Upload
others
View
5
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
01
Varno. Gospodarno. Lokalno.
02 Varno. Gospodarno. Lokalno.
Čas je, da izpeljemo
družbeno tranzicijo.
Čas je, da prisegamo
na lokalno kakovost.
Čas je, da okolju
ponudimo zelene rešitve.
Čas je, da korenito
prevetrimo šolski sistem.
Čas je, da kot narod
močneje krepimo lastno
identiteto.
Čas je, da postanemo
v vsem dobri gospodarji.
03
04 Varno. Gospodarno. Lokalno.
SPREMNA BESEDA
30 ZAVEZ ZA 30 LET
ZAKAJ JE SLS PRVA IN PRAVA IZBIRA?
ŽELIMO SI PRODORNO IN UREJENO SLOVENIJO
Gospodarstvo
Zdravstvo
Javne finance
Kmetijstvo
Sociala
Trg dela
Kultura
Šport
Razno
06081213131619212425282829
Kazalo
05
PROGRAM SLS »Za višjo kakovost bivanja in več odločanja«
Uvod
1. del: SLOVENIJA PRED NOVIMI IZZIVI
Čas je, da izpeljemo družbeno tranzicijo.
Čas je, da postanemo v vsem dobri gospodarji.
Čas je, da prisegamo na lokalno kakovost.
Čas je, da okolju ponudimo zelene rešitve.
Čas je, da korenito prevetrimo šolski sistem.
Čas je, da kot narod močneje krepimo lastno identiteto.
Čas je, da sooblikujemo aktivno in odgovorno družbo.
Čas je, da prepoznamo dodano vrednost znanja.
Čas je, da zahtevamo od države najboljši servis.
Čas je, da sistemsko poskrbimo za večjo konkurenčnost in produktivnost.
Čas je, da preventivno naredimo več za zdravje in dobro počutje.
Čas je, da zagotovimo večjo socialno varnost za vse, zlasti najbolj ranljive.
Čas je, da vpeljemo lasten model kroženja znanj, kompetenc in ljudi.
Čas je, da pospešimo razvoj regij in zmanjšamo vse večje razlike med njimi.
Čas je, da udejanjimo suvereno in bolj odločno zunanjo politiko.
Čas je, da poglobimo etični dialog skozi široko in odprto družbeno razpravo.
2. del: V KAKŠNI EVROPSKI UNIJI IN SVETU SI ŽELIMO ŽIVETI?
EU – unija vrednot
Slovenija v globalizirani Evropi in svetu
Ekonomska in monetarna unija
EU v službi svojih državljanov
34353840424546484953565860616364
313134
6565666667
06 Varno. Gospodarno. Lokalno.
Spoštovani članice in člani SLS,
simpatizerji in prijatelji, podporniki in
kandidati!
Pred nami so nove volitve in z njimi, zlasti
za SLS, zahtevni in drzni izzivi o tem, kako
in s čim nagovoriti slovenske volivke in
volivce. SLS se bo vrnila v parlament
le z Vašo pomočjo in podporo. V SLS
želimo povrniti glas ljudi za govornico
hrama demokracije, saj smo prepričani,
da se skriva eden ključnih problemov
naše družbe, kot je vse večja politična
apatija, prav v odtujenosti in ozkosti
interesov večine političnih strank oz.
nastajajočih instant iniciativ. Smo stranka,
ki je pomladila svoje vrste in posodobila
programske zaveze prav po meri ljudi in
za ljudi. Smo ljudska stranka v polnem
pomenu besede.
V nadaljevanju Vam namesto všečnih
volilnih obljub predstavljamo naše
ključne programske usmeritve, jasne
politične ambicije, odgovorne in etične
zaveze, predvsem pa konkretne rešitve
za prihodnost Slovenije in lepše življenje
nas vseh. Slovenija ni samo Ljubljana, če
preprosto strnemo ključno poanto naših
dolgoletnih političnih prizadevanj ter sveže
stkanega partnerstva z mnogimi aktivnimi
in odgovornimi državljani.
Hvala Vam za številne predloge
sprememb, pozitivne kritike in spodbudne
besede upanja in zaupanja.
Spremna beseda“Ni vsaka dobljena bitka že zmaga.”
07
Ni vsaka dobljena bitka že zmaga, Vam
povem iz izkušenj. Za mnoge so volitve
končni cilj, a ne za SLS. Mi si želimo
konkretnih pozitivnih sprememb, ki bi jih
bili deležni vsi. Čim prej in čim dlje v tem
aktivnem razvojnem procesu.
V SLS vemo, kam gremo.
Kaj pa Vi?
SLS je prav zato moja prva in prava izbira.
Vabim Vas, da se udeležite volitev 3. junija
in nam zaupate svoj glas.
Hvala in vse dobro vam želim,
Mag. Marko Zidanšek,
predsednik SLS
08 Varno. Gospodarno. Lokalno. 08
0909
010 Varno. Gospodarno. Lokalno. www.sls.si/odpravimo1000neumnosti
011
Znamo GOSPODARNO
1. V Sloveniji bomo uveljavili pošteno gospodarstvo. Na vodilna mesta v podjetjih v pretežno državni lasti bomo imenovali sposobne ljudi z znanjem in rezultati, ki bodo k uspehu spodbujali tudi druge.
2. Spodbudili bomo uporabo sodobnih tehnologij in delo davčno razbremenili. S tem bomo zagotovili višjo dodano vrednost in boljše delovne pogoje, da bodo Slovenci doma prejemali enako plačilo za enako delo kot v tujini.
3. Z dohodninsko reformo in razvojno kapico bomo znižali davke in v zakonodaji ukinili mnoge neumnosti s tem pa vzpostavili prodorno gospodarsko okolje, ki ga podjetja in zaposleni že predolgo čakajo.
4. Preuredili bomo dosedanji šolski sistem, da bo usklajen s trgom dela in bolj prijazen do vseh udeleženih. Tako bo lahko ustvarjal srečne, odgovorne in takoj zaposljive odrasle osebe.
5. Skrajšali bomo sodne postopke in zagotovili enako obravnavo za vse. Zaščitili bomo upnike, zagotovili redno plačevanje socialnih prispevkov in ukinili nedotakljivost sodnikov.
