgusvobode. Tradicionalno `rebanje start-nih {tevilk za sobotno tekmo bopopestrilo tudi glasbeno dogajanje. ZaMaribor tako ali tako è desetletjavelja, da ìvi z Zlato lisico in da doga-janje ni omejeno le na tekmovalnoprogo. Organizatorji v en glas obljub-

ljajo, da bo tako tudi letos, ko bo nasporedu è 44. tekmovanje. Zapripravo celotne prireditve naj bi letosnamenili okrogel milijon evrov, zatodirektor Branika Drago Rataj odkritopriznava: “Brez pomo~i pokroviteljev,ki so v veliki prepoznavnosti inodmevnosti Zlate lisice na{li tudi svojotrènjsko prilo`nost, tak{ne prireditveseveda ne bi mogli izpeljati.”

Vse zmagovalke mariborskihtekem:

1963/1964 – slalom I: Marrielle Goitschell (Fra)1963/1964 – slalom II: Marrielle Goitschell (Fra)1964/1965 – slalom: Florence Steurer (Fra)1964/1965 – veleslalom: Florence Steurer (Fra)1965/1966 – slalom I: Madeleine Bochatay (Fra)1965/1966 – slalom II: Traudl Hacher (Avt)1966/1967 – slalom: H. Rohrbach (Avt)1966/1967 – veleslalom: Marie Jeangeorges (Fra)1967/1968 – slalom: Gertrud Gabl (Avt)1967/1968 – veleslalom: Olga Pall (Avt)1968/1969 – slalom: Rosi Fortna (ZDA)1968/1969 – veleslalom: Michele Jacot (Fra)

1969/1970 – veleslalom: Annemarie Pröll (Avt)1969/1970 – slalom: Barbara Cochran (ZDA)1970/1971 – veleslalom: Francoise Macchi (Fra)1970/1971 – slalom: Annemarie Pröll (Avt)1971/1972 – veleslalom: Francoise Macchi (Fra)

1972/1973 – slalom: Patricia Emonet (Fra)1976/1977 – veleslalom: Lise Marie Morerod ([vi)1976/1977 – slalom: Claudia Giordani (Ita)1977/1978 – slalom: Hanni Wenzel (Lie)1978/1979 – slalom: Hanni Wenzel (Lie)1979/1980 – slalom: Hanni Wenzel (Lie)1980/1981 – veleslalom: Marie Therese Nadig ([vi)1981/1982 – slalom: Erika Hess ([vi)1982/1983 – slalom: Eri

Documents

Misel starogr{kega filozofa Sokrata nagovarja k vztra-janju in sledenju ciljem ter smotru. En obolel ali po{kodovan ~love{ki organ {e ne pomeni selitve v drug svet, ampak vabilo