1 nacrti GU.docx · Web view1. Naslov predmeta A vista igra 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P 30 V S Ostale oblike ID 5. Stopnja

1. Naslov predmeta A vista igra 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)

4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15)

P30

V S Ostale oblike ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, manjše skupine 3-4 študentov, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

A. GLOBALNI1. glasbeno opismenjevanje na višji ravni2. imediatno prepoznavanje zvočnega sporočila na osnovi vizualne percepcije notnega zapisa3. prenos zapisa v gibalno-motorične impulze4. prepoznavanje posameznih glasbenih struktura. metrumb. ritemc. melodični potekd. harmonija5. Čim boljše integriranje zgoraj navedenih struktur

B. SPECIFIČNI1. sprostitev gibalnega aparata2. odzivnost na mentalni ravni3. doseganje mentalno-fizične propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v slušno predstavo (poslušanje z očmi)5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnični gib6. takojšnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih

Cilj a vista igre je razbiranje smisla glasbene fraze ob prvem srečanju z njo, ne pa "črkovanje" posameznih not oziroma pritiskanje posameznih tipk. Gre torej za "lepo" igranje, ki sicer ne more biti v večini primerov na ravni popolnosti, kot jo pričakujemo pri naštudirani skladbi, ki pa naj bi v zametku odražalo že vse prvine skladbe in podalo njeno smiselno, sporočilno zvočno podobo z okvirnim upoštevanjema. primernega tempa in karakterjab. fraziranja in dinamikec. lepote tona in izraznosti

14. Opis vsebine Ugotavljanje sposobnosti in znanja posameznih študentovPrilagajanje snovi in zahtevnosti na individualni osnoviBranje skladb na klavirju dvo ročno, štiriročno ali osem ročno na dveh klavirjihIskanje in prepoznavanje vzorcevIgranje klavirskih spremljav in posebne vaje:1. vaje za splošno sproščanje telesa (osnova tehnike)2. vaje za dihanje (osnova muzikalnega pretoka)3. uglaševanje telesa in mentalnih struktur4. vnaprejšnja priprava mentalnih "vzorcev"5. vnaprejšnja priprava tehničnih formul, izvzetih iz literature6. transponiranje vzorcev in formul7. usvajanje osnovnih kadenc na instrumentu8. pogovor o problemih, kot jih doživljajo študenti9. odpravljanje težav na individualni ravni

15. Temeljna literatura 1. Bachovi korali2. Učbeniki Associated Board London3. Haydnove simfonije v priredbi za klavir štiriročno4. Lažji primeri iz literature, obravnavane pri predmetu Klavirska literatura5. Sonatine

6. Lažje vokalne in instrumentalne spremljave7. Beethovnovi kvarteti v priredbi za klavir štiriročno8. Srednje zahtevni primeri iz literature, obravnavane pri predmetu Klavirska literatura9. Srednje zahtevni komorni parti, n. pr. klasične instrumentalne sonate (Donizetti, Elsner …)20. Srednje zahtevne vokalne spremljave (Mendelssohn, Schubert …)

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

Razumevanje

1. sprostitev gibalnega aparata2. odzivnost na mentalni ravni3. doseganje mentalno-fizične propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v slušno predstavo (poslušanje z očmi)5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnični gib6. takojšnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih

16.2 Uporaba Uporaba za hitrejše obvladovanje snovi pri glavnemu predmetu in pri komorni igri, hitrejše razumevanje prebranega notnega zapisa

16.3 Refleksija Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi

16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost analitičnega obravnavanja notnega teksta pri prvem vpogleduHitrejše in bolj natančno branje notnega zapisa, prepoznavanje harmoničnih struktur, stilnih značilnosti,

17. Metode poučevanja in učenja Delo z manjšimi skupinami, 3-4 študenti18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri klavir.Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Izpit.Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija ,, .21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Marina Horak, doc. Vladimir Mlinarić

1. Naslov predmeta A vista igra II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P 30 V S Ostale oblike ID5. Stopnja 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer KLavir10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti v skupinah 3-4 , Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

A. GLOBALNI1. glasbeno opismenjevanje na višji ravni, 2. imediatno prepoznavanje zvočnega sporočila na osnovi vizualne percepcije notnega zapisa3. prenos zapisa v gibalno-motorične impulze, 4. prepoznavanje posameznih glasbenih struktura. metrum, b. Ritem, c. melodični potek , d. harmonija5. Čim boljše integriranje zgoraj navedenih strukturB. SPECIFIČNI1. sprostitev gibalnega aparata, 2. odzivnost na mentalni ravni3. doseganje mentalno-fizične propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v slušno predstavo (poslušanje z očmi)5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnični gib6. takojšnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjihCilj a vista igre je razbiranje smisla glasbene fraze ob prvem srečanju z njo, ne pa "črkovanje" posameznih not oziroma pritiskanje posameznih tipk. Gre torej za "lepo" igranje, ki sicer ne more biti v večini primerov na ravni popolnosti, kot jo pričakujemo pri naštudirani skladbi, ki pa naj bi v zametku odražalo že vse prvine skladbe in podalo njeno smiselno, sporočilno zvočno podobo z okvirnim upoštevanjema. primernega tempa in karakterja, b. fraziranja in dinamike, c. lepote tona in izraznosti

14. Opis vsebine Ugotavljanje sposobnosti in znanja posameznih študentovPrilagajanje snovi in zahtevnosti na individualni osnoviBranje skladb na klavirju dvo ročno, štiriročno ali osem ročno na dveh klavirjihIskanje in prepoznavanje vzorcevIgranje klavirskih spremljav in posebne vaje:1. vaje za splošno sproščanje telesa (osnova tehnike), 2. vaje za dihanje (osnova muzikalnega pretoka), 3. uglaševanje telesa in mentalnih struktur4. vnaprejšnja priprava mentalnih "vzorcev" , 5. vnaprejšnja priprava tehničnih formul, izvzetih iz literature, 6. transponiranje vzorcev in formul , 7. usvajanje osnovnih kadenc na instrumentu, 8. pogovor o problemih, kot jih doživljajo študenti9. odpravljanje težav na individualni ravni

15. Temeljna literatura 1. Beethovnovi kvarteti in Haydnove simfonije2. Mozartovi klavirski kvarteti (branje-sledenje dodatnim glasovom)3. Lažje orkesterske redukcije (spremljave koncertov)4. Zahtevnejše voklane spremljave (Debussy, Duparc …)5. Manj znane skladbe iz klavirske literature6. Orkesterske redukcije za en klavir, dva klavirja ali klavir štiriročno7. Klavirski izvlečki oper in oratorijev8. Težje spremljave (klavirskih) koncertov)9. Spopadanje s sodobnimi notnimi zapisi zmerne težavnostne stopnje10. Manj znane skladbe iz klavirske literature

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Razumevanje in takojšnja izvedba notnega zapisa16.2 Uporaba Spremljava, korepeticije, komorna igra,

Prvo branje solistične literature16.3 Refleksija Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost analitičnega obravnavanja notnega teksta pri prvem vpogleduHitrejše in bolj natančno branje notnega zapisa, prepoznavanje harmoničnih struktur, stilnih značilnosti

17. Metode poučevanja in učenja Delo z manjšimi skupinami, 3-4 študenti18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri klavir. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna Izpit.

lestvica Ocenjevalna lestvica 6- 10 pozitivno5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija ,, .21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Marina Horak, doc. Vladimir Mlinarić

1. Naslov predmeta Analiza glasbenih oblik 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)

4. Kontaktne ure Skupaj60 (30+30)

P30

V15

S15

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. letnik 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije,

orkestrskega in zborovskega dirigiranja

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Poznavanje glasbenih oblik.Razvijanje sposobnosti samostojne analize pri študiju in razumevanju lastnega repertoarja.

14. Opis vsebine Seznanjanje z osnovnimi oblikovnimi enotami- motiv, dvotaktje, stavek, perioda, pesemska oblika itd.Poznavanje fuge in druge kontrapunktične oblike, Poznavanje sonatnega stavka, sonatne oblike in analiza nekaterih temeljnih del iz glasbene literature.

15. Temeljna literatura Vlastimir Peričić-Dušan Skovran : Nauka o muzičkim oblicimaUmetnička akademija u Beogradu 1966 (395 str.)- izbrana poglavjaIan Bent: AnalysisW.W.Norton 1987 (184 str.)- izbrana poglavja


razumevanje

-spoznavanje temeljnih glasbenih oblik - analiza nekaterih pomembnih del iz svetovneliterature

16.2 Uporaba - poglobljena interpretacija kot rezultat poznavanja in razumevanja oblikovne zgradbe

16.3 Refleksija - uporaba pridobljeni spoznanj pri izvajalski praksi16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

- vrednotenje in interpretacije glasbenih del glede na njihovo formalno strukturo- stilna interpretacija kot rezultat razumevanja formalnih in zgodovinskih dejavnikov

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje, vaje in seminarju, samostojne analize18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 1. letnik ustreznega programa


Ustni in pisni izpiti, seminarske naloge. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

0d 6-10 (pozitivno) in 1-5 (negativno)20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., študentske ankete21. Sestavljalec učnega načrta red.prof. Jani Golob

asist. Vinko Šorli

1. Naslov predmeta Analiza glasbenih oblik 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)


P30

V15

S15

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicijein

dirigiranja10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Spoznavanje z glasbenimi oblikami v glasbi 20 in 21. stoletjaRazvijanje Sposobnost samostojne analize pri študiju in razumevanju lastnega repertoarja.

14. Opis vsebine Seznanjanje z glasbenimi oblikami glasbe 20 in 21. stoletja. Praktična analiza izbranih del

15. Temeljna literatura Vlastimir Peričić-Dušan Skovran : Nauka o muzičkim oblicimaUmetnička akademija u Beogradu 1966 (395 str.)- izbrana poglavjaIan Bent: Analysis izbrana poglavjaW.W.Norton 1987 (184 str.)Alfred Blatter:Revisiting Music Theory -izbrana poglavjaRoutledge 2007


razumevanje

-spoznavanje temeljnih glasbenih oblik - analiza nekaterih pomembnih del iz svetovneliterature

16.2 Uporaba - poglobljena interpretacija kot rezultat poznavanja in razumevanja oblikovne zgradbe

16.3 Refleksija - uporaba pridobljeni spoznanj pri izvajalski praksi16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

- vrednotenje in interpretacije glasbenih del glede na njihovo formalno strukturo- stilna interpretacija kot rezultat razumevanja formalnih in zgodovinskih dejavnikov

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje, vaje in seminarju, samostojne analize18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v drugi letnik ustreznega programaopravljen izpit Analize glasbenih oblik C 1


Ustni ali pisni izpit, seminarske naloge, Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

0d 6-10 (pozitivno) in 1-5 (negativno)20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., študentske ankete21. Sestavljalec učnega načrta red.prof. Jani Golob

asist. Vinko Šorli

1. Naslov enote / predmeta / modula Ansambelsko petje I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)


P 30 V 30 S- Ostale oblike

5. Stopnja Univerzitetni dodiplomski študij prve stopnje

6. Letnik 2 7. Semester 3+4

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah. Predmet ansambelsko petje se podobno izvaja v vseh letnikih, saj

pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov (2,3). V vsakem letniku izvajajo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Celoletni predmet

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja , hkrati pa širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izvajajo novo literaturo.

-Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.- Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti.- Poznavanje različnih stilov z ustrezno literaturo od reenesanse do najsodobnejših del: madrigali, moteti, kantate,oratorija in opere kot tudi koncertne pesemske literature v različnih večglasnih zasedbah.- Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranjeSposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih-Sposobnost hitrega učenja partov.

14. Opis vsebine -Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih skupin.- Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča skupinam postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine).- Navajanje na kakovostno samostojno delo , ki je posebno v primerih sposobnejših skupin in zahtevnejših sestavov neobhodno (operni ansambli).-Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorni ansambli pridobijo nujne izkušnje.

15. Temeljna literatura Monteverdi: Zbirka motetov: Sacrae Cantiunculae,Monteverdi: Zbirka madrigalov, Monteverdi: Canconette,Bach: Cantate, Purcell: dueti, Pergolesi: Stabat Mater, Handel: oratoriji in opere, Handel: zbirka 21 duetov,Carissimi: oratoriji in mašeH. Schutz: oratoriji in moteti, Mozart: lažji dueti terceti in kvarteti itd iz maš in oper, Brahms: Liebeslieder, Brahms:Neuesliebeslieder , Schumann: Dueti itd.


Razumevanje

sposobnost prilagajanja skupinskega, komornega petja

razumevanje procesov in metod vadenja razumevanje in razčiščevanje intonančnih

in tonskih problemov poznavanje didaktičnih postopkov pri

študiju skladb in pri samostojnem domačem delu

stilna interpretacija z osnovami analize16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin

ansambelskega petja in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega petja

vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri drugih izvajalskih praksah16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

glasbeno izražanje in izvajalska praksa (pri solističnem petju in pri izvajanju vokalnoinštrumentalnih del, komornih vokalnih del in oper)

poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja Pouk v manjših skupinah

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 2. letnik smeri petje

.19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka ansambelskega petja ocenijo interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu.Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija,javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Eva Novšak Houška, Pija Brodnik, Marjan Trček, prof.

1. Naslov enote / predmeta / modula Ansambelsko petje II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)

4. Kontaktne ure Skupaj 60


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah. Predmet ansambelsko petje se podobno izvaja v vseh letnikih, saj

pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov (2,3). V vsakem letniku izvajajo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. , Celoletni predmet


Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja , hkrati pa širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izvajajo novo literaturo.

-Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.- Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti.- Poznavanje različnih stilov z ustrezno literaturo od reenesanse do najsodobnejših del: madrigali, moteti, kantate,oratorija in opere kot tudi koncertne pesemske literature v različnih večglasnih zasedbah.- Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranjeSposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih-Sposobnost hitrega učenja partov.

14. Opis vsebine -Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih skupin.- Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča skupinam postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine).- Navajanje na kakovostno samostojno delo , ki je posebno v primerih sposobnejših skupin in zahtevnejših sestavov neobhodno (operni ansambli).-Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorni ansambli pridobijo nujne izkušnje.

15. Temeljna literatura Monteverdi: Zbirka motetov: Sacrae Cantiunculae,Monteverdi: Zbirka madrigalov, Monteverdi: Canconette,Bach: Cantate, Purcell: dueti,Pergolesi: Stabat Mater, Vivaldi: Gloria, Handel: oratoriji in opere, Haendel: zbirka 21 duetov , Carissimi: oratoriji in maše, H. Schutz: oratoriji in moteti, Mozart: maše, Mozart: Bastien in Bastienne, dueti, terceti,kvarteti iz oper: Don Giovanni, Le nozze di Figaro, La finta Giardiniera, Die Zauberfloete, itd. Brahms: Liebeslieder, Brahms: NeueLiebeslieder , Schumann: Dueti,Bellini: La sonnambula, Donizzetti: Don Pasquale, Ljubezenski napoj, La favorita, Verdi: Rigoletto, Messa di Requiem, Don Carlos, Un Ballo in Maschera, Il trovatore, Rossini: Il barbiere di Seviglia, Viliem Tell, Puccini: Gianni Schicchi, Suor Angelica, La Boheme, itd.F. Lehar: Vesela vdova, J. Strauss: Netopir, Gerschwin: Porgy in Bess


Razumevanje

sposobnost prilagajanja in usklajenega petja





ansambelskega petja in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega petja



glasbeno izražanje in izvajalska praksa (pri solističnem petju in pri izvajanju vokalnoinštrumentalnih del, komornih vokalnih skladb in oper)




17. Metode poučevanja in učenja Pouk v manjših skupinah.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 3. letnik smeri petje.


Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka ansambelskega petja ocenijo interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu.Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Eva Novšak Houška, Pija Brodnik, Marjan Trček, prof.

1. Naslov predmeta Antropologija glasbe: Glasbe sveta2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 64. Kontaktne ure Skupaj

60P60

S V Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 1.8. Študijski program Muzikologija-enopredmetni

Glasbena umetnost9. Študijska smer

vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študent pozna zgodovino, teorijo in recepcijo obravnavanih glasbenih zvrsti v njihovem kulturnem kontekstu.Razvije sposobnost:

kritičnega vrednotenja glasbe insposobnost kritičnega opazovanja družbene vloge glasbe.

14. Opis vsebine Študnet spoznava:glasbo kot univerzalni, vsečloveški pojav v različnih sociokulturnih kontekstih;antropološki pogled na glasbene prakse sveta in faktorje, ki jih določajo (zemljepisni, zgodovinski, demografski, verski, jezikovni in dr.);aplikacijo teoretičnih izhodišč na enajst svetovnih glasbenih regij;pojmovanja zunanjih in notranjih meja med regijami ter študij stičnih točk med njimi;vplive evropskih glasb na druge dele sveta in zunajevropske vplive na evropske glasbe;konceptualizacijo ljudskih, umetnih in popularnoglasbenih praks ter procese kot so akulturacija, transkulturacija, idr.;različne glasbene prakse v raznovrstnih kontekstih – od vaških veselic do simfoničnih koncertov in Eurosonga;raznovrstne raziskovalne pristope glede na glasbene zvrsti in regionalne značilnosti;pisne in druge vire (knjižne izdaje, periodika, diskografija, avdiovizualni priročniki).

15. Temeljna literatura Blacking, John. How Musical is Man? 1976.Manuel, Peter. Popular Musics of the Non-Western World. 1988.Merriam, Alan. Antropologija glasbe. 2000.Muršič, Rajko. Neubesedljive zvočne igre. 1993.Nettl, Bruno in dr. (ur.). Excursions in World Music. 1997.Pettan, Svanibor. Rom Musicians in Kosovo: Interaction and Creativity. 2002.Seeger, Anthony. Why Suya Sing. 2004.Shehan Campbell, Patricia. Teaching Music Globally. 2004.Stokes, Martin (ur). Ethnicity, Identity and Music. 1994.Titon, Jeff Todd (ur.). Worlds of Music. 1996.

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Razumevanje strukturnih in kontekstualnih aspektov obravnavanja glasbe ter odnosa med glasbo in kulturo v pristopih znanstvenikov v različnih delih sveta.

16.2 Uporaba Vpliv študijskih izkušenj iz drugih delov sveta na celostno in večplastno dojemanje glasbe v lastnem prostoru.

16.3 Refleksija Kritično obravnavanje virov in metodoloških postopkov.


Spretnost uporabe domače in tuje literature ter slušnih in avdiovizualnih virov. Spretnost interpretiranja podatkov in izvajanja izbranih glasbenih primerov.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, individualne naloge, sodelovalno izvajanje glasbe.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnik študija.Kolokvija in opravljene individualne naloge so pogoj za pristop k ustnemu izpitu.


Kolokvija, izpit.Kolokvija prispevata vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča izboljšanje končne ocene.Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., študentska anketa.21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta

Izr. prof. dr. Svanibor Pettan

1. Naslov enote / predmeta / modula ARANŽIRANJE ZA MALE ANSAMBLE (Modul Jazz)2. Koda enote 1. Število ECTS kreditov 4 (2+2)

1. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P-30 S-0 V-30 Ostale oblike5. Stopnja 2. 6. Letnik Vsi 7. Semester oba8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

orkestrsko in zborovsko dirigiranje

10. Steber programa Strokovni izbirni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Aranžiranje za male andamble se izvaja kot sestavni del modula Jazz in se zaključi z delno oceno.

Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19- obisk vaj in koncertov malih-combo- zasedb , celoletni predmet


- obvladovanje aranžiranja za male (combo) zasedbe- obvladovanje aranžersko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov- sposobnost transkripcije jazzovskih partitur

14. Opis vsebine - razvijanje in uporaba različnih tehnik aranžiranja, vključujoč specifične tehnike kot constant coupling, variable coupling, line writing, soli writing, background writing, shout choruses- analiza že izdelanih in izdelava lastnih aranžmajev glede na stilsko opredelitev

15. Temeljna literatura Izbrana poglavja iz:Ted Pease and Ken Pullig: Modern Jazz Voicing Berklee Press 2001, 134 straniHenry Mancini: Sounds and Scores; Northridge Music Inc 1986, 243 straniDon Sebesky: The Contemporary Arranger; Alfred Publishing Co. 1975, 245 straniJerry Coker: A Guide to Jazz Composition & Arranging; Advance Music 1998, 76 straniBill Dobbins: Jazz Arranging and Composing; Advance Music1986, 151 straniNelson Riddle: Arranged by Nelson Riddle; Nelson Riddle 1985, 197 straniRayb Dick Grove: Arranging Concepts Complete; Alfred Publishing 1985, 433 straniSammy Nestico: The Complete Arranger; Fenwood Music Co. 1993, 340 straniJack Perricone: Melody in Songwriting; Berklee Press 2000, 180 strani


Razumevanje

- sposobnost izdelave aranžmaja za različne sestave male-combo-zasedbe,

- sposobnost natančne analize skladb in aranžmajev različnih jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri komponiranju in/ali aranžiranju skladb v jazzovskem stilu- Sposobnost izdelave aranžmaja glede na zasedbo in stil

16.3 Refleksija .- vrednotenje lastnih dosežkov-vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih-vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine -vrednotenje in umeščanje lastnega aranžerskega stila v današnja stilne opredelitve


- glasbeno izražanje v določenem jazz stilu- partiturna igra- oblikovna in harmonska analiza

17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija ter opravljene naloge, ki so pogoj za pristop k letnemu izpitu


Kolokvij po prvem semestru in izpit (50%/50%)od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)Končna ocena modula jazzje sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena).Gostujočim študentom se kreditne točke po prvem semestru priznajo na osnovi kolokvija

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., Študentska anketa21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag., Doc. Rok Golob, Red.prof. Jani Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Aranžiranje za velike ansamble (Modul Jazz)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2)4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P-30 S-0 V-30 Ostale oblike5. Stopnja 2. 6. Letnik Vsi 7. Semester 1.28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

orkestrsko in zborovsko dirigiranje

10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Aranžiranje za male andamble se izvaja kot sestavni del modula Jazz in se zaključi z delno oceno.

Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19- obisk vaj in koncertov velikih zasedb-big bandov


- obvladovanje aranžiranja za male (combo) zasedbe- obvladovanje aranžersko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov- sposobnost transkripcije jazzovskih partitur

14. Opis vsebine - razvijanje in uporaba različnih tehnik aranžiranja, vključujoč specifične tehnike kot constant coupling, variable coupling, line writing, soli writing, background writing, shout choruses- analiza že izdelanih in izdelava lastnih aranžmajev glede na stilsko opredelitev

15. Temeljna literatura Dick Lowell and Ken Pullig: Arranging for Large Jazz Ensemble; Berklee Press 2003, 204 straniHenry Mancini: Sounds and Scores; Northridge Music Inc 1986, 243 straniDon Sebesky: The Contemporary Arranger; Alfred Publishing Co. 1975, 245 straniJerry Coker: A Guide to Jazz Composition & Arranging; Advance Music 1998, 76 straniBill Dobbins: Jazz Arranging and Composing; Advance Music1986, 151 straniNelson Riddle: Arranged by Nelson Riddle; Nelson Riddle 1985, 197 straniRayburn Wright: Inside the Score; Kendor Music Inc. 1982, 191 straniDick Grove: Arranging Concepts Complete; Alfred Publishing 1985, 433 straniSammy Nestico: The Complete Arranger; Fenwood Music Co. 1993, 340 straniJack Perricone: Melody in Songwriting; Berklee Press 2000, 180 strani


Razumevanje

- sposobnost izdelave aranžmaja za različne sestave (male-combo-zasedbe, big band in ritmo-simfonični orkester)

- sposobnost natančne analize skladb in aranžmajev različnih jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri komponiranju in/ali aranžiranju skladb v jazzovskem stilu- Sposobnost izdelave aranžmaja glede na zasedbo in stil

16.3 Refleksija .- vrednotenje lastnih dosežkov-vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih-vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine -vrednotenje in umeščanje lastnega aranžerskega stila v današnja stilne opredelitve


- glasbeno izražanje v določenem jazz stilu- partiturna igra- oblikovna in harmonska analiza




pisni izpit, kolokvijiod 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)Končna ocena modula Jazz je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena).

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., Študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag.

1. Naslov modularnega predmeta Big band I (MODUL JAZZ)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)


P-15 S-0 V-45 Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1,2,3 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse, razen kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja in sakralne glasbe

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet, vpis na podlagi avdicije za instrumente, ki sestavljajo Big band13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov- sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije-igranje v veliki zasedbi-big bandu

14. Opis vsebine - študij in obvladovanje standardnega jazz repertoarja

15. Temeljna literatura Izbran repertoar orkestrov Glenn Miller, Duke Elligton, Count Basie, Stan Kenton in dr.


razumevanje

- sposobnost orientacije v jazzovski literaturi

- sposobnost igranja v big bandu, raumevanje in obladovanje specifičnega fraziranja

- spoznavanje različnih stilov in obvladovanje skupne igre v orkestru

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri lastni improvizaciji v določenem jazzovskem stilu

16.3 Refleksija - vrednotenje lastnih dosežkov- zavedanje in vrednotenje različne improvizacije v različnih jazzovskih stilih-vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize, -vrednotenje uspešnosti pridobljenega znanja pri kreiranju lastnega sila v improvizaciji


- glasbeno izražanje v določenem jazz stilu- predstavitev jazz standardov na inštrumentu- oblikovna in harmonska analiza


Vpis v letnik


Oceni se uspešnost na vajah in nastopih, ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula jazz. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., Študentska anketa

1. Naslov modularnega predmeta COMBO 1 (modul jazz)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)


P- S-0 V-30 Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1,2,3 7. Semester Oba


10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet, vpis na podlagi avdicije za instrumente, ki sestavljajo Big band13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov- sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije-igranje v mali zasedbi -combo

14. Opis vsebine - študij in obvladovanje standardnega jazz repertoarja

15. Temeljna literatura Izbrana poglavja iz:Fake Book (standardi raznih jazzovskih avtorjev z vpisano osnovno harmonizacijo), različne izdaje


razumevanje


- sposobnost igranja jazz standardov v mali zasedi-combo


16.3 Refleksija . - vrednotenje lastnih dosežkov- zavedanje in vrednotenje načina improvizacije v različnih jazzovskih stilih-vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize, -vrednotenje uspešnosti pridobljenega znanja pri kreiranju lastnega sila v improvizaciji



17. Metode poučevanja in učenja vaje18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnikVpis celotnega modula jazz


Oceni se uspešnost na vajah in nastopih, ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula jazz. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

Od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., Študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag.Doc. Rok GolobRed.prof. Jani Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Čembalo 1

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 22 (13+9)


P V S Ostale oblike ID 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Čembalo

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,

12. Posebnosti Individualno delo s študenti, celoletni predmet


a) spoznavanje, razvoj in izpopolnjevanje čembalistične tehnikeb) spoznavanje zgodovinske izvajalske praske in artikulacijskih zakonitosti glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkamic) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnostid) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami ( renesansa, zgodnji barok, barok, rokoko in sturm&drang ), posebej XVI in XVII stoletjae) priprava na nastopanjef) priprava na samostojno izvajalsko in fakultativno delo

14. Opis vsebine a) sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja, razvoj specifične igralske in manualne čembalistične tehnikeb) obliki artikulacijske tehnike z uporaboc) vpogled v zgodovinske izvire in sodobno fakultativno literaturod) seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in splošne kulture XVI in XVII stoletjae) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblik za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkamif) privajanje na pravilno samostojno domače delog) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura 1) Plesne oblike in varijacije XVI / XVII stoletjaa) Angleški virginalisti: pavane, galiarde, varjacije ( W. Byrd, O. Gibbons, J. Bull, G. Farnaby, T. Morley,etc )b) Flamsko - Nizozemska šola: Varijacije Sweelinkove šolec) Italijanska šola: varijacije, galliarde, correnti ( A. Da Montana, Piccini, B. Storace, G. Frescobaldi, etc )2) STILUS FANTASTICUS - Toccata XVI/XVII stoletjaToccate A. in G. Gabrielija, A. Maioneja, G. Frescobaldija iz zbirke I in II, J. J. Froberger, etc 3) STILUS POLIPHONICUSFantazije, Ricercari, Capricci in Canzone XVI/XVII stoletja:A. Gabrieli ( Canzone alla francese, Ricercari ), G. Frescobaldi ( Capricci ), J.J. Froberger ( 6 Capriccia i 6 Ricercara zbirke 1658 ), J.P. Sweelinck ( Fantazije, Ricercari, etc. ),Fantazije J.Bull-a i W.Byrd-a . 4) Suite Nemške šole XVII/XVIII stoletjaJ.J. Froberger ( Zbirke 1649 i 1656 ), J.K.F. Fischer ( Le Parnasse musical 1738 ), D. Buxtehude ( Buch der Suiten ), J.S. Bach ( Angleške svite e-mol, a-mol, F-dur/ Francoske svite d-mol, G-dur ), etc.


Razumevanje

sposobnost kontrole in primerjava atrikulacijskih zakonov, retorike in stilistike

razumevanje procesov in metod vadenja poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri

samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega

poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse

16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi samokontrola

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta vrednotenje interpretacije

vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri zgodovinski izvajalski praksi


glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri v in z orkestrom )


analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja čemabilstične didaktike

17. Metode poučevanja in učenja

Individualno delo s študentom, izvajalska praksa.


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri čembala in mora zadovoljavati splošne kriterije čembalske katedre.Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati:

a) Pavane in Galiarde, Varijacije Angleških virginalistov, Flamansko-Nizozemske šole, Italijanske šole XVI/XVII stoletja

b) Polifona skladba XVI/XVII stoletja

c) Toccata XVII stoletja

d) Svita Nemške šole XVII/XVIII stoletja

e) Basso Continuo: 1 počasni in 1 hitri stavek iz Literature ( Npr. Haendlove sonate za flauto in b.c., Corelli sonate za violino in b.c. etc).

Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, . - Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Vladimir Mlinarič, Egon Mihajlovič

1. Naslov enote / predmeta / modula Cembalo 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 22 (13+9)4. Kontaktne ure Skupaj 60

(30+30)P V S Ostale oblike ID 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Čembalo10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti. Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

a) nadaljnje izpopolnjevanje čembalistične tehnikeb) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnostic) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkamiposebno XVII in XVIII stoletjad) priprava na nastopanjee) priprava na samostojno izvajalsko delof) praktična uporaba bassa continua ( General-Basa )

14. Opis vsebine a) sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja, razvoj specifične igralske in manualne čembalitične tehnikeb) obliki artikulacijske tehnike z praktično uporabo in vpogled v zgodovinske vire in sodobno fakultativno literaturoc) seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in obče kulture XVII in XVIII stoletjad) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblikov za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkamie) vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega delaf) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura a) Virtuozna oblika varijacij perioda XVII stoletja( T.Tomkons: Barafostus Dreame; J. Bull: The Kings Hunt, Ut Re Mi Fa Sol La, Walsingham...; W.Byrd: The Bells, Pavana&Galliarda Passamezzo, Wolseys Wilde, Walsinhgam...; J.P. Sweelinck: Ut Re Mi..., Fantasia Chromatica,...b) težje Toccate stila Fantasicus G. Frescobaldi, M. Rossi, J.J. Froberger,...c) Francoski klavsenisti XVII in XVIII stoletjapreludiji brez menzure in svite J.H. d´Anglebert-a, L. Couperin-a, Ch. de Chambonniér-a, F. Couperin-a, J.-Ph. Rameau-a, etc.d) Svite XVIII stoletjaHaendel ( Les grandes Suites, Zbirke svit ), J.S. Bach ( Partite, Angleške Svite )e) Neapelsko-Španska glasba XVIII stoletjaSonate D. Scarlatti-ja i P. A. Soler-af) POLIFONE KOMPOZICIJE XVIII vijekaTežji Preludiji i Fuge iz WTK I & II, Toccate, Fantazije i Fuge J. S. Bachag) Sodobna glasba slovensih skladateljevh) Klavikorda) Uvod u tehniko igranja, b) „18 Probestücke nebst freyen Fantasien“ C.Ph.E. Bach,6 Sonat W. Fr. Bach-ai) Orglea) Srednjeveška literatura ( Codex Faenza, Robertsbridge-fragment,... )b) Renesansa: Andrija Antico Motovunjanin ( Frottole ), M.A. Cavazzoni ( Recercari, Motetti,...) c) Stylus Phantasticus: Toccate venecijanske šole ( A. Gabrieli, C. Merulo, ... ), Toccate južno-italjanske in rimske šole ( Mayone, Trabacci, Frescobaldi,... )d) Stilus Polyphonicus: Ricercari, Fantasie, Canzone e) Španska glasba XVI stoletja: Tientos, Glosas in Fantasia-e ( T.de Santa Maria, A. de Cabezon, S. de Heredia,... )d) Preludijumi in Fuge J.S. Bach-a in D. Buxtehude-a, Choralvorspiele ( J. S. Bach )


razumevanje


razumevanje procesov in metod samostojnege recepcije materije pri vadenju

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu

stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse

16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih in fakultativnih znanj pri izvajalski praksi

samokontrola16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja

instrumenta vrednotenje interpretacije in vporaba

stilističnih zakonitosti vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

zgodovinski izvajalski praksi16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

glasbeno izražanje in izvajalska praksa na čembalu, klavikordu, orglah in komorni igripraktična primenjava bassa continua pri komorni igri pri oddelkih za godala, petje in pihalapoznavanje čembalistične, orgelske, klavikordske in splošne glasbene literature XVI – XVIII stoletjapoznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja čemabilstične didaktike

17. Metode poučevanja in učenja a) Individualno delo s študentomb) zgodovinska izvajalska praksa, stilistika, ornamentika, agogikac) seminarji, ki jih organizira AG


Pogoj za vključitev v program je opravljen komisijski ispit glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri čembala za prvo akademsko leto in mora zadovoljavati splošne kriterijePogoj za opravljanje izpita drugega akademskega leta sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati:1) Težja Toccata ali Varijacije virtuoznega karaktera perioda XVII stoletja2) Težji Preludijum in Fuga ( WTC )/ Fantazija in Fuga ali Toccata J. S. Bacha3) Svita s Preludijom „non mesuré“ francuskega klavsenista XVII stoletja i deli svite francoskih klavsenistov XVIII stoletja4) Svita XVIII stoletja ( Bach, Haendel,... )5) min. 4 Sonate različitega karaktera D. Scarlattija ali P.A. Solera6) Sodobna skladba Sovensekga skladatelja7) Klavikord min. Dve skladbe iz Opusa „18 Probestücke...“C.Ph. E. Bach-a8) Basso ContinuoRealizacija ene sonate, canzone, pesmi ali opernega odlomka XVII stoletja, ena kompletna sonata ali varijacije XVIII stoletja9) Orgle a) 2 Toccate + 2 Polifone skladbe italijanske šole XVII stoletjab) 2 Tienta ali Glosas španske šole XVI stoletjac) 2 skladbe iz renesanse ali poznega srednjega vekad) lažja orgelska skladba Bach-a ali Buxterhude-aOcenjevalna lestvica: 6- 10 (Pozitivno)5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, .- Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in

mednarodnih tekmovanjih21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Vladimir Mlinarič, Egon Mihajlovič

1. Naslov enote / predmeta / modula Cembalo 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 24 (12+12)


P V S Ostale oblike 60 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Čembalo10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

a) nadaljnje izpopolnjevanje čembalistične tehnikeb) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnostic) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkamiposebno XVIII, XX in XXI stoletjad) izdelovanje skladb – poudarek na samostojnosti študenta pri razumevanju in izdelovanju skladbe) priprava na nastopanjef) priprava na samostojno izvajalsko delog) praktična uporaba bassa continua ( General-Basa )

14. Opis vsebine a) sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja, razvoj specifične igralske in manualne čembalitične tehnikeb) obliki artikulacijske tehnike z praktično vporabo in uvid v zgodovinske izvore in sodobno fakultativno literaturoc) seznanjanje in uvid v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in obče kulture od XVI do XVIII, in XX stoletjad) izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.e) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblikov vza čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkamif) vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega delag) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura 1) francoski klavsenisti XVIII stoletja:Svite iz štirih zvesk F. Couperina, skladbe Rameau-a, A.L. Couperina, A.Forqueray-a, J. Duphly-a, Balbastre-a, Royer-a,...2) J.S. Bach: Težje Partite, Angleške Svite, Koncerti za čembalo in godalce ( min. 1 ); Haendel: težje svite, Koncerti za čembalo in orkester3) C. Ph. E. Bach: velike sonate za čembalo ( Sveska 1-3 )4) Sonate D. Scarlattija, P.A. Solera, P.D. Paradies-a5) skladbe XX in XXI stoletja za čembalo ( F. Petit, Ligeti, Poulanc, ... )6) Klavikord: Svobodne fantazije ( Freye Fantasien ) in Sonate C.Ph.E. Bacha, Wagenseil-a, Sonate J. Haydna ( Sonate D-dur, C-dur,... ), skladbe W.A. Mozart-a ( npr.Fantazija d-moll, varijacije )7) Orgle:a) Južnonemška škola XVII in XVIII stoletja: Toccate, Fuge in Varijacije (Muffat, Kerll, Pachelbel,.... )b) Težje Toccate italijanske šole ( M. Rossi, C. Merula, B. Storace,... ), Canzone alla francese G.Gabrieli-a,...c) POLIFONSKI STIL ( Sweelinck: Ricercari e Fantasie, Froberger: Ricercari i Canzone, Bull: In Nomine, Gibbons: Fantasie,... )d) Španska šola XVII stoletja ( Tientos de medio registro - Kompozicije Fr. Correa de Aurauxo-a, P. Bruna, J.B. Cabanilles-a, S. Duron-a,... )e) Francoska šola XVII in XVIII stoletja ( de Grigny, L. Clérambault, L. Marchand, F. Couperin, L. Daquin,... )d) Bach

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje

sposobnost kontrole in primerjava atrikulacijskih zakonov, retorike in stilistikerazumevanje procesov in metod samostojnege recepcije materije pri vadenjupoznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delustilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse

16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih in fakultativnih znanj pri izvajalski praksisamokontrola

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumentavrednotenje interpretacije in vporaba stilističnih zakonitostivrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri zgodovinski izvajalski praksi


glasbeno izražanje in izvajalska praksa na čembalu, klavikordu, orglah in komorni igripraktična uporaba bassa continua pri komorni igri pri oddelkih za godala, petje in pihalapoznavanje čembalistične, orgelske, klavikordske in splošne glasbene literature XVI – XVIII stoletjapoznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja čemabilstične didaktike

17. Metode poučevanja in učenja a) Individualno delo s študentom18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen komisijski ispit glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri čembala za drugo akademsko leto in mora zadovoljavati splošne kriterijePogoj za opravljanje izpita drugega akademskega leta sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati:1) Skladba XVII stoletja2) Svita francoskega skladatelja XVIII stoletja ( Couperin, Rameau,... )3.) Svita / Partita J. S. Bacha4) Svita G. F. Hendla ali izbor programskih skladb Royer-a, Duphly-a, Kuhnau-a (Biblijske Sonate) ali Sonata stila Sturm und Drang5) Koncert za čembalo in godalce J. S. Bach-a ali Hendla6) Sonata za čembalo obligato ( Npr. Sonata za čembalo in flauto h-mol J. S. Bach-a; C. Ph. E. Bach: Sonata za čembalo in flauto D-dur, etc )7) Sonata XVIII stoletja ( 2 liričnega + 4 virtuoznega karaktera D. Scarlattija, P. A. Solera ali Paradies-a )8) Skladba XX ali XXI stoletja9) Klavikord:a)1 »Freye Fantasie« C. Ph. E. Bach-a, b)1 Rondeau iz zbirke „Für Kenner und Liebhaber...“, c)1 Sonata, Varjacije ali Fantazija Dunajske klasike10)Basso Continuo Dve težji baročni sonati11) Orgle: a) Francoska šola XVII in XVIII stoletja( Suita 1 ali 2 Clérambault-a, Svite de Grigny-a, L. Marchanda, odlomki iz orgljskih maš za orglje F. Couperina,... )b) 1 Toccata in Fuga, Fantasia in Fuga ali Variacije virtuoznega karaktera nemškeg skladatelja XVII stoletja( Npr. iz Opusa Pachelbel-a, Kerll: Passacaglia, Muffat: Passacaglia, ... )c) 2 Tiento-a Španskih skladateljev XVI do XVIII stoletja d)1 Toccata + 1 Ricercare Italianskih skladateljev XVI-XVIII stoletjae) relevantna skladba J. S. Bach-aOcenjevalna lestvica:10-6 (pozitivno)5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, .- Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Vladimir Mlinarič, Egon Mihajlovič

1. Naslov enote / predmeta / modula Čembalo B

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5

4. Kontaktne ure 30 Skupaj P V S Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik7. Semester

2 semestra

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir, orgle,10. Steber programa Strokovno izbirni 11. Jezik slovenščina12. Posebnosti Individualno delo s študenti13. Cilji in predmetno specifične kompetence

a) spoznavanje, razvoj in izpopolnjevanje čembalistične tehnikeb) spoznavanje zgodovinske izvajalske praske in artikulacijskih zakonitosti glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkamic) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnostid) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami ( renesansa, zgodnji barok, barok, rokoko in sturm&drang ), posebej XVI in XVII stoletjae) priprava na nastopanjef) priprava na samostojno izvajalsko in fakultativno delog) spoznavanje basso continuo igre

14. Opis vsebine a) razvoj specifične igralske in manualne čembalistične tehnikeb) obliki artikulacijske tehnike z uporaboc) vpogled v zgodovinske izvire in sodobno fakultativno literaturod) seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in splošne kulture XVI in XVII stoletjae) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblik za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkamig) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura 1) Plesne oblike in varijacije XVI / XVII stoletjaa) Angleški virginalisti: pavane, galliarde, variacije ( W. Byrd, O. Gibbons, J. Bull, G. Farnaby, T. Morley,etc )b) Flamsko - Nizozemska šola: Variacije Sweelinkove šolec) Italijanska šola: variacije, galliarde, corrente ( A. Da Montana, Piccini, B. Storace, G. Frescobaldi, etc ) 2) STILUS FANTASTICUS - Toccata XVI/XVII stoletjaToccate A. in G. Gabrielija, A. Maioneja, G. Frescobaldija iz zbirke I in II, J. J. Froberger, etc 3) STILUS POLIPHONICUSFantazije, Ricercari, Capricci in Canzone XVI/XVII stoletja:A. Gabrieli ( Canzone alla francese, Ricercari ), G. Frescobaldi ( Capricci ), J.J. Froberger ( 6 Capriccia i 6 Ricercara zbirke 1658 ), J.P. Sweelinck ( Fantazije, Ricercari, etc. ),Fantazije J.Bull-a i W.Byrd-a . 4) Svite Nemške šole XVII/XVIII stoletjaJ.J. Froberger ( Zbirke 1649 i 1656 ), J.K.F. Fischer ( Le Parnasse musical 1738 ), D. Buxtehude ( Buch der Suiten ), J.S. Bach ( Angleške svite e-mol, a-mol, F-dur/ Francoske svite d-mol, G-dur ), etc.


razumevanje


razumevanje procesov in metod vadenja poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize in

natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse

16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

samokontrola

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta

vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

zgodovinski izvajalski praksi16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri v in z orkestrom )



poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja čemabilstične didaktike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, seminarji, ki jih organizira AG18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je vpis na Akademijo za glasbo na smeri klavir, orgle, dirigiranje, sakralna glasba. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta



a) Pavane in Galiarde, Varijacije Angleških virginalistov, Flamsko-Nizozemske šole, Italijanske šole XVI/XVII stoletja b) Polifona skladba XVI/XVII stoletja c) Toccata XVII stoletja d) Suita Nemške šole XVII/XVIII stoletja e) odgovarjanje na vprašanja komisije s področja stilistike, ornamentike, retorike, glasbene in vseobče kulture XVI in XVII stoletja f) Basso Continuo: 1 počasni in 1 hitri stavek iz Literature ( Npr. Haendlove sonate za flauto in b.c., Corelli sonate za violino in b.c. etc).

Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti - Samoevalvacija,- Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Vladimir Mlinarić, Egon Mihajlovič,

1. Naslov predmeta Dimenzije nastopanja2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)4. Kontaktne ure Skupaj

30 (15+15)P 15 S V 15 Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik Vsi letniki 7. Semester oba8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer vse10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predmet je odprt za vse študente dodiplomskega. Zasnovan je kot interaktivna delavnica za študente

vseh instrumentov in pevce (eventualno tudi dirigente) in vseh smeri študija (umetniška in pedagoška smer na drugi stopnji, kakor tudi program glasbena pedagogika).Predmet je mogoče vpisati le enkrat v času študija.Celoletni predmet


celostno razvijanje izrazno-izvajalskih sposobnosti privarčevanje ur nekoristnega vadenja »v prazno« ( ki prinaša frustracijo mentorju

in študentu) uporaba znanja na vsaki ravni na najbolj optimalen način razvijanje osebne avtonomije študentov in s tem podkrepitev sposobnosti za

samostojno delo razvijanje zaupanja v lastne sposobnosti, zasidranega v osebni avtoriteti /

avtonomiji študenta sposobnost upoštevanja in usvajanja mentorjevih napotkov in nasvetov kot

povabilo k ustvarjanju iz polne svobode poustvarjalen individualno-osebni izraz v stičišču in v komplementarnosti osebnih

kvalitet in vsebin, ki se napajajo iz življenjskih izkušenj po eni strani in glasbenih struktur, ki so integralni del vsake kompozicije (formalno, motivično, vsebinsko …) po drugi

14. Opis vsebine Predmet je zasnovan v obliki delavnice, ki poživlja glasbeno izvajanje s kreativnimi skupinskimi aktivnostmi in uči študente neortodoksnih pedagoških tehnik, ki jih bodo lahko uporabili tudi v svojem pedagoškem delu.Delo se odvija eksperimentalno, študenti pridobijo in ovrednotijo izkušnje o samih sebi. Osvobajajo dele svojega ustvarjalnega jaza, ki so še zakriti. Počistijo nanošene usedline in ovirajoče prekrivalne sloje, sestavljene iz sprejetih »resnic«, fiksnih idej, klišejev in starih vzorcev, ki otežujejo novo učenje.Ob skrbnem vodstvu študenti sami ustvarjajo varen prostor za izkustvene situacije, se soočajo in povezujejo s samimi seboj ter z neokrnjeno domišljijo brez cenzure pridobijo vpoglede v svoje muziciranje. Integralni del razvojnega procesa je vzpostavljanje kritičnega dialoga in zmožnost dajanja in sprejemanja iskrene medsebojne povratne informacije, kakor tudi opredeljevanje in formuliranje zavestno zastavljenih lastnih ciljev za interpretacijo posamezne skladbe.Študenti se učijo samoopazovanja in žive pozornosti, pridobivajo povratne informacije (feed-back) brez vrednostnega opredeljevanja, in s tem nova odkritja. Negativne manifestacije– kot so strah, negotovost, šibkost, počasnost, napetost in podobno – izkusijo v novi luči in jih preobrazijo v pozitivne aspekte ustvarjalne svobode.Pot k samemu sebi, brez katere ni pristnega izraza, ni premočrtna. Študenti se učijo zakrite aspekte lastne osebnosti pretopiti v glasbeni izraz, ki je integralni del življenjske izkušnje. Ker vsak prihaja iz drugačne življenjske pozicije, je nujno, da najde do cilja (ki je zakoličen predvsem v strukturah in v substanci glasbe same, v osebnem jeziku skladatelja in slogu dobe, v kateri je živel) svojo lastno pot, ki pa jo je pogosto potrebno izkrčiti in začrtati.Napotki pedagogov včasih zaradi študentovih psiholoških zadržkov in prevelikih napetosti oziroma krčevitosti fizičnega značaja ne padejo na plodna tla. Poleg tega se usvojena znanja včasih »porazgubijo« zaradi treme ... s postopnim odpravljanjem takih in še drugih, sorodnih problemov in težav, se bo podana snov laže zakoreninila in bo to pripomoglo k želenemu rezultatu, h kateremu stremita tako profesor kot študent.

15. Temeljna literatura Edward de Bono: Lateral ThinkingMoshe Feldenkrais: The Potent SelfLeonard Orr / Konrad Halbig: Bewussstes AtmenBarry Green (with Th. Gallwey): The Inner Game of MusicEloise Ristad: A Soprano on her HeadWilliam Westney: The Perfect Wrong Note

John Diamond: Lebensenergie in der MusikDaniel Goleman: Emotionale IntelligenzAlice Miller: Das Drama des begabten KindesMantak Chia: Taoistična pot transformacije stresa v vitalnost(literatura je veliko obširnejša, predstavlja pa le dodatno oporo v ozadju, ki bo individualno svetovana in priskrbljena posameznemu študentu po potrebi)


razumevanje

vzpostavitev zdrave fiziološko-funkcionalne baze za vsakovrstno individualno (pevsko ali instrumentalno) tehniko

nadzor dihanja kot izvor moči in elastičnosti pridobitev večje gibalne in posledično izrazne

svobode konstruktiven odnos do napak kot osebnih "učnih

pripomočkov"16.2 Uporaba kinetičen odnos do uporabe telesa in občutek za

notranjo gibljivost občutek za lahkotnost in navidezno breztežnost prepustnost telesa - „prevodnika“ mentalnih

impulzov fizično in psihično doživljanje časa in prostora v

glasbi povezava med mentalno in fizično hitrostjo iznajdljiva uporaba domišljije / imaginacije prevedba v naprej slišanega v ustrezen gib in

dojemanje zvočnih medprostorov, kot bistvena nosilca izraza

povečana sposobnost samostojnosti pri študiju dobro počutje in ravnovesje pri igranju oziroma

petju obvladovanje strahu pred lastnim izražanjem in

posledično pred nastopanjem16.3 Refleksija razumevanje razlike med osredotočenostjo (fokus)

in koncentracijo zavedanje osrediščenosti in zdrav odnos do

samonadzora (kontrole) čustveno zaledje razmišljanja in osmišljanje

čustvene zavesti razumevanje globljih vidikov zvoka in tišine delovanje telesa kot celote v harmoniji z dihanjem pristen oseben stik s čustvi in razpoloženji

(kompleksnimi čustvi) globinsko razumevanje čustev in razpoloženj v

glasbi16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

pomen dajanja in sprejemanja pri igranju pred publiko

jasna samopresoja dosežkov in odnosa do lastnega izvajanja

objektivna konstruktivna kritičnost, neobremenjena z lastnimi nepredelanimi emocijami (praktična raba: pisanje kritik in strokovnih poročil)

prenos usvojenih veščin v lastno pedagoško delo17. Metode poučevanja in učenja Ob obilici informacij in napotkov, ki jih mora intelekt nujno absorbirati in prebaviti v

teku študija, se občasno zastre stik s samim seboj, brez katerega ni mogoče biti umetnik. Z vajami, ki podpirajo intuitivno izkušnjo samega sebe in avtonomno doživljanje lastnih notranjih impulzov se stik (ponovno) vzpostavi in intenzivira, rezultat pa je, da ob podpori boljše propustnosti na telesnem, mentalnem in duševnem področju ustvarjalni potek (Vorgang) in osebno oblikovanje (Gestaltung) iz globljih slojev zavesti (ki niso podložni »sodniku intelektu«) spet postaneta pravir našega muziciranja.

postavljanje baze za telesno in energijsko "preddverje" tehnike, kot osnove

za subtilno paleto instrumentalne / pevske tehnike kompenzatorna telovadba, ki aktivira mišične predele, ki so ob igranju

instrumenta neaktivni / pasivni, s Posebno pozornostjo do velikih gibov ramenskega obroča

vaje za ločevanje med težnostnim (pasivnim) principom, in krožnim/spiralnim (aktivnim) principom

vaje za osmislitev in doživljanje fizičnega giba nadlakti in podlakti, rok in prstov v smislu fiziološkega dobrega počutja

vaje z žogicami Dalcroze za integracijo giba in fokusa, za hitrejšo fizično in mentalno odzivnost

odpiranje zaviralnih »zapornic«, za katerimi sta zajezena znanje in izraz. vaje za dihanje (vòdeno dihanje) za sprostitev energije brez napora, za

prevzgojo poteka »misel-gib« usvajanje tehnik s katerimi prikličemo v zavest "navdih" in oživimo

optimalno lastni naravni potencial osnove sproščevalne meditacije, ki ojača miselno-čustveni stik s samim

seboj odkrivanje in definiranje vzrokov in razlogov za obstoječe blokade v "

muzikalnosti" ter odpravljanje le-teh s primernimi pristopi, ki so dodatek k ortodoksnim pedagoškim napotkom.

plesno-gibalne in igralske improvizacije, spontano slikanje ob glasbi kot razjasnjevanje in intenziviranje osebnega pristopa k izrazu

energijske vaje za razumevanje principov polarnosti kot so teža-lahkost, misel-telo, sproščenost-napetost, narediti-prepustiti se, zavedanje-moč …

eksperimentiranje z zvočno substanco (izrazna improvizacija, chanting, ipd.) prevzgoja miselnih vzorcev pri igranju (izločevanje negativnih formulacij) diskusijsko in meditativno obravnavanje vseh aspektov strahu in njegovih

izvorov, ter ciljno usmerjene vaje za premagovanje treme diskusijsko in meditativno obravnavanje problematike v zvezi z občutkom

odgovornosti, z željo po uspehu, s strahom tako pred porazom kot pred uspehom

vaje za sprostitev zadržanih energij, za kontinuirano gibanje »znotraj-samega-sebe«, za miselno usmerjanje energije

izkustveno-eksperimentalno razvijanje predstav in notranje vizualizacije (imaging)

uporaba globinskih simbolnih struktur kot "orodij", s katerimi dosežemo izvire navdiha in prodremo do srži glasbe


pogoj za vključitev v delo je vpis v katerikoli letnik študija na Akademiji za glasbo


sprotna opisna evalvacijaZa pozitivno oceno, mora študent med letom opraviti: vodenje študentskih dnevnikov, poročila o praktičnih vajah, reševanje realnih problemov, skupinsko debatno/diskusijsko ovrednotenje dosežkov, kratko seminarsko nalogo in predavanje na eno od med letom praktično obravnavanih tematikza ta predmet je primerno ocenjevanje na principu "opravil / ni opravil"Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., študentske ankete, samoevalvacija samoevalvacija osebni ustni in opisni odziv študentov s poročili o lastnem napredku, evalvacija kakovosti pri nastopanju

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Marina Horak

1. Naslov enote / predmeta / modula Dirigentska praksa s hospitacijami 1 (Modul dirigiranje 1)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3/15 (2+1)4. Kontaktne ure Skupaj 30

(15+15)P V30 S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje,

zborovsko dirigiranje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- priprava na delo z orkestrom in zborom- spoznavanje specifike delovanja orkestra in zbora- spoznavanje različnih dirigentskih pristopov- spoznavanje dela orkestrov in zborov naših javnih institucij- nabiranje dirigentskih izkušenj

14. Opis vsebine - priprava na vaje šolskih ansamblov, zborov in orkestrov s sprotno analizo in študijem posameznih del s programa

- vsaj pet 30-minutnih nastopov na vajah šolskih ansamblov, zborov in orkestrov, od tega vsaj tri zborovske vaje in dve orkestrski, od tega vsaj ena simfoničnega orkestra

- hospitacija vaj orkestrov Slovenske filharmonije, slovenske RTV in Opere Ljubljana- sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih ansamblov AG- sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah Akademije za glasbo

15. Temeljna literatura Dela iz zakladnice svetovne in slovenske simfonične, operne in zborovske literature, ki so trenutno na programih šolskih ansamblov in slovenskih glasbenih institucij


razumevanje

- pozna specifike dela z orkestrom in različnimi orkestrskimi skupinami

- pozna specifiko dela z zborom in človeškim glasom

- uspešno vodi del pevske vaje ali vaje orkestra16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla

- pri ocenjevanju dela svojih kolegov- pri vrednotenju svojega dela

16.3 Refleksija - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov- razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju

šolskega ansambla16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih

- vzpostavlja kritičen odnos do dela svojihkolegov

17. Metode poučevanja in učenja vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, .18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj (najmanj 80% obisk) Me letom študent opravi vsaj pet 30-minutnih nastopov na vajah šolskih ansamblov, zborov in orkestrov, od tega vsaj tri zborovske vaje in dve orkestrski, od tega vsaj ena simfoničnega orkestra. Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno oceno predmeta.


6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .21. Sestavljavec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov enote / predmeta / modula Dirigentska praksa s hospitacijami 2 (Modul dirigiranje 2)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3/15 (2+1)4. Kontaktne ure Skupaj 30


5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje,

zborovsko dirigiranje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- priprava na delo z orkestrom in zborom- spoznavanje specifike delovanja orkestra in zbora- spoznavanje različnih dirigentskih pristopov- spoznavanje dela orkestrov in zborov naših javnih institucij- nabiranje dirigentskih izkušenj

14. Opis vsebine - priprava na vaje šolskih ansamblov, zborov in orkestrov s sprotno analizo in študijem posameznih del s programa

- vsaj pet 30-minutnih nastopov na vajah šolskih ansamblov, zborov in orkestrov, od tega vsaj tri zborovske vaje in dve orkestrski, od tega vsaj ena simfoničnega orkestra

- hospitacija vaj orkestrov Slovenske filharmonije, slovenske RTV in Opere Ljubljana- sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih ansamblov AG- sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah Akademije za glasbo Ljubljana



razumevanje



- uspešno vodi del pevske vaje ali vaje orkestra16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla





- vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj (najmanj 80% obisk) in opravljene obveznosti predmeta - vsaj pet 30-minutnih nastopov na vajah šolskih ansamblov, zborov in orkestrov, od tega vsaj tri zborovske vaje in dve orkestrski, od tega vsaj ena simfoničnega orkestra. Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno oceno predmeta.




1. Naslov enote / predmeta / modula Dirigiranje 1 (Modul dirigiranje 1)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 8/15 (4+4)


P S Ostale oblike 60 ID

5. Stopnja 6. Letnik 1 7. Semester 1,28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

Zborovsko dirigiranje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti. Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju- poznavanje dirigentskih shem- suvereno nakazovanje vstopov in odmahov- uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb- dirigiranje agogičnih sprememb in sprememb tempa- poznavanje različnih glasbenih oznak za hitrost izvajanja- poznavanje glasbeno-karakternih in dinamičnih oznak- stilna interpretacija del simfonične in vokalno instrumentalne literature iz obdobja

predklasicizma in klasicizma14. Opis vsebine - Zgodovina dirigiranja, vloga dirigenta, lastnosti dirigenta

- Drža in postavitev telesa- Drža in postavitev rok in dlani- Opis iktusa (udarca)- Vertikalna in horizontalna raven- Pripravljalna kretnja (vzmah) in težka doba(udarec navzdol)- Preprosti metrični vzorci ( 4, 3, 2, 1), opis oznak tempa - zaključna kretnja - odmah- Očesni kontakt, dajanje vstopov- Vstopi na različnih mestih v taktu- Vstopi po dobi- staccato, legato in marcato stil, opis artikulacijskih označb- obratni gibi in poddelitve- komplementarni metrični vzorci- nakazovanje dinamike- nakazovanje crescenda in decrescenda- tempo in agogika- nakazovanje ritardanda in acceleranda- korona- interpretacija simfonične in vokalno instrumentalne literature iz obdobja predklasicizma in

klasicizma (Bachovi sinovi, Haydn, Mozart)15. Temeljna literatura Rudolf Max: The Grammar of Conducting, 1995, Schirmer, third edition; Phillips Kenneth

H(1997) Basic Techniques of Conducting, Oxford University Press 1997,(235 str.); Ericson Eric, Ohlin Gösta, Spångberg Lennart (1976) Choral Conducting, Sveriges Körförbunds Förlag, Walton Music Corporation (171 str.), etude z izpostavljenimi tehničnimi problemi, J. Haydn: simfonije št. 90-104;J. Haydn: Maše, W.A.Mozart. Simfonije: 33,35,39,40,41; Maše; Beethoven.1.simfonija;

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje - pozna in obvlada pravilno in sproščeno držo pri dirigiranju

- pozna in obvlada dirigentske sheme- suvereno nakazuje vstope in zaključke izvajalcem- pri dirigiranju suvereno uporablja obe roki

upoštevajoč njuni samostojni funkciji- pozna in razume glasbeno terminologijo za

označevanje tempa in karakter glasbe- samostojno stilno interpretira dela simfonične in

vokalno instrumentalne literature iz obdobja predklasicizma in klasicizma

- samostojno in suvereno vodi šolski ansambel16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla



šolskega ansambla 16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

- razume glasbeno terminologijo pri igranju instrumenta


- vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih Kolegov- uporablja znanje pri predmetu dirigentska praksa s

hospitacijami17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, .18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk) in predelana snov prvega letnika - 4 simfonije ali maše skladateljev Haydna, Mozarta, BeethovnaPraktični del izpita – dirigiranje (na pamet) ene od med letom predelanih daljših cikličnih skladb klavirju (simfonija, maša), ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje stilnih zahtev interpretacije povezanih s skladbo, ki jo dirigira.Če se med letom študent izkaže z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.



20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov enote / predmeta / modula Dirigiranje 2 (Modul dirigiranje 2)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 8/15 (4+4)

4. Kontaktne ure60

Skupaj 60 (30+30)

P V S Ostale oblikeID 60

5. Stopnja bakalavreat 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

Zborovsko dirigiranje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju- poznavanje asimetričnih in komplementarnih dirigentskih shem- suvereno nakazovanje koron- suverena in samostojna uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamike, dirigiranje

fraze- suvereno dirigiranje sprememb tempa v različnih kombinacijah- sposobnost suverenega vodenja šolskega ansambla- sposobnost dirigentske analize partiture- stilna interpretacija del iz simfonične in vokalno-instrumentalne literature iz obdobja klasicizma in zgodnje romantike

14. Opis vsebine - Poddeljevanje in združevanje dob, hemiola- Tenuto gib- Korone- Asimetrični metrični vzorci- Različni obrazci shem,- Menjave metričnih vzorcev- Pavze- Spremembe ritma in tempa- Poudarki in sinkope- karakterne in dinamične spremembe- Fraziranje, gibi ki podpirajo določeno izvajanje- interpretacija simfonične in vokalno instrumentalne literature iz obdobja poznega klasicizma,

zgodnje romantike (Beethoven, Schubert)15. Temeljna literatura Phillips Kenneth H(1997) Basic Techniques of Conducting, Oxford University Press 1997,

(235 str.); Ericson Eric, Ohlin Gösta, Spångberg Lennart (1976) Choral Conducting, Sveriges Körförbunds Förlag, Walton Music Corporation (171 str.), Rudolf Max (19xx) Grammar of Conducting, Oxford University Press, 1995;Beethovnove simfonije; Missa Solemnis, Maša C dur, Schubertove simfonije in maše

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje - pozna in obvlada pravilno in sproščeno držo pri dirigiranju- pozna in obvlada vse dirigentske sheme- suvereno nakazuje korone- z levo roko samostojno in suvereno nakazuje fraziranje- suvereno nakazuje ritmične spremembe in

spremembe v tempu in karakterju izvajanja- samostojno analizira partiture in prepoznava

ključne elemente interpretacije- samostojno stilno interpretira dela iz simfonične in

vokalno-instrumentalne literature iz obdobja klasicizma in zgodnje romantike

- suvereno in samostojno vodi šolski ansambel16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla


16.3 Refleksija - vrednoti tehnično obvladovanje zborovskega dirigiranja- vrednoti interpretacijo skladbe- vrednoti uspešnost realizacije znanja pri vodenju šolskega ansambla- vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov


- se samostojno glasbeno izraža pri igranju instrumenta- zna analizirati partituro (oblikoslovje)- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih

ansamblih- vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov- znanje uporablja pri predmetu dirigentska praksa s

hospitacijami17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, .18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk) in predelana snov predmeta - 4 simfonije ali maše skladateljev Beethovna in SchubertaPraktični del izpita – dirigiranje (na pamet) ene od med letom predelanih daljših cikličnih skladb klavirju (simfonija, maša), ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje stilnih zahtev interpretacije povezanih s skladbo, ki jo dirigira.Če se med letom študent izkaže z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.




1. Naslov predmeta Edicijske tehnike2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 34. Kontaktne ure Skupaj

30P S

30V Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 1.8. Študijski program Muzikologija-enopredmetna


vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti . Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študent se usposobi za urejanje različnih tipov glasbenih izdaj.

14. Opis vsebine Spoznavanje značilnosti in praktično pripravljanje različnih tipov notnih izdaj:

o praktična in spomeniška izdaja,o didaktična izdaja,o urtext-izdaja,o znanstveno-kritična izdaja.

15. Temeljna literatura John Caldwell. Editing Early Music. Oxford: Clarendon Press, 1985. Appel, B., Veit, J. in Landgraf, A. (ur.). Editionsrichtlinien Musik. Kassel:

Bärenreiter, 2000.

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Poznavanje značilnosti različnih vrst izdaj glasbenih del in postopkov za njihovo urejanje.

16.2 Uporaba Uredniško delo pri pripravljanju različnih vrst glasbenih izdaj.

16.3 Refleksija Sposobnost razumevanja razmerja med glasbenim delom, oz. primarnimi viri in izdajami, ki jih uporablja pri vsakdanjem strokovnem delu.


Delo s primarnimi viri.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje, vodeni individualni študij.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v ustrezni letnik študijskega programa.


Ocenjujejo se individualne in domače naloge.Končna ocena je zaokroženo povprečje ocen posameznih med letom naloženih individualnih in domačih nalog.Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., študentska anketa.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta

Doc. dr. Aleš Nagode

1. Naslov predmeta Estetika glasbe2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 34. Kontaktne ure Skupaj 30 P30 S V Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. ali 2. ali 3. 7. Semester 1.8. Študijski program Muzikologija-enopredmetna


vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študenti poznajo ključne tokove glasbeno-estetske in glasbeno-filozofske misli.

Študenti poznajo osnovne glasbeno-estetske pojme, teorije in procese ter njihovo spreminjanje v času.

Študentje izoblikujejo osnovni odnos do estetskih fenomenov in kriterije za vrednotenje glasbe.

14. Opis vsebine Predmet upošteva širši filozofski pristop k estetskim problemom glasbe. Glavni poudarek velja analizi sprememb glasbeno-filozofskih in glasbeno-estetskih misli v njihovem kronološkem ter logičnem zaporedju po vsebinskih povezavah in usmeritvah. Pri pregledu različnih estetsko-teoretičnih konceptov glasbe jih pojasnjuje glede na njihove posamične uresničitve v mejah določenih duhovno-zgodovinskih pogojev. Vse to se povezuje z analizo glasbenih dejstev v njihovem zgodovinskem kontekstu, z razčlembo temeljnih konceptov premisleka o glasbi, kriterijih vrednotenja, normativnih sistemih, o razmerjih do ustvarjalnega in recepcijskega procesa idr.

15. Temeljna literatura C. Dahlhaus, Estetika glasbe, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1986 C. Dahlhaus in H. H. Eggebrecht, Kaj je glasba, Ljubljana: Cankarjeva

založba, 1991 E. Fubini, Geschichte der Musikästhetik, Stuttgart 1997 Edward A. Lippman (ur.), Musical Aesthetics: A Historical Reader, zv. I-III,

New York 1986-90.16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študenti spoznajo temeljne tokove

glasbeno-estetske in glasbeno-filozofske misli.

Študenti spoznajo osnovne glasbeno-estetske pojme, teorije, procese v času.

16.2 Uporaba Študenti prek obravnave estetskih vprašanj poglobijo profesionalen, kritičen in zavesten odnos do estetskih fenomenov s področja glasbe ter postavljajo kriterije in orientacijske točke za vrednotenje glasbe.

16.3 Refleksija Študenti v soočenju s temeljnimi glasbeno-estetskimi koncepti vzpostavljajo povezavo s sodobnimi tokovi ter lastnimi stališči in to preverjajo v analizi aktualnega glasbenega življenja.


Študenti se učijo uporabe domače in tuje literature ter drugih virov, ustnega in pisnega izražanja o estetskih vprašanjih, identificirajo in rešujejo probleme, kritično analizirajo strokovno literaturo ipd.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, individualne naloge, vodeni individualni študij.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je vpis v ustrezni letnik študijskega programa.


Izpit, Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., študentska anketa.21. Nosilec predmeta Izr. prof. dr. Matjaž Barbo

1. Naslov enote / predmeta / modula FAGOT 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Fagot10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticij, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov igre na FAGOTU (oblikovanje tona, intonacija, občutek za ritem in tempo)Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za FAGOTAnalitični pristop, pravilno samostojno deloIzvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanjaIzpopolnjevanje tehničnega znanja ( tehnične vaje, tonske vaje in etude )Interpretacija literature za FAGOT vseh stilnih obdobij (sonate, koncerti in virtuozna dela ), katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura TEHNIKA IN ETUDEF. Oubradous: Ensegnement complet du basson en 3 cahiers1. cahier: Gammes et exsercises journaliersBourdeau: Gammes et arpegesL. Milde: Študije op. 24 (študij lestvic in akordov)B. Gorecki: 40 virtuoznih etudJ. B. Gambaro: 18 etudOrefici: Studii melodici za fagotKONCERTI

A. Vivaldi: Koncert d-mol, J. A. Koželuh: Koncert C-dur, J. F. Devienne: Koncert C-dur, A. Vivaldi: Koncert B-dur, J. Ch. Bach: Koncert B-dur

SONATEB. Marcello: SonataJ. E. Galliard: 6 sonat za fagot in klavirP. Hindemith: SonataApostel: Sonata za fagot soloW. A. Mozart: Sonata B-Dur K. V. 292SKLADBEJacobi: Variacije na škotsko temo za fagot in klavirG. Pierne: Prelude de concertG. Pierne: Solo de concertJ. Golob: Glasba za fagot in klavirP. Šivic: Plesne variacije za fagot in klavirA. Srebotnjak: 6 skladb za fagot in klavir


- obvladanje tehničnih prvin instrumenta- razumevanje procesov in metod vadenja- stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba - poraba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija

- vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumentavrednotenje interpretacijevrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi

16.4 Prenosljive spretnosti- niso vezane

le na en predmet

Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkester )Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbeAnaliza – pri glasbenoteoretičnih predmetih (zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt )Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno – umetniške nadarjenosti smeri FAGOTPogoji za opravljanje izpita:- najmanj dva interna ali javna nastopa- dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in virtuozno delo- redno obiskovanja pouka glavnega predmeta


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravidve etudi različnega karakterja, sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet )Ocenjevalna lestvica:10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )8 – prav dobro ( solidni rezultati )7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete,, .Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

1. Naslov enote / predmeta / modula FAGOT 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)4. Kontaktne ure Skupaj

60 (30+30)P V S Ostale oblike

60 ID5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Fagot10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur


Obvladovanje tehničnih elementov igre na FAGOTU (oblikovanje tona, intonacija, )Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za FAGOTAnalitični pristop, pravilno samostojno deloIzvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanjaIzpopolnjevanje tehničnega znanja ( tehnične vaje, tonske vaje in etude )Interpretacija literature za FAGOT vseh stilnih obdobij ( sonate, koncerti in virtuozna dela ), katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura TEHNIKA IN ETUDEF. Oubradous: Ensegnement complet du basson en 3 cahiers

2. cahier: Gammes et exercises journaliersBourdeau: Gammes et arpegesE. Flament: Exercices techniques op. 40J. B. Gambaro: 18 etudL. Milde: Koncertne študije op. 25, 1. zvezekOromszegi Otto: 10 modernih etüdKONCERTIA. Vivaldi: Koncert a-mollF. Danzi: Koncert B-DurU. Krek: Koncertantna glasba za fagot, godala in timpaneJ. Ch. Bach: Koncert Es-DurSONATEG. P. Telemann: Sonata e-mollJ. F. Fasch: Sonata C-DurB. Marcello: SonataP. Hindemith: SonataSKLADBECharles Rene: Solo de concertA. Mirošnikov: SkercoD. Švara: BurleskaTrneček: Scherzi brillanteJ. F. Zbinden: Balada za fagot in klavirOrkestrski po izbiri


razumevanje

- obvladanje tehničnih prvin instrumenta- razumevanje procesov in metod vadenja- stilna interpretacija z osnovami analize- poznavanje fagotskih partov temeljne orkestrske literature


16.3 Refleksija - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumentavrednotenje interpretacijevrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi




Vpis v 2. letnikPogoji za opravljanje izpita:- najmanj dva interna ali javna nastopa- dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in virtuozno delo- redno obiskovanja pouka glavnega predmeta


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi :- dve etudi različnega karakterja- sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet )- odlomki iz orkestrske literature ( najmanj 5 solo in 5 tutti ali 10 tutti mest), različne izdaje

Ocenjevalna lestvica:10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )8 – prav dobro ( solidni rezultati )7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )5 – 1 nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.


21. Sestavljavec učnega načrta red. prof. Božidar Tumpej

1. Naslov enote / predmeta / modula FAGOT 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13



5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Fagot10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega pouka s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur


Obvladovanje tehničnih elementov igre na FAGOTU (oblikovanje tona, intonacija )Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za FAGOTAnalitični pristop, pravilno samostojno deloIzvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanjaIzpopolnjevanje tehničnega znanja ( tehnične vaje, tonske vaje in etude )Interpretacija literature za FAGOT vseh stilnih obdobij (sonate, koncerti in virtuozna dela ), katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura TEHNIKA IN ETUDEF. Oubradous: Ensegnement complet du basson en 3 cahiers

3. cahier: Execices complementaires techniques et melodiquesM. Gatti: Študija za fagotJ. Formaček - O. Tvrdy: Šola večkratnega staccataL. Milde: Koncertne študije op. 25, II delM. Bitsch: Etüde za fagotJ. B. Gambaro: 18 etüdKONCERTIW. A. Mozart: Koncert B-DurJ. Pauer: KoncertE. Bozza: Concertino op. 49G. Jacob: Koncert za fagotP. Ramovš: Concerto piccolo za fagot in godalaB. Bjelinski: Koncert za fagotA. Schibler: KoncertSONATEH. Schroeder: Sonata za fagot soloL. Merci: Sonata c-mollI. Petrič: SonataA. Haba: Suita za fagot soloJ. P. Zelenka: Sonate za fagot in continuoSKLADBEL. Maingenau: Suite breveG. Grovlez: Sicilliene et Allegro giocosoBertini: CapricioO. Nusio: Variazioni su un’Arieta di PergolesiE. Bozza: Recitativ, Sicilliene et RondoP. Ramovš: BurleskaA. Longo: SuitaORKESTRSKA SOLA po izbiri


razumevanje

- obvladanje tehničnih prvin instrumenta- razumevanje procesov in metod vadenja- stilna interpretacija z osnovami analize- poznavanje fagotskih partov v orkestrski literaturi




Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkester)Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbeAnaliza – pri glasbenoteoretičnih predmetih (zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt )Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula


Vpis v 3. letnik študijaPogoji za opravljanje izpita:- najmanj dva interna ali javna nastopa- dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in virtuozno delo- redno obiskovanja pouka glavnega predmeta


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi :- dve etudi različnega karakterja- sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet )- Odlomki iz orkestrske literature ( najmanj 5 solo in 5 tutti ali 10 tutti mest), različne izdaje

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.


1. Naslov predmeta FILMSKA GLASBA IN NAMENSKA GLASBA2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (3)

2+3 oziroma 1+24. Kontaktne ure 60 Skupaj

60 (30+30)

P 30 V 30 S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 1, 28. Študijski program Glasbena umetnost

Predmet je odprt za programe AGRFT

9. Študijska smer Vse smeri

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predmet je mogoče vpisati v celoti kot predmet ovrednoten s 5 ECTS ali v zmanjšanem obsegu kot

predmet ovrednoten s 3 ECTS (brez kreiranja lastne zvočne kulise za film, gledališče, radio ali televizijo in z zmanjšanim obsegom literature)Celoletni predmet


Predmet Filmska in namenska glasba omogoča da študenti: Poznajo široko paleto filmske in namenske glasbe Poznajo pomembne skladatelje filmske in namenske glasbe Poznajo principe komponiranja za film, gledališče, radio in televizijo Poznajo snemanje videa, obdelavo in finalizacijo končnega produkta z

glasbo14. Opis vsebine Zgodovina filmske glasbe

Pomembni skladatelji filmske glasbe Pomembni primeri filmske glasbe Primeri kvalitetne gledališke glasbe Primeri kvalitetne glasbe za TV, radio in oglase Poslušanje, primerjanje in gledanje glasbenih izsekov Kreiranje lastne zvočne kulise za film, gledališče, radio ali televizijo ter

sodelovanje študentov pri ustvarjanju, komentiranju in argumentiranju glasbe – samo za študente, ki vpisujejo predmet v obsegu 5 ECTS

15. Temeljna literatura Karlin, Fred and Wright Rayburn: On the track, Založnik: Schrimer books,

2004

Samo za študente, ki predmet vpisujejo v celoti:

Irwin Bazelon: Knowing the score - notes on film music Založnik: Van Nostrand Reinhold, 1975

Jon Burlingame: Sound and vision: 60 years of Motion Picture Soundtracks, Založnik: Billboard books, 2000

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Razumevanje pomembnosti vpliva glasbe v filmu in ostalih namenskih zvrsti na emocije gledalca

Poznavanje filmske glasbe, njenih pomembnih akterjev in zavedanje kompozicijskih tehnik in vpliva filmske glasbe na glasbeno produkcijo

Razumevanje snemanja glasbe in nove tehnologije, vloge tonskega mojstra in producenta

16.2 Uporaba Kreiranje lastne glasbe za film, tv, radio ali

gledališče Zavedanje glasbene moči ob gledanju filmov,

predstav, reklam…

16.3 Refleksija Vrednotenje dobre in slabe filmske ali druge namenske glasbe

Kritičnost in stremenje k višji kvaliteti produciranja glasbe


Spodbujanje kreativnosti in odprtosti novih tehnologij

Znanje se lahko uporabi za produciranje »uporabne« glasbe – reklame, jingli…

17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko delo s študenti. V skupini je lahko do 30 študentov18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v ustrezen letnik študija


Po zaključenih predavanjih za vse študente sledi pisni izpit v elektronski obliki.Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, .

21. Sestavljalec učnega načrta Docent Rok Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Flavta 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Flavta10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticij Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov flavtne igre ( oblikovanje tona, intonacija, občutek za ritem in tempo)Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za flavtoAnalitični pristop, pravilno samostojno deloIzvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanjaIzpopolnjevanje tehničnega znanja ( tehnične vaje, tonske vaje in etude )Interpretacija flavtne literature vseh stilnih obdobij ( sonate, koncerti in virtuozna dela ), katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura TEHNIKA IN ETUDET. Wye Complete daily exercisesP. Taffanel Daily exercises and scalesS. Karg – Elert 30 Caprices op.107G. Lacour 28 EtudesJ. Andersen 24 Etudes op.60FLAVTA SOLOG. Ph. Telemann Fantazije – po izboruJ. Ibert PieceSONATEF. Poulenc SonataJ. S. Bach Sonate – po izbiriP. Hindemith SonataKONCERTIF. Devienne Koncert v D duruF. Benda Koncert v e moluF. A. Rosetti Koncert v D duruJ. Kvandal KoncertSKLADBEH. Tomasi ConcertinoC. Chaminade ConcertinoG. Hue FantazijaC. Reinecke BalladaPh. Gaubert FantazijaL.Ganne Andante et scherzoP. Mihelčič SonatinaU. Krek Espressivo


razumevanje

- obvladanje tehničnih prvin instrumenta- razumevanje procesov in metod vadenja- stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba - uporaba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajalski praksi





Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno – umetniške nadarjenosti smeri flavta, vpis v 1. letnikPogoji za opravljanje izpita:- najmanj dva interna ali javna nastopa- dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in virtuozno delo- redno obiskovanja pouka glavnega predmeta


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravidve etudi različnega karakterja,sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet )Ocenjevalna lestvica:10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )8 – prav dobro ( solidni rezultati )7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Karolina Šantl Zupan, red. prof. Fedja Rupel




5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Flavta10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticijCeloletni predmet


Obvladovanje tehničnih elementov flavtne igre ( oblikovanje tona, intonacija, )Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za flavtoAnalitični pristop, pravilno samostojno deloIzvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju


15. Temeljna literatura TEHNIKA IN ETUDEM.Moyse Exercises journaliesJ- M- Damase 24 Grandes etudesJ. Donjon Etudes de SalonFLAVTA SOLOL. Libermann SoliloquyP. O. Ferroud Trois piecesF. Kuhlau 12 Caprices op.10SONATEJ. S. Bach Sonate – po izboruJ. Moquet Sonata » La Flute de Pan « op.15H. Genzmer Sonata 1 in 2F. Poulenc SonataKONCERTIW. A. Mozart Koncert v G duruF. Devienne Koncert v D duruJ. Revier KoncertC. Ph. E. Bach Koncert v d moluSKLADBEF. Martin BalladaD. Milhaud SonatinaF. Doppler Madžarska fantazijaA.Casella Sicilienne et BurlesqueBF. Kuhlau Divertimenti 1 – 6O. Messien Le merle noirJ. Golob SkicaJ.Kopač RomancaORKESTERSKA SOLAL. van BeethovenW. A. MozartJ. HaydnA. Dvorak


razumevanje

- obvladanje tehničnih prvin instrumenta- razumevanje procesov in metod vadenja- stilna interpretacija z osnovami analize- poznavanje flavtističnega parta temeljne orkesterske literature




Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkester )Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbeAnaliza – pri glasbenoteoretičnih predmetih ( zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt )Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula


Vpis v 2. letnikPogoji za opravljenje izpita:- najmanj dva interna ali javna nastopa- dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in virtuozno delo- redno obiskovanja pouka glavnega predmeta


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi :- dve etudi različnega karakterja- sonato, koncert , virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet )-Odlomki iz orkestrske literature ( 5 mest solo, 5 tutti ali 10 tutti)Ocenjevalna lestvica:10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )8 – prav dobro ( solidni rezultati )7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete,, . Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta red. Karolina Šantl Zupan, red. prof. Fedja Rupel




5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Flavta10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur korepeticijCeloletni predmet


Obvladovanje tehničnih elementov flavtne igre ( oblikovanje tona, intonacija )Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za flavtoAnalitični pristop, pravilno samostojno deloIzvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju


15. Temeljna literatura TEHNIKA IN ETUDEN. Paganini 24 CapricesM. Moyse Dix etudes d'apres WieniawskyFLAVTA SOLOE. Bozza ImageJ. S. Bach Sonata v a moluSONATEJ. S. Bach Sonate – po izbiriW. Piston SonataF. Kuhlau Sonata Concertatnte op.85E. Schulhof SonataI.Petrič SonataKONCERTIW. A. Mozart Koncert v D duruB. Romberg Koncert v h moluS. Mercadante Koncert v e moluM.Arnold Koncert op. 45SKLADBEH. Dutilleux SonatinaCh. M. Widor Suita op. 34R. Muczynski Moments op.47F. Doppler Air valaques op. 10J. Demersmann Solo de Concert nr.6 op.82L. van Beethoven Serenada op.41B. Pucihar 4 little movmentsORKESTERSKA SOLAJ. BrahmsF. SchubertR. SchumannP.I. Čajkovski


razumevanje

- obvladanje tehničnih prvin instrumenta- razumevanje procesov in metod vadenja- stilna interpretacija z osnovami analize- poznavanje flavtističnih partov v orkesterski literaturi




Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkestrer )Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbeAnaliza – pri glasbenoteoretičnih predmetih ( zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt )Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula




Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi :- dve etudi različnega karakterja- sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet )-Odlomki iz orkestrske literature ( 5 mest solo, 5 tutti ali 10 tutti)Ocenjevalna lestvica:10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )8 – prav dobro ( solidni rezultati )7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


21. Sestavljalec učnega načrta red. Karolina Šantl Zupan, red. prof. Fedja Rupel

1. Naslov predmeta Generalni bas I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)4. Kontaktne ure Skupaj: 30 (15+15) P 15 V 15 S Ostale oblike5. Stopnja 6. Letnik 1 , 2 7. Semester 1-2, 3-48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba, Čembalo, Orgle10. Steber programa B. Obvezni - stroka 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Skupinski pouk, največ štirje slušatelji. Izvajanje pouka na klavirju, orglah, čembalu., predmet je v 1.

letniku na smeri sakralna glasba in v drugem letniku na smereh orgle in čembalo13. Cilji in predmetno specifične kompetence

-Predmet Generalni bas zaradi njemu lastne metode sodi v sklop najelitnejših kompozicijskih-glasbeno teoretičnih predmetov, saj je bilo - in je še - njegovo obvladovanje temelj študija kompozicije, ki hkrati odpiral svet razumevanja mnogih kompozicijskih zakonitosti.-Študent pridobi s pomočjo generalnega basa preverjena in utrjena znanja in zavedanja pomena vertikalne harmonske strukture, ki je naravno in fizikalno utemeljena v kozmusu. S tem predmetom utrdi terčni sistem (diatonični in kromatični), razširjeno tonaliteto s stranskimi dominantami in mnoge uporabne akordične oblike, ki so se pričele oblikovati od 16. stoletja dalje.-Študent spozna praktično uporabo kadence in glasbene fraze. Obvlada vodenje diskantne linije, ki jo izvaja oz. improvizira v desni roki, kot proti melodijo-liniji, ki jo izvaja vokalni ali inštrumentalni solist. Nenazadnje se sreča z zelo pomembnim glasbenim pojavom-ornamentiko, ki je bila posebej izrazita prav v baročnem času.-Ko študent pravilno izvaja general basovski part, mora nujno izvajati tudi obvezne kadenčne okraske.-Študent se s pomočjo Generalnega basa bližje seznani s posebnostmi baročnega obdobja, ki je kompozicijsko izredno pomembno in v katerem se je disciplina generalnega basa povsem realizirala.