Delujemo LOKALNO
1. Dobre prakse na lokalni ravni bomo prenesli na državno raven. Pametne vasi bodo model uspešnega lokalnega povezovanja, zadružništvo pa učinkovit model poslovnega povezovanja. Tradicija in modernost z roko v roki.
2. Uredili bomo status družinskih kmetij in poskrbeli za trajnostni razvoj slovenskega podeželja. Dvignili bomo raven in kakovost življenjskega standarda vseh državljank in državljanov. Prisegamo na lokalno kakovost.
3. Nagradili bomo prostovoljce, zlasti gasilce, in jim podelili poseben status, ki v razumni meri omogoča, da se njihovo delo upošteva kot pripravništvo.
4. Vzpostavili bomo privlačno bivalno okolje, ki bo za mlade bolj zanimivo kot tujina. Mladim bomo omogočili, da se razvijajo, osamosvojijo in ustvarijo lastno družino. S tem bomo zmanjšali beg možganov iz Slovenije.
5. Zagotovili bomo, da bo podeželje dobilo vso ustrezno infrastrukturo (pošto, upravno enoto, zdravnika, šolo, javni promet …) in možnosti, ki jih imajo mesta.
Sobivamo VARNO
1. Zahtevali bomo odgovorno delovanje politike, ki bo branila interese, pripadnost in celovitost Slovenije, da bodo naši otroci še sploh imeli suvereno državo.
2. Slovenska družina bo znova postala osnova naše družbe. Z davčnimi razbremenitvami družin in vzpodbudami za nova rojstva bomo ustavili izumiranje Slovencev.
3. Vsakemu posameznemu državljanu bomo omogočili, da poskrbi za lastno socialno varnost. Upokojencem bomo povrnili ukradene pokojnine, ki so plod njihovega preteklega dela.
4. Zagotovili bomo več in boljša delovna mesta, ki bodo omogočala kakovostno življenje in evropsko primerljiv standard vsakemu državljanu, ne glede na spol in starost.
5. Vzpostavili bomo celostno in kakovostno zdravstveno oskrbo, ki bo vsakemu državljanu takoj dosegljiva.
012 Varno. Gospodarno. Lokalno.
SLS je stranka pravih vrednot in trdnih
temeljev. Imamo jasne zaveze – sobivamo
VARNO, znamo GOSPODARNO, delujemo
LOKALNO. Verjamemo, da bo naš program
dobrega gospodarja, ki ga udejanjamo tudi
pri vodenju stranke, prepričal marsikoga.
To so poudarki, v katere verjamemo kot
močna ekipa, ki se je dokazala na lokalnem
nivoju in širše tudi v evropskem. Lokalne
skupnosti in njihovi nosilci uživajo pravo
politično podporo, saj jim je uspelo prepričati
okolje, da povezujejo in delujejo v njihovem
skupnem interesu. Številni župani ter
svetniki iz vrst SLS imajo konkretne pozitivne
izkušnje ter tudi z dejanji podprte rezultate
svojega dela, na katere smo ponosni tudi v
SLS. Ta lokalni vidik želimo uveljaviti tudi na
nacionalni ravni.
V programu smo zapisali, da bomo varovali
naše meje, krepili pripadnost Sloveniji in
terjali odgovornost politike do prihodnjih
generacij. Za socialno varnost bomo
poskrbeli ne le na papirju, ampak tudi v
dejanjih, prizadevali si bomo za ustvarjanje
razmer za varno, prijetno in kakovostno
življenje ter sobivanje vseh generacij.
Zahtevali bomo kakovostno zdravstveno
oskrbo, dobro in pošteno plačano
zdravstveno osebje ter vsem enako in hitro
dostopne zdravstvene storitve. Dovolj nam
je korupcije in elitizma, zato bomo ustvarjali
vitkejšo in bolj transparentno državo,
ki bo servis državljanom. Razbremenili
bomo plače v korist delavcev, znižali
davke in prisluhnili zahtevam slovenskega
gospodarstva, upokojencem pa zagotovili
dostojne pokojnine. Posodobili bomo
zastarel šolski sistem, odpravili domače
naloge in opolnomočili družbo z znanji
in veščinami prihodnosti. Ker prisegamo
na lokalno kakovost, bomo uredili status
družinske kmetije, poskrbeli za starejše, ki
kmetijo predajo naslednikom, in za trajnostni
razvoj slovenskega podeželja. Prečistili in
pomladili smo svoje vrste, imamo zgledno
urejeno finančno poslovanje, dober program
in številčno ekipo.
Dovolj razlogov, da nam bo skupaj uspelo! SLS je prva in prava izbira.
ZAKAJ JE SLS PRVA IN PRAVA IZBIRA?
013
Ključne reforme za ohranjanje pozitivnih gospodarskih kazalcev
1. Vsestranske spodbude za rast dodane
vrednosti na zaposlenega.
2. Davčna razbremenitev dela.
3. Raziskovalni in inovacijski dejavnosti bomo
namenili dodatna sredstva.
Investicije podjetij v tehnologije prihodnosti
(AI, robotika itd.) bomo dodatno davčno
stimulirali.
4. Uvedli bomo prožnejšo delovno-pravno
zakonodajo.
5. V podjetjih v pretežno državni lasti
bomo v individualne pogodbe nadzornih
svetov in uprav vnesli ciljne zahteve o rasti
dobička, dodane vrednosti na zaposlenega
in zaposlenosti. Nedoseganje teh ciljev bo
imelo za posledico krivdno razrešitev.
6. Popravili bomo insolvenčno zakonodajo,
tako da bomo primarno zaščitili upnike in
ne dolžnika. Prepozen začetek stečajnega
ŽELIMO SI PRODORNO IN UREJENO SLOVENIJO
1. GOSPODARSTVO
Pridruži se nam na tej poti, izberi SLS in pomagaj Sloveniji, da postane boljša in uspešnejša za vse.
