Embed Size (px)
Citation preview
1
10 let Turističnega društva Banjšice Priložnostna izdaja biltena ob desetletnici Turističnega društva Banjšice
turistično društvo banjšicebanjšice, maj 2010
2 3
10 let Turističnega društva Banjšice
Priložnostna izdaja biltena ob desetletniciTurističnega društva Banjšice
Izdalo: Turistično društvo Banjšice, maj 2010, prva izdaja
Založnik: Turistično društvo Banjšice, Banjšice 86, 5251 Grgar
Besedila zbrala, pripravila in uredila: Martina Cvetrežnik
Avtorji besedil:
Aleksander Madon, Anastazija Sedevčič, Črtomir Špacapan, Dejan Strgar, Gregor
Humar, Izidor Žbogar, Jože Sedevčič, Laura Bremec, Martina Cvetrežnik, Marica
Humar, Mirko Brulc, Patricija Bizjak, Rajko Humar, Zoran Bizjak.
Lektoriranje: Patricija Logar
Fotografije: arhiv Turističnega društva Banjšice
Grafično oblikovanje: Sreda, grafično oblikovanje d. o. o., Nova Gorca
Tisk: Grafika Soča d. o. o., Nova Gorica
Naklada: 500 izvodov
Deseti rojstni dan Turističnega društva Banjšice 5
Turistično društvo Banjšice 7Kako je nastalo društvo 7
Članstvo v Turističnem društvu Banjšice 9
Dokumentacija in zakonodaja v društvu 9
Predsedniki 9
Logotip Turističnega društva Banjšice 10
Spletna stran 10
Čistimo Banjšice 11
Aktiv žena Banjšice 12
Aktivnosti TD Banjšice -- z roko v roki s krajani in KS Banjšice 14
Krajevni praznik 15
Miklavževanje 16
Kresovanje 16
Pustovanje 16
Prijateljsko kolesarjenje po Banjški planoti 17
Največji dogodki Turističnega društva Banjšice 18Pohod -- Banjška planinska pot 18
Pohod po Banjšicah v fotografiji 19
Praznik košnje 22
Od ideje do tradicionalnega Praznika košnje 22
Sobotni program Praznika košnje 23
Nedeljski program Praznika košnje 24
Izleti in prijateljevanje članov Turističnega društva Banjšice 28Prijateljevanje z ostalimi društvi v Sloveniji 28
Smučanje 30
Sklepne misli 32
Besede predsednika TZ TIC Nova Gorica 33
Besede župana Mestne občine Nova Gorica 33
Izdajo biltena so nam omogočili 35
Kazalo
4 5
Močilo v zaselku Mrcinje.
Jesenska podoba Banjšic.
Deseti rojstni danTurističnega društva Banjšice
Ob desetletnici Turističnega društva Banjšice sem zelo ponosen in mirne duše lahko rečem, da so istega mnenja tudi vsi člani Turističnega društva Banjšice. Ponosni smo na to, da smo od same ideje o ustanovitvi društva pa do danes naredili in organizirali veliko dogodkov in projektov, ki so za nas veliki dosežki. Poudariti moram, da je vse naše delo, pa naj bo to izgradnja košarkaškega igrišča, izdelava informacijske table, urejanje okolice, ali organiziranje različnih prireditev, prostovoljno delo naših članov. Da se danes lahko pohvalimo s to oblet-nico in z mnogimi prireditvami, ki smo jih izvedli, se mo-ram v prvi vrsti zahvaliti ČLANOM Turističnega društva Banjšice za nešteto prostovoljnih ur na delovnih akcijah in pri-reditvah in vsem DRAGIM OBISKOVALCEM, lahko rečem tudi PRIJATELJEM BANJŠIC, zaradi katerih imamo veselje delati. Naše delo je poplačano, ko na prireditvah vidimo veliko udeležbo, med njimi tudi že znane obraze, ki se vsako leto zvesto udeležujejo naših dogodkov.
Turistično društvo Banjšice ima precejšen vpliv na promocijo samega kraja in to je razlog, da v delovne akcije in prireditve vključujemo tudi krajane, Krajevno skupnost Banjšice in okoliška pa tudi malo bolj odd-aljena društva. Lahko se pohvalimo s tem, da na našo največjo prireditev, Praznik košnje, vsako leto prihajajo ljudje od vsepovsod: od Istre do Prekmurja, od Blok pa do Čezsoče. Na prireditve vabimo tudi okoliška turistična društva in krajevne skupnosti, ki s svojimi vložki pripo-morejo k pestrosti programa. Ne smem pozabiti na našo sekcijo Aktiva kmečkih žena, ki ob vsaki priložnosti poskrbi, da se posladkamo. Znotraj društva je delovala tudi sekcija Mladih, ki pa zadnja leta ni več aktivna, vendar upamo, da bodo mladi začutili večjo pripadnost kraju in društvu, saj bo nenazadnje tudi od njih odvisna prihodnost društva.