14. Opis vsebine Generalni bas se je pojavil proti koncu XVI. stol. v Italiji, pri študiju vokalnih del. Organisti/čembalisti so melodiji sami podlagali primerno harmonijo; da je bilo to razvidno in pri tem čimmanj pisanja, so pod basovsko linijo v tem času zapisovali številke, ki so pomenile različne oblike akordov, vse to pa so po izvežbanem občutku povezovali. Pri zaključku fraz so upoštevali izredno pomemben glasbeni zaključek fraze-kadenco. Kadenc poznamo veliko, saj se je v baročni glasbi vsaka glasbena misel končala s kadenco, vse pa so bile obvezno ornamentirane-okrašene. Ob splošni praksi zapisovanja akordov pod basovsko linijo, so ta način prevzeli tudi skladatelji v svojih inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnh delih. Zgodnji primer takšnega bassa continua najdemo v oratoriju Rappresentatione di Anima e di Corpo E. Cavalieria(1600) in v operi Euridice J. Peria ter v istoimenski operi G. Caccinia(1600).Glasbeniki, ki so igrali continuo in so jih imenovali maestro al cembalo, so morali ob basovski linijo sami improvizirati celotno spremljavo: povezovati akorde, samostojno voditi linije, imitirati motive solističnih delov itn. Glede na to, je postalo izvajanje generalnega basa prava vrhunska spretnost oz. umetnost, saj je izvajalec moral povsem poznati kompozicijsko tehniko tistega časa. Zanimivo je, da so mnogi pomembni skladatelji napisali svoje učbenike generalnega basa. Med temi ni bistvenih razlik, so pa dokaz svobode in hkrati eksaktnosti v raznolikosti umetniškega ustvarjanja.Ko študent zares vstopi v Generalbasovsko improviziranje, se mu odpre nova dimenzija, ki ga navdušuje. Ta disciplina povezuje vsa kompozicijska znanja in je izziv za vsakega mladega, kvalitetnega glasbenika. Številni skladatelji so prav preko študija Generalnega basa spoznali, da imajo kompozicijsko žilico (npr. Rihard Wagner).

15. Temeljna literatura Literatura za glasbeno teoretična vprašanja:-Peričić Vlastimir, Harmonija I,II, Fakultet muzičke umetnosti, Beograd, 1986-Despić Dejan, Harmonija sa harmonskom analizom, Beograd 1997-Skovran Dušan, Peričić Vlastimir, Nauka o muzičkih obljicima, Beograd 1986-Stohr dr. Richard, Musikalishe Formenlehre, Siegel, Leipzig, 1921Literatura za generalni bas:-Buelov, J.G. Thorough-Bass Accopaniment according to David Heinichen, 1992, University of Nebraska Press 1992;Ledbetter, D. Continuo Playing According to Haendel, 1990, Oxford 1990;-Keller Hermann, Scuola della prassi del basso continuo, Curci, Milano 1955;- Christensen, Jesper Boje, Die Grundlagen des Generalbassspiel im 18. Jahrhundert, Barenreiter 1992. Navedena literatura (in druga) je študentom dosegljiva pri izvajalcu predavanj.


razumevanje

-Predmet se izvaja izključno pri inštrumentu- Sposobnost''dešifriranja'' številčnega zapisa, ki je predstavljen pod basovsko linijo.- Igranje generalnega basa, tako v komornih zasedbah (duo, trio,itd.), in v večjih zasedbah, kot so concerti grossi, baročne opere, baročne kantate, oratoriji itn.- Spretnost igranja in spremljanja recitativovrenesančnih in baročnih avtorjev, svetnih in sakralnih del.Študent razume in je sposoben izvajati najrazličnejše zahtevnosti, kot so: zadržki(enojni, dvojni, trojni) v zgornjih glasovih in pravtako v samem basu.Sposoben je razbrati in izvajati vse diatonične in kromatične oblike akordov.Razume in zna izvajati pravilno melodično linijo v diskantu.Zaveda se novega, preizkušenega vedenja o gradnji akordov iz bazične osnove-basa.Zave se, da bas ni nekaj statičnega, ampak tvori proti gibanje glede na diskantno linijo oz. zgornji kompleksnejši element

16.2 Uporaba Predmet Generalni bas daje fleksibilno znanje pri harmonizaciji različnih melodij. Študentu odpira in razširja možnost uporabe mnogih akordičnih zvez, ki se pojavljajo na osnovi tako razgibanega basa.Predvsem pa je obvladovanje GB uporabno na koncertnih odrih, pri neštetih izvedbah sakralnih in svetnih kompozicij baročnega obdobja

16.3 Refleksija Pri predmetu je velik poudarek na poznavanju in razumevanju teoretičnih zakonitost v glasbi, ki so bistvenega pomena, pravzaprav ključ do globjega občutenja glasbene umetnosti.


- spoznavanje slogov starih mojstrov- preizkus uporabnosti in utrjevanje znanja harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja in solfeggia.- spoznavanje didaktičnih pristopov, kako prodirati v notranjost glasbenih zakonitosti.

17. Metode poučevanja in učenja Študenti pri vsaki uri predavanj in vaj aktivno sodelujejo.- predavanju sledi razgovor, razprava in povezave s podobnimi primeri, itd.- praktičen del se izvaja pri klavirju, vendar je vedno tudi širše predstavljena tematika, študenti vidijo naprej širšo sliko, potem sledi konkretna, osredotočena- vsak slušatelj lahko vedno predlaga in predstavi svojo muzikalno, praktično in teoretično rešitev obravnavane teme.


- Pogoj za vpis v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti, znanje iz glasbeno umetniških disciplin(preverjanje je pisno in ustno) in ustrezne spretnosti na klavirju in orglah. Potrebno opraviti sprejemni izpit z izvajanjem predpisane klavirske literature.


- Slušatelji pri praktičnih vajah oz. pripravljenih skladbah ali odlomkih, sodelujejo redno in aktivno, zato so ocenjevani vsako uro, tako s strani predavatelja, kot s strani kolegov.- Vsak slušatelj mora obvezno zaigrati na klavirju (ali orglah) obravnavani stavek oz. rešitev številnih razvezov zadržanih oz. alteriranih akordov in drugih rešitev.- Študent predstavi na letnem izpitu vso obravnavano tematiko razen tiste, ki jo je predstavil že na kolokvijskem delnem izpitu. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, . in razgovor študentov z izvajalcem predmeta- vsakoletna analiza uspešnosti študentov pri predmetu- uporaba pridobljenega znanja pri komornem muziciranju in koncertiiranju.

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Maks Strmčnik, nosilec predmeta: Generalni bas in improvizacija.

1. Naslov predmeta Generalni bas II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P 15 V 15 S Ostale oblike5. Stopnja 6. Letnik 2, 3 7. Semester 3-4, 5-68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba, Čembalo, Orgle10. Steber programa B. Obvezni - stroka 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Skupinski pouk, največ štirje slušatelji. Izvajanje pouka na klavirju, orglah, čembalu. Predmet je v

drugem letniku na smeri sakralna glasba in v tretjem letniku na smereh orgle in čembalo13. Cilji in predmetno specifične kompetence

-Predmet Generalni bas zaradi njemu lastne metode sodi v sklop najelitnejših kompozicijskih-glasbeno teoretičnih predmetov, saj je bilo njegovo- in je še- obvladovanje temelj študija kompozicije, ki hkrati odpiral svet razumevanja mnogih kompozicijskih zakonitosti.-Študent pridobi s pomočjo generalnega basa preverjena in utrjena znanja in zavedanja pomena vertikalne harmonske strukture, ki je naravno in fizikalno utemeljena v kozmusu. S tem predmetom utrdi terčni sistem (diatonični in kromatični), razširjeno tonaliteto s stranskimi dominantami in mnoge uporabne akordične oblike, ki so se pričele oblikovati od 16. stoletja dalje.-Študent spozna praktično uporabo kadence in glasbene fraze. Obvlada vodenje diskantne linije, ki jo izvaja oz. improvizira v desni roki, kot proti melodijo-liniji, ki jo izvaja vokalni ali inštrumentalni solist. Nenazadnje se sreča z zelo pomembnim glasbenim pojavom-ornamentiko, ki je bila posebej izrazita prav v baročnem času.-Ko študent pravilno izvaja general basovski part, mora nujno izvajati tudi obvezne kadenčne okraske.-Študent se s pomočjo Generalnega basa pobližje seznani s posebnostmi baročnega obdobja, ki traja dolgo in je kompozicijsko izredno pomembno in v katerem se je disciplina generalnega basa povsem realizirala.

14. Opis vsebine Generalni bas se je pojavil proti koncu XVI. stol. v Italiji, pri študiju vokalnih del. Organisti/čembalisti so v tem času melodiji sami podlagali primerno harmonijo; da je bilo to razvidno in pri tem čimmanj pisanja, so pod basovsko linijo zapisovali številke, ki so pomenile različne oblike (in druge oznake) akordov, vse to pa so po izvežbanem občutku povezovali. Pri zaključku fraz so upoštevali izredno pomemben glasbeni zaključek fraze-kadenco. Kadenc poznamo veliko, saj se je v baročni glasbi vsaka glasbena misel končala s kadenco, vse pa so bile obvezno ornamentirane-okrašene. Ob splošni praksi zapisovanja akordov pod basovsko linijo, so ta način prevzeli tudi skladatelji v svojih inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnh delih. Zgodnji primer takšnega bassa continua najdemo v oratoriju Rappresentatione di Anima e di Corpo E. Cavalieria(1600) in v operi Euridice J. Peria ter v istoimenski operi G. Caccinia(1600).Glasbeniki, ki so igrali continuo in so jih imenovali maestro al cembalo, so morali ob basovski linijo sami improvizirati celotno spremljavo: povezovati akorde, samostojno voditi linije, imitirati motive solističnih delov itn. Glede na to, je postalo izvajanje generalnega basa prava vrhunska spretnost oz. umetnost, saj je izvajalec moral povsem poznati kompozicijsko tehniko tistega časa. Zanimivo je, da so mnogi pomembni skladatelji napisali svoje učbenike generalnega basa. Med temi ni bistvenih razlik, so pa dokaz svobode in hkrati eksaktnosti v raznolikosti umetniškega ustvarjanja.Številni skladatelji so prav preko študija Generalnega basa spoznali, da imajo kompozicijsko žilico.( na pr.Rihard Wagner).

15. Temeljna literatura • Literatura za glasbeno teoretična vprašanja:-Peričić Vlastimir, Harmonija I,II, Fakultet muzičke umetnosti, Beograd, 1986-Despić Dejan, Harmonija sa harmonskom analizom, Beograd 1997-Skovran Dušan, Peričić Vlastimir, Nauka o muzičkih obljicima, Beograd 1986-Stohr dr. Richard, Musikalishe Formenlehre, Siegel, Leipzig, 1921• Literatura za generalni bas:-Buelov, J.G. Thorough-Bass Accopaniment according to David Heinichen, 1992, University of Nebraska Press 1992;Ledbetter, D. Continuo Playing According to Haendel, 1990, Oxford 1990;-Keller Hermann, Scuola della prassi del basso continuo, Curci, Milano 1955;- Christensen, Jesper Boje, Die Grundlagen des Generalbassspiel im 18. Jahrhundert, Barenreiter 1992.• Baročna glasbena literatura za izvajanje:Trio sonate italijanskih, nemških, angleških in francoskih skladateljev; Concerti grossi;

Baročne kantate; Baročni oratoriji, maše; Baročna opera; Izbrani recitativi baročnih vokalnih (sakralni in svetnih) del. Navedena literatura (in tudi druga) je študentom dosegljiva pri izvajalcu predavanj.


razumevanje

-Predmet se izvaja izključno pri inštrumentu - Sposobnost''dešifriranja'' številčnega zapisa, ki je predstavljen pod basovsko linijo.- Igranje generalnega basa, tako v komornih zasedbah (duo, trio,itd.), in v večjih zasedbah, kot so concerti grossi, baročne opere, baročne kantate, oratoriji itn.- Spretnost igranja in spremljanja recitativovrenesančnih in baročnih avtorjev, svetnih in sakralnih del.Študent razume in je sposoben izvajati najrazličnejše zahtevnosti, kot so: zadržki(enojni, dvojni, trojni) v zgornjih glasovih in pravtako v samem basu.Sposoben je razbrati in izvajati vse diatonične in kromatične oblike akordov.Razume in zna izvajati pravilno melodično linijo v diskantu.Zaveda se novega, preizkušenega vedenja o gradnji akordov iz bazične osnove-basa.Zave se, da bas ni nekaj statičnega, ampak tvori proti gibanje glede na diskantno linijo oz. zgornji kompleksnejši element (ali obratno), kar nujno vpliva na njegove ustvarjalne odločitve ali na improvizacijo samo.

16.2 Uporaba Predmet Generalni bas daje fleksibilno znanje iz področja harmonizacije vsake melodije. Študentu odpira in razširja možnost uporabe mnogih akordičnih zvez, ki se pojavljajo na osnovi tako razgibanega basa.

16.3 Refleksija Pri predmetu je velik poudarek na poznavanju in razumevanju teoretičnih zakonitost v glasbi, ki so bistvenega pomena, pravzaprav ključ do globjega občutenja glasbene umetnosti.


- Spoznavanje slogov starih mojstrov,- preizkus uporabnosti znanja harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja- realizacija novih slišnih možnosti, ki jih nakazuje predmet solfeggio- spoznavanje didaktičnih pristopov, kako prodirati v notranjost glasbenih zakonitostiŠtudenti pri vsaki uri predavanj in vaj aktivno sodelujejo.

17. Metode poučevanja in učenja Študenti pri vsaki uri predavanj in vaj aktivno sodelujejo.- predavanju sledi razgovor, razprava in povezave s podobnimi primeri, itd.- praktičen del se izvaja pri klavirju, vendar je vedno tudi širše predstavljena tematika, študenti vidijo naprej širšo sliko, potem sledi konkretna, osredotočena- vsak slušatelj lahko vedno predlaga in predstavi svojo muzikalno, praktično in teoretično rešitev obravnavane teme.


- Pogoj za vpis v drugi letnik (prve stopnje) je opravljen semestralni kolokvij in izpit iz Generalnega basa I . Da pa lahko pristopi k izpitu, mora doseči najmanj 75% prisotnosti na predavanjih in vajah.


- Slušatelji pri praktičnih vajah oz. realizacija rešitev sodelujejo redno in aktivno, zato so ocenjevani vsako uro, tako s strani predavatelja, kot s strani kolegov.- Vsak slušatelj mora obvezno zaigrati na klavirju (orglah, čembalu) obravnavano temo, preden se začne obravnavati nova.- Študent predstavi na letnem izpitu vso obravnavano tematiko razen tiste, ki jo je predstavil že na kolokvijskem delnem izpitu. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, . in razgovor študentov z izvajalcem predmeta- vsakoletna analiza uspešnosti študentov pri predmetu- uporaba pridobljenega znanja pri komornem muziciranju in koncertiiranju.

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Maks Strmčnik, nosilec predmeta: Generalni bas in improvizacija

1. Naslov enote / predmeta / modula Generalni bas in improvizacija2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (3+2)4. Kontaktne ure 60 Skupaj 60

(30+30)P 30 V -30 S - Ostale -oblike

5. Stopnja Prva 1. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Orkestrsko dirigiranje in zborovsko dirigiranje,

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Skupinski pouk, največ štirje slušatelji. Izvajanje pouka na klavirju, orglah in čembalu.13. Cilji in predmetno specifične kompetence

14.Opis vsebine

Predmeta Generalni bas in improvizacija zaradi vsebine in metode združujeta vse glasbene elemente.Študent pridobi znanje in praktično dokaže da:- obvlada osnove igranje generalnega basa, tako v komornih zasedbah (duo, trio,itd.), in (pri nadaljevanju v višjem letniku) v večjih zasedbah, kot so concerti grossi, baročne kantate, baročni oratoriji, maše, baročna opera itn.- študent mora ( v tem času) obvladati tudi osnove igranja in spremljanje recitativov renesančnih in baročnih avtorjev, svetnih in sakralni del- poznati mora baročno ornamentiko in artikulacijo- v improvizacijo mora zavestno vnašati znanje oblikoslovja,- obvlada ritmične spretnosti in eksaktnosti,- je sposoben izpeljati dosledno metriko,- ima sposobnost oblikovanja-improviziranja v homofonem in polifonem slogu- ima sposobnost harmonizacije homofone in polifone melodije se- pridobi sposobnost harmonizacije baročnega korala-pridobi sposobnost improviziranja določene homofone oblike: uverturo, sarabando, ostinato itd.- sposobnost improviziranja določene polifone oblike: kontrapunktično sprehajanje skozi različne tonalitete (durove in molove) z uporabo modulacij, itd.Improvizacija, ki izhaja z primarnega impulza-ustvariti nekaj novega, še nikoli slišanega, hkrati bistveno in preverjeno razširja in utrjuje glasbeno teoretično in praktično znanje, razširja glasbeno fantazijo, ko je (zaradi pravil improvizacije) potrebno takoj oblikovati najboljšo glasbeno frazo, harmonsko strukturo in sploh idejo, vse v skladu s pravili ter prepričljivo predstavo o glasbi.V zgodovini in razvoju glasbene umetnosti so vsi ustvarjalci in nekateri poustvarjalci (orglavci, čembalisti, pianisti) brez izjeme študirali Generalni bas in improvizacijo, ker se jim je prav preko tega predmeta odprl nov horizont in fleksibilna reakcija povezana z določeno ali abstraktno glasbeno nalogo.Znani in pogosti so primeri, da so pianisti (R. Wagner), potem ko so se srečali z generalnim basom in improvizacijo, ugotovili, da jih je začela zanimati ustvarjalnost-torej kompozicija.Generalni bas se je pojavil proti koncu XVI. stol. v Italiji, pri študiju vokalnih del so organisti in čembalisti melodiji sami podlagali primerno harmonijo; da je bilo to razvidno in bilo pri tem čimmanj pisanja, so pod basovsko linijo zapisovali številke, ki so pomenile različne oblike akordov, vse to pa so po izvežbanem občutku povezovali. Pri zaključku fraze so upoštevali izredno pomemben glasbeni zaključek -kadenco. Kadenc poznamo veliko, saj se je v baročni glasbi vsaka glasbena misel končala s kadenco, vse pa so bile obvezno ornamentirane-okrašene. Ob splošni praksi zapisovanja akordov pod basovsko linijo, so ta način prevzeli tudi skladatelji v svojih inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnh delih. Zgodnji primer takšnega bassa continua najdemo v oratoriju Rappresentatione di Anima e di Corpo E. Cavalieria(1600) in v operi Euridice J. Peria ter v istoimenski operi G. Caccinia(1600).Glasbeniki, ki so igrali continuo in so jih imenovali maestro al cembalo, so morali ob basovski linijo sami improvizirati celotno spremljavo: povezovati akorde, samostojno voditi linije, imitirati motive solističnih delov itn. Glede na to, je postalo izvajanje generalnega basa prava vrhunska spretnost oz. umetnost, saj je izvajalec moral povsem poznati kompozicijsko tehniko tistega časa. Zanimivo je, da so mnogi pomembni skladatelji napisali svoje učbenike generalnega basa. Med temi ni bistvenih razlik, so pa dokaz svobode in hkrati eksaktnosti v raznolikosti umetniškega ustvarjanja.Številni skladatelji so prav preko študija Generalnega basa spoznali, daimajo kompozicijsko žilico.( na pr. Rihard Wagner)

15. Temeljna literatura Literatura za glasbeno teoretična vprašanja

Osredkar Janez, Glasbeni stavek I, II Zavod republike Slovenije za šolstvo, 1998, LjubljanaDespić Dejan, HARMONIJA SA HARMONSKOM ANALIZOM, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997Spencer Peter, THE PRACTICE OF HARMONY, NEW JERSEY, 1996Skovran Dušan, Peričić Vlastimir, NAUKA O MUZIČKIH OBLJICIMA, Univerzitet umetnosti u Beogradu, Beograd 1986Stohr dr. Richard, MUSIKALISHE FORMENLEHRE, Siegel, Leipzig,1921Brings, Allen, A NEW APPROACH TO KEYBOARD HARMONY, New York: Norton, 1979Literatura za generalni bas:Ledbetter D. Continuo Playing According to Handel, 1990 Clarendon Press, OxfordKeller Hermann, SCUOLA DELLA PRASSI DEL BASSO CONTINUO, Edizioni curci-Milano, 1955Christensen, Jesper Boje, DIE GRUNDLAGEN DES GENERALBASSPIEL IM 18. JAHRHUNDERT,1992, Barenreiter, BaselIzbor: Sonate(duo, trio,itd.) za solista in generalni bas, Concerti grossi, Kantate, Pasioni(recitativi), Opere italijanskih, nemških, francoskih in angleških zgodnje in pozno baročnih avtorjevLiteratura za improvizacijoOverduin Jan, Improvisation for Organists, Oxford University press, 1998, LondonHancock Gerre, IMPROVISING, Oxford University Press, 1994, London


razumevanje

- Absolvent predmeta zna izvesti pravilno (generalbasovsko) postavljeno akordiko iz vsakega oštevilčenega basa. Razume uporabo ustrezno izvajane akordike glede na karakter in vsebino skladbe. Teoretično in praktično lahko izvaja-improvizira določene glasbene teme v različnih slogovnih načinih.- Pravtako mora znati demonstrirati-izvajati na klavirju (orglah, čembalu) različne teme v sodobnejših glasbenih jezikih in tehnikah, kot so: politinalnost,bikordalnost,modalnost, zrcalno gradnjo akordov, clustre itd.

16.2 Uporaba Predmet Generalni bas in improvizacija, daje znanje za različno koncertno udejstvovanje, saj teži k obvladovanju in uporabnosti kompleksno doseženega znanja. Vse to je seveda izjemno pomemben impulz za ustvarjanje nečesa novega, hkrati pa uvaja glasbenika tudi v svežo in osebno interpretacijo pri izvedbi že napisanega glasbenega dela.

16.3 Refleksija Pri predmetu je velik poudarek na poznavanju in razumevanju teoretičnih zakonitost v glasbi, ki so bistvenega pomena, pravzaprav ključ do globjega občutenja glasbene umetnosti; tu gre za povezovanje v vseh elementov, ki so v glasbeni umetnost v temeljni soodvisnosti. Zaradi metode, ki razvija ustvarjalni naboj, občutek za ustrezni ritem, metriko, obliko, harmonijo, melodijo (frazo) artikulacijo itn. bistveno razširja in utrjuje glasbeno fantazijo, znanje in na sploh predstavo o glasbi.Priprave na ustvarjalni proces pričnejo mnogi skladatelji prav s pomočjo improvizacije. To je veljalo za mnoge stare mojstre in tudi za prenekatere današnje ustvarjalce.


- Spoznavanje slogov starih mojstrov, do slogov sodobne orientacije- preizkus uporabnosti znanja harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja- realizacija novih slušnih možnosti, ki jih nakazuje predmet solfeggio- spoznavanje didaktičnih pristopov, kako prodirati v notranjost glasbenih zakonitosti

17. Metode poučevanja in učenja Študenti pri vsaki uri predavanj in vaj aktivno sodelujejo.- predavanju sledi razgovor, razprava in povezave s podobnimi primeri, itd.- praktičen del se izvaja pri klavirju, orglah ali čembalu, vendar je poleg izvajanja na inštrumentu, vedno tudi širše predstavljena obravnavana tematika, študenti vidijo naprej širšo sliko, potem sledi konkretna, osredotočena- študenti se pripravljajo za vsako uro, sicer ne morejo slediti razvoju obravnavanih vsebin- vsak slušatelj lahko vedno predlaga in predstavi svojo muzikalno, praktično in teoretično rešitev obravnavane teme


- Pogoj za vpis v tretji letnik k predmetu Generalni bas in improvizacija I, so opravljene vse predpisane obveznosti, ki omogočajo vpisPotrebna je primerna tehnika oz. spretnost na klavirju.


- Slušatelji pri praktičnih vajah oz. realizacijah rešitev sodelujejo redno in aktivno, zato so ocenjevani vsako uro, tako s strani predavatelja, kot s strani kolegov.- Vsak slušatelj mora obvezno zaigrati na klavirju ( orglah, čembalu) obravnavano temo, preden se začne obravnavati nova.- Študent predstavi na letnem izpitu vso obravnavano tematiko razen tiste, ki jo je predstavil že na kolokvijskem delnem izpitu.Pozitivne ocene so od 6-10 , negativne ocene so od 1-5

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, .- razgovor študentov z izvajalcem predmeta, vsakoletna analiza uspešnosti študentov pri predmetu

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Maks Strmčnik, nosilec predmeta: Generalni bas in improvizacija

1. Naslov predmeta Glasba in tehnologija2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 34. Kontaktne ure Skupaj

30P S V

30Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. ali 3. 7. Semester 1.8. Študijski program Muzikologija-enopredmetna


vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Izbrane teme se izmenjujejo letno, zato lahko študent predmet posluša večkrat. . Predmet je matičen na

programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študent: pozna možnosti aplikacije sodobne tehnologije, povezane s produkcijo in

reprodukcijo glasbe, v storitvenem in gospodarskem okolju; pozna možnosti aplikacije sodobne tehnologije, povezane s produkcijo in

reprodukcijo, na vseh ravneh izobraževalnega procesa.14. Opis vsebine Študij je usmerjen v sistematično obravnavo naslednjih specialnih problematik izbrane

teme: računalniške avdiovizualne aplikacije, uporaba avdiovizualne tehnologije v snemalnem studiu, uporaba avdiovizualne tehnologije v radijskem mediju, uporaba avdiovizualne tehnologije na televiziji, uporaba avdiovizualne tehnologije na posameznih stopnjah izobraževalnega

procesa, etika in pravo v avdiovizualnih medijih.

15. Temeljna literatura Zaradi hitrega spreminjanja tehnologije se objavlja sproti pred začetkom predavanj.

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študent spozna osnovne, z izbrano tematiko povezane teoretske in praktične vidike aplikacije

tehnologije v glasbeni praksi.Doseže razumevanje osnovnih tematskih in metodoloških procesov, v katere je obravnavana tematika vpeta in sicer tako teoretično kot po praktični plati.

16.2 Uporaba Obravnavane tematike ponujajo študentu vzorec obravnav specifičnih vprašanj, kakor tudi primer premišljene in kritične uporabe uveljavljenih tehnologije v glasbeni praksi.

16.3 Refleksija Študent skozi uporabo znanstvene literature in posameznih tehnologij manipulacije zvoka in slike presoja različne možnosti obdelovanja avdiovizualnih podatkov, njihove prednosti in pomanjkljivosti. Ob soočenju teoretskih posplošenj z zelo podrobnim in konkretnim obravnavanjem tehnologije za obdelovanje avdia in videa veča svoje zavedanje o možnostih in posledicah uporabe le-teh v praksi.


Kritična uporaba strokovne literature in avdiovizualne tehnologije na različnih področjih.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in vodeni skupinski in individualni študij.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti



Seminarsko delo.Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.


Izr. prof. dr. Leon Stefanija

1. Naslov predmeta Glasbena paleografija2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 34. Kontaktne ure Skupaj

30P S

30V Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1.-3. 7. Semester 2.8. Študijski program Muzikologija-enopredmetni


vse


Študent pozna zakonitosti zapisovanja glasbe od antike do 17. stoletja Študent je sposoben transkribiranja starejših notnih zapisov v sodobno

notacijo14. Opis vsebine sistemi notiranja v antiki,

črkovna notacija, koralna notacija, črna menzuralna notacija, bela menzuralna notacija, tabulature v solistični glasbi.

15. Temeljna literatura Constantin Floros. Die Einführung in die Neumenkunde. Wilhelmshaven: Heinrichshofen, 1980.

Willi Apel. Die Notation der Polyphonen Musik. Leipzig: Breitkopf & Härtel, 1962.

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Poznavanje načinov zapisovanja glasbe od antike do 17. st.

16.2 Uporaba Branje izvirnih glasbenih zapisov.16.3 Refleksija Razvijanje zavedanja o soodvisnosti med zapisom

in kompozicijsko tehniko.16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet


17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje, vodeni individualni študij.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti



Ocenjujejo se individualne in domače naloge.Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.



Doc. dr. Aleš Nagode

1. Naslov predmeta Glasbena publicistika2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 64. Kontaktne ure Skupaj 60 P S 60 V Ostale oblike5. Stopnja 1 6. Letnik 3. 7. Semester 1.8. Študijski program Muzikologija-enopredmetni


vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študent pozna osnovna strokovna izhodišča in tehnike sporočanja, ki so podlaga strokovno-publicističnemu pisanju.

Študent je usposobljen za sestavljanje strokovnih prispevkov v tiskanih in elektronskih medijih in govorno izražanje o glasbi.

14. Opis vsebine Zvrsti muzikološkega strokovnega izražanja: dnevno časopisje (poročilo, kritika); koncertni in programski listi; zahtevnejši teksti o glasbi v poljudno-znanstvenem tisku; radijska oddaja; glasba in televizija; govorno izražanje o glasbi.

15. Temeljna literatura Bosiljka Perić Kempf. Lice i naličje. Reka 2006. Harry Haskel. The attentetive listener: three centuries of music criticism.

London, Boston 1995. Jože Faganel. Stilistika. Ljubljana 1995. Carl Dahlhaus. Das musikalische Kunstwerk. Laaber 1988.

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študent pozna osnovna teoretska izhodišča, ki zadevajo:

strokovno korektnost publicističnih prispevkov,

problem odnosa med subjektivnostjo in argumentacijo vrednotenja,

stilistične posebnosti publicističnega ubesedovanja.

16.2 Uporaba Študent se usposobi za praktično pisanje: poročila, kritike, predstavitve, zahtevnejših strokovnih besedil o glasbi, urejanje oddaj v elektronskih medijih, govorno izražanje o glasbi.

16.3 Refleksija Študent izoblikuje zavedanje o nujni povezanosti med sistemom znanstveno preverjenih dejstev in teorij o glasbi ter možnostih prenosa le-teh v publicistično prakso.


Sposobnost strokovnega ubesedovanja, iskanje in kritična uporaba strokovne

literature v različnih jezikih, sposobnost nastopanja v javnosti.

17. Metode poučevanja in učenja Sodelovalno učenje, individualne naloge, vodeni individualni študij.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti



Ocenjuje se individualne naloge in domače naloge.Povprečje ocen oddanih pisnih izdelkov tvori zaključno oceno.Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.


Izr. prof. dr. Matjaž Barbo

1. Naslov predmeta GLASBENI STAVEK IN KOMPOZICIJSKE TEHNIKE I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 6 (3+3)


P60

V30

S Ostale oblike:

5. Stopnja Dodiplomska 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba -10. Steber programa A. Ovezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja so v skupinah (do 3-4) s pozornostjo na individualno vodenem študiju.13. Cilji in predmetno specifične kompetence

(a) Osnovni cilji in zahtevane kompetence predmeta (vsi trije letniki izobraževanja) so: • samostojno in poglobljeno teoretično in praktično umevanje kontrapunktičnih in harmonskih segmentov glasbenega stavka znotraj različnih vrst slogov in kompozicijskih oblik glasbenih umetnin (od renesanse do razpada tonalnosti); • trdna teoretična podlaga za samostojen kritičen uvid v slogovne specifike in kompozicijsko kakovost glasbenih umetnin; • suvereno osvojena praktična glasbeno-teoretična vedenja, ki so potrebna pri vrednotenju, izbiri in analizi skladb, pri orgelskem koncertiranju in vodenju zborov, pri poučevanju glasbeno-teoretičnih disciplin v glasbeni šoli, pri glasbeno pedagoškem ter pastoralnem delu in pri pisanju člankov.(b) Delni cilji pa so: • razširitev in poglobitev predhodnega znanja ter vedenj kontrapunkta (dvoglasje, pisno vsi vidiki) in harmonije (vsi vidiki konsonančne tonalne harmonije); • pridobiti samostojno umevanje kontrapunktičnih in harmonskih zakonitosti glasbenega stavka (znotraj slogovnega razpona od renesanse do meje atonalnosti), korektno pisanje brez oštevilčenih napotkov in improviziranje na klavirju štiriglasnega konsonančnega tonalnega glasbenega stavka, aplikacija glasbeno teoretičnih znanj pri lastnem muziciranju.

14. Opis vsebine 1. Uvodna poglavja, pojmovne in terminološke definicije.2. Kontrapunktične zakonitosti modalnega in tonalnega stavka: a) pojem linearno, temeljni principi melodije, varietas in logos kontrapunkta; b) modalnost in modusi (teoretične osnove); c) pricipi kontrapunkta in slogovna obdobja; d) enostavni kontrapunkt (dvoglasje vsi načini); e) dvoglasni floridus; f) dvojni kontrapunkt v oktavi, decimi in duodecimi; g) bicinium v kompoziciji renesanse in baroka, style sévère in style libre.2. Harmonske zakonitosti diatoničnega konsonančnega tonalnega stavka (trozvoki): a) pojem harmonia-melodia v glasbi in kulturi; b) temeljni principi diatonične konsonančne harmonije; c) specifika zmanjšanega trozvoka; d) tonaliteta kot zgodovinsko-kompozicijski pojav in pomen; e) funkcijski vidiki tonalnega magnetizma; f) kadenca (zgodovinsko-kompozicijski pojav, pomen in tipologije); g) funkcijski in generalbasni vidiki harmonije (regola d'ottava); h) modulacija v bližnje tonalitete, njeno mesto v glasbenih oblikah; i) sekvence, njihova kompozicijska vloga; j) analiza in hramonizacija melodij; k) protestantski /tudi Trubarjev/ koral; l) aplikatvno analitično seminarsko delo.

15. Temeljna literatura V slovenskem jeziku (razen nekaj srednješolskih priročnikov) ni ustreznih temeljnih strokovnih del, ki bi zadovoljila zahteve univerzitetne ravni učenja predmeta. Slušatelji so vezani na lastne zapiske predavanj, učiteljeva gradiva in na sprotno ob tvarini svetovano literaturo. Priporočene so izdaje faksimilov, kritične in dopolnjene izdaje. V oporo študija so tale dela: • Zarlino G., Le istitutioni harmoniche, Venezia 1561/1589; • Fux J.-J., Gradus ad Parnassum, Sive Manuductio ad Compositionem Musicae regularem, Vienna/Wien 1725; • Cherubini L., Cours de Contre-point et de Fugue, Paris 1835; • Fétis F.-J., Traité du Contrepoint et de la Fugue, Nouvelle éd., Paris 1846; • Bellermann H., Der Contrapunkt, druga izdaja, Berlin 1877; • De Sanctis C., La polifonia nell'arte moderna, Roma 1887; • Dubois T., Traité d'harmonie théorique et pratique, Paris 1891; • Dubois T., Traité de Contrepoint et de Fugue, Paris 1901; • Schönberg A., Harmonielehre, Wien 1922; • Hindemith P, Unterweisung im Tonsatz, Mainz 1937.

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje

in razumevanje

Za solidno uporabno znanje predvidenih študijskih dosežkov so potrebni so vsi trije letniki izobraževanja. Delni pa so naslednji:(a) • Poglobljeno analitično teoretično in praktično poznavanje, umevanje izrazov, pojmov, vsebin in principov kontrapunkta in diatonične konsonančne tonalne harmonije; • samostojen, korekten in dovršen štiriglasni glasbeni stavek srednje težavnostne stopnje izveden pisno brez oštevilčenih napotkov[!] in ob klavirju (npr. protestantski /tudi Trubarjev/ koral, improvizacija modulacij v bližnje tonalitete, dovršeni biciniji v dvojnem floridusu in v dvojnem kontrapunktu ipd.).(b) • Osnoven analitičen uvid v temeljne teoretične glasbene zakonitosti znotraj danega sloga manjših glasbenih oblik (madrigal, motet, sonatna oblika ipd.); • sposobnost samostojnega teoretičnega uvida v osnovne kompozicijske segmente, v razvoj in posebnosti zgodovinskih slogovnih oblik (srednjeveška polifonija, renesansančna in zgodnjebaročna dela, poznobaročni in klasicistični stavek ipd.).

16.2 Uporaba • Pri izbiri, vrednotenju in samostojni analizi skladb za študij, koncertiranje ali poučevanje;• ob poustvarjanju (igra na orglah, klavirju, petju ali zborovskem/orkestrskem dirigiranju, vadenju zbora/petja v vrtcu, šoli, pastoralnem delu ipd.);• pri poučevanju teoretičnih disciplin v glasbeni šoli ali pa kot pedagog v osnovni in srednji šoli.

16.3 Refleksija • Samostojno vrednotenje glasbenih umetnin;• uvid v slogovne posebnosti v povezavah med glasbo, literaturo, slikarstvom in arhitekturo;• sposobnost samostojne primerjave razvoja glasbeno-teoretičnih zakonitosti z bistvenimi premiki v razvoju evropske znanstvene misli;


• suverena samostojna uporaba znanj in vedenj pri redakciji kritičnih izdaj slovenskih in evropskih glasbenih spomenikov; • sposobnost samostojne kritične misli ob pisanju koncetnih listov, kritik koncertov, člankov v časopisju ali strokovnih in znanstvenih revijah.

17. Metode poučevanja in učenja Glede na didaktične potrebe določenega poglavja so kombinacija: (a) predavanja, razlage z neposredno razpravo slušateljev; (b) sodelovalno in refleksivno poučevanje (pisno in slušno na klavirju); (c) redna individualna tedenska analiza študentovih nalog in vaj


• Vpis v 1. letnik študijskega smeri Sakralna glasba in pasivno znanje enega tujega jezika. • Pogoji za opravljanje končnega izpita pa so: reden obisk predavanj (90% vključno opravičila), sprotno in skrbno opravljeni vsi izdelki, pozitivna ocena semininarskega dela. • Predmet potrebuje predavalnico s klavirjem, notno tablo, grafoskop, kakovosten CD in DVD predvajalnik.


(a) Oceno letnega izpita sestavljajo: 1) 60% delo med letom (verifikacije aplikativnih zmožnosti znanja, vaj in nalog so ocenjene ob zaključenih poglavjih); 2) 20% seminarski izdelek (najmanj 4–5 strani analitičnega besedila brez glasbenih primerov); 3) 20 % zaključni pisni izpit.(b) Pozitivne ocene od 6 – 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in izpitnim pravilnikom Akademije za glasbo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti (a) redna in sprotna tedenska osebna ,, . ob analizi izdelkov, vaj in nalog skupaj z nosilcem predmeta ali asistentom;(b) semestralna in letna ,, . z osebnim razgovorom.

21. Sestavljalec učnega načrta Izr. prof. mag. Ivan Florjanc

1. Naslov predmeta GLASBENI STAVEK IN KOMPOZICIJSKE TEHNIKE II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 8 (4+4)


P60

V30

S Ostale oblike:

5. Stopnja Dodiplomska 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba10. Steber programa A. Ovezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja so v skupinah (do 3-4) s pozornostjo na individualno vodenem študiju. Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

(a) Osnovni cilji in zahtevane kompetence predmeta (vsi trije letniki izobraževanja) so: • samostojno in poglobljeno teoretično in praktično umevanje kontrapunktičnih in harmonskih segmentov glasbenega stavka znotraj različnih vrst slogov in kompozicijskih oblik glasbenih umetnin (od renesanse do razpada tonalnosti); • trdna teoretična podlaga za samostojen kritičen uvid v slogovne specifike in kompozicijsko kakovost glasbenih umetnin; • suvereno osvojena praktična glasbeno-teoretična vedenja, ki so potrebna pri vrednotenju, izbiri in analizi skladb, pri orgelskem koncertiranju in vodenju zborov, pri poučevanju glasbeno-teoretičnih disciplin v glasbeni šoli, pri glasbeno pedagoškem ter pastoralnem delu in pri pisanju člankov.(b) Delni cilji pa so: • poglobitev in razširitev (s posebnim povdarekom na samostojnosti) dodatnega znanja in vedenj troglasnega kontrapunkta (troglasje, pisno vsi vidiki) in harmonije (vsi vidiki disonančne tonalne harmonije, kromatika in enharmonija); • poglobiti in utrditi samostojno obvladovanje kontrapunktično-harmonskih zakonitosti glasbenega stavka in suvereno pisanje (brez oštevilčenih napotkov) in improviziranje na klavirju korektnega in dovršenega štiriglasnega disonančnega tonalnega glasbenega stavka (npr. kromatične ali enharmonične modulacije) ter suverena aplikacija znanj.

14. Opis vsebine 1. Kontrapunktične zakonitosti modalnega in tonalnega troglasnega stavka: a) osnovne posebnosti in principi tro- in večglasnega kontrapunkta z ozirom na slogovna obdobja; b) enostavni kontrapunkt (troglasje: poglobljeno vsi načini 1–5 in kombinacije), c) troglasni floridusa; d) trojni kontrapunkt v oktavi; e) tricinium v kompoziciji, style sévère in style libre (seminarsko delo).2. Harmonske zakonitosti diatoničnega in kromatičnega disonančnega tonalnega stavka (četvero-, petero- in šesterozvoki): a) pojem disonance ter njena vloga v tonalnih funkcijah, njena postopna emancipacija v slogovnih premenah v zgodovini glasbe; b) vidiki zgradbe, vrste, označevanje in Sitz im Leben vseh vrst septakordov; c) izjemni razvezi septakordov, kompozicijska vloga in mesto; d) modulacije v oddaljene tonalitete, njihovo naravno mesto v glasbenih oblikah; e) harmonsko tuji toni (zadržki ter melodične ornamentalne note); f) sekvence sept- in nonakordov; g) kromatika in enharmonija; h) vidiki in vzroko razkroja tonalnosti; i) aplikatvna analitična seminarska dela.



in razumevanje

Za solidno uporabno znanje predvidenih študijskih dosežkov so potrebni so vsi trije letniki izobraževanja. Delni pa so naslednji:(a) • Dodatna poglobljenejša vedenja in suvereno teoretično-praktično obvladovanje vsebin kontrapunkta, disonančne tonalne harmonije, kromatike in enharmonije, pojmov in terminologije predmeta; • korekten in dovršen štiriglasni glasbeni stavek zahtevne težavnostne stopnje izveden pisno brez oštevilčenih napotkov[!] in ob klavirju (kromatične in enharmonične modulacije, troglasni floridus, trojni kontrapunkt v oktavi ipd.).(b) • Samostojen globalen analitičen uvid v temeljne teoretične glasbene zakonitosti znotraj danega sloga večjega komorno-orkestralnega dela (maša, simfonija, koncert, oratorij, opera ipd.); • sposobnost samostojnega teoretičnega uvida v specifčnejše podrobnosti, v razvoj in posebnosti znotraj zgodovinskih slogovnih segmentov (določene specifike renesansančnih in zgodnjebaročnih del, baročnega in klasicističnega stavka, romantike v odnosu do klasicizma, vidiki, ki so pripeljali do razkroja tonalnosti ipd.).

16.2 Uporaba • Pri izbiri, vrednotenju in samostojni analizi skladb za študij, koncertiranje ali poučevanje;• ob poustvarjanju (igra na orglah, klavirju, petju ali zborovskem/orkestrskem dirigiranju, vadenju zbora/petja v vrtcu, šoli, pastoralnem delu ipd.);• pri poučevanju teoretičnih disciplin v glasbeni šoli ali pa kot pedagog v osnovni in srednji šoli.

16.3 Refleksija • Samostojno vrednotenje glasbenih umetnin;• uvid v slogovne posebnosti v povezavah med glasbo, literaturo, slikarstvom in arhitekturo;• sposobnost samostojne primerjave razvoja glasbeno-teoretičnih zakonitosti z bistvenimi premiki v razvoju evropske znanstvene misli;

16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet.


17. Metode poučevanja in učenja Glede na didaktične potrebe določenega poglavja so kombinacija: (a) predavanja, razlage z neposredno razpravo slušateljev; (b) sodelovalno in refleksivno poučevanje (pisno in slušno na klavirju); (c) redna individualna tedenska analiza študentovih nalog in vaj;


• Vpis v 2. letnik študijskega smeri Sakralna glasba. • Pogoji za opravljanje končnega izpita pa so: reden obisk predavanj (90% vključno opravičila), sprotno in skrbno opravljeni vsi izdelki, pozitivna ocena vseh semininarskih del. • Predmet potrebuje predavalnico s klavirjem, notno tablo, grafoskop, kakovosten CD in DVD predvajalnik.


(a) Oceno letnega izpita sestavljajo: 1) 50% delo med letom (verifikacije aplikativnih zmožnosti znanja, vaj in nalog so ocenjene ob zaključenih poglavjih); 2) 20% seminarski izdelki (kumulativno najmanj 6–8 strani analitičnega besedila brez glasbenih primerov); 3) 30 % zaključni pisni izpit.(b) Pozitivne ocene od 6 – 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in izpitnim pravilnikom Akademije za glasbo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti (a) redna in sprotna tedenska osebna ,, . ob analizi izdelkov, vaj in nalog skupaj z nosilcem predmeta ali asistentom;(b) semestralna in letna ,, . z osebnim razgovorom.


1. Naslov predmeta GLASBENI STAVEK IN KOMPOZICIJSKE TEHNIKE III2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 8 (4+4)


P30

V60

S Ostale oblike:

5. Stopnja Dodiplomska 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba10. Steber programa A. Ovezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja so v skupinah (do 3-4) s povdarkom na individualno vodenem študiju.13. Cilji in predmetno specifične kompetence

(a) Osnovni cilji in zahtevane kompetence predmeta (vsi trije letniki izobraževanja) so: • samostojno in poglobljeno teoretično in praktično umevanje kontrapunktičnih in harmonskih segmentov glasbenega stavka znotraj različnih vrst slogov in kompozicijskih oblik glasbenih umetnin (od renesanse do razpada tonalnosti); • trdna teoretična podlaga za samostojen kritičen uvid v slogovne specifike in kompozicijsko kakovost glasbenih umetnin; • suvereno osvojena praktična glasbeno-teoretična vedenja, ki so potrebna pri vrednotenju, izbiri in analizi skladb, pri orgelskem koncertiranju in vodenju zborov, pri poučevanju glasbeno-teoretičnih disciplin v glasbeni šoli, pri glasbeno pedagoškem ter pastoralnem delu in pri pisanju člankov.(b) Delni cilji pa so: • pridobitev osebnega trdnega glasbenega stavka zelo zahtevne težavnostne stopnje znotraj določenih kompozicijskih tehnik kot obvezna podlaga za vokalno in orgelsko kompozicijo; visoka stopnja teoretično/praktičnega znanja kot podlaga za komponiranje, poustvarjalno interpretiranje ali muzikološko raziskovanje in pisanje poljudno/znanstvenih člankov.

14. Opis vsebine Težišče vsebin tega programa je aplikacija dvoletnega študija na nekatere praktične kompozicijske tehnike ter na poglabljanju in utrjevanju dosedanjih teoretično/praktičnih znanj. Štiri-nivojske vsebine se odvijajo hkratno:1. Kontrapunktične zakonitosti modalnega in tonalnega štiri- in petglasnega stavka (nadaljevalno utrjevanje): a) pojem, osnovne posebnosti, principi in pomen štiri- in petglasnega kontrapunkta z ozirom na slogovna obdobja; b) enostavni kontrapunkt (štiri- in petglasje samo floridus), c) trojni kontrapunkt (poglobljeno utrjevanje) v oktavi, decimi in duodecimi.2. Samostojna instrumentalna spremljava k melodiji za glas ali zbor in klavir ali orgle: a) principi, vrste in zakonitosti klavirskega stavka v samostojni spremljavi k glasu ali zboru; b) principi, vrste in zakonitosti orgelskega stavka v samostojni spremljavi k glasu ali zboru.3. Fugirani in imitirani bas: a) kompozicijske posebnosti Fugiranega in imitiranega basa; b) imitirajoči sekvenčni postopi v medigrah (vrste in oblike odgovorov); c) kadenca in pedal na dominanti; d) pedal na toniki.4. Samostojno izdelano seminarsko delo (najmanj 8–10 strani analitičnega besedila brez glasbenih primerov).



in razumevanje

Za solidno uporabno znanje predvidenih študijskih dosežkov so potrebni so vsi trije letniki izobraževanja. Delni pa so naslednji:(a) • Suvereno poglobljeno teoretično/praktično obvladovanje glasbeno-stavčnih vsebin ter teoretično-praktično obvladovanje kompozicijskih tehnik s smiselno in korektno uporabo pridobljenih vedenj in znanj; • trden kompozicijski stavek zelo zahtevne težavnostne stopnje izveden pisno brez oštevilčenih napotkov[!]; • teoretično-praktična suverenost v tehnikah trojnega kontrapunkta.(b) • Samostojen in suveren specifičen analitičen uvid v temeljne teoretične glasbene zakonitosti poljubnih glasbenih oblik znotraj danega sloga od renesanse do praga atonalnosti; • sposobnost samostojnega teoretičnega uvida v čisto specifične kompozicijske dragocenosti in pomankljivosti določene izbrane glasbene izdaje.

16.2 Uporaba • Pri komponiranju ali aranžiranju vokalnih in instrumentalnih skladb;• pri izbiri, vrednotenju in samostojni analizi skladb za študij, koncertiranje ali poučevanje;• ob poustvarjanju (igra na orglah, klavirju, petju ali zborovskem/orkestrskem dirigiranju, vadenju zbora/petja v vrtcu, šoli, pastoralnem delu ipd.);• pri poučevanju teoretičnih disciplin v glasbeni šoli ali pa kot pedagog v osnovni in srednji šoli.

16.3 Refleksija • Saqmostojno vrednotenje glasbenih umetnin;• uvid v slogovne posebnosti v povezavah med glasbo, literaturo, slikarstvom in arhitekturo;• sposobnost samostojne primerjave razvoja glasbeno-teoretičnih zakonitosti z bistvenimi premiki v razvoju evropske znanstvene misli;



17. Metode poučevanja in učenja Glede na didaktične potrebe določenega poglavja so kombinacija: (a) predavanja, razlage z neposredno razpravo slušateljev; (b) sodelovalno in refleksivno poučevanje (pisno in slušno na klavirju); (c) redna individualna tedenska analiza študentovih nalog in vaj


• Vpis v 3. letnik študijskega smeri Sakralna glasba. • Pogoji za opravljanje končnega izpita pa so: reden obisk predavanj (90% vključno opravičila), sprotno in skrbno opravljeni vsi izdelki, pozitivna ocena semininarskega dela. • Predmet potrebuje predavalnico s klavirjem, notno tablo, grafoskop, kakovosten CD in DVD predvajalnik.


(a) Oceno letnega izpita sestavljajo: 1) 40% delo med letom (verifikacije aplikativnih zmožnosti znanja, vaj in nalog so ocenjene ob zaključenih poglavjih); 2) 10% seminarski izdelek (kumulativno najmanj 8–10 strani analitičnega besedila brez glasbenih primerov); 3) 50 % zaključni pisni izpit (trojček). (b) Pozitivne ocene od 6 – 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in izpitnim pravilnikom Akademije za glasbo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti (a) redna sprotna tedenska osebna ,, . ob analizi izdelkov, vaj in nalog skupaj z nosilcem predmeta ali asistentom;(b) semestralna in letna ,, . z osebnim razgovorom.


1. Naslov enote / predmeta / modula Godalna literatura2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (3 + 2)


P 30 V- S - Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program GLASBENA UMETNOST 9. Študijska smer Violina,Viola,Violoncelo,

Kontrabas10. Steber programa B. Obvezni stroka 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Celoletni13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Predmet seznani študente z bogato literaturo godalnih instrumentov do današnjih dni. Temeljni cilji predmeta so:

Poznavanje in razumevanje razvoja godalnih instrumentov Poznavanje in razumevanje značilnih oblik v godalni literaturi v posameznih

stilnih obdobjih Poznavanje najpomembnejših del in njihovih avtorjev s področja godalne

literature v različnih stilnih obdobij Slušno poznavanje najpomembnejših del godalne literature Stilno prepoznavanje značilnih oblik posameznih stilnih obdobij na podlagi

slušnega zaznavanja Poznavanje razvoja godalne poustvarjalnosti na osnovi razvoja umetniške in

didaktične literature. Poznavanje razvoja godalne poustvarjalnosti 20. stoletja na osnovi zvočnih

zapisov14. Opis vsebine Razvoj godalnih instrumentov skozi stoletja

Razvoj in uglasitev različkov godal, zgodovinski razvoj loka. Razvoj godalnega kvarteta v vseh komornih variantah (duo,trio i.t.d.) Glasbene oblike različnih stilnih obdobij , interpreti skozi stoletja, razvoj

terminologije v skladbah Informacije in napotki za samostojno delo, ki obsega študij literature in

poslušanje glasbenih primerov za zvočno informacijo15. Temeljna literatura E.Folegatti – Storia del violino e dell archetto

J.Roda – Boxs for Musical Instrumants of the Violin FamilyA.Einstein – Mozart, His Character, His WorkD.Mitchell – The language of modern musicC.Dahlhaus – MusikasthetikI.Stravinski – Glasberna poetikaG.Hausswald – Musikalische stilkunde


razumevanje

Pozna zakonitosti razvoja godal, mejnike in značilnosti posameznih obdobij.Pozna pomembnejše ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost na področju godalne igre.Pozna pomembnejše godalne šole ter razume njihov pomen in vplive.Pozna in razume zakonitosti oblik in poustvarjalne prakse.Razume razvojne procese in soodvisnost z splošnim glasbenim, umetnostnim in družbenim razvojem.

16.2 Uporaba Zna izbirati primerno literaturo vseh stilnih obdobij za svoje umetniško delovanje na solističnem in komornem področjuZna uporabiti zakonitosti in značilnosti godalne glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov.Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane glasbe.

16.3 Refleksija Povezuje poznavanje literature in lastno poustvarjalno prakso.Vzpostavi kritičen odnos do godalne literature


Uporablja literaturo, nosilce zvoka, elektronske vire in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o godalni literaturi in dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in samostojno učenčevo delo18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 1. lenik programaPosebnih pogojev za opravljanje izpita ni.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni izpit in ustni zagovorOcenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, .,

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer,za godala prispeval Doc.Franc Avsenek

1. Naslov predmeta Gregorijanski koral I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)


P30

V S Ostale oblike:

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba10. Steber programa B. Obvezni - strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Del pouka plenarno, del v skupinah13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- poznavanje in zavedanje izvora evropske glasbene kulture- realizacija duhovnih razsežnosti glasbe- rojstvo melodije iz besede – študij osnovnih zakonitosti tega odnosa- vpogled v glasbene zmožnosti latinske besede – posredno tudi besede drugih jezikov- začetne prvine vseh kasnejših glasbenih oblik- vpogled in začutenje drugačnega, bolj poglobljenega odnosa do glasbe- vpogled – preko študija nevm –do sporočilne vrednosti glasbenega zapisa- rojstvo polifonije

14. Opis vsebine - definicija gregorijanskega korala (v nadaljevanju GK)- zgodovinski pregled- srednjeveški teoretiki in glasbena teorija- liturgično leto- liturgične knjige- glasbeno-liturgične tradicije pred obdobjem GK: beneventanska, staro-rimska, galikanska, ambrozijanska, španska, oglejska- zapis GK. Nevme. Izvor nevm. Nevmatske družine. Najpomembnejši rokopisi. Transkripcija melodij. Tabela sangallenskih in metenških nevm. Osnove semiologije.- repertorij GK. Mašni proprij in ordinarij. Spevi oficija. Tonovski načini in psalmodija. GK in polifonija.- osnove dirigiranja. Predstavitev solemske in semiološke metode.

15. Temeljna literatura Snoj, Jurij. Gregorijanski koral. Založba ZRC. Ljubljana. 1999. (259 str.)Glasbeni atlas. DZS. Ljubljana. 2002. (str. 180 – 191)Graduale Triplex. Solesmis. 1979. (918 str.)Apel, Willi: Gregorian Chant. Indiana University Press.1958. (599 str.)Crocker, Richard L. An Introducion to Gregorian Chant. Yale University Press. London. 2000. (248 str.)Saulnier, Daniel. Le Chant Gregorien. Abbaye de Solesmes. 1996. (125 str.)Madrignac, Andre G., Pistone, Daniele. Le Chant Gregorien. Librairie honore champion. Paris. 1984. (162 str.)Baroffio, Giacomo, Eun Ju Kim, Anastasia. Introduzione al canto gregoriano. Edizioni Urban. Saronno. 2003. (210 str.)Susca, Anselmo, Schettini, Rosalia. Compendio di canto gregoriano. Edizioni La Scala. Noci. 1999. (133 str.)Musch, Hans. Musik im Gottedienst. Con Brio Verlagsgesellschaft. Regensburg. 1993. (str. 11- 23, 205 – 337)


Pozna osnovne principe GK, njegovega zapisa in njegov zgodovinski razvoj. Razume nujnost poznavanja te zvrsti glasbe kot osnovo za razumevanje razvoja evropske glasbene kulture.

16.2 Uporaba Usvojeno znanje uporabi pri glasbeno-liturgičnem udejstvovanju, pri pouku zgodovine glasbe, petju v koralnem zboru, analizi glasbenih oblik, razumevanju skladb, ki imajo za osnovo melodije GK, pri ustvarjanju novih melodij.

16.3 Refleksija Poznavanje GK omogoča bolj celosten odnos do glasbe, predvsem tiste, ki temelji na besedi. Vzpostavlja bolj kritičen odnos do duhovne glasbe. Vodi k večji poduhovljenosti in preprostosti. Doživlja nujnost doživetja tišine.


Praktično poznavanje oz. petje GK uporabi na drugih glasbenih področjih:- zborovsko in solistično petje- zborovsko dirigiranje- študij orgel- študij interpretacije melodije- študij kontrapunkta- za improvizacijo.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje. Projektno delo. Poslušanje in analiza različnih interpretacij. Nastopi. Transkripcija koralnih melodij. Petje.


Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk.


Izpit: pisni, ustni, nastop.Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5 (negativno.). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa. Obisk predavanj kot dokaz o priljubljenosti predmeta oziroma sposobnosti podajanja predavatelja. ,, ..

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Tone Potočnik

1. Naslov predmeta Gregorijanski koral 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2)


P30

V30

S Ostale oblike:

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Del pouka plenarno, del v skupinah. Koralni zbor, terensko delo, nastopi.13. Cilji in predmetno specifične kompetence

-komponiranje v stilu G.K. - poznavanje in zavedanje izvora melodije- realizacija duhovnih razsežnosti glasbe- rojstvo melodije iz besede – študij osnovnih zakonitosti tega odnosa- vpogled v glasbene zmožnosti latinske besede – posredno tudi besede drugih jezikov- začetne prvine vseh kasnejših glasbenih oblik- vpogled in začutenje drugačnega, bolj poglobljenega odnosa do glasbe- vpogled – preko študija nevm –do sporočilne vrednosti glasbenega zapisa- rojstvo polifonije-linearen način glasbenega razmišljanja- aktivno prepevanje in koncertiranje v koralnem zboru.

14. Opis vsebine Kompozicijske tehnike: formule, kadence, psalmodija, recitativi, ciklične melodije,tipične melodije, centonske kompozicije,variirane strukture.Modalnost: pentatonika, melodije C,D, E, arhaične melodije, octoechos, modalna transpozicija, centonizacija, modulacija. Kromatične alteracije.Kompozicijske inovacije: tropi, sekvence.G. K. – izvor glasbenih oblik. Analiza spevov mašnega proprija in ordinarija. Spevi oficija.Harmonizacija G.K.:Teorija heksakorda. Metoda samostana SolesmesHarmonizacija skladb v protusu. deuterusu, tritusu, tetrardosu.Svobodna harmonizacija.Komponiranje in improvizacija skladb v stilu G. K.Tehnika in estetika petja GK

15. Temeljna literatura Ferreti,Paolo. Estetica gregoriana. Pontificio istituto di Musica Sacra. Roma. 1934. (367 str.)Turco, Alberto. Il canto gregoriano Toni e Modi. Edizioni Torre d Orfeo. Roma. 1987. (298 str.)Saulnier, Daniel. Les modes gregoriens. Solesmes. 1997. (207 str.)Johner, Dominicus. Wort und Ton im Choral. Veb Breitkopf et Hartel Musikverlag. Leipzig. 1953. (482 str)Hermes,Michael. Das Versicularium.EOS Verlag. St. Ottilien. 2000.


Pozna kompozicijske principe GK, njegov zapis in njegov zgodovinski razvoj. Razume nujnost poznavanja te zvrsti glasbe kot osnovo za razumevanje razvoja evropske glasbene kulture.

16.2 Uporaba Usvojeno znanje uporabi pri glasben-liturgičnem udejtvovanju, pri pouku zgodovine glasbe, petju v koralnem zboru, analizi glasbenih oblik, razumevanju skladb, ki imajo za osnovo melodije GK, pri ustvarjanju novih melodij.

16.3 Refleksija Poznavanje GK omogoča bolj celosten odnos do glasbe, predvsem tiste, ki temelji na besedi. Vzpostavlja bolj kritičen odnos do duhovne glasbe. Vodi k večji poduhovljenosti in preprostosti. Doživlja nujnost doživetja tišine kot sredstvo za ponotranjen odnos do glasbene interpretacije.





Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk. Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in kolokvija po prvem semestru.


Izpit: pisni, ustni, nastop.Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5 (negativno.)



1. Naslov predmeta Gregorijanski koral 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2)


P30

V30

S Ostale oblike:

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3 7. Semester 5+ 68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba10. Steber programa B. Obvezni - strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Del pouka plenarno, del v skupinah. Koralni zbor, nastopi.13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- poznavanje sporočilne vrednosti nevm,- realizacija duhovnih razsežnosti glasbe,- rojstvo melodije iz besede – študij osnovnih zakonitosti tega odnosa,- vpogled v glasbene zmožnosti latinske besede – posredno tudi besede drugih jezikov,- začetne prvine vseh kasnejših glasbenih oblik,- iskanje novih možnosti glasbenega zapisa,- aktivno prepevanje in koncertiranje v koralnem zboru.

14. Opis vsebine Razvoj rokopisa. Vsebina in oblika.Izvor in razvoj latinske pisave.: karolinška, beneventanska, gotska, itd.Nevmatski znak kot posrednik med besedo in obliko.Glasbeno – liturgični rokopisi brez notacije.Adiastematski rokopisi.Diastematski rokopisi.Od teksta do ritma.Podroben študij sangalenskih in metenskih nevm.Nevmatska členitev in glasbena artikulacija.Uporabnost semioloških spoznanj pri interpretaciji (petju in dirigiranju) G. K.Tehnika in estetika petja GK.

15. Temeljna literatura Graduale Triplex. Solesmis. 1979. (918 str.)Agustoni, Luigi.,Göschl,Johannes Berchmans. Einführung in die Interpretation des Gregorianischen Chorals.Band 1:Grundlagen Bosse Verlag. Regensburg. 1987. (293 str.) Band 2: Æstetik. Bosse Verlag. Regensburg. 1992. (698 str.)Turco, Alberto. La scrittura musicale del canto gregoriano. Edizioni Melosantiqua. Verona. 2006. (207, 237 str.)Schnürl, Karl. 2000 Jahre europäische musikschriften. Verlag Holzhausen. Wien. 2000. (str. 1-57)Cantatorium de Saint-Gall. Solemes.1988. (162 str.)LeCodex 121 de la Bibliotheque d Einsiedeln. Solesmes. 1992Antiphonaire deHartker. Solesmes. 1992. (264 str.)Le Codex 239 de la Bibliotheque de Laon. Solesmes. 1992. (178 str.)La notation musicale des chants liturgiques latins . Solesmes.1991. (71 str.)Program koncertnega gradiva za Koralni zbor.


Pozna nevmatske principe GK, njegov zapis in njegov zgodovinski razvoj. Razume nujnost poznavanja te zvrsti glasbe kot osnovo za razumevanje razvoja evropske glasbene kulture.

16.2 Uporaba Usvojeno znanje uporabi pri glasbeno liturgičnem udejstvovanju, pri pouku zgodovine glasbe, petju v koralnem zboru, analizi glasbenih oblik, razumevanju skladb, ki imajo za osnovo melodije GK, pri ustvarjanju novih melodij.

16.3 Refleksija Poznavanje GK omogoča bolj celosten odnos do glasbe, predvsem tiste, ki temelji na besedi. Vzpostavlja bolj kritičen odnos do duhovne glasbe. Vodi k večji poduhovljenosti in preprostosti. Doživlja nujnost doživetja tišine.







Izpit: pismeni, ustni, nastop.Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5 (negativno.)



1. Naslov enote / predmeta / modula Harfa 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12 + 13)


P V S Ostale oblike ID60

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Harfa10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela, pri pouku je potrebno 15 ur korepeticij

Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

-izpopolnjevanje harfne tehnike(koordinacija pedalov in rok, -izboljšanje kakovosti tona,poudarek na ritmu v pedalih ter splošna preciznost ritma-obvladovanje hitrejšega branja notnega teksta-povezovanje tehničnega znanja z glasbeno vsebinoizpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobjih

14. Opis vsebine -sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja-Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov ,ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta-Interpretacija harfne literature različnih stilnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta-Vzpostavljanje pravilnega samostojnega dela-Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopih,kjer študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura tehnične vaje:C. Salzedo:Conditioning exercises,E. Larivier:Exercises, Ch. Bochsa:110 Exercises, B. Bagatti:Esercisi tecnici- Etude:W.Posse:8 velikih koncertnih etud, N. CH. Bochsa:6. in 7.. cahier op. 34 E. Schueker:12 briljantnih etud, F J. Dizi: 48 etud, E. Schmidt: Etude- Bach-Grandjany: Etude Haendl:Passacaglia, Tema in variacije,Courante,Prelude in toccata,C.Ph.E.Bach:Solfeggieto J.S.Bach:Prelude iz suite E dur 1006- Sonata: DussekJ Parry:4 Sonatas, E.Parry:Sonate in D, Mortari:Sonatina Prodigio B. Guiranna:Sonata, G.B.Pescetti:Sonata- Koncerti: W. A.Mozart:Koncert C dur, G.F.Haendl:Koncert, K.D.Dittersdorf:Koncert, Saint-Sans:Morceau de Concert, M. S.Roussau:Pastoralne variacije- Skladbe težavnostne stopnje npr. Pierne: Impromptu caprice, Tournier: Ver la source dans le bois, Quatre preludes, Hasselmans ,Saint –Saens:Fantazija ,in podobne težavnostne stopnjeSkladba slovenskega avtorja:Ciglič , Č.S. Voglar:,N. Šenk


razumevanje

Sposobnost kontrole rok oz. telesaRazumevanje procesov in metod vadenjaRazumevanje vzročno –posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranjaPoznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem deluStilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumentaVrednotenje interpretacijeVrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa(pri komorni igri ,orkestru)Poznavanje stilne interpretacije(pri harmoniji, kontrapunktu,solfeggiu,zgodovini glasbe)Analiza-(pri zgodovini glasbe, glasbeno teoretičnih predmetihPoznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja harfne didaktike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom ,izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri harfa- vpis v 1. letnik programapogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit.Izpit se izvaja na pamet in mora vsebovati:-dve etudi-skladbo J. S. Bacha ali G. F. Haendla-Sonato-Koncert (vsaj en stavek)-Skladba Slovenskega skladatelja Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki ga potrdi nosilec predmeta.-Ocenjevalna lestvica:10-odlično (Izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami)9 – pravdobro (Nadpovprečno znanje vendar z nekaj napakami)8-pravdobro (solidni rezultati)7- dobro (dobro znanje vendar z večjimi napakami)6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem)5 do 1 nezadostno (znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)Kandidat uspešno opravi izpit če dobi oceno od 6 do 10

20. Metode evalvacije kakovosti Javno predstavljanje študijskih dosežkov na javnih nastopih ter državnih in mednarodnih temovanjih,, .študentske ankete

21. Sestavljalec učnega načrta doc.Mojca Zlobko Vajgl

1. Naslov enote / predmeta / modula Harfa 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)


P V S Ostale oblike60 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Harfa10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela. Pri pouku je potrebno 15 ur korepeticij


-Obvladovanje tehničnih elementov harfne igre z razvijanjem hitrosti,kvalitete tona, barvnega in dinamičnega niansiranja ter poudarek na preciznosti ritma in obvladovanja hitrejšega branja notnega teksta-Razvijanje agogičnih sprememb-Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature od baroka do sodobnih del-Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine -Sistamatičen pregled študentovega tehničnega znanja-Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanjeelementov,ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta-Interpretacija harfne literature različnih stilnih obdobij.Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim sposobnostim posameznega študenta-Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb vzpostavljanje pravilnega samostojnega domačega dela-Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov

15. Temeljna literatura 1. harfna tehnika:Larivier,Salzedo,Magistretti,Bochsa in druge tehnične vaje2 .Izbor etud:Posse,Bochsa,Schmidt,Schueker,Damase in koncertne etude Zabel ter druge3. Barok J. S. Bach:Etude Bach –Grandyani ,J.C.Bach: Sonate g –dur,J.S.Bach:Preludiji in fuge (AnneLouise David)4. Predklasične sonate: Izbor skladb Scarlattija,5 Sonata:P. Hindemith ,Glanwille –Hicks E. ,Krenek in podobna težavnostna stopnja6. Skladbe 20. stoletja težavnostne stopnje npr.N.Rota: Sarabanda in Toccata, J. Ibert:Six Pieces ,M.Grandyani: Rhapsodie, Hasselmans,Renie ,Tournier6. Koncert: Z.Ciglič: Concertino, P.Ramovš:Portret, ter koncerti W.A.Mozart ,K.D.Dittersdorf,G.F.Haendl in podobne težavnostne stopnje7. Skladbe slovenskih skladateljev:P.Ramovš,I.Petrič ,A.Srebotnjak,...


razumevanje

-Sposobnost glasbeno-umetniškegaizražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize-Sposobnost kontrole rok oz. telesa-razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja-poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu

16.2 Uporaba -Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija -Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta-Vrednotenje interpretacije-Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi


-Glasbeno izražanje in izvajalska praksa(pri komorni igri ,orkestru)-Poznavanje stila(pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)-Poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja _Individualno delo s študentom, izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo -Pogoj za vklučitev v delo je opravljen izpit predmeta harfa1 in vpis v 2. letnik

oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska praksa) in redno obiskovanje glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit,ki ga je potrebno izvajati na pamet.Izpit mora vsebovati:-dve etudi-skladba J. S. Bacha ali D. Scarlatti sonata

-sonata ali katero drugo ciklično delo

-cel koncert

-skladba slovenskega avtorja

-dva odlomka iz orkestrske literature

-ocenjevalna lestvica:10 –( odlično;izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami)9 –(prav dobro:nadpovprečno znanje,vendar z nekaj napakami)8- (prav dobro:solidni rezultati)7- (dobro:dobro znanje,vendar z večjimi napakami)6 –(zadostno:znanje ustreza minimalnim kriterijem)5 –1-(nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)Kandidat uspešno opravi izpit ,če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki ga potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Študentske ankete, samoevalvacija-,, .-Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih


1. Naslov enote / predmeta / modula Harfa 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 ( 12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Harfa10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Individualno delo. Pri pouku je potrebno 15 ur korepeticij


-Razvijanje slušnih spoznavnih in doživljajskih sposobnosti-Obvladovanje tehničnih elementov harfne igre s poudarkom narazlikovanju posamezni glasov v polifoniji ,z razvijanjem hitrosti in kvalitete tona-Obvladovanje agogičnih sprememb-Poudarek na samostojnosti študenta pri razumevanju in izdelovanju skladb-Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature od baroka do sodobnih del-Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso

14. Opis vsebine -Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov ,ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta-Interpretacija harfne literature različnih obdobij (barok, sonate, skladbe)Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnimpotrebam posameznega študenta.-Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela-Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov.s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura -Tehnične vaje:Težja stopnjaLariviere, Magistretti, Salzedo.Bagatti-Izbor etud skladateljev:Posse, Schueker.Damase.Ch.Oberthur,F.Godefroid,J.S.Bach:Piece en sol,Preludiji in fuge, Bach-Grandyani,- Sonata po izboru od klasike do sodobnosti: D.Scarlatti:Sonate , F.R. Rossetti:Sonate, M.Albeniz:Sonata op.13, G.Rossini:SonateH.Backhofen,G.Taillefere,S.Natra,A.Hovhaness...in druge-Virtuozne skladbe:Glinka:Variacije, L.Spohr:Fantazija , M.Tournier:Au Matin, A.Durand:Premiere valse, Prokofiev :Prelude, M.Flothius:Pour le Tombeau d Orphee, Faure:Une Chatelaine , C.Debussy, E. Parish -Alvars:Serenade, Gliere:Impromptu in druge podobne težavnostne stopnje- Koncert: Ravel.-Introdukcija in allegro, C.Debussy-Danses- Skladbe 20 .ali 21. stol. v sodobnem kompozijciskem jeziku: Petrič:Impromptu, Fantasy for many strings, A.Srebotnjak, H.Holliger:Sequenzen uber Johannes in druge


razumevanje

-Sposonbnost kontrole rok oz. celega telesarazumevanje procesov in metod vadenjarazumevanje vzročno –posledičnoh metod vzpostavljanja kontroliranega igranjapoznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delustilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba - uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi



- glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri komorni igri, orkestru)- poznavanje stilne interpretacije ( pri harmoniji, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)- poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja - individualno delo s študentom, izvajalska praksa


-Vpis v tretji letnik programa-pogoj za vključitev v program je opravljen izpit predmeta harfa 2 Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključnih predavanjih in opravljenih ostalih obveznostih sledi diplomski izpit,ki traja najmanj 50 min, se igra na pamet in mora vsebovati :-Dve etudi (ena od teh Bach-Grandjany ali J. S. Bach:Preludiji in fuge ali ena Etuda Bach-Grandyani in Scarlatti sonata in druge primerljive težavnostne stopnje)

-Sonata

-Virtuozna skladba

-Koncert

-Skladba slovenskega in sodobnega skladatelja

-trije odlomki iz orkestrske literature

Ocenjevalna lestvica:

10-odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami)9- (prav dobro:nadpovprečno znanje vendar z nekaj napakami8 –(prav dobro:solidni rezultati)7- (dobro:dobro znanje,vendar z večjimi napakami)6- (zadostno:znanje ustreza minimalnim kriterijem)5-1 (nezadostno:znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno 6 doodlično10.

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

20. Metode evalvacije kakovosti -študentske ankete, samoevalvacija ,, ., javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih


1. Naslov enote / predmeta / modula HARMONIJA A I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P30 V30 S Ostale oblike5. Stopnja 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje in komponiranje harmonije od 16. stol. (renesančna harmonija) do sredine 19. stoletja (zgodnji romanticizem). S teoretičnim in analitičnim poznavanjem ter praktičnim delom študentje spoznajo načela vertikalne tonske gradnje in razvijejo sposobnost oblikovanja harmonije in zaporedja akordov v komponiranju.

14. Opis vsebine 1. Harmonija v 16. stoletju – renesansa:- harmonija kvintakordov in njihovih obratov;- razvoj harmonije od modalnosti k tonalnosti;- terčna modalna harmonija;- harmonizacija modusov;- harmonizacija renesančnih napevov, pisno in s klavirjem;- modalna (renesančna) harmonizacija ljudske pesmi, pisno in s klavirjem;- izdelava harmonskih nalog;- analiza homofonih motetov, npr. J. Gallus Ecce quomodo moritur iustus idr.2. Harmonija v 17. in 18. stol. – barok- harmonija kvintakordov, septakordov vseh vrst in oblik, nonakord;- razvoj tonalnosti, kromatike in enharmonije;- terčna tonalna, funkcionalna harmonija;- harmonizacija durove, molove in kromatične lestvice s klavirjem;- igranje modulacij;- igranje in pisanje sekvenc;- analiza in harmonizacija Bachovih (protestantskih) koralov;- baročna (Bachova) harmonizacija ljudske pesmi ali (slovenskega) protestantskega napeva, pisno in s klavirjem;- izdelava harmonskih nalog;- analiza baročne homofonije, npr. koralov J. S. Bacha.3. Harmonija v 18. stol. – klasicizem- harmonija klasicizma, klasicistična uporaba akordov in značilne alteracije;- vloga in oblikovni pomen kadence v klasicističnem gl. stavku- analiza homofonije klasicizma, npr. W. A. Mozart, Ave verum corpus, homofoni odlomki iz simfonij J. Haydna in W. A. Mozarta;- klasicistična in figurirana harmonizacija ljudske pesmi;- izdelava nalog.4. Harmonija v 19. stol. – zgodnji romanticizem- harmonija zgodnjega romanticizma (terčno sorodstvo, sorodstvo vodilnega tona, zgodnja kromatika);- romanticistična harmonizacija ljudske pesmi, pisno in s klavirjem;- izdelava harmonskih nalog;- analiza romanticistične homofonije (izbrani primeri L. v. Beethovna, F. Schuberta, R. Schumanna idr.).

15. Temeljna literatura A. Literatura1. Temeljna literatura

Diether de la Motte, Nauk o harmoniji, Ljubljana 2003 Dejan Despić, Harmonija sa harmonskom analizom, Beograd 1997 Walter Piston, Harmony, New York 1987

2. Priporočena literatura Claus Ganter, Harmonielehre – ein Irrtum?, Basel 1990 Anna Butterworth, Stylistic Harmony, London 2004 Janez Osredkar, Glasbeni stavek – Harmonija I-II, Ljubljana 2003

B. Gradivo za analizo J. Gallus, moteti in madrigali J. S. Bach, Mehrstimmige Choräle I-II, Editions Peters J. Haydn, W. A. Mozart, izbrani primeri iz simfonij L. v. Beethoven, F. Schubert, R. Schumann, izbrani primeri


Razumevanje

S teoretičnim znanjem dosežemo obvladovanje snovi in terminologije. S praktičnimi vajami in skladbami dosežemo praktično obvladovanje harmonije in homofonije tako, kot so jo pisali skladatelji od začetkov do zgodnjega romanticizma.Študent naj bi spoznal in razumel pomen kompozicijskih zakonitosti pri oblikovanju vertikalnih odnosov terčne harmonije. Prav tako naj bi bil sposoben razumeti pomen zaporedja akordov v oblikovanju harmonije in forme pri komponiranju.

16.2 Uporaba Ne glede na individualni in sodobni kompozicijski slog naj bi študent znal uporabljati dosežke kompozicijske prakse preteklosti in jih nadgrajevati, spreminjati (kompozicijska retrospektivnost) ali zgolj uporabljati pri komponiranju specifične uporabne in funkcionalne glasbe. Prav tako naj bi znal analizirati harmonijo del obravnavanih obdobij.Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja harmonije.

16.3 Refleksija Študent naj bi znal s pridobljenim znanjem primerjati svoje dosežke z dosežki drugih. Znal naj bi tudi kritično presojati in vrednotiti tako konkretna glasbena dela kot teoretične dosežke na tem področju.


Študent naj bi ob razvijanju praktičnih skladateljskih veščin razvil tudi sposobnost glasbeno-teoretične obravnave kompozicij in pridobil izkušnje pri oblikovanju teoretičnih in analitičnih rekonstrukcij kompozicijskih odnosov. Doseženo znanje lahko uporabi tudi na drugih področjih poustvarjanja in ustvarjanja (kot kritik, glasbeni urednik, analitik, dirigent, pedagog harmonije in glasbenega stavka ipd.).Pri pouku harmonije uporabljamo sredstva IKT, zato se študent seznani z njihovo uporabo na tem področju.Poznavanje harmonije vpliva tudi na splošno sposobnost kompozicijskega in estetskega vrednotenja glasbenih in umetniških del.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in vaje so oblikovani kot kombinacija predavanj, razgovora in razprave; praktičnega pisnega dela in improvizacije vaj s klavirjem; skupne in individualne analize; izdelava vaj, analiz in priprava portfolia ter seminarja.

Lastne skladbe tudi izvede s klavirjem. Naloge so individualne. Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja harmonije.


1. Pogoj za študij je vpis v prvi letnik.2. Pogoj za pristop k letnemu izpitu je priprava portfolia in seminarske naloge.


Skupno oceno sestavljajo:1. ocena oddanega portfolia,2. ocena pisne izpitne naloge (harmonska naloga s podanim sopranom, basom in

prosto gradnjo) ter3. ocena harmonske analize izbranih primerov.

Pozitivne ocene so od 6 – 10 (nad 51% doseženih točk), negativne ocene so od 1 – 5 (pod 50% doseženih točk). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Evalvacijo sestavljata:,, . s pogovorom in analiza pripravljenega portfolia, sem. naloge in izpita.

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. dr. Andrej Misson1. Naslov enote / predmeta / modula Harmonija AII



P 30 V-30 S - Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,


10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki skupinskega dela s študenti


Obvladovanje materiala staro cerkvenih, umetnih, folklornih in tonalnih modusov. Obvladovanje vertikalnih harmonskih struktur in njihovih vezav v sekundnih, terčnih, kvartnih sistemih; bikordalnih in amalgamskih sistemih; serielnih, permutacijskih sistemih; sistemih zvočnih in interpolacijskih ploskev. Uporaba harmonske in linearne smeri pri konstrukciji linearnih melodičnih ter vertikalnih struktur.Praktična uporaba sistemov v lastnih delih.

14. Opis vsebine Repetitorij terčne harmonije ter širitev z harmonskimi posebnostmi pozne romantike ter fin de siecla. Razvoj elips, mobilnih modalnih in tonalnih centrov, razvoj serielnih tehnik ter agregatov, sekundna in kvartna harmonija, bikordalnost ter amalgami. Pregled tehnik zvočnih ploskev. Konstrukcijski akordi ter piramidalni vertikalni sklopi.Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija harmonizacij in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega delaPraktična praksa v obliki samostojnih stvaritev.

15. Temeljna literatura DE LA MOTTE, D. 2003 Harmonielehre, DTV, München 2004DESPIĆ, D. 1997 Harmonija sa harmonskom analizom. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, BeogradKOHOUTEK C., 1984 Tehnika komponovanja u muzici XX. veka, Univerzitet umetnosti u Beogradu.KOSTKA, S. 1999 Materials and Techiques of Twentieth-Century Music. Prentice-Hall, New JerseyPERSICHETTI, V. 1961 Harmony. Creative Aspects and Practice. W. W. Norton & Company, New YorkPISTON, W. 1987 Harmony. Fifth Edition. W. W. Norton & Company, New YorkULEHLA, L. 1994 Contemporary Harmony. Romanticism through the Twelve-Tone Row. Advance Music, New York

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Razumevanje

sposobnost harmonizacije v različnih tehnikah razumevanje procesov vertikal razumevanje vzročno-posledičnih metod

vzpostavljanja koeksistence med vertikalo in horizontalo

poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri harmonski analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu

Sposobnost uporabe različnih stilnih pristopov k harmonizaciji linearnih struktur

Analiza stilnih ter strukturnih harmonskih značilnosti

16.2 Uporaba Uporaba harmonskih tehnik pri ustvarjanju lastnih skladb ter harmonizaciji danih nalog

16.3 Refleksija vrednotenje harmonskega stavka vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

harmonizaciji lastnih ter danih del


harmonizacija lastnih del pri pouku kompozicije stilna harmonska analiza lastnih ter tujih del pri

pouku kompozicije harmonska analiza pri predmetih kontrapunkt,

oblikoslovju, solfeggiu, zgodovini glasbe poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja harmonije17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko ter individualno delo s študentom, vaje iz harmonizacije, lastno delo18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kompozicija in glasbena teorijaPogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Harmonija


Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpitOcenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.


21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Marko Mihevc

1. Naslov predmeta Harmonija B I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)

4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P30

V30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije,

orkestrskiega in zborovskega dirigiranja in sakralne glasbe


Osnovni cilji predmeta so doseči razumevanje harmonske strukture glasbenega dela, poznavanje in razumevanje razvoja harmonskega jezika in njegove logike skozi zgodovino ustvarjanja umetniške glasbe od začetkov pojavljanja harmonske dimenzije do danes ter na osnovi vzajemnosti teoretičnega, analitičnega in praktičnega dela razviti sposobnost uporabe pridobljenega znanja. Delni cilji so: teoretična, stilno-zgodovinska in praktična dograditev, razširitev in poglobitev

poznavanja terčne funkcionalne harmonije, osvojitev pojma, predpostavke in sistema tonalitete kot bistvene osnove za glasbo vrste tradicionalnih slogovnih usmeritev,

spoznati značilnosti poznorenesančnega homofonega stavka in smernic razvoja, ki je pripeljal do uveljavitve tonalnosti v teoretičnem in zgodovinskem smislu ter dejavnike, ki so vplivali nanj,

spoznati značilnosti harmonskega stavka v obdobjih baroka, rokokoja, klasicizma in zgodnje romantike in smernice v razvoju tonalne harmonije,

obvladati tehnike gradnje in povezovanja akordov s specifikami skozi obdobja terčne funkcionalne harmonije,

praktično in ustvarjalno obvladati pojave in probleme harmonije pri pisnem reševanju harmonskih nalog,

razviti sposobnosti natančne harmonske analize z vidika lestvične osnove, zgradbe in vezanja akordov ter prepoznavanja značilnosti posameznih stilnih usmeritev,

izpopolniti slušni koncept – pridobiti in dograjevati notranjo zvočno predstave s pomočjo zvočne realizacije vseh primerov in vaj.

14. Opis vsebine Pojem, prostor, nastanek, pomen in sistem tonalitete kot bistvenega izhodišča za glasbo vrste slogovnih usmeritev, mejniki in prehod v tonalnost, pojem konsonance in disonance skozi zgodovino, vloga in lastnosti intervalov, funkcije akordov, harmonska dinamika in harmonski ritem skozi obdobja, načini označevanja, poglobitev in razširitev znanja na naslednjih področjih: vodenje linij in kontrapunkt v homofonem stavku; harmonija v kadencah in manjših oblikovnih celotah; trozvoki, četverozvoki in D peterozvok v diatoniki, kromatiki in enharmoniji; akordični in neakordični toni, alterirani toni in značilni alterirani akordi skozi obdobja; modulacija; harmonizacije soprana, (oštevilčenega in neoštevilčenega) basa ter notranjih glasov v štiriglasnem vokalnem stavku; uvod v harmonizacijo pri različnih instrumentalnih zasedbah, značilnosti pozno renesančnega stavka, zametki tonalnega načina mišljenja, pot do tonalnosti. Harmonizacija odlomkov četveroglasnega vokalnega stavka na način J. Gallusa, osnovna obeležja, harmonski jezik in sredstva v harmoniji glasbenega baroka. Harmonizacija korala na način J. S. Bacha, stilna umestitev rokokoja, splošne značilnosti in posebnosti harmonije v rokokoju, harmonija v zgodnjem klasicizmu, harmonija dunajskih klasikov, harmonija zgodnje romantike zvočna predstava vsakokratno obdelovane tvarine (klavir, posnetki, petje v skupini), sprotna analiza notnih primerov iz glasbenih del z reševanjem konkretnih problemov.