SLS bo kot dober gospodar naredila red
tam, kjer ga najbolj potrebujemo. Razsipna
državna uprava, visoke obremenitve
gospodarstva in nesmiselne birokratske
zahteve so dnevno dejstvo. To niso zgolj
prazne besede, temveč so plod izkušenj
in znanj širše SLS-ove ekipa: 31 županov,
več kot 400 občinskih svetnikov, 7 državnih
svetnikov, številni gospodarstveniki,
zdravniki, učitelji, delavci, prekarci in ne
pozabimo v luči pregretih mednarodnih še
zlasti evropski poslanec.
014 Varno. Gospodarno. Lokalno.
postopka, ko vseh upnikov ni več možno
ustrezno poplačati, bomo okarakterizirali kot
goljufijo.
Ukrepi za omilitev morebitne prihodnje krize, ki sledi vsaki konjunkturi
Po naših in analizah nekaterih mednarodnih
institucij bo prišlo do novega kriznega
obdobja v roku od 8. do 10. let. Da bi omilili
poledice kriznega obdobja, bomo:
1. pospešili tehnološki razvoj;
2. Sloveniji zagotovili konkurenčne in
zadostne človeške vire. Prizadevali si bomo,
da bodo v tem času človeški viri postali
glavna konkurenčna prednost slovenskega
gospodarstva;
3. investicije v infrastrukturo bomo dvignili
na okrog 6 odstotkov BDP, od tega 3,5–4
odstotke iz državnega proračuna;
4. javni dolg bomo vrnili v maastrichtske
okvire.
Ukrepi za zniževanje stroškov dela
1. Delo bomo davčno razbremenili
(dohodnina).
2. Pospešili bomo tehnološki razvoj in
dvignili dodano vrednost na zaposlenega.
3. V podjetjih v pretežno državni lasti bomo
zahtevali boljše vodenje.
Zniževanje administrativnih ovir, ki dušijo predvsem mala podjetja
S kampanjo Odpravimo 1000 neumnosti
smo dobili številne odzive ljudi, kako
bi lahko odpravili administrativne ovire.
Preučujemo jih in predloge bomo skušali v
največji možni meri upoštevati.
Poleg tega bomo uvedli pavšalne davke
(sistem pavšalne obdavčitve) za mikro
podjetja. Višina pavšalnih davkov bo
tesno povezana s številom zaposlenih v
posameznem mikro podjetju. Mikro podjetje
z več zaposlenimi za nedoločen čas bo
imelo nižji pavšalni davek, kar bo pomenilo
spodbujanje zaposlovanja.
015
Pomanjkanje kvalificirane delovne sile v Sloveniji
Prednost v prizadevanjih za zapolnitev
kadrovskega primanjkljaja je treba dati
državljanom Slovenije in Slovencem
po svetu, ki bi se bili pripravljeni vrniti
v Slovenijo. Primarna naloga države je
tako vzpostaviti spodbudno poslovno
okolje, ki bo delovalo kot ključen motiv
za vrnitev nujno potrebnega in visoko
izobraženega kadra. Tudi razmerje med
socialno pomočjo in trenutnimi plačami je
prenizko, zato brezposelni niso motivirani
za delo. Več pozornosti je potrebno
nameniti izobraževanju oz. prekvalifikacijam
brezposelnih ter nadomestila za
brezposelnost opredeliti tako, da bodo
resnično namenjena samo aktivnim iskalcem
zaposlitve. Zavod za zaposlovanje RS bomo
preoblikovali v agencijo za delo. Agencija za
delo bo v zameno za izplačilo nadomestila
za brezposelnost postala začasni
delodajalec in za določen čas posojala
delavce podjetjem. Kasneje se delavci ob
uspešnem preskusnem delu in pridobitvi
trajnejšega posla lahko prezaposlijo v
podjetje. Prek agencije za delo se bo
uredilo tudi delo prejemnikov nadomestil za
brezposelnost, ki bo obvezno za tiste, ki so
za delo sposobni.
Privatizacija NLB
Strinjamo se s privatizacijo NLB, ker je ta
odločitev že sprejeta in v fazi postopka pred
Evropsko komisijo. Terjamo pa odgovornost
tistih, ki so poslovanje NLB pripeljali čez
rob in ki so od dokapitalizacij slovenskih
davkoplačevalcev kovali lastne dobičke oz.
nagrade za poslovno uspešnost, namesto da
bi banko sanirali kot odgovorni gospodarji.
Privatizacija Telekoma in drugih državnih podjetij
Podpiramo prodajo Telekoma kot operaterja.
V državni lasti pa bomo zadržali vso njegovo
infrastrukturo. Podpiramo privatizacijo
družb, ki ne predstavljajo infrastrukture
(ceste, železnice, komunikacija itd.). S tem
želimo zagotoviti svobodno gospodarstvo
in enakopravnost vseh subjektov na trgu.
Verjamemo, da smo tudi Slovenci lahko
016 Varno. Gospodarno. Lokalno.
Primerjave z razvitimi državami kažejo, da nameni Slovenija za zdravstvo bistveno manj denarja po prebivalcu kot razvitejše države
Zato bomo v SLS dolgoročno, v dveh
mandatnih obdobjih, uskladili prispevke in
stroške. V prehodnem času bomo, tako kot
sedaj, razliko med stroški in izdatki krili iz
proračuna, pri čemer naj bi se obremenitev
proračuna linearno zmanjševala.
Težava je tudi neučinkovito oz. neustrezno
upravljanje zdravstvenih ustanov v Sloveniji.
Sredstva v zdravstvu bi bila mnogo bolj
optimalno koriščena, če bi bila upravljana na
avstrijski način. Tam z bolnišnicami upravljajo
strokovnjaki iz vodenja – uspešni managerji,
ustanov pa ne gradijo ministrstva, ampak
namenska podjetja z zato kvalificiranimi
strokovnjaki, ki jih gradijo po evropsko
primerljivih cenah. Tudi samo poslovanje
bolnišnic se zlahka primerja z ustanovami
v tujini. Ogromno rezerv je še pri skupni
(centralizirani) nabavi materialov.
Več zavarovalnic za obvezno zavarovanje
V zdravstvu bomo zagotavljali tako
pluralnost ponudbe zdravstvenih storitev kot
tudi zdravstvenih zavarovalnic. Zavedamo
se, da monopoli škodujejo dostopnosti in
kvaliteti uslug, zato je konkurenca in večja
ponudba pri zavarovanjih, ki dopolnjujejo
osnovno, nujna.