Naj se na koncu še enkrat zahvalim vsem, ki ste s svojim delom, idejami, časom kakorkoli nesebično pomagali pri organizaciji vseh aktivnosti in dogodkov -- hvala torej članom, prijateljem iz sosednjih krajev, sponzorjem in tistim, ki nam ob Prazniku košnje priskočite na pomoč.
V prepričanju, da bo društvo še naprej delovalo v korist krajanov Banjšic, raslo in dosegalo nove cilje, vam želim prijetno branje našega biltena.
Predsednik Turističnega društva Banjšice Aleksander Madon
6 7
Turistično društvo Banjšice Kako je nastalo društvo
Turistično društvo Banjšice je ustanovil iniciativni odbor v zasedbi štirih članov (Branko Strgar, Zoran Bizjak, Jože Sedevčič in Aleksander Madon). Krajevno sku-pnost Banjšice je zaprosil za souporabo sejne sobe in registracijo sedeža društva na Banjšicah 86. Sklical je ustanovni občni zbor, ki je potekal 22. 6. 2000.
Ustanovni občni zbor, 22. 6. 2000.
Že na prvi seji turističnega društva se je pripravil program dela z naslednjimi akcijami:
-- Prijateljsko kolesarjenje po Banjški planoti,-- Pohod po Banjšicah,-- prireditev krajevnega praznika v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Banjšice,-- Praznik košnje,-- kresovanje,-- miklavževanje,-- smučanje.
Prisotni na ustanovnem občnem zboru.
Ker smo društvo ustanovili sredi leta, je bilo premalo časa, da bi pripravili Praznik košnje, saj bi morali doku-mentacijo za pridobitev raznih dovoljenj oddati kakšen mesec prej, zato smo v tem letu Praznik košnje opustili in sredi septembra pripravili Prijateljsko kolesarjenje po Banjški planoti. Za prireditev je bilo potrebnih veliko priprav, predvsem pa dovoljenj raznih institucij. Lotili smo se dela in prireditev tudi uspešno izpeljali.
Naslednja prireditev, ki smo jo organizirali, je bil že uve-ljavljeni Pohod po Banjšicah v mesecu oktobru.
Po pohodu smo se lotili priprav na odkritje spominske plošče Valentinu Staniču. Prireditev smo organizirali aprila leta 2001, spominsko ploščo pa je financiral pokojni Žarko Žbogar, ki je bil takratni lastnik bivšega župnišča, kjer je Valentin Stanič prebival. Pri organiza-ciji nam je priskočilo na pomoč tudi Planinsko društvo Valentina Staniča Kanal.
Ob tej priliki smo izdali zgibanko Valentin Stanič -- kaplan na Banjšicah v letih 1802-1809.
Na isti dan je izšla tudi knjižica Banjšice, ki jo je napisal tedanji župnik na Banjšicah, Martin Pavlin.
Septembra leta 2001 smo gostili tridnevno svetovno prvenstvo šolanih psov, in sicer disciplino sledenje psov, ki je potekala na Banjšicah. Pridobili smo dovoljenja lastnikov parcel, na katerih je tekmovanje potekalo. Organizator prireditve je bil Športni kinološki klub
Vrtojba, mi pa smo se predstavili z izdelki domače obrti (svitki in cajne, ki jih izdelujeta krajana Banjšic) ter pecivom Aktiva žena. Predstavnik društva je predstavil Banjšice na zaključnem večeru v športnem centru v Šempetru.
Anastazija Sedevčič
Zgibanka “Valentin Stanič”.
8 9
najpomembnejše: Zakon o davku od dohodka pravnih oseb, Zakon o dohodnini, Zakon o davčnem postopku, Slovenski računovodski standardi, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Pravilnik o pridobitni in nepridobitni dejavnosti itd.
Ker smo v letu 2004, v preteklih dvanajstih mesecih, presegli promet prihodkov takratnih 5.000.000,00 SIT, smo morali vstopiti tudi v sistem davka na dodano vre-dnost, pri tem pa upoštevati Zakon in Pravilnik o davku na dodano vrednost in z njima povezana pojasnila. Žal so tudi za društva in odgovorne osebe predpisane visoke sankcije za kršitev omenjenih zakonov.