15. Temeljna literatura Spletni/knjižni vir:BAVDEK, D. 2005 Harmonija I in Harmonija II. Delovni listi in vaje. Akademija za

glasbo, Ljubljana (www2.arnes.si/~dbavde/ag.html);Knjižni viri:ALDWELL, E., SCHACHTER, C. 1989 Harmony and Voice Leading. Second Edition. Harcourt Brace Jovanovich, OrlandoBUTTERWORTH, A. 2004 Stylistic Harmony. Oxford University Press, LondonCOPLEY E. R. 1991 Harmony. Baroque to contemporary Part I&Part II, Stipes Publishing L.L.C., IllinoisDE LA MOTTE, D. 2003 Nauk o harmoniji. Prevod Matjaž Barbo. LjubljanaDESPIĆ, D. 1997 Harmonija sa harmonskom analizom. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, BeogradGANTER, C. 1990 Harmonielehre – ein Irrtum?. Hega Verlag, BaselKOSTKA, S., PAYNE, D. 1999 Tonal Harmony. Fourth Edition. McGraw-Hill, BostonPISTON, W. 1987 Harmony. Fifth Edition. W. W. Norton & Company, New York


Poglobljen uvid v harmonski jezik od baroka do romantike, razumevanje teoretičnih in praktičnih zakonitosti na področju harmonije, sposobnost opažanja le-teh v glasbenih delih,

pravilna in kritična uporaba terminologije s področja harmonije in harmonske analize,

sposobnost harmonske analize tonalnih skladb in uporaba rezultatov pri glavnem predmetu

sposobnost harmonizacije sopranske in basovske linije ter linij notranjih glasov s trozvoki, četverozvoki in dominantnim peterozvokom v okolju diatonike, kromatike in enharmonije ter poznavanje in uporaba modulacije,

sposobnost izdelave odlomkov harmonskega stavka v določenih stilih

16.2 Uporaba Uporaba teoretičnega znanja in poznavanja analitičnih pristopov v praksi – pri študiju instrumenta oziroma vokala, ter pri glasbenem udejstvovanju nasploh.

16.3 Refleksija Vrednotenje (različnih parametrov) harmonskega jezika v tonalni glasbi, zavedanje o razlikah pri realizaciji vertikale v glasbi različnih obdobij,

vrednotenje teoretičnega znanja s področja harmonije in harmonske analize, vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri harmonizaciji.


Prepoznavanje konceptualnih značilnosti vertikale v stilni interpretaciji, razumevanje glasbenega izraza v izvajalski praksi (pri instrumentu/solopetju, zboru, komorni igri, orkestru),

harmonska analiza (pri instrumentu/solopetju, solfeggiu, zgodovini glasbe, kontrapunktu, analizi)

sposobnost harmonske predstave – »notranjega slišanja« (v povezavi s solfeggiom),

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja pouka harmonije (glasbena pedagogika).

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje in razlaga, razgovor in razprava, praktično delo, poslušanje, proučevanje in analiza, samostojno delo in nastop.Optimalno število za uspešno delo je 20 študentov, maksimalno pa 30 študentov v skupini.


Pogoj za vključitev v program je vpis v prvi letnik študija (opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti ustreznega programa).Pogoj za opravljanje izpita so opravljene vaje za oba semestra, redno obiskovanje in pozitivna ocena iz kolokvija.Predmet potrebuje predavalnico s klavirjem, zmogljivejšimi avdio aparaturami, notno tablo in grafoskopom oziroma projektorjem.


Pisni kolokvij ob zaključki zimskega semestra (90 min), pogoj zanj so opravljene in pravočasno oddane vaje ter reden obisk. Kolokvij vsebuje harmonizacijo vaje v štiriglasnem vokalnem stavku in stilno vajo ter harmonsko analizo odlomka iz glasbene literature. ). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

Izpit ob zaključku študijskega leta (120 min). Pogoj je uspešno opravljen kolokvij, opravljene vaje ter reden obisk. Izpitna naloga vsebuje harmonizacijo vaje v štiriglasnem vokalnem stavku (harmonizacija soprana, oštevilčenega in neoštevilčenega basa), stilno vajo ter harmonsko analizo enega ali več odlomkov iz glasbenih del.Seminarska naloga ob zaključku študijskega leta. Podrobna harmonska analiza dveh skladb s spremno besedo iz ene od med letom obdelovanih slogovnih usmeritev.Zaključna ocena sestoji iz ocen kolokvija, seminarske naloge ter pisnega izpita, katerih ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Vaje se ocenijo opisno - je/ni opravil. Kolokvij predstavlja 35%, seminarska naloga 25% ter izpit 40% končne ocene.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., razgovori študentov z izvajalcem predmeta, vsakoletna analiza uspešnosti študentov pri predmetu, predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi študentov.

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Dušan Bavdek

1. Naslov predmeta Harmonija B II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)

4. Kontaktne ure Skupaj60 (30 +30)

P30

V30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost

Glasbena pedagogika9. Študijska smer Vse razen kompozicije,

orkestrskiega in zborovskega dirigiranja in sakralne glasbe


Osnovni cilji predmeta so doseči razumevanje harmonske strukture glasbenega dela, poznavanje in razumevanje razvoja harmonskega jezika in njegove logike skozi zgodovino ustvarjanja umetniške glasbe od začetkov pojavljanja harmonske dimenzije do danes ter na osnovi vzajemnosti teoretičnega, analitičnega in praktičnega dela razviti sposobnost uporabe pridobljenega znanja. Delni cilji so: zaokrožitev poznavanja terčne funkcionalne harmonije, spoznati značilnosti harmonskega stavka v obdobjih visoke in pozne romantike

ter nacionalnih šol 19. stoletja in konec tradicionalne tonalne harmonije, spoznati širjenje harmonskega jezika v romantiki in razloge za krizo v pozni fazi

tega obdobja, ki so vodili k razpadu in atonalnosti. spoznati osnovne značilnosti harmonskega stavka impresionizma,

ekspresionizma, neo-stilov in nacionalnih šol 20. stoletja, spoznati osnove novih sistemov tonske organizacije, ki so nadgradili ali zamenjali

tradicionalne, spoznati nove načine gradnje in povezovanja sozvočij kot osnovnih celic

harmonskega načina mišljenja, uvod v modernizem in postmodernizem, praktično obvladati osnovna izhodišča harmonskih pojavov pri pisnem reševanju

harmonskih nalog, razviti sposobnosti natančne harmonske analize z vidika lestvične osnove,

zgradbe in vezanja akordov ter prepoznavanja značilnosti posameznih stilnih usmeritev,

izpopolniti slušni koncept – pridobiti in dograjevati notranjo zvočno predstave s pomočjo zvočne realizacije vseh primerov in vaj.

14. Opis vsebine Širjenje harmonskega jezika v obdobju visoke romantike, mediantika, harmonija v pozni romantiki in razkroj tonalnosti, tonalne lestvice, koralni modusi, folklorne lestvice in umetni modusi, dodekafonija; terčni večzvoki, akordi z dodanimi toni, kvartni, kvintni in skundni akordi, grozdi – clustri, akordi na osnovi intervalnega modela, zrcalni akordi, bikordi in polikordi; paralelizmi, terčna in neterčna neotonalnost, tonalni premiki in mobilne tonalne celice, bi- in politonalnost, bi- in polimodalnost, atonalnost in pandiatonika v glasbi 20. stoletja, osnovna obeležja, harmonski jezik in sredstva v harmoniji impresionizma, stilna umestitev rokokoja, splošne značilnosti in posebnosti harmonije v ekspresionizmu, atonalnost, harmonija v neo-stilih in nacionalnih šolah 20. stoletja, uvod v modernistične koncepte in postmodernizem zvočna predstava vsakokratno obdelovane tvarine (klavir, posnetki, petje v skupini),sprotna analiza notnih primerov iz glasbenih del z reševanjem konkretnih problemov.

15. Temeljna literatura Spletni/knjižni vir:BAVDEK, D. 2005 Harmonija I in Harmonija II. Delovni listi in vaje. Akademija za glasbo, Ljubljana (www2.arnes.si/~dbavde/ag.html);Knjižni viri:ALDWELL, E., SCHACHTER, C. 1989 Harmony and Voice Leading. Second Edition. Harcourt Brace Jovanovich, OrlandoDE LA MOTTE, D. 2003 Nauk o harmoniji. Prevod Matjaž Barbo. LjubljanaDESPIĆ, D. 1997 Harmonija sa harmonskom analizom. Zavod za udžbenike i

nastavna sredstva, BeogradKOHOUTEK C., 1984 Tehnika komponovanja u muzici XX. veka, Univerzitet umetnosti u Beogradu.KOSTKA, S., PAYNE, D. 1999 Tonal Harmony. Fourth Edition. McGraw-Hill, BostonKOSTKA, S. 1999 Materials and Techiques of Twentieth-Century Music. Prentice-Hall, New JerseyPERSICHETTI, V. 1961 Harmony. Creative Aspects and Practice. W. W. Norton & Company, New YorkPISTON, W. 1987 Harmony. Fifth Edition. W. W. Norton & Company, New YorkULEHLA, L. 1994 Contemporary Harmony. Romanticism through the Twelve-Tone Row. Advance Music, New York


Poglobljen uvid v harmonski jezik od romantike do današnjega časa, razumevanje teoretičnih in praktičnih zakonitosti na področju harmonije, sposobnost opažanja le-teh v glasbenih delih,

pravilna in kritična uporaba terminologije s področja harmonije in harmonske analize,

sposobnost harmonske analize tonalnih skladb in skladb 20. stoletja ter uporaba rezultatov pri glavnem predmetu

sposobnost harmonizacije sopranske in basovske linije ter linij notranjih glasov s sredstvi tonalne harmonije,

sposobnost izdelave odlomkov harmonskega stavka z uporabo materiala in sredstev harmonije 20. stoletja

16.2 Uporaba Uporaba teoretičnega znanja in poznavanja analitičnih pristopov v praksi – pri študiju instrumenta oziroma vokala, ter pri glasbenem udejstvovanju nasploh.

16.3 Refleksija Vrednotenje (različnih parametrov) harmonskega jezika v tonalni glasbi, zavedanje o razlikah pri realizaciji vertikale v glasbi različnih obdobij,

vrednotenje teoretičnega znanja s področja harmonije in harmonske analize, vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri harmonizaciji.


Prepoznavanje konceptualnih značilnosti vertikale v stilni interpretaciji, razumevanje glasbenega izraza v izvajalski praksi (pri instrumentu/solopetju, zboru, komorni igri, orkestru),

harmonska analiza (pri instrumentu/solopetju, solfeggiu, zgodovini glasbe, kontrapunktu, analizi)

sposobnost harmonske predstave – »notranjega slišanja« (v povezavi s solfeggiom)

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja pouka harmonije (glasbena pedagogika)

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje in razlaga, razgovor in razprava, praktično delo, poslušanje, proučevanje in analiza, samostojno delo in nastop. Optimalno število za uspešno delo je 20 študentov, maksimalno pa 30 študentov v

skupini.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih

- vpis v 2. letnik študija- pogoj za opravljanje izpita so opravljene vaje za oba semestra, redno obiskovanje in

obveznosti pozitivna ocena iz kolokvija.Predmet potrebuje predavalnico s klavirjem, zmogljivejšimi avdio aparaturami, notno tablo in grafoskopom oziroma projektorjem.


Pisni kolokvij ob zaključku zimskega semestra (90 min), pogoj zanj so opravljene in pravočasno oddane vaje ter reden obisk. Kolokvij vsebuje harmonizacijo vaje v štiriglasnem vokalnem stavku (harmonizacija soprana, oštevilčenega in neoštevilčenega basa) ter harmonsko analizo več odlomkov iz glasbene literature. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.Izpit ob zaključku študijskega leta (120 min). Pogoj je uspešno opravljen kolokvij, opravljene vaje (ena od njih je krajša skladba za poljubno zasedbo) ter reden obisk. Izpitna naloga vsebuje harmonizacijo odlomkov z uporabo sredstev harmonije 20. stoletja, gradnjo različnih vertikalnih struktur ter harmonsko analizo vrste odlomkov iz glasbenih del.Seminarska naloga ob zaključku študijskega leta. Podrobna harmonska analiza dveh skladb s spremno besedo iz ene od med letom obdelovanih slogovnih usmeritev.Zaključna ocena sestoji iz ocen kolokvija, seminarja ter pisnega izpita, katerih ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Vaje se ocenijo opisno - je/ni opravil. Kolokvij predstavlja 35%, seminar 25% ter izpit 40% končne ocene.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., razgovori študentov z izvajalcem predmeta, vsakoletna analiza uspešnosti študentov pri predmetu,predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi študentov.

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Dušan Bavdek

1. Naslov predmeta Harmonika 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)4. Kontaktne ure Skupaj

60P V- S - Ostale oblike

60 ID5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Harmonika10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

-izpopolnjevanje tehničnih veščin igranja na harmoniko-razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti-spoznavanje značilnosti različnih stilov (barok, predklasicizem. klasicizem, moderna)-priprava na nastopanje-priprava na samostojno delo

14. Opis vsebine -sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja-izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.-interpretacija harmonikarske literature in priredb iz različnih stilnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta)-seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela-izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura 1. Polifone skladbe starih mojstrov:J. S. Bach: Preludiji in fuge iz WTKJ. S. Bach, J Pachelbell, G. Frescobaldi D. Buxtehude: Orgelwerke

2. Skladbe iz predklasičnega ali klasičnega obdobja :Sonate D. Scarlattija, D. Cimarose, A Solera, skladbeF. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih/klasičnih avtorjev

3. Koncertne etude in skladbe virtuoznega karakterja- H. Brehme : Paganiniana I, II, G. Šenderjov : Koncertne etude, J. Derbenko : Koncertne etude, A. Belošicki : Koncertne etude- Izbor etud C. Czernya, F. Liszta , M. Moszkowskega- A. Repnikov, : Toccata, Capriccio, A. Žurbin : Toccata, Koncertna burleska, M. Moszkowsky : Tarantela,H. Villa – Lobos : Ples belega Indijanca

4. Ciklične skladbe :- Otroške suite V. Zolotarjeva, A. Nagajeva, V. Zubickega,D. Babića. T. Lundquist : Botany play, P. Fiala : Aphorisms,F. Angelis : Koncertna suita B. Lorentzen Suita Cirkus.A Kusjakov : Suita zimske skice- Francoske suite J.S. Bacha, Suite G. F. Handla, J. Bende,Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna,

5. Originalne skladbe 20. ali 21. stoletja :V.Trojan:Razrušena katedrala, W.Jacobi:Jota,J.Derbenko: Ein Winterbild, F.Angelis: Romanze, F. Mannino : Armonie, D. Remigio : Minimal

6. Skladbe slovenskih avtorjev :U. Rojko,V. Globokar, J. Golob, P. Šivic, L. Lebič, S. ŠuklarV. Avsec, T. Vulc


razumevanje

sposobnost kontrole tona in dinamičnih nians razumevanje procesov in metod vadenja poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in

pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize


samokontrola

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski

praksi


glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri z orkestrom )



poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja harmonikarske didaktike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa,18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa harmonika in vpis v 1. letnik.Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent interpretira naštudirani program. Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati:

polifono skladbo starega mojstra skladbo iz predklasičnega ali klasičnega obdobja koncertno etudo ali skladbo virtuoznega karakterja ciklično skladbo originalno skladbo 20. ali 21. stol. skladbo slovenskega skladatelja

Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8– (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.


21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Borut Zagoranski

1. Naslov predmeta Harmonika II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)

4. Kontaktne ure2 x tedensko (60 ur)

Skupaj 60 (30+30)

P60

V- S - Ostale oblike60

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3 + 48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Harmonika10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti13. Cilji in predmetno specifične kompetence

-nadaljnje izpopolnjevanje tehničnih veščin igranja na harmoniko-razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti-razširitev spoznavanja značilnosti različnih stilov (barok, predklasicizem. klasicizem, moderna)-priprava na nastopanje-priprava na samostojno delo


15. Temeljna literatura 1. Polifone skladbe starih mojstrov:J. S. Bach: Preludiji in fuge iz WTKJ. S. Bach, J Pachelbell, G. Frescobaldi D. Buxtehude: Orgelwerke

2. Skladbe iz predklasičnega ali klasičnega obdobja :Sonate D. Scarlattija, D. Cimarose, A Solera, skladbeF. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih/klasičnih avtorjev

3. Koncertne etude in skladbe virtuoznega karakterja- H. Brehme : Paganiniana I, II, G. Šenderjov : Koncertne etude, J. Derbenko : Koncertne etude, A. Belošicki : Koncertne etude- Izbor etud C. Czernya, F. Liszta , M. Moszkowskega- B. Precz : 332, P. Londonov, Scherzo-Toccata, J.Brahms/I.Jaškevich : Madžarski ples št.5, I Albeniz : Asturias

4. Ciklične skladbe :- A. Bibalo. Sonata, F. Angelis : Impasse, A. Belošicki : Suita št.3, M. Murto : Partita, A. Kusjakov : Suita Jesenski pejsaži- Francoske suite J.S. Bacha, Suite G. F. Handla, J. Bende,Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna,

5. Originalne skladbe 20. ali 21. stoletja :F Angelis : Nocturne, Amalgame, J. Derbenko : Koral Rondo in Toccata, B. Maurice : Saumur, F. Gurbindo : Fantasia para akordeon, J.C. Carcamo : Prologo in finale. S. Rendine : Passacaglia II, H. Boll : Adagio ostinato in Allegro finale,S. Pade : Cadenza

6. Skladbe slovenskih avtorjev :U. Rojko,V. Globokar, J. Golob, P. Šivic, L. Lebič, S. ŠuklarV. Avsec, T. Vulc

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in sposobnost kontrole tona in dinamičnih nians razumevanje procesov in metod vadenja poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

razumevanje skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize


samokontrola16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta


izvajalski praksi16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet






Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta HARMONIKA 1 in vpis v 2. letnik.Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent interpretira naštudirani program. Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati:

7. polifono skladbo starega mojstra8. skladbo iz predklasičnega ali klasičnega obdobja9. koncertno etudo ali skladbo virtuoznega karakterja10. ciklično skladbo11. originalno skladbo 20. ali 21. stol.12. skladbo slovenskega skladatelja

Ocenjevalna lestvica:10 – 6 pozitivno5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.


21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Borut Zagoranski

1. Naslov predmeta Harmonika 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)


Skupaj 60 (30+30)

P V- S - Ostale oblike60 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Harmonika10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

-nadaljnje izpopolnjevanje tehničnih veščin igranja na harmoniko-razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti-razširitev spoznavanja značilnosti različnih stilov (barok, predklasicizem. klasicizem, moderna)-priprava na nastopanje-priprava na samostojno delo


15. Temeljna literatura 1. Polifone skladbe starih mojstrov:J. S. Bach: Preludiji in fuge iz WTKJ. S. Bach, J Pachelbell, G. Frescobaldi D. Buxtehude: Orgelwerke2. Skladbe iz predklasičnega ali klasičnega obdobja :Sonate D. Scarlattija, D. Cimarose, A Solera, skladbeF. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih/klasičnih avtorjev3. Koncertne etude in skladbe virtuoznega karakterja- H. Brehme : Paganiniana I, II, G. Šenderjov : Koncertne etude, J. Derbenko : Koncertne etude, A. Belošicki : Koncertne etude- Izbor etud C. Czernya, F. Liszta , M. Moszkowskega- A. Krzanowski : Tri studije, B. Precz : Preambulo in Toccata, V. Malich : Toccata, J. Derbenko ; Preludij in Toccata4. Ciklične skladbe :- V. Holmboe : Sonata št1., V. Semjonov : Sonata št. 1,A Kusjakov : Sonata št.2.,4., V Zolotarjev : Sonata št.2, Komorna suita, V. Zubicki : Karpatska suita, T. Lundquist : Partita piccola- Francoske suite, Angleške suite, Partite J.S. Bacha, Suite G. F. Handla.Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna,5. Originalne skladbe 20. ali 21. stoletja :A Nordheim : Flashing, B. Lorentzen : Tears, J Ganzer : Fantazija 84, S. Berinsky : Cinema, O.Schmidt : Toccata št.1/2.,S. Gubaidulina : De profundis. P.R. Olsen : Without a title,F Angelis : Interjer, J. Tiensuu : Fantango6. Skladbe slovenskih avtorjev :U. Rojko,V. Globokar, J. Golob, P. Šivic, L. Lebič, S. ŠuklarV. Avsec, T. Vulc


razumevanje

sposobnost kontrole tona in dinamičnih nians razumevanje procesov in metod vadenja poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize


samokontrola









Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta HARMONIKA 2 in vpis v 3. letnik.Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznostih študija sledi izpit, na katerem študent interpretira naštudirani program. Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati:1.polifono skladbo starega mojstra2.skladbo iz predklasičnega ali klasičnega obdobja3.koncertno etudo ali skladbo virtuoznega karakterja4.ciklično skladbo5.originalno skladbo 20. ali 21. stol.6. skladbo slovenskega skladatelja* Vsaj 50% programa mora sestavljati originalna literatura za harmoniko.Ocenjevalna lestvica:10-6 pozitivno5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.


1. Naslov predmeta Harmonikarska literatura2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (3+2)

4. Kontaktne ure Skupaj30


5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Harmonika10. Steber programa B. Obvezni stroka 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Predmet seznanja študente z bogato harmonikarsko literaturo od prvega nastanka originalne literature do današnjih dni. Temeljni cilji predmeta so:Spoznavanje in razumevanje razvoja harmonike in mnogoštevilčnih različicPoznavanje najpomembnejših del in njihovih avtorjev s področja harmonikarske literature v različnih stilnih obdobijSlušno poznavanje najpomembnejših del harmonikarske literatureStilno prepoznavanje značilnih oblik stilnih obdobij na podlagi slušnega zaznavanjaPoznavanje razvoja harmonikarske poustvarjalnosti na osnovi razvoja umetniške in didaktične literature.Poznavanje razvoja harmonikarske poustvarjalnosti 20. stoletja na osnovi zvočnih zapisov

14. Opis vsebine Razvoj harmonike od instrumenta s šestimi tipkami - gumbi v začetku 19. stoletja do koncertnega instrumenta , različice konstrukcij po posameznim državam ( Avstrija, Nemčija, Italija, Anglija,Finska, Danska, Rusija)Glasbene oblike različnih stilnih obdobijZgodovinski razvoj notnega zapisa posameznih obdobijHarmonikarske šole (italijanska, francoska, nemška, skandinavska, ruska) Informacije in napotki za samostojno delo, ki obsega študij literature in poslušanje glasbenih primerov za zvočno informacijo

15. Temeljna literatura F. Lips : Die Kunst des Bajanspiels ,Musikverlag Schmulling 1991.A. Fett : Dreissig Jahre neue Musik fur Akkordeon, Hohner AG MusikverlagM. Zulić : Harmonika, Grin Gračanica 2005.L. Koričan : Novi temelji sviranja na harmonici, Zagreb 1976.


razumevanje

Pozna zakonitosti razvoja harmonike, mejnike in značilnosti posameznih obdobij.Pozna pomembnejše harmonikarske ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost.Pozna pomembnejše harmonikarske šole ter razume njihov pomen in vplive.Pozna in razume zakonitosti harmonikarskih oblik in poustvarjalne prakse.Razume harmonikarske razvojne procese in soodvisnost z splošnim glasbenim, umetnostnim in družbenim razvojem.

16.2 Uporaba Zna izbirati primerno literaturo vseh stilnih obdobij za svoje umetniško delovanje na solističnem in komornem področjuZna uporabiti zakonitosti in značilnosti harmonikarske glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov.Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane harmonikarske glasbe.

16.3 Refleksija Povezuje poznavanje literature in lastno poustvarjalno prakso.Vzpostavi kritičen odnos do harmonikarske literature


Uporablja literaturo, nosilce zvoka, elektronske vire in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o harmonikarski literaturi in dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri harmonika in vpis v 1. letnikPosebnih pogojev za opravljanje izpita ni.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni izpit in ustni zagovorOcenjevalna lestvica: 6 – 10 pozitivno5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, .,21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Borut Zagoranski

1. Naslov predmeta Harmonikarski orkester2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 15 V45 S Ostale oblike5. Stopnja 1 6. Letnik 1,2 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Harmonika10. Steber programa A. Ihzbirnii strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov. V

vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov programa harmonika (na primer v primeru, da ga vpišejo kot izbirni strokovni predmet) in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.razvijanje sposobnosti vzajemnega muziciranja (simultano prilagajanje svojega igranja igranju drugih sodelujočih glasbenikov), obvladovanje situacije orkestrskega muziciranja: usklajenost v okviru sekcije, uravnoteženost sekcij v okviru celote, obvladovanje elementov skupinske harmonikarske igre: ritmična usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranjerazvijanje stilne interpretacije, razvijanje a vista igre, obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom

14. Opis vsebine formiranje 3, 4 ali več glasnega ansambla (orkestra), kjer je vsak vsak glas sestavljen iz najmanj dveh harmonikarjev(sekcija), seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih obdobij (transkripcije in originalna dela) ,navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten izdelek na skupinskem nivoju, spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov

15. Temeljna literatura originalne skladbe napisane za harmonikarski orkester ali harmonikarski kvintet sodobnejših avtorjev, ki se lahko igrajo tudi z večjimi zasedbami : A. Piazzolla, R.Wurthner, A.Gotz, W.Russ – Plotz, J. Šišakov, A. Atarov, J.Derbenko, J.Černov, A. Klobučar, M. Tarbuk, B. Shehu, B. StarcOriginalne skladbe slovenskih skladateljev : B. Adamič, P. Ramovž, E. Sebastjan, S. Šuklar, J. Golob, P. Mihelčič,T. Habetranskripcije del (simfoničnih ali komornih) iz različnih časovnih obdobij od baroka, preko klasike do sodobnih avtorjev : G. F.Haendel, J. S. Bach, A. Corelli, a. Vivaldi, W. A. Mozart, J. Haydn, J. Brahms, A. Dvorak, G. Bizet, D. Šostakovič, S. ProkofjevR. Ščedrin in drugi


razume in obvlada vzajemno muziciranjepozna, razume ter je sposoben reševati probleme skupinske harmonikarske igreobvlada način dela (vadenje) večjih zasedbpozna stilne značilnost glasbene materije in njihovo realizacijo v harmonikarskem idiomuseznanjenost z osnovnimi problemi transkribiranja za harmonikarski sestav

16.2 Uporaba zna se vključiti in kompetentno sodelovati v manjšem ali večjem glasbenem ansambluizkušnje orkestrskega glasbenika zna uporabiti pri vodenju ansamblovzna uporabiti pridobljeno znanje pri pisanju lastnih transkripcijpridobljene veščine izkorišča pri drugih izvajalskih praksah (komorna igra, solistična igra)

16.3 Refleksija razume pomen skupinskega muziciranja v razvoju glasbenikavzpostavlja kritičen odnos do transkripcij za harmonikarske zasedberazvija vrednotenje glasbene interpretacijerazvija svojo lastno glasbeno osebnost na podlagi izkušenj pridobljenih v orkestrurazvija kritičen odnos do umeščenosti harmonike in harmonikarske glasbe v širšo glasbeno družino


zna vrednotiti individualni prispevek pri rezultatu kolektivnega delarazvija sposobnost poslušanja in vrednotenja glasbenih interpretacijpovezuje znanja iz drugih teoretičnih in praktičnih glasbenih disciplinprenaša znanje in veščine na druge izvajalske prakse

17. Metode poučevanja in učenja orkestrske vaje (po potrebi tudi vaje po sekcijah), javni nastopi18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih

pozitivna ocena prisotnosti (vsaj 75%) na vajah in nastopih orkestra

obveznosti19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50)ocena prisotnosti na vajah in nastopihkolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti študentska anketa , ,, . , javno predstavljanje21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Borut Zagoranski

1. Naslov predmeta Harmonikarski orkester I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 15 V45 S Ostale oblike5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Harmonika10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Pri predmetu sodelujejo tudi študentje, ki si izberejo harmonikarski orkester kot izbirni predmet, torej pri

izvajanju predmeta skupaj delujejo študentje različnih letnikov. V vsakem letu izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.


Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov programa harmonika (na primer v primeru, da ga vpišejo kot izbirni strokovni predmet) in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.razvijanje sposobnosti vzajemnega muziciranja (simultano prilagajanje svojega igranja igranju drugih sodelujočih glasbenikov), obvladovanje situacije orkestrskega muziciranja: usklajenost v okviru sekcije, uravnoteženost sekcij v okviru celote, obvladovanje elementov skupinske harmonikarske igre: ritmična usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranjerazvijanje stilne interpretacije, razvijanje a vista igre, obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom

14. Opis vsebine formiranje 3, 4 ali več glasnega ansambla (orkestra), kjer je vsak vsak glas sestavljen iz najmanj dveh harmonikarjev(sekcija), seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih obdobij (transkripcije in originalna dela) ,navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten izdelek na skupinskem nivoju, spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov

15. Temeljna literatura originalne skladbe napisane za harmonikarski orkester ali harmonikarski kvintet sodobnejših avtorjev, ki se lahko igrajo tudi z večjimi zasedbami : A. Piazzolla, R.Wurthner, A.Gotz, W.Russ – Plotz, J. Šišakov, A. Atarov, J.Derbenko, J.Černov, A. Klobučar, M. Tarbuk, B. Shehu, B. StarcOriginalne skladbe slovenskih skladateljev : B. Adamič, P. Ramovž, E. Sebastjan, S. Šuklar, J. Golob, P. Mihelčič,T. Habetranskripcije del (simfoničnih ali komornih) iz različnih časovnih obdobij od baroka, preko klasike do sodobnih avtorjev : G. F.Haendel, J. S. Bach, A. Corelli, a. Vivaldi, W. A. Mozart, J. Haydn, J. Brahms, A. Dvorak, G. Bizet, D. Šostakovič, S. ProkofjevR. Ščedrin in drugi

16. Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

razume in obvlada vzajemno muziciranjepozna, razume ter je sposoben reševati probleme skupinske harmonikarske igreobvlada način dela (vadenje) večjih zasedbpozna stilne značilnost glasbene materije in njihovo realizacijo v harmonikarskem idiomuseznanjenost z osnovnimi problemi transkribiranja za harmonikarski sestav

16.2 Uporaba zna se vključiti in kompetentno sodelovati v manjšem ali večjem glasbenem ansambluizkušnje orkestrskega glasbenika zna uporabiti pri vodenju ansamblovzna uporabiti pridobljeno znanje pri pisanju lastnih transkripcijpridobljene veščine izkorišča pri drugih izvajalskih praksah (komorna igra, solistična igra)

16.3 Refleksija razume pomen skupinskega muziciranja v razvoju glasbenikavzpostavlja kritičen odnos do transkripcij za harmonikarske zasedberazvija vrednotenje glasbene interpretacijerazvija svojo lastno glasbeno osebnost na podlagi izkušenj pridobljenih v orkestrurazvija kritičen odnos do umeščenosti harmonike in harmonikarske glasbe v širšo glasbeno družino


zna vrednotiti individualni prispevek pri rezultatu kolektivnega delarazvija sposobnost poslušanja in vrednotenja glasbenih interpretacijpovezuje znanja iz drugih teoretičnih in praktičnih glasbenih disciplinprenaša znanje in veščine na druge izvajalske prakse


orkestrske vaje (po potrebi tudi vaje po sekcijah)javni nastopi


pozitivna ocena prisotnosti (vsaj 75%) na vajah in nastopih orkestra


Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50)ocena prisotnosti na vajah in nastopihkolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta)

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti

študentska anketa , ,, . , javno predstavljanje

21. Sestavljalec učnega načrta

Doc. Borut Zagoranski

1. Naslov modularnega predmeta Historična izvajalna praksa I (Modul stara glasba)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 34. Kontaktne ure Skupaj

30P S V

30Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik Različen glede na smer inizbiro

7. Semester Letni

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer

Čembalo, kljunasta flavta (obvezni strokovni)

10. Steber programa Obvezni strokovni ali Izbirni strokovni predmet

11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Predmet je mogoče vpisati tudi samostojno ( brez celotnega modula) . Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta) in je obvezen na smeri čembalo in kljunastas flavta ter izbiren na drugih smereh


V okviru predmeta študent: izoblikuje zavest o problematiki historično korektne interpretacije glasbenih

del iz časa pred 1600; spozna temeljne vire za poznavanje historične izvajalne prakse obdobja do

ok. 1600 in skozi njih aktualne smernice za historično korektno izvajanje glasbe tega časa;

usposobi se za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del.14. Opis vsebine Viri in sodobne izdaje

Podlaganje besedila, ritem in metrumTempo in slogVokalna glasbaInstrumentalna glasbaOblikovanje zasedbe solističnih delVečja zborovska in glasbeno-dramska delaOrnamentacijaVloga improvizacijeArtikulacija

15. Temeljna literatura Ross W. Duffin. Performer's Guide to Medieval Music. Bloomington: Indiana UP, 2000.

Timothy J. McGee. Medieval and Renaissance Music. Toronto: Toronto UP, 1988.

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Poznavanje temeljnih zakonitosti izvajanja glasbe iz časa pred 1600.

16.2 Uporaba Presojanje ustreznosti izvajanja pri kritiškem delu.16.3 Refleksija Razvijanje zavedanja o nepopolnosti glasbenega

zapisa in vlogi nezapisanega pri zvočni realizaciji.16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet


17. Metode poučevanja in učenja Vaje, individualne naloge, sodelovalno učenje.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti



Zaključni kolokvij ( predstavlja 25 % ocene celotnega modula stara glasba)Ocenjujejo se tudi individualne in domače naloge.Končna ocena je zaokroženo povprečje dveh ocen (ocena kolokvija, ocena individualnih in domačih nalog). Ocena individualnih in domačih nalog je zaokroženo povprečje ocen posameznih med letom naloženih individualnih in domačih nalog.Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.


Izr. prof. dr. Jurij Snoj.

1. Naslov modularnega predmeta Historična izvajalna praksa II ( modul stara glasba)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 34. Kontaktne ure Skupaj

30P S V

30Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2.-3. 7. Semester Letni8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smer- Čembalo, kljunasta flavta (obvezni strokovni ),

10. Steber programa Obvezni strokovni ali Izbirni strokovni predmet

11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Predmet je mogoče vpisati tudi samostojno ( brez celotnega modula) . Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta) in je obvezen na smeri čembalo in kljunastas flavta ter izbiren na drugih smereh vendar šele po opravljeni Historični izvajalni praksi I.


V okviru predmeta študent: izoblikuje zavest o problematiki historično korektne interpretacije glasbenih

del iz časa med 1600 in 1800; spozna temeljne vire za poznavanje historične izvajalne prakse obdobja iz

časa med 1600 in 1800 in skozi njih aktualne smernice za historično korektno izvajanje glasbe tega časa;

usposobi se za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del.14. Opis vsebine Ornamentacija

Generalni basTempoRitmične posebnostiDinamikaInstrumenti in glas

15. Temeljna literatura Robert Donington. The Interpretation of Early Music. London: Faber & Faber, 1963.

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Poznavanje temeljnih zakonitosti izvajanja glasbe iz časa 1600-1800.

16.2 Uporaba Presojanje ustreznosti izvajanja pri kritiškem delu.16.3 Refleksija Razvijanje zavedanja o nepopolnosti glasbenega

zapisa in vlogi nezapisanega pri zvočni realizaciji.16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet


17. Metode poučevanja in učenja Vaje, individualne naloge, sodelovalno učenje.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti



Zaključni kolokvij (ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula stara glasa)Ocenjujejo se tudi individualne in domače naloge. Ocena je zaokroženo povprečje dveh ocen (ocena kolokvija, ocena individualnih in domačih nalog). Ocena individualnih in domačih nalog je zaokroženo povprečje ocen posameznih med letom naloženih individualnih in domačih nalog.Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.


Izr. prof. dr. Jurij Snoj

1. Naslov modularnega predmeta Historični instrumenti (modul stara glasba)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5


P20

V30

S Ostale oblike10(terensko delo)

5. Stopnja 1 6. Letnik vsi 7. Semester zimski8. Študijski program Glasbena Umetnost, glasbena

pedagogika9. Študijska smer vse

10. Steber programa Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predmet je mogoče vpisati tudi samostojno ( brez celotnega modula)

Strokovna ekskurzija, obisk muzejev in sakralnih objektov, skupina do 4013. Cilji in predmetno specifične kompetence

- poznavanje in razumevanje zgodovinskega razvoja glasbenih instrumentov in njihovih izdelovalcev;

- analitično poslušanje in prepoznavanje posameznih instrumentov;- uzaveščanje vrednot nacionalne kulture;- poznavanje in poglabljanje strokovne terminologije;- praktična in ustvarjalna uporaba znanj in dosežkov na verbalnem, pisnem in

umetniškem področju;- uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK;- interdisciplinarno povezovanje vsebin;- samostojno in strokovno neoporečno posredovanje zaključkov laičnemu in

strokovnemu občinstvu14. Opis vsebine - Klasifikacija glasbenih instrumentov po sistemu Hornbostel- Sachs.

- Staroveški in antični instrumenti v okviru razvoja družbe, umetnosti in mitologije.- Organologija instrumentov - oblikovne, tehnične in glasbene značilnosti

idiofonov, membranofonov, kordofonov, aerofonov in elektrofonov.- Instrumenti srednjega veka (oblike instrumentov, trubadurska lirika, razvoj

instrumentalne glasbe, glasbena ikonografija v likovni umetnosti).- Izdelovanje instrumentov od 16. do 20. stoletja (pojav in razvoj posameznih obrti,

najpomembnejše delavnice, izdelovalci in ohranjena dediščina).- Glasbilarstvo na Slovenskem (vzporednice z evropsko prakso, najpomembnejše

delavnice, izdelovalci in ohranjena dediščina).- Razvoj instrumentov in poustvarjalne prakse; stara glasba in historični instrumenti

v sodobnih okvirih.15. Temeljna literatura The Oxford Companion to Musical Instruments (ur. Antony C. Baines), Oxford – New

York: Oxford University Press, 1992, str. 1–392.Sachs, C., Handbuch der Musikinstrumentenkunde, Breitkopf&Härtel Wiesbaden, 1930, 1990, str. 3–393.Kuret, P. (1973), Glasbeni instrumenti na srednjeveških freskah na Slovenskem, Ljubljana: Slovenska matica, str. 5–145.Koter, D. (2002), Glasbila na slikah evropskih slikarjev iz Narodne galerije v Ljubljani, Zgovornost podob: pogled iz drugega zornega kota, Ljubljana: Narodna galerija, št. zv. 10, str. 10–17.Koter, D. (2004), Turqueries and Chinoiseries with Musical Symbols: Examples from Slovenia, Music in Art, vol. XXIX, no. 1–2, str. 113–122.Koter, D. (2001, 2005), Glasbilarstvo na Slovenskem, Maribor: Obzorja, str. 7–197.Slušni primeri posameznih instrumentov ter instrumentalnih skupin.


razumevanje

Pozna in razume značilnosti in zakonitosti razvoja historičnih instrumentov ter vedenja o posameznih instrumentih in izdelovalcih.Pozna in razume razvojne procese svetovne in slovenske zgodovine glasbe v povezavi z instrumentalno in vokalno-instrumentalno izvajalsko prakso.Razširi in poglobi teoretična znanja in poznavanje terminologije o instrumentih.

16.2 Uporaba Zna uporabiti in javno interpretirati pridobljeno znanje laični in strokovni javnosti.Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti zakonitosti razvoja instrumentov ter značilnosti posameznih oblik.Zna povezovati pridobljeno znanje in izvajalsko prakso.

16.3 Refleksija Poveže razvoj in značilnosti izvajalske prakse instrumentalne in vokalno-instrumentalne glasbe ter lastno poustvarjalnost.Razume in povezuje glasbene procese in pojavne oblike v likovni umetnosti.Vzpostavi kritičen odnos do primarnih virov in strokovne literature.Razvije in poglobi sposobnost posredovanja znanj in umetniškega izražanja.


Uporabi domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in analizira podatke ter jih interpretira v ustni in pisni obliki; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vodeno samostojno učenje, delo na terenu, ustne prezentacije, portfolio18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnikPisne naloge in ustne prezentacije referatov so pogoj za pristop h končnemu pisnemu oz. ustnemu izpitu


Portfolio se oceni opisno: je opravil/ni opravil.Seminar ter pisni oz. ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz.1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Seminar predstavlja 40%, pisni oz. ustni izpit 60% končne ocene.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .21. Sestavljalec učnega načrta Nosilec: dr. Darja Koter, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje orkestrskih partitur (Modul dirigiranje 3)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4/15 (2+2)4. Kontaktne ure Skupaj 30

(15+15)P V S Ostale oblike

ID 305. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- branje in analiza orkestrskih partitur- branje in igranje zapisov v c-ključih- sposobnost transponiranja zapisa- branje in igranje partov transponirajočih instrumentov- branje in igranje orkestrskih partitur a vista- formiranje klavirske adaptacije orkestrskih partitur- igranje in interpretacija orkestrskih partitur na klavirju

14. Opis vsebine - transpozicija zapisa v partituri- redukcija zapisa v partituri- prilagajanje obsega zapisa v partituri klavirski igri- izpuščanje zapisa v partituri- branje in igranje orkestrskih partitur iz obdobij romantike in glasbe XX. stol. Izbor je

individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in vzpostavljanja

pravilnega samostojnega domačega dela15. Temeljna literatura Partiture orkestrskih del skladateljev Brahmsa, Francka, Berlioza, Liszta, Brucknerja,

Regerja, Straussa, Mahlerja16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost branja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike in XX. stol.

sposobnost igranja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike in XX.stol.

sposobnost interpretiranja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike na klavirju

razumevanje procesov in metod vadenja partiturne igre poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in

pri samostojnem domačem delu16.2 Uporaba - pri dirigentskem študiju partiture

- pri dirigentski analizi partiture16.3 Refleksija - hiter uvid v glasbeno delo

- razumevanje kompozicijske in oblikovne strukture16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

- hitro branje partiture – solfeggio, dirigiranje- hitra analiza partiture – oblikoslovje, harmonija,

kontrapunkt

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo, samostojno vadenje.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula.Praktični del izpita: igranje partiture orkestrskih del iz obdobja romantike ali XX.stol.a vista branje lažje orkestrske partiture iz obdobja zgodnje romantike


6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .

1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje partitur 1 (Modul dirigiranje 1)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4/15 (2+2)

4. Kontaktne ure30

Skupaj30 (15+15)

P V S Ostale oblike30ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

Zborovsko dirigiranje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti , Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- branje in analiza zborovskih in lažjih orkestrskih partitur- branje in igranje zapisov v c-ključih- sposobnost transponiranja zapisa na klavirju- branje in igranje partov transponirajočih instrumentov- branje zborovskih in lažjih orkestrskih partitur a vista- formiranje klavirske adaptacije zborovskih in lažjih orkestrskih partitur- interpretacija in igranje zborovskih in lažjih orkestrskih partitur na klavirju

14. Opis vsebine - sistematičen pregled študentovega predhodnega znanjaizdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so

potrebni za prepričljivo igranje partitur- branje in igranje dvoglasnega zapisa v c ključih- branje in igranje triglasja v kombinaciji c- ključev in f ključa- branje in igranje štiri in večglasja v kombinaciji g ključa, c ključev in f ključa- branje in igranje od dvo - do štiri - glasnih zapisov transponirajočih instrumentov

(klarineti, trobente, horni...)- branje in igranje zborovskih partitur različnih stilnih obdobij. Izbor je individualno

prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta- branje in igranje lažjih orkestrskih partitur iz obdobja predklasicizma in klasicizma- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in vzpostavljanja

pravilnega samostojnega domačega dela15. Temeljna literatura Partiture zborovskih in lažjih orkestrskih del skladateljev Lassa, Palestrine, Gallusa,

Marenzia, Banchierija, Haydna, Mozarta, Dolarja, Zupana,...odlomki partov klarinetov, trobent, rogov iz klasicistične in romantične orkestrske literature


razumevanje

sposobnost branja partiture zborovskih in lažjih orkestrskih del

sposobnost igranja partiture zborovskih in lažjih orkestrskih del

sposobnost interpretiranja partiture zborovskih in lažjih orkestrskih del na klavirju

razumevanje procesov in metod vadenja partiturne igre


16.2 Uporaba - pri dirigentskem študiju partiture- pri dirigentski analizi partiture

16.3 Refleksija - hiter uvid v glasbeno delo- razumevanje kompozicijske in oblikovne

strukture16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet


kontrapunkt17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta.Praktični del izpita: igranje pripravljene lažje orkestrske partiture, a vista branje partiture v c in f ključu (štiriglasje), a vista branje transpozicij klarinetov, rogov, trobente (tri- ali štiri- glasje)

19. Metode ocenjevanja in 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena

ocenjevalna lestvica predstavlja 20 % ocene celotnega modula20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .21. Sestavljavec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje partitur 2 (Modul dirigiranje 2)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4/15 (2+2)4. Kontaktne ure Skupaj 30


30 ID5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje,

zborovsko dirigiranje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- branje in analiza orkestrskih partitur- branje in igranje zapisov v c-ključih- sposobnost transponiranja zapisa- branje in igranje partov transponirajočih instrumentov- branje in igranje orkestrskih partitur a vista- formiranje klavirske adaptacije orkestrskih partitur- igranje in interpretacija orkestrskih partitur na klavirju

14. Opis vsebine - transpozicija zapisa v partituri- redukcija zapisa v partituri- prilagajanje obsega zapisa v partituri klavirski igri- branje in igranje orkestrskih partitur iz obdobij klasicizma in romantike. Izbor je

individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in vzpostavljanja

pravilnega samostojnega domačega dela15. Temeljna literatura Partiture orkestrskih del skladateljev Beethovna, Schuberta, Schumanna, Francka,

Brahmsa, Dvořaka16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

Razumevanje

sposobnost branja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike

sposobnost igranja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike

sposobnost interpretiranja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike na klavirju

razumevanje procesov in metod vadenja partiturne igre






kontrapunkt17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo, samostojno vadenje18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmetaPraktični del izpita: igranje partiture orkestrskih del iz obdobja romantike,a vista branje lažje orkestrske partiture iz obdobja klasicizma in predklasicizma




1. Naslov predmeta / modula Igranje zborovskih partitur 1 (Modul zborovodstvo 1)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 2/8 (1+1)


P 15 V 15 S Ostale oblike:

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena pedagogika

Glasbena umetnost9. Študijska smer Sakralna glasba -

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Del pouka plenarno, del v skupinah: skupinsko delo, vodeno samostojno učenje.13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- razvijanje sposobnosti branja zborovske partitura ter njena realizacija na določenem glasbenem instrumentu (klavir)- upoštevanje časovnih razsežnosti posamezne skladbe (hitro branje)- sposobnost prikaza bistvenih, strukturalnih, tematskih delov skladbe in izpuščanje manj pomembnih- uporaba znanj in spretnosti iz drugih glasbenih področij (harmonija, kontrapunkt, oblikoslovje) kot pripomoček k hitrejšemu branju partiture

14. Opis vsebine - slovenska mladinska zborovska literatura- starejša slovenska zborovska literatura- zborovska pesem drugih narodov- izbrani zbori svetovnih skladateljev- harmonizirana durova in molova lestvica kot osnova za lažje razumevanje in branje partiture- kompozicijsko zanimivi deli posameznih partitur in njihova transpozicija

15. Temeljna literatura Notna mapa. Mladinski, dekliški in mešani zbor. ZKOS, Ljubljana, 1990.(195 str.)Schinelli, Achille. Collana di composizioni polifoniche vocali sacre e profane. Vol. III. Edizioni Curci, Milano. (191-193 str.)Odak, Krsto. Rapsodija II, mješoviti zbor. Nakladno poduzeće »Glas rada«. Zagreb. (16 str.)Kramolc, Luka, Tomc Matija. Slovenska pesmarica I. Mohorjeva družba. Celje. 1963. ( 1-163 str.)Kramolc, Luka, Tomc Matija. Slovenska pesmarica II. Mohorjeva družba. Celje. 1964. (1-134 str.)


Razvije sposobnost hitrega branja melodij, zapisanih v več sistemih.Pozna osnovna pravila predstavitve partiture na glasbenem instrumentu.

16.2 Uporaba Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri pedagoškem delu v razredu, da lahko na živ, neposreden način prikaže določeno glasbeno delo.Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri delu z zborom in korepetiranju.16.3 Refleksija Zahtevna pot do realizacije predstavitve partiture razvija sposobnost kritičnega odnosa do lastnih glasbenih sposobnosti in njenih meja. Ceni delo tistih, ki so na tem področju dosegli vidne uspehe.


Pridobljene spretnosti uspešno povezuje z drugimi glasbenimi področji:- branje a vista, - študij klavirja oziroma drugega instrumenta, - delo z zborom, - improvizacija, - general bas, - dirigiranje.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje. Predstavitev glasbenih del v živo – v obliki nastopa. Študij v obliki glasbene delavnice. Študenti sami predstavijo realizirano delo. Igranje na enem, dveh klavirjih. Povezava med petjem, dirigiranjem in igranjem. Poslušanje posnetkov in diskusija o različnih interpretacijah.




Izpit v obliki nastopa. Ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modulaOd 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5(negativno.). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa. Obisk predavanj kot dokaz o priljubljenosti predmeta oziroma

sposobnosti podajanja predavatelja. ,, ..21. Sestavljalec učnega načrta doc. Tone Potočnik

1. Naslov predmeta / modula Igranje zborovskih partitur 2 (Modul zborovodstvo 2)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 2/8 (1+1)4. Kontaktne ure Skupaj 30

(15+15)P 15 V 15 S Ostale oblike:

5. Stopnja 2. 6. Letnik 2. 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba -10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Del pouka plenarno, del v skupinah: skupinsko delo, vodeno samostojno učenje, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- nadaljevanje razvijanja sposobnosti branja zborovske partiture ter njena realizacija na določenem glasbenem instrumentu (klavir)- razvijanje sposobnosti hitrega vertikalnega in linearnega branja partiture- reduciranje predstavitve partiture na njene bistvene elemente- sposobnost transponiranja- razvijanje psihomotoričnih sposobnosti, ki omogočajo večjo in hitrejšo preglednost zapisa

14. Opis vsebine - študij in igranje zborovskih del Jacobusa Gallusa- zborovska dela renesančnih in baročnih skladateljev- izbrane težje zborovske skladbe iz svetovne literature- zborovske skladbe z lažjo instrumentalno spremljavo- nadaljevanja študija harmoniziranja lestvice in njenih modulacij kot osnova za lažje razumevanje in branje partiture- uporaba osnovnih kontrapunktskih disciplin pri branju partiture- memorizacija tipičnih imitacijskih postopkov in kadenc kot pripomoček pri izvajanju renesančne zborovske literature- študij okraskov v renesančni glasbi – tehnika diminucije- igranje skladb v starih, izvornih ključih, kot osnova za transponiranje- didaktični aspekti študija geometričnih transformacij v Musikalisches Opfer J. S. Bacha kot pripomoček za linearno branje partiture

15. Temeljna literatura Zborovodski seminar – renesansa in barok. Notno gradivo. Narodni dom. Celje. 2000.Gallus, Jacobus. Štiriglasni moteti za mešani zbor. II. Zvezek.Mohorjeva družbe. Celje. 1991. ( 80 str.)Gallus, Jacobus. Štiriglasni moteti za mešani zbor. III. Zvezek.Mohorjeva družbe. Celje. 1991. (78 str.)Schinelli, Achille. Collana di composizioni polifoniche vocali sacre e profane. Vol. III. Edizioni Curci. Milano. (204 str.)Gli abbelimenti nella musica del rinascimento. Ricordi. Milano.(63 str.)Bach, J. S. Musikalisches Opfer. Edition Peters. London. (10-13str.)Bach, J. S. Orgelwerke VII. Edition Peters. ( 72-73 str.)Lajovic, Anton. Zbori SAZU. Ljubljana. 1963. (17-19 str.)Izbor štiriglasnih zborov iz Wüllner Chorschule. Gradivo za študij partiturne igre. Akademija za glasbo v Ljubljani. Ljubljana.



16.2 Uporaba Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri pedagoškem delu v razredu, da lahko na živ, neposreden način prikaže določeno glasbeno delo.Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri delu z zborom in korepetiranju.

16.3 Refleksija Zahtevna pot do realizacije predstavitve partiture razvija sposobnost kritičnega odnosa do lastnih glasbenih sposobnosti in njenih meja. Ceni delo tistih, ki so na tem področju dosegli vidne uspehe.


Pridobljene spretnosti uspešno povezuje z drugimi glasbenimi področji:- branje a vista, študij klavirja oziroma drugega instrumenta, delo z zborom, improvizacija, general bas, dirigiranje.


Predavanje. Predstavitev glasbenih del v živo – v obliki nastopa. Študij v obliki glasbene delavnice. Študenti sami predstavijo realizirano delo. Igranje na enem, dveh klavirjih. Povezava med petjem, dirigiranjem in igranjem. Poslušanje posnetkov in diskusija o različnih interpretacijah.




Izpit v obliki nastopa. Ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modulaOd 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5(negativno.). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.


Študentska anketa. Obisk predavanj kot dokaz o priljubljenosti predmeta oziroma sposobnosti podajanja predavatelja. ,, ..


1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje zborovskih partitur (Modul dirigiranje 3)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4/15



5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+ 68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Zborovsko dirigiranje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- branje in analiza vokalno instrumentalnih partitur- branje in igranje zapisov v c-ključih- sposobnost transponiranja zapisa- branje in igranje partov transponirajočih instrumentov- branje in igranje orkestrskih partitur a vista- formiranje klavirske adaptacije orkestrskih partitur- igranje in interpretacija orkestrskih partitur na klavirju

14. Opis vsebine - transpozicija zapisa v partituri- redukcija zapisa v partituri- prilagajanje obsega zapisa v partituri klavirski igri- izpuščanje zapisa v partituri- branje in igranje vokalno instrumentalnih in a cappella partitur iz obdobij romantike

in glasbe XX. stol. Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in15. Temeljna literatura Partiture skladateljev Mendelssohna, Brahmsa, Schumanna, Brucknerja, Wolfa,

Dvořaka,Francka, Liszta, Gounoda, Berlioza, Regerja, Foersterja, Ipavca, Gerbiča, Adamiča, Lajovica


Razumevanje

sposobnost branja partiture zborovskih in vokalno instrumentalnih del iz obdobja romantike in XX. stol.

sposobnost igranja partiture zborovskih in vokalno instrumentalnih del iz obdobja romantike in XX.stol.

sposobnost interpretiranja partiture zborovskih in vokalno instrumentalnih del iz obdobja romantike na klavirju






kontrapunkt17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmetaPraktični del izpita: igranje partiture zborovskih in vokalno instrumentalnih del iz obdobja romantike ali XX. stol.; a vista branje lažje partiture iz obdobja zgodnje romantike. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula



20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, .21. Sestavljavec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov predmeta Igranje zborovskih partitur 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)4. Kontaktne ure Skupaj

30(15+15)P15 V15 S Ostale oblike:

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5-68. Študijski program Glasbena umetnost

Glasbena pedagogika9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Del pouka plenarno, del v skupinah: skupinsko delo, vodeno samostojno učenje13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- nadaljevanje razvijanja sposobnosti branja zborovske partiture ter njena realizacija na določenem glasbenem instrumentu (klavir)- razvijanje sposobnosti hitrega vertikalnega in linearnega branja partiture- reduciranje predstavitve partiture na njene bistvene elemente- sposobnost transponiranja- razvijanje psihomotoričnih sposobnosti, ki omogočajo večjo in hitrejšo preglednost glasbenega zapisa-vpogled v zahtevnejše zborovske partiture in njihovo instrumentalno spremljavo

14. Opis vsebine - študij in igranje 5 in večglasnih zborovskih del Jacobusa Gallusa- zborovska dela klasicističnih, romantičnih in modernih skladateljev-zahtevnejše zborovske skladbe z instrumentalno spremljavo oziroma njenim klavirskim izvlečkom- nadaljevanja študija harmonske strukture skladbe kot osnova za lažje razumevanje in branje partiture- uporaba osnovnih kontrapunktskih disciplin pri branju partiture- memorizacija tipičnih imitacijskih postopkov in kadenc kot pripomoček pri izvajanju zborovske literature- tehnika transponiranja- igranje skladb v starih izvornih ključih kot priprava za študij instrumentalne partiture- nadaljevanje študija geometričnih transformacij v Musikalisches Opfer J. S. Bacha kot pripomoček za linearno branje partiture

15. Temeljna literatura Stenger, Alfred. Partiturspiel. Robert Lienau Musikverlag. Frankfurt. 2003. (60 str.)Creuzburg,Heinrich. Partiturspiel. Schott. Mainz. 1984. (79 str.)Pergolesi,Giovanni Battista. Stabat mater. Edition Breitkopf . Wiesbaden. 1987. (64 str.)Chorbuch Mozart Haydn Carus 2.113. (216 str.)European Sacred Music. Edited by John Rutter. Oxford University Press . Oxford. 1996. (378 str.)Schinelli, Achille. Collana di composizioni polifoniche vocali sacre e profane. Vol.I. II. III. IV. Edizioni Curci. Milano.Bach, J. S. Musikalisches Opfer. Edition Peters. London. (10-13str.)Izbor štiriglasnih zborov iz Wüllner Chorschule. Gradivo za študij partiturne igre. Akademija za glasbo v Ljubljani. Ljubljana.



16.2 Uporaba Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri pedagoškem delu v razredu, da lahko na živ, neposreden način prikaže določeno glasbeno delo.Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri delu z zborom in korepetiranju

16.3 Refleksija Zahtevna pot do realizacije predstavitve partiture razvija sposobnost kritičnega odnosa do lastnih glasbenih sposobnosti in njenih meja. Ceni delo tistih, ki so na tem področju dosegli vidne uspehe.


Pridobljene spretnosti uspešno povezuje z drugimi glasbenimi področji: - branje a vista, - študij klavirja oziroma drugega instrumenta, - delo z zborom, - improvizacija, - general bas, - dirigiranje

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje. Predstavitev glasbenih del v živo – v obliki nastopa. Študij v obliki glasbene delavnice. Študenti sami predstavijo realizirano delo. Igranje na enem, dveh klavirjih. Povezava med petjem, dirigiranjem in igranjem. Poslušanje posnetkov in diskusija o različnih interpretacijah


Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja, oziroma opravljena izpita iz Igranje zborovskih partitur 1 in 2.. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modulaPogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk.


Izpit v obliki nastopa.Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5(negativno.). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa. Obisk predavanj kot dokaz o priljubljenosti predmeta oziroma sposobnosti podajanja predavatelja. Samoevalvacija.


1. Naslov enote / predmeta / modula Inštrumentacija I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)4. Kontaktne ure Skupaj

60 (30+30)





Poznavanje tehničnih zmožnosti, registrov, dinamičnih zmožnosti instrumentov. Razumevanje medsebojnih odnosov instrumentov v manjših in večjih komornih skupinah ter v komornih orkestrih.

14. Opis vsebine Teoretična in praktična obdelava principov instrumentacije solističnih, komornih del ter del za komorne orkestre. Obravnavanje problematike posameznih instrumentov glede na njihove tehnične zmožnosti, barvne raznolikosti, dinamične posebnosti ter posebnosti notiranja.

15. Temeljna literatura Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982.Piston W.: Orchestration, W. W. Norton & Company, 1955.Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000.Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002.Adlešič M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.


sposobnost instrumentiranja instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

razumevanje procesov instrumentacije instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri instrumentalni analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu

16.2 Uporaba Uporaba instrumentacije pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija vrednotenje instrumentacije glasbenih del vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

oblikovanju lastnih ter danih del


oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije instrumentalna analiza lastnih ter tujih del pri

pouku kompozicije poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja instrumentacije

17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko ter individualno delo s študentom, vaje iz instrumentacije, lastno delo18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa Kompozicija in glasbena teorija Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Inštrumentacija 1


Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit.Ocenjevalna lestvica:10- 5 (pozitivno)5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, .21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Rok Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Inštrumentacija II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P30 V30 S - Ostale oblike1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,



Poznavanje tehničnih zmožnosti, registrov, dinamičnih zmožnosti instrumentov. Razumevanje medsebojnih odnosov instrumentov v manjših in večjih komornih skupinah ter v komornih orkestrih.

14. Opis vsebine Teoretična in praktična obdelava principov instrumentacije solističnih, komornih del ter del za komorne orkestre. Obravnavanje problematike posameznih instrumentov glede na njihove tehnične zmožnosti, barvne raznolikosti, dinamične posebnosti ter posebnosti notiranja.

15. Temeljna literatura Carse, A.: The History of Orchestration, Dover Publications, New York 1964.Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982.Erpf H.: Lehrbuch der Instrumentation und Instrumentenkunde, Schott Musik International, Mainz, 1959.Peinkofer K., Tannigel F.: Handbuch des Schlagzeugs, Schott, 1981.Piston W.: Orchestration, W. W. Norton & Company, 1955.Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000.Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002.Adlešč M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.


sposobnost instrumentiranja instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

razumevanje procesov instrumentacije instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri instrumentalni analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu

16.2 Uporaba Uporaba instrumentacije pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija vrednotenje instrumentacije glasbenih del vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri



oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije instrumentalna analiza lastnih ter tujih del pri pouku

kompozicije poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja instrumentacije17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko delo s študenti, vaje iz instrumentacije, lastno delo18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri Kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet Inštrumentacija 1.Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Inštrumentacija 2.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit.Ocenjevalna lestvica:6-10 pozitivno5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Marko Mihevc

1. Naslov enote / predmeta / modula Inštrument ali petje z jazz improvizacijo I (MODUL JAZZ)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2)


P- S V Ostale oblike30Individualno delo

5. Stopnja 1 6. Letnik 1,2,3 7. Semester 1, 2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer

Vse, razen kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja in sakralne glasbe

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Individualno delo, seminarji, jazz delavnice


- osnove jazz improvizacije- obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov na inštrumentu- sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije

14. Opis vsebine - specifičnosti zapisa jazzovskih skladb-teoretske osnove in praktične vaje jazz improvizacije-improvizacija s posnetkom Play A Long

15. Temeljna literatura Izbrana poglavja iz:- Dick Grove: The Enciclopedia of Basic Harmony & Theory Applied to Improvisation On All Instruments- Volume 1,2,3Dick Grove Publications 470 straniUčbeniki inštrumentov Berklee Press (razni)Play A-Long posneta glasba za vajeJamey Aebersold Jazz


Razumevanje


- sposobnost analize skladb različnih jazzovskih stilov


16.3 Refleksija .- vrednotenje lastnih dosežkov-vrednotenje (različnih parametrov) kreativne improvizacije v jazzu in glasbi v širšem smislu, zavedanje o razlikah v raznih jazzovskih stilih-vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize, -vrednotenje uspešnosti realizacije znanja priImprovizaciji



17. Metode poučevanja in učenja individualni študij, igranje ob posneti ritem sekciji ,delavnice, izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnikVpis celotnega modula Jazz


Ocena obiska in nastopov, delni izpit. Ocena predstavlja 25 % ocene modula Jazzod 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska poukain sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., Študentska anketa21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag.

Doc. Rok Golob, Red.prof. Jani Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Italijanski jezik I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3


P30

V30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik I. 7. Semester 1.8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, italijanski12. Posebnosti Predavanja in vaje se prepletajo13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilji predmeta so:- razvijanje receptivnih (poslušanje, branje) in produktivnih (govorjenje, pisanje)

jezikovnih spretnosti na začetni ravni;- poznavanje morfoloških in sintaktičnih zakonitosti italijanskega jezika;- usvojitev izreke italijanskega standardnega jezika (glasovi, besedni naglas,

stavčna intonacija in melodija);- poznavanje enostavnega izrazja jezika stroke.

14. Opis vsebine Vsebina predmeta je zajeta v štirih tematskih sklopih:- fonetika italijanskega jezika;- morfologija: določni in nedoločni člen, predlogi (enostavni in očlenjeni),

samostalnik (moški, ženski spol, ednina, množina), pridevnik (moški, ženski spol, ednina, množina), zaimek (osebni in svojilni), glagol – spregatev pravilnih in nepravilnih glagolov v sedanjiku, pretekliku (passato prossimo), prihodnjiku (futuro semplice) in pogojniku (condizionale semplice);

- komunikacijski vzorci v enostavnih govornih položajih;- italijanska pevska literatura - analiza enostavnih besedil in prevajanje v

slovenščino.

15. Temeljna literatura - Marin, T., Magnelli, S. (2006): Nuovo Progetto italiano 1, Roma, Edilingua (nekatere didaktične enote);

- Carresi, S., Chiarenza, S., Frollano E. (1998): L'italiano all'opera, Roma, Bonacci editore (nekatere didaktične enote);

- avtorsko gradivo;- slovarji.


Študent-ka se sporazumeva tako z rojenimi govorci kot s tujci v enostavnih govornih položajih na ravni A1-A2, pravilno izgovarja in razume enostavna besedila italijanske pevske literature.

16.2 Uporaba Pridobljena znanja študent-ka uporablja v smislu medkulturnega dialoga ter pragmatične rabe jezika pri glavnem predmetu.

16.3 Refleksija Študent-ka kritično vrednoti medkulturne vidike komunikacije ter usvojeno znanje italijanskega jezika in izreke pri svojem strokovnem področju delovanja.


Predmet se vsebinsko navezuje na zgodovino glasbe (italijanski operni ustvarjalci), prek strokovnega izrazja pa se povezuje z ostalimi glasbenimi predmeti.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, interaktivno delo (delo v dvojicah, igranje vlog), diskusije, predstavitve.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v prvi letnik študijskega programa Petje, 80% aktivna udeležba pri kontaktnih urah


Pisni in ustni izpit, ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 10, pri čemer so ocene od 6-10 pozitivne, od 1-5 negativne ob upoštevanju statuta UL in Pravil AG.

20. Metode evalvacije kakovosti Med študijskim letom ugotavljamo kakovost prek povratnih informacij s strani študentov, ob zaključku pa z anketami, z analizo opravljenih izpitov in samoevalvacijo.

21. Sestavljalec učnega načrta Lekt. mag. Vera Vetrih1. Naslov enote / predmeta / modula Italijanski jezik II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 34. Kontaktne ure Skupaj 60 P 30 V30 S Ostale oblike5. Stopnja Prva 6. Letnik II. 7. Semester 3.8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, Italijanski12. Posebnosti Predavanja in vaje se prepletajo13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilji predmeta so:- razvijanje receptivnih (poslušanje, branje) in produktivnih (govorjenje, pisanje) jezikovnih

spretnosti na nadaljevalni ravni (B1) v strokovne namene;- poglabljanje znanja s področja morfologije in skladnje italijanskega jezika;- bralno razumevanje strokovnih besedil italijanske pevske literature ob pomoči slovarjev;- navajanje na samostojno uporabo raznih virov in strokovnih priročnikov;- spoznavanje najpomembnejših italijanskih opernih ustvarjalcev in spremljanje aktualnega

kulturnega dogajanja s tega področja v Italiji;- spoznavanje obdobij zgodovine glasbene umetnosti, ki so povezovala slovensko in

italijansko kulturo.14. Opis vsebine Vsebina predmeta je zajeta v petih sklopih:

- morfologija in skladnja: glagol – spregatev pravilnih in nepravilnih glagolov v dovršnem pretekliku (passato remoto), sestavljeni pogojnik (condizionale composto), vezalni naklon (congiuntivo), velelnik (imperativo), sosledica časov v povednem in vezalnem naklonu;

- komunikacijski vzorci v zahtevnejših govornih položajih;- italijanska pevska literatura – analiza strokovnih besedil s prevajanjem v sodobni

italijanski jezik in slovenščino;- funkcionalno pisanje: sestavljanje krajših besedil (življenjepis, prošnja za štipendijo,

prijava na razpise in tekmovanja);- strokovno izrazje: gledališče, glasbila, biografije skladateljev in opernih pevcev.

15. Temeljna literatura - Marin, T., Magnelli, S. (2007): Nuovo Progetto italiano 2, Corso multimediale di lingua e civiltà italiana. Livello intermedio (B1-B2), Roma, Edilingua (izbrana poglavja).

- Carresi, S., Chiarenza, S., Frollano, E., Frollano (1998): L'italiano all'opera, Roma, Bonacci Editore (izbrana poglavja).

- Avtorsko gradivo.Dodatni knjižni viri (nekatere didaktične enote):- Porzio, M. (a cura di) (1997): Dizionario dell'Opera Lirica, Milano, Mondadori Editore.- Ragni, S. (1993): Corso di Storia della Musica Italiana per Stranieri, Perugia, Guerra

Edizioni.- Spletni vir: www.librettidopera.it



Študent-ka se sporazumeva tako z rojenimi govorci kot s tujci na ravni B1, pravilno izgovarja in ob pomoči slovarja razume besedila italijanske pevske literature.

16.2 Uporaba Pridobljena teoretična in praktična znanja študent-ka uporablja v smislu pragmatične rabe jezika pri glavnem predmetu in usposabljanju za bodoče strokovno delo.

16.3 Refleksija Študent-ka kritično vrednosti medkulturne vidike komunikacije ter znanje italijanskega jezika in izreke pri svojem strokovnem področju delovanja.


Predmet se vsebinsko navezuje na zgodovino glasbe, prek strokovnega izrazja se povezuje z ostalimi glasbenimi predmeti, razvija spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugih virov.


Predavanja, interaktivno delo (delo v dvojicah, igranje vlog), diskusije,predstavitve.


Uspešno opravljeni izpit pri predmetu Italijanski jezik I, 80% aktivna udeležba pri kontaktnih urah.

http://www.librettidopera.it/


Pisni in ustni izpit, ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 10, pri čemer so pozitivne ocene od 6-10, od 1-5 negativne ob upoštevanju statuta UL in Pravil AG.


Med študijskim letom ugotavljamo kakovost prek povratnih informacij s strani študentov, ob zaključku pa z anketami, z analizo opravljenih izpitov in samoevalvacijo.

21. Sestavljalec učnega načrta Lekt. mag. Vera Vetrih

1. Naslov predmeta Izbrana poglavja iz zgodovine glasbe2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5(2+3)

4. Kontaktne ure Skupaj60(30+30)

P30

V/

S20

Ostale oblike10(terensko delo)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 5. in 6.8. Študijski program glasbena pedagogika – obvezni

strokovni predmetglasbena umetnost - izbirni strokovni predmet

9. Študijska smer vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Obisk muzejev in arhivskih zbirk , skupina do 40 študentov


- Poznavanje, razumevanje in poglabljanje svetovne in slovenske zgodovine glasbe 20. in 21. stoletja;

- analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del;- uzaveščanje vrednot nacionalne kulture;- praktična in ustvarjalna uporaba znanj na verbalnem, pisnem in umetniškem

področju;- uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK;- interdisciplinarno povezovanje vsebin;- razvijanje zmožnosti ustvarjalnega, analitičnega in problemskega razmišljanja,

samostojnega študija in raziskovanja;- razvijanje estetske občutljivosti do kakovostnega zvočnega okolja

14. Opis vsebine - A. Schönberg, A. Berg, A. Webern – dunajska atonalna šola- I. Stravinski in prenova baletne suite- Glasba ruskega socialističnega realizma (S. Prokofjev, D. Šoštakovič)- Politonalnost in polifonija Nove glasbe (D. Milhaud, A. Honegger, P. Hindemith)- Poljska skladateljska šola (W. Lutosławski, K. Penderecki)- Punktualna in serialna glasba (O. Messiaen, P. Boulez, G. Ligeti)- Aleatorika, glasba naključij in sinergije umetnostnih vej (J. Cage)- Postserialna glasba (K. Penderecki, M. Kagel)- Postmodernizem in »nova preprostost«, doba osebnih slogov- Slovenska klavirska glasba (J. Ravnik, M. Lipovšek, J. Šivic)- Ekspresionizem in slogovni pluralizem (M. Kogoj, M. Bravničar)- S. Osterc in približevanje evropskim slogovnim trendom- Prvine jazza v klasični glasbi (M. Kogoj, E. Adamič, M. Kozina)- Simfonična glasba (L. M. Škerjanc, M. Bravničar, B. Arnič)- Slogovna raznolikost ter vplivi ljudske motivike v inštrumentalni in vokalni glasbi

(K. Pahor, M. Kozina, M. Gabrijelčič, A. Srebotnjak)- Skupina Pro musica viva- Individualnost postmodernizma

15. Temeljna literatura Karoly. O., Introducing Modern Music, Penguin Books 1995, str. 1–305Stanley, J., Classical Music, The great composers and their masterworks, London: Mitchell Beazley, 1994, 2005, str. 11–261Klemenčič, I. (1988), Slovenski glasbeni ekspresionizem od začetkov do druge vojne, Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 1–182Koter, D. (2004), Prvine jazza v slovenski glasbeni ustvarjalnosti v času med obema vojnama, Kontinuiteta in avantgarda – med tradicijo in novimi izzivi, Ljubljana: Festival Ljubljana, str. 238–251Pahorjev zbornik (2005), ur. E. Škulj, Ljubljana: AG, str. 75–170Barbo, M. (2001), Pro musica viva. Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni, Ljubljana:Filozofska fakulteta, str. 11–66, 79–94, 111–207

Muzikološki zbornik, zv. XXX1 (1995), Muzikološki kolokvij ob 100-letnici rojstva S. Osterca, Ljubljana: Odd. za muzikologijo FF, str. 5–90Stefanija, L. (2001), O glasbeno novem, Ljubljana: Študentska zal., str. 51–280Slušni primeri iz svetovne in slovenske zgodovine glasbe 20. in 21. st.


Razumevanje

Pozna in poglablja zakonitosti razvoja svetovne in slovenske glasbe 20. in 21. st.Pozna pomembnejše ustvarjalce in šole, razume njihov pomen in vplive na nadaljnji razvoj.Pozna in razume zakonitosti in razvoj glasbene teorije, glasbenih oblik in poustvarjalne prakse.Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z družbenimi gibanji.

16.2 Uporaba Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov.Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane glasbe.Zna ciljno oblikovati zapise o glasbenih pojavih ter komentarje k izbranim skladbam.

16.3 Refleksija Povezuje teoretična spoznanja in lastno poustvarjalno prakso.Vzpostavlja kritičen odnos do strokovne literature in je sposoben uravnavati lastno učenje.Razvija sposobnost iskanja in ocenjevanja virov ter ustno in pisno izražanje.


Uporablja domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT, samostojno in kritično zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o glasbenih delih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vodeno samostojno učenje, seminarske naloge, delo na terenu, ustne prezentacije, portfolio


Vpis v 3. letnik oziroma opravljena predmeta Zgodovina glasbe 1 in 2Opravljeni kolokvij in seminarska naloga sta pogoj za pristop h končnemu pisnemu oz. ustnemu izpitu


Portfolio se oceni opisno: je opravil/ni opravil.Kolokvij po prvem semestru, seminarska naloga in pisni oz. ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz.1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 30%, seminar 30% ter pisni oz. ustni izpit 40% končne ocene.Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ..21. Sestavljalec učnega načrta Nosilec: dr. Darja Koter, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula JAZZ HARMONIJA AI (Modul jazz)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2)4. Kontaktne ure Skupaj 60 P-30 S-0 V-30 Ostale oblike5. Stopnja 2 6. Letnik Vsi 7. Semester Oba8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Orkestrsko in zborovsko dirigiranje

10. Steber programa Strokovni izbirni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Jazz harmonija 1A se izvaja kot sestavni del modula Jazz in se zaključi z delno oceno. Modul je uspešno

opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19). Celoletni premdet


- obvladovanje branja in zapisovanja akordičnih označb- obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov- sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije- obvladovanje zakonitosti glede uporabe specifičnih lestvic glede na dani akord in izdelava t.i. ''chord progression-a''

14. Opis vsebine - razvijanje in uporaba različnih tehnik harmonizacije, vključujoč specifične tehnike kot reharmonizacija, ''upper structure'' tehnika, kvartna harmonija itd.- razvijanje in širjenje znanja uporabe različnih lestvic na dane harmonije- analiza že izdelanih in izdelava lastnega ''chord progression-a'' glede na stilsko opredelitev

15. Temeljna literatura Izbrana poglavja iz:- Mark Levine: The Jazz Theory Book; Sher Music CO 1995, 522 strani- Mark Levine: The Jazz Piano; Sher Music CO 1989, 307 strani- Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol. 1; Frans Elsen 2001, 136 strani- Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol.2- David Liebman: A Chromatic Approach to Jazz Harmony and Melody; Advance Music, 173 strani- Ron Miller: Modal Jazz – Composition & Harmony; Advance Music, 142 strani- Gary Keller: The Jazz Chord/Scale Handbook; Advance Music 2002, 111 strani- Jim McNeely: The Art of Comping; Advance Music1993, 96 strani


razumevanje

- sposobnost orientacije v jazzovski literaturisposobnost harmonske analize skladb

različnih jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri komponiranju skladb v jazzovskem stilu- Sposobnost izdelave enostavnih aranžmajev glede na harmonski okvir glasbenega zapisa

16.3 Refleksija . - vrednotenje lastnih dosežkov-vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih-vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine


- glasbeno izražanje v določenem jazz stilu- predstavitev jazz standardov na klavirju- oblikovna in harmonska analiza






21. Sestavljalec učnega načrta Doc. mag. Jaka Pucihar, Doc. Rok Golob, Red. prof. Jani Golob1. Naslov enote / predmeta / modula JAZZ HARMONIJA AII (Modul Jazz)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2)4. Kontaktne ure Skupaj 60 P-30 S-0 V-30 Ostale oblike5. Stopnja 2 6. Letnik Vsi 7. Semester vsi8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

orkestrsko in zborovsko dirigiranje10. Steber programa Strokovni izbirni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Jazz harmonija 2A se izvaja kot sestavni del modula Jazz in se zaključi z delno oceno. Modul je uspešno

opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19) celoletni predmet






Razumevanje

- sposobnost orientacije v jazzovski literaturisposobnost harmonske analize skladb

različnih jazzovskih stilov16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri komponiranju skladb v

jazzovskem stilu- Sposobnost izdelave enostavnih aranžmajev glede na harmonski okvir glasbenega zapisa

16.3 Refleksija .- vrednotenje lastnih dosežkov-vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih-vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine


- glasbeno izražanje v določenem jazz stilu- predstavitev jazz standardov na klavirju- oblikovna in harmonska analiza


Uspešno opravljen izpit iz Jazz Harmonije AI




21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag. Doc. Rok Golob, Red.prof. Jani Golob1. Naslov modularnega predmeta Jazz harmonija B1 ( modul jazz)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)



5. Stopnja 1 6. Letnik 1,2,3 7. Semester oba


10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence





sposobnost orientacije v jazzovski literaturisposobnost harmonske analize skladb različnih jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pr i izvajanju skladb v jazzovskem stilu

16.3 Refleksija - vrednotenje lastnih dosežkov-vrednotenje teoretičnega in praktičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize tudi v primerjavi s klasično harmonijo -vrednotenje uspešnosti pridobljenega znanja pri kreiranju lastnega sila v improvizaciji



17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge, delavnice, izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnikpogoj za vključitev v delo je opravljen izpit Harmonija I


Kolokvij po prvem semestru, pisni izpit ( predstavlja 25 % ocene celotnega pedagoškega modula). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., Študentska anketa21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag.

Doc. Rok Golob

Red.prof. Jani Golob

1. Naslov predmeta Kitara I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12 +13)


P V- S - Ostale oblike 60 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti


Obvladovanje tehničnih elementov kitarske igre (udarna tehnika prstov desne roke s poudarkom na samostojnosti posameznih prstov in kakovosti tona, menjava lege, vezave, križni premiki, razpetje)Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanjaIzdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.Interpretacija kitarske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega delaIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura A. Carlevaro – Serie didactica para guitara, Escuela de la guitara (Chantarelle), S. Tennant – Pumping Nylon (Chantarelle),F. Sor – Etude op. 6, op. 29, M. Carcassi – Etude op. 60, M. Giuliani - Etude op. 48, L. Legnani – Caprici op. 30, - različne izdaje / približno 10 etudIzbor skladb različnih stilnih obdobij npr. iz zbirk Musik der Renaissance ( Schott GA 442), Klassiker der gitarre (Schott), J. S. Bach – Dela za lutnjo – različne izdaje, N. Paganini – Complete guitar works (Chantarelle), N. Coste – Complete guitar solo works (Chantarelle), R. Smith-Brindle – Guitarcosmos (Schott ) in podobnih / približno 10 skladb


Razumevanje

sposobnost kontrole rok oz. telesa razumevanje procesov in metod vadenja razumevanje vzročno-posledičnih metod

vzpostavljanja kontroliranega igranja poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem domačem delu Stilna interpretacija z osnovami analize




izvajalski praksi


glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, orkesteru )





-opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kitara- vpis v 1. letnik programapogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20 - 30 minut programa, ki vsebuje najmanj 3 dela iz različnih stilnih obdobij (obvezno na pamet ). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki ga potrdi nosilec predmeta.Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, .,Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer, red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov predmeta Kitara II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3 + 48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti


Obvladovanje tehničnih elementov kitarske igre z razvijanje hitrosti, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja

Razvijanje agogičnih sprememb Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij

od renesanse do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem

nastopanju.

14. Opis vsebine Interpretacija kitarske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela kitarske literature.

Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu

Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura 1. Renesansa – Izbor skladb napisanih originalno za lutnjo ali vihuelo na primer Dalza, Milan, Mudarra, Crema, Gorzanis, Dowland, Bakfark in podobne / 2 skladbi

2. Barok – suita (R. de Visee, D. Gaultier, J. S. - Bach, G. Sanz, S. de Murcia, L. Roncalli, F. Campion, E. B. Baron, S. L. Weiss in podobne/ 1 skladba

3. Klasicizem – Skladbe različnih oblik težavnostne stopnje na primer: F. Sor : Variacije op.28., M. Giuliani: Sonata op. 15, avtorji Sor, Giuliani Carulli, Molino, Carcassi, N. Paganini in podobne / 1 skladba

4. Romantika – izbor skladb težavnostne stopnje na primer: J. K. Mertz - Bardenklange avtorjev: J. K. Mertz, N. Coste, F. Tarrega, J. Vinas in podobne / 2 skladbi

5. Skladbe 20. stoletja, pisana v tradicionalnem kompozicijskem jeziku (impresionizem, neoklasicizem, skladbe s folklorni vplivi španske in latinoameriške glasbe ipd.) težavnostne stopnje na primer: M. de Falla – Homanaje, Moreno-Torroba – Suite Castillana, avtorji Turina, Ponce, Torroba , de Falla, Rodrigo, Castelnuovo-Tedesco in podobne / 1 skladba.

6. Skladbe 20. ali 21. stoletja v sodobnem kompozicijskem jeziku na primer P. Ramovš – Dva nocturna, R. S. Brindle – El polifemo de Oro, L. Brouwer - Tarantos; avtorji: R. R. Benett, , M. Ohana, A. Jolivet, W. Walton, L. Brouwer, T. Takemitsu in podobne / 1 skladba


Razumevanje

Sposobnost igranja v predpisanih tempih Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v

stilno-ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize

Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, orkesteru )

Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentomIzvajalska praksa


-opravljen izpit predmeta Kitara 1-vpis v 2. letnik smeri kitara- pogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravinajmanj 40 minut programa, ki obsega najmanj eno skladbo iz vsakega stilnega obdobja iz literature od točk 1. – 6. Program ne sme vsebovati izpitnih skladb nižjega letnika. Ves program je potrebno izvajati na pamet.Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer, Red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov predmeta Kitara III2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25

(12 + 13)4. Kontaktne ure Skupaj

60 ( 30 + 30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti

Celoletni predmet, pri pouku13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov kitarske igre s poudarkom na razlikovanju posameznih glasov v polifoniji, z razvijanjem hitrosti in kvalitete tona

Obvladovanje agogičnih sprememb Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij

od renesanse do sodobnih del poudarkom na značilnih oblikah fugi in sonati Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko

prakso

14. Opis vsebine Interpretacija kitarske literature različnih stilnih obdobij s poudarkom na glasbenih oblikah fuge in sonate in koncerta

Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela kitarske literature razen renesanse

Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu

Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura1. J. S. Bach - Preludij in fuga ( npr. BWV 997, 1000, 998) / ena skladba2. Ciklično delo v sonatni obliki (npr. M. Giuliani Sonata op. 15, M. M. Ponce

– Sonata classica, Sonatina meridional, Turina - Sonata, Moreno- Torroba - Sonatina.) / ena skladba

3. Skladbe iz obdobja romantike ali skladbe 20. stoletja, pisane v tradicionalnem kompozicijskem jeziku npr. A. Barrios – Un Sueno en la Floresta, La Cathedral, J. K. Mertz – Koncertne skladbe, F. Tarrega – Grand jota aragonesa itd / ena skladba

4. Skladba 20. ali 21. stoletja v sodobnem kompozicijskem jeziku ( npr. P. Ramovš- Dva nocturna, R. Smith-Brindle – El Polifemo de oro, R. R. Benett – Five impromtus, A. Srebotnjak – Due movimenti, L. Brouwer – Tarantos itd / ena skladba

5. Virtuozne skladbe (npr. M. Giuliani – Sonata Eroica, Villa Lobos – Etude, Regondi – Reverie, Castelnuovo-Tedesco – Tarantella, Capricho diabolico, ) / ena skladba


Razumevanje

Sposobnost igranja v predpisanih tempih Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v




16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi

izvajalski praksi


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, kitarskem orkestru )

Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom:Izvajalska praksa


- opravljen izpit predmeta Kitara 2- vpis v 3. letnik smeri kitara- pogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi zakljućni izpit, ki vsebuje:Najmanj 50 minut programaNajmanj eno skladbo iz vsake od točk 1 – 5 temeljne literature.Program mora v točki 2 ali 5 vsebovati skladbo iz obdobja klasicizma. Program ne more vsebovati izpitnih skladb nižjih letnikov.Ves program je potrebno izvajati na pamet.Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati)7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami)6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem)5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, .,Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih itd.