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja podpiramo, vendar je potrebno
na novo postaviti košarico storitev, ki jih krije
osnovno zavarovanje. Glede na to, da so
pravice, ki izhajajo iz osnovnega zavarovanja,
2. ZDRAVSTVO
dobri gospodarji v teh podjetjih, zato velik poudarek namenjamo izboljšanju upravljanje
podjetij in jasnim ter merljivim ciljem, ki jih bodo nadzorni organi postavili poslovodstvu.
017
za vse enake, mora tudi tu pri določenem
znesku obstajati določena kapica. Vsekakor
pa je na to področje treba pripeljati več
ponudbe in več možnosti za zavarovance.
Skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu
Čakalne dobe bi skrajševali na več
načinov. Prvič z reorganizacijo sedanjega
zdravstvenega sistema (prehod iz
zavodov v podjetja v javni lasti), drugič z
reorganizacijo zdravstvenega sistema bo
zdravstveno osebje izstopilo iz plačnega
sistema javnih uslužbencev, tretjič na osnovi
enakopravnosti vseh subjektov na trgu
bomo omogočili rast privatnega sektorja in
četrtič zdravstveni blagajni bomo zagotovili
dovolj sredstev, da plačila ne bodo vzrok za
čakalne vrste.
Ukrepi, da slovenski zdravniki ne bodo odhajali iz Slovenije
Njihovega odhajanja ne moremo popolnoma
preprečiti. Potrebno pa je ustvariti pogoje,
da se bodo vračali in da bodo tudi nekateri
tuji zdravniki imeli interes za delo v Sloveniji.
Bistveni ukrepi za doseganje tega cilja so:
večja ekonomska svoboda zdravnikov, boljša
organiziranost zdravstvenega sistema, ki
bo objektivno boljšim omogočila ustrezna
napredovanja, manjša davčna obremenitev
dela in zagotovljeno plačilo za opravljene
storitve. Glede na to, da se od njih pričakuje,
da opravljajo enako delo, je potrebno uvesti
tudi spodbude za delo na odročnih območjih
oz. izven urbanih središč. Slovensko
podeželje in manjši kraji se soočajo z
akutnim pomanjkanjem zdravstvenega
osebja, na državi pa je, da zaposlovanje
kadra ustrezno decentralizira z določenimi
ukrepi, kajti vsi državljani imajo pravico do
enake kakovosti oskrbe, ne glede na to, kje
živijo.
Privatizacija zdravstvenega sistema
Bolnišnice in zdravstvene domove bomo
preoblikovali v podjetja v javni lasti. Zagotovili
bomo njihovo povezovanje v enotno mrežo,
ki bo profesionalno vodena in upravljana.
S tem bomo dvignili kakovost in zagotovili
pravočasnost storitev. Na osnovi principa
enakopravnosti vseh subjektov na trgu
018 Varno. Gospodarno. Lokalno.
bomo omogočili pod enakimi pogoji delo
privatnih bolnišnic in ambulant, nikakor pa
ne bomo dopustili več mešanja javnega
in zasebnega, ki sedaj prinaša zmedo in
okoriščanje določenih zdravstvenih struktur
in posameznikov na račun javnega denarja.
Samo zdrava konkurenca je zagotovilo
kvalitetnih in pravočasnih uslug, zato si
bomo zanjo prizadevali.
Cepljenje otrok
Zagovarjamo obvezno cepljenje otrok, ker
lahko samo tako zagotovimo zadostno
precepljenost in omejimo širjenje težkih
bolezni. Pred leti smo tako že izkoreninili
mnoge bolezni, ki so na tistih, ki so
preživeli, pustile trajne posledice, zato ne
vidimo razloga, zakaj bi cepljenja opustili.
Znanstvene raziskave so tudi pokazale,
da cepiva ne povzročajo avtizma in drugih
nevrodegenerativnih bolezni. Poleg tega
lahko danes oseba v kratkem času prepotuje
velike razdalje in tako bolezen raznese na
različne konce sveta. Zato je neodgovorno,
da se zanašamo in sklicujemo na to, da bodo
drugi poskrbeli za našo zaščito. V mislih
moramo imeti tudi tiste ranljive skupine, ki
se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo
cepiti in tako sami poskrbeti za svojo varnost.
Te ljudi z zavestnim zavračanjem cepljenja
spravljamo v življenjsko nevarnost, saj bi jim
bolezen lahko povzročila resne zaplete ali
celo smrt.
019
Minimalna plača
Minimalna plača naj znaša vsaj 800,00
evrov, pri čemer v tem znesku ne smejo
biti skriti razni dodatki, kar zdaj nekaterim
delodajalcem služi samo za prikrivanje
dejansko prenizkih plač. S tem mnogi
delavci ob polni delovni obremenitvi ne
zaslužijo dovolj za dostojno življenje in živijo
pod pragom revščine. Minimalno plačo bi
dodatno razbremenili – v tem trenutku neto
ne bruto.
Davek na nepremičnine kot nadomestilo za NUSZ
Zemlja kot osnovna nepremičnina je edini
vir, ki je in bo ostal strogo omejen. Osnovni
namen in cilj davka na nepremičnine
bi moral spodbujati racionalno izrabo
tega osnovnega vira. Sedanji predlog
davka ne zadošča temu osnovnemu
cilju, zato se z obstoječim davkom na
nepremičnine absolutno ne strinjamo.
Davek na nepremičnine podpiramo le, če
bi bil zamenjal nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča, kar bi bil izvirni
prihodek občin in inštrument zemljiške
politike, to pa ne bi pomenilo dodatnega
obremenjevanja prebivalcev z davki.
Kumulativno DN ne bi bil višji kot sedaj
NUSZ. Občine bi imele v okviru aktivne
zemljiške politike to pristojnost, da bi same
razporejale, koga in koliko bi obdavčile, saj
bi sredstva ostala njim.
