8

1. SNOVI

1.2 Elementi in spojine

1. Odgovori na vprašanja.

a) Katera lastnost je skupna elementom in spojinam?

b) V čem se spojine razlikujejo od elementov?

c) Iz katerih delcev so zgrajeni elementi in iz katerih delcev spojine?

č) V čem se molekule elementov razlikujejo od molekul spojih?

2. Katera trditev o molekuli ni pravilna?

A Če so v molekuli snovi enaki atomi, je to molekula elementa. B Če sta v molekuli vsaj dva atoma med seboj različna, imamo molekulo spojine. C V molekuli morata biti vsaj dva med seboj različna atoma. Č Snov, ki je zgrajena iz enakih molekul, je čista snov.

3. Na slikah so prikazani delci različnih snovi pri sobni temperaturi.

Ali je snov element ali spojina?

Ali je snov zgrajena iz molekul ali atomov?

V katerem agregatnem stanju je snov pri sobni temperaturi?

Iz koliko elementov je zgrajena snov?

Iz koliko atomov je zgrajena molekula?

9

4. Ali poznaš kakšen element, pri katerem je v molekuli več atomov, kot jih je v molekuli dušika?

5. Med pomembne spojine sodijo smejalni plin, vodikov peroksid in benzen. Na spletu poišči podatke o teh spojinah in jih vpiši v preglednico.

SpojinaKateri elementi so v spojini? Št. atomov

enega elementa v molekuli

Št. atomov drugega

elementa v molekuli

Skupno število

atomov v molekuli

zapiši imena zapiši simbole

smejali plin(didušikov oksid)

vodikov peroksid

benzen

6. Modeli molekul elementov in spojin

Sestavili bomo modele molekul nekaterih elementov in spojin ter s tem spoznali njihovo zgradbo.

Potrebujemo* komplet za sestavljanje modelov

Kako delamo

a) V čem se razlikujeta molekuli dušika in ozona?

b) Kaj imata skupnega molekuli dušika in ozona?

c) V čem se razlikujejo molekule ogljikovega dioksida, amoniaka in metana?

1. Iz kroglic in palčk sestavi modele molekul elementov dušika in ozona ter spojin vode, ogljikovega dioksida, amoniaka in metana.

Pomagaj si s slikami modelov, narisanih v učbeniku. Učitelj ti bo povedal imena tistih elementov in spojin, za katere so modeli narisani, niso pa zapisana njihova imena.

24

2. SVETLOBA IN BARVE

opazovalci na ZemljiSonce

Sonce

Sonce

Sonceopazovalci na Zemlji

opazovalci na Zemlji

opazovalci na Zemlji

Luna

Luna

a) V kateri medsebojni legi opazovalcev, svetilke in žoge vidimo žogo najbolj osvetljeno?

b) Kako imenujemo tako lunino meno?

c) V kateri medsebojni legi jo vidimo najmanj osvetljeno?

č) Kako imenujemo tako lunino meno?

d) Ali vidimo žogo enako osvetljeno, ko je levo ali desno od vas?

e) Kako imenujemo ti dve lunini meni?

f) Če se ob polni luni ne bi sklonili, bi zastirali svetlobo in na žogo bi padla senca. Kako v naravi

imenujemo tak pojav?

3. Opazujmo, kakšen delež žoge vidimo osvetljen, medtem ko učenec z njo kroži okrog opazovalcev.

4. Lunine mene

S poskusom se bomo naučili, kako nastanejo Lunine mene. Učenec s svetilko predstavlja Sonce, učenec z žogo pa Luno. Preostali učenci pa so opazovalci na Zemlji, ki ponoči opazujejo Luno.

Potrebujemo* žogo * svetilko

Kako delamo

2. Učenec s svetilko, ki predstavlja Sonce, naj se postavi k eni steni učilnice in sveti na žogo, opazovalci (žogo bodo videli enako osvetljeno, kot ponoči z Zemlje vidimo Luno) naj se na sredini učilnice obrnejo proč od svetilke, učenec z žogo, ki predstavlja Luno, pa naj kroži okoli opazovalcev. Po potrebi se opazovalci sklonijo toliko, da ne zastirajo svetlobe od svetilke do žoge.

1. Poskus delamo v delno zatemnjeni učilnici. En učenec vzame žogo, drugi svetilko, preostali učenci pa stopijo skupaj v gručo in so opazovalci.