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer, Red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov predmeta Kitarska literatura2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (3+2)



5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Predmet seznanja študente z literaturo kitare in njej sorodnih instrumentov lutnje in vihuele do današnjih dni.

Poznavanje in razumevanje razvoja kitare in njej sorodnih instrumentov Poznavanje in razumevanje značilnih oblik v kitarski literaturi v posameznih

stilnih obdobjih Poznavanje najpomembnejših del in njihovih avtorjev s področja kitarske

literature v različnih stilnih obdobij Slušno poznavanje najpomembnejših del kitarske literature Stilno prepoznavanje značilnih oblik posameznih stilnih obdobij na podlagi

slušnega zaznavanja Poznavanje razvoja kitarske poustvarjalnosti na osnovi razvoja umetniške in

didaktične literature. Poznavanje razvoja kitarske poustvarjalnosti 20. stoletja na osnovi zvočnih

zapisov

14. Opis vsebine Razvoj kitare od 4 strunskega ljudskega instrumenta v 16. stoletju, različnih uglasitev 5 strunske kitare v 17. in 18. stoletju, 6 strunske kitare iz obdobja klasicizma in romantike do današnje oblike šeststrunske kitare

Razvoj in uglasitev renesančne lutnje in vihuele ter baročne lutnje in njenih različkov

Lutenjska literatura renesanse in osnovno spoznavanje različnih vrst tabulatur (italijanska, španska, francoska, nemška)

Glasbene oblike različnih stilnih obdobij Informacije in napotki za samostojno delo, ki obsega študij literature in

poslušanje glasbenih primerov za zvočno informacijo15. Temeljna literatura Mario dell' Ara – La Chitarra antica, classica e romantica - 157 strani (Berben

E.2881B.) – izbrana poglavjaAngelo Gilardino la Chitarra moderna e contemporanea – 223 strani ( Berben E. 2882 B.) – izbrana poglavjaKonrad Ragossnig – Handbuch der Gitarre und laute 250 strani (Schott Mainz ED 6723) izbrana poglavjaMaurice J. Summerfield – The Classical guitar 377 strani (Ashley Mark ISBN 1 872639 16 x), izbrana poglavjaRevije: Izbor iz strokovnih revij: Il Fronimo, Gitarre und Laute, Chitarra Classica, Classical Guitar, Bilten EGTA in drugih


razumevanje

Pozna zakonitosti razvoja kitare, mejnike in značilnosti posameznih obdobij.Pozna pomembnejše kitarske ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost.Pozna pomembnejše kitarske šole ter razume njihov pomen in vplive.Pozna in razume zakonitosti kitarskih oblik in poustvarjalne prakse.Razume kitarske razvojne procese in soodvisnost z splošnim glasbenim, umetnostnim in družbenim razvojem.

16.2 Uporaba Zna izbirati primerno literaturo vseh stilnih obdobij za svoje umetniško delovanje na solističnem in komornem področjuZna uporabiti zakonitosti in značilnosti kitarske glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov.Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane kitarske glasbe.

16.3 Refleksija Povezuje poznavanje literature in lastno poustvarjalno prakso.Vzpostavi kritičen odnos do kitarske literature


Uporablja literaturo, nosilce zvoka, elektronske vire in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o kitarski literaturi in dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kitara, vpis v 1. letnik študijaPosebnih pogojev za opravljanje izpita ni.


Po prvem semestru sledi kolokvij, po zaključenih predavanjih pa sledi pisni izpit. Kolokvij predstavlja 40 %, pisni izpit pa 60 % ocene. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, .,

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer,

1. Naslov predmeta Kitarski orkester2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)



5. Stopnja I 6. Letnik 1,2 7. Semester oba8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov.

V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.Celoletni predmet


Poglablanje umetniške interpretacije in širjenje repertoarja obveznega predmeta

razvijanje sposobnosti vzajemnega muziciranja (simultano prilagajanje svojega igranja igranju drugih sodelujočih glasbenikov)

obvladovanje situacije orkestrskega muziciranja: usklajenost v okviru sekcije, uravnoteženost sekcij v okviru celote

obvladovanje elementov skupinske kitarske igre: intonacija, ritmična usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje

razvijanje stilne interpretacije razvijanje a vista igre obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom

14. Opis vsebine formiranje 3, 4 ali več glasnega ansambla (orkestra), kjer je vsak vsak glas sestavljen iz najmanj dveh kitaristov (sekcija)

seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih obdobij (transkripcije in originalna dela)

navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten izdelek na skupinskem nivoju

spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov15. Temeljna literatura originalne skladbe napisane za za kitarski orkester ali kitarski kvartet, ki se

lahko igrajo tudi z večjimi zasedbami in so večinoma sodobnejših avtorjev: L. Brouwer, D. Bogdanović, J. Duarte, C. Domeniconi, R. Dyens, A. York in drugi

transkripcije del (simfoničnih ali komornih) iz različnih časovnih obdobij od baroka, preko klasike do sodobnih avtorjev : G. F.Haendel, J. S. Bach, A. Corelli, a. Vivaldi, W. A. Mozart, J. Haydn, J. Brahms, A. Dvorak, A. Piazzolla, G. Bizet in drugi


razume in obvlada vzajemno muziciranje pozna, razume ter je sposoben reševati

probleme skupinske kitarske igre obvlada način dela (vadenje) večjih

zasedb pozna stilne značilnost glasbene materije

in njihovo realizacijo v kitarskem idiomu seznanjenost z osnovnimi problemi

transkribiranja za kitarski sestav16.2 Uporaba zna se vključiti in kompetentno sodelovati

v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu

izkušnje orkestrskega glasbenika zna uporabiti pri vodenju ansamblov

zna uporabiti pridobljeno znanje pri pisanju lastnih transkripcij

pridobljene veščine izkorišča pri drugih izvajalskih praksah (komorna igra, solistična igra)

16.3 Refleksija razume pomen skupinskega muziciranja v razvoju glasbenika

vzpostavlja kritičen odnos do transkripcij za kitarske zasedbe

razvija vrednotenje glasbene interpretacije razvija svojo lastno glasbeno osebnost na

podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru razvija kritičen odnos do umeščenosti

kitare in kitarske glasbe v širšo glasbeno družino


zna vrednotiti individualni prispevek pri rezultatu kolektivnega dela

razvija sposobnost poslušanja in vrednotenja glasbenih interpretacij

povezuje znanja iz drugih teoretičnih in praktičnih glasbenih disciplin

prenaša znanje in veščine na druge izvajalske prakse

17. Metode poučevanja in učenja orkestrske vaje (po potrebi tudi vaje po sekcijah) javni nastopi


vpis v letnik smeri kitara, vpis izbirnega predmeta je možen le v 1. in 2. letniku, ko kitarski orkester ni obvezen predmet

za pristop k izpitu pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) ocena prisotnosti na vajah in nastopih kolokvija v prvem in drugem semestru (preverjanje stopnje individualne

pripravljenosti študenta)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi prisotnosti in opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti študentska anketa ,, . javno predstavljanje

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov predmeta Kitarski orkester I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)

4. Kontaktne ure 60 Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja I 6. Letnik 3. 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov smeri kitara (na primer v primeru, da ga vpišejo kot izbirni strokovni predmet) in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.



obvladovanje elementov skupinske kitarske igre: intonacija, ritmična usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje


14. Opis vsebine formiranje 3, 4 ali več glasnega ansambla (orkestra), kjer je vsak vsak glas sestavljen iz najmanj dveh kitaristov (sekcija)

seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih obdobij (transkripcije in originalna dela)

navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten izdelek na skupinskem nivoju

spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov15. Temeljna literatura originalne skladbe napisane za za kitarski orkester ali kitarski kvartet, ki se

lahko igrajo tudi z večjimi zasedbami in so večinoma sodobnejših avtorjev: L. Brouwer, D. Bogdanović, J. Duarte, C. Domeniconi, R. Dyens, A. York in drugi

transkripcije del (simfoničnih ali komornih) iz različnih časovnih obdobij od baroka, preko klasike do sodobnih avtorjev : G. F.Haendel, J. S. Bach, A. Corelli, a. Vivaldi, W. A. Mozart, J. Haydn, J. Brahms, A. Dvorak, A. Piazzolla, G. Bizet in drugi



probleme skupinske kitarske igre obvlada način dela (vadenje) večjih

zasedb pozna stilne značilnost glasbene materije

in njihovo realizacijo v kitarskem idiomu seznanjenost z osnovnimi problemi

transkribiranja za kitarski sestav16.2 Uporaba zna se vključiti in kompetentno sodelovati

v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu


zna uporabiti pridobljeno znanje pri pisanju lastnih transkripcij



vzpostavlja kritičen odnos do transkripcij za kitarske zasedbe


podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru razvija kritičen odnos do umeščenosti

kitare in kitarske glasbe v širšo glasbeno družino








vpis v 3. letnik pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra


Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) ocena prisotnosti na vajah in nastopih kolokvija v prvem in drugem semestru (preverjanje stopnje individualne

pripravljenosti študenta)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi prisotnosti in opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti študentska anketa ,, . javno predstavljanje

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov enote / predmeta / modula Klarinet 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)


P V S Ostale oblike 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klarinet10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticij, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov igre ( oblikovanje tona, intonacija )Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za klarinetAnalitični pristop, pravilno samostojno deloIzvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine Izdelava mdividualnega programa na podlagi študentovega predznanja Izpopolnjevanje tehninega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude) Interpretacija literature za klarinet vseh stilnih obdobij (sonate, koncerti in virtuozna deja), katere izbor je prilagojen tehnićnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura TEHNIKA IN ETUDE A. Perier: 20 Etudes de virtuosite P. Jeanjean: 20 Etudes et melodiques 2. K. Opperman: Intermediate velocity studie R. Stark: Arpeggio tehnika J. S. Bach: 21 etud G. Marasco: 10 studi di perfecionamente KLARINET SOLO M. Arnold: Fantasy L. Berio: Lied A. Copi: Humoreska A. Grgin: Capriccio H. Sutermeister: Capriccio SONATE F. Deviemie: Sonata t. 2 au t.1 L. Berenstein: Sonata B. Martinu: Sonatina D. Mithaud: Sonatina C. Saint-Saens: Sonata KONCERTI B. Crussel: Koncerti op. 1, op. 5 ali op. 11 I. Pleyel: Koncert v B-duru J. Stamitz: Koncert v B-duu C. M. Weber: Koncert t. 1 v f-molu SKLADBE L. Cahuzac: Variations su un air du Pays E. Chausson: Andante et Allegro J. Mazellier: Fantaisie-ballet A. Messager: Solo de concours H. Rabaud: Solo de concours C. G. Reissiger: Fantaisie J. Semler-Collery: Reverie et scherzo S. Tanejev: Canzone, J. Kuffner: Introdukcija , tema in variacije, J. Golob: Groteska


razumevanje









Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi :- dve etudi različnega karakterja- sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet )Ocenjevalna lestvica:10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )8 – prav dobro ( solidni rezultati )7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Slavko Goričar, red. prof. Alojz Zupan, red. prof. Jože Kotar

1. Naslov enote / predmeta / modula Klarinet 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klarinet10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticij, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence


14. Opis vsebine Izpopolnjevanje tehninega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude) Interpretacija literature za kiarinet vseh stilnth obdobij (sonate, koncerti in virtuozna deja), katere izbor je prilagojen tehnićnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura P. Jeanjean: 16 Etudes modernes P. Jeanjean: 20 Etudes progressives et melodiques 3. A. Magnani: 10 Etudes-Caprices de grande diffilculte A. Piazzola: Tango Etudes A. Prinz: 25 etud G. Lacour: 28 etud KLARINET SOLO L. Cahuzac: Arlequin I. Dekleva: Solo pour la Nuit 2004 I. Stravinski: Tn skladbe G. Miluccio: Rhapsodie B. Kovacs: Hommage a Bach 0. Messiaen: Les abime des oiseaux SONATE M. Arnold: Sonatina U. Krek: Sonatina F. Poulenc: Sonata J. Pucthar: Sonata J. Brahms: Sonata t. 2 v Es-dijru A. Cherepnin: Sonata v enem stavku KONCERTI G. Finzi: Koncert I. Pleyel: Koncert v C-duru L. Spohr: Koncert t. 1 v c-molu, op. 26 C. M. Weber: Koncert t. 2 v Es-duu, op. 74 A. Tansman: Koncert SKLADBE J. Binet: Petit concert J. W. Kalliwoda: Jntrodukcija in variacije W. Lutoslavski: Plesni preludiji C. M. Weber: Grand duo concertant op. 48 Ch. M. Widor: Introduction et rondo, V. Avsec: Glosa I. Krivokapič: Capriccio S. Vremak: Rondo Odlomki iz orkestrske literature – izbor iz orkestrske in operne literature


razumevanje









Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi :- dve etudi različnega karakterja- sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet )-Odlomki iz orkestrske literature ( 5 mest solo, 5 tutti ali 10 tutti )

Ocenjevalna lestvica:10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )8 – prav dobro ( solidni rezultati )7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Slavko Goričar, red. prof. Alojz Zupan, red. prof. Jože Kotar

1. Naslov enote / predmeta / modula Klarinet 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)4. Kontaktne ure Skupaj


60 ID5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klarinet10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur



14. Opis vsebine Izpopolnjevanje tehninega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude) Interpretacija literature za kiarinet vseh stilnth obdobij (sonate, koncerti in virtuozna deja), katere izbor je prilagojen tehnićnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura TEHNIKA IN ETUDE E. Bozza: 14 etudes de mecanisme P. Jeanjean: 16 etudes modernes R. Jettel: The accomplished clarinetist, 1. in 2. del G. Miluccio: 8 grandes etudes J. S. Bach —U. Delecluse: 15 etudes K. Kroll: Capricci KLARINET SOLO S. Karg-Elert: Sonata L. Larsen: Dancing solo D. Martino: A set for clarinet S. Nichifor: Carnyx J. Tower: Wings W. Osborne: Rhapsody SONATEJ. Horovitz: Sonatina N. Rota: Sonata G. Shocker: Sonata C. V. Stanford: Sonata Z. Vauda: Sonata P. Hindemith: Sonata I. Petria: Sonata KONCERTI A. Copland: Koncert W. A. Mozart: Koncert v A-duu KV 622 L. Spohr: Koncert t. 2 v Es-duru, au t. 3 v f-molu M. Arnold: Koncert t. 2 op. 115 L. M. Skerjanc: Koncert SKLADBE M. Dautremer: Recit et impromptu A. Benjamin: Tombeau de Ravel A. Berg: Vier stucke F. Busoni: ConcertinoK. .Jettel: concertmo G. Rossini: Introdukcija, tema in variacije R. Schumann: Tn romance C. M. Weber: Grand Quintetto op. 34 P. Mihelčič: Duble break B. Amič: Pripovedke Odlomki iz orkestrske literature – izbor iz orkestrske in operne literature


razumevanje





Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkestrer )Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbeAnaliza – pri glasbenoteoretičnih predmetih (zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt )Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula




Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi :- dve etudi različnega karakterja- sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet )-Odlomki iz orkestrske literature ( 5 mest solo, 5 tutti ali 10 tutti )Ocenjevalna lestvica:10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )8 – prav dobro ( solidni rezultati )7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

1. Naslov predmeta Klavir 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 22 (11+11)


Skupaj 60 (30+30)

P V S Ostale oblike60

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

-izpopolnjevanje klavirske tehnike-razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti-spoznavanje značilnosti različnih stilov (barok, klasicizem, romantika, moderna)-priprava na nastopanje-priprava na samostojno delo

14. Opis vsebine -sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja-izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.-interpretacija klavirske literature različnih stilnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta)-seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela-izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura 1. klavirska tehnika:A. Cortot, A. Casella, M. Long, R. Joseffi, J. Brahms, E. Timakin, F. Liszt in druge tehnične vaje2. koncertne etude:Izbor etud F. Chopina, F. Liszta, F. Mendelssohna, R. Schumanna, S. Rahmaninova, A. Skrjabina, C. Debussyja, S. Prokofjeva, J. Matičiča in drugih3. predklasika:Poglabljanje stilne interpretacije-Sonate A. Scarlattija, skladbe F. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih avtorjev-Preludiji in fuge iz WTK ali večje skladbe J. S. Bacha (Toccate, Angleške suite, Partite in druge)4. klasika:Stilno oblikovanje klasične sonate-Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna in L. van Beethovna5. romantika-Izbor skladb skladateljev iz obdobja romantike: F. Schubert, C. M. von Weber, F. Mendelssohn, R. Schumann, F. Chopin, F. Liszt, J. Brahms in drugi6. impresionizem, 20. in 21. stoletje-Izbor skladb skladateljev iz obdobja impresionizma, 20. in 21. stoletja7. slovenske klavirske skladbe:-Izbor skladb sovenskih skladateljev8. koncert za klavir in orkester


razumevanje

sposobnost kontrole klavirskega tona in dinamičnih nians


skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize


samokontrola16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta


izvajalni praksi


glasbeno izražanje in izvajalna praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri z orkestrom )



poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja klavirske didaktike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalna praksa18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus znanja in glasbeno-umetniške nadarjenosti programa klavir.Pogoj za opravljanje izpita je ustrezna količina predelane snovi med študijskim letom. Za prvi letnik je to minimalno:-ena skladba predklasicističnega obdobja-J. S. Bach: dva preludija in fuge iz WTK ali ena večja skladba-dve klasični sonati ali ena sonata in eno večje delo iz obdobja klasicizma-šest koncertnih etud-dve do tri skladbe iz obdobja 19., 20. ali 21. stoletja-ena skladba slovenskega skladateljaPogoj za opravljanje izpita sta tudi najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalna praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati:

1. skladbo J. S. Bacha (preludij in fuga iz WTK ali druga skladba ustrezne zahtevnosti)

2. klasično sonato (Mozart, Haydn ali Beethoven)3. dve koncertni etudi4. skladbo 19., 20. ali 21. stoletja5. skladbo slovenskega skladatelja

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10), v skladu s pravilnikom AG in statutom Univerze v Ljubljani. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, .,- Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalci učnega načrta Doc. V. Mlinarić in T. Petrač, red. prof. H. Haas, T. Ognjanovič in D. Tomšič Srebotnjak

1. Naslov predmeta Klavir 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 22 (11+11)


Skupaj60 (30+30)

P V- S - Ostale oblikeID 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3 + 48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- nadaljnje izpopolnjevanje klavirske tehnike- razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti- razširitev spoznavanja značilnosti različnih stilov (barok, klasicizem, romantika, moderna)- priprava na nastopanje s poudarkom na samostojni pripravi- sposobnost samostojnega domačega dela

14. Opis vsebine - sistematičen pregled študentovega tehničnega znanjaizdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.- interpretacija klavirske literature različnih stilnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta)- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega delaizvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura 1. klavirska tehnika:A. Cortot, A. Casella, M. Long, R. Joseffi, J. Brahms, E. Timakin, F. Liszt in druge tehnične vaje2. koncertne etude:Izbor etud F. Chopina, F. Liszta, F. Mendelssohna, R. schumanna, S. Rahmaninova, A. Skrjabina, C. Debussyja, S. Prokofjeva, J. Matičiča in drugih3. predklasika:Poglabljanje stilne interpretacije-Sonate A. Scarlattija, skladbe F. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih avtorjev-Preludiji in fuge iz WTK ali večje skladbe J. S. Bacha (Toccate, Suite, Partite in druge)4. klasika:Stilno oblikovanje klasične sonate in cikličnih oblik-Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna in L. van Beethovna5. romantika-Izbor skladb skladateljev iz obdobja romantike6. impresionizem, 20. in 21. stoletje-Izbor skladb skladateljev iz obdobja impresionizma, 20. in 21. stoletja7. slovenske klavirske skladbe:-Izbor skladb sovenskih skladateljev8. koncert za klavir in orkester


razumevanje

sposobnost kontrole klavirskega tona in dinamičnih nians

razumevanje procesov in metod vadenja poznavanje didaktičnih postopkov pri


stilna interpretacija z osnovami analize16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih znanj

pri izvajalni praksi samokontrola



pri izvajalni praksi16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

glasbeno izražanje in izvajalna praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri z orkestrom )



poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja klavirske didaktike


Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta KLAVIR 1.Pogoj za opravljanje izpita je ustrezna količina predelane snovi med študijskim letom. Predelana snov mora biti težja od snovi za prvi letnik. Za drugi letnik je to:-ena skladba predklasicističnega obdobja-J. S. Bach: dva preludija in fuge iz WTK ali ena večja skladba-dve klasični sonati ali ena sonata in en ciklus variacij-šest koncertnih etud-dve do tri skladbe iz obdobja 19., 20. ali 21. stoletja-ena skladba slovenskega skladatelja-en klavirski koncertPogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalna praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Na izpitu mora zaigrati vsaj eno sonato (če študent igra variacije L. van Beethovna, v program vključi sonato 19., 20. ali 21. stoletja). Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati:1. skladbo J. S. Bacha 2. sonato ali variacije L. van Beethovna (katerokoli sonato razen:

op. 14 št 1, E-dur, op. 49 g-mol in G-dur, op. 79 G-dur, variacije pa lahko F-dur, c-mol ali Eroica

3. dve koncertni etudi4. skladbo ali sonato 19., 20. ali 21. stoletja5. skladbo slovenskega skladateljaKandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -, študentske ankete, samoevalvacija ,, .- Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. V. Mlinarić in T. Petrač, red. prof. H. Haas, T. Ognjanovič in D. Tomšič Srebotnjak

1. Naslov enote predmeta Klavir 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)


Skupaj60 (30+30)

P V- S - Ostale oblike 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti13. Cilji in predmetno specifične kompetence

-nadaljnje izpopolnjevanje klavirske tehnike-razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti-izdelovanje skladb – poudarek na samostojnosti študenta pri razumevanju in izdelovanju skladb-samozavestno in prepričljivo nastopanje- sposobnost samostojnega domačega deladelo

14. Opis vsebine -sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja-izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.-interpretacija klavirske literature različnih stilnih obdobij (izbor skladb je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta)-seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela-izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura 1. klavirska tehnika:A. Cortot, A. Casella, M. Long, R. Joseffi, J. Brahms, E. Timakin, F. Liszt in druge tehnične vaje2. koncertne etude:Izbor etud F. Chopina, F. Liszta, R. Schumnna, F. Mendelssohna, S. Rahmaninova, A. Skrjabina, C. Debussyja, S. Prokofjeva, J. Matičiča in drugih3. predklasika:Poglabljanje stilne interpretacije-Sonate A. Scarlattija, skladbe F. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih avtorjev-Preludiji in fuge iz WTK ali večje skladbe J. S. Bacha (Toccate, Partite in druge)4. klasika:Stilno oblikovanje klasične sonate-Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna in L. van Beethovna5. romantika-Izbor skladb skladateljev iz obdobja romantike6. impresionizem, 20. in 21. stoletje-Izbor skladb skladateljev iz obdobja impresionizma, 20. in 21. stoletja7. slovenske klavirske skladbe:-Izbor skladb sovenskih skladateljev8. koncert za klavir in orkester


razumevanje

sposobnost kontrole klavirskega tona in dinamičnih niansrazumevanje procesov in metod vadenjapoznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delustilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksisamokontrola

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumentavrednotenje interpretacijevrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalni praksi

16.4 Prenosljive spretnosti – niso glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru,

vezane le na en predmet komorni igri, igri z orkestrom )poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja klavirske didaktike


Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta KLAVIR 2.Pogoj za opravljanje izpita je ustrezna količina predelane snovi med študijskim letom. Predelana snov mora biti težja od snovi za drugi letnik. Za tretji letnik je to:-J. S. Bach: dva preludija in fuge iz WTK ali ena večja skladba-dve klasični sonati ali ena sonata in en ciklus variacij-štiri težje koncertne etude-dve do tri skladbe iz obdobja 19., 20. ali 21. stoletja-ena skladba slovenskega skladatelja-en klavirski koncertPogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalna praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznostih študija sledi DIPLOMSKI izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.Na izpitu mora biti zaigrana vsaj ena sonata (če študent igra variacije L. van Beethovna, v program vključi sonato 19., 20. ali 21. stoletja. Če je študent na izpitu 2. letnika igral variacije, mora na diplomskem igrati sonato L. van Beethovna). Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati:

1. večjo skladbo J. S. Bacha ali tehtnejši preludij in fugo iz WTK2. sonato ali variacije L. van Beethovna (katerokoli sonato razen:op. 2 št 1, f-mol,op. 10 št. 1 c-mol,op. 10 št. 2 F-dur,op. 14 E-dur in G-dur,op. 26 As-durop. 27 št. 1, Es-durop. 49 g-mol in G-dur,op. 78 Fis-durop. 79 G-dur variacije pa lahko F-dur, c-mol, Eroica ali Diabelli)3. dve koncertni etudi4. eno večjo ali več manjših skladb 19., 20. ali 21. stoletja5. skladbo slovenskega skladateljaKandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


21. Sestavljalec učnega načrta Doc. V. Mlinarić in T. Petrač, red. prof. H. Haas, T. Ognjanovič in D. Tomšič Srebotnjak

1. Naslov predmeta Klavir A I ( tudi del vokalno instrumentalniega modula)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5/7 (2+3)4. Kontaktne ure Skupaj 30 P V- S- Ostale oblike ID,305. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena pedagogika 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje, zborovsko

dirigiranje, Orgle, Sakralna glasba,Kompozicija in glasbena teorija

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predmet je samostojen na smeri orgle ali sakralna glasba kot alternativa klavirju B 1ali del vokalno-

instrumentalnega modula.Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz obeh delnih ocen se izračuna končna ocena modula (glej rubriko 19).Klavir 1 A se izvaja v okviru vokalno instrumentalnega modula, če kandidat nima opravljene mature glavni predmet klavir. Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Celoletni predmet.Klavir A 1 je tudi samostojen predmet na smeri Orgle – ni v okviru modula.


-Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre: kontroliran prstni udarec,artikulacija, sproščenost telesa-spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature-uporaba instrumenta kot pripomočka pri študiju glasbe

14. Opis vsebine -evalvacija znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja-izdelava individualnega programa in pristopa za nadgradnjo znanja-seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela-interpretacija literature različnih stilnih obdobij

15. Temeljna literatura F. Chopin: izbor lažjih etud iz op. 10 in op. 25, A. Skrjabin: Izbor etud iz op.8 in op.42Etude Moszkowskega, Neuperta, Czernyja, ClementijaJ.S.Bach: WTK 1 in 2, Francoske suiteSonate in variacije Haydna, Mozarta in BeethovnaIzbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma npr.: Chopin:Valčki, Mazurke; Debussy: Preludiji; Brahms, Schubert, Schumann, Grieg, Mendelsssohn in drugiIzbor skladb 20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič in drugiSkladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni,Matičič, Srebotnjak, Ukmar, Lajovic, Ravnik in drugi


razumevanje

-obvlada igralni aparat-razume procese in metode vadenja-smotrna uporablja različne interpretativne tehnike-skladbe stilno interpretira in analizira

16.2 Uporaba -uporabi inštrument kot študijski pripomoček in izrazno sredstvoza interpretacijo glasbenih vsebin

16.3 Refleksija -vrednoti tehnično znanje instrumenta-vrednoti interpretacijo


-se glasbeno izraža-pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih segmentih izvajalske prakse-analizira glasbene oblike-spoznava didaktične principe individualnega dela

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, aktivno (refleksivno) poučevanje18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen sprejemni izpit glasbeno-umetniške nadarjenosti. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka.


Delni izpit iz Klavirja 1A za Vokalno instrumentalni modul1, je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet.Izpitna snov:-ena etuda-Preludij in fuga J.S.Bacha iz WTK 1 ali WTK2-Sonata W.A.Mozarta ali L.van Beethovna v celoti-ena skladba 19.ali 20. stoletja

-ena skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AGKončno oceno Vokalno instrumentalnega modula I sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena delnega izpita iz klavirja v deležu 70%. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Študentske ankete-,, .-medsebojna primerjava študijskih dosežkov-javni in interni nastopi

21. Sestavljalec učnega načrta Aleš Vesel

1. Naslov predmeta Klavir AII (Vokalno instrumentalni modul II ali samostojen2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5/7 (2+3)4. Kontaktne ure Skupaj

30P V- 4. Kontaktne

ureSkupaj 30

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3. + 4.8. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena

pedagogika9. Študijska smer Orkestrsko Dirigiranje, zborovsko

dirigiranje, orgle,Kompozicija in glasbena teorija

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predmet je samostojen na smeri orgle ali sakralna glasba kot alternativa klavirju B I1ali del vokalno-

instrumentalnega modula.Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz obeh delnih ocen se izračuna končna ocena modula (glej rubriko 19).Klavir 2 A se izvaja v okviru vokalno instrumentalnega modula, če kandidat nima opravljene mature glavni predmet klavir. Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Celoletni predmet.Klavir A 1 je tudi samostojen predmet na smeri Orgle – ni v okviru modula.




15. Temeljna literatura F. Chopin: izbor lažjih etud iz op. 10 in op. 25A. Skrjabin: Izbor etud iz op.8 in op.42Etude Moszkowskega, Neuperta, Czernyja, ClementijaJ.S.Bach: WTK 1 in 2, Francoske suiteSonate in variacije Haydna, Mozarta in BeethovnaIzbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma npr.: Chopin:Valčki, Mazurke; Debussy: Preludiji; Brahms, Schubert, Schumann, Grieg, Mendelsssohn in drugiIzbor skladb 20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič in drugiSkladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni,Matičič, Srebotnjak, Ukmar, Lajovic, Ravnik in drugi


razumevanje







Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit predmeta Klavir 1APogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje predavanj


Delni izpit iz Klavirja A2 za Vokalno instrumentalni modul1, je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet.Izpit iz Klavirja A 2 je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet.Izpitna snov:-ena etuda-Preludij in fuga J.S.Bacha iz WTK 1 ali WTK2

-Sonata W.A.Mozarta ali L.van Beethovna v celoti-ena skladba 19.ali 20. stoletja-ena skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AGKončno oceno Vokalno instrumentalnega modula I sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena delnega izpita iz klavirja v deležu 70%. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Študentske ankete , ,, ., medsebojna primerjava študijskih dosežkov-javni in interni nastopi


1. Naslov predmeta Klavir A III ( del vokalno instrumentalnega modula 3 ali samostojen predmet)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3) / 7

4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V- S- Ostale oblikeID,30

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5. in 6.8. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena

pedagogika9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje, zborovsko

dirigiranje, Orgle, Sakralna glasba,Kompozicija in glasbena teorija

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predmet poteka na smeri sakralna glasba kot alternativa klavirju B 3 ali del vokalno-instrumentalnega modula

na smereh orkestrsko in zborovsko dirigiranjePouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Celoleten predmet




15. Temeljna literatura F. Chopin: izbor lažjih etud iz op. 10 in op. 25A. Skrjabin: Izbor etud iz op.8 in op.42Etude Moszkowskega, Neuperta, Czernyja, ClementijaJ.S.Bach: WTK 1 in 2, Francoske suiteSonate in variacije Haydna, Mozarta in BeethovnaIzbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma npr.: Chopin:Valčki, Mazurke; Debussy: Preludiji; Brahms, Schubert, Schumann, Grieg, Mendelsssohn in drugiIzbor skladb 20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič in drugiSkladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni,Matičič, Srebotnjak, Ukmar, Lajovic, Ravnik in drugi


razumevanje







Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit predmeta Klavir 2APogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje predavanj


Delni izpit iz Klavirja A 3 za Vokalno instrumentalni modul1, je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet.Izpit iz Klavirja 3A je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet.Izpitna snov:-ena etuda-Preludij in fuga J.S.Bacha iz WTK 1 ali WTK2-Sonata W.A.Mozarta ali L.van Beethovna v celoti-ena skladba 19.ali 20. stoletja-ena skladba slovenskega avtorja

Ocene so 6-10 (pozitivno) oz 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AGKončno oceno Vokalno instrumentalnega modula 3 sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena delnega izpita iz klavirja v deležu 70%. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Študentske ankete-,, .-medsebojna primerjava študijskih dosežkov-javni in interni nastopi


1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir B I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V S Ostale oblike 30 ID5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena

pedagogika9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Petje, Kljunasta flavta, Sakralna glasba,

10. Steber programa Obvezn i strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Klavir 1B uresničuje nivojski pristop k pouku. Lahko ga kot osnovno raven izberejo študentje sakralne

glasbe in kot višjo raven študentje kljunaste flavte, kompozicije in glasbene teorije ali petjaPosebnosti pri Klavirju 1B: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 1B obiskujejo študenti, ki so dosegli znanje, ustrezno drugemu letniku srednje glasbene šole. Celoletni predmet.


- Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre: kontroliran prstni udarec,artikulacija, sproščenost telesa

- spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature- uporaba instrumenta kot pripomočka pri pedagoškem delu in študiju glasbe

14. Opis vsebine - Evalvacija znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja- izdelava individualnega programa in pristopa za nadgradnjo znanja- seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela- predstavitev načinov uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka

15. Temeljna literatura Etude: C.Czerny: Etude op.740, M.Moszkowski: Etude op. 72, Moscheles: Etude op.70lažje etude F. Chopina, A.Skrjabina , Neuperta, ClementijaJ.S.Bach: Triglasne invencije, WTK 1 in 2, Francoske suiteSonate in variacije Haydna, Mozarta in BeethovnaIzbor skladb iz bobdobja romantike in impresionizma: Chopin:Valčki, Preludiji, Mazurke;Debussy:Preludiji, Arabeski, Childrenžs Corner; Schubert, Schumnn, Mendelssohn, Grieg in drugiIzbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok Šostakovič ipd.Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, NokturniM. Lipovšek: 20 mladinskih skladb; Lajovic, Ukmar, Ravnik, Pahor, Matičič, Bravničar


- obvlada igralni aparat- razume procese in metode vadenja- smotrno uporablja različne interpretativne tehnike- skladbe stilno interpretira in analizira

16.2 Uporaba - Uporabi inštrument kot študijski pripomoček in izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin

16.3 Refleksija - vrednoti tehnično znanje instrumenta- vrednoti interpretacijo


- se glasbeno izraža- pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih

segmentih izvajalske prakse- analizira glasbene oblike- spoznava didaktične principe individualnega dela


Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen sprejemni izpitglasbeno-umetniške nadarjenosti.Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih učnih ur.


Izpit iz Klavirja 1B je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet.Izpitna snov:- ena etuda- preludij in fuga, triglasna invecija ali trije stavki Francoske suite- J.S.Bacha- dva stavka sonate iz obdobja klasike (obvezen sonatni stavek)- skladba 19. ali 20. stoletja

- skladba slovenskega avtorjaOcene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, ., medsebojna primerjava študijskih dosežkov- javni in interni nastopi


1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir B II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P/ V/ S / Ostale oblike 30 ID5. Stopnja 1. 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena

pedagogika9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Petje, Kljunasta flavta, Sakralna glasba,

10. Steber programa Obvezn i strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Klavir 2B uresničuje nivojski pristop k pouku. Lahko ga kot osnovno raven izberejo študentje sakralne

glasbe in kot višjo raven študentje kljunaste flavte, kompozicije in glasbene teorije ali petja

Posebnosti pri Klavirju 2B: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 2B obiskujejo študenti, ki so predhodno s pozitivno oceno opravili Klavir 1B ali 1A., celoletni predmet




14. Opis vsebine - Evalvacija znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja- nadaljnje izpopolnjevanje tehničnih, in interpretacijskih vidikov klavirske igre- izpopolnjevanje znanja uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka

15. Temeljna literatura C.Czerny: Etude op.740, M.Moszkowski: Etude op. 72, Moscheles: Etude op.70lažje etude F. Chopina, A.Skrjabina , Neuperta, ClementijaJ.S.Bach: Triglasne invencije, WTK 1 in 2, Francoske suite;Sonate in variacije Haydna, Mozarta in BeethovnaIzbor skladb iz bobdobja romantike in impresionizma: Chopin:Valčki, Preludiji, Mazurke;Debussy:Preludiji, Arabeski, Childrenžs Corner; Schubert, Schumann Mendelssohn, Grieg in drugiIzbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok Šostakovič ipd.Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, NokturniM. Lipovšek: 20 mladinskih skladb; Lajovic, Ukmar, Ravnik, Pahor, Matičič, Bravničar


- obvlada igralni aparat- razume procese in metode vadenja- smotrno uporablja različne interpretativne tehnike

16.2 Uporaba - uporabi inštrument kot študijski pripomoček in kot izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin






Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir 1B ali Klavir 1A.Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj


Izpit iz Klavirja 2B komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet.Izpitna snov:- ena etuda- preludij in fuga, triglasna invencija ali trije stavki Francoske suite- J.S.Bacha- dva stavka sonate iz obdobja klasike (obvezen sonatni stavek)- skladba 19. ali 20. stoletja- skladba slovenskega avtorjaOcene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in

sprotnega dela20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, ., medsebojna primerjava študijskih dosežkov

- javni in interni nastopi21. Sestavljalec učnega načrta Aleš Vesel

1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir B III2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P/ V/ S / Ostale oblike30 ID5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 5 + 68. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena

pedagogika9. Študijska

smerSakralna glasba, Kompozicija in glasbena teorija,Petje, Kljunasta flavta, ,

12. Posebnosti Klavir 3B uresničuje nivojski pristop k pouku. Lahko ga kot osnovno raven izberejo študentje sakralne glasbe in kot višjo raven študentje kljunaste flavte, kompozicije in glasbene teorije ali petjaPosebnosti pri Klavirju 3B: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 3B obiskujejo študenti, ki so predhodno s pozitivno oceno opravili izpit Klavir 2B ali 2A., celoletni predmet


- Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre- Spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature- uporaba instrumenta kot pripomočka pri pedagoškem delu in študiju glasbe

14. Opis vsebine - poglobitev znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja- inerpretacija glasbe različnih stilnih obdobij- seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela

15. Temeljna literatura Etude:C.Czerny: Etude op.740, M.Moszkowski: Etude op. 72, Moscheles: Etude op.70F.Chopin: Etude op10 in op. 25, A. Skrjabin: Etude op.8 in op.42, Etude Neuperta, Clementija in drugihJ.S.Bach: Triglasne invencije, Preludiji in fuge iz WTK 1 in 2,J. Haydn: SonateW.A. Mozart: Sonate in variacijeL.van Beethoven: Sonate in variacijeIzbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma: Chopin:Valčki, Preludiji, Mazurke; Debussy: Preludiji, Arabeski Childrenžs Corner; skladbe Schuberta, Mendelssohna, Schumanna, Griega in drugihIzbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok Šostakovič ipd.Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, NokturniM. Lipovšek: 20 mladinskih skladb, Lajovic, Ravnik, Srebotnjak, Matičič in drugi


razumevanje





- se glasbeno izraža- pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih segmentih

izvajalske prakse- analizira glasbene oblike- spoznava didaktične principe individualnega dela


Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir 2B ali Klavir 2A.Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj.


Študent po opravljenih študijskih obveznostih opravlja komisijski izpit iz Klavirja 3A. Na njem izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet.Izpitna snov:- ena etuda- preludij in fuga, triglasna invecija ali trije stavki Francoske suite- J.S.Bacha- dva stavka sonate iz obdobja klasike (obvezen sonatni stavek)- skladba 19. ali 20. stoletja- skladba slovenskega avtorja

Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta



1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir C I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15)5. Stopnja 1 6. Letnik 1. 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Petje, Kljunasta flavta,10. Steber programa Obvezn i strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Klavir 1C uresničuje nivojski pristop k pouku. Je osnovna raven na smereh kompozicija in glasbena

teorija, petje in kljunasta flavta.Posebnosti pri Klavirju 1C: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 1C obiskujejo študenti, katerih znanje dosega raven zaključnega letnika klavir-stranski predmet za instrumentaliste in pevce na srednji glasbeni šoli. Celoletni predmet.




14. Opis vsebine - Evalvacija znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja- izdelava individualnega programa in pristopa za nadgradnjo znanja- seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela

15. Temeljna literatura Czerny: Etude op. 299, op. 821Berens: Etude op. 61Etude drugih avtorjev primerne težavnostne stopnjeJ.S.Bach:12 malih preludijev, 6 malih preludijevIzbor klasičnih sonatinIzbor lažjih skladb iz obdobja romantike in impresionizma: (Chopin: lažji preludiji, Schumann, SchubertIzbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič ipd.Skladbe slovenskih avtorjev: Škerjanc, Lipovšek Šivic, Pahor ipd









Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen sprejemni izpitglasbeno-umetniške nadarjenosti.Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj


Izpit iz Klavirja 1C je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet.Izpitna snov:-ena etuda-preludij J.S.Bacha-sonatina-skladba 19. ali 20. stoletja-skladba slovenskega avtorjaOcene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete- ,, .- medsebojna primerjava študijskih dosežkov- javni in interni nastopi


1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir C II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V S Ostale oblike 30 ID5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost, 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Petje, Kljunasta flavta,10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Klavir 2C uresničuje nivojski pristop k pouku

Posebnosti pri Klavirju 2C: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 2C obiskujejo študenti, ki so predhodno s pozitivno oceno opravili izpit Klavir 1C ali 1B.Celoletni premdet




14. Opis vsebine - nadgradnja znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja- predstavitev različnih vidikov uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka- seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela- interpretacija literature različnih stilnih obdobij

15. Temeljna literatura Czerny: Etude op. 299, op. 821 Berens: Etude op. 61ipd.J.S.Bach: 6 malih preludijev, Dvoglasne invencijeW.A. Mozart: Dunajske sonatineIzbor klasičnih sonatinIzbor lažjih skladb iz obdobja romantike in impresionizma: Chopin: lažji preludiji, Schumann, Schubert, Grieg in drugiIzbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič ipd.Skladbe slovenskih avtorjev: Škerjanc, Lipovšek, Šivic ipd









Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir 1C ali Klavir 1BPogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj


Izpit iz Klavirja 2C je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet.Izpitna snov:- ena etuda- preludij J.S.Bacha- sonatina- skladba 19. ali 20. stoletja- skladba slovenskega avtorjaOcene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, .- medsebojna primerjava študijskih dosežkov, javni in interni nastopi


1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir CIII2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)4. Kontaktne ure Skupaj 30

(15+15)P/ V/ 4. Kontaktne

ureSkupaj 30 (15+15)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 5 + 68. Študijski program Glasbena umetnost, 9. Študijska

smerKompozicija in glasbena teorija,Petje, Kljunasta flavta,

12. Posebnosti Klavir 3C uresničuje nivojski pristop k pouku.Posebnosti pri Klavirju 3C: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 3C obiskujejo študenti, ki so predhodno s pozitivno oceno opravili izpit Klavir 2C ali 2B.




14. Opis vsebine - nadgradnja znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja- predstavitev različnih vidikov uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka- seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela- interpretacija literature različnih stilnih obdobij

15. Temeljna literatura Czerny: Etude op. 299, op. 821, Berens: Etude op. 61, Etude drugih avtorjev podobne težavnostne stopnjeJ.S.Bach: 6 malih preludijev, Dvoglasne invencije, Francoske suiteW.A. Mozart: Dunajske sonatine, lažje sonateHaydn: lažje sonateIzbor lažjih skladb iz obdobja romantike in impresionizma: (Chopin: lažji preludiji, Schumann, SchubertIzbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič ipd.Skladbe slovenskih avtorjev: Škerjanc, Lipovšek, Šivic ipd


razumevanje








Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir 2C ali Klavir 2B.Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj


Študent po opravljenih študijskih obveznostih opravlja komisijski izpit iz Klavirja 3A.. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet.Izpitna snov:- ena etuda- preludij J.S.Bacha- sonatina- skladba 19. ali 20. stoletja- skladba slovenskega avtorjaOcene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta



1. Naslov predmeta Klavirska literatura2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)4. Kontaktne ure Skupaj 60

(30+30)P 60 V S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer KLavir10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

1. okvirno splošno (s)poznavanje glasbene ustvarjalnosti na področju instrumentov s tipkami (razen orgel)2. podrobnejša opredelitev razdeljena in zajeta po glavnih zgodovinskih obdobjih3. razpoznavanje slogovnih značilnosti

a. vsake dobeb. posameznih pomembnih skladateljev

4. strnjevanje že obstoječih "razpršenih" znanj in vedenj (oblikoslovje, analiza, nauk o instrumentih, zgodovina …) v svrho tega specialnega (specializiranega) področja

14. Opis vsebine 1. Oris posameznega obdobja , osnovne značilnosti z zgodovinskega, filozofskega in sociološkega vidika ("Zeitgeist" – duh časa)2.Umestitev glasbenega dogajanja v zgoraj omenjeni okvir3. Obravnavanje razvoja klavirske glasbe na primerih posameznih skladateljev in njihovega opusaUČNA SNOVUčna snov je organizirana (porazdeljena) v 4 blokih,: Od začetkov glasbe za instrumente s tipkami do visokega baroka

a. začetki – prve zbirke skladb za intrumente s tipkamib. glasbene oblike zgodnjega časac. instrumentid. virginalisti (Anglija)e. Frescobaldi in sodobniki (Italija)f. predhodniki J.S. Bacha v nemškem kulturnem prostorug. clavecinisti (Francija)

h. Domenico Scarlattii. Georg Friedrich Händelj. J.S. Bach (1. temeljit pregled del, 2. njihova pomembnost za sodobnega pianista):Klasicizem

a. Bachovi sinovi in razvoj novega sloga ("empfindsamer Stil" in "Charakterstück")

b. razvoj sonate kot pomembne skladateljske oblike v klasicizmuc. predhodniki dunajske klasiked. Muzio Clementie. Joseph Haydn in Wolfgang A. Mozart (1. podobnosti in razlike, 2. temeljit

pregled del)f. Ludwig van Beethoven (1. temeljit pregled del, 2. pozna dela kot most k

romanticizmu)Romanticizem in Impresionizem

a. karakteristike novega obdobjab. razvoj klavirskega recitala kot oblike javnega nastopac. Carl M. von Weberd. Franz Schuberte. glavna "plejada" poetov in virtuozov: Mendelssohn, Chopin, Schumann, Lisztf. Johannes Brahms in prehog v pozno romantikog. posamezniki – fenomeni: César Franckh. ruska šola od Čajkovskega do Rahmaninovai. prehod v nove sloge: Fauré, Skrjabin …j. Impresionizem in ekspresionizem: Debussy, Ravel, Janaček …

Od impresionizma do današnjih dnia. Uvod v sodobno ustvarjalnostb. tradicionalisti – klasiki 20. stoletjac. zgodnji inovatorji: Schoenberg, Szymanowski …d. avantgarda in vrhovi 20. stoletja: Stockhausen, Boulez, Ligeti, Crumb...

e. vpogled v slovensko klavirsko ustvarjalnost15. Temeljna literatura 1. Walter Georgi: Klaviermusik

2. Peter Hollfelder: Internationales chronologisches Lexikon Klaviermusik3. Pavel Šivic: Zgodovinski razvoj klavirske glasbe (skripta)4. Zapiski M. Horak5. Internetni viri


razumevanje

Spoznavanje značilnosti posameznih obdobij, geografskih stilov (npr. francoski, italijanski...), stilov posameznih skladateljev in razlikovanje med njimi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj pri izvajanju programa glavnega predmeta.Odločanje pri izbiri novih skladb.

16.3 Refleksija Vrednotenje in postavljanje programa, ki se izvaja pri glavnem predmetu, v zgodovinski okvir.


Uvrščanje klavirske literature v glasbenozgodovinske okvirje.

17. Metode poučevanja in učenja 1. Aktiven diskusijski krog s študenti v skupini2. Poslušanje

a. posebej pomembnih del v celotib. informativnih odlomkov3. Kritični dialog, ki sledi poslušanju4. Posredovanje ključnih (glasbenozgodovinskih) informacij5. Analiza posameznih skladb


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri klavir.


Izpit, seminarske nalogeOcenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija ,, .

1. Naslov predmeta Klavirski duo2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)



5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Pouk poteka v obliki individualnega dela, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- Poznavanje muzikalnih in tehničnih elemoentov igre v klavirskem duu- Izoblikovanje skupnega tonskega profiliranja v klavirskem duu- Poznavanje literature za klavirski duo- Stilna interpretacija od baroka do sodobnih del- Nastopanje v klavirskem duu ( dva ali več klavirjev in klavir štiriročno)

14. Opis vsebine - Uvajanje v komorno muziciranje s posebnim poudarkom na upoštevanju soigralca,- Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih duov.- Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča duom postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posameznega dua).-seznanjanje z nadrejenim in podrejenim v različnih fazah glasbenega poteka glede na pozicijo Primo-Secondo- Navajanje na kakovostno samostojno delo-Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, tekmovanj, snemanj ipd.

15. Temeljna literatura Izbor literature za klavirski duo naslednjih avtorjev:Barok: J. S. Bach, F. HändelKlasicizem: J. Chr. Bach, W. A. Mozart, L. van BeethovenRomantika: F. Schubert, R. Schumann, F. Chopin, G. Faure, J. Brahms, M. Reger, A. Dvorak, E. Grieg, C. Saint-Saens in drugiImpresionizem: C. Debussy20. stoletje: M. Ravel, F. Poulenc, D. Milhaud, E. Satie, W. Lutoslawski, I. Stravinski, D. Šostakovič, B. Britten, A. Schnittke in drugiSlovenski avtorji: A. Lajovic, G Krek, L. M. Škerjanc, V. Globokar, J. Matičič, P. ramovš, U. Rojko, A. Misson in drugi

šž 16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost prilagajanja in usklajenega načina igranja v klavirskem duu

razumevanje procesov in metod vadenja v klavirskem duurazumevanje in razčiščevanje problemov skupne igrepoznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri

samostojnem domačem delustilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin komornega igranj in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranjavrednotenje interpretacijevrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih

izvajalskih praksah16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri drugi komorni igri, korepeticijah, solističnem igranju)


analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih), poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo z enim klavirskim duom18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka klavirskega dua ocenijo interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Sicer se izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje.


Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),

5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta Redni profesor Igor Dekleva

1. Naslov enote / predmeta / modula Kljunasta flavta (modul stara glasba)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2)


P V S Ostale oblike30

5. Stopnja 1 6. Letnik katerikoli 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Flavta, oboa, klarinet, fagot,

trobenta, pozavna , rog, tuba, saksofon

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Delo poteka v obliki individualnega dela s študenti13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Pridobivanje osnovnih znanj o kljunasti flavti, potrebnih za poučevanje v glasbenih šolah;Seznanjanje s kljunasto flavto in njenimi zakonitostmi: drža instrumenta, vodenje in oblikovanje tona, osnovni principi artikulacije, intonacija;Spoznavanje različnih vrst in velikosti instrumenta;Igranje na sopransko in altovsko kljunasto flavto (transpozicija);Izvajalska praksa stare glasbe, predvsem renesanse in baroka;Moderna tehnika in improvizacija;Razvijanje lastnega izražanja v interpretaciji različnih zvrsti glasbe;Spodbujanje interesa za poučevanje kljunaste flavte v glasbenih šolah;Razvijanje profesionalne odgovornosti za vzgojno-izobraževalno delo na področju učenja kjunaste flavte.

14. Opis vsebine Osvajanje in izpopolnjevanje tehničnih znanj;Čista intonacija na kljunasti flavti: v povezavi z intenzivnostjo pihanja (dinamiko) in uporabo pomožnih prijemov;Interpretacija stare glasbe, pregled in praktična uporaba baročne ornamentacije;Uvajanje v moderno tehniko igranja in improvizacija;Pregled izbora učbenikov in literature za poučevanje kljunaste flavte na začetni stopnji;Spoznavanje originalnih del za kljunasto flavto.

15. Temeljna literatura Izbor literature glede na študentovo predznanjeM. Zimmermann: Die Altblockflöte 1, 2F. J. Giesbert: Schule für die AltblockflöteL. H. – von Winterfeld: 199 DaumenübungenL. H. – von Winterfeld: 40 Studien nach Solfeggien Friedrichs des GrossenF. J. Giesbert: 15 Solostücke von Meistern des 18. Jh.5 leichte Suiten aus dem BarockJ. B. Loeillet: Sonate op.1 (izbor)B. Marcello: Sonate op. 2 (izbor)F. Barsanti: Sonate op. 1 (izbor)G. Ph. Telemann: Die kleine Kammermusik: 6 Partiten (izbor)


razumevanje

Poznavanje osnovnih tehničnih prvin kljunaste flavte;Poznavanje zakonitosti stare glasbe;Interpretacija stare glasbe;Poznavanje modernih tehnik igranja kljunaste flavte, primernih za poučevanje na osnovni glasbeni stopnji.

16.2 Uporaba Uporablja osvojena znanja pri načrtovanju pouka kljunaste flavte v glasbenih šolah;Sposobnost izvajanja lažje literature solistično ali v manjših komornih zasedbah.

16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta;Vrednotenje interpretacije;Vrednotenje didaktičnih metod in učnega gradiva za poučevanje instrumenta v glasbenih šolah;


Poznavanje stilne interpretacije stare glasbe in njenih zakonitosti;Izvajalska praksa, uporaba literature tudi pri prvotnem instrumentu.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v ustrezen letnik


Po zaključenih predavanjih sledi delni izpit, za katerega študent pripravi 10 - 20 minut programa, ki vsebuje najmanj dela 5 različnih skladateljev. Namesto izpita se lahko ocenijo interni in javni nastopi ( izvajalska praksa). Ocena sestavlja 25% celotne ocene Modula stara glasbaOcenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., iskanje povratnih informacij ter analiza rezultatov opravljenih izpitov

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Mateja Bajt

1. Naslov predmeta Kljunasta flavta 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 26 (15 + 11)4. Kontaktne ure Skupaj 60

(30+30)P V S Ostale oblike 60

ID5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kljunasta flavta10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega pouka s študenti;

Individualno delo s korepetitorjem (čembalo);Delo v ansamblu kljunastih flavt. Celoletni predmet


- obvladovanje tehničnih elementov igranja kljunaste flavte (pravilno dihanje, oblikovanje tona, intonacija, dinamika in pomožni prijemi, občutek za ritem in tempo);- spoznavanje zgodovinske izvajalske prakse;- študij literature iz zgodovinskih virov;- spoznavanje različnih zgodovinskih stilov, pomembnih za kljunasto flavto, od srednjega veka do poznega baroka;- stilna interpretacija z izborom literature različnih stilnih obdobij;- spoznavanje sodobnih tehnik izvajanja na kljunasto flavto;- razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnosti;- analitični pristop, pravilno samostojno delo;- izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju;- obvladovanje osnovnih spretnosti pri igranju v ansamblu klj. flavt (intonacija, vstopi in zaključki, tempo, ritmična sigurnost);- tekoče branje z lista enostavne literature za ansambel klj. fl.;- branje različnih ključev (violinski, basovski);- delo z modernimi in historičnimi instrumeni.

14. Opis vsebine - Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja;- izpopolnjevanje tehničnega znanja (tehnične in tonske vaje, etude);- interpretacija literature vseh stilnih obdobij za klj. flavto , katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta;- vpogled v zgodovinske vire in sodobno strokovno literaturo;- seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbe in vsesplošne kulture od 16. do 18. st.;- vpogled v zakonitosti ornamentacije, tempa in glasbenih oblik v stari glasbi;- obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura ETUDE:Davis: 15 Studies, Iz: Sololiteratur des Hochbarock: 6 Preludes and Voluntaires (1708)OBDOBJE PRED BAROKOM:Anon. (ok. 1400): Belicha, Chominciamento di gioia idr.ZGODNJI BAROK:J. van Eyck: Onse Vader in Hemelryck, Psalm 118, 119 idr.G. A. Pandolfi Mealli: Sonata La BernabeaG. B. Fontana: Sonata prima, G. Frescobaldi: Canzoni a due cantiVISOKI BAROK:- solo:G. Ph. Telemann: Fantazije - po izboru- klj. fl. in b.c.:E. Ph. Chedeville: Sonates pour la musette, op. VII, P. D. Philidor: Suita op.II/9P. B. de Boismortier: suite - po izboru, F. Veracini: sonate po izbiriG. Ph. Telemann: 12 sonat za violino (flavto), 1734 – po izboru, G. Ph. Telemann: Sonata v B-duru k koncertantnim čembalomm, J. S. Bach: Sonata g-mol, BWV 1034 koncerti:G. Ph. Telemann: Suita v a-molu, J. Ch. Graupner: Koncert v F-duruSODOBNA GLASBA :M. Shinohara: Fragmente, R. du Bois: Pastorale VII, L. Berkeley: Sonatina,F. Reizenstein: Partita, R. Hirose: Hymn, W. Heider: 3 persönliche EmpfehlungenA. Lara: Icaro, T. Lancino: Styx, P. Ramovš: Pogled (za klj. fl. in čembalo)ANSAMBEL KLJUNASTIH FLAVT:Renesansa:- plesi: T. Susato, G. Mainerio, P. Attaignant idr.

- vokalna literatura: P. Hofhaimer, H. Isaac, L. Senfl idr.Barok:Duo: J. J. Mattheson, G. Finger, W. Croft idr.Trio: J. J. Mattheson, J. Hook idr.Sodobna glasba:B. Britten, W. Lutoslawski ('Polnicshe Weihnachtslieder'), B. Bartok, H. J. Teschner, A.Dorwarth idr., skladbe v jazzovskem stilu


razumevanje

1. obvladovanje tehničnih prvin instrumenta;2. razumevanje procesov in metod vadenja;3. stilna interpretacija z osnovami analize in

natančnega poznavanja primerjave zgodovinske prakse;

4. poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in samostojnem domačem delu;

5. sposobnost kontrole in primerjava zakonov interpretacije, retorike in stilistike;

6. razvijanje samostojnosti pri študiju in oblikovanje lastne interpretacije.

16.2 Uporaba - uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi;- samokontrola.

16.3 Refleksija - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta;- vrednotenje interpretacije;- vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi.


- glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri v in z orkestrom);- poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih (npr. harmonija, kontrapunkt, analiza, solfeggio, zgodovina glasbe);- analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih in zgodovini glasbe;- razumevanje metod vadenja in vzorčno-posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom,korepeticije (čembalo),delo v ansamblu kljunastih flavt,izvajalska praksa, stilistika, ornamentacija,


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti porgrama kljunasta flavta in vpis v 1. letnik.Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi:- eno delo pred barokom,- sonato iz zgodnjega baroka,- dve ciklični skladbi (v celoti) različnih stilov visokega baroka,- sodobno skladbo.Ocenjevalna lestvica:10-5 pozitivno5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



1. Naslov enote predmeta Kljunasta flavta 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 26 (16+10)4. Kontaktne ure Skupaj

60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kljunasta flavta10. Steber programa Obvezni – glavni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega pouka s študenti;



- obvladovanje tehničnih elementov igranja kljunaste flavte (oblikovanje tona, intonacija, dinamika in pomožni prijemi, občutek za ritem in tempo);- nadaljnje spoznavanje zgodovinske izvajalske prakse;- študij literature iz zgodovinskih virov;- spoznavanje značilnosti različnih zgodovinskih stilov, pomembnih za kljunasto flavto, od srednjega veka do poznega baroka;- stilna interpretacija z izborom literature različnih stilnih obdobij;- spoznavanje sodobnih tehnik izvajanja na kljunasto flavto, branje grafičnih notacij;- razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnosti;- analitični pristop, pravilno samostojno delo;- izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju;- nadaljnje izpopolnjevanje pri igranju v ansamblu klj. flavt;- ansambelsko igranje v historičnih ključih,- ansambelsko delo z zgodovinskimi viri;- natančno izdelovanje intonacije v ansamblu klj. flavt, tudi v različnih uglasitvenih sistemih;- delo z modernimi in historičnimi instrumenti,;- ansambelsko igranje z modernimi in renesančnimi instrumenti, poleg c- in f- tudi g-instrumenti;- improvizacija v ansamblu.

14. Opis vsebine - Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja;- izpopolnjevanje tehničnega znanja (tehnične in tonske vaje, etude);- interpretacija literature vseh stilnih obdobij za klj. flavto , katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta;- študij zgodovinskih virov in sodobe strokovne literature;- študij glasbenih oblik, povezava glasbe z retoriko, filozofija glasbe in vsesplošne kulture od 16. do 18. st.;- študij ornamentacije, v stari glasbi, specifično glede na čas in prostor;- ansambelska praksa;- obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura ETUDE:K. Boeke: 3 exercises, L. H. –v. Winterfeld: Bachstudien für Altblockflöte, H. M. Linde: Blockflöte virtuosOBDOBJE PRED BAROKOM:Anon. (ok. 1400): Principio di virtu, Trotto idr., G. Bassano: Ricercate – po izboruZGODNJI BAROK:J. van Eyck: Male Symen idr., G. A. Pandolfi Mealli: Sonata La VinciolinaG. B. Fontana: Sonata quinta, D. Castello: Sonate a due cantiVISOKI BAROK:- solo: G. Ph. Telemann: Fantazije - po izboru- klj. fl. in b.c.:J. M. Hotteterre: Suita op. II/1, P. D. Philidor: Suita op.II/2, P. B. de Boismortier: suite - po izboru, A. Corelli: sonate op.V/2,3 z originalno ornamentacijo, F. Barsanti: Sonata C-durDetri: Solo Flute a Bec, sonata v c-molu, J. Ch. Schickhardt: izbor sonat iz 'L'Alphabet de la Musique', G. Ph. Telemann: 12 sonat za violino (flavto), 1734 - po izboru, G. Ph. Telemann: Dve sonatini, J. S. Bach: Sonata G-dur, BWV 1035- koncerti:J. M. Leclair: Koncert v c-molu, op. VII/3

G. Ph. Telemann: Koncert v e-molu za kljunasto in prečno flavtoSODOBNA GLASBA :J. Casken: Tymehaze, J. Rokus van Roosendael: Rotations, M. Radulescu: SonateJ. Baur: Mutazioni, I. Yun: Chinesische Bilder (Kitajske slike), V. Dinescu: ImaginabileB. Jež – Brezavšček: BirdsANSAMBEL KLJUNASTIH FLAVT:Renesansa:- plesi: M. Praetorius, S. Scheidt, H. L. Hassler, E. Widmann idr.- C.f. in druge oblike skladb: L. Senfl, P. Hofhaimer, H. Isaak, Liber Fridolin, Glogauer Liederbuch, Forster Virginal book- Consorti, Ricercari, Canzone: A. Cabezon, G. Gabrieli, S. Rossi, A. Banchieri, lažje angleške skladbe, J. S. da ModenaBarok in klasika:francoski galantni dueti (J. B. de Boismortier); J. J. Quantz; P. HoffmeisterSodobna glasba:M. Gümbel ('Flötenstories'), W. W. van Nieuwkerk ('Kadanza'), P. Rose('New Braun Bag'), K. Serocki; H. Mancini ('Pink Panther'), skladbe v jazzovskem stilu


razumevanje

obvladovanje tehničnih prvin instrumenta; razumevanje procesov in metod vadenja; stilna interpretacija z osnovami analize in

natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse;

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in samostojnem domačem delu;

sposobnost kontrole in primerjava zakonov interpretacije, retorike in stilistike;

razvijanje samostojnosti pri študiju in oblikovanje lastne interpretacije.





17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, , korepeticije (čembalo),delo v ansamblu kljunastih flavt,, izvajalska praksa, stilistika, ornamentacija,


Pogoj za vključitev v program je vpis v 2. letnik porgrama kljunasta flavta.Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi:- eno delo pred barokom,- sonato iz zgodnjega baroka,- eno francosko in eno italijansko ciklično skladbo visokega baroka z značilnimi (originalnimi ali lastnimi) okraski,- sodobno skladbo.Ocenjevalna lestvica:5 – 10 pozitivnoKandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Mateja Bajt1. Naslov predmeta Kljunasta flavta 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 26 (13+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kljunasta flavta10. Steber programa Obvezni – glavni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega pouka s študenti;



- obvladovanje tehničnih elementov igranja kljunaste flavte (oblikovanje tona, intonacija, dinamika in pomožni prijemi, občutek za ritem in tempo);- poglobljen študij zgodovinske izvajalske prakse;- študij literature iz zgodovinskih virov;- stilna interpretacija z izborom literature različnih stilnih obdobij;- poglobljen študij sodobne tehnike izvajanja na kljunasto flavto;- razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnosti;- analitični pristop, pravilno samostojno delo;- izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju;- nadaljnje izpopolnjevanje in samostojno delo pri igranju v ansamblu klj. flavt, natančnost v skupni igri;- ansambelsko igranje v vseh historičnih ključih,- ansambelsko delo z zgodovinskimi viri;- natančno izdelovanje intonacije in sktrukturne artikulacije v ansamblu klj. flavt, tudi v različnih uglasitvenih sistemih;- delo z modernimi in historičnimi instrumenti vseh vrst in velikosti;- improvizacija v ansamblu.

14. Opis vsebine - Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja;- izpopolnjevanje tehničnega znanja (tehnične in tonske vaje, etude);- interpretacija literature vseh stilnih obdobij za klj. flavto , katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta;-študij zgodovinskih virov in sodobne strokovno literature;- študij glasbenih oblik, retorike in filozofije glasbe ter vsesplošne kulture od 16. do 18. st.;- poglobljen študij ornamentacije v različnih obdobjih in deželah od 16. do 18. st.;- poglobljen študij sodobne literature ter delo z elektroakustičnimi mediji;- ansambelska praksa, transkripcije ter lastna predelava;- obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura ETUDE:E. Hunt: Orchestral Studies (Orchesterstudien)M. M. Linde: Basler BlockflötenbuchOBDOBJE PRED BAROKOM:Anon: (ok.1400): Tre fontane idr.G. Bassano: ricercate – po izboruF. Rognoni, G. Dalla Casa, G. Bassano, C. da Rore, G. B. Bovicelli: Madrigali z okraski – po izboru (npr.: C. da Rore: Ancor che col partire; Clemens non Papa: Frais et gaillard)ZGODNJI BAROK:J. van Eyck: Boffons idr.B. de Selma e Salaverde: Canzona terzaG. B. Fontana: Sonata seconda idr.D. Castello: Sonate a due cantiVISOKI BAROK:- solo:G. Ph. Telemann: Fantazije - po izboruJ. S. Bach: Partita za flavto solo, BWV 1013

- klj. fl. in b.c.:J. M. Hotteterre: TraitsJ. M. Hotteterre Suita op.2/4 idr.P. D. Philidor: Suita op.II/5Ch. Dieupart: suite- po izboruA. Corelli: sonate op.V (po izboru) z originalno ornamentacijoJ. Ch. Schickhardt: izbor sonat iz 'L'Alphabet de la Musique'G. Ph. Telemann: 12 sonat za violino (flavto), 1734 - po izboruG. Ph. Telemann: Methodische Sonaten – po izboruJ. S. Bach: Sonata po izboruC. Fr. Abel: Sonate op. 6/3 idr.- koncerti:A. Vivaldi: koncert v c-molu, RV 441G. Ph. Telemann: Koncert v F-duru (za altovsko klj. fl., fagot, godala in b.c.)SODOBNA GLASBA :M. Ishii: Black intentionC. Tsoupaki: CharavgiE. Stokes: Eldey Island (za klj. flavto in trak)W. Heider: Gassenhauer (za s.klj.fl. in mali boben)ANSAMBEL KLJUNASTIH FLAVT:Srednji vek in renesansa:- plesi: A. Ferrabosco, A. Holborne idr.- C.f. in druge oblike skladb: G. de Machaut; G. Dufay; Josquin des Prez; težje skladbe nizozemskih avtorjev; 'In Nomines'; Th. Morley (dueti), J. Coperario, E. Bevin; A. Willaert, G. Bassano, O. de Lassus (dueti); Schott: Anthology idr.Barok in klasika:G. Ph. Telemann (dueti), francoski galantni dueti, J. B. de Boismortier (trio); J. HaydnIgranje transkripcij in (izdelava!) lastneSodobna glasba:P. Hindemith, R. Hirose ('Lamentation', 'Idyll'), K. van Steenhoven ('Wolken'); A. Pärt ('Pari Intervallo'); K. Serocki ('Arrangements')


razumevanje

obvladovanje tehničnih prvin instrumenta; razumevanje procesov in metod vadenja; stilna interpretacija z osnovami analize in

natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse;

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in samostojnem domačem delu;

sposobnost kontrole in primerjava zakonov interpretacije, retorike in stilistike;

razvijanje samostojnosti pri študiju in oblikovanje lastne interpretacije.





17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom,korepeticije (čembalo),

delo v ansamblu kljunastih flavt,izvajalska praksa, stilistika, ornamentacija,


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti porgrama kljunasta flavta.Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznosti študija sledi komisijski diplomski izpit prve stopnje, ki obsega program v okviru naslednje težavnostne stopnje:- eno delo pred barokom (Estampie, Solo-ricercar, Madrigal z okraski)- zgodnji barok: 3 skladbe, od tega ena z dvema zgornjima glasovoma,- visoki barok: a) eno solo skladbo b) tri skladbe z basso continuom, od tega eno v francoskem in eno v italijanskem stilu z okraski c) koncert- dve sodobni skladbi.Igranje na pamet ni obvezno, priporočljivo pa je pri izvajanju solističnih baročnih skladb. Program naj bo sestavljen v soglasju med mentorjem in študentom(tko).Ocenjevalna lestvica:10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )8 – prav dobro ( solidni rezultati )7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta



1. Naslov predmeta KOMORNA IGRA2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)


P V S Ostale oblike 60 individualno delo

5. Stopnja 1 6. Letnik Vsi letniki 7. Semester oba8. Študijski program Glasbena umetnoast 9. Študijska smer Vse razen kompozicije in

glasbene teorije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja ter sakralne glasbe.

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah ( 2 – 8)

Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.Celoletni predmet


- Poglabljanje umetniške interpretacije in širitev repertoarja obveznega predmeta- Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.- Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti.- Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od dua do okteta.- Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranjeSposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih-Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.

14. Opis vsebine -Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih komornih skupin.- Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča skupinam postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine).- Navajanje na kakovostno samostojno delo , ki je posebno v primerih sposobnejših skupin in zahtevnejših sestavov (npr. godalni kvartet) neobhodno.-Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorne skupine pridobijo nujne izkušnje.

15. Temeljna literatura Komorne skladbe naslednjih avtorjev: J. Haydn, W. A. Mozart, L. v. Beethoven, F. Sor, M. Giuliani, F. Schubert, F. Mendelssohn – Bartholdy, J. Brahms, R. Schumann, J. K. Mertz, N. Coste, A. Dvořak, B. Smetana, E. Satie, M. Ravel, C. Debussy, M. L. Tournier, D. Šostakovič, P. Hindemith, B. Martinů, B. Bartok, A. Reicha, F. Danzi, B. Britten, Castelnuovo-Tedesco, J. Ibert, J. Francaix, J. M. Damase, D. Milhaud, S. Barber, J. Pauer, W. Lutoslawski, M. H. Arnold, S. Osterc, L. M. Škerjanc, P. Šivic, M. Lipovšek, P. Ramovš, U. Krek, A. Srebotnjak, I.Komorne skladbe drugih kvalitetnih avtorjev različnih stilov


razumevanje

sposobnost prilagajanja in usklajenega načina igranja





komornega igranj in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja



glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri orkestru, solističnem igranju)




17. Metode poučevanja in učenja Pouk v manjših skupinah od 2-8 izvajalcev.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v katerikoli letnik. Če študent izbere predmet v letniku, ko je komorna igra obvezen predmet, mora obvezno izdelovati drugo literaturo v drugi zasedbi (skupini).


Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka komorne igre ocenijo najmanj trije interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Sicer se izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje.Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi obveznosti, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.


1. Naslov predmeta KOMORNA IGRA I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)



5. Stopnja 1. 6. Letnik 2, 3 7. Semester 3+4, 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije in

glasbene teorije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja ter sakralne glasbe in petja

10. Steber programa B Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah ( 2 – 8) Predmet komorna igra se podobno izvaja v vseh letnikih,

saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.Celoletni predmet


Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja , hkrati pa širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo, pogosto glede na možnosti v drugi kombinaciji instrumentov oziroma v novi komorni skupini.

-Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.- Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti.- Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od dua do okteta.- Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranjeSposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih-Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.




razumevanje





stilna interpretacija z osnovami analize










Vpis v 2. letnik programa


Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka komorne igre ocenijo najmanj trije interni ali javni nastopi v tekočem študijskem letu. V kolikor nastopi ne bi bili mogoči, se izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela.

Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi obveznosti, če za nastope ali izpit dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Tomaž Lorenz, visokošolski učitelji komorne igre in glavnih predmetov na instrumentalnih programih

1. Naslov predmeta KOMORNA IGRA II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (3+2)

4. Kontaktne ure 60 Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije in

glasbene teorije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja, klavirja, orgel ter sakralne glasbe ter petja

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah ( 2 – 8)

Predmet komorna igra se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.


Pri komorni igri gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in programov ter tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo, pogosto glede na možnosti v drugi kombinaciji oziroma v novi komorni skupini.- Pogabljanje interpretacije in širitev repertoarja glede na predmet Komorna igra I-Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.- Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti.- Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od dua do okteta.- Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranjeSposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih-Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.




razumevanje





stilna interpretacija z osnovami analize












Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka komorne igre ocenijo najmanj trije interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Sicer se izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje.Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi obveznosti, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Tomaž Lorenz, visokošolski učitelji komorne igre in glavnih predmetov na instrumentalnih programih

1. Naslov enote / predmeta / modula Komorni godalni orkester2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)

4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violina, violončelo, viola,

kontrabas10. Steber programa Izbirni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov

in vseh godalnih programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.Celoletni predmet


Pri Komornem godalnem orkestru gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov godalnih programov ter tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.



obvladovanje elementov skupinske igre: intonacija, ritmična usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje


14. Opis vsebine formiranje godalnega orkestra, z ustrezno zasedbo posameznih sekcij seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih

obdobij navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten

izdelek na skupinskem nivoju spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov

15. Temeljna literatura originalne skladbe napisane za za komorni godalni orkester, avtorji: A. Vivaldi, G. Tartini, J. S. Bach, W. A. Mozart, J. Haydn, , A. Dvorak, C. Debussy, E. Grieg, B. Britten, E. Elgar , D. Šostakovič, D. Viren, Z. Ciglič, B. Ipavec, E. Adamič, M. Bravničar, S. Osterc in številni drugi



probleme skupinske igre godal obvlada način dela (vadenje) večjih zasedb pozna stilne značilnost glasbene materije

in njihovo realizacijo v godalnem idiomu

16.2 Uporaba zna se vključiti in kompetentno sodelovati v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu





podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru








pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra štdent lahko predmet vpiše na osnovi opravljene avdicije v letniku, ko

predmet ni obvezen19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50)- ocena prisotnosti na vajah in nastopihkolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG20. Metode evalvacije kakovosti študentska anketa

,, . javno predstavljanje

1. Naslov enote / predmeta / modula Komorni godalni orkester I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)



5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violina, violončelo, viola,

kontrabas10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov

in vseh godalnih programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.Celoletni predmet


Pri Komornem godalnem orkestru gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov godalnih programov ter tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.



obvladovanje elementov skupinske igre: intonacija, ritmična usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje


14. Opis vsebine formiranje godalnega orkestra, z ustrezno zasedbo posameznih sekcij seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih

obdobij navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten

izdelek na skupinskem nivoju spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov

15. Temeljna literatura originalne skladbe napisane za za komorni godalni orkester, avtorji: A. Vivaldi, G. Tartini, J. S. Bach, W. A. Mozart, J. Haydn, , A. Dvorak, C. Debussy, E. Grieg, B. Britten, E. Elgar , D. Šostakovič, D. Viren, Z. Ciglič, B. Ipavec, E. Adamič, M. Bravničar, S. Osterc in številni drugi



probleme skupinske igre godal obvlada način dela (vadenje) večjih zasedb pozna stilne značilnost glasbene materije

in njihovo realizacijo v godalnem idiomu

16.2 Uporaba zna se vključiti in kompetentno sodelovati v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu





podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru








pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra vpis v tretji letnik programa


Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50)- ocena prisotnosti na vajah in nastopihkolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG20. Metode evalvacije kakovosti študentska anketa

,, . javno predstavljanje

1. Naslov enote / predmeta / modula Kompozicija I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 12 (6+6)4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P V- S - Ostale oblike 60

(ID)5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija10. Steber programa A. obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Individualni pouk, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Komponiranje lastnih skladb zaVokalno zasedbo min 3 minInštrument s tipkami min 5 minGodalni inštrument min 5 minPihalni ali trobilni inštrument min 5 min

14. Opis vsebine Sinteza glasbeno teoretičnih znanj in invencije pri ustvarjanju lastnih skladb.Priprava in izdelava notnega materiala, sodelovanje z izvajalci pri pripravi koncertne izvedbe.

15. Temeljna literatura Izbrana poglavja izDavid Cope: Techniques Of The Contemporary ComposerSchirmer USA, 1997 250 str.Forte Allen: The Structure of Atonal MusicYale University Press 1073 300 str.Messiaen: The Technique of My Musical LanguageLeduc , Paris 1950 200 str.Smith Brindle: Serial CompositionOxford University Press London 1966 230 str.


razvijanje in razumevanje kreativnega postopka komponiranja.

obvladovanje specifičnosti posameznih glasbenih zasedb spoznavanje in analiza izbranih primerljivih del iz

slovenske in svetovne glasbene ustvarjalnosti

16.2 Uporaba razvoj lastnega kompozicijskega sloga priprava na komponiranje za večje glasbene sestave in

večje glasbene forme

16.3 Refleksija vrednotenje lastnega kompozicijskega dela analiza in razvijanje estetskih in slogovnih individualnih

značilnosti študenta16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

sposobnost zapisa in organizacije glasbenih vsebin v sinergiji z glasbeno teoretičnimi veščinami in znanji


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa kompozicija in glasbena teorijaPogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Kompozicija in glasbena teorija 1 in izdelane kompozicije


Po zaključenih predavanjih sledi ustni izpitOcenjevalna lestvica:Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Jani Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Kompozicija II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 14 (7+7)


P V- S - Ostale oblike 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Individualni pouk


Komponiranje lastnih skladb zamanjšo komorno zasedbo min 8 minsrednjo komorno zasedbo min 12 min


15. Temeljna literatura Izbrana poglavja izDavid Cope: Techniques Of The Contemporary ComposerSchirmer USA, 1997 250 strForte Allen: The Structure of Atonal MusicYale University Press 1073 300 str.Messiaen: The Technique of My Musical LanguageLeduc , Paris 1950 200 str.Smith Brindle: Serial CompositionOxford University Press London 1966 230 str.In drugi



obvladovanje specifičnosti posameznih glasbenih zasedb

spoznavanje in analiza izbranih primerljivih del iz slovenske in svetovne glasbene ustvarjalnosti

16.2 Uporaba razvoj lastnega kompozicijskega sloga priprava na komponiranje za večje glasbene

sestave in večje glasbene forme

16.3 Refleksija vrednotenje lastnega kompozicijskega dela analiza in razvijanje estetskih in slogovnih

individualnih značilnosti študenta




Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit Kompozicija in glasbena teorija 1Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Kompozicija in glasbena teorija 2 in izdelane kompozicije


Po zaključenih predavanjih sledi ustni izpitKandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Jani Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Kompozicija III2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 14 (7+7)



5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Individualni pouk, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Komponiranje lastnih skladb zavečjo komorno zasedbo min 9 minorkester a 2 min 10 min


15. Temeljna literatura Izbrana poglavja izDavid Cope: Techniques Of The Contemporary ComposerSchirmer USA, 1997 250 strForte Allen: The Structure of Atonal MusicYale University Press 1073 300 str.Messiaen: The Technique of My Musical LanguageLeduc , Paris 1950 200 str.Smith Brindle: Serial CompositionOxford University Press London 1966 230 str.



obvladovanje specifičnosti posameznih glasbenih zasedb

spoznavanje in analiza izbranih primerljivih del iz slovenske in svetovne glasbene ustvarjalnosti

16.2 Uporaba razvoj lastnega kompozicijskega sloga komponiranje za večje glasbene sestave in večje

glasbene forme

16.3 Refleksija vrednotenje lastnega kompozicijskega dela analiza in razvijanje estetskih in slogovnih

individualnih značilnosti študenta16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet


spoznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja kompozicije in glasbene teorije


Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit Kompozicija in glasbena teorija 2. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Kompozicija in glasbena teorija 3 in izdelane kompozicije


Po zaključenih predavanjih sledi ustni izpitKandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10) ,5 – 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.



1. Naslov enote / predmeta / modulaKOMPOZICIJSKE TEHNIKE 20. in 21. STOLETJA



P 30 V30

5. Stopnja prva 6. Letnik Vseeno 7. Semester8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija

10. Steber programa Izbirni strokovni 11. JezikSlovenski

12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Spoznavanje komp. Tehnik 20./21. st., (potom analize, poslušanja CDjev s partituro, (ali DVDjev) skozi aktivno debato);Prepoznavanje sodobnega glasbenega izraza, spoznavanje (zlasti ekskluzivnega) sodobnega glasbenega repetoarja, uvajanje primerjalnega ovrednotenja glasbenih del, ugotavljanje vzporednic in analogij znotraj sodobne glasbe, pa tudi glasbe prejšnjih soletji z glasbo 20./21. st.; Spoznavanje specifičnosti ustvarijalnega dela posameznih skladateljev sodobnega časa, zlasti tistih, ki poosebljajo specifično stilno opredelitev, s katero so bistveno zaznamovali glasbo današnjega časa.Vse to predstavlja neobhodno učno in informativno polje zlasti za mlade skladatelje, dirigente, teoretike in pedagoge, zelo koristno pa je tudi za instrmentaliste, saj se le ti vedno znova soočajo s problematiko izvajalske prakse na področju sodobne glasbe.

14. Opis vsebine Na zgoraj omenjen način se z izbranimi deli obravnavajo naslednji avtorji: Ravel (Bolero – primerjava Šostakovič – simf. št. 7 (“Leningrajska”), Ives (Unanswered Question, Central Park in the Dark), Schönberg (5 Orchesterstücke op.16; Pierot Lunaire), Berg (3 Orchesterstücke op. 6), Webern (6 Orchesterstücke op. 6), Bartók (Glasba za godala, tolkala, harfo in čelesto), Strawinski (Le sacre de printemps), Messiaen (Tzrangalila), Cage (Music for Marcel Duchamp), Boulez (Notations I-IV, ), Stockhausen (Kontakte, Mantra, Tierkreis...) Nono (Prometej), Xenakis (Metastasis, Jonchaies, Ata, Xas, Sappho, Oresteia...) , Kagel (Filmi Ludwig van..., Match...), Penderecki (Lukas Passion), Lutoslawski (Simf. št. 3, Simf. št. 4, Beneške igre), Ligeti (Lux Aetherna, Requiem, Lontano, Atmospheres, Aventures, Nouvelles Aventures, Volumina...), Kurtag (Stele), Feldman (Godalni kvartet št.2),, Globokar (Masse, Macht und Individuum), Scelsi, Reich, Nancarow, Donatoni, Rihm, Crumb (Makrokozmos...), Furrer (Fama), Spallinger (Farbe der Frühe für 7 Klaviere), Smolka (8 Pieces for Gitarrenquartet), Ablinger, Kogoj, Ramovž, Lebič, Jež...

15. Temeljna literatura Musik-Konzepte (edition text + kritik), Walter Gieseler: Komposition im 20. Jahrhundert, Partiture in zgoščenke, Internet....


Prepoznavanje, razločevanje, vrednotenje obdelanih ometniških del, posledično razumevanje razlogov, nujnosti razvoja sodobne glasbe in umestnosti na sploh

16.2 Uporaba V lastni (po)ustvarijalni praksi,

16.3 Refleksija vrednotenje obdelanih ometniških del,


Bogatenje, usposabljanje lastnega pogleda na umetnost in življenje, oživljanje senzibilnosti za nove kvalitete, “kultivacija ušes”, posledično: razvijanje boljše komunikacije, tolerantnosti do drugačnega v smislu: ne moremo govoriti vseh jezikov. Jezik, ki ga ne razumemo, zato ni slab...

17. Metode poučevanja in učenja 1)Predavanja in vaje.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Za opravljanje študijskih obveznosti mora biti seveda študent vpisan na AG, sicer pa so predavanja javna in dostopna vsakomur.


Pisni izpitiod 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil; ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil. Gostujoćim študentom se obveznosti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Uroš Rojko

1. Naslov enote / predmeta / modula Kontrabas 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 ( 12+13)

4. Kontaktne ure Skupaj60 (30 +30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+ 28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kontrabas10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij


Obvladovanje tehničnih elementov kontrabasistične igre (urejanje in postavitev rok ustvarjanje osnovnega kontakta z struno oblikovanje tona, menjava lege, dosledno upoštevanje agogike)Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju. Urejanje toka misli v času nastopanja ter samokontrola.