Znižanje DDV na predkrizno raven
SLS je prva zahtevala vrnitev DDV na
predkrizno raven. To bo konkreten ukrep za
dosego bolj konkurenčnega slovenskega
gospodarstva – najbolj pozitivno pa bodo
znižanje DDV občutili državljani. Znižanje
DDV bi pomenilo dvig kupne moči
prebivalcev ob enaki višini bruto plače,
zmanjševanje previsokega deleža BDP, s
katerim razpolaga država (sedaj 59,5 %),
manj vmešavanja države v življenje ljudi.
3. JAVNE FINANCE
020 Varno. Gospodarno. Lokalno.
Ukinitev petega dohodninskega razreda
Da, ker nas postavlja v slab konkurenčni
položaj najbolj odgovornih in posledično
tudi najbolj plačanih vodstvenih in razvojnih
kadrov, od katerih so odvisna mnoga
delovna mesta.
Znižanje obdavčitev v prvem dohodninskem razredu
Vsekakor. Razbremeniti je treba najnižje
plače, prav tako pa dohodke nosilcev
gospodarskega in tehnološkega napredka.
Sedanja dohodninska lestvica postavlja
Slovenijo v zelo slab položaj v svetovnem
iskanju talenta.
Zmanjšanje javnega dolga
SLS v svojem programu Dobrega
gospodarja celovito in sistemsko na vseh
področjih uveljavlja zniževanje javnega
dolga. Kot primer lahko navedemo vrsto
ukrepov, s katerimi bomo preprečili
razmetavanje davkoplačevalskega denarja,
npr. preprečevanje korupcije v zdravstvu,
omejitve pravic tujcev v Sloveniji, zlasti glede
pridobitve socialnih transferjev in odpravo
vsakršne zakonodaje, ki tuje državljane
spodbuja k temu, da bi se preselili v
Slovenijo izključno z namenom koriščenja
naših socialnih transferjev.
Ustanovitev demografskega sklada
Podpiramo ustanovitev demografskega
sklada, vendar takšnega, ki bo samostojen
in neodvisen, česar pa predlog Zakona
o demografskem rezervnem skladu,
ne zagotavlja. Sredstva sklada so
namenjena odzivu na predvidene
demografske spremembe v prihodnosti
in zato namenjena bodočim generacijam
upokojencev. Ustrezne pokojnine so nujne
za zagotavljanje pravic, dostojanstva in
finančne varnosti starejših. Demografskemu
skladu bi namenili dele podjetij v pretežno
državni lasti. Po zgledu razvitih zahodnih
držav pa bomo demografske spremembe
kompenzirali tudi s spodbujanjem razvoja
Industrije 4.0. Le prehod v družbo znanja,
bo dodano vrednost toliko povečal, da
bomo lahko vzdržno zagotavljali vire za
demografske spremembe.
021
Trajnostno, konkurenčno kmetijstvo
Predlagali bomo ukrepe za krepitev
ekološkega kmetovanja, na področju
katerega ponudba, zaradi različnih razlogov,
ne dosega povpraševanja. Precizno
kmetijstvo je pomembno tako za krepitev
trajnostnega kmetovanja kot za povečanje
konkurenčnosti sektorja, saj se s tem
optimizira raba naravnih virov, bistveno
zmanjša raba fitofarmacevtskih sredstev in
gnojil ter tudi izboljšuje sledljivost kmetijskih
proizvodov. Zato jasno podpiramo krepitev
preciznega kmetijstva, pri čemer opozarjamo
na potrebo po hitrejši menjavi generacij v
kmetijstvu. Mladi, izobraženi in digitalno
pismeni kmetje so nosilci sprememb, ki bo
slovensko kmetijstvo povedla na pot večje
konkurenčnosti.
V sklopu ukrepov za digitalizacijo podeželja
in s tem izboljšanje konkurenčnosti
kmetijstva, podpiramo aktivnosti našega
evropskega poslanca Franca Bogoviča
na področju pametnih vasi, cilj katerega
je zmanjšati razvojno vrzel med mesti in
podeželjem ter izboljšati kakovost življenja
na podeželju. Na področju kmetijstva to
predvsem pomeni povezovanje kmetijske
dejavnosti s pomočjo tehnoloških platform
na področju trženja in neposredne prodaje,
s čemer bomo skrajšali prehrambne verige
ter uporabi modernih tehnoloških rešitev
v kmetovanju, s čemer bomo naredili
kmetijstvo bolj trajnostno. Okrepili bomo tudi
dopolnilne dejavnosti na kmetiji (turizem,
predelava), ki kmetu preko večje dodane
vrednosti prinašajo več dohodka in hkrati
zaokrožujejo ponudbo na kmetiji.
Samopreskrba s hrano
Približno 60 % kmetijskih površin v Sloveniji
predstavlja trajno travinje, kar nam
posledično daje približno 180-odstotno
stopnjo samooskrbe s svežim mlekom in
108-odstotno z govejim mesom, kjer pa
še obstaja potencial za rast, predvsem za
pridelavo govejega mesa z večjo dodano
vrednostjo. V Sloveniji imamo manj kot
4. KMETIJSTVO
022 Varno. Gospodarno. Lokalno.
900 m2 njivskih površin na prebivalca,
zaradi česar je doseganje 100-odstotne
stopnje samooskrbe pri žitih (koruza,
ječmen, pšenica) nemogoče, seveda pa
lahko pomagamo vplivati na to, da čim
več slovenskih žit ostane v Sloveniji in
se tu tudi predela. Za povečanje stopnje
samooskrbe na ostalih sektorjih, predvsem
pri zelenjadarstvu, smo prepričani, da lahko
s povečanjem organiziranosti kmetov,
predvsem z vzpostavljanjem organizacij
proizvajalcev, oblikovanje katerih znatno
podpira tudi EU, že na kratki rok povečamo
samooskrbo in zmanjšamo odvisnost od
tujih trgov. Hkrati s tem, je treba okrepiti
ukrepe zemljiške politike (komasacije,
agromelioracije), s čimer se poveča
izkoristek razpoložljivih kmetijskih površin,
ter povečati namakalne površine.