25

Zjutraj Opoldne

PozimiPoleti

5. Odgovori na spodnja vprašanja.

a) Ali ima tudi Sonce osojno stran? Pojasni.

b) Svetloba od Sonca do Plutona potuje pet ur in pol.

i) Poišči podatek o oddaljenosti Sonca do Zemlje.

ii) Poišči podatek, koliko časa potuje svetloba od Sonca do Zemlje.

iii) Kolikokrat je Pluton bolj oddaljen od Sonca kot Zemlja?

c) Kdaj je senca našega telesa daljša, zjutraj ali opoldne? Pojasni. Pomagaj si s spodnjo risbo tako, da narišeš sončni žarek, ki potuje mimo glave proti tlom, in na tleh označiš, kako dolga je senca

človeka.

č) Poleti in pozimi opoldne opazujemo senco našega telesa. Kakšne sence so poleti in kakšne pozimi? Pojasni in ustrezno označi risbi.

55

6.1 Kako do hrane?

1. Dopolni trditvi in odgovori na vprašanja.

a) Celice potrebujejo hranilne snovi za , in .

b) Živali potrebujejo hrano, da bi si zagotovile in

za svoj obstoj in .

c) Zakaj morajo organizmi hrano prebavljati?

č) Večina živali ima cevasto prebavilo. Zapiši najpomembnejšo prednost cevastega prebavila

v primerjavi s slepo zaprtim prebavilom.

2. Shema prikazuje povezavo med organskimi sistemi v živalskem organizmu, npr. sesalcu. V shemo dodaj snovi, ki se prenašajo po organskih sistemih. Na ustrezna mesta vpiši pojme:

– hrana – hranila – iztrebek – kisik– kri – ogljikov dioksid – urin

6. PREBAVA, DIHANJE, IZLOČALA IN PRENOS SNOVI PO TELESU

Prebavila

Transportni sistem

Dihala

3. Kunec in maček z enako maso se razlikujeta v masi iztrebkov, ki jih iztrebita. Ta je neprimerno večja pri kuncu. Pojasni, zakaj ta razlika.

56

6. PREBAVA, DIHANJE, IZLOČALA IN PRENOS SNOVI PO TELESU

4. Najpomembnejše vloge prebavil so: kosanje in drobljenje; oblikovanje iztrebka; raztapljanje in kemijska razgradnja; skladiščenje hrane; sprejem hrane ter vsrkavanje.

Oglejmo si delovanje prebavil psa in deževnika.

a) Narisano je prebavilo psa. i) Poimenuj dele prebavil psa tako, da na ustrezna mesta v shemi vstaviš besede: črevo,

požiralnik, usta, ustna votlina, zadnjična odprtina. ii) V shemo prebavil vpiši na posamezne odseke prebavila črko procesa, kjer se navedeni proces

dogaja. Namig: včasih se lahko v enem odseku dogaja več procesov.

A kosanje in drobljenje Č skladiščenje hraneB oblikovanje iztrebka D sprejem hraneC raztapljanje in kemijska razgradnja E vsrkavanje

b) Narisano je prebavilo deževnika. i) V shemi označi: usta, prebavilo in zadnjično odprtino. ii) V shemo vpiši na posamezne odseke prebavila črko procesa (procesi A–E v a) delu naloge),

kjer se navedeni proces dogaja.

57

6. Kosanje in drobljenje hrane

O pomenu kosanja in drobljenja hrane se lahko prepričaš s poskusom.

Potrebujemo* enako veliki stekleni čaši ali kozarca, dva decilitra * kavni žlički

* grobo mleto kuhinjsko sol ali kristalni sladkor * čašo ali steklenico z vodo

* fino mleto kuhinjsko sol ali sladkor v prahu * stekleni palčki ali žlički za kavo

Kako delamo

vrana

žolna

srakoper

čaplja

vrabec

ujeda (orel)

a) Kaj se je zgodilo s soljo?

b) Katera oblika soli se je hitreje raztapljala?

c) Na podlagi zgornjih odgovorov zapiši, kakšen pomen ima drobljenje hrane za živali.

1. Čaši postavi na mizo in ju do treh četrtin napolni z vodo.

2. V eno čašo nasuj za kavno žličko fino mlete kuhinjske soli.3. V drugo čašo previdno nasuj za kavno žličko grobo mlete kuhinjske soli.

4. Hkrati mešaj vsebini obeh čas in opazuj.

5. Risba prikazuje glave ptičev, ki se različno prehranjujejo. Po obliki kljuna ugotovi način prehranjevanja posameznega ptiča. Izbiraj med načini prehranjevanja:

– lovec žuželk – prehranjevanje s semeni (zrnojed)– lov žuželk z dolbenjem – ribojed– plenilec – vsejed