14. Opis vsebine Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja.Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.Interpretacija kontrabasistične literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe). Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega delaIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura C. Flesch- Das SkalensystemL. Streicher- Mein Musizieren auf dem Kontrabass I, II, R. Kreutzer- 18 Studies, Findeisen 25 Studies I, II, S. Lee- Etude, Storch - Hrabe Etude, F. Petrachi Simplified Higher Techniques,Izbor skladb različnih stilnih obdobij,J. S. Bach: Suite za violončeloSonate: B. Marcello, H. Eccles,G. Ph. Haendel, G. B. Pergolesi, A. Vivaldi…Koncerti: C. D. von Dittersdorf, F. A. Hoffmeister, W. Pichl, A. Capuzzi, D. Dragonetti, J. B. Vanhall… ali koncert podobne težavnostne stopnjeSkladbe: G. Bottesini, L. Montag, E. Tabakov, Hauta-aho Teppo, S. Koussewitzky, D. Dragonetti ali skladba podobne težavnostne stopnje


razumevanje

sposobnost kontrole rok in telesa razumevanje procesov in metod vadenja razumevanje vzročno-posledičnih metod





vrednotenje interpretacijevrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi


glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorni igri in v orkestru)





Vpis v prvi letnik programaPogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kontrabasPogoj za opravljanje izpita sta najmanj 2 interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20 - 30 minut programa, ki vsebuje najmanj 3 dela iz različnih stilnih obdobij (obvezno na pamet )Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Prvi letnik – izpitne zahteve

1. lestvica: dve ali tri oktave, trozvoki, terce (ena ali dve oktavi)2. dve etudi3. J. S. Bach: dva kontrastna stavka iz Suit za violončelo4. koncert: izvaja se 1. ali 2. in 3. stavek koncerta5. skladba po izbiri6.

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta


1. Naslov enote / predmeta / modula Kontrabas 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 ( 12+13)4. Kontaktne ure Skupaj

60 (30+30)P V- S - Ostale oblike

ID 605. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3 + 48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kontrabas10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij


Obvladovanje tehničnih elementov kontrabasistične igre z razvijanjem hitrosti, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanjaUpoštevanje agogikeIzpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Interpretacija kontrabasistične literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta.Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem deluIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura C. Flesch- Das SkalensystemR. Kreutzer- 18 Studies, T. A. Findeisen 25 Studies II, III , Storch - Hrabe Etude, F. Petracchi Simplified Higher Techniques,Izbor skladb različnih stilnih obdobij:Sonate: H. Eccles, G. Ph.Haendel, G. B. Pergolesi, A. Vivaldi, P. Hindemith, J. M. Sperger…Koncerti: C. D. von Dittersdorf, F. A. Hoffmeister, D. Dragonetti, J. B. Vanhall, J. M. Sperger, J. Larson… ali koncert podobne težavnostne stopnjeSkladbe: G. Bottesini,L. Montag,E. Tabakov, Hauta-aho Teppo, S. Koussewitzky, D. Dragonetti, M. Bruch ali skladba podobne težavnostne stopnje


razumevanje

Zaznavanje osebne estetike v stilno-sprejemljivi interpretaciji na osnovi analizeSposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije

Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri komorni igri, v orkestru)Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, Izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Kontrabas 1Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.Vpis v drugi letnik programa.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit)Ocenjevalna lestvica: 6-10 pozitivno5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Drugi letnik – izpitne zahteve

-lestvica: dve ali tri oktave, trozvoki, terce (ena ali dve oktavi)-dve etudi-Bach: dva stavka iz suit za violončelo-koncert: izvaja se 1. ali 2. in 3. stavek koncerta

-skladba po izbiri ali sonata (vsaj dva kontrastna stavka)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .,, Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Izredni profesor Zoran Marković

1. Naslov enote / predmeta / modula Kontrabas 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 ( 12+13)4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P V- S - Ostale oblike 60 ID5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kontrabas10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij


Obvladovanje tehničnih elementov kontrabasistične igre, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja, Upoštevanje agogikeIzpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Interpretacija kontrabasistične literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta.Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem deluIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura R. Kreutzer- 18 Studies, T. A. Findeisen 25 Studies II,III, Etude, A. Mengoli, R. Montanari, F. GregoraIzbor skladb različnih stilnih obdobij:Sonate: H. Eccles, G. Ph.Haendel, G. B. Pergolesi, A. Vivaldi, P. Hindemith, J. M. Sperger , A. Desenclos ( Aria in Rondo), F. Proto, L. van Beethoven…Koncerti: C. D. von Dittersdorf, F. A. Hoffmeister, D. Dragonetti, J. B. Vanhall, J. M. Sperger, J. Larson… ali koncert podobne težavnostne stopnjeSkladbe: H. Fryba, J. S. Bach, G. Bottesini,L. Montag,E. Tabakov, Hauta-aho Teppo, S. Koussewitzky, D. Dragonetti, F. Farkas ali skladba podobne težavnostne stopnje


razumevanje

Zaznavanje osebne estetike v stilno-sprejemljivi interpretaciji na osnovi analizeSposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije

Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri komorni igri, v orkestru )Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, Izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v tretji letnik programaPogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Kontrabas 2Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpitOcenjevalna lestvica:10-6 Pozitivno5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Tretji letnik – izpitne zahteve

-dve etudi-J. S. Bach: dva stavka iz suit za violončelo ali iz suite v starem slogu (Hans Fryba)-koncert-sonata dva kotrastna stavka ali virtuozna skladba po izbiri

-orkestrska literatura vsaj tri skladbe iz zbirke Orchester Probespielle (edicija Schott)

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih itd.

21. Sestavljalec učnega načrta Izredni profesor Zoran Marković

1. Naslov enote / predmeta / modula KONTRAPUNKT A I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P30 V30 S Ostale oblike5. Stopnja 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,



Obvladovanje in komponiranje polifonije renesančnega, vokalnega in modalnega, Palestrinovega stavka, poznavanje vokalne polifonije od začetkov do baroka, poznavanje in analiza moteta ter maše kot reprezentativnih oblik tovrstne polifonije od nastanka do zdaj. S strogimi pravili gradnje vokalnega polifonega stavka dosežemo osnovno oblikovanje polifonega mišljenja in postavimo temelje logiki evolucijskega sloga kompozicijske gradnje.

14. Opis vsebine A. Uvod v polifonijo (glasbena tekstura, enoglasje, vrste večglasja, definicija polifonije, kontrapunkta, melodično in harmonsko gibanje idr.)B. Polifonija stile antico, Palestrinov slog, vokalna polifonija z besedilom v praksi in teoriji:1. izdelava dvoglasja v kontrapunktičnih disciplinah, z besedilom;2. izdelava triglasja v osnovnih kontr. disciplinah, z besedilom;3. izdelava štiriglasja v osnovnih in izbranih kontr. disciplinah, z besedilom;4. izdelava pet- in večglasja v izbranih kontr. disciplinah, z besedilom;5. analiza šestih izbranih motetov in dveh maš Palestrina, Gallusa in drugih ren. skladateljev;6. priprava portfolia (vaje in analize iz prej naštetih točk, priprava treh mašnih stavkov in treh motetov, seminarska naloga (obdelava izbranega poglavja iz glasbeno-teoretičnega dela Knuda Jeppesna, The Style of Palestrina and the Dissonance, Dover publications, New York).C. Pregled razvoja moteta in maše od notredamske šole do zdaj z analizo izbranih primerov in kratkim pregledom uporabljenih kompozicijskih tehnik

15. Temeljna literatura 1. Temeljna literatura Knud Jeppesen, Kontrapunkt, Ljubljana 1975 Andrej Misson, Delovni listi za komponiste 1, Ljubljana 2007 Lucijan Marija Škerjanc, Kontrapunkt in fuga 1, Ljubljana 1952 Knud Jeppesen, The Style of Palestrina and the Dissonance, Dover publications,

New York 2. Priporočena literatura

Janez Osredkar, Glasbeni stavek – Kontrapunkt I, Ljubljana 1999 Renato Dionisi, Bruno Zanolini, La tecnica del contrappunto vocale nel

cinquecento, Milano 1988 Claus Ganter, Kontrapunkt für Musiker, Salzburg 1994 Diether de la Motte, Kontrapunkt, München 1994 Ulrich Michels, Glasbeni atlas, Ljubljana 2002

3. Gradiva za glasbeno analizo G. P. da Palestrina, trije štiri- ali pet glasni moteti po izbiri G. P. da Palestrina, maša po izbiri J. Gallus, trije moteti po izbiri J. Gallus, maša po izbiri baročni motet po izbiri, npr. J. S. Bach klasicistični motet po izbiri, npr. W. A. Mozart, M. Haydn romanticistični motet po izbiri, npr. M. Reger, A. Bruckner motet 20. ali 21. stol. po izbiri, npr. H. Distler, S.-D. Sandström, A. Pärt, K.

Penderecki motet slovenskega skladatelja, npr. S. Koporc, L. M. Škerjanc


S teoretičnim znanjem dosežemo osnovno poznavanje snovi in terminologije. S praktičnimi vajami in skladbami dosežemo obvladovanje kompozicijskih polifonih tehnik in evolucijske metode komponiranja modalne in vokalne polifonije.Z analizo izbranih skladb dosežemo ustrezno obvladovanje tradicije gradnje moteta in mašnih stavkov.Študent naj bi spoznal in razumel pomen kompozicijskih zakonitosti pri oblikovanju vertikalnih in horizontalnih strukturnih in teksturnih odnosov v polifono zgrajenih glasbenih delih. Pridobil naj bi izkušnjo oblikovanja in razvijanja linearnih in vertikalnih glasbenih idej znotraj modelov renesančnega, Palestrinovega sloga kot reprezentativnega tovrstne polifonije.

16.2 Uporaba Ne glede na individualni in sodobni kompozicijski slog naj bi študent znal uporabljati dosežke kompozicijske prakse preteklosti in jih nadgrajevati, spreminjati (kompozicijska retrospektivnost) ali zgolj uporabljati pri komponiranju specifične uporabne in funkcionalne glasbe. S pridobljenim kompozicijskimi znanjem in spretnostmi pa lahko študentje tudi bolj kakovostno obvladujejo in oblikujejo predvsem sodobni vokalni in zborovski stavek.Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja kontrapunkta.

16.3 Refleksija Študent naj bi znal pridobljene kompozicijske metode kritično presojati in jih primerjati z drugimi, arhitektonskimi kompozicijskimi metodami in procedurami. Študent naj bi znal presojati tudi učinke teoretičnih in praktičnih kompozicijskih postopkov na estetsko podobo ustvarjene kompozicije.


Študent naj bi ob razvijanju praktičnih skladateljskih veščin razvil tudi sposobnost glasbeno-teoretične obravnave kompozicij in pridobil izkušnje pri oblikovanju teoretičnih in analitičnih rekonstrukcijah kompozicijskih odnosov. Doseženo znanje lahko uporabi tudi na drugih področjih glasbenega študija (kompozicija, oblikoslovje, harmonija, solfeggio idr.), poustvarjanja in ustvarjanja (kot kritik, glasbeni urednik, analitik, dirigent, pedagog kontrapunkta ipd.).Pri pouku kontrapunkta uporabljamo sredstva IKT, zato se študent seznani z njihovo uporabo na tem področju, predvsem tudi s sodobno oblikovano grafično in računalniško podprto glasbeno analizo.Poznavanje polifonije vpliva tudi na splošno sposobnost kompozicijskega in estetskega vrednotenja glasbenih in umetniških del.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in vaje so oblikovane kot kombinacija konvencionalne, nekonvencionalne in historične metode poučevanja in prakse kontrapunkta.Študent opravi vaje, analize, pripravi portfolio in seminar. Lastne skladbe tudi izvede, zapoje in zaigra na klavirju. Naloge so individualne. Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja kontrapunkta.


3. Pogoj za študij je vpis v prvi letnik.4. Pogoj za pristop k letnemu izpitu je priprava portfolia in seminarske naloge.


Skupno oceno sestavljajo:4. ocena oddanega portfolia,5. ocena pisne izpitne naloge (triglasni motet v treh odsekih z besedilom in

parafraziranjem gregorijanskega korala) ter6. ocena analize renesančnega moteta ali mašnega stavka na ustnem delu izpita.


20. Metode evalvacije kakovosti Evalvacijo sestavljata:,, . z razgovorom s študenti in analiza pripravljenega portfolia, sem. naloge in izpita.

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. dr. Andrej Misson

1. Naslov enote / predmeta / modula KONTRAPUNKT A II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)

4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 30 V30 S Ostale oblike5. Stopnja 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,



Obvladovanje in komponiranje polifonije baročnega, instrumentalnega in tonalnega, Bachovega stavka, poznavanje instrumentalne in vokalno-instrumentalne polifonije od začetkov (baroka) do zdaj, poznavanje in analiza fuge kot reprezentativne oblike instrumentalne polifonije od nastanka do zdaj. Instrumentalna polifonija je nadaljevanja stroge, vokalne polifonije. Z njenim obvladovanjem poglobimo in razširimo oblikovanje polifonega mišljenja in evolucijski slog kompozicijske gradnje.

14. Opis vsebine A. Uvod v instrumentalno polifonijo (osnovne premise vertikalnih in horizontalnih odnosov med glasovi, harmonski ritem, sekvence v polifoniji, dvojni kontrapunkt, imitacija, kanon idr.)B. Polifonija stile moderno, Bachov slog, instrumentalna polifonija:1. izdelava dvo- in triglasja v kontrapunktičnih disciplinah;2. izdelava tri- in štiriglasja s posnemanjem Bachovega stavka;3. priprava portfolia (zgoraj navedene vaje, priprava osmih fug (dvoglasna, triglasna, fuga obbligata, fuga libera, fuga canonica, tri- ali štiriglasna fuga na dano temo v tonalni harmoniji, tri- ali štiriglasna fuga na lastno temo v tonalni harmoniji ter prosto grajena fuga na lastno temo), analiza desetih izbranih fug različnih vrst, obdobij in skladateljev, tujih in slovenskih ter seminarska naloga (obdelava izbranega poglavja iz glasbeno-teoretičnega dela Alfreda Manna, The Study of Fugue, New York 1987).C. Pregled razvoja fuge od začetkov do 21. stol. z analizo izbranih primerov

15. Temeljna literatura 1. Temeljna literatura Lucijan Marija Škerjanc, Kontrapunkt in fuga 2, Ljubljana 1956 Andrej Misson, Delovni listi za komponiste 2, Ljubljana 2007 Alfred Mann, The Study of Fugue, New York 1987

2. Priporočena literatura Vlastimir Peričić, Instrumentalni in vokalno-instrumentalni kontrapunkt, Beograd

1987 Diether de la Motte, Kontrapunkt, München 1994 Bruno Zanolini, La tecnica del contrappunto strumentale nell'epoca di Bach, Milano

1993 Walter Piston, Counterpoint, New York 1947 Ulrich Michels, Glasbeni atlas, Ljubljana 2002 J. S. Bach, WTK 1 in 2 J. S. Bach, Die Kunst der Fuge J. S. Bach, Musikalisches Opfer P. Hindemith, Ludus tonalis D. Šostakovič, 24 Preludijev in fug

3. Gradiva za glasbeno analizo J. S. Bach, izbor dveh fug iz WTK 1 in 2 W. A. Mozart, izbor fuge, npr. Requiem, Kyrie ali drug klasicistični skladatelj J. Brahms, izbor fuge, ali drug romanticistični skladatelj P. Hindemith, fuga iz Ludus tonalis ali D. Šostakovič, fuga iz 24 Preludijev in fug ali

fuga tujega skladatelja 20. ali 21. stol. B. Britten, fuga iz Vodič po orkestru (The Young Person's Guide to the Orchestra) fuga slovenskega skladatelja (Premrl, Tomc, Hladnik, Vremšak, Kogoj idr.)


S teoretičnim znanjem dosežemo osnovno poznavanje snovi in terminologije. S praktičnimi vajami in skladbami dosežemo obvladovanje kompozicijskih polifonih tehnik in evolucijske metode komponiranja tonalne in instrumentalne polifonije.Z analizo izbranih skladb dosežemo ustrezno obvladovanje gradnje kanona in fuge.Študent naj bi spoznal in razumel pomen kompozicijskih zakonitosti pri oblikovanju vertikalnih in horizontalnih strukturnih in teksturnih odnosov v glasbenih delih, grajenih v instrumentalni, motivično grajeni polifoniji. Pridobil naj bi izkušnjo oblikovanja in razvijanja linearnih in vertikalnih glasbenih idej znotraj modelov predvsem pozno baročnega, Bachovega sloga kot reprezentativnega tovrstne polifonije.

16.2 Uporaba Ne glede na individualni in sodobni kompozicijski slog naj bi študent znal uporabljati dosežke kompozicijske prakse preteklosti in jih nadgrajevati, spreminjati (kompozicijska retrospektivnost) ali zgolj uporabljati pri komponiranju specifične uporabne in funkcionalne glasbe. S pridobljenim kompozicijskimi znanjem in spretnostmi pa lahko študentje tudi bolj kakovostno obvladujejo in oblikujejo sodobni instrumentalni ter vokalno-instrumentalni stavek.Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja kontrapunkta.

16.3 Refleksija Študent naj bi znal pridobljene kompozicijske metode kritično presojati in jih primerjati z drugimi, arhitektonskimi kompozicijskimi metodami in procedurami. Študent naj bi znal presojati tudi učinke teoretičnih in praktičnih kompozicijskih postopkov na estetsko podobo ustvarjene kompozicije.


Študent naj bi ob razvijanju praktičnih skladateljskih veščin razvil tudi sposobnost glasbeno-teoretične obravnave kompozicij in pridobil izkušnje pri oblikovanju teoretičnih in analitičnih rekonstrukcijah kompozicijskih odnosov. Doseženo znanje lahko uporabi tudi na drugih področjih glasbenega študija (kompozicija, oblikoslovje, harmonija, solfeggio idr.), poustvarjanja in ustvarjanja (kot kritik, glasbeni urednik, analitik, dirigent, pedagog kontrapunkta ipd.).Pri pouku kontrapunkta uporabljamo sredstva IKT, zato se študent seznani z njihovo uporabo na tem področju, predvsem tudi s sodobno oblikovano grafično in računalniško podprto glasbeno analizo.Poznavanje polifonije vpliva tudi na splošno sposobnost kompozicijskega in estetskega vrednotenja glasbenih in umetniških del.


Predavanja in vaje so oblikovane kot kombinacija konvencionalne, nekonvencionalne in historične metode poučevanja in prakse kontrapunkta. Pri študiju instrumentalne polifonije opravimo del vaj tudi kot improvizacije, npr. oblikovanje fugata.Študent opravi vaje, analize, pripravi portfolio in seminar. Lastne skladbe tudi izvede na klavirju. Naloge so individualne. Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja kontrapunkta.


1. Pogoj za študij je opravljen izpit iz kontrapunkta 1.2. Pogoj za pristop k letnemu izpitu je priprava portfolia in seminarske naloge.


Skupno oceno sestavljajo:7. ocena oddanega portfolia,8. ocena pisne izpitne naloge (triglasna ekspozicija poljubne vrste fuge na dano temo v

tonalni harmoniji) ter9. ocena analize fuge na ustnem delu izpita.



1. ,, . z razgovorom s študenti in2. analiza pripravljenega portfolia, sem. Naloge in izpita.

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. dr. Andrej Misson1. Naslov predmeta KONTRAPUNKT C2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)4. Kontaktne ure Skupaj

60 (30+30)

P30

V30

S/

Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije in gl.

teorije, dirigiranja in sakralne glasbe


S predmetom študentje pridobijo teoretično znanje in praktične kompozicijske izkušnje o polifoniji kot osrednji ter specifični obliki evropskega večglasja. Študentje spoznajo- ustrezno terminologijo,- osnove polifonih kompozicijskih tehnik,- seznanijo se s polifonimi skladbami in njihovim razvojem- ter jih analizirajo.Globlje razumevanje kompozicijskih tehnik in praktične izkušnje pa dosežejo tudi z izdelavo izbranih, manj zahtevnih polifonih kompozicij. Študent naj bi bil sposoben kritično presojati polifona dela in jih samostojno in pravilno interpretirati.

14. Opis vsebine A. Uvod v polifonijo (glasbena tekstura, enoglasje, vrste večglasja, definicija polifonije, kontrapunkta)B. Polifonija stile antico:- pregled razvoja kompozicijskih tehnik in glasbenih oblik od začetka do baroka (do l. 1600), gregorijanski koral, organum, notredamska šola, 13. in 14. stoletje ter 15. in 16. stoletje;- modalnost;- Palestrinova polifonija z disciplinami in besedilom, vertikalna in horizontalna urejenost;- prosto in imitacijsko dvoglasje z besedilom v tehniki parafraziranja gregorijanskega korala;- razvoj moteta in maše od notredamske šole do zdaj s pregledno analizo renesančnega moteta in maše;- glasbena terminologija polifonije stila antico.C. Polifonija stile moderno:- pregled razvoja polifonih kompozicijskih tehnik in glasbenih oblik od baroka dalje (po l. 1600);- osnove instrumentalne, tonalne polifonije (harmonski ritem, enostavni in dvojni kontrapunkt, sekvence v polifoniji, imitacija);- Bachova polifonija (temeljni slogi Bachovih fug);- teorija in analiza invencije, kanona in fuge;- osnovne vaje za dvoglasno baročno instrumentalno polifonijo;- izdelava dvoglasnega instrumentalnega kanona in triglasne fuge;- osnove triglasja;- glasbena terminologija polifonije stila moderno.D. Kratek pregled polifonije 18., 19. in 20. stoletja

15. Temeljna literatura A. Stile antico1. Temeljna literatura

Knud Jeppesen, Kontrapunkt, Ljubljana 1975 Andrej Misson, Delovni listi za instrumentaliste 1, Ljubljana 2007 Lucijan Marija Škerjanc, Kontrapunkt in fuga 1, Ljubljana 1952

2. Priporočena literatura Janez Osredkar, Glasbeni stavek – Kontrapunkt I, Ljubljana 1999 Claus Ganter, Kontrapunkt für Musiker, Salzburg 1994

B. Stile moderno1. Temeljna literatura

Andrej Misson, Delovni listi za instrumentaliste 2, Ljubljana 2005 Lucijan Marija Škerjanc, Kontrapunkt in fuga 2, Ljubljana 1956

2. Priporočena literatura

Alfred Mann, The Study of Fugue, New York 1987 Vlastimir Peričić, Instrumentalni in vokalno-instrumentalni kontrapunkt,

Beograd 1987C. Drugo

Diether de la Motte, Kontrapunkt, München 1994 Ulrich Michels, Glasbeni atlas, Ljubljana 2002

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študent pozna temeljne avtorje, pomembne za razvoj polifonije in njihove dosežke v razvoju polifone kompozicijske tehnike, npr. Lenoninus, Machault, Josquin de Prez, Palestrina, Bach idr. Pozna tudi temeljne pojme stile antico in s. moderno, npr. organum, durov heksakord, sistema duraliter – mollariter, nota finalis, harmonski ritem, model sekvence, obligatna fuga (fuga obbligata) in fuga libera idr. Študent tudi teoretično in praktično pozna metode polifonega, evolucijskega načina skladanja.Študent naj bi bil sposoben globlje razumeti polifona dela in jih pravilno interpretirati. Pri tem uporablja konvencije in terminologijo, ki se je razvila v toku razvoja evropske glasbene kulture.Študent tudi pozna kontrapunktične kompozicijske tehnike in jih zna prepoznati in uporabiti, npr. gradnjo moteta, kanona, fugata, fuge.

16.2 Uporaba Študent je sposoben pravilno in globlje intepretirati morebitna konkretna polifona dela, ki jih izvaja. Prav tako znanje zagotavlja pravilni odnos pri umestitvi svojega parta v sestavo večglasja komorne ali orkestralne kompozicije.Skladateljske izkušnje omogočajo tudi osnove za stilsko improvizacijo (predvsem enostavno, dvoglasno imitacijo, kanon, fugato, tehniko diminucije ipd).

16.3 Refleksija Študent je sposoben svoja analitična spoznanja polifonih skladb primerjati s svojimi kolegi, naj bi bil sposoben tudi presojati kompozicijsko vrednost novih polifonih kompozicij in jih primerjati s skladbami tradicionalnega repertoarja. Prav tako naj bi bil sposoben primerjati svojo interpretacijo polifonih skladb z intepretacijo drugih.


Študent je sposoben razumeti širše vidike polifone urejenosti. Znanje polifonije sooblikuje glasbenikovo osebnost in dopolnjuje znanja preostalih glasbeno-teoretičnih in praktičnih predmetov (harmonije, oblikoslovja, solfeggia, glasbene analize). Prav tako sestavlja analitični repertoar, s katerimi lahko analizira kompozicije, jih vrednoti in interpretira.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in vaje so oblikovane kot kombinacija konvencionalne, nekonvencionalne in historične metode poučevanja in prakse kontrapunkta.Študentje izdelujejo primere individualno in v skupini. Ustvarjene vaje, naloge in skladbe tudi zapojejo ali zaigrajo.


- vpis v prvi letnik programa- Pogoj za pristop k letnemu izpitu je opravljen kolokvij iz polifonije stile antico po prvem semestru.


Študent piše izpitni test. Pozitivni ocene so od 6 – 10 (nad 51% doseženih točk), negativne ocene so od 1 – 5 (pod 50% doseženih točk). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi

nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Evalvacijo opravljam z anonimnimi anketami študentov ob koncu predavanj in s sprotnimi povratnimi informacijami ter analizo opravljenih izpitov.

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. dr. Andrej Misson

1. Naslov enote / predmeta / modula Koralni zbor2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)


P20

V20

S/

Ostale oblike:20(Terensko delo, nastopi)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2 in /ali 3. 7. Semester 3 in 4 in/ali 5. in 6.8. Študijski program glasbena pedagogika, glasbena umetnost 9. Študijska

smerOrkestrsko dirigiranje. Zborovsko dirigiranje,Kompozicija in glasbena teorija

[10. Steber programa izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Del pouka poteka plenarno, del v skupinah.

Narava dela zahteva, da se predmet v celoti izvede le v okviru kontaktnih ur.Predmet se podobno izvaja v 2. in 3. letniku in so vanj vključeni študentje različnih programov. V vsakem letniku študirajo novo literaturo in opravljajo obveznosti v skladu z novim programom.


Poznavanje in realizacija specifičnosti petja gregorijanskega korala (v nadaljevanju GK);izvajanje izbranih del iz literature GK;doseganje subtilnosti vokalnega izraza;doseganje homogenega enoglasnega petja;poglabljanje poznavanja literature GK; vzpostavljanje pozitivnega odnosa do sakralne glasbe.

14. Opis vsebine Petje psalmov;predstavitev tonovskih načinov; mašni proprij; mašni ordinarij; jutranjice; hvalnice; dnevne molitvene ure; večernice; tropi, sequence;stilni programi, vezani na določeno liturgično obdobje, praznik, posamezne godove;predstavitev posameznih glasbenih oblik;predstavitev različnih stilov petja: silabični, nevmatski, melizmatični;različni načini petja: solistično, responzorialno, antifonično;specifični glasbeni kodeksi;oživljanje tradicije, ki je vezana ali je celo nastala na slovenskih tleh.Opomba:Določitev vsakoletnega programa je vezana na konkretne projekte in nastope.

15. Temeljna literatura Izbor del GK iz:Graduale Triplex. Solesmis. 1979. (918 str.)Antiphonale Monasticum. Solesmis. 2005. (560 str.)Psalterium Monasticum. Solesmis. 1981. (560 str.)Liber Hymnarius. Solesmis. 1983. (622 str.)Offertoriale Triplex. Solesmis. 1985. (196 str.)Nocturnale Romanum. Editio Princeps.Romae. 2002. (622 str.)Ad Cantum Leticie. Pizzicato. Udine. 1999. (113 str.)Two Aquileian Poetic Offices. Ottawa Institute of Medieval Music. Ottawa. 2002. (66 str.)


Študent/kapozna osnove petja GK, tako solističnega kot zborovskega;pozna literaturo s področja GK;razume nujnost poznavanja te glasbene zvrsti za oblikovanje in interpretacijo glasbe z duhovnim izročilom.

16.2 Uporaba usvojeno znanje uporabi pri petju v koralnem zboru;pri petju sooblikuje homogenost enoglasnega petja ter subtilnost glasbenega izraza;

16.3 Refleksija poznavanje GK omogoča bolj celosten odnos do glasbe, predvsem tiste, ki temelji na besedi. Vzpostavlja bolj kritičen odnos do duhovne glasbe; vodi k večji poduhovljenosti in preprostosti;doživlja nujnost doživetja tišine;


usvojeno znanje uporabi pri zgodovini glasbe, analizi glasbenih oblik, razumevanju skladb, ki imajo za osnovo melodije GK, pri ustvarjanju novih melodij ter drugih glasbenih področjih (zborovsko in solistično petje, zborovsko dirigiranje, kontrapunkt, improvizacija).

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje. Projektno delo. Delo na terenu. Poslušanje in analiza različnih interpretacij. Nastopi. Transkripcija koralnih melodij. Petje.


Splošni pogoji za vpis v 2. in/ali 3. letnik.Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk kontaktnih ur.


Izpit v obliki nastopa. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.


Študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta nosilec: Tone Potočnik, doc.

1. Naslov predmeta Latinski jezik2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 ( 1+2)4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30

+ 30)P 30 V proseminarse30 S Ostale oblike

5. Stopnja druga 6. Letnik - 7. Semester 3.8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba10. Steber programa OBVEZNI STROKOVNI

PREDMET11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Za sakralno glasbo se zahteva znanje latinščine na nivoju klasične gimnazije.Nosilec predmeta lahko študentu prizna delno ali v celoti ali pa njegovo znanje ustrezno preveri. Vedno se vpisuje se ocena, ki jo izda trenutni nosilec predmeta Latinski jezik


Študenti naj bi po enem semestru učenja bili sposobni razumeti lažja latinska besedila. Obvladajo naj osnovne morfološke zakonitosti latinskega jezika, spoznajo naj osnovno besedišče latinskega jezika, se naučijo posamezne lažje stavke prevajati iz slovenščine v latinščino in naj razumejo enostavno, prirejeno latinsko besedilo. Spoznajo naj bogastvo latinskih pregovorov in misli.Študenti naj bi po drugem semestru učenja bili sposobni brati lažja izvirna besedila, pisana v latinščini.V drugem semestru dodiplomske stopnje spoznajo poleg morfologije še sintakso ter se spoprimejo tudi z daljšimi in težjimi besedili. Pri vajah se seznanijo z vrsto kulturnih in civilizacijskih značilnosti antičnega sveta, še posebej tistih, ki so osnova evropske kulture in civilizacije

14. Opis vsebine Pravila o klasični in tradicionalni izgovarjavi. Naglas.Latinska morfologija: Glagoli štirih konjugacij v časih prezentove osnove, samostalniki in pridevniki1. in 2. deklinacije, funkcije posameznih sklonov, glavni in vrstilni števniki ter uporabnost rimskih številk v kronogramih, zaimki, prislovi, stopnjevanje pridevnika in prislova. Nepravilni glagoli esse, ire in ferre-Latinska morfologija: samostalniki 3., 4. in 5. deklinacije, pravilni in nepravilni glagoli v časih perfektove osnove, pasivne oblike, deponentniki in poldeponentniki, konjunktivi, nedoločni zaimki.Latinska sintaksa: Sklad krajevnih imen, aktivna in pasivna opisna sprega, accusativus in nominativus cum infinitivo, želelni stavki, izražanje prepovedi, sosledica časov, odvisni stavki (namerni, posledični, vzročni, časovni, pogojni, dopustni, primerjalni), participium coniunctum, ablativus absolutus, relativna zveza.Prevajanje: Ob branju latinskih besedil in napisov , tako antičnih kot novejših, študenti utrjujejo poznavanje slovnice ter se uvajajo v branje in razumevanje besedil, pomembnih za študij teologije, posebej še tistih, ki se nanašajo na liturgiko in patrologijo.

15. Temeljna literatura 1. Stockman, F.Veni, vidi, didici II. Celovec, 2003, 1-83.2. Izbrana besedila in odlomki iz Vulgate (v obsegu 10 strani).Ostalo:3. Kopriva, S.Latinska slovnica. Ljubljana, 1976.4. Priročni latinsko-slovenski slovar. Ljubljana, 2003.5. Bradač, F. Latinsko-slovenski slovar. Ljubljana, 1980.6. Butkovič, D. Slovensko-latinski slovar. Trst, 1980.7. Izbrana latinska besedila in komentarji k posameznim besedilom.8. Antika: Leksikon. Ljubljana, 1998.9. Avbelj, B.Sentence: modrosti starih Rimljanov. Ljubljana, 2003.


razumevanje

Študenti se do konca prvega semestra naučijo toliko latinskega jezika, da znajo prevajati krajše stavke iz slovenščine v latinščino, razumejo lažje prirejeno latinsko besedilo in ga tudi samostojno prevedejo v slovenščino. Ob koncu drugega semestra morajo študenti latinski jezik obvladati v tej meri, da bodo sposobni samostojno brati, razumeti in prevesti izvirno latinsko besedilo.

16.2 Uporaba Spoznajo naj osnovno latinsko besedišče, ki je osnova za številne tujke v modernih jezikih, oziroma besedišče, ki jim bo v pomoč pri učenju filozofskih in teoloških izrazov. Tvorba stavčnih enot v duhu jezika

16.3 Refleksija Tvorjenje stavčnega izražanja v duhu jezika


Ob tekstih spoznavajo kulturne in civilizacijske značilnosti antičnega Rima,rimskega imperija, še posebej z ozemlja današnje Slovenije. Glasbenikom so spoznanja predmeta nujna podlaga pri do- in podiplomskem študiju, ob analizah in koncertiranju vokalnih del na latinsko besedilo ipd.

17. Metode poučevanja in učenja Uporablja se frontalna oblika pouka, pri proseminarskih vajah se snov razloži in utrdi s čim več primeri, tudi iz različnih učbenikov. Pouk se dopolni z branjem napisov na sakralnih in profanih objektih, z branjem libretov in poetičnih besedil vokalnih skladb v latinščini, z ogledom latinskih rokopisov in listin. Študente navajamo na samostojno delo doma, seznanjamo jih s sekundarno literaturo.


Vpis v 1. letnik Akademije za glasbo


Pozitivne ocene od 6 do 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in izpitnim režimom Teološke fakultete. Izpit po 2.semestru se opravlja v pisni in ustni obliki. Pogoj za pripustitev k izpitu je opravljen kolokvij iz Lat. I.

Študentje z znanjem latinščine: Za sakralno glasbo se zahteva znanje latinščine na nivoju klasične gimnazije. Nosilec predmeta lahko študentu prizna delno ali v celoti ali pa njegovo znanje ustrezno preveri. Vedno se vpisuje se ocena, ki jo izda trenutni nosilec predmeta Latinski jezik.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija21. Sestavljalec učnega načrta Martin Benedik, lektor.

1. Naslov enote / predmeta / modula Literatura pihal, trobil in tolkal2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (3+2)


P30

V S Ostale oblike- skupinsko delo- individualne naloge- obiskovanje koncertov

5. Stopnja prva 6. Letnik 1. 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Flavta, Oboa, Klarinet,

Fagot,Rog, Trobenta, Pozavna, Tuba, Tolkala, Saksofon

10. Steber programa Obvezni-Strokovni

11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Celoleten predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- Seznanjanje in poznavanje glasbene literature in skladateljev za pihala, trobila in tolkala.- Seznanjanje z znanstveno strokovno literaturo za pihala, trobila in tolkala.- Poznavanje razvoja pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov.- Poznavanje, razumevanje in uporaba temeljnih solističnih in komornih del za pihala, trobila in tolkala.- Poznavanje in razumevanje različnih glasbenih oblik v literaturi za pihala, trobila in tolkala.- Slušno poznavanje pomembnih glasbenih del in različnih stilnih obdobij pri pihalih, trobilih in tolkalih.- Poznavanje razvoja ustvarjalnosti in poustvarjalnosti na osnovi umetniške in didaktične literature.- Spoznavanje in razvijanje kritičnega odnosa do umetniške in didaktične literature ter njihova uporaba.- Spoznavanje sodobne glasbene literature za pihala, trobila in tolkala.- Razvijanje splošnega ustvarjalnega in poustvarjalnega mišljenja.- Spodbujanje interesa, odgovornosti in strokovni profesionalni odnos do umetniških del, ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju pihal, trobil in tolkal.

14. Opis vsebine - Razvoj pihal, trobil in tolkal od začetka do današnjih oblik.- Uglasitve pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov.- Različki.- Literatura za pihala, trobila in tolkala ter različni sistemi oz. šole (nemška, francoska, italijanska, ipd.).- Glasbene oblike in različna stilna obdobja.- Dosežki glasbenih ustvarjalcev na področju pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov.- Izobraževalne oblike na področju pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov.- Učitelj inštrumenta in glasbena literatura v šolskem kontekstu.- Samostojni študij notne literature in poslušanje glasbenih del.- Analiza in vrednotenje umetniških del v glasbeni literaturi.- Sodobna glasbena tehnologija.

15. Temeljna literatura Izbrana poglavja iz naslednje literature:Drenik A., Zupan A. (2005): Klarinet, Educa, Nova Gorica- Bate P. (1979): The Flute: A Study of its History, Development and construction, 2nd ed., London: E. Benn; New York: W.W.Norton- Borders J.M. (1988): European and American Wind and Percussion Instruments: Catalogue of the Stearns Collection. Ann Arbor: Univ. of Michigan- Bajzek D. (1988): Percussion: An Annotated Bibliography with Special Emphasis on Contemporary Notation and Performance, Metuchen, N.J.: Scarecrow- Blades J. (1984): Percussion Instruments and Their History, Revised Ed. London: Faber and Faber- Beck J.H. (1996): The basics of timpani, from mallets to tuning, The Instrumentalist- "Clarinet, Basoon, Flute, Saxophone˝ (1984): The New Grove Dictionary of Musical

Instruments, Ed. Stanley Sadie, London: Macmillan- Cantwell J. (1985): Tying Oboe Reeds, Woodwind World-Brass and Percussion- Cronk M.S.: Sound of the Drum, Brantford, Ont: Woodland Cultural Center- Encyclopedia of Percussion (1995), New York: Garland Pub- Haynes B. (1992): Music for Oboe, 1650-1800, A Bibliography 2nd ed, Berkeley, California: Fallen Leaf- Hart M. (1991): Planet Drum: a Celebration of Percussion and Rhythm, New York: Harper - Hoeprich E. (1995): The Earliest Paintings of the Clarinet, Early Music- Jopping G. (1988): The Oboe and the Bassoon, London: Batsford- Kroll O. (1968): The Clarinet, Trans. Hilda Morris, New York: Taplinger Publishing Co.- Koenigsbeck B. (1994): Bassoon bibliography, Monteux, France: Musica Rara- McMullen W. Wallace (1994): Soloistic English Horn Literature from 1736-1984, Stuyvesant, N.Y.: Pendrago- Meylan R. (1988): The Flute, London: Batsford- Petrella N. (1993): How to select timpani literature, Music Educators Journal- Rehfeldt P. (1994): New Directions for Clarinet, Berkeley: University of California- Rice A.R. (1992): The Baroque Clarinet, Oxford: Oxford University- Rothwell E. (1977): The Oboist's Companion, London: Oxford- Rockstro R.S. (1928): A Treatise on the Flute (2nd ed.), London: Musica


- Pozna zakonitosti razvoja pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov.- Pozna značilnosti posameznih stilnih obdobij.- Pozna pomembnejše ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost.- Pozna pomembnejše šole ter razume njihov pomen in vpliv.- Pozna glasbene oblike.- Pozna različne sisteme pihalnih, trobilnih inštrumentov.- Pozna in razume pojme, zakonitosti in principe.- Pozna in razume posebnosti izvajanja in vrednotenje posameznih umetniških del.

16.2 Uporaba - Uporablja usvojena znanja pri prepoznavanju značilnosti glasbe preko notnih in slušnih primerov.- Uporablja usvojena znanja pri načrtovanju programa različnih stilnih obdobij za svoje umetniško delovanje na solističnem in komornem področjuza svoj inštrument.- Uporablja usvojena znanja pri evalviranju umetniških dosežkov.

16.3 Refleksija - Poznava in povezuje literaturo z lastno poustvarjalno prakso.- Vzpostavi kritičen odnos do literature za pihala, trobila in tolkala .- Razvija sposobnost samorefleksije umetniškega dela.


- Uporablja literaturo, nosilce zvoka, elektronske vire in internet ter ima kritičen odnos do njihovih vsebin- Samostojno zbira podatke in jih interpretira v ustni ali pisni obliki.- Poroča o literaturi in dogodkih ter jih kritično analizira.- Spoznanja povezuje in razvija komunikacijske spretnosti in sposobnosti za samostojno delo.- Razvija analitično in ustvarjalno mišljenje.- Razvija lastne strategije izbire literature za poučevanja inštrumenta.- Razvija sposobnosti medpredmetnega povezovanja.- Razvija profesionalno odgovornost za delo na umetniškem področju.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, individualne naloge, samostojna izbira literature, samostojna priprava seminarske naloge.

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu je oddana seminarska naloga.

obveznosti19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Pisni izpit in ustni zagovor.Ocenjevalna lestvica:6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .21. Sestavljalec učnega načrta doc. Andrej Zupan

1. Naslov predmeta Liturgične orgle in improvizacija2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)


P15

V15

S Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 3 7. Semester 5-68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba -10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Skupinski pouk, največ štirje v skupini. Uporaba inštrumentov: orgle, klavir, čembalo.13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Samostojno improviziranje v času različnih liturgičnih dogodkov (vstop, darovanje, obhajilo, izhod) Svobodna, koncertna improvizacija v različnih glasbenih oblikah in slogih. Harmonizacija (različne variante) dane diskantne linije (in tudi v notranjih glasovih) brez priprave.

14. Opis vsebine Improviziranje v različnih slogih (baročna improvizacija, improvizacija v stilu dunajske klasike, romantična improvizacija in svobodna sodobna improvizacija). Improvizacija v slogu dvoglasne invencije, improvizacija ciacone, baročne uverture, sarabande, stroge in svobodne imitacije itn.

15. Temeljna literatura -Peričić, V. Harmonija I. in II. del(skripta) 1986 Fakultet muzičke umetnosti, Beograd-Despić, D. Harmonija sa harmonskom analizom. 1997 Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd-Skovran, D.- Peričić, V. Nauka o muzičkim oblicima, 1986 Univerzitet umetnosti, Beograd-Hancock, G. Improvising, Oxford University Press,1994 London-Overdun, J. Improvisation for Organists, Oxford University Press, 1998 London-Dupre, M. Complete Course of Organ Improvisation, 1962 Leduc, Paris-Keller, H. Schule der Choral-Improvisation fur Orgel (mit 121 Notenbeispeilen). 1939 Peters, LeipzigCerkvene ljudske pesmi, Liturgične pesmarice, Gregorjanski korali, Zbirka protestantskih (nemških in slovenskih) koralov.


razumevanje

Študent je na ob zaključku predavanj in vaj (v tretjem letniku) sposoben improvizirati na nivoju preprostih liturgičnih potreb (višji, umetniški in koncertni nivo pa doseže ob zaključku študija, potem ko še dve leti poglablja znanje tega predmeta na drugi stopnji). Sposoben je harmonizirati isto diskantno melodijo (ljudsko pesem, gregorjanko koralno linijo, baročno koralno melodijo) na več načinov. Študent mora pred pesmijo (ljudsko, gregorjansko, koralno) improvizirati (brez priprave) uvod, medigro in zaključek. Razume in uporablja različne prijeme oz. tonske tehnike za doseganje ustreznih muzikalnih vsebin.

16.2 Uporaba Improvizacija je izjemno uporabna, saj se vsak trenutek uporablja v liturgiji in na samostojnih orgelskih koncertih, kot razširitev dodatne spretnosti ob izvajanju koncertne orgelske literature.Znanje improvizacije je izredno dobrodošlo pri pedagoškem delu.Znanje in spretnost improvizacije se je najbolj ohranila prav pri glasbenikih-organistih, ki si v času študija pridobijo to izjemno dragoceno in praktično uporabno spretnost, ki jo v praksi nenehno dograjujejo. Vsi, na zahodu izobraženi organisti, z diplomo iz orgel, so brez izjeme tudi izvrstni improvizatorji na orglah.

16.3 Refleksija Improvizacija je najbolj temeljni in prvobitni glasbeni (ustvarjalni in poustvarjalni) predmet, saj improvizator med improviziranjem predstavlja in združuje vse glasbene elemente, ki sestavljajo glasben jezik. Improvizacija omogoča -zaradi povezovalnih lastnosti, kot so vsebina, ideja in glasbena teoretična znanja- bolj poglobljeno in domišljeno interpretacijo tudi pri izvajanju orgelske literature raznih slogovnih obdobij.


Predmet se dopolnjuje s predmeti Orgle, Orgelska literatura, Orgelska kompozicija, Harmonija, Kontrapunkt, Oblikoslovje, Analiza glasbenih oblik.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja so skupinska (do štirje slušatelji). Improvizacija je sestavni del diplomskega koncerta na Oddelku za sakralno glasbo.


Pogoj za vpis v tretji letnik k predmetu Liturgične orgle in improvizacija je uspešeno zaključen izpit iz Generalnega bas II in obveznosti pri drugih predmetih.


a. Improvizacija Uvod – medigre – zaključek in tri kitice določene pesmi (ljudske, gregorjanske, koralne) v istem slogu, vendar vsaka kitica predstavi drugo harmonizacijo-improvizacijo.Uvod-ritmično efekten, akordično in melodično jasenMedigra- koralna meditacija, melodija - spremljava,Zaključek– tekoč fugato oz. svobodna imitacija !b. Improvizacija Dua na dano temo (do 3 min.)c. Svobodna improvizacija z uporabo sodobnejših zvokovnih izraznih možnost (brez teme, vendar z idejo, ki mora spremljati vsako glasbeno interpretacijo)Stavek (do 5. min.) mora predstaviti dve kontrastni temi, njuno izpeljavo in reprizo.Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).

20. Metode evalvacije kakovosti ,, .. Obvezni javni nastopi-koncerti.21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Maks Strmčnik, nosilec predmetov: Generalni bas, Improvizacija

1. Naslov predmeta Liturgika in liturgična glasbena zakonodaja2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)4. Kontaktne ure Skupaj

60 (30+30)

P30

V30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1. letnik 7. Semester 1+ 28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer - Sakralna glasba10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilj predmeta je seznaniti študente s temeljnimi navodili liturgične glasbene zakonodaje in predvsem z zakonitostmi bogoslužnih obredov, katerih »cerkveno petje v zvezi z besedilom sestavlja nujno in neločljivo sestavino slovesnega bogoslužja« (B 112). Študentje se usposobijo za oblikovanje bogoslužja s cerkvenim petjem in glasbo na način, ki ga zahtevajo liturgični predpisi.Študentje:- obravnavajo temeljna navodila Cerkve glede cerkvene glasbe;- se seznanijo s strukturo in pomenom liturgičnih obredov- se usposobijo za liturgično strokovno oblikovanje glasbenih sestavin slovesnega bogoslužja.

14. Opis vsebine Predavanja so razdeljena v dva sklopa: Prvi sklop predavanj študente seznani z vsemi pomembnejšimi viri in cerkvenimi

dokumenti o cerkveni glasbi. Ob podrobni analizi 6. poglavja Konstitucije o svetem bogoslužju in navodilih za njeno pravilno izvajanje bodo študentje z glasbenega vidika oblikovali različna bogoslužja v časih liturgičnega leta.

V drugem delu se bodo študentje seznanili z liturgičnimi obredi in jih obravnavali s teološkega, duhovnega, liturgičnega in pravnega vidika. Izhajajoč iz nekaterih cerkvenih navodil (Musicam sacram; Splošna ureditev Rimskega misala, Pravilnik za maše z otroki in druga) bodo študentje spoznavali vlogo glasbe pri katehezi, vlogo petja, pevskega zbora, sodelovanja otrok pri bogoslužju in podobno. Nato bodo sistematično pregledali glasbene sestavine svete maše ter pri tem upoštevali po eni strani pravne zakonitosti, po drugi pa odprtost k ustvarjalnosti. Pod enakimi vidiki bodo obravnavali še ostale obrede zakramentov in zakramentalov ter nekaterih ljudskih pobožnosti.

15. Temeljna literatura - Konstitucija o svetem bogoslužju, v: Koncilski odloki 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Ljubljana 1980, 51-94

- E. Škulj, Odloki o cerkveni glasbi, Ljubljana 2003 (str. 119-177);- E. Škulj, Textus liturgici – bogoslužna besedila, Ljubljana 2002 (le izbrana poglavja)- Kongregacija za duhovščino, Navodilo o sodelovanju laikov pri službi duhovnikov, CD

74, Ljubljana 1998, 11-40- Kongregacija za bogoslužje, Splošna ureditev Rimskega misala, CD 94, Ljubljana 2002,

5-114- J. Nežič (ur.), Sodelavci pri bogoslužju, Ljubljana 2003, 11-58- Posamezni članki v reviji Cerkveni glasbenik.


Študent(ka):- pozna temeljna navodila Cerkve glede cerkvene glasbe;- pozna glasbene sestavine v liturgičnih opravilih zakramentov in zakramentalov;- razlikuje glasbene vsebine, ki spadajo v bogoslužje, od tistih, ki so duhovnega značaja, a so bodisi zaradi besedila bodisi zaradi glasbe manj primerne za bogoslužje;- zna utemeljiti nujnost in primernost posameznih glasbenih elementov v bogoslužju;- pozna glasbene sestavine, ki jih predpisujejo posamezni obredi.

16.2 Uporaba Študent(ka):- je na podlagi poznavanja glasbenih sestavin obredov na liturgičnem področju sposoben/na glasbenega oblikovanja slovesnega bogoslužja in usmerjanja tistih glasbenih sodelavcev v Cerkvi, ki nimajo liturgične usposobljenosti;- je iz razumevanja, da je ljudsko petje način sodelovanja pri bogoslužju, sposoben/na ovrednotiti njegovo pomembnost in podati nekatere predloge, kako spodbuditi ljudsko petje v posamezni župniji.

16.3 Refleksija Študent(ka):- je na podlagi pridobljenega znanja sposoben/na kritično ovrednotiti stanje cerkvenega glasbenega udejstvovanja v svoji okolici in kot liturgični sodelavec/ka svetovati.


Študent(ka):- lahko uporablja osvojeno znanje kot organist in glasbeni sodelavec na župniji;- lahko iz poznavanja cerkvenih dokumentov o glasbi v Cerkvi prepoznava odprtost Cerkve za ustvarjalnost in inkulturacijo tako na glasbenem kot tudi na drugih področjih.

17. Metode poučevanja in učenja Predmet se izvaja v obliki predavanj in vaj.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v prvi letnik.


Študent je povabljen k dejavnemu sodelovanju pri predavanjih in vajah, ki se upoštevajo pri končnem ustnem izpitu. Ocenjevalna lestvica je od 1 do 10. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Kakovost izvajanja predmeta ugotavljamo z anonimnimi anketami študentov in z iskanjem sprotne povratne informacije.

21. Sestavljalec učnega načrta izr. prof. dr. Slavko Krajnc (habilitiran za liturgiko)

1. Naslov modularnega predmeta Lutnja (Modul stara glasba)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2)4. Kontaktne ure Skupaj

30 (15+15)P V- S - Ostale oblike

30 ID5. Stopnja 1 6. Letnik Vsi 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara, harfa, violina,

violončelo, viola, kontrabas10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti


Seznanitev s elementi tehnike igranja na lutnjePoznavanje različnih tipov lutenj ( renesančna lutnja, vihuela, baročne lutnje)Poznavanje in branje luternjskih tabulatur različnih tipovIzpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature renesanse in barokaIzvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Udarna tehnika (specifika udarca prstov desne roke na dvojne strune)Interpretacija lutenjske literature renesanse in barokaIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura Skladbe pisane v lutenjskih tabulaturah avtorjev: (cca. 20 skladb)Renesansa ( izbor)Italija: J. A. Dalza, F. Bossinensis, F. da Milano, G. Gorzanis in drugiNemčija: A. Schlik, H. Judenkünig, H. Neusidler, M. Neusidler in drugiFrancija: P. Attaignant, A. le Roy, A. de Rippe in drugiŠpanija: L. Milan, L. de Narvaez, A. Mudarra in drugiNizozemska: J. van den Hove, E. Adriaenssen, T. Susato in drugiAnglija: T. Campion, T. Morley, J. Dowland in drugiBarok: D. Gaultier, E. Gaultier, R. de Visee, E. Reusner, S. L. Weiss, J. S. Bach


Branje tabulatur Stilna interpretacija





glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri glavnem predmetu, zboru, komorni igri, orkesteru )




Vpis v letnikPogoj za opravljanje delnega izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi delni izpit, za katerega študent pripravi 10 - 20 minut smeri, ki vsebuje najmanj dela 5 različnih skladateljev. Namesto izpita se lahko ocenijo interni in javni nastopi ( izvajalska praksa). Ocena sestavlja 25% celotne ocene Modula stara glasba Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.Ocenjevalna lestvica: 6 – 10 pozitivno5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, .,Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi,

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer,

1. Naslov enote / predmeta / modula NEMŠKI JEZIK I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 34. Kontaktne ure Skupaj 60 P 30 V 30 S Ostale oblike5. Stopnja Prva 6. Letnik I. 7. Semester 2.8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, nemški12. Posebnosti13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- poznavanje morfoloških in sintaktičnih zakonitosti nemškega jezika- usvojitev standardne nemške izreke (glasovi, besedni naglas, stavčni poudarek, stavčna melodija) in nemškega pravopisa- bralno in slušno razumevanje manj zahtevnih nestrokovnih besedil- pisno in govorno sporazumevanje v osnovnih komunikacijskih situacijah- prenos pridobljenega znanja v prakso

14. Opis vsebineMorfologija (besedne vrste): samostalnik (člen, tvorba množine, sklanjatev); glagol (zvrsti glagolov (krepki, šibki, mešani, modalni, pomožni), spregatev, časi, velelnik), pridevnik (sklanjatev), predlogi, sklonom, prislovi, zaimkiSkladnja: besedni vrstni red, nekatere vrste podredja in priredja (vezniki), negacijaIzgovorjava in pravopis:osnove pravopisa; samoglasniki: enoglasniški samoglasniki in dvoglasniki, pravila za določanje kolikosti (dolžine) in kakovosti samoglasnikov, samoglasniški štirikotnik, povezava glas – grafem, minimalni pari (izbor), zastavek samoglasnikov, polglasnik; soglasniki: povezava glas – grafem, razzvenečenje, asimilacija nezvenečnosti pri nezvočnikih, vezava dveh homorganih soglasnikov, aspiracija, soglasniški in vokalizirani r idr.prozodične lastnosti: naglašen in nenaglašen zlog, besedni naglas v preprostih besedah, sestavljenkah in zloženkah, glavni in stranski naglas, stavčni poudarek, stavčna melodijaFunkcionalno pisanje: sestavljanje krajših besedil s področja vsakdanje rabe jezika (npr. pismo, zahvala, povabilo idr.)

15. Temeljna literatura- R.Luscher (2008 3): Übungsgrammatik – Deutsch als Fremdsprache für Anfänger. Ismaning. Max Hueber Verlag.- V. Vremšak-Richter (2008): Deutsche Phonetik für slowenische Muttersprachler; Vokale und Konsonanten. Lehr- und Übungsbuch. Filozofska fakulteta v Ljubljani.


razumevanje

- solidno komuniciranje v nemškem jeziku na ravni A1-A2- bralno razumevanje lažjih nestrokovnih besedil- sprejemljiva raven nemške standardne izreke

16.2 Uporaba- aplikacija teoretičnih in praktičnih znanj v lastni izkustveni praksi- usposobljenost za bodoče strokovno delo

16.3 Refleksija- vrednotenje uspešnosti realizacije znanja nemškega jezika na lastnem strokovnem področju delovanja - kritično ovrednotenje lastne izreke in sposobnost prepoznavanja napak in odstopanj od nemške standardne izreke


spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugih virov, zbiranje in interpretiranje podatkov, identifikacija in reševanje problemov.

17. Metode poučevanja in učenja razlaga snovi, vaje, samostojno delo18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

- vpis v prvi letnik- 8o% udeležba pri kontaktnih urah, aktivno sodelovanje


Pisni izpit in ustni izpitPozitivno ocenjen pisni izpit je pogoj za pristopitev k ustnemu izpitu. Vsak 50% končne oceneOcenjevalna lestvica: od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL in Pravil AG.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, ., študentske ankete21. Sestavljalec učnega načrta lek.mag.Vanda Vremšak-Richter (Filozofska fakulteta, UL)1. Naslov enote / predmeta / modula NEMŠKI JEZIK II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 34. Kontaktne ure Skupaj 60 P30 V 30 S Ostale oblike5. Stopnja Prva 6. Letnik II. 7. Semester 4.8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, Nemški12. Posebnosti


- poglobitev in razširitev znanja na področju morfologije in stavčne skladnje nemškega jezika - slušno in bralno razumevanje zahtevnejših nestrokovnih besedil- bralno razumevanje strokovnih besedil in besedil izvedenih skladb ob uporabi nemško-slovenskega slovarja- utrjevanje standardne nemške izreke (glasovi, besedni naglas, stavčni poudarek, stavčna melodija) in nemškega pravopisa- pisno in govorno sporazumevanje v specifičnih komunikacijskih situacijah- prenos pridobljenega znanja v prakso- spremljanje aktualnega dogajanja na področju glasbe v deželah nemškega govornega področja

14. Opis vsebineMorfologija: utrjevanje in poglobitev znanja o morfoloških strukturah (glagolski način, pogojnik, členki idr.)Skladnja: utrjevanje in poglobitev znanja na področju stavčne skladnjeIzgovorjava:utrjevanje in poglobitev znanja na področju izgovorjave na segmentalni in prozodični ravniFunkcionalno pisanje: sestavljanje krajših strokovnih besedil (npr. življenjepis, prošnja za štipendijo, poizvedovanje, prijava na razpise idr.)Strokovno besedišče:področja: glasbeno gledališče, glasbila, govorila-anatomija za pevce, strokovni muzikološki izrazi, biografije skladateljev, opernih in koncertnih pevcev idr.)

15. Temeljna literatura- R.Luscher (2008 3): Übungsgrammatik – Deutsch als Fremdsprache für Anfänger. Ismaning. Max Hueber Verlag.- V.Vremšak-Richter (2008): Deutsche Phonetik für slowenische Muttersprachler; Vokale und Konsonanten. Lehr- und Übungsbuch. Filozofska fakulteta v Ljubljani.

- izbrana besedila (nestrokovna in strokovna)- internetni viri: npr. www.gesang.de, www.klassika.info, www.opernlexikon.de, www.musiklehre.at, www.orpheus.at, www.komponisten.at, www.musica.at, www.impresario.ch idr.



- solidno komuniciranje v nemškem jeziku na ravni B1- bralno razumevanje nestrokovnih in strokovnih besedil- sprejemljiva raven nemške standardne izreke

16.2 Uporaba - aplikacija teoretičnih in praktičnih znanj v lastni izkustveni praksi- usposobljenost za bodoče strokovno delo

16.3 Refleksija - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja nemškega jezika na lastnem strokovnem področju delovanja - kritično ovrednotenje lastne izreke in sposobnost prepoznavanja napak in odstopanj od nemške standardne izreke


spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugih virov, zbiranje in interpretiranje podatkov, identifikacija in reševanje problemov


razlaga snovi, vaje, samostojno delo


- vpis v 2. letnik- opravljen izpit iz predmeta »Nemščina I«- 8o% udeležba pri kontaktnih urah, aktivno sodelovanje, individualne naloge

http://www.impresario.ch/

http://www.musica.at/

http://www.komponisten.at/

http://www.orpheus.at/

http://www.musiklehre.at/

http://www.opernlexikon.de/

http://www.klassika.info/

http://www.gesang.de/


Pisni in ustni izpitPozitivno ocenjen pisni izpit je pogoj za pristopitev k ustnemu izpitu. Vsak 50 % končne oceneOcenjevalna lestvica: od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL


- ,, .- študentske ankete

21. Sestavljalec učnega načrta lek.mag.Vanda Vremšak-Richter (Filozofska fakulteta, UL)

1. Naslov enote / predmeta / modula Notografija2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)


P 30 V-30 S - Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija10. Steber programa A. obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje notacije s pomočjo računalnika. Oblika, pravila in lepopis za kreiranje glasbenih partitur in partov.

14. Opis vsebine Prednosti računalniškega zapisa not pred ročnim. Prikaz osnovne in moderne notografije z vsemi tehničnimi, lepopisnimi in

praktičnimi značilnostmi s pomočjo računalnika Priprava zvočnega posnetka in CD-ja iz narejenih partitur Elektronsko razpošiljanje notnih materialov in njihovo spreminjanje v različne

formate Natančnost pri pripravi in posvečanje detajlom Prednosti profesionalno narejenih partitur

15. Temeljna literatura Sibelius: HandbookCoda Finale: HandbookD. Cope: Techniques of the contemporary composer

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Razumevanje pomembnosti kreiranja profesionalnih, oblikovno pravilnih partitur in prednosti ter pomoč tehnologije v današnjem času

16.2 Uporaba Pisanje partitur na računalnik Kreiranje audio posnetkov in CD-jev z lastno

glasbo Razpošiljanje notnega materiala po elektronski

pošti

16.3 Refleksija Vrednotenje profesionalne pred neprofesionalno notacijo

Vrednost in praktičnost estetike pri notnemu materialu


Računalniško znanje se prenese tudi na ostale programe, ki imajo podoben princip delovanja

Spodbuda k še večji ustvarjalnosti17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko delo s študenti18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Opravljen sprejemni izpit za kompozicijo.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni izpit, ki se ga piše na računalnik in odda na CD-ju.Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru


21. Sestavljalec učnega načrta Docent Rok Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Obča glasbena didaktika (Splošni pedagoški modul I)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 2 (12) (1+1)


P30

V/

S/

Ostale oblike/

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1,2 7. Semester 18. Študijski program Glasbena umetnost

Obvezni strokovni na programu Glasbena pedagogika

9. Študijska smer kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje, sakralna glasba in vse ostale smeri

10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Obča glasbena didaktika se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula I in se zaključi z delno

oceno. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19). Celoletni predmet


- Poznavanje, razumevanje in uporaba temeljnih didaktičnih pojmov;- razvijanje elementarne didaktične sposobnosti za uresničevanje nalog glasbenega

izobraževanja;- aplikativna uporaba didaktičnih zakonitosti, principov in postopkov na področjih

predmetnih specialnih didaktik v povezavi s pedagoško prakso;- razvijanje kritičnega odnosa do obče in glasbeno-didaktične literature ter uporabe ikt

pri glasbenem pouku;- razvijanje profesionalne odgovornosti za vzgojno-izobraževalno delo na glasbenem

področju;- uzaveščanje procesa vseživljenjskega učenja in profesionalnega razvoja.

14. Opis vsebine - Razvoj didaktične misli, glasbeno-didaktični sistemi, predmetno področje in naloge, interdisciplinarno povezovanje.

- Glasbeno izobraževanje. Kategorije znanja, sposobnosti in spretnosti.- Dejavniki in naloge glasbenega pouka. Učenje in poučevanje. Nevrofiziološke osnove

učenja, kritična obdobja za učenje glasbe, klasifikacije oblik učenja.- Delo učitelja glasbe v šolskem kontekstu. Komunikacijski procesi in spretnosti.

Odnos učitelj –učenec. Stili vodenja razreda.- Kognitivni, afektivni, psihomotorični procesi pri glasbenem pouku. Spoznavni stili in

stili zaznavanja.- Motivacija v procesu glasbenega izobraževanja. Motivacija učitelja in učencev za

glasbeni pouk. Motivacijske strategije.- Učne metode. Glasbene metode, verbalno-tekstualne metode. Dejavniki izbora učnih

metod.- Učni koraki izvajanja učnega procesa.- Učne oblike. Učila in učni pripomočki.- Učni cilji. Taksonomije vzgojno-izobraževalnih ciljev.- Načrtovanje glasbenega pouka od makro do mikro ravni in njegova realizacija.- Didaktični principi in glasbeni pouk.- Didaktika kot znanstvena veda. Metode in metodološki pristopi na glasbeno-

izobraževalnem področju.- Lik učitelja glasbe.

15. Temeljna literatura - Jank W., Meyer H. (2006): Didaktični modeli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. (288 str.)

- Marentič Požarnik, B. (2000): Psihologija učenja in pouka, DZS, Ljubljana. (izbrana poglavja, 299 str.)

- Pranjić M. (2005): Didaktika, Golden Marketink. Tehnička knjiga. Zagreb (389 str.)- Pesek A. (1997): Otroci v svetu glasbe. Izbrana poglavja in glasbene psihologije in

pedagogike, MK, Ljubljana. (izbrana poglavja, 199 str.)- Rotar Pance B. (2006): Motivacija – ključ h glasbi. Educa. Melior. Nova Gorica. (118

str.)- Strmčnik F. (2001): Didaktika. Osrednje teoretične tem, Znanstveni inštitut FF,

Ljubljana.(izbrana poglavja, 401 str.)- Tomić A. (1997): Izbrana poglavja iz didaktike, Center za pedagoško izobraževanje

FF, Ljubljana (182 str.)- Izobraževalni programi v glasbenem izobraževanju. Učni načrti.

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/glasbeno_izobrazevanje/programi/- Rotar Pance B. (2007): Obca glasbena didaktika. Interno gradivo, (89 str.)

http://www.glejme.com/moodle/16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

razumevanje

Študent/-kapozna razvoj didaktične misli skozi čas in

pomembne glasbeno-didaktične sisteme;- pozna in razume temeljne didaktične pojme,

zakonitosti, principe;- pozna in razume posebnosti načrtovanja, izvajanja

in vrednotenja procesov učenja in poučevanja na različnih glasbeno-predmetnih področjih;

16.2 Uporaba - uporablja usvojena znanja pri ciljnem in procesno- razvojno načrtovanju glasbenega pouka na svojem predmetnem področju;

- uporablja usvojena znanja pri evalviranju dosežkov glasbenega pouka;

16.3 Refleksija - razvija sposobnost samorefleksije pedagoškega dela;

- vzpostavlja kritičen odnos do obče in glasbeno-didaktične literature;


- razvija komunikacijske spretnosti in sposobnosti za timsko delo;

- razvija sintetično, analitično in ustvarjalno mišljenje in reševanje problemov;

- razvija lastne strategije učenja in poučevanja glasbe;

- uporablja IKT in razvija informacijsko pismenost;- razvija sposobnosti medpredmetnega povezovanja;- razvija profesionalno odgovornost za delo na

glasbeno-izobraževalnem področju;- uzavešča proces vseživljenjskega učenja.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja z diskusijskimi vložki, individualne naloge, sodelovalno učenje/poučevanje18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v 1. letnik.Pogoj za pristop k izpitu je oddana individualna naloga.


Individualne naloge se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil.Delni pisni izpit iz Obče glasbene didaktike za Splošni pedagoški modul I je ocenjen z ocenami 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Končna ocena Splošnega pedagoškega modula I je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/glasbeno_izobrazevanje/programi/

1. Naslov enote / predmeta / modula Oblikoslovje I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)


P 30 V30 S Ostale oblike




Poznavanje pojmov motiva, teme, melodije, figure, dvotaktja, stavka in periode, diminucije, augmentacije, rakovega postopa, zrcaljenja, sekvence, melodično-ritmičnih sprememb, razvoja motiva, imitacije, submotiva, repetitivnih tehnik, dvodelne pesmi ter trodelne pesmi. Razumevanje in uporaba principov gradnje vokalnih, instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik. Analiza, sinteza in vrednotenje praktičnih primerov svetovnega in slovenskega repertoarja.

14. Opis vsebine Repetitorij pojmov motiva, teme, melodije, figure, dvotaktja, stavka in periode, diminucije, augmentacije, rakovega postopa, zrcaljenja, sekvence, melodično-ritmičnih sprememb, razvoja motiva, imitacije, submotiva, repetitivnih tehnik, dvodelne pesmi ter trodelne pesmi. Tehnika gradnje melodičnih linij z upoštevanjem smeri ter delo z motivom. Obravnava polifonih variacijskih ter rondo oblik, suitne forme, sonatne forme ter ostalih oblik.

15. Temeljna literatura Skovran D., Peričić V.: Nauka o muzičkim oblicima, Beograd, 1991.Knaus H., Scholz G.: Formen in der Musik, Österreichischer Bundesverlag, 1988.de la Motte D.: Wege zum Komponieren, Bärenreiter-Verlag, 1996.de la Motte D.: Melodie, Bärenreiter-Verlag, 1993.de la Motte D.: Musikalische Analyse, Bärenreiter-Verlag, 1990.de la Motte D.: Form in der Musik, Bärenreiter-Verlag, 1979.Schönberg A.: Fundamentals of Musical Composition, Faber and Faber LTD., 1970.


sposobnost ustvarjanja vokalnih, instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

razumevanje procesov motivične gradnje razumevanje procesov melodične gradnje poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov

pri oblikovni analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu

sposobnost uporabe različnih stilnih pristopov k oblikovanju skladb

analiza stilno oblikovnih značilnosti

16.2 Uporaba Uporaba oblikoslovja pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija vrednotenje glasbenih oblik vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri



oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije oblikovna analiza lastnih ter tujih del pri pouku

kompozicije oblikovna analiza pri predmetih kontrapunkt,

solfeggiu, zgodovini glasbe poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja oblikoslovja17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko ter individualno delo s študentom, vaje iz oblikoslovja, lastno delo18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kompozicija in glasbena teorijaPogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Oblikoslovja.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpitOcenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),

9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10)Gostujočim študentom se krediti priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta


21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Marko Mihevc

1. Naslov enote / predmeta / modula Oblikoslovje II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 30 V-30 S - Ostale oblike5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,


10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet.13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Poznavanje pojmov in funkcij zgradbe menueta, scherza, teme in odgovora, bitematskosti, mosta, zaključne skupine, izpeljave, reprize, kode, klasičnega rondoja, baročne suite ter suite 20.stoletja, sonatnega rondoja, dvojne ekspozicije koncerta. Razumevanje in uporaba principov gradnje oblik v simfoniji, solističnem koncertu, kantati in drugih vokalno-instrumetalnih delih. Analiza, sinteza in vrednotenje praktičnih primerov svetovnega in slovenskega repertoarja.

14. Opis vsebine Teoretična in praktična obdelava principov gradnje menueta, scherza, teme in odgovora, bitematskosti, mosta, zaključne skupine, izpeljave, reprize, kode, klasičnega rondoja, baročne suite ter suite 20.stoletja, sonatnega rondoja, dvojne ekspozicije koncerta. Tehnika gradnje simfonične, koncertne, kantatne oblike ter drugih vokalno-instrumentalnih oblik.

15. Temeljna literatura Skovran D., Peričić V.: Nauka o muzičkim oblicima, Beograd, 1991.Knaus H., Scholz G.: Formen in der Musik, Österreichischer Bundesverlag, 1988.de la Motte D.: Wege zum Komponieren, Bärenreiter-Verlag, 1996.de la Motte D.: Melodie, Bärenreiter-Verlag, 1993.de la Motte D.: Musikalische Analyse, Bärenreiter-Verlag, 1990.de la Motte D.: Form in der Musik, Bärenreiter-Verlag, 1979.Schönberg A.: Fundamentals of Musical Composition, Faber and Faber LTD., 1970.


sposobnost ustvarjanja večjih vokalnih, instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

razumevanje procesov oblikovne gradnje večjih vokalnih, instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

razumevanje procesov melodične gradnje poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri

oblikovni analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu

sposobnost uporabe različnih stilnih pristopov k oblikovanju skladb

analiza stilno oblikovnih značilnosti

16.2 Uporaba Uporaba oblikoslovja pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija vrednotenje glasbenih oblik vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri oblikovanju

lastnih ter danih del


oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije oblikovna analiza lastnih ter tujih del pri pouku

kompozicije oblikovna analiza pri predmetih kontrapunkt, solfeggio,

zgodovini glasbe poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

oblikoslovja17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko delo s študenti, vaje iz oblikoslovja, lastno delo18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet oblikoslovje A1.Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Oblikoslovja.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit (50%/50%)Ocenjevalna lestvica:10-6 (pozitivno)5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Marko Mihevc

1. Naslov enote / predmeta / modula Oboa 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)4. Kontaktne ure Skupaj 60


60 ID5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Oboa10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti; pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij,

celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov oboistične igre: pravilno dihanje, nastavek, drža telesa, legato, staccato.

Izpopolnjevanje stilne interpretacije s posebnim poudarkom na delih iz obdobja baroka, klasicizma, romantike in moderne

Spoznavanje in obvaldovanje oboističnih solov iz simfonične in operne literature Izvajalska praksa (interni in javni nastopi)

14. Opis vsebine Analiza študentovega predznanja Izdelava in izvedba individualnega programa Interpretacija oboistične literature različnih stilnih obdobij (etude in skladbe) Izbor je individualno prilagojen tehničnih im muzikalnim potrebam

posamezenega študenta Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega

samostojnega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva

izvajalske izkušnje15. Temeljna literatura Tehnika:

L. Bleuzet: La Technique du Hautbois 1er Partie (Leduc) F. Gillet: Exercises sur les Gammes, les Intervales et le Staccato (Leduc)Etude: J. Jopping: 50 Classical Studies (Universal) W. Ferling: 48 Etudes (Costallat) C. Besozzi: 28 Etudes (Molenaar) J.H. Luft: 24 Etudes (Billaudot) N. Nazarov: 27 Etudes (Izd. Muzika Moskva)Sonate: P. Hindemith: Sonata (Schott) G.F. Handel: Sonatas (Nova Music) C. Sammartini: Sonata (Schott) C.S. Saens: Sonata (Durand) A. Besozzi: Sonata (Schott) I. Petrić: Sonatina (DSS)Koncerti: D. Cimarosa: Koncert (Boosey&Hawkes) G.F. Handel: Koncert g-mol (Möseler) A. Marcello: Koncert d-mol (Schott) A. Vivaldi: Koncert a-mol P42 (Musica) V. Bellini: Koncert (Leuchart) J. Haydn: Koncert (Breitkopf) J.N. Hummel: Introduktion, Theme und Variationen (Musica Rara) F. Kramar: Koncert F-dur (Artia)Skladbe: G.Ph. Telemann: Fantazije za oboo solo (Peters) W.A. Mozart: Adagio KV 580a (Möseler) B. Britten: Two Insect Pieces (Faber) F. Martin: Petite Complainte (Hug) F. Chopin: Variations Rossini (Nova Music) G. Jacob: 7 Bagatelles (OUP) E. Bozza: Conte Pastoral (Leduc) D. Švara: Fantazija (DSS)Orkesterski soli W. Heinze: Orchesterstudien (Breitkopf)


razumevanje

Sposobnost kontrole ustnika (nastavka), drže telesa, rok

Razumevanje procesov in metod vadenja Razumevanje vzročno-posledičnih metod

vzpostavljanja kontroliranega igranja Poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem delu Stilna interpretacija z osnovami analize


16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta

Vrednotenje interpretacije Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (pri komorni igri, orkestru...)

Poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapukntu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

Analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

Poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri oboa.Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent(ka) pripravi dve etudi in tri dela iz različnih stilnih obdobij (koncert, sonata in skladba) , najmanj eno delo na pamet

Ocenjevalna lestvica:Kandidat izpit opravi uspešno, če dobi oceno od 6 (zadostno) do 10 (odlično)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete Samoevaluacija Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in

mednarodnih tekmovanjih21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Božo Rogelja

1. Naslov enote / predmeta / modula Oboa 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Oboa10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti; pri pouku je potrebno 30 ur


Obvadovanje tehničnih elementov igre z razvijanjem kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od barkoka do sodobnih del

Razvijanje izvajalskih spretnosti in delovnih navad, dosledno upoštevanje notnega zapisa

Spoznavanje in obvladovanje oboističnih solov iz simfonične in operne literature Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine Interpretacija oboistične literature različnih stilnih obdobij. Izbor je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela oboistične literature

Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem delu

Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura Tehnika: L. Bleuzet: La Technique du Hautbois 2eme Partie (Leduc) F. Gillet: Exercises sur les Gammes, les Intervales et le Staccato (Leduc)Etude: E. Bozza: 18 Etudes (Leduc) C. Crozzoli: 12 Studi Poliritmici (Curci) G. Jopping: 50 Classical Studies (Universal)Sonate: F. Poulenc: Sonata (Chester) J.S. Bach: Sonate g-mol BWV 1020 (Bärenreiter) A. Vivaldi: Sonate c-mol (Schott)Koncerti: W.A. Mozart: Koncert KV 314 (Bärenreiter) J.S. Bach: Koncerta g-mol BWV 156 in BWV 1056 (Breitkopf) L.A. Lebrun: Koncert No.1 d-mol (Schott) F.A. Rosetti: Koncert C-dur (Litoloff)Skladbe B. Britten: 6 Metamorphoses (Boosey&Hawkes) E.Bozza: Fantasie Italienne (Leduc) J.W. Kalliwoda: Morceau de Salon (Nova Music) R. Schumann: 3 Romance (Bretikopf) G.Ph. Telemann: Fantazije za oboo solo (Peters) D. Škerl: Anafora za oboo in klavir (DSS)Orkesterski soli: W. Heinze: Orchesterstudien (Breitkopf) E. Rothwell: Difficult Passages (Boosey&Hawkes)


razumevanje

Sposobnost igranja v predpisanih tempih, dinamiti, agogiki

Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji (vibrato, non vibrato, staccato portato itd.)

Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopa pri izvajalski praksi


16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije različnih glasbenih smeri

Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi




Analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)¸

Poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Oboa 1 in ostalih študijskih obveznosti iz 1. letnika ter vpis v 2 letnikPogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent(ka) pripravi dve etudi in tri dela iz različnih stilnih obdobij (koncert, sonata in skladba), najmanj eno delo na pamet,

Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest )

Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami)9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami)8 – (prav dobro: solidni rezultati)7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami)6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem)5-1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)Kandidat izpit opravi uspešno, če dobi oceno od 6 (zadostno) do 10 (odlično)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete Samoevaluacija Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in


1. Naslov enote / predmeta / modula Oboa 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Oboa10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti; pri pouku je potrebno 30 ur


Obvladovanje elementov oboistične igre s poudarkom na delih 20. stoletja Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od

barkoka do sodobnih del Spoznavanje in obvladovanje oboističnih solov iz simfonične in operne literature Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso

14. Opis vsebine Interpretacija oboistične literature različnih stilnih obdobij s poudarkom na delih 20. stoletja

Izbor je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela oboistične literature

Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem delu

Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura Tehnika: L. Bleuzet: La Technique du Hautbois 3eme Partie (Leduc) F. Gillet: Exercises sur les Gammes, les Intervales et le Staccato (Leduc)Etude: E. Loyon: 32 Etudes (Billaudot) P.M. Dubois: 12 Etudes (Leduc) A. Debondue: 32 Etudes (Leduc)Sonate: H. Dutilleux: Sonata (Leduc) F. Devienne: Sonatas op. 71 (Musica Rara) W.A. Mozart: Sonata KV 370 (Ed. Fuzeau)Koncerti: B. Martinu: Koncert (Eschig) C.Ph.E. Bach: Koncert Es-dur (Sikorski) A. Vivaldi: Koncert F-dur F VII no.2 (Ricordi) J. Rierz: KoncertSkladbe J. Castrede: Intermezzo (Leduc) E. Bozza: Fanatsie Pastorale (Leduc) R. Schumann: Adagio et Allegro (Billaudot) H. Tomasi: Evocations (Leduc) P. Šivic: Trois Pieces de Concert (DSS)Orkesterski soli: W. Heinze: Orchesterstudien (Breitkopf) E. Rothwell: Difficult Passages (Boosey&Hawkes)


razumevanje

Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize

Sposobnost igranja v predpisanih tempih, dinamiti, agogiki itd., ki jih predpiše avtor

Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopa pri izvajalski praksi


16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri




Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Oboa 2 in ostalih študijskih obveznosti iz 2. letnika in vpis v 3. letnikPogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznostih študija sledi komisijski diplomski izpit prve stopnje, ki obsega pet del. Program izpita 1. št. stopnje:

1. delo iz obdobja baroka2. delo iz obdobja klasicizma3. delo iz obdobja romantike4. delo slovenskega skladatelja5. delo virtuoznega karakterja 20. ali 21. stoletja6. Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest )

Program lahko obsega tudi eno izpitno skladbo nižjih letnikov (koncert ali sonata)

Najmanj eno delo mora biti igramo na pamet Program naj bo sestavljen v soglasju med mentorjem in študentom(tko) Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami)9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami)8 – (prav dobro: solidni rezultati)7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami)6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem)5-1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Kandidat izpit opravi uspešno, če dobi oceno od 6 (zadostno) do 10 (odlično), Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska

pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete

Samoevaluacija Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in


1. Naslov enote / predmeta / modula Operna igra I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 ( 2+3)



5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah Predmet operna igra se, saj pri predmetu skupaj delujejo

študentje različnih letnikov in različnih študijskih smeri. Študenti individualno in skupinsko sodelujejo pri dramaturški in odrski razčlembi operne literature.Celoletni predmet


Gre za predmet skupinskega spoznavnja gledališke in operne zgodovine,sodobnega trenutka in teorije, kamor so vključeni študentje različnih smeri in tudi z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja , hkrati pa širijo svoj repertoar.

-Obvladovanje bistvenih elementov odrske igre: skupna igra, prostorska uravnoteženost, artikulacija,- Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti.- spoznavanje zgodovine gledališča in gledaliških zakonitosti- Poznavanje različnih stilov z ustrezno literaturo- Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za odrski prostor- Sposobnost kontaktov nastopajočih v različnih odrskih situacijah in pogojih - sposobnost samostojne graditve vloge in vsebinska uskladitev glasbenega in odrskega delovanja

14. Opis vsebineTeoretičen del, zgodovina gledališča, gledališka terminologijaIgralec v prostoruIndividualni študij scenelementi igre: individualno in v skupinidela na praktičnih nalogah (posamezno in v skupinsko)Elementi igre- ustvarjanje konfliktaAranžirke posameznih prizorovRazlike v zvrstehIzdelovalne vaje posameznih prizorovVključitev dodatnih izraznih sredstevRazčlenitev vloge, vsebinska in karakterna obdelava vloge v sklopu celoteIzdelovanje prizorovOdnos do partnerjaIzdelovanje posameznih prizorovVključitev plesa, giba, govora

15. Temeljna literatura Mulinari: Zgodovina gledališčaStanislavski: SistemGrotovsky: Kruto gledališčeDescartes: Paradoks o igralcuM. Ross Clark: Singing, acting and movement in opera (Indiana univ. press, 2002)


razumevanje

sposobnost odrskega nastopanja razumevanje procesov in metod

ustvarjanja lika poznavanje didaktičnih postopkov pri

študiju vlog in pri samostojnem domačem delu

sposobnost usklajevanja glasbenih, odrskih in psiholoških elementov

sposobnost transformacije16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin operne

igra pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega nastopanja



glasbeno izražanje in izvajalska praksa poznavanje stilnih obdobij analiza (pri zgodovini glasbe, pri

glasbenoteoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih

principov s področja graditev ustvarjalne samozavesti

17. Metode poučevanja in učenja Pouk v skupinah.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti



Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka Operne igre ocenijo nastopi. Ob koncu leta sledi izpit. Ocena je sestavljena 50 % iz ocene nastopov in 50 % ocene izpita. . Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela., kar potrdi nosilec predmeta.Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi obveznosti, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov, možnost sodelovanja z drugimi sorodnimi akademijami (AGRFT, ALU) in umetniškimi inštitucijami doma in v tujini.

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Aleš Jan,

1. Naslov predmeta ORGANOLOGIJA2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P 30 V S Ostale oblike5. Stopnja Prva 6. Letnik Po izbiri -semester oba8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer - Sakralna glasba10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Celoleten predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Poznavanje orgel, tehnične karakteristike in zgodovinski razvoj inštrumenta. Poznavanje registrov in stilne registracije.

14. Opis vsebine Zgodovina orgel, Zgodovina orgel na Slovenskem, Opis orgel, Sapnice, Piščali, Omara, Traktura, Posebne vrste orgel, Nastanek tona v piščali, Registri, registracija,

15. Temeljna literatura E. Škulj: OrglarstvoF. Dugan: OrguljeO. Wagemann: Geschiche der Orgel und der OrgelbaukunstH. Bergant: Ob orglah, Branko, Nova Gorica, 1996.Đ. Tomašić: OrganografijaM. Perestegi – Skripta – Organologija

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študent ima ob koncu predavanj temeljni pregled zgodovinskega razvoja orgel, pozna akustične probleme nastanka tona v piščali, pozna tehnične karakteristike inštrumenta, in vse skupine registrov s posameznimi karakteristikami vsakega registra posebej.

16.2 Uporaba Poznavanje zgodovinskega razvoja orgel in tehničnih karakteristik, pomagajo orglavcu pri avtentični interpretaciji orgelske.literature.Poznavanje registrov pomaga orglavcu pri pravilni izbiri posameznih registrov ali določenih registerskih sklopov pri registraciji skladbe.

16.3 Refleksija Poznavanje celotno področje organografije / organologije je nujno za formacijo glasbenika orglavca. Spodbuja k nenehnemu iskanju in pravilnemu pristopu pri interpretacije orgelske literature.


Predmet se dopolnjuje s predmeti Orgle, Zgodovina glasbe, Orgelska literatura I.Inštrumentacija.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja18. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje štud. obveznosti

Vpis na AG programov prve stopnje.


Ustni izpitOcena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ..21. Sestavljalec učnega načrta Izr. Prof.. Mario Perestegi, spec.