S podobnimi ukrepi bomo dvignili tudi
samooskrbo na sektorju sadjarstva, kjer
bomo tudi s krepitvijo podpor za ukrepe za
boj proti posledicam podnebnih sprememb
(protitočne mreže, namakanje), ustvarili
boljše pogoje za proizvodnjo ostalih
vrst sadja (breskve, marelice, jagode,
češnje). Kot ključno za povečanje stopnje
samooskrbe s hrano v SLS torej vidimo
izboljšanje organiziranosti v kmetijstvu, kar
bomo dosegli z ukrepi zemljiške politike ter
vzpostavljanjem organizacij proizvajalcev, ki
bodo okrepile trenutni sistem zadružništva
ter izboljšale pogajalski položaj kmetov v
verigi preskrbe s hrano.
Povečanje deleža lokalnih in ekoloških živil
Predlagali bomo spremembo Zakona
o javnih naročilih, ki bo omogočil
poenostavljen postopek izbire ponudb pri
javnih naročilih majhne in srednje vrednosti,
kar bo dalo tudi manjšim pridelovalcem iz
lokalnega okolja ter pridelovalcem ekoloških
živil možnost za prijavo na razpis. Podobno
kot pri ukrepih za povečanje samooskrbe s
hrano, bomo tudi glede povečanja uporabe
živil v javnih naročilih, težili k večjemu
povezovanju med kmeti ter posameznimi
kmetijskimi sektorji. En kmet ne more
zadostiti pogojem konstantne dobave živil
posameznemu proračunskemu porabniku,
medtem ko ustrezno organiziranih
1000 kmetov lahko hkrati dobavlja več
odjemalcem ter tudi dosega višjo ceno za
023
svoje proizvode.
Povečanje učinkovitega upravljanja z lesnim bogastvom
Za izboljšanje sistema gospodarjenja z
državnimi gozdovi predlagamo nadgradnjo
že usklajenih predlogov, ki predlaga
razdelitev države na več koncesijskih
območij pod upravljanjem javnega podjetja
ter licitiranje lesa na podlagi letnega prirasta
po naslednjem vrstnem redu: 1. licitacija -
hribovske kmetije, 2. licitacija: predelovalci
lesa, ki dokažejo, da les predelajo v Sloveniji,
3. licitacija: ostali - GGji, idr. Poleg tega
predlagamo ustrezno kadrovsko okrepitev
omenjenega javnega podjetja s strani
zaposlenih iz Zavoda za gozdove in Sklada
kmetijskih zemljišč in gozdov, predvsem
za področje kontrol izkoriščanja lesa in
trženje. S tem bi se zagotovilo dolgoročno
vzdržno gospodarjenje z državnimi gozdovi
in okrepilo domačo lesarsko proizvodnjo
oz. se državne gozdove dalo v prednostno
upravljanje slovenski lesno-predelovalni
industriji.
V SLS pogrešamo tudi enotno skrb oz.
strategijo za celotno gozdno-lesno verigo, ne
samo pri državnih, pač pa tudi pri zasebnih
gozdovih. Zato predlagamo stimulacijo
nastankov zvez lastnikov zasebnih gozdov,
ki bi ukrepe usmerili v trženje z lesom, ne
zgolj gospodarjenje z gozdovi, v kar bi lahko
vključili tudi del zaposlenih iz Zavoda za
gozdove. Tako bi dosegli večjo povezavo
med gozdarstvom in lesno-predelovalno
industrijo, omogočili večjo predelavo lesa v
Sloveniji, povečali njegovo dodano vrednost
ter ustvarili nova delovna mesta v lesarstvu.
V SLS vidimo lesarstvo in gozdarstvo v širši
zgodbi krožne ekonomije, oba sektorja se
namreč vključujeta v biogospodarstvo, ki pa
ima pri nas še veliko potenciala. S krepitvijo
ukrepov za podporo biogospodarstvu bomo
v SLS dosegli, da se les oz. vsi stranski
proizvodi v gozdno-lesni verigi ustrezno
predelajo – visokokakovostni les v izdelke
z dodano vrednostjo, tudi za gradbeni
material, odpadki oz. nizkokakovostni les pa
se predela v sekance ali pelete, iz katerih
lahko proizvajamo tako toploto kot električno
energijo. S tem bomo ohranili delovna
mesta na podeželju in hkrati povečali
proizvodnjo energijo iz obnovljivih virov ter
dvignili dodano vrednost v celotni lesno-
024 Varno. Gospodarno. Lokalno.
predelovalni verigi.
Univerzalni otroški dodatek
Podpiramo. Problem pri otroških dodatkih je
podoben kot pri ostalih socialnih transferjih;
vezan je na dohodkovni razred in povprečni
mesečni dohodek. Gre za dve kategoriji,
s katerimi se da precej (računovodsko)
manipulirati, zato prihaja do krivic. Zadevo je
treba poenostaviti, namembnost otroškega
dodatka pa je treba predvsem usmeriti v
pomoč družinam z več otroki, ne glede na
dohodke.
Uvedba univerzalnega temeljnega dohodka
Socialno državo se lahko zagotavlja samo
takrat, ko ima dovolj ljudi delo, za katero
dobijo pošteno plačilo. Osredotočiti se
moramo na ukrepe, s katerimi bodo
podjetja lahko ustvarila nova delovna
mesta, ustvariti moramo ugodno poslovno
okolje za domače in tuje investitorje in
pospešiti črpanje evropskih sredstev.
Zdaj, ko imamo v Sloveniji istočasno veliko
brezposelnost in na drugi strani številna
odprta delovna mesta, bi bil UTD škodljiv.
Minimalna pokojnina za 40 let dela nad 600,00 evri
Da, nihče, ki si je z delom in vplačevanjem
v pokojninski sklad, prislužil pokojnino,
ne bi smel živeti pod pragom revščine. V
SLS bomo pokojnine dvignili in omogočili
upokojencem dostojno življenje.
Razmerje med plačo in pokojnino
Doseči je treba širši konsenz med delovno
dobo in razmerjem med plačo in pokojnino.
Zavzemamo se, da se kot izhodišče
privzame 80 % povprečka zadnjih 20
let. To naj bi bilo izhodišče za nadaljnje
usklajevanje.
Ekonomske spodbude za delo nad upokojitveno starostjo
5. SOCIALA
025
Prepričani smo, da je izračun pokojnin
zastarel in ni primeren za sodobno družbo.