Želja, da bi v prihodnje zmanjšali število zahtevanih dokumentov, nam tako predstavlja le veliko utopijo.
Anastazija Sedevčič
Predsedniki
Turistično društvo Banjšice že od vsega začetka vodi predsednik društva Aleksander Madon, razen v letu 2007, ko je društvo vodila Damijana Breščak, in leto pozneje, ko je bilo vodstvo društva v rokah Gregorja Humarja.
Članstvo v Turističnem društvu Banjšice
Število članov društva se je iz leta v leto spreminjalo. V prvem letu smo zabeležili 25 članov, v naslednjih letih je članstvo naraščalo, in sicer iz skromnih 16 na 72, sedaj pa društvo šteje 68 članov. Omeniti pa moramo, da člani ne prihajajo samo iz Banjšic, ampak so med njimi tudi prijatelji iz drugih krajev.
Dokumentacija in zakonodaja v društvu
Za pravilno poslovanje društva je seveda potrebno imeti tudi urejeno dokumentacijo. Že ob ustanovitvi smo izdelali temeljni akt, v katerem smo določili osnovno organizacijo in delovanje društva. Pri tem smo morali upoštevati Zakon o društvih, ki se je v desetih letih kar nekajkrat spremenil.
Za organizacijo prireditev moramo upoštevati vsa zakon-ska določila, ki se na posamezno prireditev nanašajo, ter pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja od pristojnih organov in ministrstev.
Dokumentacijo za našo največjo prireditev Praznik košnje začnemo pripravljati že nekaj mesecev prej, to pa je še posebej veljalo za tista leta, ko smo organizirali tombolo, saj smo po Zakonu o igrah na srečo morali pridobiti dovoljenje Ministrstva za finance. Da smo lahko organizirali tombolo, smo morali imeti tudi Odločbo o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu. Omenjeno odločbo smo od Ministrstva za gospodarstvo pridobili leta 2003.
Pri prodaji hrane in pijače moramo upoštevati Zakon o gostinstvu in z njim povezan Haccap, ki smo ga uredili v letu 2004. Ker se tudi na tem področju zakonodaja spreminja, ga moramo v letošnjem letu obnoviti. Zago-tovo pa ne zadostuje, da vso zahtevano dokumentacijo pripravimo, temveč je napisano potrebno tudi dosledno upoštevati. Vse osebe, ki pripravljajo in prodajajo živila, morajo ravnati v skladu z osnovnimi higienskimi načeli, saj nas lahko kadarkoli obišče in pregleda Zdravstveni inšpektorat RS.
Glavno dovoljenje za prireditev pridobimo od Upravne enote Nova Gorica, ki določa še vsa ostala dovoljenja in soglasja, ki jih moramo pridobiti v skladu z raznimi zakoni, odvisno od programa. Skratka, za prireditev Praznik košnje s potrebno dokumentacijo napolnimo kar pol registratorja.
Poleg zgoraj omenjene dokumentacije moramo imeti v društvu urejeno tudi računovodsko in finančno doku-mentacijo. Pri tem moramo upoštevati vsa zakonska določila, ki veljajo za ostale gospodarske družbe, saj društva iz teh zakonskih določil niso izvzeta. Ker je teh zakonov in pravilnikov tako veliko, naj omenimo samo Zapisnik o ustanovnem občnem zboru.
10 11
Logotip Turističnega društva Banjšice
Leta 1985, ko smo se odločili, da bo naša največja prireditev, Praznik košnje, postala tradicionalna, smo v ta namen oblikovali spoznavni simbol “kosca”, katerega avtor je danes žal že pokojni Peter Grum, ki je bil v ti-stem času novinar Primorskih novic. Tako je kosec postal logotip Turističnega društva Banjšice. Pozneje pa smo koscu v ozadje dodali še pogled na naš vrh Vetrnik, z namenom, da bi simboliziral tako Praznik košnje kot tudi Pohod po Banjšicah.
Ker se društvo razvija in gre v korak s časom, smo leta 2008 začeli razmišljati o novih projektih, ki bi jih izvajali za celovito podobo kraja. Na ta način je nastal nov logotip, ki predstavlja tudi rdečo nit projekta. Poimeno-vali smo ga “Predalpski biser Banjšice“. Biser je nastal iz ideje o pristnosti kraja in lepi, neokrnjeni naravi, ki spominja na biser. Težo vsemu temu je dala tudi jutranja rosa na travi, v kateri je odsev našega kraja. Biser v logotipu je pravzaprav jutranja rosa, kapljica na trati, ki predstavlja biser. Biser je rosa, rosa pa lepota na Banjšicah.