1. Naslov enote / predmeta / modula ORGELSKA LITERATURA2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)4. Kontaktne ure Skupaj60

(30+30)P60 V S Ostale oblike

5. Stopnja Prva 6. Letnik 1. 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orgle - obvezni strokovni

Sakralna glasba – izbirni strokovni

10. Steber programa A. Obvezni strokovni, izbirni strokovni

11. Jezik Slovenski,

12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Spoznavanje in razumevanje mojstrovin skladateljev različnih obdobij. Seznanjanje s sodobnimi kompozicijskimi tokovi interpretacije glasbe XVI, VII in XVIII stoletja

14. Opis vsebine G. Frescobaldi, J. P. Sweelinck, Italija (1600-1800), Španija in Portugalska (1600-1800), Francoska šola (1600-1800), Angleška šola (1600-1800),Severno nemška orgelska šola (V. Lübeck, N. Bruhns, G. Böhm, J. A. Reinken, D. Buxtehude), Južnonemška orgelska šola (J. Pachelbel, G. Muffat), J. S. BachNemški skladatelji po JS Bachu (1725-1800), orgelska literatura nemških, francoskih in angleških skladateljev (1800-1900), orgelska literatura 20. stoletja, orgelske kompozicije slovenskih skladateljev.

15. Temeljna literatura C.R. Arnold: Organ Literature, The Scarecrow Press, 1998.W. Apel: The History of Keyboard Music to 1700, Indiana University Press, 1972.G. Radule: Materiale di letteratura organistica, Pizzicato, 2005.F. Douglass: The Language of the Classical French Organ, Yale University Press, 1995.F. Klinda: Organ v kultúre dvoch tisícročí, Hudobné centrum Bratislava, 2005.H. Bergant: Ob orglah, Branko, Nova Gorica, 1996.M. Perestegi – Skripta –Orgelska literaturaF. Klinda: Organ v kultúre dvoch tisícročí, Hudobné centrum Bratislava, 2005.

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študent naj bi imel ob koncu predavanj temeljni pregled orgelske literature

16.2 Uporaba Poznavanje temeljnih del orgelske literature bo kot bodoči orglavec uporabljal pri sestavljanju letnih učnih načrtov za učence, propozicijah za tekmovanja, kot koncertant izvajal dela na recitalih, pisal spremne besede in strokovne članke.

16.3 Refleksija Pregled obsežne orgelske literature spodbuja nenehno stremenje v pedagoškem (in koncertantnem) procesu k bolj raznolikim učnim (oz. koncertnim)programom in spremljanju novih tokov sedanjosti.


Predmet se dopolnjuje s predmeti Orgle, Didaktika orgelskega pouka, Zgodovina glasbe, Organografija, Komorna igra.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja18. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje štud. obveznosti

Vpis v 1.l. smeri orgle


Ustni izpitOcena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).

20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija ,, .

1. Naslov enote / predmeta / modula ORGLE I.2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 20 (11+9)4. Kontaktne ure Skupaj


ID 605. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orgle10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Načini vadenja;izpopolnjevanje manualne in pedalne tehnike;razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti;utrditev in poglabljanje zbranosti;pomen in načini učenja igre na pamet.

14. Opis vsebine Interpretacija orgelske literature različnih stilnih obdobij;seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb;izvajalska praksa v obliki nastopov

15. Temeljna literatura Pedalna tehnika (Langlais, Doppelbauer)Dela starih mojstrov:severnonemška šola (Buxheimer Orgelbuch, S.Scheidt, H. Scheidemann, N. Bruhns, D. Buxtehude)italijanska šola (G. Frescobaldi, A. in G. Gabrieli, G.M. Trabaci, D. Scarlatti) JS Bach:koralipreludiji in fuge (BWV 547, 534, 535)Romantika (F. Mendelssohn, S. Karg-Elert, J. Rheinberger, C. Franck, J. Jongen)20., 21.stol. (J. Alain, J. Langlais, O. Messiaen, W.L. Webber, P. Eben, L. Rogg, G. Bovet)Dela slovenskih skladateljevNotno gradivo je dosegljivo v knjižnici AG.


16.1 Znanje inrazumevanje

Stilna interpretacija z osnovami analize;sposobnost kontrole igranja, zvočnosti prostora in strukture skladbe.

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi.

16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta;vrednotenje interpretacije.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( predmeti Klavir, Čembalo, Komorna igra, Zbor in igra z orkestrom);poznavanje stilne interpretacije (Orgelska literatura, Harmonija, Kontrapunkt, Analiza glasbenih oblik, Solfeggio );analiza (glasbenoteoretični predmeti in Zgodovina glasbe).


Individualno delo s študentom.


Opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti za program orgle.


Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj 4 skladbe starih mojstrov, 2 preludija in fugi JS Bacha, 5 skladb drugih obdobij.Izpitni program se izvaja pred komisijo.Izpitna snov:1 skladba starega mojstra1 koral JS Bach1 preludij in fuga JS Bach1 skladba romantike1 skladba sodobne(ena skladba mora biti cilklično delo)Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).

20. Metode evalvacije študentske ankete, samoevalvacija ,, .

kakovosti21. Sestavljalec učnega načrta doc. Renata Bauer1. Naslov enote / predmeta / modula ORGLE II.2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 20 ( 10+10)


P V S Ostale oblike ID 60

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orgle10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti. , Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Utrjevanje manualne in pedalne tehnike;razumevanje stilne izvedbe in interpretacije;priprava na samostojno delo;poglobljeno spoznavanje principov javnega nastopanja (priprava, zbranost, samokritičnost, tehnike sproščanja).

14. Opis vsebine Izdelovanje literature različnih stilnih obdobij;seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb;izvajalska praksa v obliki nastopov

15. Temeljna literatura Dela starih mojstrov:# francoska šola (F. Couperin, L.C. Daquin, L.N. Clerambault, A. Raison, N. DeGrigny, L. Marchand)# južnonemška šola (J. Pachelbel, J.J. Froberger, G. Muffat, J. Speth)Dela JS Bacha:# korali# preludiji in fuge (BWV 532, 541, 566)# toccata in fuga (BWV 540)Koncert za orgle in orkester (Haydn, Brixi)Romantika (J. Brahms, M. Reger, C. Franck, C.M. Widor, L. Vierne)Dela 20., 21. stol. (O. Messiaen, J. Francaix, F. Bridge, B. Britten, H. Kaminski, P. Hindemith, L. Sowerby, S. Barber)Dela slovenskih skladateljev

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje inRazumevanje

Stilna interpretacija in analiza;poznavanje koncerta za orgle in orkester, skupna igra; razumevanje obsežnejših skladb (forma).




Glasbeno izražanje in ozvajalska praksa (predmeti Klavir, Čembalo, Komorna igra, Zbor in igra z orkestrom);poznavanje stilne interpretacije (Orgelska literatura, Harmonija, Kontrapunkt, Analiza glasbenih oblik, Solfeggio);analiza (glasbenoteretični predmeti in Zgodovina glasbe).

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Opravljen izpit iz predmeta Orgle I..


Za pristop k letnemu izpitu mora študent/ka predelati najmanj 10 skladb različnih stilnih obdobij.Izpitna snov se izvaja pred komisijo.Izpitna snov:1 skladba starega mojstraJS Bach: Preludij in fuga ali Toccata in fuga1 skladba romantike

1 skladba sodobne1 skladba slovenskega skladateljaEno skladbo je obvezno izvajati na pamet.Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).

20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija ,, .21. Sestavljalec učnega načrta doc. Renata Bauer

1. Naslov enote / predmeta / modula ORGLE III.2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 20 (10+10)



5. Stopnja Prva 6. Letnik 3. 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orgle10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Priprava obsežnejšega izpitnega programa.Izpopolnjevanje tehnike;širjenje programa;priprava za nastopanje z orkestrom.

14. Opis vsebine Interpretacija orgelske literature različnih stilnih obdobij;seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb;izvajalska praksa v obliki nastopov.

15. Temeljna literatura Dela starih mojstrov:# češka šola (F.X. Brixi, B.M. Černohorský, K.B. Kopřiva, J. Kuchař,J. Seger, J. Zach)# angleška šola (J. Bull, S. Wesley, H. Purcell, W. Byrd, J. Stanley, W. Walond, J. Alcock, T. Tallis)Dela JS Bacha:# preludiji in fuge (BWV 546, 548), Toccata, adagio in fuga (BWV 564), koncert (BWV 593), korali, trio sonateKoncert za orgle in orkester (G.F. Händel, M.E. Bossi, F. Poulenc, J. Langlais, P. Hindemith)Romantika (C. Franck, F.A. Guilmant, L. Janaček, A. Dvořak, M. Reger, H. Parry, P.J. Stanford)Dela 20., 21. stol. (N. Hakim, P. Hindemith, H. Kaminski, P. Eben, L. Rogg)Dela slovenskih skladateljevNotno gradivo je dosegljivo v knjižnici AG.


Stilna interpretacija z analizo;sposobnost kontrole igranja, zvočnosti prostora in strukture skladbe.




Glasbeno izražanje in izvajalska praksa se dopolnjujeta s predmeti Klavir, Čembalo, Komorna igra, Zbor in igro z orkestrom.poznavanje stilne interpretacije (Orgelska literatura, Harmonija, Kontrapunkt, Analiza glasbenih oblik, Solfeggio),analiza (glasbenoteoretični predmeti in Zgodovina glasbe).

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v III. letnik.


Za pristop k izpitu mora študent/ka predelati najmanj 10 skladb različnih stilnih obdobij.Izpit pred komisijo.Izpitna snov:JS Bach: večje delo1 skladba romantike1 skladba sodobne1 skladba slovenskega skladateljaEno obdobje naj bo podvojeno.

Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno)20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija ,, .21. Sestavljalec učnega načrta doc. Renata Bauer

1. Naslov predmeta ORGLE A I.2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 8 (4+4)


P V S Ostale oblike 60ID

5. Stopnja Prva 6. Letnik 1. 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

-izpopolnjevanje orgelske tehnike: manualne, pedalne-razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti-spoznavanje značilnosti slogov (posebej G. Frescobaldi in J. P. Sweelinck)-priprava na nastopanje in samostojno delo- spoznavanje registriranja glede na različna slogovna obdobja in evropske orgelske šole.

14. Opis vsebine -sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja-izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.-interpretacija orgelske literature različnih slogovnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam študenta)-seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela-izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura Pedalna tehnika: J. Doppelbauer: «10 Etuden für Orgelpedal solo», J. Langlais: «7etudes de concert» pour pédale seule.Dela starih mojstrov:a. Dela italijanskih mojstrov: G. Frescobaldi (izbor iz Fiori musicali: Messa delli Apostoli, Toccate Lib . I in II), B. Pasquini (izbor iz Toccata in A, Introduzione e pastorale in G, Quatro sonate: D,G, f), G. Gabrieli (izbor), C. Merulo (izbor), D. Zipoli (izbor).b. Dela nemških mojstrov: J. Froberger (izbor iz opusa, Ricercare in E), J. Pachelbel (izbor iz opusa, Fantasia in g,Toccata in e), J. G. Walther – Koncerti za orgle.c. Dela holandske šole: J. P. Swelinck (izbor).Dela J. S. Bacha: a. koralne obdelave: Orgelbüchlein BWV 599 – 644; b. Preludiji in fuge: Preludiji in fuge BWV 531, 549, 551, 533; Fuga BWV 578; Pastorale BWV 590.Dela Romantike: M. Reger, Zwölf Orgelstücke Op. 59; J. Brahms, Koralne obdelave za orgle WoO 7; F. B. Mendelsohn, izbor iz opusa; J. Rheinberger, Sonate za orgle.Dela XX. stoletja: O. Messiaen, Le Banquet céleste; J. Langlais, Four postludes for organ; J. F. Doppelbauer, izbor iz opusa; J. Alain, Le jardin suspendu, JA 71.Slovenski skladatelji: K. Mašek, Preludiji; H. Sattner, Fuga v C-Duru; I. Hladnik, Fuge Op.12, Izbor iz Op.40; E. Komela, Fugirane predigre, Petdeset preludijev (izbor); V. Vodopivec, Preludiji (izbor); S. Premrl, izbor; M. Železnik, Preludiji in fuge (izbor); M. Tomc, (izbor); S. Ostrec, Cinq morceaux pour Orgue; J. Trošt, Skladba za orgle, Žalna fantazija; S. Vremšak, Fuge za orgle (izbor).



skladb stilna interpretacija z osnovami analize sposobnost kontrole zvočnosti prostora in

strukture skladbe stilna registracija


uporaba pridobljenih znanj o registraciji uporaba žaluzij obvladovanje menjav manualnih klavijatur samokontrola kontrola zvoka v velikem prostoru uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri

igranju na različne tipe orgel (mehanika, pnevmatika in električna traktura)



izvajalski praksi

16.4 Prenosljive spretnosti Predmet se dopolnjuje s predmeti: Čembalo, Klavir, Organologija, Orgelska literatura, Glasbeni stavek in kompozicijske tehnike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, javni nastopi18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

a) Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri orgle ali klavirja.b) Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka.c) Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj: 4 skladbe starih mojstrov, minimalno deset koralnih obdelav, J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein), 2 preludija in fugi J. S. Bacha, eno delo iz obdobja romantike, eno delo XX ali XXI stoletja, eno delo slovenskega avtorja.



- skladba starega mojstra- J. S. Bach - Preludij in fuga- eno delo obdobja romantike- eno delo XX ali XXI st.- eno delo slovenskega (sodobnega) avtorja

Po koncu 1. semestra mora študent pristopiti h kolokviju, kjer igra pet koralnih obdelav J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein) in pet pedalnih etud J. Doppelbauerja.Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, .- Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi v organizaciji AG- udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih-sodelovanje na mednarodnih študentskih orgelskih festivalih in drugih oblikah koncertov

21. Sestavljalec učnega načrta Izr. Prof. Mario Perestegi, spec.

1. Naslov predmeta ORGLE A II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 8 (4+4)



5. Stopnja Prva 6. Letnik 2. 7. Semester 3+4.

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba10. Steber programa A. Obvezni –strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- Interpretativne rešiteve v različnih slogih stare glasbe posebej severnonemške orgelske šole- Intrepretacija večih skladb J. S. Bacha- Interpretacija večih cikličnih del iz obdobja nemške romantike- spoznavanje registriranja glede na različna slogovna obdobja in evropske orgelske šole.

14. Opis vsebine -izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje problemov interpretacije na historičnih inštrumentih-interpretacija orgelske literature različnih slogovnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta)-seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in registracije-izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura Tehnične vaje: F. Germani - LestvicePedalna tehnika: J. Langlais: «7etudes de concert» pour pédale seuleDela starih mojstrov:a. Dela nemških mojstrov: D. Buxtehude, izbor iz opusa, (Preludij, fuga in ciacona BuxWV 137, Preludij in fuga 139, 149, Toccata BuxWV 157); N. Bruhns, Preludij in fuga: g, e (le petit); G. Böhm, Izbor iz opusa; V. Lübeck, Izbor iz opusa; J. A. Reinken, izbor iz opusa.b. Dela angleških mojstrov: J. Stanley, Organ Voluntaries, Op. 5, 6, 7.Dela J. S. Bacha: a. koralne obdelave: Orgelbüchlein BWV 599 – 644; b. Preludiji in fuge: Preludiji in fuge BWV 545, 546, 546, 534, 535; Piéce d'Orgue BWV 572; Canzona BWV 588; Fuga BWV 575, 578, 579; Koncerti BWV 592 – 596.Dela Romantike: M. Reger, Zwölf Orgelstücke Op. 59; F. Mendelssohn, Sonate Op.65 (III,V), Preludiji in fuge OP 37; R. Schumann, Izbor iz opusa 56 in fuge BACH Op. 60; J. Brahms, Preludiji in fuge WoO 9 in WoO 10, Koralne obdelave WoO 7.; J. Rheinberger, Sonate za orgle, Tria za orgle; C. Franck, Piece heroique, Cantabile, Fantazija A-dur, C-dur.Dela XX. stoletja: P. Eben, Preludi festini; F. Peeters, Izbor iz opusa; P. Hindemith, Sonata III; J. Alain, Variations sur un theme de Clément Janequin JA 27, Premiere Fantasie JA 72, Deuxieme Fantasie JA 117, Deux danses a Agni Yavishta JA 77,78, Trois Minutes :JA 30, 31, 32.A. Klobučar – Partita «Ad Pavlinos»Slovenski skladatelji: D. Fajgelj, Fuga v Des-duru Op.154; F. Grebič, Preludij in fuga v D-duru; I. Hladnik, izbor iz Op. 40; D. Doktorič, Preludiji – Izbor; S. Premrl, izbor iz opusa; M. Železnik, Preludiji in fuge – izbor; V. Ukmar – Preambulum, Tri intonacije; I. Rupnik, Prolog in fuga, Preludij, Sonata, Elegija; P. Ramovš – Toccata, Dve koralne predigri za orgle; S. Mihelčič, Fantazija; P. Kopač, Vox humana; S. Vremšak, Dvojna fuga.


didaktična priprava za igranje tria poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb slogovna interpretacija na historičnih

inštrumentih sposobnost kontrole zvočnosti prostora in

strukture skladbe slogovna registracija


uporaba pridobljenih znanj o registraciji uporaba žaluzij sigurnost pri menjavi manualnih klavijatur registriranje v času igranja samokontrola kontrola zvoka v velikem prostoru uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri

igranju na različnih tipih orgel (mehanika, pnevmatika in električna traktura)



izvajalski praksi

16.4 Prenosljive spretnosti Predmet se dopolnjuje s predmeti: Čembalo, Klavir, Paleografija, Organologija, Orgelska literatura, Glasbeni stavek in kompozicijske tehnike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, interni in javni nastopi18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

a) Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka in kolokvij.c) Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj: 4 skladbe starih mojstrov, minimalno deset koralnih obdelav, J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein), 2 preludija in fugi J. S. Bacha, eno delo iz obdobja romantike, eno delo XX ali XXI stoletja, eno delo slovenskega avtorja.



- skladba starega mojstra- J. S. Bach - Preludij in fuga- eno delo obdobja romantike- eno delo XX ali XXI st.- eno delo slovenskega (sodobnega) avtorja

Po koncu 3. semestra mora študent pristopiti k kolokviju, kjer igra pet koralnih obdelav J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein) in eno delo starega mojstra (Preludij in fugo).Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, .,- Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi v organizaciji AG- udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih- sodelovanje na mednarodnih študentskih orgelskih festivalih in drugih oblikah koncertov


1. Naslov predmeta ORGLE A III2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 8 (4+4)



5. Stopnja Prva 6. Letnik 3. 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- Interpretativnih rešitev v različnih slogih stare glasbe, posebej francoske orgelske šole- Intrepretacija Trio sonata J. S. Bacha BWV 525 – 530- Interpretacija večih skladb C. Francka- spoznavanje registriranja glede na različna slogovna obdobja in evropske orgelske šole.

14. Opis vsebine -izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje problemov interpretacije na historičnim inštrumentima-interpretacija orgelske literature različnih sslogovnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta)-seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in registracije-izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura Dela starih mojstrov:a. Dela francoskih mojstrov: N. de Grygni, izbor iz opusa; F. Couperin, izbor iz opusa; L. C. Daquin, Noels I-X; L. N. Clerambault, Suita na prvem tonu, Suita na drugem tonu; G. G. Nivers, Suite za orgleb. Dela španskih mojtrov: A. Cabezon, izbor iz opusa; F. P. Nasserre -izbor iz opusa; I. Serrada, izbor iz opusa; F. Andreau, Izbor iz opusa; J. B. J. Cabunniles, izbor iz opusac. Dela nemških mojstrov: N. Bruhns, Preludiji in fuga G-dur, koralna obdelava Nun komm der Heiden Heiland; J.N. Krebs, Toccata in fuga E-dur, Prludij in fuga G-dur; V. Lübeck, Partita Nun lasst uns Gott dem Herrn; D. Buxtehude, BuxWV 140, 142, 151, 153, 155, Magnificat primi toni BuxWV 203Dela J. S. Bacha: a. koralne obdelave: Koralne obdelave, Leipziger Choräle BWV 651, 668; Schübler Choräle BWV 645–650; b. Trio sonate: Ena od triosonat BWV 525, 530; c. Preludiji in fuge: Preludiji in fuge BWV 538, 539, 541, 543, 536; d. Partite; Partite diverse sopra BWV 766, 767, 768, 770 (izbor).Dela Romantike: C. Franck, Koral a-mol, h-mol, E-dur, Priére Op.20; Fantazija A, C, Final Op. 21; F. Liszt, Evocation…, Preludij in fuga BACH; R. Schumann, Izbor iz opusa 56 in fuge BACH Op. 60; J. Brahms, Preludiji in fuge WoO 9 in WoO 10; M. Reger, Stücke Op. 69 in OP. 129.Dela XX stoletja: P. Eben, Izbor iz opusa ; P. Hindemith, Sonata II, Sonata I; O. Messiaen, La nataviteté de Seigneur (I-IX) ; J. Alain, Deux danses a Agni Yavishta JA 77, Choral Dorien JA 67, Prélude et Fugue JA 75, 57; M. Dupre, Izbor iz opusa; M. Duruflé, Prélude, adagio et choral varie sur le «Veni Creator» Op.4, Suite pour orgue Op.5., Notre Pére Op.14Slovenski skladatelji: I. Hladnik, Fantazije Op.33, «Fünf fugierte Festspiele» Op.61; J. Laharnar, Fuga v D-Duru; F. Kimovec, Fuga v C-duru; S. Premrl, Izbor iz opusa; M. Železnik, Preludiji in fuge, Izbor, Fantazije F-dur, fis-mol; M. Tomc, Preludij in fuga v E-Duru; B. Arnič, Koncert za orgle, trobila in tolkala (1936); E. Krenk, Koncert za orgle in godalni orkestar Op.230/1 (1979); F. Ačko, Fuga sopra Alleluia pasquale; P. Šivic, Prélude, fantasie (meditacija, toccata); P. Ramovš, Fanfara za orgle, Inventiones pastorales; M. Lipovšek, Toccata; I. Štuhec, Preludij za orgle; S. Vremšak, Passacaglia in fuga, Intermezo pastorale; A. Misson, Izbor iz opusaDodatna izbirna literatura: Dela G. F. Händela: Koncerti za orgle in orkestar: Op.4 št.1, 2, 3, Op.7 št.1, 2, 4, 6; Dela Klasike: W. A. Mozart, Adagio - Allegro – Adaggio KV 594, Andante KV 616, Kirchensonaten KV 263, 244, 274, 328, 336; J. Haydn, Koncerti za orgle in orkester.


igranje tria J. S. Bacha poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb slogovna interpretacija na historičnem

inštrumentu sposobnost kontrole zvočnosti prostora in

strukture skladbe slogovna registracija


uporaba pridobljenih znanj o registraciji uporaba žaluzij sigurnost pri menjavi manualnih klavijatur samokontrola kontrola zvoka v velikem prostoru uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri

igranju na različnih tipih orgel (mehanika, pnevmatika in električna traktura)



izvajalski praksi

16.4 Prenosljive spretnosti Predmet se dopolnjuje s predmeti: Čembalo, Klavir, Liturgične orgle in improvizacija, Paleografija, Organologija, Orgelska literatura, Glasbeni stavek in kompozicijske tehnike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, javni in interni koncerti18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

a) Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka in kolokvij.c) Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj: 2 skladbe starih mojstrov; 2 korakne obdelave iz skupine (Leipziger Chorale ali Schübler Choräle) J. S. Bacha; eno Trio-sonato BWV 525 – 530 J. S. Bacha; 2 preludija in fugi J. S. Bacha; en Koral C. Francka ali eno ciklično delo iz obdobja romantike; eno delo XX ali XXI stoletja; eno delo slovenskega avtorja.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program.Izpit mora vsebovati: - skladba starega mojstra; - J. S. Bach, ena Triosonata BWV 525 – 530; - eno delo obdobja romantike; - eno delo XX ali XXI st.; - eno delo slovenskega (sodobnega) avtorja.Po koncu 5. semestra mora študent pristopiti k kolokviju, kjer igra en stavek Trio Sonate J. S. Bacha in eden preludij in fugo J. S. Bacha.Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, .,- Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi v organizaciji AG- udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih- -sodelovanje na mednarodnih študentskih orgelskih festivalih in drugih oblikah koncertov


1. Naslov enote / predmeta / modula ORGLE B (modul stara glasba)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)


P S V Ostale oblike30 ID

5. Stopnja 6. Letnik7. Semester

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir, čembalo, harmonika10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Pouk v obliki individualnega dela, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Spoznavanje in razumevanje značilnih prvin orgelske igre.

14. Opis vsebine Začetne vaje na manualu in pedalu, Artikulacija, Osnovna izhodišča registracije, Osnovne zakonitosti interpretacije orgelske literature v baroku, romantiki in sodobni.

15. Temeljna literatura Začetna šola (npr. D. Sanger, Novello, 1993.)skladbe starih mojstrov (najpomembnejši predstavniki nacionalnih šol – Italije, Nemčije, Francije itd.)JS Bach: korali, lažji preludiji in fugeZbrana dela C. Francka, J. Brahmsa, P. Ebna, O. Messiaena ipd.


Ob koncu letnika naj bi študent razumel osnove orgelske igre (sočasno igranje manual – pedal, osnovna orgelska artikulacija), osnove stilne

registracije ter poznal osnovne značilnosti orgel.16.2 Uporaba Doseženo znanje bo uporabil pri primerjavi in

nadaljnji bogatitvi interpretacij skladb iz obsežne literature za instrumente s tipkami, prav tako pri sodelovanju in ocenjevanju v komisijah pri orgelskih izpitih na nižji stopnji.

16.3 Refleksija Načrtovanje, postopnost, uravnoteženost izbire programa kot osnova pedagoškega procesa, ki študentu pomaga pri širitvi lastnega znanja in jih bo potreboval kot učitelj pri pouku instrumenta.


Predmet se dopolnjuje s predmeti Klavir, Klavirska literatura, Zgodovina glasbe, Glasbena literatura.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnik ustrezne smeri


Komisijski letni izpit.Študent/ka mora za pristop k izpitu predelati najmanj 15 skladb.Izpitna snov: 3 skladbe različnih obdobij.Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, študentske ankete

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Renata Bauer

1. Naslov enote / predmeta / modula ORKESTER2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)

4. Kontaktne ure90

Skupaj120 (60 +60)

P30

V90

S Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 1,2,3; 7. Semester Letni, zimski8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Instrumentalne smeri, ki

imajo predmet v predmetniku10. Steber programa Izbirni strokovni predmet 11. Jezik SLOVENSKI, ANGLEŠKI12. Posebnosti Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov.

V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programomCeloletni predmet.


Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in programov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.- obvladovanje bistvenih elementov orkestrske igre: intonacija, skupna igra, zvočna

uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.- razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti.- poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših

del v različnih orkestrskih zasedbahsposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranjesposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in

pogojih- sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.

14. Opis vsebine - seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih orkestrov (simfonični, pihalni,)

- skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča ansamblom postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posameznega ansambla).

- navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših ansamblov nujno

- izvajalska praksa v obliki javnih nastopovin koncertov s katerimi pridobijo nujne izkušnje.

15. Temeljna literatura Skladbe iz različnih obdobij glasbene zgodovine za različne orkestrske zasedbe


razumevanje





stilna interpretacija z osnovami analize16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin in

interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu

16.3 Refleksija izkoriščanje pridobljenih veščin orkestrskega igranja in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi


vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja


pri drugih izvajalskih praksah17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih orkestrskih zasedbah: simfonični, pihalni, študentje so razvrščeni v

orkestre na podlagi avdicij. Predmet se izvaja v letnikih, ko orkester ni obvezen

predmet oziroma ga lahko vpiše le študent razvrščen v zasedbo, ki ni obvezni del programa.


Vpis v drugi letnik programaZa opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka orkestra ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku orkestra v določeni zasedbi.Predmet se izvaja v letnikih, ko orkester ni obvezen predmet oziroma ga lahko vpiše le študent razvrščen v zasedbo, ki ni obvezni del programa.


Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50)- ocena prisotnosti na vajah in nastopihkolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov s koncerti in drugimi javnimi nastopi, udeležba na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec, red. prof. Vasilij Meljnikov, red. prof Jože Kotar

1. Naslov enote / predmeta / modula ORKESTER I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (3+2)

4. Kontaktne ure90

Skupaj120 (60+60)

P30

V90

S Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program GLASBENA UMETNOST 9. Študijska smer Vse instrumentalne, ki imajo

predmet v predmetniku10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI,

12. Posebnosti Pri predmetu v skupinah (npr. simfonični in pihalni orkester) skupaj delujejo študentje različnih letnikov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programomCeloletni predmet


Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in programov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.

- obvladovanje bistvenih elementov orkestrske igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.

- razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti.- poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših









razumevanje











pri drugih izvajalskih praksah

17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih orkestrskih zasedbah: simfonični, pihalni, študentje so razvrščeni v orkestre na podlagi avdicij


Vpis v drugi letnik programaZa opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka orkestra ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku orkestra v določeni zasedbi.



Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50)- ocena prisotnosti na vajah in nastopihkolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG



1. Naslov enote / predmeta / modula ORKESTER II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (3+2)

4. Kontaktne ure90

Skupaj120 (60 + 60)

P30

V90

S Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program GLASBENA UMETNOST 9. Študijska smer Vse instrumentalne, ki imajo

predmet v predmetniku10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI12. Posebnosti Pri predmetu v skupinah ( simfonični in pihalni orkester) skupaj delujejo študentje različnih letnikov. V

vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programomCeloletni predmet


Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in programov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.

Poglabljanje naslednjih elementov.- obvladovanje bistvenih elementov orkestrske igre: intonacija, skupna igra, zvočna

uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.- razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti.- poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših









razumevanje












17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih orkestrskih zasedbah: simfonični, pihalni, študentje so razvrščeni v orkestre na podlagi avdicij


Vpis v tretji letnik programa. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka orkestra ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku orkestra v določeni zasedbi.

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.


Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50)- ocena prisotnosti na vajah in nastopihkolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG



1. Naslov enote / predmeta / modula Orkestracija I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)

4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V- S - Ostale oblike 30 ID5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in gl. teorija10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Podrobno poznavanje tehničnih zmožnosti, dinamičnih zmožnosti, registrov, artikulacijskih zmožnostih instrumentov. Razumevanje medsebojnih odnosov instrumentov v manjših in večjih komornih skupinah, v komornih orkestrih, orkestrih a2. Orkestracija lastnih del.

14. Opis vsebine Praktična uporaba orkestracije lastnih del z upoštevanjem tehničnih in dinamičnih zmožnosti, registrov, artikulacijskih zmožnosti instrumentov.

15. Temeljna literatura Carse, A.: The History of Orchestration, Dover Publications, New York 1964.Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982.Erpf H.: Lehrbuch der Instrumentation und Instrumentenkunde, Schott Musik International, Mainz, 1959.Peinkofer K., Tannigel F.: Handbuch des Schlagzeugs, Schott, 1981.Piston W.: Orchestration, W. W. Norton & Company, 1955.Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000.Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002.Adlešč M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.


sposobnost orkestriranja manjših instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

razumevanje procesov orkestracije manjših instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri instrumentalni analizi ter izdelavi manjših orkestrskih skladb in pri samostojnem domačem delu

16.2 Uporaba uporaba orkestracije pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija vrednotenje orkestracije glasbenih del vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri



oblikovanje lastnih manjših orkestrskih del pri pouku kompozicije

orkestralna analiza lastnih ter tujih del pri pouku kompozicije

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja orkestracije

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, lastno delo18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa Kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet Inštrumentacija 2.Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Orkestracija 1.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpitOcenjevalna lestvica:Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra riznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, ..

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Marko Mihevc

1. Naslov enote / predmeta / modula Orkestrska dirigentska praksa s hospitacijami 3 (Modul dirigiranje 3)

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3/15 (2+1)4. Kontaktne ure Skupaj 30


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- priprava na delo z orkestrom- spoznavanje specifike delovanja orkestra- spoznavanje različnih vadbenih tehnik in možnosti- spoznavanje dela orkestrov naših javnih institucij- nabiranje dirigentskih izkušenj

14. Opis vsebine - priprava na vaje šolskih orkestrov s sprotno analizo in študijem posameznih del s programa

- vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega orkestra, en 30 in en 60 - minutni nastop na vajah šolskega orkestra

- hospitacija vaj orkestrov Slovenske filharmonije, slovenske RTV in SNG Opere Ljubljana- sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih ansamblov Akademije za glasbo- sodelovanje na javnih koncertih študentov AG z orkestri slovenskih glasbenih institucij- sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah v organizaciji Akademije za glasbo Ljubljana



razumevanje


- pozna specifiko dela z zborom in človeškim glasom- uspešno vodi pevsko vajo ali vajo orkestra- razume principe vodenja- razume principe delovanja različnih glasbenih

instrumentalnih in pevskih skupin16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega in/ali profesionalnih

ansamblov (glede na trenutne možnosti)- pri ocenjevanju dela svojih kolegov- pri vrednotenju svojega dela

16.3 Refleksija - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov- razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega

ansambla16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih- vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih Kolegov


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj (najmanj 80% obisk) in opravljene obveznosti predmeta - vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega zbora ali orkestra, in en 30 in en 60- minutni nastop na vajah šolskega zbora ali orkestra.Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno oceno predmeta.




1. Naslov enote / predmeta / modula Orkestrsko dirigiranje (Modul dirigiranje 3)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 8/15 (4+4)4. Kontaktne ure Skupaj 60


60 ID5. Stopnja bakalavreat 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov dirigiranja :- sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju- poznavanje dirigentskih shem- suvereno nakazovanje vstopov in odmahov- uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb- dirigiranje sprememb tempa- dirigiranje recitativov- izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom simfonične literature iz obdobja romantike

14. Opis vsebine - izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za prepričljivo vodenje.

- interpretacija orkestrske literature stilnih obdobij romantike, izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela

- dirigentska analiza programa, priprava načrta vadenja s šolskimi ansambli- izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva

praktične izvajalske izkušnje15. Temeljna literatura Simfonične skladbe iz obdobja romantike, skladateljev: Mendelssohn, Brahms, Schumann,

Bruckner, Dvořak,Franck, Liszt, Berlioz,16. Predvideni študijski dosežki


- dirigentska analiza- sposobnost kontrole rok in telesa- sposobnost vodenja ansambla- poznavanje vpliva različne kvalitete kretenj na izvedbo- razumevanje procesov in metod vodenja- poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri

samostojnem domačem delustilna interpretacija

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla- pri ocenjevanju dela svojih kolegov- pri vrednotenju svojega dela

16.3 Refleksija - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov- razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega

ansambla16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

- samostojno analitično razume in interpretira glasbo- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih- elemente vodenja uporablja pri pedagoški praksi


Individualno delo, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, .


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta: štiri simfonična dela iz obdobja romantike in en javni oz. trije interni nastopi v okviru vaj in koncertov šolskih ansamblov.Praktični del izpita – dirigiranje polovice koncertnega programa (min. 30' glasbe) šolskemu ansamblu ali pianistu -korepetitorju, ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje stilnih značilnosti interpretacije od predklasicizma do romantike, poznavanje specifičnih značilnosti stilne interpretacije izbranega programaČe se med letom študent izkaže z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.Ocena predstavlja 60 % ocene celotnega modula



20. Metode evalvacije Študentske ankete, samoevalvacija .

kakovosti21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov enote / predmeta / modula Pedagogika in andragogika 1 (Splošni pedagoški modul I)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 /12 (3+2)


P60

V/

S/

Ostale oblike /

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1,2 7. Semester 1. in 2.8. Študijski program Glasbena umetnost


9. Študijska smer kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje, sakralna glasba

10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Pedagogika in andragogika 1 se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula I in se zaključi z

delno oceno. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19).


- Poznavanje dejavnikov formiranja in delovanja šole kot institucije;- opredelitev vloge učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu;- razumevanje pomena temeljnih teoretskih usmeritev pri oblikovanju vzgojnega

koncepta šole;- načini reševanja disciplinskih konfliktov ter oblikovanje primerne klime odnosov v

skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri;- usvajanje temeljnih znanj s področja izobraževanja odraslih in spoznavanje

različnih pristopov, metod in načinov dela z odraslimi;- prepoznavanje in analiziranje problemov in situacij izobraževanja odraslih v šolah

in drugih institucijah formalnega in neformalnega izobraževanja;- uporabljanje pridobljenih spoznanj za nadaljnje lastno individualno izobraževanje in

vseživljenjsko učenje.14. Opis vsebine - Opredelitev osnovnih pojmov: pedagogika kot znanost, teorija (filozofija), umetnost

ter kot aplikativna in sintezna veda. Vzgoja kot intencionalni dejavnik kulture in odnos do socializacije, manipulacije in indoktrinacije;

- šola kot družbena institucija: šola in ideologija (šola kot ideološki aparat države in pojav

»prikritega kurikuluma«; potencialni ideološki dejavniki v šoli: učni predmeti, metode poučevanja, učitelj, razredna/šolska skupnost, kultura šole, obrobni organizacijski okviri; sistemski ukrepi za zmanjševanje ideoloških pritiskov na javno šolo /pravica do ustanavljanja zasebnih šol, laičnost in avtonomnost javne šole/, etično-strokovna odgovornost učitelja za zmanjševanje ideologije);

vzgojne dimenzije šolskega programa (dualizem vloge šole v sodobni družbi: vzgojni in izobraževalni vidik; pravni in pedagoški vidik zahteve po oblikovanju vzgojnega koncepta javne šole; šola kot organizacija z jasno postavljenimi pravili in šola kot skupnost; sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti: pravičnost, solidarnost, inkluzivnost; upoštevanje temeljnih človekovih pravic in psih

oloških pravic otroka v institucionalni vzgoji);- izobraževanje in učenje odraslih.

Potrebe po izobraževanju odraslih in razvoj neformalnega in formalnega izobraževanja odraslih. Razvoj andragogike. Pojem odraslosti. Življenjska obdobja. Učenje odraslih in razlike v učenju odraslih ter učenja otrok in mladine. Tipi in značilnosti odraslih učencev. Izobraževanje odraslih in razlike med izobraževanjem odraslih od otrok in mladine. Vrste izobraževanja in učenja odraslih. Ovire in motivi za izobraževanje in učenje odraslih. Motivacija za izobraževanje in učenje odraslih. Problematika vseživljenjskosti učenja in izobraževanja. Andragoški ciklus.

15. Temeljna literatura - Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. (str. 43-97).

- Jelenc, S. (1998). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. (101 str.).

- Kroflič, R. (1997 in 1999). Med poslušnostjo in odgovornostjo (Procesno-razvojni model moralne vzgoje). Ljubljana: VIJA. (str. 11-83).

- Kroflič, R. (2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne šole/vrtca. Sodobna pedagogika, št. 4/2003, str. 8-28.

Relevantni članki iz domače in tuje literature, dostopne v knjižnicah in na svetovnem spletu.

16. Predvideni študijski dosežki 19.1 Znanje in razumevanje Študent/-ka- razume osnovne pojme in zakonitosti vzgojno-

izobraževalnega procesa, pozna teorije in koncepte strukturiranja in delovanja šole kot institucije ter vseživljenjskega učenja;

19.2 Uporaba - zna reševati vzgojno-disciplinske konflikte in oblikovati primerno klimo odnosov v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri;

19.3 Refleksija - zna kritično vrednotiti usklajenost med raznimi teoretičnimi koncepti ter aktualno vzgojno in izobraževalno prakso;


- je usposobljen/a za kritično analiziranje in sintetiziranje tudi drugih področij družbenega udejstvovanja, s čimer more aktivno in kompetentno delovati v družbi.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja z diskusijskimi vložki, samostojni študij literature s skupinskimi konzultacijami.


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja


Delni izpit iz Pedagogike in andragogike 1 za Splošni pedagoški modul I je pisni izpit. Ocene so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Končna ocena Splošnega pedagoškega modula I je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .21. Sestavljalec učnega načrta nosilec: dr. Tadej Vidmar, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula Pedagogika in andragogika 2 (Splošni pedagoški modul II)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (8) (2+1)4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V S 30 Ostale oblike /5. Stopnja 1. 6. Letnik 2,3 7. Semester 3+ 48. Študijski program Glasbena umetnost



10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Pedagogika in andragogika 2 se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula II in se zaključi z

delno oceno. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19).


- Poglobljeno spoznavanje konceptov, poskusov in praktičnih rešitev, ki so odločilno vplivali na zasnovo in delovanje šole kot institucije ter na vlogo učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu;

- poglabljanje in razširjanje znanj s področja izobraževanja in učenja odraslih;- razumevanje pomena temeljnih usmeritev s področja vzgoje in izobraževanja na

osnovi praktičnih primerov;- uporabljanje usvojenih znanj za lastno individualno izobraževanje in vseživljenjsko

učenje.14. Opis vsebine Na podlagi analize primerov iz zgodovine in analize obstoječega stanja študentke in

študenti poglobljeno spoznavajo:- razne dimenzije in kontekste vzgoje in izobraževanja,- položaj šole kot družbene institucije,- razmerje med šolo in državo,- razmerje med učiteljem in družbo ter učiteljem in učencem,- stopnje v razvoju otroka s pedagoškega vidika,- izobraževanje in učenje kot permanenten in kontinuiran vseživljenjski ciklus.

15. Temeljna literatura - Platon. (1995). Država. Ljubljana: Mihelač.- Rabelais, F. (1981). Gargantua in Pantagruel. Ljubljana: Cankarjeva založba.- Ozvald, K. (2000). Kulturna pedagogika. Ljubjana: Jutro – ACS.- Makarenko. A. S. (1950). Pedagoška pesnitev. Ljubljana: Mladinska knjiga.- Rousseau, J. J. (1997). Emil ali O vzgoji. Novo mesto: Pedagoška obzorja.- Komenský, J. A. (1995). Velika didaktika. Novo mesto: Pedagoška obzorja.- Apple, M. W. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče.- Kant, I. (1997). O pedagogiki. Phainomena, let. 6, št. 19/20, str. 36-44.Vsak študent oz. študentka se na podlagi razpisanih tem odloči za pripravo seminarske naloge, za katero, po posvetovanju z učiteljem, izbere ustrezno literaturo.Predvidena je relevantna domača in tuja literatura, dostopna v knjižnicah in na svetovnem spletu.


Študent/-ka- razume terminologijo in zakonitosti vzgojno-

izobraževalnega procesa;- pozna teorije in koncepte strukturiranja in delovanja šole

kot institucije ter vseživljenjskega učenja;.

19.2 Uporaba - zna reševati vzgojno-disciplinske konflikte in oblikovati primerno klimo odnosov v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri;

19.3 Refleksija - zna kritično vrednotiti usklajenost med raznimi teoretičnimi koncepti ter vzgojno in izobraževalno prakso;


- je usposobljen/a za kritično analizo in sintezo tudi na drugih področjih družbenega udejstvovanja, s čimer lahko aktivno in kompetentno deluje v družbi.

17. Metode poučevanja in učenja Samostojni študij literature z namenom samostojne priprave seminarske naloge. Individualne konzultacije. Prisotnost pri predstavitvi seminarskih nalog.


Splošni pogoji za vpis v 2. letnik.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna Delni izpit iz Pedagogike in andragogike 2 za Splošni pedagoški modul II je v obliki

lestvica priprave seminarske naloge in njene predstavitve v skupini (65%) ter prisotnosti in aktivnemu sodelovanju pri predstavitvah seminarskih nalog (35%). Ocene delnega izpita so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG..Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega delaKončna ocena Splošnega pedagoškega modula II je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ..21. Sestavljalec učnega načrta nosilec: dr. Tadej Vidmar, doc.

1. Naslov modularnega predmeta Pedagogika in andragogika za instrumentaliste ( pedagoški modul)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 6/15 (3+3)


P60

V/

S/

Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 1,2,3 7. Semester oba8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse, razen kompozicije in

glasbene teorije, dirigiranja in sakralne glasbe

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Predmet seznanja študente in študentke z dejavniki, ki vplivajo na formiranje in delovanje šole kot institucije, prav tako pa opredeljuje vlogo učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu. Omogoči jim, da s pridobitvijo temeljnih znanj s področja izobraževanja odraslih uporabijo različne pristope, metode in načine dela z odraslimi.Študent(ka):

Razume pomen temeljnih teoretskih usmeritev pri oblikovanju vzgojnega koncepta šole.

Zna reševati disciplinske konflikte ter oblikovati primerno klimo odnosov, v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri.

Zna prepoznavati in analizirati probleme in situacije izobraževanja odraslih v šolah in drugih institucijah formalnega in neformalnega izobraževanja.

Zna uporabiti pridobljena spoznanja za nadaljnje lastno individualno izobraževanje in vseživljenjsko učenje.

14. Opis vsebine Opredelitev osnovnih pojmov.Pedagogika kot znanost, teorija, umetnost ter kot aplikativna in sintezna veda. Vzgoja kot intencionalni dejavnik kulture in odnos do socializacije, manipulacije in indoktrinacije. Odnos med vzgojo in izobraževanjem.

Šola kot družbena institucija.- Šola in ideologija.

Šola kot ideološki aparat države in pojav »prikritega kurikuluma.« Potencialni ideološki dejavniki v šoli: učni predmeti, metode poučevanja, učitelj, razredna-šolska skupnost, kultura šole, obrobni organizacijski okviri. Sistemski ukrepi za zmanjševanje ideoloških pritiskov na javno šolo (pravica do ustanavljanja zasebnih šol, laičnost in avtonomnost javne šole). Etično-strokovna odgovornost učitelja za zmanjševanje ideologije.

- Vzgojne dimenzije šolskega programa.Dualizem vloge šole v sodobni družbi: vzgojni in izobraževalni vidik. Pravni in pedagoški vidik zahteve po oblikovanju vzgojnega koncepta javne šole. Šola kot organizacija z jasno postavljenimi pravili in šola kot skupnost. Upoštevanje temeljnih človekovih pravic in psiholoških pravic otroka v institucionalni vzgoji.

Teoretski in praktični problemi razvoja otroka s pedagoškega vidikaTemeljne značilnosti fizičnega in psihičnega razvoja otroka ter razvoja njegove moralnosti. Identifikacija kot medij moralne vzgoje. Osnovna načela razvoja moralnega razsojanja. Oblikovanje principa avtoritete.

Izobraževanje in učenje odraslih. Potrebe po izobraževanju odraslih in razvoj neformalnega in formalnega izobraževanja odraslih. Razvoj andragogike. Pojem odraslosti. Življenjska obdobja. Učenje odraslih in razlike v učenju odraslih ter učenja otrok in mladine. Tipi in značilnosti odraslih učencev. Izobraževanje odraslih in razlike med izobraževanjem odraslih od otrok in mladine. Vrste izobraževanja in učenja odraslih. Ovire in motivi za izobraževanje in učenje odraslih. Motivacija za izobraževanje in učenje odraslih. Problematika vseživljenjskosti učenja in izobraževanja. Andragoški ciklus.

15. Temeljna literatura Temeljna literatura. Jelenc, S. (1998). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center

Slovenije. Kroflič, R. (1997 in 1999). Med poslušnostjo in odgovornostjo (Procesno-

razvojni model moralne vzgoje). Ljubljana: VIJA. Kroflič, R. (2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne

šole/vrtca. Sodobna pedagogika, št. 4/2003.

Priporočena literatura. Althusser, L. (2000). Izbrani spisi. Ljubljana: Založba /*cf. Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče. Pavlovič, Z. (1993). Psihološke pravice otroka. Radovljica: Didakta. Peček, M. (1998). Avtonomnost učiteljev nekdaj in sedaj. Ljubljana: Znanstveno

in publicistično središče.16. Predvideni študijski dosežki 19.1 Znanje in razumevanje Študent(ka) razume osnovne pojme in zakonitosti

vzgojno-izobraževalnega procesa, pozna teorije in koncepte strukturiranja in delovanja šole kot institucije ter vseživljenjskega učenja.

19.2 Uporaba Študent(ka) zna reševati vzgojno-disciplinske konflikte in oblikovati primerno klimo odnosov v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri.

19.3 Refleksija Študent(ka) zna kritično vrednotiti usklajenost med raznimi teoretičnimi koncepti ter aktualno vzgojno in izobraževalno prakso.


Študent(ka) je zna kritično analizirati in sintetizirati tudi druga področja družbenega udejstvovanja, s čimer mu je omogočeno aktivno in kompetentno delovanje v družbi.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja z diskusijskimi vložki.Samostojni študij literature s skupinskimi konzultacijami.


Vpis v ustrezen letnik,Izbira pedagoškega modula.


Pisni izpit (sestavlja 40 % ocene celotnega pedagoškega modula) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

Ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 10, pri čemer so ocene 1-5 negativne, 6-10 pa pozitivne.

20. Metode evalvacije kakovosti Kakovost izvajanja predmeta ugotavljamo z anonimnimi anketami študentov ob koncu predavanj, z iskanjem sprotne povratne informacije ter z analizo opravljenih izpitov.

21. Sestavljalec učnega načrta doc. dr. Tadej Vidmar

1. Naslov enote / predmeta / modula PETJE I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 20 (11+9)


P V- S - Ostale oblike60

5. Stopnja 1 6. Letnik I 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti. Korepeticije se izvajajo v obsegu 60 ur. ,


Spoznavanje in obvladovanje tehničnih in muzikalnih prvin ,razvijanje: glasovnega obsega, jasne vokalizacije in artikulacije, smisla za ustrezno interpretacijo besedila, poglobljeno spoznavanje interpretacij različnih stilnih obdobij, spoznavanje koncertnega in opernega programa vseh stilnih obdobij, od začetkov do sodobnih del.Navajanje na analitični pristop, priprava na pravilno samostojno delo.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju na koncertnem ali opernem odru.

14. Opis vsebine Glede na študentovo predznanje in glasovne danosti predavatelj izdela individualni program tehničnih vaj, ki odpravljajo pomanjkljivosti in vodijo študenta k nadaljnemu razvoju glasu (vokalize, staccato vaje, izenačevanje registrov, crescendo – decrescendo, lestvice , 'voix mixte ', stilno okraševanje,…)Interpretacija vokalne literature različnih stilnih obdobij, skrbno prilagojene individualnim tehničnim in muzikalnim sposobnostim študenta. Na internih in javnih nastopih pridobivajo potrebne izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura -Antična arija alipesem iz obdobja zgodnje angleške renesanse ali baroka… najmanj 5 (pet )(arije iz zgodnjih baročnih oper, oratorijev, kantat, skladateljev kot npr: A. Scarlatti, J.B. Bononcini, G. Caccini, F. Durante, itd.pesmi angleških avtorjev kot npr: J. Dowland, T. Morley, H. Purcell, itd. )-lažja arija iz oratorija, maše, kantate…, najmanj 2 (dve )(iz različnih stilnih obdobij skladateljev kot npr: J. B. Pergolesi, A. Vivaldi, G. F. Haendel, W. A. Mozart, itd.)-samospevi iz svetovne literature… najmanj 6 (šest )(obdobje od klasicizma do pozne romantike, skladateljev kot npr: J. Haydn, W. A. Mozart, F. Schubert, R. Schumann, J. Brahms, A. Dvorak, P. I. Čajkovski, E. Grieg, itd.)-slovenski samospev…najmanj 4 (štiri )-operna arija…najmanj 2( dve)(primerno izbrana iz različnih stilnih obdobij, ki omogoča napredovanje v razvoju in oblikovanju glasu od manj zahtevne do težje)


Razumevanje

sposobnost kontrole telesa razumevanje procesov in metod vadenja razumevanje vzročno-posledičnih metod za

obvladovanje glasu poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju


16.2 Uporaba Uporaba tehničnega in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja glasu vrednotenje stilnega podajanja interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi


glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komornem petju )




17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, korepeticije, izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa petjePogoj za opravljanje izpita:-Opravljen zimski in letni kolokvij iz predelane snovi, semester 1 in 2, neobvezno na pamet. Javni nastop se lahko šteje kot del kolokvija. -najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) -redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega kandidat pripravi: -1 (eno) arijo antico ali pesem iz zgodnje angleške renesanse ali baroka,-1 (eno) arijo iz kantate, maše ali oratorija,-3 (tri) samospeve različnih avtorjev iz svetovne literature,-1 (en) slovenski samospev,-1 (eno) operno arijoProgram kandidat izvaja na pamet.Ocenjevalna lestvica:10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )8 – prav dobro ( solidni rezultati )7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .,Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Eva Novšak Houška; Marjan Trček, prof, Pija Brodnik..

1. Naslov enote / predmeta / modula PETJE II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 20 (10+10)



5. Stopnja 1. 6. Letnik II 7. Semester 3+ 48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti. Korepeticije se izvajajo v obsegu 60 ur. ,


Obvladovanje tehničnih in muzikalnih prvin , razvijanje gibkosti in jakosti glasu, glasovnega obsega, jasne vokalizacije in artikulacije, smisla za ustrezno interpretacijo besedila v glavnih svetovnih jezikih, poglobljeno oblikovanje interpretacij različnih stilnih obdobij, spoznavanje težjega koncertnega in opernega programa vseh stilnih obdobij, od začetkov do sodobnih del.Navajanje na analitični pristop, priprava na pravilno samostojno delo.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju na koncertnem ali opernem odru.

14. Opis vsebine Glede na študentovo predznanje in glasovne danosti predavatelj izdela individualni program tehničnih vaj, ki nadgrajuje obvladovanje glasu, odpravlja pomanjkljivosti in vodi študenta k nadaljnemu razvoju (težje vokalize, staccato vaje v večjem obsegu, izenačevanje registrov, crescendo – decrescendo, lestvice v obsegu do undecime, izpopolnjevanje težjih stilnih okraskov, …)Interpretacija vokalne literature različnih stilnih obdobij, skrbno prilagojene individualnim tehničnim in muzikalnim sposobnostim študenta. Na internih in javnih nastopih pridobivajo potrebne izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura -Antična arija alipesem iz obdobja zgodnje angleške renesanse ali baroka… najmanj 3 (tri )(težje arije iz zgodnjih baročnih oper, oratorijev, kantat, skladateljev kot npr: A. Scarlatti, B. Marcello, Ch. W. Gluck, J. P. Martini, G. Caccini, F. Durante, itd… s poudarkom na razvijanju intenzivnega legata in stilnem okraševanju.)težje pesmi angleških avtorjev kot npr: J. Dowland, T. Morley, H. Purcell, itd. )-arija iz oratorija, maše, kantate…, najmanj 2 (dve)( različnih skladateljev od baroka do romantike)-zahtevnejši samospevi iz svetovne literature… najmanj 6 (šest )( obdobje od klasicizma do pozne romantike, skladateljev kot npr: J. Haydn, W. A. Mozart, L. van Beethoven, F. Schubert, R. Schumann, J. Brahms, A. Dvorak, P. I. Čajkovski, E. Grieg, itd.)-lažji samospevi 20.in 21. stol. različnih avtorjev…najmanj 4 (štiri )-zahtevnejši slovenski samospevi…najmanj 4 (štiri )-operna arija…najmanj 2 (dve)(primerno izbrana iz različnih stilnih obdobij, ki omogoča napredovanje v razvoju in oblikovanju glasu od manj zahtevne do težje)


razumevanje

sposobnost kontrole telesa in obvladovanje glasu pri zahtevnejših skladbah

sposobnost glasbeno – umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji


skladb in pri samostojnem domačem delu16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj pri izvajalski

praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje obvladovanja glasu za izražanje različnih čustvenih stanj

vrednotenje umetniškega podajanja pri izvajalski praksi


glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komornem petju )



poznavanje osnovnih didaktičnih principov17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, korepeticije, izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta Petje 1Pogoj za opravljanje izpita:-Opravljen zimski in letni kolokvij iz predelane snovi, semester 4 in 5, neobvezno na pamet. Javni nastop se lahko šteje kot del kolokvija. -najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) -redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega kandidat pripravi: -1 (eno) arijo antico ali pesem iz zgodnje angleške renesanse ali baroka,-1 (eno) arijo iz kantate, maše ali oratorija,-3 (tri) samospeve različnih avtorjev iz svetovne literature,-1 (en) samospev 20. ali 21. stol. ,-1 (en) slovenski samospev,-1 (eno) operno arijoProgram kandidat izvaja na pamet.Ocenjevalna lestvica:10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )8 – prav dobro ( solidni rezultati )7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)


21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Eva Novšak Houška; Marjan Trček, prof., Pija Brodnik

1. Naslov enote / predmeta / modula PETJE III2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 20 (10+10)



5. Stopnja 1 6. Letnik III 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti. Korepeticije se izvajajo v obsegu 60 ur. ,


Obvladovanje težjih tehničnih in muzikalnih prvin , razvijanje gibkosti in jakosti glasu, celotnega glasovnega obsega, jasne vokalizacije in artikulacije, smisla za ustrezno interpretacijo besedila v glavnih svetovnih jezikih, poglobljeno oblikovanje interpretacij različnih stilnih obdobij, spoznavanje težjega koncertnega in opernega programa vseh stilnih obdobij, od začetkov do sodobnih del.Navajanje na analitični pristop, priprava na pravilno samostojno delo.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju na koncertnem ali opernem odru.

14. Opis vsebine Glede na študentovo predznanje in glasovne danosti predavatelj izdela individualni program težjih tehničnih vaj, ki nadgrajuje obvladovanje glasu, odpravlja eventuelne pomanjkljivosti in vodi študenta k nadaljnemu razvoju (težje vokalize, staccato vaje v obsegu 8+5, izenačevanje registrov, crescendo – decrescendo, lestvice v celotnem obsegu, izpopolnjevanje težjih stilnih okraskov, …)Interpretacija vokalne literature različnih stilnih obdobij, skrbno prilagojene individualnim tehničnim in muzikalnim sposobnostim študenta. Na internih in javnih nastopih pridobivajo potrebne izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura -Pesem ali arija starih mojstrov… najmanj 3 (tri)(težje arije iz zgodnjih baročnih oper, oratorijev, kantat s poudarkom na stilno poglobljenem umetniškem izvajanju in okraševanju.)težje pesmi angleških avtorjev kot npr: J. Dowland, T. Morley, H. Purcell, itd. )-arija iz oratorija, maše, kantate ali koncertna arija…, najmanj 2 (dve)( različnih skladateljev od baroka do sodobnosti)- samospevi iz svetovne literature… najmanj 6 (šest)( različnih avtorjev in obdobij od klasicizma do 20. stol.)- samospevi iz svetovne lit. različnih avtorjev 20. in 21. stol. …najmanj 4 (štiri)- slovenski samospevi …najmanj 4 (štiri)( različnih avtorjev in obdobij od klasicizma do 21.stol)-operna arija…najmanj 2 (dve)(primerno izbrana iz različnih stilnih obdobij in avtorjev, kar omogoča napredovanje v razvoju in oblikovanju glasu od manj zahtevne do težje)Študent lahko namesto 1 (ene) operne arije ali arije iz oratorija, maše ali kantate izbere 2 (dva) samospeva več po lastni izbiri ali obratno: namesto dveh samospevov izbere 1 (eno) operno arijo ali arijo iz oratorija, maše, kantate več, glede na naravo glasu in usmeritev.


razumevanje

zmožnost kontrole telesa in obvladovanje glasu pri zahtevnejših in težjih skladbah

sposobnost poglobljenega glasbeno – umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji


16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje obvladovanja telesa in glasu za izražanje različnih čustvenih stanj

vrednotenje umetniškega podajanja pri izvajalski praksi


glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorno petje, orkestru )




17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, korepeticije, izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta Petje 2Pogoj za opravljanje izpita:-Opravljen zimski in letni kolokvij iz predelane snovi, semester 5 in 6, neobvezno na pamet. Javni nastop se lahko šteje kot del kolokvija. -najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) -redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega kandidat pripravi: -1 (eno) arijo antico ali pesem iz zgodnje angleške renesanse ali baroka,-1 (eno) arijo iz kantate, maše ali oratorija,-4 (štiri) samospeve različnih avtorjev iz svetovne literature,-1 (en) samospev 20. ali 21. stol. ,-2 (dva) slovenski samospev,-1 (eno) operno arijoŠtudent lahko namesto 1 (ene) operne arije ali arije iz oratorija, maše ali kantate izbere 2 (dva) samospeva več po lastni izbiri ali obratno: namesto dveh samospevov odpoje 1 (eno) operno arijo ali arijo iz oratorija, maše, kantate, glede na naravo glasu in usmeritev.Program kandidat izvaja na pamet.Ocenjevalna lestvica:10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )8 – prav dobro ( solidni rezultati )7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)


1. Naslov enote / predmeta / modula Plesna kompozicija I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)

4. Kontaktne ure 60 (30+30) Skupaj P 0 V 60 S 0 Ostale oblike5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilj predmeta je kontinuiran proces ozaveščanja telesa, delo s partnerjem in v skupini. Znanje vaj omogoča študentu pravilno uporabljanje teže svojega in telesa partnerja. Vaje omogočajo funkcionalno ozaveščanje centra telesa, kar služi boljšemu poznavanju svojega gibalnega aparata, s tem pa se možnost samostojne kreativnosti povečuje ter razvijejo lastno gibalno fantazijo in ustvarjalnost. Poleg ustvarjalnega sodelovanja s partnerjem in skupino je cilj predmeta predvsem komunikativen, samostojen, kreativen in odgovoren gibalec/plesalec-igralec. S procesom vodene improvizacije študent razvija, utrjuje in poglablja stanje posebne pozornosti v odnosu do sebe, partnerjev in prostora, poleg tega pa širi meje svojih specifičnih gibalnih zmožnosti. Z uvedbo videa (snemanje posameznih stopenj improvizacije), si razvijajo kritičnost na vseh stopnjah spoznavnega procesa, od kritične analize improvizacije in kompozicije preko interpretacije do vrednotenja ustvarjalnega dela.

14. Opis vsebine Proces funkcionalnega ozaveščanja telesa, poteka z eno osnovnih gibalnih tehnik »kontakt improvizacijo«, ki pa vključuje tudi temeljne osnove Feldenkrais metode in Alexandrovega principa.a) vsaka ura se začne s sklopom ogrevalnih vaj:b) sistem vaj, ki potekajo v parih in omogočajo razvijanje dialoga z drugim telesom:c) Vodene improvizacije, študenta naučijo ustvarjalnega sodelovanja s partnerjem oz. skupino in ga vzpodbujajo v njegovi samostojni ustvarjalnosti, domišljiji, sugestivnosti, originalnosti in senzibilnosti.d) Razlika med abstraktno in kompozicijo s točno določeno vsebino. Z vajo »labirint« študent, poskuša združit vsa do takrat znana tehnična znanja veščin, ki jih učimo, z osebnim talentom in preddispozicijami. e) Uporaba videa: snemanje posameznih stopenj vodenih improvizacij oz. krajših študij ter ogled le teh. Študentje si ob tem razvijajo kritičnost na vseh stopnjah spoznavnega procesa, od kritične analize improvizacije in kompozicije preko interpretacije do vrednotenja ustvarjalnega dela.

15. Temeljna literatura Jacqueline M. Smith-Autard: »Dance composition«,Gremese Editore, 1996.Lynne Anne Blom and L. Tarin Chaplin: »The Moment of Movement Dance Improvisation«, Dance Books, 1989.Anna Triebel-Thome: »Feldenkrais«, Gräfe und Unzer Verlag, 1997.Ogled videa nekaterih priznanih tujih in domačih izvajalcev, ki v svojih predstavah uporabljajo »kontakt improvizacijo«: (Trisha Brown, DV 8, Wim Vandekeybus, Josef Nadj, Brane Potočan, Iztok Kovač).


razumevanje

Študent naj bi bil konec letnika sposoben uporabiti pridobljeno znanje in razumevanje vaj iz kontakt improvizacije za funkcionalno in kontrolirano uporabo, tako svojega telesa kot tudi telesa partnerja in s pridobljenim znanjem v medsebojnem dialogu s partnerjem, razviti lastno gibalno fantazijo in ustvarjalnost ter postaviti zaključno kompozicijo.

16.2 Uporaba Študent uporabi tako teoretično kot praktično znanje in ga prenese v prakso pri drugih študijskih predmetih

16.3 Refleksija Razvijanje lastnega gibalnega nadzora, kritičen odnos do telesa in giba na sploh.


Študent lahko pridobljeno znanje aplicira na različna področja timskega ali samostojnega ustvarjanja.

http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/bologna/PredmetiAdmin.asp?PredmetID=188

17. Metode poučevanja in učenja a) predavanja, na katerih študentje pridobijo teoretični okvir, predvsem pa praktična znanja 50%b) tri krajše študije, ki so izčiščen rezultat idej in sprotnih gibnih materialov, ki so jih raziskovali pri vodeni improvizaciji 20%c) zaključna kompozicija v paru 30%


a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študijab) redno obiskovanje predavanj oz. aktivna vključitev v pedagoški proces. Narava predmeta pogojuje sprotno preverjanje znanja in samostojnega dela ter je nadvse važno, da je študent pri pouku nenehoma dejavno angažiran.c) priprava na samostojno zaključno kompozicijo v paru. Mesec pred zaključkom se vzpostavijo pari (do takrat so se med vajami, improvizacijami menjavali). Par mora začeti z intenzivnim razvijanjem medsebojnega dialoga in skupaj pripraviti zaključno kompozicijo.


Semestralni izpitOcenjevalna lestvica:10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti ,, .21. Sestavljalec učnega načrta Izr.prof. Tanja Zgonc

1. Naslov enote / predmeta / modula Pozavna 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer pozavna10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur letno, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnh elementov igre napozavno( pravilna drza, dihalna tehnika, tehnika roke, kvaliteta tona).Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature od baroka (večina prirejenih del) do sodobnih del.Izvajalska praksa ima poudarek na samozavestnem, prepričljivem in zanimivem nastopanju.

14. Opis vsebine Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja.Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.Interpretacija literature za pozavno različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega delaIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura E.Bozza BalladeA.Guilmant Morceau SymphoniqueB.Dvarionas Thema + Var.M.Willson 76 TrombonesJ.Kotsier SonatinaC.Chaplin Oh That CheloP.Hindemith SonateC.M.Weber RomanzeS.Sulek SonataKorsakov ConcertoE.Sachse ConcertinoV.Blazevic Konzert nr.1 + nr.2F.Gräfe KoncertE.Reiche KoncertF.David Koncert

Opazovanje rasti kvalitete igranja na pozavno na mednarodnem nivoju in prilagajanje literature..


razumevanje

-Sposobnost kontrole telesa, rok, dihanja, sposobnost pihanja ter razumevanje funkcioniranja celotnega telesa.

16.2 Uporaba -Uporaba kontroliranega dihanja ter pihanja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega znanja instrumenta.-Vrednotenje interpretacije.-Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( komorna igra, orkester ).Poznavanja stilne interpretacije ( pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).Poznavanju osnovnih didaktičnih principov s podrocja.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s studenti, izvajalska praksa.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno – umetniške nadarjenosti in znanja smeri pozavna in vpis v 1. letnik.Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali dva javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zakjljučenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20-30 minut, ki vsebuje: koncert (ali drugo večje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnično etudo (ali solo skladbo), melodicno etudo (ali solo skladbo), moderno delo, orkesterska mesta. Skladbe se igrajo na pamet.Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Studenstke ankete,Samoelvalvacija,Javno predstavljanje studenstkih dosezkov z nastopi, udelezbo na drzavnih in mednarodnihh tekmovanjih...

21. Sestavljalec učnega načrta Doc.mag.art.Kranjc Dusan




5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Pozavna10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na pozavno, drze, dihalne tehnike, tehnike roke, kvalitete tona.Uvajanje drugega instrumenta (alt pozavna).Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Sistematično izpopolnjevanje literature za pozavno vseh obdobij, zgrajeno na individualnosti vsakega študenta.Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem deluIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.Spoznavanje orkestrske literature.

15. Temeljna literatura J.Guy Ropartz Piece in mi be MineurLarsErik Larsson ConcertinoH.Meyer Sonate c-mollJ.B.Loeillet Sonate g-mollDidier Godel Sonata da ChiesaG.Pergolesi SinfoniaMargit Zimmermann TryptichonJ.B.Boismortier Sonate C-DurJohann L.Krebs FantasiaCorelli Sonata in d-mollMarcello Sonata in C DurG.F.Haendel Sonate g-mollJ.G.Mortimer Prelude and DanceV.Kalabis SonataJules Massenet MeditationBernhard Krol Capricio da CameraJohn G.Mortimer BalladeErnst Bloch SymhonyFrank Martin BalladeSerocki SonatinaJ Casterede ConcertinoS Stojowski FantasieBruno Bjelinsky Tri bibliske legendeJan Kotsier Ludus AgonisR.Schumann 3 RomanceB.Günes PromenadePavel Šivic BaladaUroš Krek Theme VarieDarijan Božič QuaterniPavel Šivic Most

Literatura se lahkjo dopolnjuje s skladbami podobne težavnosti, zlasti modernih

skladateljev16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

razumevanje

Sposobnost igranja v predpisanih tempih.Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi.Sposobnost glasbeno-umetniskega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji.


16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije.Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorni igri,orkestru ).Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-teoretičnih predmetih).Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih principov s področja.



Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Pozavna 1 in vpis v 2. letnikPogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zakjljucenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega student pripravi 30-40 minut, ki vsebuje :koncert (ali drugo vecje delo),sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnicno etudo (ali solo skladbo),melodicno etudo (ali solo skladbo),moderno delo(Slovensko delo),odlomki iz orkestrske literature (5-10)Skladbe se igrajo na pamet.

Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta






5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Pozavna10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s studenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur letno, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na pozavno, drže, dihalne in pihalne tehnike.Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del poudarkom na moderni artikulaciji.Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso.Uvajanje tretjega instrumenta (baročna pozavna).

14. Opis vsebine Sistematično izpopolnjevanje literature za pozavno iz vseh obdobij zgrajeno na individualnosti vsakega študenta.Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu.Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura Andre Lafosse Methode CompleteAndre Lafosse VadeMecumEugene Bozza Graphismes - graficna notacijaNino Rota ConcertoM.Spisak ConcertoArlene E.Sierra Concerto with Wind BandL.Gröndahl ConcertH.Milentz Concert für altposauneL.Mozart ConcertoBlaz Pucihar 3 jazzy piecesTomaz Habe Preludij in CapricePavel Mihelcic Sonata 80Pavel Sivic Deux Pieces de Concert

Program predvideva skladbe za altovsko in tenorsko pozavno.Literatura se dopolnjuje s skladbami podobne težavnosti, zlasti modernih skladateljev


razumevanje

Sposobnost igranja v predpisanih tempih.Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno-ustrezni interpretaciji.Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi.

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi.

16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije.Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi izvajalski praksi.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorni igri, orkestru ).Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom.Izvajalska praksa.


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Pozavna 2.Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 40-50 minut programa, ki vsebuje:koncert (ali drugo večje delo),sonato (ali drugo delo stare glasbe),tehnično etudo (ali solo skladbo),melodično etudo (ali solo skladbo),moderno delo (slovensko delo),odlomke iz orkestrske literature ( 5 – 10).

Skladbe se igrajo na pamet.

Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete.Samoevaluacija.Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih itd..


1. Naslov modularnega predmeta Psihologija ( pedagoški modul)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 7/15 (3+4)

4. Kontaktne ure: Skupaj75 (37,5 +37,5)

P 60 V 15 S Ostale oblike:

5. Stopnja 1 6. Letnik 1,2,3 7. Semester oba5. Stopnja Prva 6. Letnik 1,2,38. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smerVse, razen kompozicije in glasbene teorije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja in sakralne glasbe

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Pri predmetu Psihologija študenti spoznajo temeljna psihološka znanja na tak način, da bodo nanje pozorni in jih bodo upoštevali pri poučevanju inštrumenta, komorne igre, orkestra in zbora:

poznajo temeljne zakonitosti in dejavnike razvoja in jih znajo upoštevati pri svojem delu z učenci;

poznajo zakonitosti in oblike učenja in jih ustrezno uporabljajo glede na individualne značilnosti in potrebe učencev;

znajo spremljati, preverjati in vrednotiti napredovanje učencev ter jim dajati ustrezne povratne informacije;

znajo voditi različne skupine učencev in oblikovati optimalne pogoje za delo v različnih heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine);

znajo vzpostaviti in ohranjati komunikacijo in sodelovanje z učenci z različnimi udeleženci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni delavci);

so usposobljeni za profesionalno delovanje na šoli in v širši skupnosti.

14. Opis vsebine 4. VSEBINA PREDMETA Pomen psihološke izobrazbe za učitelja. Metode in tehnike proučevanja učnega

procesa. Osebnost: razvoj, zorenje, učenje in njihov medsebojni odnos. Zakonitosti in teorije psihičnega razvoja. Dejavniki razvoja: vplivi dednosti okolja in

lastne aktivnosti pri razvoju glasbenih sposobnosti in učenju igranja inštrumentov. Svetovanje, pomoč staršem in učencem pri izbiri inštrumenta.

Zaznavni procesi, principi zaznavanja, razvoj slušnega zaznavanja. Nevrofiziološke osnove učenja, funkcije, lokalizacija in specializacija pomembnih delov centralnega živčnega sistema.

Oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov). Posebnosti učenja inštrumenta.

Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene ustvarjalnosti.

Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene preference). Vpliv glasbe na posameznika (miselne procese, čustvovanje).

Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja. Dejavniki šolskega učenja in njihovo prepletanje. Psihološki dejavniki učenja:

sposobnosti (intelektualne in glasbene), spoznavni in učni stili, spoznavna struktura, strategije in načini učenja inštrumenta, učna motivacija, osebnostno čustveni dejavniki (strah, izvajalska anksioznost). Fiziološki dejavniki učenja. Fizikalni in socialni dejavniki učenja.

Individualne razlike med učenci. Učenci s posebnimi potrebami. Psihosocialni odnosi v šoli in učenje. Struktura in dinamika majhnih skupin.

Komunikacija in vodenje skupin (komornih, orkestra, zbora). Učiteljeva osebnost. Konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov.

Psihološke osnove preverjanja in ocenjevanja. Osnovne merske značilnosti dobrega ocenjevanja. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Ocenjevanje izvajanja.

15. Temeljna literatura 6. TEMELJNI ŠTUDIJSKI VIRI:Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford University Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243.Coren, S., Ward, L.M., Enns, J.T. (2004). Sensation and perception, Hoboken, NJ, John Wiley & Sons, 116-178,

Habe, K. (2000). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja. Psihološka obzorja, 9/2, 103-120.

Habe, K. (2006). Vpliv Mozartove sonate za dva klavirja v D-duru na prostorsko- časovno sklepanje. Psihološka obzorja, 15/2, 53-66.Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T., in Curk, J. (2006). Psihologija: spoznanja in dileme, Ljubljana, DZS, 26-50.Marentič-Požarnik, B. (2003). Psihologija pouka in učenja. Ljubljana: DZS.Parncutt, R., McPherson, G.E. (2002). The Science and Psychology of Music. Oxford: Oxford University Press, 3-63, 151-183, 335-353.Peklaj, C., Smolej-Fritz, B. (2006). Problemi preverjanja in ocenjevanja glasbenega izvajanja. Preverjanje in ocenjevanje, 3/1, 19-25.Papalia, D.E., Wendkos Olds S., Feldman Durkin R. (2002). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva, Ljubljana: Educy.Smolej Fritz, B. (2000). Razvoj glasbenih sposobnosti, ki jih meri Bentleyev test, Psihološka obzorja, 9/1, 91-106.


16.1 Znanje in

Razumevanje

Študent: pozna metode in tehnike proučevanja učnega procesa, pozna

zakonitosti razvoja, razume odnos med zorenjem in učenjem, teorije socialnega in kognitivnega razvoja, dejavnike razvoja, ki vplivajo na učenje inštrumenta;

razume proces in zakonitosti zaznavanja, nevro-psihološke osnove učenja;

zna opredeliti različne oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov, modelno učenje, učenje stališč in vrednot, izkušenjsko učenje), razume povezavo med posamezno obliko učenja in učnimi rezultati;

pozna in zna opredeliti ustvarjalni proces, produkt in lastnosti ustvarjalnih ljudi na področju glasbe;

razume proces pomnjenja in pozabljanja; zna opredeliti dejavnike učenja (psihološke, fiziološke,

fizikalne in socialne); pozna in razume značilnosti dobre komunikacije in vodenja skupin, pozna ukrepe za oblikovanje optimalnega

učnega okolja; pozna značilnosti in razume individualne potrebe učencev;

pozna značilnosti in oblike dobrega ocenjevanja.

16.2 Uporaba opazovanja v razredu pri načrtovanju, vodenju in spreminjanju lastnega dela z učenci;

zna upoštevati zakonitosti učenja, zorenja, razvoja pri delu z učenci;

zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za doseganje optimalnih učnih rezultatov, uporablja različne tehnike in metode za razvijanje ustvarjalnosti učencev pri instrumentalnem pouku,

upošteva različne dejavnike, ki spodbujajo učenje in zna svetovati učencem, kako vaditi v danih okoliščinah, spodbuja učenje učenja;

zna svetovati učencem in njihovim staršem pri izbiri inštrumenta;

zna uporabiti različne pristope za zmanjševanje izvajalske anksioznosti;

zna oblikovati in voditi različne heterogene skupine, oblikovati sodelovalno klimo, reševati konflikte med učenci in vzdrževati ustrezno disciplino za nemoteno delo v skupini (komorni, orkestru, zboru);

zna uporabiti različne oblike ocenjevanja in v praksi upoštevati merske značilnosti dobrega ocenjevanja in uporablja spremljanje, preverjanje in ocenjevanje za spodbujanje učenčevega optimalnega napredka.

16.3 Refleksija zna povezati teoretična spoznanja ter svoje ravnanje z učenci ter spreminjati svojo prakso;

razume povezavo med svojim načinom poučevanja in razvojem izvajalske anksioznosti pri učencih;

zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj;16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

zaveda se različnosti svojih učencev, njihovih potreb in jim prilagaja svoje delo, odgovorno opravlja svoje delo,

se zna sporazumevati in sodelovati z vsemi udeleženci v učnem procesu (učenci, starši, drugimi učitelji in strokovnimi delavci) na šoli in v širši skupnosti,

zna na ustrezen način predstaviti svoje delo različnim poslušalcem (učenci, starši, sodelavci),

je sposoben sodelovati v različnih timih.17. Metode poučevanja in učenja

predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, vaje, individualne naloge,


Vpis v ustrezen letnikobvezno opravljene vaje ter aktivno sodelovanje pri celotnem predmetu, so pogoj za pristop k izpitu


pozitivna ocena iz vaj in pisni izpit (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) Izpit predstavlja 40 % ocene pedagoškega modula. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.


Študentske ankete, samoevalvacija ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta izr. prof. dr. Cirila Peklaj, asist. mag. Barbara Smolej Fritz

1. Naslov enote / predmeta / modula Psihologija 1 (Splošni pedagoški modul I)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (12) 2+3

4. Kontaktne ure: Skupaj60 (30+30)

P45

V15

S/

Ostale oblike: /




10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Psihologija 1 se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula I in se zaključi z delno oceno.

Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19). Celoletni predmet


Pri Psihologiji 1 študenti usvojijo temeljna psihološka spoznanja na tak način, da bodo nanje pozorni in jih bodo upoštevali pri svojem poučevanju na glasbenem področju:- poznavanje temeljnih zakonitosti in dejavnikov razvoja in njihovo upoštevanje pri svojem

delu z učenci;- poznavanje zakonitosti in oblik učenja in ustrezno uporabljanje glede na individualne

značilnosti in potrebe učencev;- spremljanje, preverjanje in vrednotenje napredovanja učencev in posredovanje ustreznih

povratnih informacij;- sposobnost vodenja različnih skupin učencev in oblikovanja optimalnih pogojev za delo v

različnih heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine) ter z učenci s posebnimi potrebami;

- sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja komunikacije in sodelovanja z učenci in z različnimi udeleženci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni delavci);

- usposabljanje za profesionalno delovanje na šoli in v širši skupnosti.14. Opis vsebine - Pomen psihološke izobrazbe za učitelja. Metode in tehnike proučevanja učnega procesa.

- Osebnost: razvoj, zorenje, učenje in njihov medsebojni odnos.- Zakonitosti in teorije psihičnega razvoja. Dejavniki razvoja: vplivi dednosti okolja in lastne

aktivnosti pri razvoju glasbenih sposobnosti in učenju igranja inštrumentov.- Zaznavni procesi, principi zaznavanja, razvoj slušnega zaznavanja. Nevrofiziološke osnove

učenja, funkcije, lokalizacija in specializacija pomembnih delov centralnega živčnega sistema.

- Oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov). Posebnosti učenja glasbe.

- Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene ustvarjalnosti.

- Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene preference). Psihološke osnove moralnega razvoja.Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja.

15. Temeljna literatura Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford University Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243.Coren, S., Ward, L.M., Enns, J.T. (1999). Sensation and percption, Forth Worth: Harcourt Brace College Publishers,Kompare, A., Stražišar, M., Vec, T., Dogša, I., Curk, J. (2006). Psihologija: spoznanja in dileme, Ljubljana, DZS, 7-35.Marentič-Požarnik, B. (2003). Psihologija pouka in učenja. Ljubljana: DZS.Papalia, D.E., Wendkos Olds S., Feldman Durkin R. (2002). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva, Ljubljana: Educy.Peklaj, C, Smolej Fritz, B. (2006). Problemi preverjana in ocenjevanja glasbenega izvajanja. Preverjanje in ocenjevanje, 3/1, 37-50.


Razumevanje

Študent/-kapozna metode in tehnike proučevanja učnega procesa, pozna

zakonitosti razvoja, razume odnos med zorenjem in učenjem, teorije socialnega in kognitivnega razvoja, dejavnike razvoja;

- razume proces in zakonitosti zaznavanja, nevro-psihološke osnove učenja;

- zna opredeliti različne oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov);

16.2 Uporaba - zna uporabiti metode in tehnike opazovanja v razredu pri načrtovanju, vodenju in spreminjanju lastnega dela z učenci;

- zna upoštevati zakonitosti učenja, zorenja, razvoja pri delu z učenci;

- zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za doseganje optimalnih učnih rezultatov;

16.3 Refleksija - zna povezati teoretična spoznanja ter svoje ravnanje z učenci ter spreminjati svojo prakso;

- zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj;


- zaveda se različnosti svojih učencev, njihovih potreb in jim prilagaja svoje delo, odgovorno opravlja svoje delo, se zna sporazumevati in sodelovati z vsemi udeleženci v učnem procesu (učenci, starši, drugimi učitelji in strokovnimi delavci) na šoli in v širši skupnosti, zna na ustrezen način predstaviti svoje delo različnim poslušalcem (učenci, starši, sodelavci), je sposoben sodelovati v različnih timih.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, vaje, individualne naloge, portfolio.


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja.Pri Psihologiji 1 morajo študenti obvezno opraviti vaje in kolokvij iz vaj ter aktivno sodelovati na kontaktnih urah.


Portfolio in individualne naloge se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil.Delni izpit iz Psihologije I za Splošni pedagoški modul I temelji na opravljenem kolokviju iz vaj in pisnemu izpitu. Kolokvij in pisni izpit se ocenita: 6-10 (pozitivno) oz.1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 30% , pisni izpit pa 70% končne ocene izpita iz Psihologije I.Končna ocena Splošnega pedagoškega modula I je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena)..Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .21. Nosilka in drugi izvajalci predmeta

nosilec: dr. Cirila Peklaj, izr. prof.sodelavec: dr. Barbara Smolej Fritz, asist.

1. Naslov enote / predmeta / modula Psihologija 2 (Splošni pedagoški modul II)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (8) 2+3

4. Kontaktne ure: Skupaj 60 (30+30)

P 45

V/

S15

Ostale oblike:/




10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Psihologija 2 se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula II in se zaključi z delno oceno. Modul je

uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19).


Pri Psihologiji 2 študenti nadgrajujejo temeljna psihološka spoznanja na tak način, da bodo nanje pozorni in jih bodo upoštevali pri svojem poučevanju na glasbenem področju:.- poznavanje temeljnih zakonitosti in dejavnikov razvoja in njihovo upoštevanje pri svojem delu z

učenci;- poznavanje zakonitosti in oblik učenja in ustrezno uporabljanje glede na individualne značilnosti in

potrebe učencev;- spremljanje, preverjanje in vrednotenje napredovanja učencev in posredovanje ustreznih povratnih

informacij;- sposobnost vodenja različnih skupin učencev in oblikovanja optimalnih pogojev za delo v različnih

heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine) ter z učenci s posebnimi potrebami;- sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja komunikacije in sodelovanja z učenci in z različnimi

udeleženci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni delavci);- usposabljanje za profesionalno delovanje na šoli in v širši skupnosti.

14. Opis vsebine - Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene ustvarjalnosti.- Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene preference). Psihološke

osnove moralnega razvoja.- Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja.- Dejavniki šolskega učenja in njihovo prepletanje. Psihološki dejavniki učenja: sposobnosti

(intelektualne in glasbene), spoznavni in učni stili, spoznavna struktura, strategije in načini učenja, učna motivacija, osebnostno čustveni dejavniki (strah, izvajalska anksioznost). Fiziološki dejavniki učenja. Fizikalni in socialni dejavniki učenja.

- Individualne razlike med učenci. Učenci s posebnimi potrebami. Psihološki vidiki individualizacije in diferenciacije pouka.

- Psihosocialni odnosi v šoli in učenje. Struktura in dinamika majhnih skupin. Komunikacija in vodenje razreda. Učiteljeva osebnost. Razredna in šolska klima. Konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov.

- Psihološke osnove preverjanja in ocenjevanja. Osnovne merske značilnosti dobrega ocenjevanja. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Ocenjevanje izvajanja.

15. Temeljna literatura Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford University Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243.Habe, K. (2000). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja. Psihološka obzorja, 9/2, 103-120.Marentič-Požarnik, B. (2003). Psihologija pouka in učenja. Ljubljana: DZS.Puklek Levpušček, M. (2006). Socialna anksioznost v otroštvu in mladostništvu: razvojni, šolski in klinični vidik 9-32.Smolej Fritz, B. (2000). Razvoj glasbenih sposobnosti, ki jih meri Bentleyev test, Psihološka obzorja, 9/1, 91-106.