Zavzemamo se, da se kot osnovna
parametra za določanje pokojnine vpelje
razlika med pričakovano življenjsko dobo
in starostjo ob upokojitvi in pa obrestovana
sredstva, ki jih je posameznik vplačal v
pokojninsko blagajno. Delo nad upokojitveno
starostjo je potrebno motivirati z
ekonomskimi spodbudami, tako da se tistim,
ki imajo dovolj delovne dobe ne bo zgodila.
Delo po upokojitvi brez omejitev in hkratno prejemanje pokojnine.
Ne brez omejitev. To bi dovolili vsem, ki
prejemajo ekonomsko upravičeno pokojnino,
brez socialnih korektivov. Vsem, ki imajo
v svoji pokojnini socialne dodatke, bi te
ustrezno zmanjšali.
Zaposlovanje mladih in starejših
Pereča problematika, zato smo predvidene
ukrepe razdelili na tiste s takojšnim učinkom
in na tiste, ki bodo učinkoviti v nekaj letih.
Šele slednji bodo prinesli popolno sanacijo
sedanjega stanja. Delodajalce, ki bodo dve
leti pred upokojitvijo starejšega zaposlenega
kot njegovo zamenjavo zaposlili mlajšega
delavca do 30 let z namenom mentorstva,
za ti dve leti oprostili plačila vseh davkov
in prispevkov za oba – mentorja in
nadomestnega delavca.
Na dolgi rok pa je potrebno problem
reševati sistemsko. Da mladi po končanem
izobraževanju ne bi odhajali v tujino, je nujna
reforma slovenskega šolstva in reorganizacija
študijskih smeri, ki morajo odgovarjati na
zahteve trga dela prihodnosti. Sekundarno
ali terciarno izobraževanje se mora v večji
meri povezovati z gospodarstvom. Dijaki
in študenti bodo že med izobraževanjem
sodelovali s posameznimi podjetji, projektno
reševali izzive, s katerimi se podjetja soočajo,
poleti pri njih opravljali prakso in tako že med
6. TRG DELA
026 Varno. Gospodarno. Lokalno.
izobraževanjem navezali pomembne stike z
bodočimi delodajalci. Prehod na trg delovne
sile bo tako bistveno lažji in hitrejši, saj bodo
mladi že seznanjeni z delom v določenem
podjetju, podjetje bo poznalo bodoče
sodelavce.
Prejemanja nadomestila za brezposelne
Nadomestila za brezposelnost bomo
opredeliti tako, da bodo v prvi vrsti resnično
namenjena samo aktivnim iskalcem
zaposlitve in tistim težko zaposljivim, ki so v
postopku prekvalifikacije.
Za višje plače strokovnjakov, da ne bi odhajali v tujino
Osnovni ukrep je sprememba dohodninske
lestvice. Zagotoviti moramo, da strokovnjaki
pri nas ob isti bruto plači ne bodo prejemali
bistveno manjši neto v primerjavi s
sosednjimi državami (npr. Avstrija, Nemčija).
Poleg tega je treba ustvariti poslovno okolje,
ki bo podjetjem omogočalo, da več sredstev
namenjajo za raziskave in razvoj, pri čemer
mora cilj EU postati tudi cilj Slovenije –
torej razmerje proračun : podjetja 1:2. Samo
z razvojem, inovativnostjo in prodorom
na nove trge je možno povečati dodano
vrednost in s tem povečevati maso za plače.
Dodatno bomo spodbudili zaposlovanje
strokovnjakov v gospodarstvu s pomočjo
davčnih olajšav za delodajalce, ki bodo v
podjetjih vzpostavili oziroma širili razvojne
oddelke.
Preoblikovanje Zavoda za zaposlovanje
Zavod za zaposlovanje RS bi preoblikovali v
agencijo za zaposlovanje oziroma agencijo
za delo. Agencija za delo bo v zameno za
izplačilo nadomestila za brezposelnost
postala začasni delodajalec in za določen
čas posojala delavce podjetjem. Kasneje
se delavci ob uspešnem preskusnem
delu in pridobitvi trajnejšega posla lahko
prezaposlijo v podjetje. Prek agencije za
delo se bo uredilo tudi delo prejemnikov
nadomestil za brezposelnost, ki bo obvezno
za tiste, ki so za delo sposobni.
027
Stališče do prekarnega dela
Problem prekarnega dela predstavlja
zmanjšanje zaščite delavcev s strani države,
večjo osebno odgovornost za delo in večjo
negotovost materialnega stanja. Prekarni
delavec ne sme zboleti in če je ženska,
se težje odloči za otroka. Netipične oblike
zaposlitve so primerne samo v primeru,
če se delavec sam odloči za to, ker v tem
vidi poslovno priložnost, ne pa, da ga v to
silijo podjetja ali inštitucije, ki na ta način
nižajo stroške dela, ali pa želijo prikazati
nižjo brezposelnost v državi. Problematiko
prekarnega dela bi reševali s tem, da
bi tipične oblike zaposlitve naredili bolj
zanimive, ter s tem, da bi imeli tudi mikro
podjetniki ustreznega zagovornika pravic
v vladi, zato predlagamo ustanovitev
ministrstva za malo gospodarstvo.
Ureditev prekarnega dela
Neenakost prekarnih delavcev v primerjavi
z redno zaposlenimi so najbolj vidne v
primerih bolniških odsotnosti in nizkih
osebnih dohodkov po odvedenih davkih. Če
samozaposleni zboli, predlagamo skrajšanje
roka, v katerem breme plačevanja prispevkov
pade na ZZZS, na največ 15 dni. Vse, kar
je dlje od tega, lahko resno ogrozi obstoj
malega podjetnika, saj če ne more zaslužiti,
tudi prispevkov ne more plačati. Za rešitev te
problematike bi bilo potrebno vložiti novelo
zakona ZZVZZ, v katerem se rok skrajša s 30
na 15 dni. Glede na to, da število tovrstnih
delovnih oblik narašča, je potreba po celoviti
ureditvi statusa samostojnih podjetnikov
nujna.