19.1 Znanje in

Razumevanje

Študent/-ka- zna opredeliti modelno učenje, učenje stališč in vrednot, izkušenjsko

učenje);- pozna in zna opredeliti ustvarjalni proces, produkt in lastnosti

ustvarjalnih ljudi, zlasti z vidika glasbene ustvarjalnosti;- zna opredeliti in razume proces pomnjenja in pozabljanja;- zna opredeliti dejavnike učenja (psihološke, fiziološke, fizikalne in

socialne);- pozna in razume značilnosti dobre komunikacije in vodenja skupin,

pozna ukrepe za oblikovanje optimalnega učnega okolja;- pozna značilnosti in razume individualne potrebe učencev s posebnimi

potrebami;- pozna značilnosti in oblike dobrega ocenjevanja;

19.2 Uporaba - zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za doseganje optimalnih učnih rezultatov, uporablja različne tehnike in metode za razvijanje ustvarjalnosti učencev;

- upošteva različne dejavnike, ki spodbujajo učenje in zna svetovati učencem, kako se učiti v danih okoliščinah, spodbuja učenje učenja;

- zna oblikovati in voditi različne heterogene skupine, oblikovati sodelovalno klimo, reševati konflikte med učenci in vzdrževati ustrezno disciplino za nemoteno delo v razredu;

- zna pri poučevanju upoštevati značilnosti in potrebe učencev s posebnimi potrebami;

- zna uporabiti različne oblike ocenjevanja in v praksi upoštevati merske značilnosti dobrega ocenjevanja in uporablja spremljanje, preverjanje in ocenjevanje za spodbujanje učenčevega optimalnega napredka;

19.3 Refleksija - zna povezati teoretična spoznanja ter svoje ravnanje z učenci ter spreminjati svojo prakso;

- zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj;


- zaveda se različnosti svojih učencev, njihovih potreb in jim prilagaja svoje delo, odgovorno opravlja svoje delo, se zna sporazumevati in sodelovati z vsemi udeleženci v učnem procesu (učenci, starši, drugimi učitelji in strokovnimi delavci) na šoli in v širši skupnosti, zna na ustrezen način predstaviti svoje delo različnim poslušalcem (učenci, starši, sodelavci), je sposoben sodelovati v različnih timih.


Predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, individualne naloge, vodeni seminarji, portfolio, mini nastopi.


Splošni pogoji za vpis v 2. letnik.Pri Psihologiji 2 morajo imeti študenti obvezno opravljen delni modularni izpit iz Psihologije 1, opravljen seminar, pozitivno ocenjen portfolio in aktivno sodelovati na kontaktnih urah – vse to so pogoji za pristop k delnemu modularnemu izpitu Psihologija 2


Portfolio in seminar se ocenita opisno: je opravil/ni opravil.Delni izpit iz Psihologije 2 za Splošni pedagoški modul II je pisni izpit. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Končna ocena Splošnega pedagoškega modula II je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula.. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela


Kakovost izvajanja predmeta ugotavljamo z anonimnimi anketami študentov, z analizo opravljenih izpitov.

21. Nosilka in drugi izvajalci predmeta z referencami

nosilec: dr. Cirila Peklaj, izr. prof.sodelavec: dr. Barbara Smolej Fritz , asist.

1. Naslov predmeta Psihologija glasbe2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 34. Kontaktne ure Skupaj

30P30

S V Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. ali 2. ali 3. 7. Semester 2.8. Študijski program Muzikologija-enopredmetni


vse


Študent pozna temeljna zgodovinska prizadevanja na področju psihologije glasbe.Študent poznajo del osnovnih teoretskih področij psihologije glasbe.Študent vzpostavi zavedanje o interdisciplinarnih metodoloških in vsebinskih povezavah s sociologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, estetiko glasbe, kognitivnimi vedami in kulturologijo.

14. Opis vsebine Predmet zajema dva vsebinska sklopa: zgodovino in teorijo psihologije glasbe. V prvem sklopu se študenti seznanijo s temeljnimi zgodovinskimi prizadevanji psihologije glasbe in dobijo pregled nad delom osnovnih teoretskih vsebin psihologije glasbe.Poleg pregleda dela posameznih raziskovalcev, ki so se ukvarjali z različnimi področji psihologije glasbe, je posebej pomemben poudarek na interdisciplinarnih vsebinskih povezavah s sociologijo, psihologijo, epistemologijo, kognitivnimi vedami in kulturologijo.

15. Temeljna literatura John A. Sloboda. The Musical Mind: The Cognitive Psychology of Music. London: Oxford University Press, 1985.Klaus-Ernst Behne, Günter Kleinen in Helga de la Motte-Haber (ur.). Musikpsychologie. Zv.16. Göttingen: Hogrefe-Verlag, 2002.Clayton Roberts. The Logic of Historical Explanation. University Park, PA: Pennsylvania State University Press, 1996.Diana Deutsch (ur.). The Psychology of Music. 2. izd. Cognition and Perception (Paperback). New York: Academic Press, 1998.Helga de la Motte-Haber. Psihologija glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990.D. J. Hargreaves in A. C. North, (ur.). The social psychology of music. Oxford: Oxford University Press, 1997.David Huron. The Ernest Bloch Lectures 1999. http://www.musiccog.ohio-state.edu/Music220/Bloch.lectures/John. A. Sloboda (ur.). Generative processes in music. Oxford: Oxford University Press, 231–269.Albert Wellek. Musikpsychologie und Musikästhetik: Grundriss der systematischen Musikwissenschaft. 2. izd. Bonn: Bouvier Verlag Herbert Grundmann, 1982.


16.1 Znanje in razumevanje Študent: pozna razvoj raziskovanja na področju psihologije glasbe;pozna del teoretskih področij znotraj psihologije glasbe.

16.2 Uporaba Vsebine predmeta zadevajo človekove vsakdanje izkušnje z glasbo in njegovo glasbeno inteligenco. Zato so pridobljena znanja uporabna zlasti na različnih ravneh pedagogike in pri vseh profilih poklicnega ukvarjanja z glasbo.

16.3 Refleksija Študent poglobi razumevanje vpetosti psihologije glasbe v muzikologijo.Študent poglablja razumevanje povezav med psihologijo glasbe in drugimi spoznavnoslovnimi disciplinami.Ob spoznavanju temeljnih teoretskih postavk si oblikuje znanstveno mišljenje na področju psihologije glasbe.


Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih bibliografskih in informacijskih pripomočkov.Kritična uporaba strokovne literature.Spoznavanje strokovne terminologije v več jezikih.


Predavanja, vodeni individualni študij.



19. Metode ocenjevanja Izpit.

in ocenjevalna lestvica Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.


,, ., študentska anketa.



1. Naslov enote / predmeta / modula ROG 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Rog10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavnja potekajo v obliki individualnega dela s studenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur. Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnh elementov igre naRog ( pravilna drža, dihalna tehnika, tehnika roke, kvaliteta tona).Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature od baroka (večina prirejenih del) do sodobnih del.Izvajalska praksa ima poudarek na samozavstnem, prepričljivem in zanimivem nastopanju.

14. Opis vsebine Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja.Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.Interpretacija literature za rog različnih stilnih obdobij( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega delaIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura Etüde; Oscar Franz, Müller I., Neuling J.S.Bach; Suita I. za solo cello /transkribcija za rog-W.HossL.Cherubini; Koncert v F-DuruS.Mercadante; ConcertoW.A.Mozart; Koncert št.1J.Rychlik, SonatinaH.Eccles; SonataG.F.Händl; Sonata v C-DuruA.Abbott; Alla CacciaE.Bozza; Chant LointainA.Dupuis; VariacijeR.Gliere; Intermezzo, Valse TristeJ.M.Damase; Pavane VariéV.Lovec; IntradaF.Juvanec; Pet fragmentov

Opazovanje rasti kvalitete igranja na pozavno na internacionalnem nivoju in prilagajanje literature.Z vsakim letom mozne nove skladbe – praizvedbe - Slovenski skladatelji, moderni svetovni skladatelji.


razumevanje

-Sposobnost kontrole telesa, rok, dihanja, sposobnost pihanja ter razumevanje funkcioniranja celotnega telesa.

16.2 Uporaba -Uporaba kontroliranega dihanja ter pihanja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega znanja inštrumenta.-Vrednotenje interpretacije.-Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( komorna igra, orkester ).Poznavanja stilne interpretacije ( pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).Poznavanju osnovnih didaktičnih principov s področja.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študenti, izvajalska praksa.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je vpis v 1. letnikPogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali dva javna nastopa (izvajlska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zakjljučenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20-30 minut, ki vsebuje : koncert (ali drugo večje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnično etudo (ali solo skladbo), melodično etudo (ali solo skladbo), moderno delo, orkestrska mesta. Skladbe se igrajo na pamet.Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študenstke ankete,Samoelvalvacija,Javno predstavljanje študenstkih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnihh tekmovanjih...




5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Rog10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavnja potekajo v obliki individualnega dela s studenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur.13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na pozavno, drže, dihalne tehnike, tehnike roke, kvalitete tona.Uvajanje drugega inštrumenta (alt pozavna).Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Sistematično izpopolnjevanje literature za rog vseh obdobij, zgrajeno na individualnosti vsakega študenta.Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem deluIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.Spoznavanje orkesterske literature.

15. Temeljna literatura Etüde; Oscar Franz, Müller I.,Neuling J.S.Bach; Suita II. za solo cello /transkribcija za rog-W.Hoss

J.Haydn; Koncert št.2M.Haydn; Koncert v D-DuruF.A.Rosetti; Koncerta v d-molu ali Es-DuruW.A.Mozart; Koncert št.3C.Saint-Saens; Marceau de concertU.Krek; KoncertF.Danzi; Sonata v E-DuruG.Ph.Telemann; Sonata v b-moluG.F.Händl; Sonata v F-DuruS.Vremšak, SonatinaF.Strauss; Introdukcija, tema in variacijeE.Bozza; Sur les cimesH.Neuling; BagatelleJ.Golob; Tri skladbeC.Saint-Saens; Romanca v E-DuruF.Strauss; NocturnoR.Gliere; Romanca, NocturnoA.Glazunov; ReverieM.Ravel; Pavane pour une infante défunteM.Arnold; Fantasy for solo hornP.Merku; Metamorfosi di un canto popolare

Opazovanje rasti kvalitete igranja na rog na internacionalnem nivoju in prilagajanje literature.Z vsakim letom možne nove skladbe – praizvedbe - Slovenski skladatelji, moderni svetovni skladatelji.


razumevanje

Sposobnost igranja v predpisanih tempih.Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi.Sposobnost glasbenoumetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji.


16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije.Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorni igri,orkesteru ).Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih).Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih principov s področja.



Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta rog 1 in vpis v 2. letnikPogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zakjljucenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega student pripravi 30-40 minut, ki vsebuje :koncert (ali drugo vecje delo),sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnicno etudo (ali solo skladbo),melodicno etudo (ali solo skladbo),moderno delo(Slovensko delo),odlomki iz orkestrske literature (5-10)Skladbe se igrajo na pametOcenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


21. Sestavljalec učnega načrta Boštjan Lipovšek doc.




5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Rog10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Predavnja potekajo v obliki individualnega dela s studenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne tedenske korepeticije v obsegu 30 ur, celoletni predmet


Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na rog, drže, dihalne in pihalne tehnike.Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del poudarkom na moderni artikulaciji.Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso.Uvajanje tretjega instrumenta (naravno rog).

14. Opis vsebine Sistematično izpopolnjevanje literature za rog iz vseh obdobij zgrajeno na individualnosti vsakega študenta.Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu.Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura Etüde; Oscar Franz-Concert Etűden, Müller II.,NeulingJ.S.Bach; Suita III. za solo cello /transkribcija za rog-W.HossJ.Haydn; Koncert št.1W.A.Mozart; Koncert št.2R.Strauss; Koncert št.1L.E.Larsson; ConcertinoG.Jacob; KoncertL.Cherubini, Sonata št.2L.v.Beethoven; SonataH.Stevens; SonataP.Hindemith; Sonata (horn)B.Krol; SonataI.Petrić; SonataG.Rossini; Introdukcija, tema in variacijeR.Strauss; AndanteE.Bozza; En foretM.Bitch; Variation sur une Chanson FrancaiseF.Poulenc; ElegieJ.Koetsier; VariacijeD.Kirchner; Lamento d´OrfeoP.Ramovš: Zvočna slikaS.Berge; Horn callO.Ketting, IntradaV.Bujanovski; Iprovizacije (Espania, Italia….)

Opazovanje rasti kvalitete igranja na rog na internacionalnem nivoju in prilagajanje literature.Z vsakim letom možne nove skladbe – praizvedbe - Slovenski skladatelji, moderni svetovni skladatelji.


razumevanje

Sposobnost igranja v predpisanih tempih.Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno-ustrezni interpretaciji.Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi.


16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije.Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi izvajalski praksi.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorni igri, orkestru ).Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom.Izvajalska praksa.


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta rog 2 in vpis v 3. letnikPogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zakjlucenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 40-50 minut programa, ki vsebuje:koncert (ali drugo vecje delo),sonato (ali drugo delo stare glasbe),tehnicno etudo (ali solo skladbo),melodicno etudo (ali solo skladbo),moderno delo (slovensko delo),odlomke iz orkestrske literature ( 5 – 10)..Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete.Samoevaluacija.Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih itd..

21. Sestavljalec učnega načrta Boštjan Lipovšek doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula Saksofon 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)4. Kontaktne ure Skupaj 60

(30+30)P V- S - Ostale oblike 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Saksofon10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur


Obvladovanje tehničnih elementov saksofonske igre - študent saksofona mora še naprej razvijati in obnavljati vse elemente tehnike instrumentalne igre – pravilno dihanje, igranje lestvic, akordov, intervalov, ornamentov itd.Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od romantike (prve saksofonske skladbe) do sodobnih del ter transkripcije del starejših stilnih obdobij.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Pri študiju mehaničnih vaj, etud ter originalnih skladb za saksofon (sonat, koncertov, skladb za saksofon solo, primerov moderne notacije…) združuje vse izrazne elemente – dinamiko, artikulacijo, agogiko, predvsem pa čisto intonacijo in tonsko oblikovanje ter pravilno fraziranje (poznavanje forme, analiziranje), pri igranju transkribcij pa študent spozna tudi stile različnih obdobij. Tekom študija, ki se v glavnem realizira na alt saksofonu, študent spoznava tudi ostale instrumente iz družine saksofonov (sopranino, sopran, tenor, bariton, bas). V skadu z učnim načrtom in sposobnostmi študenta izbereta profesor in študent takšen program, ki bo ob pravilnem in sistematičnem delu v študentu razvil potrebo po neprestanem izpopolnjevanju ter ga pripravil za uspešno učenje instrumenta na nižji ali srednji glasbeni šoli, igranje v profesionalnem (pihalnem) orkestru, v komorni skupini (kvartetu saksofonov oz. drugih komornih formacijah, ki niso le saksofonske), nadpovprečnega študenta pa vzpodbudil k solističnemu nastopanju.Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja in na tej osnovi izdelava individualnega programa za izpopolnjevanje tehničnih elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.Interpretacija saksofonske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), katere izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura ETUDE J. Andersen: 24 grandes études op. 15 – Billaudot W. Ferling: 48 etudes pour tous les saxophones - Leduc

J.–M. Londeix: Ecercices mecaniques II – LemoineM. Mule: Études variées – Leduc

E. Rousseau: Saxophone High Tones – Etoile MusicSONATE P. Creston: Sonata op. 19 – Shawnee

B. Heiden: Sonata - SchottP. Hindemith: Sonata - SchottR. Muczynski: Sonata op. 29 - Schirmer

C. Pascal: Sonatine – DurandKONCERTI P. Bonneau: Concerto – Leduc

E. Bozza: Concertino – LeducA. Glazunov: Concerto – LeducJ. Rivier: Concertino – Salabert

OSTALA DELA E. Bozza: Piece breve – LeducJ.M. Defaye: Ampélopsis - LeducB. Heiden: Solo – AMP, SchottP. Maurice: Tableaux de Provence – LemoineD. Milhaud: Scaramouche – SalabertR. Noda: Improvisation I – LeducP. Šavli: Ne trjeba črne tinte - SlowayP. Šivic: Notturno (Evocazione) - SlowayP. Šivic: Suita – DSS

H. Tomasi: Ballade – Leduc16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje sposobnost kontrole rok oz. telesa

razumevanje procesov in metod vadenja razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanja pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi


o izvajalska praksa (tudi pri drugih predmeti reproduktivnega sklopa, npr. zbor, komorna igra, orkester)

o poznavanje stilne interpretacije (pri različnih predmetih – npr. pri harmoniji, kontrapunktu, solfeggiu, zgodovini glasbe)

o analiza - pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih premetih (analiza, harmonija, kontrapunkt)

o razumevanje metod vadenja in vzročno-posledičnih metod za vzpostvaitev kontorliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, korepeticije18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri Saksofon.Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 30 - 40 minut programa, ki vsebuje najmanj 3 dela iz različnih stilnih obdobij oz.: - dve etudi različnega karakterja

- sonato ali suito- koncert- virtuozno deloEno delo obveznbo na pamet

Ocenjevalna lestvica:10 – 6 pozitivno5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, z udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Izr. prof. Matjaž Drevenšek

1. Naslov enote / predmeta / modula Saksofon 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3 + 48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Saksofon10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur


Obvladovanje tehničnih elementov saksofonske igre z razvijanje hitrosti, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja


od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem

nastopanju.

14. Opis vsebine Interpretacija saksofonske literature različnih stilnih obdobij Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor

literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela saksofonske literature ter transkribcije del starejših obdobij.

Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura ETUDE E. Bozza: 12 études – caprices – Leduc J.-M. Londeix: Nouvelles études variées – Leduc

M. Mule: 53 études I – LeducA. Piazzola: Tango - études - Leduc

SONATE P.-M. Dubois: Sonate – LeducJ. Absil: Sonate op. 115 – LemoineS. Osterc: Sonata – DSSI. Petrić: Sonata – PizzicatoE. Schulhoff: Hot-Sonate - Schott

KONCERTI P. Dešpalj: Concerto - SouthernP.-M. Dubois: Concerto - LeducJ. Kalčič: Concertino - manuscriptJ. Ibert: Concertino da camera – Leduc

OSTALA DELA J. S. Bach: Suite No. 1 – LemoineR. Boutry: Divertimento – LeducJ. Charpeniter: Gavambody 2 – LeducC. Debussy / V. David: Rhapsodie - LemoineP.-M. Dubois: Divertissement - Leduc

G. Gastinel: Dilemme – ChoudensI. Gotkovsky: Brillance – EFMJ.-P. Holstein: Suite irrévérencieuse - Lemoine

O. Macha: Plač Saxofonu – Cesky hudebni fondR. Noda: Improvisation II, III – LeducP. Sancan: Lamento et rondo – Durand

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Sposobnost igranja v predpisanih tempih Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v




16.3 Refleksija Vrednostenje interpretacije Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi


izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa , npr. komorna igra, pihalni in simfonični orkester, zbor)

poznavanje stilne interpretacije ( pri različnih predmetih – npr. pri harmoniji, kontrapunktu, solfeggiu, zgodovini glasbe)

poznavanje in analiza glasbenih oblik - pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih premetih ( analiza, harmonija, kontrapunkt)

Razumevanje metod vadenja in vzročno-posledičnih metod za vzpostavitev kontorliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Saksofon 1.Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravinajmanj 40 minut programa, ki vsebuje vsaj 3 dela iz različnih stilnih obdobij oz.:

- dve etudi različnega karakterja- sonato ali suito- koncert- virtuozno delo

Program ne sme vsebovati izpitnih skladb nižjega letnika. Del programa je potrebno izvajati na pamet (najmanj eno skladbo).Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , kar potrdi nosilec predmet



1. Naslov enote / predmeta / modula Saksofon 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Saksofon10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur


Obvladovanje tehničnih elementov saksofonske igre z razvijanje hitrosti, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja


od baroka do sodobnih del Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem

nastopanju14. Opis vsebine Interpretacija saksofonske literature različnih stilnih obdobij

Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela saksofonske literature ter transkribcije del starejših obdobij.

Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura ETUDE G. Lacour: 28 étudesJ.-M. Londeix: Exercices mécaniques III – LemoineM. Mule: 53 études II – Leduc

SONATE J. Feld: Sonata for Alto Saxophone – LeducM. Lazar: Sonata No.1 - DSSP. Woods: Sonata – KendorT. Yoshimatsu: Fuzzy Bird Sonata - Billaudot

KONCERTI M. Constant: Musique de concert – LeducW. S. Hartley: Concerto – TenutoI. Petrić: Koncert - DSSH. Tomasi: Concerto – Leduc

OSTALA DELA J. S. Bach: Suite No.3 – LemoineP. Bonneau: Caprice en forme de valse - LeducE. Bozza: Piece breve – LeducR. Corniot: Églogue et danse pastorale – LeducA. Desenclos: Prélude, cadence et finale – LeducR. Noda: Maï – LeducM. Nyman: Shaping the Curve – ChesterG. Scelsi: Tre pezzi - SallabertF. Schmitt: Legende op. 66 – DurandH. Villa-Lobos: Fantasia - Southern

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Sposobnost igranja v predpisanih tempih Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v




16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi

izvajalski praksi


izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa , npr. komorna igra, pihalni in simfonični orkester, zbor)

poznavanje stilne interpretacije ( pri različnih predmetih – npr. pri harmoniji, kontrapunktu, solfeggiu, zgodovini glasbe)

poznavanje in analiza glasbenih oblik - pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih premetih ( analiza, harmonija, kontrapunkt)

Razumevanje metod vadenja in vzročno-posledičnih metod za vzpostavitev kontorliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Saksofon 2Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravinajmanj 50 minut programa, ki obsega vsaj 3 dela iz različnih stilnih obdobij oz.:

- dve etudi oz. solistični skladbi različnega karakterja- sonato ali suito- koncert- virtuozno delo

Program ne sme vsebovati izpitnih skladb nižjih letnikov. Del programa je potrebno izvajati na pamet (najmanj eno skladbo).

Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , kar potrdi nosilec predmeta



1. Naslov predmeta SEMIOLOGIJA POLIFONIJE



P30

V20

S10

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer - Sakralna glasba (Obvezni)

- orkestrsko dirigiranje (izbirni) -- zborovsko dsirigiranje ( izbirni)

10. Steber programa B. Obvezni – strokovniIzbirni strokovni smer dirigiranje

11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Male skupine (največ 6-8), redno vsakotedensko preverjanje znanja ob vajah.13. Cilji in predmetno specifične kompetence

• Poznavanje zakonitosti sistemov zapisovanja glasbe od 15. do 17. stoletja;• zmožnost razumevanja zakonitosti menzuralnega notnega zapisa in zavest o mejah in pomanjkljivostih transkribiranja v sodobno notacijo;• ozaveščanje problema historično korektne interpretacije glasbenih del iz časa pred klasicizmom in osvojitev kriterijev za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del;• osvojitev predznanj, ki so neobhodna za historično izvajalsko prakso.

14. Opis vsebine • Uvod: pregled razvoja evropske glasbene notacije in specifika bele menzuralne notacije; metrika Gallusovih madrigalov in menzuralizem;• claves, literae, voces musicales;• octoechos in gvidonjanski modalni sistem v polifoniji renesanse in baroka;• notni sistem bele menzuralne notacije (figura, modus, tempus, prolatio, punctum, ligaturae, proportio, color oz. hemiolia);• tactus, problematika in njegov pomen v interpretaciji renesančne glasbe;• principi odnosa zlog-figura in podpisovanje besedila.

15. Temeljna literatura Pomemben je študentov neposredni stik z viri in zgodovinskimi traktati. Temeljna literatura je dosegljiva v obliki faksimilov ali kritičnih izdaj:• Gaffurio F., Practica musicae, Lodi 1496;• Zarlino G., Le istitutioni harmoniche, Venezia 1561/1589;• Praetorius M., Syntagma musicum, Wolfenbüttel 1619;• Walter J.G., Praecepta der Musicalischen Composition, Weimar 1708.Pomožna čeprav precej manj zanesljiva pa je lahko (pod določenimi pogoji):• Apel W., Die Notation der Polyphonen Musik, Leipzig, 1962.


razumevanje

• Poznavanje temeljnih zakonitosti sistemov zapisa, razumevanja in izvajanja glasbe iz časa renesanse in baroka;• poglobljen uvid v temeljne principe za historično izvajalsko prakso in osvojitev kriterijev za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del.

16.2 Uporaba • Branje menzuralnih notnih zapisov v virih;• pogoj za ustrezno posutvarjalno prakso stare vokalne in inštrumentalne glasbe;• priprava za branje tabulaturnih zapisov.

16.3 Refleksija • zmožnost neposredenega razumevanja zakonitosti izvirnega renesančnega notnega zapisa in zavest o mejah transkribiranja skladb v beli menzuralni notaciji v sodobno notacijo.


• vse oblike obravnavanja in dela s primarnimi viri renesanse in baroka.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje.18. Pogoji za vključitev v delo in opravljanje študijskih obveznosti

• Vpis v ustrezni letnik študijskega programa;• Latinščina (matura klasične gimnazije ali opravljen izpit na podobnih univerzitetnih programih) je za sakralno glasbo pogoj za vključitev, za ostale slušatelje je znanje zaželjeno, oz. v veliko pomoč.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna (a) Zaključni izpit in delo med letom (verifikacije aplikativnih zmožnosti znanja, vaj in

lestvica nalog); (b) Pozitivne ocene so od 6 – 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in izpitnim pravilnikom Akademije za glasbo.

20. Metode evalvacije kakovosti Sprotna evalvacija in ,, . glede na metodo dela.21. Sestavljalec učnega načrta Izr. prof. mag. Ivan Florjanc

1. Naslov predmeta Slovenska ljudska in popularna glasba2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 64. Kontaktne ure Skupaj 60 P60 S V Ostale oblike5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 1.8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smerVse, razen sakralne glasbe


Študnet pozna: večplastnost slovenske glasbe v evropskem kontekstu in uvrščanje dejanskih ljudskih in popularnoglasbenih praks v kontekst celostne podobe glasbenega življenja;zemljepisne in časovne mejnike ter jih razume glede na raznovrstne kriterije (žanrske posebnosti, funkcionalnost, spol, starost, ideološke značilnosti in dr.);raziskovalne tradicije in sodobne znanstvene pristope v tretiranju ljudskih in popularnoglasbenih praks.

14. Opis vsebine Slovenska ljudska glasba kot fokus glasbenonarodopisne raziskovalne tradicije na Slovenskem ter primerjava z značilnostmi in raziskovalnimi pristopi v drugih evropskih državah.Raznovrstne oblike življenja ljudske glasbe: od »avtentičnih« funkcionalnih podeželjskih kontekstov do folklornih skupin, preporodniških ansamblov ter obdelav v domenah umetne glasbe, jazza in popularne glasbe.Kontinuum med ljudsko in popularno glasbo, vključno z narodnozabavno glasbo.Potencial popularnoglasbenih študij v obravnavanju predmetnega območja.Projektna obravnava izbrane seminarske teme, ki lahko zajame manjšinske/podkulturne skupnosti, vprašanja ideologije in cenzure, odnos med lokalnim, nacionalnim in regionalnim oz. med ruralnim in urbanim,vokalnim in inštrumentalnim, amaterskim in profesionalnim in dr.

15. Temeljna literatura Cvetko, Igor (ur.). Med godci in glasbili na Slovenskem. 1991.Kumer, Zmaga. Slovenska ljudska pesem. 2002.Lundberg, Dan in dr. Music – Media – Multiculture. 2003.Marušić, Dario. Piskaj – Sona – Sopi. 1995.Middleton, Richard. Studying Popular Music. 1990.Muršič, Rajko. Center za dehumanizacijo. 1995.Shepherd, John in Peter Wicke. Music and Cultural Theory. 1997.Sivec, Ivan. Vsi najboljši muzikanti. 1998, 2003.Slobin, Mark (ur.). Retuning Culture. 1996.Terseglav, Marko in Robert Vrčon (ur.). Valens Vodušek. Etnomuzikološki članki in razprave. 2003.



Poznavanje strukturnih in funkcionalnih značilnosti slovenskega ter evropskega kontinuuma med ljudsko in popularno glasbo.Poznavanje obravnavanih raziskovalnih tradicij ter raziskovalcev, njihovih metodologij in teorij ter dejanskih dosežkov.Razumevanje pojmovnega aparata in procesov.

16.2 Uporaba Prepoznavanje in interpretacija regionalnih značilnosti slovenske ljudske glasbe ter žanrskih značilnosti slovenske popularne glasbe in kontekstualizacija obeh v evropskem prostoru.V seminarskem delu aplikacija obravnavanih konceptov in teorij na konkretne glasbene prakse na Slovenskem.

16.3 Refleksija Kritično obravnavanje virov in aplikacija obravnavanih teoretičnih zasnov na konkretne seminarske projekte.


Spretnosti uporabe pisnih, slušnih in avdiovizualnih virov ter zbiranja, analize in interpretiranja podatkov.


Predavanja.


Vpis v letnik študija.Opravljen kolokvij in oddana seminarska naloga sta pogoja za pristop k ustnemu izpitu.


Kolokvij, seminarska naloga, izpit.Kolokvij in seminarska naloga prineseta vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča

izboljšanje končne ocene.Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.





1. Naslov predmeta Sociologija glasbe2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 34. Kontaktne ure Skupaj

30P30

S V Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. ali 2. ali 3. 7. Semester 1.8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smervse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti . Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študent pozna temeljna zgodovinska prizadevanja na področju sociologije glasbe.Študent pozna osnovne teoretske glasbenosociološke pristope.Študent se usposobi za apliciranje spoznanih metod na različne glasbene pojave.

14. Opis vsebine Predmet ima dve vsebinski enoti. V okviru prve vsebinske enote se študenti seznanijo s temeljnimi zgodovinskimi prizadevanji na področju sociologije glasbe, v okviru druge vsebinske enote pa pregled nad delom osnovne teorije glasbenosocioloških raziskav.Poleg pregleda dela posameznih raziskovalcev, ki so se ukvarjali z različnimi tematikami sociologije glasbe, je posebej pomemben poudarek na interdisciplinarnih vsebinskih povezavah s psihologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, filozofijo, ekonomijo, epistemologijo in kulturologijo.

15. Temeljna literatura Kurt Blaukopf. Glasba v družbenih spremembah: Temeljne poteze sociologije glasbe. Ljubljana: ŠKUC/FF, 1993.Elisabeth Haselauer. Handbuch der Musiksoziologie. Wien: Böhlau, 1980.Theodor W. Adorno. Sociologija glasbe. Ljubljana: DZS, 1986.Katarina Inhetveen. Musiksoziologie in der Bundesrepublik Deutschland. Opladen 1997.Christian Kaden. Musiksoziologie. v: MGG, ur. Ludwig Finscher, Sachteil 6. Kassel: Bärenreiter, 1997. 1618-1652.Christian Kaden, Karsten Mackensen (ur.). Soziale Horizonte von Musik. Ein kommentiertes Lesebuch zur Musiksoziologie. Kassel: Bärenreiter, 2004.Michael Haralambos in Martin Holborn. Sociologija. Teme in pogledi. DZS Ljubljana 1999.Frane Adam (ur.). Kompendij socioloških teorij. Ljubljana 1995.Oxford Dictionary of Sociology. Oxford: Oxford University Press, 1994/1998.

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študent:pozna delo najpomembnejših raziskovalcev na področju sociologije glasbe v preteklosti do danes;si pridobi temeljna spoznanja sociologije glasbe.

16.2 Uporaba Študent je sposoben spoznane metode in spoznanja aplicirati na različne glasbene pojave.

16.3 Refleksija Študent poglablja razumevanje mesta sociologije glasbe v muzikologiji in povezav med sociologijo glasbe in ostalimi muzikološkimi predmeti (psihologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, estetiko glasbe itd.) in drugimi strokami (epistemologijo raziskovanja, kulturologijo itd.).Ob spoznavanju temeljnih teoretskih postavk si oblikuje znanstveno historično in analitično mišljenje na področju sociologije glasbe.


Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih bibliografskih in informacijskih pripomočkov.Kritična uporaba strokovne literature.Spoznavanje strokovne terminologije v več jezikih.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti



Izpit.Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila

Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., študentska anketa.



1. Naslov enote / predmeta / modula Sodobne plesne tehnike I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)


P 20 V 40 S 0 Ostale oblike

5. Stopnja Univerzitetni dodiplomski študij prve stopnje

6. Letnik 1. 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilj predmeta je podiranje tabujev gibanja, dotik sočloveka, skupno gibanje, kultivacija in zavedanje slednjega. Je spoznavanje in prvo soočenje bodočega igralca in režiserja z odrskim gibom.

14. Opis vsebine - pet osnovnih tibetanskih vaj: inicirajo zagrevanje telesa, pospešijo pretok krvi, uravnovesijo dihanje, vzpodbudijo koncentracijo telesa in duha (ko jih študentje obvladajo, so vaje priporočljive kot vsakdanja skrb za telo)- dihalne vaje/vizualizacija: različni principi dihalnih vaj in osnove meditacije; ozaveščanje diha samega, opazovanje dihanja pri gibanju, povezovanje - logična interakcija sproščenega dihanja in gibanja, kontrolirano povezano dihanje in gibanje, odrska prezenca; celota (telo in dih) se predstavlja gledalcu- prebujanje telesa - prvi premik v prostor; vodene improvizacije na osnovi odkrivanja lastnih oblik gibanja posameznika (forma ni pomembna)- sklop gibno tehničnih vaj: za koordinacijo telesa, psihično koncentracijo in tonus mišičnega tkiva (vmes so vrinjene preproste telovadne vaje; napr. sklece, vaje za trebušne mišice); kasneje se vaje nadgradi v kratko koreografijo - nove vaje - predpriprava na material za II. Letnikosnove avtomasaže in masaže v parih; navajanje na fizični stik - dotik med študenti (mišična in skeletna manipulacija),

15. Temeljna literatura * Laban, Rudolf, Mojstrstvo gibanja, knjižnica MGL, 134* Steve Parker, Človeško telo, Domus, Okno v svet* Kurt Sachs, Svetovna zgodovina plesa, ZPS d.o.o., Sophia 1/97* Uršula Teržan, Sodobni ples v Sloveniji, knjižnica MGL, 137* Kos, Neja, umetnost in kultura: Ples - od kod in kam (Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, 1982)


razumevanje

V prvem letniku predmet ne vsiljuje nikakršne forme. Za študente je bistveno odkrivanje lastnih oblik gibanja in odstiranje zavor in frustracij (kompleksov) v zvezi s svojim telesom in drznostjo gibanja. Spoznajo osnovne načine in zakonitosti premikanja skozi/po prostoru, ki so naravno telesno pogojene. Do konca 2. semestra jih učni proces pripelje do kratkih gibalnih koreografij in prvih plesnih improviziranih oblik (ki se spreminjajo glede na zadano nalogo). Študenti so sposobni aplicirati pridobljene osnove umetnosti giba, jih oblikovati in predstaviti na odru:

16.2 Uporaba Predmet pri študentih vzpodbuja domišljijo, iznajdljivost, samozavest in - bistveno - psihofizično samozavedanje (pozitivno in negativno) in jih hkrati vodi skozi prve plesno tehnične oblike, ki jim služijo kot orodje (tako pri razvijanju samega plesno-gibnega izraza ter motorike, kot tudi giba in igre na dramskem prizorišču)


16.3 Refleksija Toliko težja je naloga zato, ker sodobni plesni izraz ne zastavlja meja in ne (nujno) principov, ki jih mora gibalec upoštevati. Iz zornega kota študenta mu je, znotraj danih okvirov, prepuščena vsa svoboda gibanja, ki pa je bolj zavezujoča kot gibanje z "omejitvami" in točno določenimi kodami


- dosežejo osnovno razumevanje pojmov, zakonitosti, struktur, procesov, relacij, postopkov, tehnik odrskega giba- sposobni so aplicirati pridobljeno znanje in razumevanje gibnih procesov na odrski akt stopnji učnega programa primerno

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja ,delavnica kjer študentje sodelujejo in sooblikujejo izpitni nastop.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

a. pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študijab. pogoj za pristop k izpitu je 90% prisotnost na predavanjih


a. sprotno delo 50%b. iniciativa in stopnja soustvarjanja v skupinskem delu 30%c. individualni napredek 20%Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti ,, .21. Sestavljalec učnega načrta doc. Tanja Zgonc, Uršula Teržan

1. Naslov enote / predmeta / modula SOLFEGGIO A I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)


P30

V30

S Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,


10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti K predavanjem lahko pristopijo tudi slušatelji ostalih študijskih programov, ki imajo dobro predznanje

solfeggia in željo po hitrejšI nadgradnji znanja le-tega. Programsko je predmet zasnovan podobno kot pri ostalih smereh, razlika je v obširnosti, natan~nosti obdelave posameznega stilnega sklopa in stopnji zahtevnosti. Celoletni predmet.


Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenega odlomka:

razviti in utrditi glasbene spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilisti~ne orientacije na osnovi primerov iz bogate glasbene literature:

- stilne posebnosti glasbenih obdobij: ritem, melodika, harmonska gibanja- prenos teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasna homofonija v ozki legi)- ritmi~ne posebnosti skozi stoletja (primeri izklju~no iz glasbene literature)

14. Opis vsebine Stabilne alteracije diatoni~nega in kromati~nega tipa • Renesansa- stilne zna~ilnosti (tonski sistem, kompozicijske tehnike, ritmi~no,melodi~no in harmonsko (modalno) gibanje)- Lassus: dvoglasni moteti - petje in analiza- posledi~nost vpliva renesanse v romantiki in dvajsetem stoletju (predvsem modalnost v delih Bele Bartoka, slovenske ljudske pesmi)• Barok- stilne zna~ilnosti (mutacija, harmoni~ni dur, kromatika - harmonsko tuji toni, stabilne alteracije: izbor alteriranih akordov diatoni~nega tipa)- E. Hegyi: Izbor Bachovih primerov - petje in analiza enoglasnih arij ter dvoglasnih recitativov iz Bachovih kantat• Dunajska klasika- stilne zna~ilnosti (razširitev stabilnih alteracij: akordi kromati~nega tipa)- Izbor primerov iz simfonij Haydna, Mozarta in Beethovna

15. Temeljna literatura - lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio I nosilke predmeta)- E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica

Budapest, Budimpesta (553 str.)- E. Hegyi (1984): Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly concept. Zoltan

Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet (1941) str.- E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest, Budimpesta (153 str.)- Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48 str.)- Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41

str.)- R. Mackamul (2001): Lehrbuch der Gehörbildung 2 . Barenreiter Verlag, Kassel

(149 str.)- L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm- U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.)- B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd. (266 str.)- D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti Beograd.

Beograd (269 str.)


Razumevanje

slušna ob~utljivost in slušna inteligenca sposobnost dvoglasbenega zapisa:polifoni

sluh petje a prima vista z intonan~no ~istostjo dobra zaznava absolutnih tonskih višin takojšnja slušna harmonizacija slov. ljudske

pesmi (spremljava s stranskimii stopnjami, z alt. akordi), sposobnost štiriglasnega homofonega zapisa:harmonski sluh

ritmi~na natan~nost z enakomernim pulziranjem

sposobnost zavestnega vodenja dveh linij hkrati (melodika, ritem)

sposobnost glasbenega spomina daljših slišanih odlomkov in njihov zapis

razumevanje in posledi~na prakti~na uporaba glasbenih pojmov kot so modalnost, stabilne alteracije diatoni~nega, kromati~nega tipa

razumevanje, slušna zaznava zna~ilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Razvoj celostne slušne ob~utljivosti in slušne inteligence pripomore k boljšemu zavedanju in razumevanju glasbene kreativnosti preteklega in sedanjega ~asa, je bistveni element pri izvajalski praksi (instrument, zbor, orkester), slušateljevi kreativnosti, izboljša posredovanje pridobljenega znanja pri kasnejšem pedagoškem delu

16.3 Refleksija Slušatelj(ica) poveže glasbeno-teotetska znanja s prakti~no slušno percepcijo; vrednotenje, kriti~ni pristop slišanega


Vse naštete spretnosti so pomemben del nadgradnje slušateljeve muzikalnosti (slušna percepcija, sposobnost glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), le-ta pa pomembno vpliva na njihov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.

17. Metode poučevanja in učenja Skupinski in individualni pristop k slušateljem glede na obravnavano tematiko (aktivno, refleksivno poučevanje)


Dobro predznanje solfeggia, glasbeno-teoretskih predmetovPredmet solfeggio povezuje kontrapunkt, harmonijo, oblikoslovje, zato je redno, sprotno delo slušatelja zelo pomembno za postopno napredovanje in razumevanje - nepripravljenost namre~ zelo ovira delo v skupini. Redna prisotnost slušatelja na predavanjih je obvezna. Dovoljuje se največ 5 odsotnosti v šolskem letu.


Znanje in delo se preveri (pisno in ustno) ob koncu zimskega (kolokvij) in letnega semestra (letni izpit, pri katerem se upošteva ocena kolokvija). Pogoj za prijavo na ustni del pri izpitu letnega semestra je uspešno, pozitivno opravljeni pisni del letnega izpita.Ocenjevalna lestvica:Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti z anonimnimi anketami slušateljev ob koncu predavanj z iskanjem sprotne povratne informacije z analizo opravljenih izpitov.

. Naslov enote / predmeta / modula SOLFEGGIO A II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)


P30

V30

S Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 2 7. Semester 3-48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,


10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti K predavanjem lahko pristopijo tudi slušatelji ostalih študijskih programov, ki imajo dobro predznanje

solfeggia in željo po hitrejšI nadgradnji znanja le-tega in so končali prvi letnik predmeta Solfeggio 1 A. Programsko je predmet zasnovan podobno kot pri ostalih smereh, razlika je v obširnosti, natančnosti obdelave posameznega stilnega sklopa in stopnji zahtevnosti. Celoletni predmet.



razviti in utrditi glasbene spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilisti~ne orientacije na osnovi primerov iz bogate glasbene literature:

- stilne posebnosti glasbenih obdobij: ritem, melodika, harmonska gibanja- prenos teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvo in troglasna polifonija, štiriglasni Bachovi korali, štiriglasna homofonija)- ritmi~ne posebnosti skozi stoletja (primeri izklju~no iz glasbene literature)

14. Opis vsebine M o d u l a c i j e, l a b I l n e a l t e r a c I j e • Renesansa- štiriglasje: harmonske zveze, utrjevanje trozvokov v široki in mešani legi , alteracije- diktati z analizo: odlomki iz del renesan~nih avtorjev- Izbor troglasnih, štiriglasnih renesan~nih motetov in madrigalov (moralij) J. Gallusa • Barok- štiriglasni stavek Bachovega korala s harmonskimi zna~ilnostmi, alteracijami, modulacijami• Dunajska klasika- labilne alteracije- modulacije in labilne alteracije v klavirskih koncertih W. A. Mozarta- modulacije in labilne alteracije v simfonijah W. A. Mozarta- modulacije v simfonijah L. van Beethovena • Romantika- terčno sorodstvo- modulacije v delih J. Brahmsa- Tristan akord • 20. stoletjekratek vpogled v različne kompozicijske tehnike: impresionizem (predvsem Debussyeva vokalna dela), serializem, prosta atonalnost..., preko melodičnega , harmonskega , ritmičnega gibanja- intervalne vaje za pomoč pri atonalnosti

15. Temeljna literatura lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio II nosilke predmeta) E. Hegyi: Solfege according to the Kodaly concept I, II (EMB, 1979 (553 str.)) E. Hegyi: Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly conceptZoltan Kodaly pedagogical institute of Music, 1984 (141 str.) E. Hegyi: Stilusismeret III (Zenemukiado Budapest, 1988 (153 str.)) Z. Kodaly: Tricinia Hungarica (E M B Budapest, 1954 (41 str.)) R. Mackamul: Lehrbuch der Gehörbildung 2 (Barenreiter , 2001 (149 str.)) L. Edlund: Modus novus (Music sales corp., 1990 ) U. Kaiser: Gehorbildung (Barenreiter Verlag Kassel, 2000 (476 str.) ) B. Popovic: Intonacija (Univerzitet umetnosti Beograd, 1977 (266 str.)) D. R. Divjakovic: Intoniranje intervala (Univer. umet. Beograd,1986 (269 str.) Z. M. Vasiljevic: Melodika (Univerzitet umetnosti Beograd, 1977 (300 str.))


razumevanje

slušna občutljivost in slušna inteligenca sposobnost dvo ali troglasbenega zapisa:polifoni

sluh petje a prima vista z intonančno čistostjo dobra zaznava absolutnih tonskih višin takojšnja slušna harmonizacija slov. ljudske pesmi

(spremljava z alt. akordi, modulacijo), sposobnost štiriglasnega homofonega zapisa:harmonski sluh

ritmična natančnost z enakomernim pulziranjem sposobnost glasbenega spomina daljših slišanih

odlomkov in njihov zapis sposobnost vodenja dveh glasov hkrati (melodika,

ritem) razumevanjie in posledična uporaba glasbenih

pojmov kot so modalnost, stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa, labilne alteracije, modulacije, mediantni odnos, kompozicijske tehnike 20. Stoletja

razumevanje, slušna zaznava značilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Razvoj celostne slušne občutljivosti in slušne inteligence pripomore k boljšemu zavedanju in razumevanju glasbene kreativnosti preteklega in sedanjega časa, je bistveni element pri izvajalski praksi (instrument, zbor, orkester), slušateljevi kreativnosti, izboljša posredovanje pridobljenega znanja pri kasnejšem pedagoškem delu

16.3 Refleksija Slušatelj(ica) poveže glasbeno-teotetska znanja s praktično slušno percepcijo; vrednotenje, kritični pristop slišanega





Končan prvi letnik predmeta Solfeggio 1 A je pogoj za vključitev v delo skupine drugega letnika.Predmet solfeggio povezuje kontrapunkt, harmonijo, oblikoslovje, zato je redno, sprotno delo slušatelja zelo pomembno za postopno napredovanje in razumevanje - nepripravljenost namreč zelo ovira delo v skupini. Redna prisotnost na predavanjih je obvezna. Dovoljuje se največ 5 odsotnosti v šolskem letu.


Znanje in delo se preveri (pisno in ustno 50%-50%)) ob koncu zimskega (kolokvij) in letnega semestra (letni izpit, pri katerem se 50% upošteva ocena kolokvija). Pogoj za prijavo na ustni del pri izpitu letnega semestra je uspešno, pozitivno opravljeni pisni del letnega izpita.Gostujočim študentom se izpitne obveznosti priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po prvem semestru.Ocenjevalna lestvica:10-6 Pozitivno5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.


21. Sestavljalec učnega načrtaProf. Urška Pompe, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula SOLFEGGIO A III2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)


P30

V30

S Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,


10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti K predavanjem lahko pristopijo tudi slušatelji ostalih študijskih programov, ki so končali drugi letnik

predmeta Solfeggio 2 A za I. in II. oddelek. Programsko je predmet zasnovan podobno kot pri ostalih smereh, razlika je v obširnosti, natančnosti obdelave posameznega stilnega sklopa in stopnji zahtevnosti, celoletni predmet



razviti in utrditi glasbene spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz bogate glasbene literature:

- stilne posebnosti 20. stoletja: ritem, metrum, melodika, harmonska gibanja- prenos teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvo in troglasna polifonija, štiriglasna homofonija, ritmični diktati))

14. Opis vsebine 2 0. s t o l e t j e- podroben vpogled v bistvene glasbene elemente preteklega stoletja, ki prinaša velik razvoj in raznolikost le-teh:

ritem, metrumiregularno pulziranje, polimetrija, poliritmija, ametrični ritmi, ritmične modulacije, ritmični kanoni, »phase shifting« , »pattern accumulation« , »additive rhythms«, lebdečI ritem (Ives, Stravinsky, Varese, Carter, Nancarrow, Reich, Messiaen, Ligeti) barvauporaba korala (heksakordov), modusov, lestvic, ki izhajajo iz ljudskega izrocila, (a)simetričnih lestvic, bitonalnosti, politonalnosti, umetnih modusov, »Klangfarbenmelodien«, serialnosti, intervalnih modulov, aleatorike, spektralnosti, minimalističnega pristopa(Debussy, Ravel, Messiaen, Bartok, Stravinsky, Schoenberg, Webern, Berg, Lutoslawsky, Boulez, Saariaho, Reich)

15. Temeljna literatura lastni primeri in vaje L. Friedmann: Ear Training for 20th century musicYale University Press, 1990 (201 str.) E. Hegyi: Solfege according to the Kodaly concept I, IIEditio Musica Budapest, Budapest 1979 (553 str.) R. Mackamul: Lehrbuch der Gehörbildung 2Barenreiter Verlag Kassel, 2001 (149 str.) L. Edlund: Modus novus (Music sales corp., 1990) U. Kaiser: Gehorbildung (Barenreiter Verlag Kassel, 2000 (476 str.) O Messiaen: Traite de rythme, de couleur, te d'ornitologie I, IIEditions Musicales Alphonse Leduc,Paris 1994 (368 str.) B. Popovic: Intonacija (Univerzitet umet. Beograd, 1977 (266 str.) D. R. Divjakovic: Intoniranje intervala

Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd 1986 (269 str.)


razumevanje

slušna občutljivost in slušna inteligenca sposobnost dvo ali troglasnega zapisa:polifoni

sluh petje a prima vista z intonančno čistostjo dobra zaznava absolutnih tonskih višin sposobnost štiriglasnega homofonega

zapisa:harmonski sluh ritmična natančnost z enakomernim pulziranjem vodenje dveh linij hkrati (melodika, ritem) sposobnost glasbenega spomina daljših slišanih

odlomkov in njihov zapis razumevanjie, slušna zaznava, prepoznava in

posledična praktična uporaba glasbenih pojmov, ki spadajo pod kompozicijske tehnike 20. stoletja

16.2 Uporaba Razvoj celostne slušne občutljivosti in slušne inteligence pripomore k boljšemu zavedanju in razumevanju glasbene kreativnosti preteklega in sedanjega časa, je bistveni element pri izvajalski praksi (instrument, zbor, orkester), slušateljevi kreativnosti, izboljša posredovanje pridobljenega znanja pri kasnejšem pedagoškem delu

16.3 Refleksija Slušatelj(ica) poveže glasbeno-teotetska znanja s praktično slušno percepcijo; vrednotenje, kritični pristop slišanega





Končan drugi letnik predmeta Solfeggio 2 A za I. in II. oddelek je pogoj za vključitev v delo skupine.Predmet solfeggio povezuje kontrapunkt, harmonijo, oblikoslovje, zato je redno, sprotno delo slušatelja zelo pomembno za postopno napredovanje in razumevanje - nepripravljenost namreč zelo ovira delo v skupini. Redna prisotnost slušatelja na predavanjih je obvezna. Dovoljuje se največ 5 odsotnosti v šolskem letu.


Znanje in delo se preveri (pisno in ustno 50%-50%)) ob koncu zimskega (kolokvij) in letnega semestra (letni izpit, pri katerem se 50% upošteva ocena kolokvija). Pogoj za prijavo na ustni del pri izpitu letnega semestra je uspešno, pozitivno opravljeni pisni del letnega izpita.Gostujočim študentom se izpitne obveznosti priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po prvem semestru.Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.).


21. Sestavljalec učnega načrtaProf. Urška Pompe, doc.

1. Naslov predmeta Solfeggio B I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)


P30

V30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost


10. Steber programa B. Obvezni – strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia 1: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno na 15,

največ 20 študentov.13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenih odlomkov

- Razvijanje in utrjevanje glasbenih spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz glasbene literature

- slušno usvajanje stilnih posebnosti glasbenih obdobij (ritem, melodika, harmonska gibanja)

- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasna homofonija)

- ritmične posebnosti obravnavanih obdobij14. Opis vsebine Stabilne alteracije diatoničnega in kromatičnega tipa

Renesansa- stilne značilnosti (tonski sistem, kompozicijske tehnike, ritmično,melodično in harmonsko /modalno/ gibanje)- Lassus: dvoglasni moteti - petje in analiza- posledičnost vpliva renesanse v romantiki in v 20. stol. (predvsem modalnost v delih Bele Bartoka, slovenske ljudske pesmi)Barok- stilne značilnosti (mutacija, harmonični dur, kromatika - harmonsko tuji toni, stabilne alteracije: izbor alteriranih akordov diatoničnega tipa)- petje in analiza enoglasnih arij ter dvoglasnih recitativov iz Bachovih kantatDunajska klasika- stilne značilnosti (razširitev stabilnih alteracij: akordi kromatičnega tipa)- Izbor primerov iz simfonij Haydna, Mozarta in Beethovna

15. Temeljna literatura - lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio I nosilke predmeta)- E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica


Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet (1941) str.- E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest, Budimpesta (153 str.)- Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48 str.)- Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41


(149 str.)- L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm- U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.)- B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd. (266 str.)- D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti Beograd.

Beograd (269 str.)- Z. M. Vasiljevic 1977): Melodika. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (300

str.)


razumevanje

Študent razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Pojea prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski sluh). Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju melodičnega odlomka istočasno izvaja komplementarni podpisani ritem: zavestno zaznava (vodi) dva glasova hkrati. Pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin).Razume in uporablja glasbene pojme kot so modalnost, stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa. Razume, slušno zaznava značilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Študent uporablja celostno slušno občutljivost in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi.

16.3 Refleksija Študent poveže glasbeno-teoretična znanja s praktično slušno percepcijo. Vrednoti in kritično pristopa k slišanemu.


Vse naštete spretnosti pomembno nadgrajujejo študentovo muzikalnost (slušna percepcija, sposobnost glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), ki sooblikuje njegov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.



Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja.Pri Solfeggiu B1 so pogoji za pristop k delnemu modularnemu izpitu:redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti dva kolokvija, kar je pogoj za pristop k delnemu modularnemu izpitu.


Delni izpit iz Solfeggia B3 je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Ocene so 6-10 (pozitivno) in 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Končna ocena je izračunana iz povprečja vseh pozitivnih ocen (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti anonimne ankete študentov ob koncu predavanj, sprotne povratne informacije, analiza opravljenih izpitov.

21. Sestavljalec učnega načrta Urška Pompe, doc.

1. Naslov predmeta Solfeggio B II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)


P30

V30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3+4.8. Študijski program Glasbena umetnost


10. Steber programa B. Obvezni - stroka 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia B2: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno na

15, največ 20 študentov.13. Cilji in predmetno specifične kompetence




- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasni Bachovi korali, štiriglasna homofonija)

- ritmične posebnosti obravnavanih obdobij14. Opis vsebine Modulacije, labilne alteracije

• Renesansa- štiriglasje: harmonske zveze, utrjevanje trozvokov v široki in mešani legi , alteracije- diktati z analizo: odlomki iz del renesanšnih avtorjev- Izbor troglasnih, {tiriglasnih renesanšnih motetov in madrigalov /moralij/ J.

Gallusa) • Barok- štiriglasni stavek Bachovega korala s harmonskimi značilnostmi,- labilnimi alteracijami, modulacijami• Dunajska klasika- labilne alteracije- modulacije in labilne alteracije v klavirskih koncertih W. A. Mozarta- modulacije in labilne alteracije v simfonijah W. A. Mozarta- modulacije v simfonijah L. van Beethovena• Romantika- terčno sorodstvo- modulacije v delih J. Brahmsa- Tristan akord• 20. stoletjekratek vpogled v različne kompozicijske tehnike: impresionizem (predvsem Debussyeva

vokalna dela), serializem, prosta atonalnost..., preko melodičnega , harmonskega , ritmičnega gibanja

intervalne vaje za pomoč pri atonalnosti15. Temeljna literatura - lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio II nosilke predmeta)

- E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica Budapest, Budimpesta (553 str.)

- E. Hegyi (1984): Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly concept. Zoltan Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet(141 str.)

- E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest. Budimpesta (153 str.)- Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41


(149 str.)- L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm- U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.)- B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (266 str.)- D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti Beograd.

Beograd (269 str.)

- Z. M. Vasiljevic 1977): Melodika. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (300 str.)


razumevanje

Študent razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje a prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski sluh). Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju melodičnega odlomka istočasno izvaja komplementarni podpisani ritem: zavestno zaznava (vodi) dva glasova hkrati. Pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin).Razume in uporablja glasbene pojme kot so stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa, labilne alteracije, modulacije, mediantni odnos, kompozicijske tehnike 20. stoletja. Razume, slušno zaznava značilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Študent uporablja celostno slušno občutljivosti in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi.






Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja.Pri Solfeggiu B2 so pogoji za pristop k delnemu modularnemu izpitu:redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti dva kolokvija, kar je pogoj za pristop k delnemu modularnemu izpitu.


Delni izpit iz Solfeggia B3 je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Končna ocena je izračunana iz povprečja vseh pozitivnih ocen (6-10). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.


21. Sestavljalec učnega načrta Urška Pompe, doc.

1. Naslov predmetaSolfeggio B3

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2 + 3)

4. Kontaktne ure Skupaj60 (30 + 30)

P30

V30

S/

Ostale oblike /

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3.7. Semester

5. in 6.

8. Študijski programGlasbena umetnost

9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programaobvezni strokovni predmet

11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia B3: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno na 15, največ 20 študentov.


- Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenih odlomkov;

- razvijanje in utrjevanje glasbenih spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz glasbene literature;

- slušno usvajajnje stilnih posebnosti 20. stoletja (ritem, melodika, harmonska gibanja);

- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvo- in troglasna polifonija, štiriglasna homofonija, ritmični diktati).

14. Opis vsebine 20. stoletje - podroben vpogled v bistvene glasbene elemente preteklega stoletja, ki prinaša velik razvoj in raznolikost le-teh:- ritem, metrum

iregularno pulziranje, polimetrija, poliritmija, ametrični ritmi, ritmične modulacije, ritmični kanoni, »phase shifting« , »pattern accumulation« , »additive rhythms«, lebdeči ritem (Ives, Stravinsky, Varese, Carter, Nancarrow, Reich, Messiaen, Ligeti)

- barvauporaba korala (heksakordov), modusov, lestvic, ki izhajajo iz ljudskega izročila, (a)simetri~nih lestvic, bitonalnosti, politonalnosti, umetnih modusov, »Klangfarbenmelodien«, serialnosti, intervalnih modulov, aleatorike, spektralnosti, minimalističnega pristopa (Debussy, Ravel, Messiaen, Bartok, Stravinsky, Schoenberg, Webern, Berg, Lutoslawsky, Boulez, Saariaho, Reich)

15. Temeljna literatura - U. Pompe: skripta Solfeggio III, Akademija za glasbo, Ljubljana.- L. Friedmann (1990): Ear Training for 20th century music. Yale

University Press (201 str.)- E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio

Musica Budapest (553 str.)- R. Mackamul (2001): Lehrbuch der Gehörbildung 2 . Barenreiter Verlag

Kassel (149 str.)- L. Edlund (1990): Modus novus. Music sales corp.- O. Messiaen (1994): Traite de rythme, de couleur, et d’ornithologie I, II.

Editions Musicales Alphonse Leduc. (368 str.)- B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd. (266 str.)- D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti

Beograd. (269 str.)


razumevanje

Študent/-ka- razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter

sposobnost dvo- ali troglasnega zapisa ( polifoni sluh);

- poje a prima vista z intonančno čistostjo;dobro zaznava absolutne tonske višine

- zna zapisati štiriglasne homofoni stavek (harmonski sluh);

- je ritmično natančen/-na in enakomerno pulzira;- zna voditi dve liniji hkrati (melodika, ritem);- pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše

(glasbeni spomin);- razume, slušno zaznava, prepoznava in uporablja

glasbene pojme iz kompozicijske tehnike 20. stoletja;

16.2 Uporaba - uporablja celostno slušno občutljivosti in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi;

16.3 Refleksija - poveže glasbeno-teoretična znanja s praktično slušno percepcijo;

- vrednoti in kritično pristopa k slišanemu.16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet




Splošni pogoji za vpis v 3.letnik.Pri Solfeggiu B3 so pogoji za pristop k izpitu:redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti dva kolokvija, kar je pogoj za pristop k izpitu.


Izpit iz Solfeggia B3 je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela.Kolokvija, pisni izpit in ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Kolokvija predstavljata 40%, pisni izpit 40 %, ustni izpit pa 20% ocene delnega izpita iz Solfeggia B3 za Glasbeno-teoretični modul III.Gostujočim študentom se krediti priznajo na osnovi obiska, sprotnega dela in opravljenega kolokvija.

20. Metode evalvacije kakovosti Anonimne ankete študentov ob koncu predavanj, sprotne povratne informacije, analiza opravljenih izpitov.

21. Sestavljalec učnega načrta nosilec: Urška Pompe, doc.

1. Naslov predmeta Solfeggio C 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)


P30

V30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije,

dirigiranja in sakralne glasbe10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia 1: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno na

15, največ 20 študentov.Celoletni predmet





- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasna homofonija)

- ritmične posebnosti obravnavanih obdobij14. Opis vsebine Stabilne alteracije diatoničnega in kromatičnega tipa

Renesansa- stilne značilnosti (tonski sistem, kompozicijske tehnike, ritmično,melodično in harmonsko /modalno/ gibanje)- Lassus: dvoglasni moteti - petje in analiza- posledičnost vpliva renesanse v romantiki in v 20. stol. (predvsem modalnost v delih Bele Bartoka, slovenske ljudske pesmi)Barok- stilne značilnosti (mutacija, harmonični dur, kromatika - harmonsko tuji toni, stabilne alteracije: izbor alteriranih akordov diatoničnega tipa)- petje in analiza enoglasnih arij ter dvoglasnih recitativov iz Bachovih kantatDunajska klasika- stilne značilnosti (razširitev stabilnih alteracij: akordi kromatičnega tipa)- Izbor primerov iz simfonij Haydna, Mozarta in Beethovna

15. Temeljna literatura Izbor iz naslednje literature:- E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica


Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet (1941) str.- E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest, Budimpesta (153 str.)- Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48

str.)- Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41


(149 str.)- L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm- U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.)- B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd. (266 str.)- Z. M. Vasiljevic 1977): Melodika. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (300

str.)16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

razumevanje

Študent razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Pojea prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski sluh). Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju melodičnega odlomka istočasno izvaja

komplementarni podpisani ritem: zavestno zaznava (vodi) dva glasova hkrati. Pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin).Razume in uporablja glasbene pojme kot so modalnost, stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa. Razume, slušno zaznava značilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Študent uporablja celostno slušno občutljivost in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi.






Splošni pogoji za vpis v 1. letnik, vpis v 1. letnikPri Solfeggiu 1C so pogoji za pristop k izpitu:redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti zimski kolokvij, kar je pogoj za pristop h koncnemu izpitu.


Izpit iz Solfeggia 1C je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.


1. Naslov predmeta Solfeggio C 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5(2+3)


P30

V30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije,

dirigiranja in sakralne glasbe10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia 2C: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno

na 15, največ 20 študentov. Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence




- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasni Bachovi korali, štiriglasna homofonija)

- ritmične posebnosti obravnavanih obdobij14. Opis vsebine Modulacije, labilne alteracije

• Renesansa- štiriglasje: harmonske zveze, utrjevanje trozvokov v široki in mešani legi ,

alteracije- diktati z analizo: odlomki iz del renesanšnih avtorjev- Izbor troglasnih, {tiriglasnih renesanšnih motetov in madrigalov /moralij/ J.

Gallusa) • Barok- štiriglasni stavek Bachovega korala s harmonskimi značilnostmi,- labilnimi alteracijami, modulacijami• Dunajska klasika- labilne alteracije- modulacije in labilne alteracije v klavirskih koncertih W. A. Mozarta- modulacije in labilne alteracije v simfonijah W. A. Mozarta- modulacije v simfonijah L. van Beethovena• Romantika- terčno sorodstvo- modulacije v delih J. Brahmsa- Tristan akord• 20. stoletjekratek vpogled v različne kompozicijske tehnike: impresionizem (predvsem

Debussyeva vokalna dela), serializem, prosta atonalnost..., preko melodičnega , harmonskega , ritmičnega gibanja

- intervalne vaje za pomoč pri atonalnosti15. Temeljna literatura Izbor iz naslednje literature:

- E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica Budapest, Budimpesta (553 str.)

- E. Hegyi (1984): Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly concept. Zoltan Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet (1941) str.

- E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest, Budimpesta (153 str.)- Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48

str.)- Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41


(149 str.)- L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm- U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.)- B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd. (266 str.)- Z. M. Vasiljevic 1977): Melodika. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (300

str.)16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

razumevanje

Študent razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje a prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski sluh). Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju melodičnega odlomka istočasno izvaja komplementarni podpisani ritem: zavestno zaznava (vodi) dva glasova hkrati. Pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin).Razume in uporablja glasbene pojme kot so stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa, labilne alteracije, modulacije, mediantni odnos, kompozicijske tehnike 20. stoletja. Razume, slušno zaznava značilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Študent uporablja celostno slušno občutljivosti in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi.






Vpis v 2. letnik v katerem se predmet nahaja Koncan prvi letnik predmeta Solfeggio 1 C (oz. 2 A, 2 B) je pogoj za vkljucitev v delo skupine.Pri Solfeggiu 2C so pogoji za pristop k letnemu izpitu:redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti zimski kolokvij, kar je pogoj za pristop k letnemu izpitu.


Delni izpit iz Solfeggia 2C je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela in opravljenem zimskem kolokviju. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.


21. Sestavljalec učnega načrtaUrška Pompe, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula Sorodni pihalni in trobilni inštrumenti2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2)



5. Stopnja 1 6. Letnik katerikoli 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Flavta, oboa, klarinet, fagot, trobenta,

pozavna , rog, tuba, saksofon10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik12. Posebnosti Delo poteka v obliki individualnega dela s študenti in v obliki seminarjev

Celoletni poredmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izbirni strokovni predmet Sorodni pihalni in trobilni inštrumenti je namenjen tistim študentom Oddelka za pihala, trobila in tolkala z univerzitetnimi programi flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon, trobenta, rog, pozavna in tuba, ki želijo spoznati tehnike igranja sorodnega inštrumenta (npr. saksofonist igranja klarineta in/ali flavte, pozavnist trobente ipd.) zaradi zavedanja, da jim takšno dodatno znanje lahko koristi v bodočem profesionalnem delu, npr. pri igranju/podvajanju v jazzovskem oz. kateremkoli drugem ansamblu, pri poučevanju sorodnega inštrumenta v glasbeni šoli (seveda le v primerih, ko zaradi kadrovske situacije ni druge rešitve) ipd. Cilji:- pridobivanje osnovnih znanj o sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentih, potrebnih za poučevanje v glasbenih šolah;- seznanjanje s sorodnimi pihalnimi in trobilnimi inštrumenti in njihovimi zakonitostmi: drža instrumenta, vodenje in oblikovanje tona, osnovni principi artikulacije, intonacija;- spoznavanje različnih vrst in velikosti inštrumentov;- moderna tehnika in improvizacija;- razvijanje lastnega izražanja v interpretaciji različnih zvrsti glasbe;- razvijanje profesionalne odgovornosti za vzgojno-izobraževalno delo na področju učenja sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov.

14. Opis vsebine - osvajanje in izpopolnjevanje tehničnih znanj;- čista intonacija pri sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentih;- interpretacija glasbe, pregled in praktična uporaba;- pregled izbora učbenikov in literature za poučevanje sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov na začetni stopnji;- spoznavanje originalnih del za sorodne pihalne in trobilne inštrumente.

15. Temeljna literatura Izbor literature glede na študentovo predznanje:E. Köhler: Šola za flavto op. 54G. Gariboldi: 20 petites etudes za flavtoM. R. Barret: A Complet Method for the OboeA. W. Ferling: 48 etudes za obooI. Karlin: Šola za klarinet III. delU. Delecluse: Etudes faciles za klarinetJ. Weissenborn: Methode op.81 za fagotL. Hara: Music for BassonJ. M. Londeix: Le saxophone en jouantJ. Andersen: 18 petites etudes op. 41 za saksofonJ. Porret: Methode Progressive za trobentoR. Bouche, J. Robert: 20 etudes melodiques za trobentoB. Tuckwel: 50 začetnih vaj za rogE. Paul: Waldhornschule I. delR. Muller: Šola za pozavno II. delA. Lafosse: Méthode complette I. del za pozavnoP. Clodomir: Methode Complete za saksove rogove, ki berejo v violinskem ključu in krilovkoR. Kietzer: Šola za tube, saksove rogove, ki berejo v basovskem ključu, krilne rogove razen krilovke, helikone in suzafone


razumevanje

- poznavanje osnovnih tehničnih prvin sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov;interpretacija;- poznavanje modernih tehnik igranja sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov, primernih za poučevanje na osnovni glasbeni stopnji.

16.2 Uporaba - uporaba osvojenega znanja pri načrtovanju pouka sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov v glasbenih šolah;- igranje/podvajanje v jazzovskem oz. kateremkoli drugem ansamblu;- sposobnost izvajanja lažje literature solistično ali v manjših komornih zasedbah.

16.3 Refleksija - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta;- vrednotenje interpretacije;vrednotenje didaktičnih metod in učnega gradiva za poučevanje instrumenta v glasbenih šolah;


- igranje/podvajanje v jazzovskem oz. kateremkoli drugem ansamblu;- izvajalska praksa, uporaba literature tudi pri prvotnem inštrumentu.


Individualno delo s študentom.


Vpis v ustrezen letnik


Po zaključenih predavanjih sledi delni izpit, za katerega študent pripravi pribl. 10 minut programa, ki vsebuje dela različnih skladateljev. Namesto izpita se lahko ocenijo interni in javni nastopi (izvajalska praksa). Ocenjevalna lestvica:

10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., iskanje povratnih informacij ter analiza rezultatov opravljenih izpitov

21. Sestavljalec učnega načrta Matjaž Drevenšek, red. prof.

1. Naslov enote / predmeta / modula Tehnika govora I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)

4. Kontaktne ure 30 Skupaj30 ( 15+15)

P 10 V 20 S 0 Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik I 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Predmet Tehnika govora 1 je v prvem letniku posvečen raziskovanju konstitutivnih elementov odrskega govora. Cilj predmeta je spoznavanje osnovnih zakonitosti govornega izraza, ki segajo od bazičnih (dih, , govor v prostoru, artikulacija…) do teoretičnega in praktičnega spoznavanja slovenskega samoglasniškega in soglasniškega sistema. Predmet ponuja osnove odrske dikcije, ki ni nujno vezana samo na izgovarjavo slovenskega jezika.

14. Opis vsebine • spoznavanje in ozaveščanje različnih načinov dihanja, uporaba diha v fonaciji• slovenski vokalni sistem – teoretično in praktično spoznavanje glede na študentovo dialektalno odstopanje• artikulacijska priprava na govorni akt• spoznavanje s stavčno-fonetičnimi pravili pri analizi slovenskega klasičnega besedila

15. Temeljna literatura 1. Toporišič: Slovenska slovnica, Obzorja 2000, poglavje Fonetika besedila, 4183296.2. Katarina Podbevšek: Govorna interpretacija literarnih besedil, Lj 2006 (posamezna poglavja), 230825728.3. Kolokvij o umetniškem govoru I, zbornik (ur. Podbevšek, Gubenšek), AGRFT 2000, 108849664.4. Cicely Berry: Igralec in glas, Pravljično gledališče, Lj 1998, 79344896.5. Kolokvij o umetniškem govoru II, zbornik (ur. Podbevšek, Gubenšek), AGRFT 2006, 229532672.6. C. Šeruga-Prek, E. Antončič: Slovenska zborna izreka, Aristej, Maribor 2003, 53110017.7. Tomaž Gubenšek: Tehnika govora 1 (interna skripta).


Razumevanje

Študentova sposobnost korekcije samoglasnikov, osnovno znanje na področju oblikovanja besedila, osvojitev znanj na področju praktične fonetike.

16.2 Uporaba Sposobnost korekcije samoglasnikov pri oblikovanju besedila. Osnove glasovne interpretacije.

16.3 Refleksija Samozavedanja govornega aparata, dihalne tehnike, strukturiranosti besedila.


Oblikovanje konstitutivnih glasovnih prvin verbalne komunikacije pri praktičnih in teoretičnih predmetih.

17. Metode poučevanja in učenja • predavanje• artikulacijske vaje• govorna analiza izbranega besedila


Vpis v letnik


Semestralni izpitOcenjevalna lestvica:10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti ,, .21. Sestavljalec učnega načrta doc. Tomaž Gubenšek


1. Naslov predmeta Teologija Nove zaveze in judovstva2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2)


P30

S30

V Ostale oblike

5. Stopnja 1, 6. Letnik Po izbiri 7. Semester oba8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba /

10. Steber programa C. Izbirni - strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študentje:- spoznavajo principe zgodovinskega in sintetičnega pristopa k obravnavanju tematik biblične teologije;- se seznanijo s temeljnimi kristološkimi, teološkimi in etičnimi poudarki evangeljske teologije;- spoznavajo genezo Pavlove teološke misli in njen razvoj v različnih pismih glede na okolje in izzive;- vzpostavijo povezave med biblično teologijo Stare zaveze, judovstvom, pavlinsko teologijo in teologijo evangelijev;- spoznavajo osrednja dela judovske literature in se usposabljajo za kvalificiran pristop k judovskemu izročilu, ki tvori najvažnejši kontekst novozaveznih besedil.

14. Opis vsebine Temeljne vsebine teologije nove zaveze in judovstva študentje pridobivajo s poglobljenim branje besedil štirih evangelijev, kanoničnih pisem in osnovnih traktatov judovstva:- predstavitev novejših metod študija teologije Stare zaveze, ki so utemeljene na analizi semantičnih polj hebrejskih in grških teoloških pojmov;- razvoj novozaveznih teoloških, kristoloških in antropoloških konceptov:- predstavitev značilnih teoloških pojmov Nove zavezo: učlovečenje, nebeško kraljestvo, evangelij, dopolnitev postave, odpuščanje, teologija križa in trpljenja, opravičenje in Pavlova vizija odrešenja, koncept svobode, greha, antiteza postave in vere, krščanskega upanja;- analiza izbranih tekstov iz traktatov Mišne in Pirke Avot;- predstavitev osnovnih elementov judovskega izročila kot primarnega okolja krščanske tradicije: rojstvo, poroka in smrt; prazniki in odnos med učencem in učiteljem; molitev in obredna praksa.

15. Temeljna literatura 1. Berger, K. Theologiegeschichte des Urchristentums: Theologie des Neuen Testaments. Tübingen / Basel, 1994, 103-307.2. Judovsko ljudstvo in njegovi sveti spisi v krščanskem Svetem pismu (Papeška biblična komisija). CD 110. Ljubljana, 2005.3. Dunn J. D. G. The Theology of Paul the Apostle. London / New York, 1998, 2-78, 625-712.4. Gnilka, J. Theologie des Neuen Testaments. Freiburg, 1994, 421-464.5. Guthrie, D. New Testament Theology. Leicester, 1981, 45-162.6. Hengel, M. The Four Gospels and the One Gospel of Jesus Christ. Harrisburg, 2000, 25-110.

Ostalo:

7. Krašovec, J. Pravičnost v Svetem pismu in evropski kulturi. Celje, 1998, 151-208.8. Matjaž, M. "Teološka utemeljitev pavlinske etike", BV 64 (2004), 469-479.9. Nudecker, R. "Master-Disciple/Disciple-Master relationship in Rabbinic Judaism and in the Gospels", Gregorianum 80 (1999) 245-261.10. Zupet, J. (prevod). Izreki očetov. Talmutski traktat Pirke Abot. Ljubljana, 2002.

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študent(ka):- se uvede v semantiko temeljnih pojmov judovstva, evangeljske kristologije in teologije;- si pridobi izkušnje v branju besedil ob upoštevanju razmerja med vsebino in obliko;- razume izvor krščanskih motivov in genezo novozavezne teologije;- prepoznava različne tokove v tradiciji krščanstva in judovstva ter razlikuje kanonične od nekanoničnih konceptov.

16.2 Uporaba - zaznava izvore različnih hotenj in trenj v človeku in družbi ter jih zmore ovrednotit;- poglablja oseben čut za temeljne vrednote življenja;- razvija sposobnosti za posredovanje razumevanja bistva dostojanstva človekove osebe v vzgoji osebne in javne komunikacije.

16.3 Refleksija -odkriva trajno in presežno modrost judovskega in evangeljskega sporočila ter jo zna umestiti v sociološki in družbeni kontekst;- zna povezovati svetopisemska besedila s konkretnim življenjem in jih ustrezno aplicirati;- pridobi si čut za sintetično presojanje izzivov časa ter prepoznava nevarnosti ideologij in fundamentalizmov.


- z znanjem temeljnih evangeljskih etičnih in moralnih vrednot gradi lastno samopodobo in pozitivno družbeno kritiko;- znanje literarne kritike in biblične semantike uporablja v soočenju z izzivi okolja;- si pridobi najbolj univerzalne prenosljive spretnosti in si krepi čut za oseben pristop v medčloveških odnosih in na vseh področjih udejstvovanja;- dobi spodbudo za intenzivno iskanje novih metod pedagoškega pristopa v posredovanju duhovnih vrednot.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja potekajo v stalnem dialoškem procesu. Študentje se posamezno ali v skupinah predhodno pripravijo na študij posameznih odlomkov oz. tem. Predavatelj razvija osnovne evangeljske in pavlinske koncepte in uvaja v značilnosti biblične semantike.


Poleg formalnih pogojev za vpis v letnik se od študentov pričakuje sodelovanje pri vajah in študij predpisane literature.


Pisanje testa in oddaja pisnih izdelkov za vaje so pogoj za pristop k izpitu. Ocenjevalna lestvica je od 1 do 10.

20. Metode evalvacije kakovosti Evalvacija kakovosti izvajanja predmeta poteka na temelju odzivov študentov in predavateljev katedre. Študenti se odzivajo neposredno, ob izvedbi ankete ob koncu predavanj ter ob analizi opravljenih kolokvijev in izpita.

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. dr. Maksimilijan Matjaž, habilitiran za biblični študij, v sodelovanju z doc. dr. M. Filipič in dr. M. C. Palmisano.

1. Naslov enote / predmeta / modula Tolkala 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Tolkala10. Steber programa Obvezni strokovni, glavni

predmet11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur korepeticij,celoletni predmet


Obvladovanje tehničnih elementov na vseh tolkalnih instrumentih Razvijanje hitrega branja , tonskega oblikovanja in ritmičnega čuta za motoriko in agogiko.

14. Opis vsebine V skladu z učnim načrtom in dispozicijo študenta, izbereta profesor in študent program tako, da se razvije pri študentu spretnost sestavljanja tolkalnih instrumentov v skupino in potreba po neprestanem izpopolnjevanju in prilagajanju. Študent dobiva praktične izkušnje in samozavest z nastopi solistično, komorno in v orkestrih.

15. Temeljna literaturaPredvideni študijski dosežki

Tehnika in etude:Jacques Delecluse: TWENTY STUDIES for TimpaniJoachim Sponsel : RUDIMENTAL SNARE DRUM SOLIHein de Jong : 20 ETUDES FOR VIBRAFONSkladbe in koncerti :Dobri Paliev: FOLKLORE SUITE for 4 TimpaniRobert Kamplet : Spomin za timpane in klavirRon Delp : Scherzo for TOM-TOMS and TimpaniEugene Bozza : Rhapsodie sur des airs Japonnais for multi perc.. and PianoWieland Schreiber : In Es for Marimba soloWieland Schreiber : A YEAR IN ICE for MarimbaJ. S. Bach : Suite Nr. 1 (for Marimba solo )David Friedman : VIENNA (for Vibes solo )Bill Molenhof : Waltz King for Vibes soloA.Vivaldi : Pomlad (prir. za vibes in klavir)Rich O' Meara : RESTLESS for MarimbaNey Rosauro : CONCERTO for VibraphonAbe Keiko : Memories of the Seashore for MarimbaM.Eduards : Rhapsodic Fantasie for Marimba and PianoWerner Stadler : CHARADE for Marimba

16.Predvideni študijskidosežki

16.1 Znanje in razumevanje -obvladovanje tehničnih prvin tolkalnih instrumentov-razumevanje učnih procesov in metod vadenja-interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba -uporaba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajanju

16.3 Refleksija

==============16.4 Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet

-vrednotenje tehničnega obvladovanja tolkalnih instrumentov-vrednotenje interpretacije-vrednotenje uspešnosti realizacije znanje v praksi

Študij tolkal je tesno povezan z vsebino drugih glasbenih predmetov ( harmonija z analizo, zgodovina glasbe, kontrapunkt , komorna igra, igra v orkestrih ).Z razširjanjem znanja pri teh predmetih, si študent pridobi čut za samostojno interpretacijo, harmonično občutje, muzikalen ritmični čut in smisel za skladnost.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom , izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri


tolkala. In vpis v 1. letnikPogoj za opravljanje izpita pa je predelana snov (tehnično obvladovanje skladb na vseh tolkalnih instrumentih) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega pripravi študent tehnično ustrezno skladbo po predpisani literaturi za vsak tolkalni inštrumentin eno skladbo za skupino tolkalnih instrumentov. ( Ena skladba naj bo ciklična )Ocenjevalna lestvica:10-odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9-prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8-prav dobro (solidno znanje ) 7-dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6-zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če prejme oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi in udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjihštudentske ankete, samoevalvacija ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta red.prof. Boris Šurbek




5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Tolkala10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur korepeticij,


Obvladovanje tehničnih elementov na vseh tolkalnih instrumentih Razvijanje hitrega branja , tonskega oblikovanja in ritmičnega čuta za motoriko in agogiko.Analitični pristop,pravilno samostojno delo



Tehnika in etude:Siegred Fink : STUDIES for Timpani (Advanced )Jacgues Delecluse : Twelve Studies for the DrumDavid Kovins: Etudes for Vibes and MarimbaSkladbe in koncerti :John Beck : Sonata for TimpaniJohn Beck : Motives for Timpani and PianoJoachim Sponsel : GET- HIP for Drum setEugene Bozza : RAG MUSIC for multi perc.. and PianoXavier Joaquin : Drei Szenen fur vier PaukenDavid Friedman : Wind for Vibes soloJ. S. Bach : Suite Nr. 2 (for Marimba solo )N.Rosauro : Preludij and Blues for VibesBill Molenhof : MAY fLOWER for Vibes soloAlice Gomez : MARIMBA FLAMENCAA.Vivaldi : ZIMA (prir. za vibes in klavir)Darius Milhaud: CONCERTO POUR BATTERIE ET ORCH.Henry Tomasi : CONCERT ASIATIQUEAbe Keiko : Wind in the Bamboo Grove for MarimbaPaul Smadbeck : Rhythm Song for MarimbaT.Muramatsu : LAND for Marimba




16.3 Refleksija




17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom , izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen 1. letnik in vpis v 2. letnikPogoj za opravljanje izpita pa je predelana snov (tehnično obvladovanje skladb na vseh tolkalnih instrumentih) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega pripravi študent tehnično ustrezno skladbo po predpisani literaturi za vsak tolkalni inštrumentin eno skladbo za skupino tolkalnih instrumentov. ( Ena skladba naj bo ciklična )Ocenjevalna lestvica:10-odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9-prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8-prav dobro (solidno znanje ) 7-dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6-zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če prejme oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.






5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Tolkala10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur korepeticij,


Obvladovanje tehničnih elementov na vseh tolkalnih instrumentih Razvijanje hitrega branja , tonskega oblikovanja in ritmičnega čuta za motoriko in agogiko.Analitični pristop,pravilno samostojno delo



Tehnika in etude:Frederic Macarez : 10 STUDIES for TimpaniSiegfried Fink: SALUT DE GENEVE soli for Snare DrumL.Howard Stevens : 590 EXCERCIZES for MarimbaSkladbe in koncerti :Dobri Paliev: 19 PIECES BULGARES for Timpani and PianoN.Rosauro : Concerto for TimpaniMaurice Jarre : SUITE ANCIENNE for multi perc. and Piano.Jean Balissat: Concertino pour percussion et orchestreAlfred Reed : Concertino for Marimba and WindsJ. S. Bach : Suite Nr. 3 (for Marimba solo )M.Andreas Giesecke : CRYSTAL FORCED US SUN for VibesMark Glentworth : Blues for Gilbert for Vibes soloMurray Houllif : TRANQUILITY for VibesDave Damuels : FOOTPATH for MarimbaNey Rosauro : Concerto for Marimba No.1Abe Keiko : Dream of the Cherry Blossoms for MarimbaN.J.Živković : VALSE SERBE for Marimba and Piano




16.3 Refleksija




17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom , izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo Pogoj za vključitev v program je vpis v 3. letnik


Pogoj za opravljanje izpita pa je predelana snov (tehnično obvladovanje skladb na vseh tolkalnih instrumentih) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega pripravi študent tehnično ustrezno skladbo po predpisani literaturi za vsak tolkalni inštrumentin eno skladbo za skupino tolkalnih instrumentov. (Ena skladba naj bo ciklična)Ocenjevalna lestvica:10-odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9-prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8-prav dobro (solidno znanje ) 7-dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6-zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )Kandidat uspešno opravi izpit, če prejme oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta



1. Naslov enote / predmeta / modula Trobenta 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Trobenta10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur


Obvladovanje tehničnih elementov trobente(dihalna tehnika, oblikovanje tona, intonacija).Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za trobento.Analitični pristop, pravilno samostojno delo.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine Izdelava induvidualnega programa na podlagi študentovega predznanja.Izpopolnjevanje tehničnega znanja( tehnične vaje, tonske vaje in etude ).Interpretacija literature za trobento vseh stilnh obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti , solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta.Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura METODE IN ETUDEM. Schlossberg – Daily Drills and Technical StudiesJ. B.Arban – Grande Methode CompleteJ.Thompson – Buzzing BookL. H.Clarke – Technical StudiesL. Maggio – The Original System for BrassJ.B.Arban – Karakteristične etudeM. Bordogni – Melodic etude – VokaliseE.J. Trognee – 30 Etudes MelodiquesP. Clodomir – 20 EtudesPh.Smith – Concerte EtudesG. Balay – 16 Etudes de Virtuosite et de StyleC. Koprasch – 60 Etudes Vol. 2SKLADBE, SONATE, KONCERTIA. Goedicke - Concert etudeF.Thome – FantasyT. Charlier – Solo de ConcoursH. Busser – Andante et ScherzoP. Rougnon – Solo de PremierT. Albinoni – Koncert v C duruT. Albinoni – Koncert v Es duruG.F.Haendel – Aria con VariazioniJ. Hubeau – SonateJ.N.Hummel – Koncert v Es duruA. Arutjunian – Koncert


razumevanje

Sposobnost igranja v predpisanih tempih.Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize.Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi.