028 Varno. Gospodarno. Lokalno.
Slovenska sistemsko podprta kinematografija
Slovenski film je naložba v promocijo države,
prinese pa tudi več kot 30 % sredstev iz
tujine. Za normalno delovanje filma bomo
namenili 12 milijonov evrov, kar je drobiž v
primerjavi z nekaterimi drugimi nepotrebnimi
izdatki, poleg tega pa bi Slovenija morala
nujno nameniti še vsaj 1 milijon evrov
letno za restavratorstvo naše filmske
kulturne dediščine. Zahtevali bomo, da se
zagotovi sredstva za restavracijo slovenskih
ponarodelih filmov in za njihovo ohranjanje.
Prenova kulturnega modela
Javne zavode, ki nudijo največ možnosti v
smislu racionalizacije in tudi pridobivanja
sredstev, je treba bolj prilagoditi trgu in tako
poskrbeti za večji delež samofinanciranja in
za njihovo ustrezno promocijo ter ohranitev
na trgu. S tem se bo nacionalna kultura
tudi bolj približala široki populaciji. Uvedli
bomo davčne olajšave pri zaposlovanju za
uspešne producente v kulturi in tako dosegli
večjo samostojnost in neodvisnost kulture,
tako politično kot finančno, obenem pa
povečali zaposlovanje.
Ukinitev obdavčitev nagrad, ki jih športniki prejmejo ob uspehih
Športniki v svoje uspehe vlagajo veliko
sredstev, se odrekajo, zato ni prav, da
država od tega odreže svoj kos. To niso
redni dohodki, temveč nagrade. Z uvedbo
dodatnih davčnih olajšav za podjetja, ki
vlagajo v šport, pa bi nedvomno spodbudili
tako ravnanje podjetij.
Ukinitev 10-odstotnega davka na srečke
Uvedbi davka smo nasprotovali, saj je iz
dejavnosti, ki je prvenstveno zbirala denar
7. KULTURA
8. ŠPORT
029
za šport, tudi invalidske športne dejavnosti,
spremenil v polnilca nacionalnega
proračuna. Prav tako je ta davek prizadel
samo obstoječe koncesionarje, medtem ko
vladi tudi v tem mandatu ni uspelo urediti
področja športnih stav na področju - igralci
športnih stav pa se selijo na splet, kjer
ponudniki niso obdavčeni s tem davkom,
zato so stavnice s slovensko koncesijo v
slabšem položaju kot ostali spletni ponudniki.
Če zadeve ni možno tudi z bilateralnimi
dogovori urediti tako, da bodo vsi ponudniki
(tudi tisti, ki nimajo sedeža) obdavčeni isto,
potem je treba takšen davek ukiniti.
Migrantska kriza, azilna politika in postavljanje ograje/žice/tehničnih ovir na meji
Prvi smo opozarjali in aktivno nasprotovali
evropski in slovenski migracijski politiki, ki je
za sabo pustila tudi nepopravljive posledice
za Evropo. Vedno smo znali udariti po mizi,
ko so šle stvari preko meje. Smo odločen
zagovornik varnih državnih meja, saj je
varnost tista dobrina, ki si jo zaslužimo vsi
državljani. Solidarnost moramo izkazati do
tistih, ki jih je v beg za preživetje prisilila
vojna in ki za zaščito zaprosijo v Sloveniji,
ne pa tistih, ki so stisko drugih izkoristili za
vstop v Evropsko unijo. Prvo pa mora država
poskrbeti za lastne državljane in za njihovo
dostojno življenje, šele nato smo lahko
solidarni do drugih.
Vlaganja v varnostno-obrambni sistem države
Trenutna vlaganja v varnostni sistem niso
zadostna, na kar je opozoril tudi NATO. SLS je
predstavila predlog, po katerem bi dodaten
odstotek sredstev BDP, ki bi ga država
morala nameniti za obrambo, razdelila med
gasilce in Slovensko vojsko. Sistem obrambe
in zaščite lahko bistveno izboljšamo,
če ga nadgradimo z vključitvijo odlično
organiziranih gasilcev v sistem. Prispevek za
gasilce v višini 0,5 % BDP – kar predstavlja
200 milijonov evrov na leto, kar bi lahko
9. RAZNO
030 Varno. Gospodarno. Lokalno.
dosegli postopno v naslednjih štirih letih.
Polovico tega zneska bi porabili za ureditev
statusa 150.000 prostovoljnim gasilcem,
drugo polovico pa za oblikovanje enote
in nakup opreme za 5.000 prostovoljnih
gasilcev – rezervistov, usposobljenih za
mednarodne enote civilne zaščite, za
pomoč ob elementarnih nesrečah doma in v
sosednjih državah. Ti bi lahko služili tudi kot
učinkoviti sestavi v pomoč slovenski vojski
in policiji v primeru varnostnih problemov
v državi ali na naših mejah – po zgledu
teritorialne obrambe.
Drugi tir.
SLS bo prevzel resorno ministrstvo za
infrastrukturo. Ena prioritetnih nalog bo
projekt izgradnje drugega tira, vendar ne na
negospodaren način, kot ga je predstavila
Vlada RS, temveč po principu dobrega
gospodarja, na katerem temelji naš program.
Pri tem bomo upoštevali razvoj prometne
infrastrukture ter nujnost njene strateške
umestitve in navezav na širše mednarodne
prometne koridorje.
031
SLOVENIJA
AHMADNI SAMO
500€1930€
032 Varno. Gospodarno. Lokalno. 032
033033
034 Varno. Gospodarno. Lokalno.
Čas je, da zagotovimo večjo socialno varnost za vse, zlasti najbolj ranljive.
Čas je, da udejanjimo suvereno in bolj odločno zunanjo politiko.
Čas je, da poglobimo etični dialog skozi široko in odprto družbeno razpravo.
Čas je, da pospešimo razvoj regij in zmanjšamo vse večje razlike med njimi.
Čas je, da vpeljemo lasten model kroženja znanj, kompetenc in ljudi.
035
Čas je, da sooblikujemo aktivno in odgovorno družbo.
Čas je, da zahtevamo od države najboljši servis. Čas je, da sistemsko poskrbimo za večjo konkurenčnost in produktivnost.
Čas je, da preventivno naredimo več za zdravje in dobro počutje.
Čas je, da prepoznamo dodano vrednost znanja.
036 Varno. Gospodarno. Lokalno.
Kreativna zasnova in oblikovanje #mooonlight∞