16.3 Refleksija Vrednote interpretacije.Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkesterska igra.Poznavanje stila ( pri harmoniji, kontapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.

17. Metode poučevanja in učenja Idividualno delo s študenti, izvajalska praksa.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri trobente in vpis v 1. letnikPogoj za opravljanje izpita.- najmanj dva interna nastopa- dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo- redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi:- dve etudi različnega karakterja- sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo- odlomki iz orkestrske literature (5 – 10)Ocenjevalna lestvica:10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 - prav dobro ( solidni rezultat) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete.Samoevaloacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Stanko Arnold








15. Temeljna literatura METODE IN ETUDEM. Schlossberg – Daily Drills and Technical StudiesJ.S.Arban – Grande Method CopmletL.Maggio – The Original System for BrassC.Collin – Complete Modern MethodJ.Stamp – Warm-ups and StudiesJ.Thompson - Boozing BookM.Bordogni - Melodic Etude – Vokalise No.2T.Charlier – 36 Etudes transcendantesV.Berdiev – 17 StudiesH.L.Clark – Character EtudesR. Sabarich – 10 EtudesSKLADBE, SONATE, KONCERTI IN SOLO SKLADBEB. Martini - SonatineR. Boutry – TrompetuniaV. Brandt – Koncertpieces No.2E. Bozza – RustiqueJ.Turrin – CapriceE. Porrino – ConcertinoH. Purcell – SonataA. Corelli – SonataA. Ponchielli - ConcertoG. Delerue – ConcertinoK. Kennan – SonateT. Albinoni – Koncert v g moluJ.B.G.Neruda – Koncert


razumevanje





Glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkesterska igra).Poznavanje stila ( pri harmoniji, kontapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.


Pogoj za vključitev v program je vpis v 2. letnikPogoj za opravljanje izpita.- najmanj dva interna nastopa- dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo- redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi:- dve etudi različnega karakterja- sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo- odlomki iz orkestrske literature ( 5 – 10 mest)Ocenjevalna lestvica:10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 - prav dobro ( solidni rezultat) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta







korepeticij13. Cilji in predmetno specifične kompetence



15. Temeljna literatura METODE IN ETUDE M. Schlossberg – Daily Drills and Technical StudiesJ. S. Arban . Grande Methode CompleteL. Maggio – The Original System for BrassJ. Stamp – Warm-ups and StudiesC. Collin – Complete Moderne MethodJ. Thompson – Buzzing BookT. Charlier - 36 Etudes transcendantesF. Bodet – 16 Etudes de virtuosite d apres BachR. Caffarelli – 16 Etudes de perfectionementSKLADBE, SONATE, KONCERTI IN SOLO SKLADBEG. Enesco – LegendeR.M. Montbrun – Sarabanda et FinaleV. Brandt – Koncertpieces No.1E. Bozza – CapriceF .Hidas – Trumpet FantasyK. Pills – SonataF.Rauber - ConcertoC. Chayens – ConcertoJ. Haydn – Koncert v Es duruG.Torelli – Koncert v D duruP. Baldassare – Sonata v F duruM. Arnold – FantasyV. Persichetti – ParableOrkesterska literatura


razumevanje





Glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkesterska igra.Poznavanje stila ( pri harmoniji, kontapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri trobente.Pogoj za opravljanje izpita.- najmanj dva interna nastopa- dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo- redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi:- dve etudi različnega karakterja- sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo- odlomki iz orkestrske literature ( 5 – 10 mest)Ocenjevalna lestvica:10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 - prav dobro ( solidni rezultat) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta



1. Naslov enote / predmeta / modula TUBA 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Tuba

10. Steber programa A. Obvezni strokovni predmet,Glavni predmet,

11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študentiPri pouku je potrebno 30 ur korepeticijCeloletni predmet


Obvladovanje tehničnih elementov tube(dihalna tehnika, oblikovanje tona, intonacija).Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij.Analitični pristop, pravilno samostojno delo.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja.Izpopolnjevanje tehničnega znanja( tehnične vaje, tonske vaje in etude ).Interpretacija literature za tubo vseh stilnih obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti, solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta.Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura METODE IN ETUDEW. Hilgers – Dnevne vajeL.B. Arban – Komplet metodaM. Schlossberg – Daily Drills and technical studiesM. Bousquet – 36 studiesM. Bordogni – Belcantos studiesC. Koprasch – 60 etud

SKLADBE, SONATE, KONCERTIA. Lebedjev – Koncertna etudaG. Jacob – For sketchesJ. Golob – Tuba bluesJ.E. Galliard – 6 sonatA. Frackenpohl – SonataA. Lebedjev – KoncertJ. Pauer – Koncert

SUITEJ.S. Bach – Čelo suite

Spoznavanje operno simfonične in komorne literature16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost igranja v predpisanih tempih. sposobnost glasbeno-umetniškega

izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize.

sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi.

16.2 Uporaba uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi.

16.3 Refleksija vrednote interpretacije. vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri izvajalski praksi


glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkestrska igra.

spoznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).

utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

- opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri tuba- vpis v 1. letnik programapogoj za opravljanje izpita je dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in krajšo skladbo, najmanj dva interna ali javna nastopa ( izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi:- dve etudi različnega karakterja- sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo- odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest )Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , ki ga potrdi nosilec predmetaOcenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 - (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija- ,, .,- javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Darko Rošker

1. Naslov enote / predmeta / modulaTUBA 2





10. Steber programa A. Obvezni strokovni predmet,Glavni predmet

11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študentiPri pouku je potrebno 30 ur korepeticijCeloletni predmet


Obvladovanje tehničnih elementov (dihalna tehnika, oblikovanje tona, intonacija).Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij.Analitični pristop, pravilno samostojno delo.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



14. Opis vsebine Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja.Izpopolnjevanje tehničnega znanja( tehnične vaje, tonske vaje in etude ).Interpretacija literature vseh stilnih obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti , solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta.Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura METODE IN ETUDEW. Hilgers – Dnevne vajeL.B. Arban – Komplet metodaM. Schlosberg – Daily drils and technical studiesR. Bobo – FlexibilitiesS. Bordogni – Belcanto studiesP. Bernard – Melodične etudeD. Uber – Progresivne etudeC. Koprasch – 60 etud

SKLADBE, SONATE, KONCERTI IN SOLO SKLADBETomasi – Etre on ne pas etreG. Jacobs – BagatellesR. Lischka – Tri skiceB. Marcello – 6 sonatH. East – SonataW.S. Hartley – SonataG.F. Handel – KoncertP. Ramovš – Koncert



razumevanje






pri izvajalski praksi16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkestrska igra).

poznavanje stila ( pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).


17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je vpis v 2. letnikPogoj za opravljanje izpita:- najmanj dva interna nastopa (izvajalska praksa)- dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo- redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi:- dve etudi različnega karakterja- sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo- Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest )

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , ki ga potrdi nosilec predmetaOcenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 - (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete.- samoevaloacija,- javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.


1. Naslov enote / predmeta / modula TUBA 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)




10. Steber programa A. Obvezni strokovni predmet, 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega pouka s študenti

Pri pouku je potrebno 30 ur korepeticijCeloletni predmet



14. Opis vsebine Izdelava induvidualnega programa na podlagi študentovega predznanja.Izpopolnjevanje tehničnega znanja( tehnične vaje, tonske vaje in etude ).Interpretacija literature vseh stilnh obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti , solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta.Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura METODE IN ETUDEW. Hilgers – Dnevne vajeL.B. Arban – Komplet metodaM. Schlossberg – Daily drils and technical studiesB. Lin – Lip FlexibilitiesM. Bordogni – Bel canto studiesD. Uber – Koncertne etudeCollin - Etude

SKLADBE, SONATE, KONCERTI IN SOLO SKLADBEP. Mihelčič – Sam v sobiL. Krajnčan – V cirkusuE. Crespo – Tri skladbeA. Vivaldi – 6 sonatW. Bardwell – SonataG. Anderson – SonataA. Aratiunian – KoncertR. Jager – KoncertW. Hartley – Koncertino



Razumevanje






pri izvajalski praksi


glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkestrska igra)

poznavanje stila ( pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).


17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študenti, izvajalska praksa.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

- opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti.Pogoj za opravljanje izpita.- najmanj dva interna nastopa (izvajalska praksa)- dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo- redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi:- dve etudi različnega karakterja- sonato,- koncert,- skladbo s klavirjem ali solo skladbo- Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest )

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , ki ga potrdi nosilec predmetaOcenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 - (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete.- javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.


1. Naslov predmeta Uvod v etnomuzikologijo2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 64. Kontaktne ure Skupaj

60P30

S V30

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1,2,3 7. Semester 1.8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smerVse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študent pozna:temeljne dosežke etnomuzikološke stroke v zgodovinskih in zemljepisnih razsežnostih.značilnosti in povezave terenskega in kabinetskega raziskovalnega dela.določanje položaja slovenskega raziskovanja v kontekstih evropske in svetovne etnomuzikologije.

14. Opis vsebine Zgodovinski pregled razvoja etnomuzikologije.Sodobni koncepti, teorije in metode.Odnos med primerjalno muzikologijo, glasbeno folkloristiko in moderno etnomuzikologijo ter med etnomuzikološko prakso v Sloveniji in drugje po svetu.Pot od terenskega raziskovanja do objave etnomuzikološkega prispevka.Uvod v etnokoreologijo in etnoorganologijo, odnos med etnomuzikologijo in sorodnimi vedami.Razsežnosti aplikativne etnomuzikologije.Pomembni etnomuzikologi, ustanove, združenja in relevantna literatura v Sloveniji in drugje.Izbrane teme iz svetovne etnomuzikološke prakse.

15. Temeljna literatura Blum, Stephen et al. (ur.). Ethnomusicology and Modern Music History. 1993.Cvetko, Igor (ur.). Med godci in glasbili na Slovenskem. 1991.Kaufman Shelemay, Kay (ur.). Ethnomusicology – History, Definitions, Scope. 1992.Kumer, Zmaga. Etnomuzikologija. 1988.Kunst, Jaap. Ethnomusicology. A Study of Its Nature, Its Problems, Methods and Representative Personalities to which is added a Bibliography. 1959.Leydi, Roberto. Druga godba. 1995.Merriam, Alan. Antropologija glasbe. 2000.Myers, Helen (ur.). Ethnomusicology: An Introduction. 1992.Pettan, Svanibor in dr. (ur.). Glasba in manjšine / Music and Minorities. 2001.Wade, Bonnie. Thinking Musically. 2004.



Mejniki v zgodovinskem razvoju strokeEtnomuzikološka teorija ter osnovni konceptualni in metodološki aparat.Predstavniki in dosežki v slovenskem in svetovnem merilu.Razumevanje strukturnih in kontekstualnih aspektov obravnavanja glasbe.

16.2 Uporaba Predmet je komplementaren s predmetom Uvod v muzikologijo in omogoča nadaljnje povezovanje predmetnih področij etnomuzikologije in muzikologije, kar je ključnega pomena za študij na oddelku. Poudarjene so tudi večplastne povezave s področji etnologije in kulturne antropologije, ki imata tudi esencialni pomen pri študiju etnomuzikologije.

16.3 Refleksija Kritično obravnavanje in primerjava virov.16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih bibliografskih in informacijskih pripomočkov.Kritična uporaba strokovne literature ter slušnih in avdiovizualnih virov.Spretnost interpretiranja podatkov.


Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje.


Vpis v ustrezni letnik študijskega programa.Opravljena kolokvija sta pogoj za pristop k ustnemu izpitu.


Kolokvija, izpit.Kolokvija prispevata vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča izboljšanje končne ocene.Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.





1. Naslov predmeta Uvod v muzikologijo2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 64. Kontaktne ure Skupaj

60P30

S V30

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1,2,3 7. Semester 1.8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smerVse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti .Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študenti spoznavajo zgodovino, osnovne metode in področja muzikološkega raziskovanja.

Posebej natančno se seznanijo s slovensko muzikološko tradicijo.14. Opis vsebine Spoznavanje obsega, ciljev in metode muzikologije.

Tradicionalno členjenje muzikologije na sistematični in historični del ter področja raziskovanja.

Posamezne muzikološke poddiscipline: teorija glasbe, estetika, analiza, akustika, fiziologija poslušanja, psihologija, sociologija, lingvistika, ekonomija, etnomuzikologija, pedagogika idr.

Zgodovinski razvoj historične muzikologije. Muzikologija na Slovenskem

15. Temeljna literatura Barbo, M. Obča muzikologija, Ljubljana 2004 Sivec, J. Razvoj in dosežki glasbenega zgodovinopisja na Slovenskem, v:

Muzikološki zbornik 17/2 (1981), ur. A. Rijavec, 145-181.16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študent pozna osnovna z razvojem muzikologije

povezana zgodovinska dejstva.Študent pozna metodologije in tehnike

muzikološkega znanstvenega dela.16.2 Uporaba Študent pridobljena temeljna znanja uporabi za

razvijanje svojega pogleda na stroko in uspešnejše ter celovitejše reševanje strokovnih problemov.

16.3 Refleksija Ob kritični presoji literature o obravnavani tematiki izpopolnjuje svoj vpogled v pestrost in spoznavni domet različnih muzikoloških pristopov ter spoznava kvalitativne razlike med njimi.


Kritična uporaba strokovne literature.Poznavanje metodologij in tehnik muzikološkega znanstvenega dela, ki so temelj za delo pri drugih historičnih, sistematičnih in interdisciplinarnih vsebinah.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, študij obvezne literature in glasbenih del.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti



Izpit.Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.



Izr. prof. dr. Matjaž Barbo

1. Naslov enote / predmeta / modula VIOLA 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Viola10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij


Obvladovanje tehničnih elementov violske igre Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanjaIzdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.Interpretacija violske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega delaIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura - Tehnične vaje:O. Ševčik op. 6, 7, 8, 9 , H. Sitt – Bratschenschule F. Hermann - Etude C. Flesch – Sistem lestvic- Etude: P. Rode> 24 Capricciov H. Wohlfahrt, - Etude Jacques Dont: Twenty Progressive Studies For Viola , B. Campagnoli 41 Capricov op.22- J.S.Bach: Izbor iz sonat in partit za violino solo ali suit za violončelo solo- Prvi stavek ali drugi in tretji stavek koncertov in kadenca: G. Ph. Händel: Koncert za violo, J. Ch. Bach: Koncert c-mol, K. Stamitz: Koncert D-dur in podobne težavnostne- Skladba slovenskega skladatelja: S. Šantel: Anamitski motiv, P. Ramovš: Bagatele in podobne


razumevanje








glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. Pri komorni igri, orkesteru )




17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih

Vpis v prvi letnik programaPogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti

obveznosti smeri viola. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit)Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Izpitne zahteve- Lestvica: Tri ali štiri oktave, trozvoki, terce, sekste, oktave- Dve etudi- J.S.Bach: Dva stavka različnega značaja- Koncert: Prvi stavek s kadenco ali drugi in tretji stavek- Skladba slovenskega skladateljaIzpitni program je potrebno igrati na pamet


20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Docent Mile KosiDocent Franc Avsenek






Obvladovanje tehničnih elementov violske igre ( ton, hitrost, dinamika) Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del s poudarkom na samostojnosti študentaIzvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.Interpretacija violske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega delaIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura - Tehnične vaje:O. Ševčik op. 6, 7, 8, 9 , H. Sitt – Bratschenschule F. Hermann - Etude C. Flesch – Sistem lestvic- Etude: P. Rode> 24 Capricciov H. Wohlfahrt, - Etude Jacques Dont: Twenty Progressive Studies For Viola , B. Campagnoli 41 Capricov op.22 in etude podobne težavnostni- J.S.Bach: Izbor iz sonat in partit za violino solo ali suit za violončelo solo- Koncert: K. Stamitz: Koncert D-dur F. A. Hoffmeister: Koncert D-dur in podobne težavnostne stopnje- Predklasična sonata naslednjih avtorjev: C.Ph.E.Bach, G.Brunetti, A.Rolla, A.Vivaldi, L.Boccherini, A.Coreli, G.Ph.Telemann,B.Marcello,- Skladba slovenskega skladatelja: S. Šantel: Anamitski motiv, P. Ramovš: Bagatele, L. M. Škerjanc: Tri igre, Lirični intermezzo,S.Vremšak – Lirični inermezo, I.Petrič – Varijacije na Bartokovo tem


razumevanje












17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri viola. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.Vpis v drugi letnik programa



Izpitne zahteveLestvica: Tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktaveDve etudiJ.S.Bach: Dva stavka različnega značajaKoncert v celotiPredklasična sonataSkladba slovenskega skladatelja

Izpitni program je potrebno izvajati na pamet razen predklasične sonate









Obvladovanje tehničnih elementov violske igre, poglabljanje in razvijenaje elementov prejšnjih letnikov. Izpopolnjevanje in poglabljanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju ter samostojnosti študentov.

14. Opis vsebine Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.Interpretacija violske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega delaIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura - Tehnične vaje:O. Ševčik op. 6, 7, 8, 9 , H. Sitt – Bratschenschule F. Hermann - Etude C. Flesch – Sistem lestvic- Etude: P. Rode> 24 Capricciov H. Wohlfahrt, - Etude Jacques Dont: Twenty Progressive Studies For Viola , B. Campagnoli 41 Capricov op.22 in etude podobne težavnostni- J.S.Bach: Izbor iz sonat in partit za violino solo ali suit za violončelo solo- Koncert: B. Martinu: Rapsodie Koncert,D.Milhaud –Koncert, C.Beck –Koncert, C.M.Weber – Andante und Rondo, X.Brixi _ Koncert, G. David: Koncert za violo in drugi podobne težavnostne stopnje- Sonata po izboru od klasike do sodobnosti avtorjev: G. Tartini,F.Mendelssohn – Sonata c-mol,H.vieuxtemps op.36 B-dur, P.Hindemith op.25 za violo solo, L. van Beethoven ( orig. Violinske sonate) P. Juon: Sonata za violo ali podobne težavnostne stopnje- Skladba slovenskega skladatelja: S. Šantel: Anamitski motiv, P. Ramovš: Bagatele, L. M. Škerjanc: Tri igre, Lirični intermezzo,Sonata za violo solo,J.Matičič – Tri poemi,S.Vremšak – Lirični intermezzo,P.Šivic – Mala suita ,I.Petrič – Varijacije na- Bartokovo temo, P.Merku – Alba, L.Lebič – Rubato- orkestrski parti za violo Orchestral Excerpts for violin Vol. 1,2,3 (Schott)


razumevanje







izvajalski praksi







Vpis v tetji letnik programaPogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri viola. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta



Izpitne zahteveDve etudiJ.S.Bach:Dva stavka različnega značajaKoncert v celotiSonata od klasike daljeSkladba slovenskega skladateljaPet orkestrski partov

Izpitni program je potrebno izvajati na pamet razen sonate in orkestrskih partovGostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta



1. Naslov enote / predmeta / modula VIOLINA 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violina10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij


Obvladovanje tehničnih elementov violinske igre (tehnične vaje (O. Ševčik, R. Lipicer, C. Mostras, D. C. Dounis, C. Fischer, , H. Schradieck, G. Yost, A. Janšinov, R- Ricci, C. Flesch) in lestvice (C. Flesch, I. Galamian, E. Gilels, A. Grigorjan))Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanjaIzdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.Interpretacija violinske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega delaIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura Skozi vse štiri letnike: tehnične vaje (O. Ševčik, R. Lipicer, C. Mostras, D. C. Dounis, C. Fischer, , H. Schradieck, G. Yost, A. Janšinov, R- Ricci, C. Flesch) in lestvice (C. Flesch, I. Galamian, E. Gilels, A. GrigorjanPrvi letnik

lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decimeetude: R. Kreutzer, P. Rode, C. Dancla, J. Dont op.35 ali podobna težavnostna

stopnjaJ. S. Bach: dva stavka različnega značaja iz sonat ali partit za violino solo ali

baročna sonata po izboru ( dva stavka)skladba po izboru, ali 1. stavek koncerta od klasike dalje, ali baročni koncert v

celoti


razumevanje







izvajalski praksi







Vpis v prvi letnik programaPogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri violina. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit)Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Izpitne zahteve

1. lestvica: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave2. dve etüdi: Kreutzer, Rode, Dancla, Dont op.35 ali podobna težavnostna

stopnja3. J. S. Bach: dva stavka različnega značaja ali baročna sonata po izboru ( dva

stavka)4. skladba po izboru ali 1. stavek koncerta od klasike dalje, ali baročni koncert

v celotiGostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


21. Sestavljalec učnega načrta Violinski pedagogi godalnega oddelka AG




5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violina10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij


Obvladovanje tehničnih elementov violinske igre ( ton, hitrost, dinamika) Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del s poudarkom na samostojnosti študentaIzvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Interpretacija violinske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela violinske literature.



15. Temeljna literatura1. Tehnične vaje (O. Ševčik, R. Lipicer, C. Mostras, D. C. Dounis, C. Fischer, ,

H. Schradieck, G. Yost, A. Janšinov, R- Ricci, C. Flesch)2. Lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime (C. Flesch,

I. Galamian, E. Gilels, A. Grigorjan)3. etude:C. Dancla, J- Dont op.35,C. A. de Beriot, H. Vieuxtemps, R. Kreutzer,

P. Rode ali podobna težavnostna stopnja4. J. S. Bach: dva stavka iz sonate ali partite5. koncert: A. Vivaldi, G. Tartini, J. S. Bach, J. Haydn, W. A. Mozart, M.

Bruch, F. Mendelssohn, C. Saint-Saens, J. Jarnovič, D. Kabalevsky, G. A. Viotti, L. Spohr, H. Wieniawski (1. stavek ali 2. in 3. stavek koncerta, ali baročni koncert v celoti)

6. W. A. Mozart: Sonata od.K.296 dalje7. skladba po izboru


razumevanje













Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa violina. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmetaVpis v drugi letnik programa


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit)Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Drugi letnik – izpitne zahteve

7. lestvica: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime8. dve etudi: Dancla, Don’t op.35, de Beriot, Vieuxtemps, Kreutzer, Rode ali

primerna težavnostna stopnja9. Bach: dva stavka iz sonate ali partite.10. koncert: Vivaldi, Tartini, Bach, Haydn, Mozart, Bruch, Mendelssohn, Saint-

Saens, Jarnovič, Kabalevsky, Viotti, Spohr, Wieniawski izvaja se 1. stavek ali 2. in 3. stavek koncerta, oz. baročni koncert v celoti

5. Mozart: Sonata od.K.296 dalje6. skladba po izboru







5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violina10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti


Obvladovanje tehničnih elementov violinske igre, poglabljanje in razvijenaje elementov prejšnjih letnikov. Izpopolnjevanje in poglabljanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju ter samostojnosti študentov.

14. Opis vsebine Interpretacija violinske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela violinske literature.



15. Temeljna literatura1. etude: J. Dont op.35, A. de Beriot, H. Vieuxtemps, R. Kreutzer-Jampolsky,

H. Marteau, P. Locatelli ali primerna težavnostna stopnja ali virtuozna skladba

2. J. S. Bach: dva stavka iz sonate ali partite3. koncert: J. Haydn, J. Jarnovič, W. A. Mozart, M. Bruch, F. Mendelssohn, C.

Saint-Saens, G. A. Viotti, L. Spohr, J. Conus, E. Lalo, A. Hačaturjan, B. Bartok, S. Prokofiev, D. Šoštakovič

4. sonata: dva stavka od sonat L. W. Beethovena dalje5. orkesterska mesta: izbor iz Orchestral Excerpts for violin Vol. 1,2,3 (različne

izdaje)


razumevanje







izvajalski praksi







Vpis v tretji letnik programa. Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri violina. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta



Izpitne zahteve - tretji letnik1. ena etuda: Dont op.35, de Beriot, Vieuxtemps, Kreutzer-Jampolsky,

Marteau, Locatelli ali primerna težavnostna stopnja ali virtuozna skladba2. Bach: dva stavka iz sonate ali partite3. koncert: Haydn, Jarnovič, Mozart, Bruch, Mendelssohn, Saint-Saens, Viotti,

Spohr, Conus, Lalo, Hačaturjan, Bartok, Prokofiev, Šoštakovič4. sonata: dva stavka od Beethovena dalje11. orkestrska mesta: izbor iz Orchestral Excerpts for violin Vol. 1,2,3




1. Naslov enote / predmeta / modula VIOLONČELO 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violončelo10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticijCeloletni predmet


Obvladovanje tehničnih elementov violončelske igre: tehnične vaje: lestvice, akordi, terce, sekste, oktaveIzpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanjaIzdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.Interpretacija violončelske literature različnih stilnih obdobij (etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega delaIzvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura 1. Tehnične vaje: lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime

2. Etude: J.P. Duport, J. J. F. Dotzauer, D. Popper, A. Franchomme, ( izbor)3. J. S. Bach: Suite za violončelo (izbor)4. Predklasične sonate: B. Marcello, A. Vivaldi, W. De Fesch in podobne ( ena

sonata)5. Koncert: D. Romberg, G.Goltermann, K. Y. Davidov, J Klengel in podobni

(en stavek)6. Skladbe slovenskih skladateljev: L. M. Škerjanc, M. Lipovšek, P. Ramovš, J.

Golob, U. Rojko, Č. Vrhunc, T. Svete in drugi (izbor)16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

razumevanje













Vpis v prvi letnik programaPogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri violončelo. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpitOcenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Izpitne zahteve1.lestvice: štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave2.dve etudi: podobna težavnostna stopnja

3.Bach: Preludij ali dva stavka različnega značaja iz suit za violončelo4.Predklasična sonata5.Stavek koncerta6.Skladba slovenskegas skladatelja

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.


21. Sestavljalec učnega načrta Red. Prof. Ciril Škerjanec, red. Prof. Miloš Mlejnik

1. Naslov enote / predmeta / modula VIOLONČELO 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P V- S - 60 ID5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer violončelo10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticijCeloletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izpopolnjevanje obvladovanja tehničnih elementov violončelske igre: tehnične vaje: lestvice, akordi, terce, sekste, oktave , Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del., Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Interpretacija violončelske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela literature za violončelo.Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu, Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura

1.Tehnične vaje: lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime2.Etude: J.P. Duport, J. J. F. Dotzauer, D. Popper, ( izbor)3.J. S. Bach: Suite za violončelo (izbor)4.Izbor različnih skladb od baroka do sodobnosti5.Koncert: D. Romberg, G.Goltermann, K. Y. Davidov, J Klengel, L. Boccherini in podobni v celoti6.Skladbe slovenskih skladateljev: L. M. Škerjanc, M. Lipovšek, P. Ramovš, J. Golob, U. Rojko, Č. Vrhunc, T. Svete in drugi (izbor)


16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost kontrole rok oz. telesarazumevanje procesov in metod vadenjarazumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranjapoznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem deluStilna interpretacija z osnovami analize


16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumentavrednotenje interpretacijevrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi


glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. Pri komorni igri, orkesteru )poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja


Individualno delo s študentom, izvajalska praksa


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa violina. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmetaVpis v drugi letnik programa


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpitOcenjevalna lestvica:10-6 Pozitivno5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Drugi letnik – izpitne zahteve

1. Dve etudi2. J. S. Bach: Preludij ali dva stavka različnega značaja3. Dve do tri skladbe različnih stilnih obdobij ( barok, klasika, romantika, moderna)

4. Koncert v celoti5. Skladba slovenskega skladatelja

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.


Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta

Red. Prof. Ciril Škerjanec, red. Prof. Miloš Mlejnik

1. Naslov enote / predmeta / modula VIOLONČELO 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)



5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+ 6

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violončelo

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticij, Celoletni predmet


Obvladovanje tehničnih elementov violončelske igre: tehnične vaje: lestvice, akordi, terce, sekste, oktaveObvladovanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del.Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine Interpretacija violončelske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela literature za violončelo.



15. Temeljna literatura 1. Tehnične vaje: lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime2. Etude: D. Popper, A. F. Servais, A. Piatti, F. Grützmacher, različne izdaje

( izbor),3. J. S. Bach: Suite za violončelo, različne izdaje (izbor)4. Sonata od klasicizma do sodobnosti5. Koncert: A. Dvorak, R. Schumann, P. I. Čajkovski, J. Haydn in podobne

težavnosti v celoti, različne izdaje6. Skladbe slovenskih skladateljev: L. M. Škerjanc, M. Lipovšek, P. Ramovš, J.

Golob, U. Rojko, Č. Vrhunc, T. Svete in drugi, različne izdaje (izbor)7. Odlomki iz orkestrske literature ( najmanj 5 solo in 5 tutti ali 10 tutti mest),

različne izdaje16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

razumevanje













Vpis v tretji letnik programaPogoj za vpis predmeta je opravljen izpit iz predmeta Violončelo 2. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit)Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),8 – (prav dobro: solidni rezultati),7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.Izpitne zahteve - tretji letnik

-dve etudi: podobna težavnostna stopnja-Bach: Preludij ali dva stavka različnega značaja ( dva stavke)-Sonata-Koncert-Skladba slovenskegas skladatelja-Odlomki iz orkestrske literature ( 5 mest solo, 5 tutti ali 10 tutti)


21. Sestavljalec učnega načrta Red. Prof. Ciril Škerjanec, red. Prof. Miloš Mlejnik

1. Naslov enote / predmeta / modula Vokalna tehnika 1 ( vokalno inštrumentalni modul ali Modula zborovodstvo)

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 2 (1+1) (2/7 ali 2/8)


P V S Ostale oblike30(individualno delo v skupini treh študentov)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1. in 2.8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

Zborovsko dirigiranje Sakralna glasba

10. Steber programa B.Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Vokalna tehnika 1 se izvaja kot sestavni del Vokalno instrumentalnega modula I na smereh zborovsko in

orkestrsko dirigiranje in kot del Modula zborovodstvo 1 na smeri sakralna glasba. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna končna ocena modula (glej rubriko 19).Posebnosti Vokalne tehnike 1: individualno delo poteka v okviru tričlanske skupine študentov, znanja se nadgrajujejo v vseh letnikih študija. Celoletni predmet.


Spoznavanje fizičnih in akustičnih zakonitosti pevskega organa. Individualno oblikovanje glasu. Petje vokaliz.

14. Opis vsebine Teoretični del obsega spoznavanje anatomije in delovanja dihalnih in glasotvornih organov ter resonančnih činiteljev, praktični del pa individualno učenje koordiniranega načina pevskega dihanja, pravega zastavka in zaključka tona in resonančnega ravnovesja glasu.Pevski organ:- struktura in funkcija dihalnega aparata- struktura in funkcija grla- struktura resonančnega sistema vokalnega trakta- pevska držaTehnične in muzikalne prvine glasu:- dihalne vaje- govorne vaje- zastavek, trajanje, zaključek tona- appoggio (sistem koordinacije dihanja, tvorbe glasu in njegove resonance)- oblikovanje zvoka na enem tonu, v intervalih, razloženih kvintakordih in krajših

motivih- oblikovanje čistih vokalov- legato petje (sostenuto, glissando, portato, staccato)- razvijanje govorne oz. srednje pevske lege glasu- petje vokaliz

15. Temeljna literatura Zbirke vokaliz:- F. Abt: Practische Gesangschule, op.474, Henry Litolff's Verlag Braunschweig- J. Concone: 50 lecons op.9, C.F. Peters, Leipzig- N. Vaccai: Metodo pratico, C.F. Peters, LeipzigLiteratura:- R. Miller (1996): The Structure of Singing, Schirmer Books, New York (Poglavje: 1., 2., 5., Priloga: 1., 2., 3.)- J. Sundberg (1987): The Science of the Singing Voice, Northern Illinois University

Press, DeKalb, Illinois(str.1 – 182)- S. McCoy (2006): Your Voice: An inside View, Inside View Press, Princeton, New

Jersey (str.15 -158)


Razumevanje

Študent spozna anatomijo pevskega organa in njegovo delovanje: pevska drža, pevsko dihanje, tvorba glasu-koordiniran zastavek, resonančno ravnovesje.Uri pevski sluh: odpravlja tehnične napake glasu, spoznava barvo glasu, oblikuje glas in ga osvobaja.

16.2 Uporaba Študent pravilno uporablja glas kot osnovo za njegovo svobodno uporabo v vseh njegovih oblikah (govor, petje).Zvok ne samo nadzoruje, ampak ga tudi načrtuje.

16.3 Refleksija Študent kritično analizira svoj glas in prepoznava glasovne značilnosti drugega glasu.Preko različnih virov (avdio, video posnetki, živa izvedba, prebrana literatura) študent kritično reflektira izvedbe in nadgrajuje svoja znanja.


Znanja in izkušnje iz vokalne tehnikeprenaša na predmete, ki se sočasno izvajajo in vključujejo pevsko-govorne dejavnosti.

17. Metode poučevanja in učenja vodeni individualni študij, skupinsko delo18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Študenti, ki sočasno obiskujejo ali so opravili program glasba -petje na glasbeni šoli, so oproščeni obiskovanja kontaktnih ur in lahko opravljajo samo delni izpit iz Vokalne tehnike 1 kot sestavnega dela Zborovodskega modula 1.


Delni izpit iz Vokalne tehnike 1 za Vokalno instrumentalni modul I je sestavljen iz praktičnega dela (oblikovanje glasu preko tehničnih vaj in petje vokaliz).Ocene delnega izpita iz Vokalne tehnike 1 so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula I sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena vokalne tehnike v deležu 30% končne ocene. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta. V Modulu zborovodstvo predstavlja ocena vokalne tehnike 25%

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa21. Sestavljavec učnega načrta Pija Brodnik

1. Naslov predmeta Vokalna tehnika 22. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 2 (1+1)


P V S Ostale oblike 30(individualno delo v skupini treh študentov)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3. + 4.8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

Zborovsko dirigiranje, sakralna glasba

10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Vokalna tehnika 1 se izvaja kot sestavni del Vokalno instrumentalnega modula I na smereh zborovsko in

orkestrsko dirigiranje in kot del Modula zborovodstvo 1 na smeri sakralna glasba. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna končna ocena modula (glej rubriko 19).Posebnosti Vokalne tehnike 2: individualno delo poteka v okviru tričlanske skupine študentov, znanja se nadgrajujejo v vseh letnikih študija. Celoletni predmet.


- Nadaljnje spoznavanje fizičnih in akustičnih zakonitosti pevskega organa- Individualno oblikovanje glasu- Petje vokaliz in enostavnejših pesmi.

14. Opis vsebine Tehnične in muzikalne prvine:- nadgrajevanje tehnike appoggio (dihanje, zastavek, resonanca)- resonančno ravnovesje s pomočjo nosnih soglasnikov (v kombinaciji z vsemi

vokali)- resonančno ravnovesje nenazalnih soglasnikov (v kombinaciji z vsemi vokali)- glasovna prožnost: energija zraka in njegovo dovajanje (portato, staccato, melizmi)- vaje: en ton, manjši in večji intervali, razloženi akordi,- melizmi s tremi in več notami- oblikovanje jasne pevske dikcije- nadgrajevanje in utrjevanje srednje pevske lege glasu- petje vokaliz in lažjih pesmi

15. Temeljna literatura Zbirke vokaliz:- F. Abt: Practische Gesangschule op.474, Henry Litolff's Verlag Braunschweig- G. Concone: 50 lecons, C.F. Peters, Leipzig- N. Vaccai: Metodo pratico, C.F. Peters, Leipzig

Pesmi:Pesemska literatura (samospevi) slovenskih in tujih avtorjev vseh obdobij in stilov, z lažjo tehnično in interpretativno zahtevnostjo: slovenske ljudske iz različnih zbirk (M. Tomc, J. Pavčič, A. Foerster, E. Adamič, itd.),Arie antiche različnih skladateljev,Zgodnji slovenski samospev, Edicije DSS, 2005, LjubljanaLiteratura:- R. Miller (1996): The Structure of Singing, Schirmer Books, New York, (Poglavje:

3., 6., 7.)- S. McCoy (2006): Your Voice: An Inside View, Inside View Press, 2006, Princeton,

New Jersey, (str.15 – 158)- J. McKinney (1984): The Diagnosis and Correction of Vocal Faults, Waveland

Press, Long Grove, Illinois (str.11 -199)16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

razumevanje

Študent nadgrajuje fizično koordinacijo telesa. S slušno analizo in s posluhom za pravo estetiko barve glasu sodeluje pri oblikovanju glasu. Ozavešča sistem pevskega dihanja, svobodnega delovanja grla in resonančnega ravnovesja.Preko enostavnejših pesmi se seznanja z osnovnimi sredstvi pri oblikovanju tehnično-interpretativnih, oblikovnih in vsebinsko-emotivnih komponent petja.


16.3 Refleksija Preko različnih virov (avdio, video posnetki, živa izvedba, prebrana literatura) študent kritično reflektira izvedbe in nadgrajuje svoja znanja.



17. Metode poučevanja in učenja vodeni individualni študij, skupinsko delo.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Študenti, ki sočasno obiskujejo ali so opravili program glasba -petje na glasbeni šoli, so oproščeni obiskovanja kontaktnih ur in lahko opravljajo samo delni izpit iz Vokalne tehnike 2 kot sestavnega dela Zborovodskega modula II.


Delni izpit iz Vokalne tehnike 2 za Vokalno instrumentalni modul II je sestavljen iz praktičnega dela (oblikovanje glasu preko tehničnih vaj in petje vokaliz).Ocene delnega izpita iz Vokalne tehnike 2 so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula II sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena vokalne tehnike v deležu 30% končne ocene. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). V Modulu zborovodstvo predstavlja ocena vokalne tehnike 25%. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa21. Sestavljalec učnega načrta Pija Brodnik

1. Naslov predmeta Vokalna tehnika 32. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 2 (1+1)4. Kontaktne ure Skupaj


30 (individualno delo v skupini treh študentov)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 5. + 6.8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

Zborovsko dirigiranjeSakralna glasba

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Vokalna tehnika 3 se izvaja kot sestavni del Vokalno instrumentalnega modula III. Modul je uspešno

opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz obeh delnih ocen se izračuna končna ocena modula (glej rubriko 19).Posebnosti Vokalne tehnike 3: individualno delo poteka v okviru tričlanske skupine študentov, znanja se nadgrajujejo v vseh letnikih študija, udeležba na vsaj enem pevskem seminarju letno. Celoletni predmet.


Spoznavanje fizičnih in akustičnih zakonitosti pevskega organa. Individualno oblikovanje glasu. Petje vokaliz in pesmi.

14. Opis vsebine Tehnične in muzikalne prvine:2. izpopolnjevanje tehnike appoggio (dihanje, zastavek, resonanca)3. izenačevanje registrov pri moških in ženskih glasovih4. sprememba vokalov pri petju: aggiustamento5. messa di voce in dinamična kontrola glasu6. vibrato in barva glasu (fizične lastnosti vibrata, raven ton, tremolo)7. vaje: intervali v vseh oblikah, razloženi akordi, melizmi, lestvični postopi,

kolorature8. širjenje obsega glasu9. oblikovanje jasne pevske artikulacije in dikcije10. petje vokaliz in pesmi

15. Temeljna literatura Zbirke vokaliz:- F. Abt: Practische Gesangschule op.474, Henry Litolff's Verlag Braunschweig- G. Concone: 50 lecons op.9, C.F. Peters, Leipzig- N. Vaccai: Metodo pratico, C.F. Peters, Leipzig

Pesmi:- Pesemska literatura (samospevi) slovenskih in tujih avtorjev vseh obdobij in stilov,

z lažjo tehnično in interpretativno zahtevnostjo: Arie antiche različnih avtorjev, zbirke pesmi W.A. Mozarta, G.F. Handla, F. Schuberta, F. Mendelssohna, J. Brahmsa, itd. Unterrichtslieder, Edition Peters, Leipzig, Zgodnji slovenski samospev, Edicije DSS, 2005, Ljubljana, zbirke slovenskih samospevov in ljudskih pesmi različnih avtorjev ( M. Tomc, B. Ipavec, J. Pavčič, Z. Prelovec itd.)

Literatura: R. Miller (1996): The Structure of Singing, Schirmer Books, New York, (Poglavje:

4., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14.) R. Miller (2004): Solutions for Singers and Teachers, Oxford University Press,

New York , (str.1 – 247) S. McCoy (2006): Your Voice: An Inside View, Inside View Press, Princeton, New

Jersey, (str. 15 – 158) M. Bunch – Dayme (2006): The Performer's Voice, W.W. Norton, New York,

(str.1 – 211)


razumevanje

Študent izpopolni tehnične prvine glasu in prepozna možnosti svobodnejše komunikacije in glasbenega izraza petih skladb.Ima večjo prožnost, širši obseg, resonančno polnost glasu.Njegova jasna artikulacija in dikcija se odražata v večji sposobnosti načrtovanja in doseganja čustvenih stanj v izvajanih pesmih.


16.3 Refleksija Preko različnih virov (avdio, video posnetki, živa izvedba, prebrana literatura) študent kritično reflektira izvedbe in nadgrajuje svoja znanja.



17. Metode poučevanja in učenja vodeni individualni študij, skupinsko delo.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Študenti, ki sočasno obiskujejo ali so opravili program glasba -petje na glasbeni šoli, so oproščeni obiskovanja kontaktnih ur in lahko opravljajo samo delni izpit iz Vokalne tehnike 3 kot sestavnega dela Zborovodskega modula III.


Delni izpit iz Vokalne tehnike 3 za Vokalno instrumentalni modul III ali za Modul zborovosstvo je sestavljen iz praktičnega dela (oblikovanje glasu preko tehničnih vaj in petje vokaliz).Ocene delnega izpita iz Vokalne tehnike 3 so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula III in Modula zbodrovodstvo sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena vokalne tehnike v deležu 30% končne ocene. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa21. Sestavljalec učnega načrta Pija Brodnik

1. Naslov enote / predmeta / modula Vokalne in inštrumentalne tehnike2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)4. Kontaktne ure Skupaj 60

(30+30)P 30 V 30 S - Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Podrobno poznavanje tehničnih zmožnosti, dinamičnih zmožnosti, registrov, artikulacijskih zmožnostih instrumentov v kontaktu z vrhunskim izvajalcem.

14. Opis vsebine Praktična uporaba pridobljenih izkušenj v orkestraciji lastnih del z upoštevanjem tehničnih in dinamičnih zmožnosti, registrov, artikulacijskih zmožnosti instrumentov.

15. Temeljna literatura Carse, A.: The History of Orchestration, Dover Publications, New York 1964.Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982.Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000.Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002.Adlešč M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.Izbrani primeri iz svetovne orkestrske in solistične literature


spoznavanje specifičnih lastnosti in možnosti posameznih inštrumentov in človeškega glasu pri praktični orkestraciji lastnih del

razumevanje procesov orkestracije manjših instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri instrumentalni analizi ter izdelavi manjših orkestrskih skladb in pri samostojnem domačem delu

16.2 Uporaba uporaba orkestracije pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija vrednotenje primernosti lastnih glasbenih del glede na dejanske možnosti človeškega glasu ali inštrumenta

vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri oblikovanju lastnih ter danih del


oblikovanje lastnih manjših orkestrskih del pri pouku kompozicije

orkestralna analiza lastnih ter tujih del pri pouku kompozicije

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja orkestracije

17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko delo, lastno delo18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa Kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet Inštrumentacija 2.Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Orkestracija 1.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpitOcenjevalna lestvica:10-5 (pozitivno)5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, ..


1. Naslov enote predmeta Vokalno glasbeno slovstvo2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)4. Kontaktne ure Skupaj P 60 (30+30) V S Ostale oblike5. Stopnja 1. 6. Letnik III Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študent pozna temeljni izbor umetniško vrhunskih in praktično uporabnih glasbenih del vokalne glasbe iz preteklosti in sedanjosti.

Zaveda se izvajalsko-tehničnih problemov, ki jih skladbe postavljajo pred izvajalca.

Usposobljen je za prepoznavanje kompozicijsko estetske zasnove obravnavnih skladb kot podlage za interpretacijo.

14. Opis vsebine Predavanja se osredotočajo na spoznavanje zasnove posameznih zvrsti solistične vokalne glasbe v različnih zgodovinskih obdobjih in sedanjosti. Tematske enote so:

Poznorenesančna solistična vokalna glasba Zgodnjebaročna monodija in concertato Solistična vokalna glasba v operi prve pol. 18. st. Solistična vokalna glasba v cerkveni glasbi prve pol. 18. st. Komorna solistična vokalna glasba prve pol. 18. st. Solistična vokalna glasba v operi druge pol. 18. st. Solistična vokalna glasba v cerkveni glasbi prve pol. 18. st. Komorna solistična vokalna glasba prve pol. 18. st. Pesem pri skladateljih dunajske klasike (Haydn, Mozart, Beethoven) Franz Schubert, Berlinske pesemske šole Robert Schumann, Mendelssohn, Brahms, Liszt Hugo Wolf, Richard Strauss, Gustav Mahler Nemška vokalna glasba 20. st. Francoska mélodie v drugi polovici 19. st. Francoska mélodie v prvi polovici 20. st. Ruski samospev 19. st., Ruski samospev 20. st. Samospev v anglosaških deželah 19. in 20. st. Samospev v španskih in latinskoameriških deželah Samospev v drugih evropskih deželah 19. st. Samospev v drugih evropskih deželah 20. st.

Samostojno delo študentov obsega spoznavanje izbora najpomembnejših sakralnih glasbenih del po predloženem izboru.

15. Temeljna literatura Coffin, Berton. Singer’s Repertoire. New York: Scarecrow Press, 1962.Osborne, Charles. The Concert Song Companion. London: Gollancz, 1974.Stevens, Denis (ur.). A History of Song. 2. izd. New York: Norton, 1970.


Študent pozna izbor glasbenih del različnih obdobij, ki so umetniško, izvajalsko-tehnično in estetsko primerna za uporabo v sodobni praksi, ter razume temeljne kriterije za njihov izbor.

19.2 Uporaba Študent je sposoben samostojno oblikovati izbor izvajane solistične vokalne glasbe za različne priložnosti.

19.3 Refleksija Na podlagi poznavanja vrste zgodovinskih situacij in v njih zajetih estetskih in umetniških dilem, povezanih s solistično vokalno glasbo, je sposoben samostojne orientacije v bodočem razvoju te zvrsti.


Poglabljanje poznavanja glasbeno-zgodovinskega, estetskega in funkcionalnega konteksta skladb in glasbenega razvoja v celoti.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, samostojno učenje.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje obveznosti

Vpis v ustrezni letnik študija.


Izpit, Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Akademije za glasbo.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ..

21. Nosilec in drugi izvajalci doc. dr. Aleš Nagode

1. Naslov predmeta ZBOR2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)

4. Kontaktne ure90

Skupaj90 (30+60)

P30

V60

S Ostale oblike

5. Stopnja I 6. Letnik vsi v katerih zbor ni obvezen predmet

7. Semester 1, 2

8. Študijski program Vsi programi Akademije za glasbo

9. Študijska smer Vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik SLOVENSKI12. Posebnosti Izbirni predmet Zbor se lahko izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje

različnih letnikov in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Če ima v posameznem letniku študent predmet zbor kot obvezen predmet ( npr. Zbor I), mora biti vključen v drugo skupino kot pri obveznem predmetu in izdelovati drug program. Študentje so na podlagi avdicije vsako leto namreč razveljeni v najmanj dve skupini z različnim repertoarjem: mešani zbor in komorni zbor, v primeru možnosti pa tudi v dekliški oziroma moški zbor


Poglabljanje obvladovanja bistvenih elementov zborovskega petja in širjenje repertoarja obveznega predmeta Zbor- osnov vokalne tehnike,- harmonskega posluha,- natančnega intoniranje,- fraziranja, artikulacije, agogike.- skupinskega petja,Razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti.Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedbSposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranjeSposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja.

14. Opis vsebine - vokalno-tehnične vaje za razvoj glasovne usposobljenosti- opevanje- skrbno in primerno izbrana zborovska literatura, ki omogoča postopno oblikovanje

zborovskega zvoka od manj zahtevne literature do težjih a cappella in vokalno-instrumentalnih del iz zakladnice svetovne in slovenske zborovske literature (glede na glasovno usposobljenost in sestavo trenutnega zborovskega ansambla – mešanega,dekliškega in komornega zbora)

- izvajalska praksa v obliki javnih koncertov in priložnostnih nastopov.

15. Temeljna literatura Zborovske skladbe iz zakladnice svetovne in slovenske a cappella in vokalno-instrumentalne zborovske literature


Razumevanje

sposobnost samostojnega kultiviranega petja z osnovami vokalne tehnike

sposobnost prepoznavanja in razumevanja intonančnih težav

sposobnost tonskega prilagajanja trenutni situaciji v zboru in kreativnega sodelovanja v ansamblu

poznavanje temeljne zborovske literature prepričljivo in stilno ustrezno

interpretiranje svojega glasovnega deleža sposobnost timskega dela

16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu






poznavanje stilne interpretacije harmonski posluh skupinsko muziciranje – komorne

vokalno-instrumentalne zasedbe analiza (pri zgodovini glasbe, pri

glasbeno-teoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih

principov s področja zborovskega petja17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor,

komorni pevski zbor.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v ustrezen letnik. Predmet se lahko izbere kot izbiren v letnikih, kjer zbor ni obvezen predmet.Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi.


Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov s koncerti in drugimi javnimi nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov predmeta ZBOR I2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)

4. Kontaktne ure90

Skupaj90 (60 +30)

P30

V60

S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik Različni glede na program in smer

7. Semester Zimski in letni

8. Študijski program Glasbena umetnost, glasbena pedagogika

9. Študijska smer Vse, ki imajo predmet v predmetniku

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik SLOVENSKI,

12. Posebnosti Predmet s izvaja v skupinah (npr. mešani, komorni, dekliški zbori ipd.), pri katerih skupaj delujejo študentje različnih letnikov, smeri in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.Celoletni predmet


Obvladovanje bistvenih elementov zborovskega petja:- osnov vokalne tehnike,- harmonskega posluha,- natančnega intoniranje,- fraziranja, artikulacije, agogike.- skupinskega petja,Razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti.Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedbSposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranjeSposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja.



- izvajalska praksa v obliki javnih koncertov in priložnostnih nastopov15. Temeljna literatura Zborovske skladbe iz zakladnice svetovne in slovenske a cappella in vokalno-

instrumentalne zborovske literature16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

razumevanje

- sposobnost samostojnega kultiviranega petja z osnovami vokalne tehnike

- sposobnost prepoznavanja in razumevanja intonančnih težav

- sposobnost tonskega prilagajanja trenutni situaciji v zboru in kreativnega sodelovanja v ansamblu

- poznavanje temeljne zborovske literature- prepričljivo in stilno ustrezno

interpretiranje svojega glasovnega deleža- sposobnost timskega dela

16.2 Uporaba - izkoriščanje pridobljenih veščin in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu

16.3 Refleksija - vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja

- vrednotenje interpretacijevrednotenje uspešnosti realizacije znanja



- glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri orkestru, solističnem igranju)

- poznavanje stilne interpretacije- harmonski posluh- skupinsko muziciranje – komorne vokalno-

instrumentalne zasedbe- analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-

teoretičnih predmetih)- poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja zborovskega petja17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor,

komorni pevski zbor.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v ustrezen letnik programa, v katerem se predmet nahaja.Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi.


Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



1. Naslov predmeta ZBOR II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1)4. Kontaktne ure90

Skupaj90 (30+60)

P30

V60

S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik Različni, glede na program ali smer

7. Semester Oba

8. Študijski program Glasbena umetnost, glasbena pedagogika

9. Študijska smer Vse, ki imajo zbor v predmetniku

10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI,12. Posebnosti Predmet se izvaja v skupinah (npr. mešani, komorni, dekliški zbori ipd.), pri katerih skupaj delujejo študentje

različnih letnikov, smeri in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.Celoletni predmet








Razumevanje




poznavanje temeljne zborovske literature prepričljivo in stilno ustrezno interpretiranje

svojega glasovnega deleža sposobnost timskega dela




drugih izvajalskih praksah16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet


poznavanje stilne interpretacije harmonski posluh skupinsko muziciranje – komorne vokalno-

instrumentalne zasedbe analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-

teoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja zborovskega petja17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor, komorni

pevski zbor.18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 3. letnikZa opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi.


Ocenjevalna lestvica:10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



1. Naslov predmeta ZBOR III2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)

4. Kontaktne ure90

Skupaj90 (45+45)

P30

V60

S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost

Glasbena pedagogika9. Študijska smer Sakralna glasba,

10. Steber programa B. Obvezni – strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Predmet se izvaja v skupinah (npr. mešani, komorni, dekliški zbori ipd.), pri katerih skupaj delujejo

študentje različnih letnikov, smeri in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.Celoletni predmet








Razumevanje

- sposobnost samostojnega kultiviranega petja z osnovami vokalne tehnike- sposobnost prepoznavanja in razumevanja intonančnih težav- sposobnost tonskega prilagajanja trenutni situaciji v zboru in kreativnega sodelovanja v ansamblu- poznavanje temeljne zborovske literature- prepričljivo in stilno ustrezno interpretiranje svojega glasovnega deleža- sposobnost timskega dela


16.3 Refleksija - vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranjavrednotenje interpretacije-vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah


- glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri orkestru, solističnem igranju)- poznavanje stilne interpretacije- harmonski posluh- skupinsko muziciranje – komorne vokalno- instrumentalne zasedbe- analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-teoretičnih predmetih)- poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja zborovskega petja

17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor, komorni pevski zbor.


Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi.


Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



1. Naslov enote / predmeta / modula ZBOR ali ORKESTER Z ASISTENCO III2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)

4. Kontaktne ure Skupaj 120(60+60)

P30 V90 S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

Zborovsko dirigirje10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI,12. Posebnosti Študentje dirigiranja asistirajo pri vodenju zbora in/ali orkestra, zato imajo pri nosilcu predmetov zbor

in orkester po 5 ur konzultacij.13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje bistvenih elementov zborovskega petja:- osnov vokalne tehnike,- harmonskega posluha,- natančnega intoniranje,- fraziranja, artikulacije, agogike.- skupinskega petja.Razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti.Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedbSposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranjeSposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja.Obvladovanje bistvenih elementov orkestrske igre: intonacija, skupna igra, zvočna

uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v

različnih orkestrskih zasedbahSposobnost asistiranja pri vodenju vaje zbora in orkestra



- izvajalska praksa v obliki javnih koncertov in priložnostnih nastopov- skrbno in primerno izbrana orkestrska literatura, ki omogoča ansamblom postopno rast in

oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posameznega ansambla).

- navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših ansamblov nujno.

15. Temeljna literatura Zborovske skladbe iz zakladnice svetovne in slovenske a cappella in vokalno-instrumentalne zborovske literature.Skladbe iz različnih obdobij glasbene zgodovine za različne orkestrske zasedbe


razumevanje





svojega glasovnega deleža sposobnost timskega dela sposobnost vodenja in asistiranja na vaji razumevanje in razčiščevanje intonančnih in

tonskih problemov poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb

in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize


16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih







pevski zbor in različnih orkestrskih zasedbah (komorni godalni orkester, simfonični orkester, pihalni orkester...). Študent v sodelovanju z nosilcem predmetov Zbor in Orkester sodeluje pri izvedbi vaj.


Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi. Zborovske vaje mora študent obiskovati v polnem številu, orkestrske 30 ur. V tretjem letniku glede na izbiro smeri izbere prisostvovanje samo vajam zbora ali samo orkestra v polnem številu.


1. Naslov enote / predmeta / modula ZBOR IN ORKESTER Z ASISTENCO I,2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (3+2)




Zborovsko dirigirje10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI,12. Posebnosti . Študentje dirigiranja asistirajo pri vodenju zbora in/ali orkestra, zato imajo pri nosilcu predmetov zbor












razumevanje





















1. Naslov enote / predmeta / modula ZBOR IN ORKESTER Z ASISTENCO II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 ( 3+2)




Zborovsko dirigirje10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI,12. Posebnosti Študentje dirigiranja asistirajo pri vodenju zbora in/ali orkestra, zato imajo pri nosilcu predmetov zbor












razumevanje




















1. Naslov enote / predmeta / modula Zborovska dirigentska praksa s hospitacijami (Modul dirigiranje 3)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3/15 (2+1)4. Kontaktne ure Skupaj 30


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Zborovsko dirigiranje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- priprava na delo z zborom- spoznavanje specifike delovanja zbora- spoznavanje različnih vadbenih tehnik in možnosti- spoznavanje dela zborov naših javnih institucij- nabiranje dirigentskih izkušenj

14. Opis vsebine - priprava na vaje šolskih zborov s sprotno analizo in študijem posameznih del s programa

- vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega zbora, en 30 in en 60 - minutni nastop na vajah šolskega zbora

- hospitacija zborov SF, slovenske RTV in SNG Opere Ljubljana- sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih AG- sodelovanje na javnih koncertih z zbori slovenskih glasbenih institucij- sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah v organizaciji AG



razumevanje



- uspešno vodi pevsko vajo ali vajo orkestra- razume principe vodenja-razume principe delovanja različnih glasbenih instrumentalnih in pevskih skupin

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega in/ali profesionalnih ansamblov (glede na trenutne možnosti)





- vzpostavlja kritičen odnos do dela kolegov17. Metode poučevanja in učenja vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, .18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj (najmanj 80% obisk) in opravljene obveznosti predmeta - vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega zbora ali orkestra, in en 30 in en 60- minutni nastop na vajah šolskega zbora ali orkestra.Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno oceno predmeta.


6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL. Delna ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula


1. Naslov enote / predmeta / modula Zborovsko dirigiranje (Modul dirigiranje 3)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 8/15 (4+4)4. Kontaktne ure Skupaj 60


ID 605. Stopnja bakalavreat 6. Letnik 3 7. Semester 5+68. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Zborovsko dirigiranje10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,12. Posebnosti Individualno delo s študenti, celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov dirigiranja :- sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju- poznavanje dirigentskih shem- suvereno nakazovanje vstopov in odmahov- uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb- dirigiranje sprememb tempa- dirigiranje recitativov- izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom vokalno-instrumentalne in a cappella

literature iz obdobja romantike14. Opis vsebine - izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so

potrebni za prepričljivo vodenje.- interpretacija zborovske literature stilnih obdobij romantike, izbor je individualno

prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega

samostojnega domačega dela- dirigentska analiza programa, priprava načrta vadenja s šolskimi ansambli- interpretacija skladb iz zborovske vokalno-instrumentalne in a cappella literature iz

obdobja romantike- izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva

praktične izvajalske izkušnje15. Temeljna literatura Zborovske vokalno-instrumentalne in a cappella skladbe iz obdobja romantike,

skladateljev: Mendelssohn, Brahms, Schumann, Bruckner, Wolf Dvořak,Franck, Liszt, Gounod, Berlioz, Reger, Foerster, Ipavec, Gerbič, Adamič, Lajovic


- dirigentska analiza- sposobnost kontrole rok in telesa- sposobnost vodenja ansambla- poznavanje vpliva različne kvalitete kretenj na izvedbo- razumevanje procesov in metod vodenja- poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri

samostojnem domačem delustilna interpretacija

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla, pri ocenjevanju dela svojih kolegov,pri vrednotenju svojega dela

16.3 Refleksija - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov- razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega ansambla


- samostojno analitično razume in interpretira glasbo- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih- elemente vodenja uporablja pri pedagoški praksi

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, .18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta: eno večje vokalno-instrumentalno delo iz obdobja romantike in koncertni program a cappella skladb iz obdobja romantike, en javni oz. trije interni nastopi v okviru vaj in koncertov šolskih ansamblov.Praktični del izpita – dirigiranje polovice koncertnega programa (min. 30' glasbe) šolskemu zboru ali klavirju, ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje stilnih značilnosti interpretacije od predklasicizma do romantike, poznavanje specifičnih značilnosti stilne interpretacije izbranega programaČe se med letom študent izkaže z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.

19. Metode ocenjevanja in 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena

ocenjevalna lestvica predstavlja 60 % ocene celotnega modula20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov predmeta / modula Zborovsko dirigiranje 1 (Modul zborovodstvo 1)2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4/8 (2+2)4. Kontaktne ure Skupaj

60 (30+30)P30

V30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena pedagogika

Glasbena umetnost9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju- poznavanje dirigentskih shem- suvereno nakazovanje vstopov in odmahov- uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb- dirigiranje sprememb tempa- poznavanje različnih glasbenih oznak za hitrost izvajanja- poznavanje glasbeno-karakternih in dinamičnih oznak

14. Opis vsebine - Zgodovina dirigiranja, vloga dirigenta, lastnosti dirigenta- Drža in postavitev telesa Drža in postavitev rok in dlani- Opis iktusa (udarca) - Vertikalna in horizontalna raven- Pripravljalna gesta (vzmah) in težka doba(udarec navzdol)- Preprosti metrični vzorci ( 4, 3, 2, 1), opis oznak tempa- Ritmičen »dihajoč« gib - Notranja sprostitev in odmah- Očesni kontakt, dajanje vstopov- Vstopi na zadnjo dobo, Vstopi po dobi- staccato,legato in marcato stil, opis artikulacijskih označb- uporaba leve roke- dirigiranje z obema rokama- nakazovanje dinamike, nakazovanje crescenda in decrescendo, nakazovanje ritardanda in acceleranda

15. Temeljna literatura Phillips Kenneth H(1997) Basic Techniques of Conducting, Oxford University Press 1997,(235 str.); Ericson Eric, Ohlin Gösta, Spångberg Lennart (1976) Choral Conducting, Sveriges Körförbunds Förlag, Walton Music Corporation (171 str.), enoglasne otroške skladbe slovenskih in tujih skladateljev

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje - pozna in obvlada pravilno in sproščeno držo pri dirigiranju- pozna in obvlada osnovne dirigentske sheme- suvereno nakazuje vstope in zaključke izvajalcem- pri dirigiranju suvereno uporablja obe roki upoštevajoč njuni samostojni funkciji- pozna in razume glasbeno terminologijo za označevanje tempa in karakter glasbe- ima dober pregled in suvereno vodi razredni ansambel

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju razrednega ansambla- pri ocenjevanju dela svojih kolegov- pri vrednotenju svojega dela

16.3 Refleksija - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov- razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju razrednega ansambla


- uporablja dirigentska znanja pri učnem procesu v razredu- razume glasbeno terminologijo pri igranju instrumenta- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih- vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, . in skupinska evalvacija v razredu


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja.Pogoj za pristop k izpitu so reden obisk predavanj (80%), trije nastopi v razredu Praktični del izpita – dirigiranje petih skladb razrednemu zboru, ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje tehnike dirigiranja Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.


6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena predstavlja 50% ocene celotnega mmodula

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec


60 (30+30)

P

30

V

30

S Hospitacije in dirigentska praksa


Glasbena umetnost9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programa A. Obvezni – strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju- poznavanje asimetričnih dirigentskih shem- suvereno nakazovanje koron- suverena uporaba leve roke pri dirigiranju, dirigiranje fraze- dirigiranje sprememb tempa- sposobnost dirigentske analiza partiture

14. Opis vsebine - Poddeljevanje in združevanje dob, hemiola- Tenuto gib- Korone- Asimetrični metrični vzorci- Različni obrazci shem,- Menjave metričnih vzorcev- Pavze- Spremembe ritma in tempa- Poudarki in sinkope- Fraziranje, gibi ki podpirajo določeno izvajanje

15. Temeljna literatura Phillips Kenneth H(1997) Basic Techniques of Conducting, Oxford University Press 1997,(235 str.); Ericson Eric, Ohlin Gösta, Spångberg Lennart (1976) Choral Conducting, Sveriges Körförbunds Förlag, Walton Music Corporation (171 str.), Rudolf Max (1995) Grammar of Conducting, Schirmer, third edition; večglasne otroške skladbe slovenskih in tujih skladateljev


- pozna in obvlada pravilno in sproščeno držo pri dirigiranju- pozna in obvlada vse dirigentske sheme- suvereno nakazuje korone- z levo roko samostojno in suvereno nakazuje fraziranje- suvereno nakazuje spremembe v tempu izvajanja- samostojno analizira partiture

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju razrednega ansambla in šolskega ansambla- pri ocenjevanju dela svojih kolegov

16.3 Refleksija - vrednoti tehnično obvladovanje zborovskega dirigiranja- vrednoti interpretacijo skladbe- vrednoti uspešnost realizacije znanja pri vodenju razrednega ansambla- vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov


- uporablja dirigentska znanja pri učnem procesu v razredu- se samostojno glasbeno izraža pri igranju instrumenta- zna analizirati partituro (oblikoslovje)- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih- vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, . in skupinska evalvacija v razredu, hospitacije, dirigentska praksa z otroškimi zbori


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja.Pogoj za pristop k izpitu so reden obisk predavanj (80%), trije nastopi z dirigiranjem razredu, opravljene hospitacije in praksa z otroškim zboromPraktični del izpita – dirigiranje petih skladb razrednemu zboru,ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje dirigentske tehnike.Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega

dela.19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica




60 (30+30)P30

V30

S Druge oblike


Glasbena umetnost9. Študijska smer - Sakralna glasba

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- sposobnost priprave na interpretacijo skladbe- sposobnost priprave na vajo z zborom- prepoznavanje težav pri pripravi zbora in priprave ustreznih rešitev zanje- sposobnost samostojnega vodenja pevske vaje- sposobnost priprave in izbire ustreznega programa zborovskih skladb

14. Opis vsebine - Lastnosti zborovodje: strokovne in človeške,- Lastna priprava, študij partiture, priprava na interpretacijo- Priprava na vajo: potek vaje, vsebine na posamezni vaji, razporejanje težavnosti- Postopek vadenja, I. in II. faza, predstavitev, korepetiranje – učenje celote- Postopek vadenja. III faza: metode dela, vaje- Postopek vadenja IV. faza: vadenje celote, zadnje vaje, generalka- Reševanje ritmičnih težav: pulziranje- Reševanje ritmičnih težav: spreminjanje poudarkov, ciljni ton fraze- Reševanje intonančnih težav: alikvotni toni, različne uglasitve, stabilni nestabilni intervali,

sozvočja, uglaševanje sozvočij različnih vrst- Reševanje zvokovnih težav: oblikovanje zvoka – vokalna tehnika- Vokalna tehnika , resonanca, vokali, konsonanti– vadenje dikcije, registri, skoki, visoki toni,

nizki toni, ciljno upevanje- Avdicija- Organizacija zbora, ustanovitev zbora, prevzem že obstoječega zbora- Programi, izbira in kriteriji izbire, oblikovanje programov

15. Temeljna literatura Behrmann Martin (1984) Chorleiteung, Band I, Probentechnik, Hänssler-Verlag, Neuhausen- Stuttgart, (580 str., izbrana poglavja) Robinson Ray, Winold Allen(1992) HarperCollins Publishers, The Choral Experience (510 str., izbrana poglavja), večglasne skladbe za otroške in mladinske zbore slovenskih in tujih skladateljev


- študent se zna samostojno pripraviti na interpretacijo skladbe z zborom- študent se zna pripraviti na zborovsko vajo- prepoznava možne težave pri učenju skladbe in zna pripraviti zanje ustrezne rešitve- zna samostojno voditi pevsko vajo- zna pripraviti ansamblu in okoliščinam primeren program

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju vaj razrednega ansambla in dirigentski praksi- pri ocenjevanju dela svojih kolegov- pri sodelovanju v različnih šolskih ansamblih

16.3 Refleksija - vrednoti tehnično obvladovanje vodenja pevske vaje- vrednoti interpretacije- vrednoti uspešnost realizacije znanja pri vodenju vaje razrednega ansambla- vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov


- uporablja dirigentska znanja pri učnem procesu v razredu- se samostojno glasbeno izraža pri igranju instrumenta- sposobnost vodenja učnega procesa uporablja pri delu v razredu

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, . in skupinska evalvacija v razredu, hospitacije, dirigentska praksa z otroškimi zbori


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja.Pogoj za pristop k izpitu so reden obisk predavanj (80%), trije nastopi z vodenjem 20 min. vaje

v razredu, opravljene hospitacije in praksa z otroškim zborom19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Praktični del izpita – dirigiranje petih skladb razrednemu zboru, pisni del izpita – poznavanje didaktike vadenja z zborom6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Ocena predstavlja 50 % ocene celotnega modula


1. Naslov enote predmeta Zgodovina Cerkve2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2)

4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30 +30)

P30

S30

V Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik Po izbiri 7. Semester oba8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba10. Steber programa C. Izbirni - strokovni 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Poleg predavanj in seminarjev je v izvajanje predmeta vključen obisk arheoloških najdišč, ki pričajo o

začetkih krščanstva na slovenskih tleh, ter muzejskih ustanov, ki hranijo gradivo., celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Temeljni cilj predmeta je, da se študentje seznanijo z začetki krščanstva in ustanov, ki so se razvile na takšnem temelju. Spoznajo širši religiozni in kulturno-gospodarski kontekst, v katerem se je začela zgodovina krščanstva, versko izročilo judovstva, oblikovanje več krščanskih skupnosti in nato vključevanje v širši evropski prostor. Večji poudarek je dan na začetkih ter povezovanju z religioznim izročilom, ki je pred tem prevladovalo v posameznih delih Evrope. Predmet mora študentom omogočiti, da razumejo specifični zgodovinski in notranje cerkveni razvoj, povezan s časom in ob sprotni kontekstualizaciji. Srečanje s temeljnimi viri in literaturo, kar uporabljajo v izvirnih jezikih in v slovenščini, jim pomaga, da si pridobijo kompetence za njihovo branje in interpretacijo. To naj bi jim pomagalo, da si pridobijo sposobnost samostojne analize zgodovinskih razmer in religijskega pojava kot takega.

14. Opis vsebine Razdelitev snovi sledi kronološkemu redu, pri čemer je večji poudarek na začetkih oblikovanja krščanske skupnosti in odnosa do judovstva. Predstavljen je širši duhovno-religiozni kontekst ter vključevanje v antično grško-rimsko družbo. Študentje se seznanijo s širjenjem krščanstva in njegovim povezovanjem z družbo, ki je nastajala v evropskem prostoru ob koncu antike in na začetku srednjega veka; daljša obravnava je namenjena času preseljevanja ljudstev. V temeljnih orisih so predstavljene strukture, ki so nastale tako v obdobju kohezije (zgodnji in prva stoletja visokega srednjega veka) kot v obdobju diastaze (pozno obdobje in zaton srednjega veka). Pri tem velja poseben poudarek oblikovanju župnij, arhidiakonatov, škofij, metropolij in redovnih ustanov. Predstavljeno je obdobje reform in razne smeri, ki so se izoblikovale kot rezultat reformnih gibanj. Za slovenski prostor velja večja pozornost obdobju reformacije in s trajnim pomenom, ki ga je to obdobje prineslo za slovensko zgodovino. Posredovane so glavne informacije o misijonih. V novem veku velja pozornost vzpostavljanju odnosov med cerkvijo in novimi koncepti države ter različnim pogledom na mesto cerkve v družbi. Predstavljene so osrednje značilnosti cerkvene umetnosti in prispevka, ki ga je cerkev dala na področju kulturnega ustvarjanja.

15. Temeljna literatura Temeljni deli:1. Josef Holzer, Zgodovina cerkve v stotih slikah. Ljubljana, 1995.2. Rajko Bratož, Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem področju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode. Ljubljana, 1986.Ostalo:3. Zgodovina Cerkve I. Od začetkov do Gregorja Velikega. Ljubljana, 1988, str. 27-225, 269-289.4. Zgodovina Cerkve na Slovenskem. Celje, 1991, str. 11-112.5. Katoliška obnova in protireformacija v notranje-avstrijskih deželah 1564-1628. Bogoslovni vestnik 52(1992), št. 1-2.


razumevanje

Študent s pomočjo predavanj, terenskih ogledov in seminarjev spozna osnovne značilnosti razvoja krščanske cerkve od njenih začetkov do novejšega časa. Dobi vpogled v temeljne procese, ki so zaznamovani nastanek in razvoj krščanstva v različnih časovnih in krajevnih pogojih (ob splošnih dejstvih velja poudarek razmeram v širšem slovenskem prostoru). V povezavi z vsebinami drugih predmetov razume zakonitosti razvoja cerkve in njenih struktur, njeno prepletenost z drugimi ustanovami, prispevek na kulturnem, gospodarskem in političnem področju.

16.2 Uporaba Študent mora biti usposobljen, da z analitično-sintetično metodo in z ovrednotenjem poda oceno kakega zgodovinskega pojava oz. procesa. Naučiti se mora obvladati postopke in metode, ki so nujni za kritični pristop k virom, za njihovo vrednotenje in kritično oceno. Pridobljeno znanje mora biti podano na način, da bo ga bo lahko uporabil v praktičnem ravnanju oz. pri nadaljnjem izobraževanju ter pri pedagoškem delu. Pridobljeno znanje mu pomaga, da lahko sodeluje pri interpretaciji religioznih znamenj in materialnih izrazov religioznega doživljanja.

16.3 Refleksija Na temelju pridobljenega znanja, metod dela in kritičnega pristopa je študent sposoben, da išče dodatne informacije in da kritično ovrednoti religijski pojav, s poudarkom na krščanstvu in cerkvi (v svetu in na Slovenskem) v preteklosti in danes. Pri tem zna biti kritičen, a hkrati imeti celovit pristop in upoštevati časovne dejavnike.


Pridobljena temeljna znanja, časovni okvir in metoda dela študentu nudijo možnosti, da si pridobi sposobnosti kritične ocene posameznih dokumentov, njihove izvirnosti in sporočilnosti. Hkrati mu to omogoča, da samostojno in kritično gleda na razmere v verskih skupnostih in v širši družbi. Pri tem je sposoben uporabljati pridobljeno znanje, se aktivno vključiti v razprave o odprtih vprašanjih in suvereno izražati lastna stališča. V širšem kontekstu pedagoškega dela mu pridobljeno znanje pomaga razumeti religiozne vsebine, ki jih vključujejo drugi predmeti.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in seminarji. Delo z izbrano študijsko literaturo. Pri uporabi primarnih virov skupinsko delo. Obiski na terenu in v muzejih. Za sprotno sodelovanje pri predmetu je priporočeno vključevanje v konzultacije ob govorilnih urah ali ob drugih priložnostih.


Vpis v letnik študija oz. dokončan prvi letnik študija. Vsaj temeljno znanje katerega od tujih jezikov, kar bo omogočilo sodelovanje pri branju virov in uporabo literature.


Ustni ali pisni izpit.Ocenjevalna lestvica: 1-5 nezadostno, 6 zadostno, 7 dobro, 8-9 prav dobro, 10 odlično – ob upoštevanju Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil fakultete.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, .. Študentska anketa ob koncu predavanj.21. Sestavljalec učnega načrta Izr. prof. dr. Bogdan Kolar

1. Naslov predmeta ZGODOVINA GLASBE 12. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)


P60

V/

S/

Ostale oblike/

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+28. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena


10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Skupinska predavanja, do 40 študentov


- poznavanje in razumevanje svetovne zgodovine glasbe;- analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del iz svetovne

glasbene literature;- razumevanje glasbe v umetniških, znanstvenih in družbenih okvirih;- razumevanje in uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK;- interdisciplinarno povezovanje vsebin;- razvijanje zmožnosti ustvarjalnega, analitičnega in problemskega razmišljanja,

samostojnega študija in raziskovanja;- razvijanje estetske občutljivosti do kakovostnega zvočnega okolja

14. Opis vsebine - značilnosti glasbe predantičnih in antičnih kultur- zgodnjekrščanska glasba (oblike, izvajalska praksa, glasbena teorija, notna pisava)- razvoj večglasja: notredamska šola, Ars antiqua, Ars nova, Trecento- trubadurska lirika (tipi in vsebine pesmi, inštrumentarij)- franko-flamske šole in vokalna polifonija 15. in 16. st.- beneška in rimska šola, začetki opere (Zarlinova teorija, G. P. Palestrina, razvoj

inštrumentalne glasbe in opere)- glasbeni barok: kulturno-zgodovinski okvir, tonska simbolika, musica poetica, nauk

o afektih, monodija, inštrumentarij, razvoj harmonije in ritma, basso continuo (pomembnejši skladatelji, scenska glasba, inštrumentalne in vokalne oblike glasbe)

- razsvetljenstvo in galantni slog- Glückova operna reforma- Dunajska klasika (Haydn, Mozart, Beethoven)- Glasbena romantika: družbene in kulturne značilnosti 19. st., najpomembnejši

skladatelji, razvoj harmonije, melodike in ritma, nacionalne šole- Opera v romantiki: Italija, Francija, Nemčija, slovanske dežele- Klavirska in komorna glasba- Romantična simfonija, programska glasba in razvoj orkestra- impresionizem in njegov vpliv na slogovni pluralizem 20. st.

15. Temeljna literatura Wörner, K. H. (1992), Zgodovina glasbe, Ljubljana: DZS, str. 11–401Honolka, K. (1983), Svetovna zgodovina glasbe, Ljubljana: MK, str. 15–518Michels, U. (2002), Glasbeni atlas, Ljubljana: DZS, str. 15–483Norton Antology of Western Music, Vol. 1, 2 (ur. P. Burkholder/C. Palisca), New York, London: W. W. Norton & Co., 1980, 2006, str. 1–680Snoj, J. (1997), Srednjeveški glasbeni kodeksi, Ljubljana: ZRC SAZU, str. 5–76Sivec, J. (1976), Opera skozi stoletja, Ljubljana: DZS, str. 5–360Slušni primeri iz svetovne zgodovine glasbe od antike do konca 19. st. (izbor pomembnejših glasbenih oblik in avtorjev)


Razumevanje

Pozna zakonitosti razvoja glasbe, mejnike in značilnosti posameznih obdobij.Pozna pomembnejše ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost.Pozna pomembnejše ustvarjalne šole ter razume njihov pomen in vplive.Pozna in razume zakonitosti in razvoj glasbene teorije, oblik in poustvarjalne prakse.Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z družbenimi gibanji.Pozna in razume prepletanje umetniških gibanj.

16.2 Uporaba Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov.Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane glasbe.Zna ciljno uporabiti glasbo različnih stilnih obdobij.Upošteva različne dejavnike vplivov na zgodovinski tok razvoja umetnosti.

16.3 Refleksija Povezuje teoretična spoznanja in lastno poustvarjalno prakso.Vzpostavlja kritičen odnos do strokovne literature in je sposoben uravnavati lastno učenje.


Uporablja domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke v skupini, v ustni in pisni obliki poroča o glasbenih dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vodeno samostojno učenje, individualne pisne naloge, ustne prezentacije, portfolio


Vpis v 1. letnikOpravljeni kolokvij in pisni izdelki so pogoj za pristop h končnemu pisnemu oziroma ustnemu izpitu.


Individualne naloge in portfolio se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil.Kolokvij po prvem semestru, pisni ali ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 50%, pisni oz. ustni izpit 50% končne ocene. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .21. Sestavljalec učnega načrta Nosilec: dr. Darja Koter, doc.

1. Naslov predmeta ZGODOVINA GLASBE II2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)


P60

V/

S/

Ostale oblike/

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2 7. Semester 3+48. Študijski program Glasbena umetnost, glasbena


10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski12. Posebnosti Celoletni predmet13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- poznavanje in razumevanje svetovne in slovenske zgodovine glasbe;- analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del iz svetovne

in slovenske glasbene literature;- razumevanje glasbe v umetniških, znanstvenih in družbenih okvirih;- uzaveščanje vrednot nacionalne kulture;- razumevanje in uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK;- interdisciplinarno povezovanje vsebin;- razvijanje zmožnosti ustvarjalnega, analitičnega in problemskega razmišljanja,

samostojnega študija in raziskovanja- razvijanje estetske občutljivosti do kakovostnega zvočnega okolja

14. Opis vsebine Slogovni pluralizem nove glasbe: novi glasbeni pojavi in zvočni viri, celostna podoba v glasbi, glasbene oblike, harmonija, notacija, inštrumentacija in inštrumentarij

Ekspresionizem in dunajska šola: tonalnost, atonalnost, dodekafonija Neoklasicizem v Evropi in ZDA Glasba po l. 1950: dodekafonija, modalnost, konkretna glasba,

eksperimentalna glasba, interdisciplinarnost, angažirana- , serialna glasba, punktualizem in aleatorika, elektronska- , konkretna- , računalniška glasba

Opera v 20. in 21. stoletju, eksperimentalno gledališče Postserialna glasba in postmoderna Začetki petja v slovenščini; poustvarjalnosti v srednjem veku Renesansa: protestantizem in glasba na Slovenskem J. P. Gallus in njegovo mesto v razvoju evropske glasbe Barok: razvoj duhovne in posvetne glasbe Klasicizem: začetki opere, Filharmonična družba v Ljubljani Romantika: družbena gibanja in razvoj slovenske glasbe, glasbena društva,

šolstvo, notni tiski, publicistika, operno gledališče, zborovska glasba in nacionalno gibanje, razvoj samospeva in inštrumentalne glasbe, glasbeni ustvarjalci

Ustvarjalnost med obema svetovnima vojnama (slogovni pluralizem, približevanje evropskim razvojnim trendom)

Značilnosti in pomen glasbe med drugo svetovno vojno Glasbena ustvarjalnost v socialistični družbi povojnega časa, stilno

približevanje zahodnoevropski glasbi: neoklasicizem, ekspresionizem, modernizem in postmodernizem

15. Temeljna literatura Wörner, K. H. (1992), Zgodovina glasbe, Ljubljana: DZS, str. 305–326, 350–361, 374–375, 385–389, 403–417Honolka, K. (1983), Svetovna zgodovina glasbe, Ljubljana: MK, str. 512–591Michels, U. (2002), Glasbeni atlas, Ljubljana: DZS, str. 484–525Norton Antology of Western Music, Vol. 2 (ur. P. Burkholder/C. Palisca), New York, London: W. W. Norton & Co., 1980, 2006, str. 141–491Klemenčič, I. (2000), Musica noster amor, Glasbena umetnost Slovenije od začetkov do danes, Maribor: Obzorja, Ljubljana: ZRC SAZU, str. 13–229Cvetko, D. (1991), Slovenska glasba v evropskem prostoru, Ljubljana: Slovenska matica, str. 9–465Snoj, J. (1997), Srednjeveški glasbeni kodeksi, Ljubljana, ZRC SAZU, str. 5–76Slušni primeri iz svetovne in slovenske zgodovine glasbe 20. in 21. st. (izbor pomembnejših glasbenih oblik in avtorjev)


razumevanje

Pozna zakonitosti razvoja svetovne in slovenske glasbe, mejnike in značilnosti posameznih obdobij ter ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost.Pozna pomembnejše ustvarjalne šole ter razume njihov pomen in vplive.Pozna in razume zakonitosti in razvoj glasbene teorije, oblik in poustvarjalne prakse.Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z družbenimi gibanji.Pozna in razume prepletanje umetniških gibanj.

16.2 Uporaba Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov.Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane glasbe.Zna ciljno uporabiti glasbo različnih obdobij.

16.3 Refleksija Povezuje teoretična spoznanja in lastno poustvarjalno prakso.Vzpostavlja kritičen odnos do strokovne literature in je sposoben uravnavati lastno učenje.


Uporablja domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT, ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o glasbenih dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vodeno samostojno učenje, individualne pisne naloge, ustne prezentacije, portfolio


Vpis v 2. letnikOpravljeni kolokvij in pisni izdelki so pogoj za pristop h končnemu pisnemu oz. ustnemu izpitu


Individualne naloge in portfolio se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil.Kolokvij po koncu 1. semestra, pisni ali ustni izpit ob koncu 2. semestra se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 50%, pisni oz. ustni izpit 50% končne ocene. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ..21. Sestavljalec učnega načrta Nosilec: dr. Darja Koter, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula ZGODOVINA JAZZA IN STILI2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)



5. Stopnja 1 6. Letnik Različni7. Semester

1,2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse, razen sakralne glasbe10. Steber programa Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski12. Posebnosti13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- razumevanje nastanka in razvoja jazza- obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov- sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije

14. Opis vsebine - zgodovinske pregled razvoja jazza od New Orleansa do danes. Značilnosti posameznih stilov in obdobij

15. Temeljna literatura Izbrana poglavja iz:Mark C. GRIDLEY: Jazz Styles - History and Analysis, 9th Edition, 2006 by Pearson Education, Upper Saddle River/New Jersey 07458, 418 strani


razumevanje


- sposobnost analize skladb različnih jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri lastni improvizaciji v določenem jazzovskem stilu-analitična opredelitev lastnega stila improviziranja

16.3 Refleksija - vrednotenje lastnih dosežkov-vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih-vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine -vrednotenje in umeščanje lastnega improvizacijskega stila v današnja stilne opredelitve


- glasbeno izražanje v določenem jazz stilu in razlikovanje med raznimi zgodovinsko pogojenimi stili improviziranja, predstavitev jazz standardov na inštrumentu, oblikovna in harmonska analiza


predavanja, individualne naloge, , vodeni individualni študij, delavnice, izvajalska praksa


Vpis na Akademijo za glasbo


izpit,od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, Študentska anketaGostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kare potrdi nosilec predmeta

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag.Doc. Rok GolobRed.prof. Jani Golob

Documents

1 nacrti GU.docx · Web view1. Naslov predmeta A vista igra 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P 30 V S Ostale oblike ID 5. Stopnja