Spletna stran
Z namenom promocije in predstavitve našega kraja smo se odločili tudi za novo spletno stran, na kateri najdete vse podatke o Turističnem društvu Banjšice in Krajevni skupnosti Banjšice. Na spletni strani si lahko preberete o zgodovini Banjšic, njenih naravnih znamenitosti ter o spominskih obeležjih. Preko koledarja dogodkov pa vas obveščamo o naših aktivnostih in dogodkih, ki jih izvajamo. Spletna stran Turističnega društva Banjšice, www.banjsice.si.
Čistimo Banjšice
Turistično društvo Banjšice že od svoje ustanovitve sk-rbi, da je naša okolica čista, ravno zato si lahko Banjšice tudi na ta račun pripisujejo naziv “predalpski biser”.
Člani društva se trikrat letno zberemo in v organizirani obliki pripomoremo k čistoči našega okolja. Prva čistilna akcija poteka vsako leto v mesecu juniju, v sklopu Kra-jevnega praznika Banjšice. Člani društva se na dogovo-rjeni dan srečamo na zbirnem mestu, kjer se razdelimo v skupine, vsaka od skupin pa ima v naprej določeno nalogo. Te naloge obsegajo košnjo trave okoli doma krajevne skupnosti, čiščenje prireditvenih prostorov, čiščenje notranjosti zidanih objektov, ki so v skupni rabi, ter odvoz odpadkov, ki se naberejo skozi dolgo zimo.
Že naslednja čistilna akcija, ki vsako leto poteka v sklopu Praznika košnje, pa je tista, ki nam predstavlja največji izziv, saj traja več dni in v njej zajamemo precej širše okolje kot v prvi. Praznik košnje je tradicionalna prireditev, ki na Banjšicah poteka vsako leto zadnji vikend v juliju. Že štirinajst dni pred začetkom prireditve se člani Turističnega društva Banjšice zberemo in s pro-stovoljnim čiščenjem okolice in samega prireditvenega prostora pripomoremo k boljšemu počutju številnih gos-tov Praznika košnje. Že naslednji dan, po koncu prazni-ka, pa poskrbimo tudi za to, da očistimo in pospravimo prireditvene površine, ki so služile prijetnemu druženju. Na ta dan so prisotni tudi otroci članov društva, ki z manjšimi oz. lažjimi opravili rade volje pripomorejo h končnemu uspehu.
Tretja, zadnja organizirana čistilna akcija v sklopu programov Turističnega društva Banjšice, pa je pravi “športni dan”. Vsako leto, drugi vikend v oktobru, društvo organizira Pohod po Banjšicah. Teden prej se člani že sami odpravimo na pohod po celotni trasi in med hojo očistimo poti. Poberemo vse večje smeti in poskrbimo za to, da so poti normalno prehodne. Seveda je to tudi priložnost za druženje, zato se teh akcij vsi radi udeležujemo.
Prav druženje je tista glavna stvar, ki nas žene, da izpeljujemo take in podobne akcije. In prav druženje z osebami, ki jih zaradi hitrega tempa življenja srečujemo redko, je na koncu dneva največje zadoščenje. Zraven pa pripomoremo tudi k čistejšemu okolju in tako ohranjamo lepoto naših Banjšic. Zato ob tej priložnosti vabimo vse tiste, ki se naših akcij še niste udeležili, da to storite ob prvi priložnosti, saj smo konec koncev mi, Banjškarji, prvi, ki zmoremo poskrbeti za to, da bomo živeli v lepem in čistem okolju.
Laura Bremec
12 13
25-letnica Praznika košnje leta 2007,torto pripravila Darja Humar.
Izlet v Rezijo, leto 2007.
Praznik košnje 2007, razstava peciva.
Praznik košnje 2009, voz so pripravili možje članic Aktiva žena Banjšice.
Aktiv žena Banjšice
Na občnem zboru Turističnega društva Banjšice, v letu 2004, društvo potrdi in sprejme delovanje sekcije Aktiva žena Banjšice. Od takrat dalje sekcija Aktiv žena deluje v okviru Turističnega društva Banjšice.
A vendar sami začetki delovanja aktiva segajo že v leto 1983. Takrat so se banjške žene na pobudo gospe Pintar, ki je bila kmetijska svetovalka na Občini Nova Gorica, združile in prvič predstavile na prireditvi Praznik košnje. Prva predsednica Aktiva žena Banjšice je bila Cvetana Strgar, po domače Cvetka Močunkova. Njej sta sledili še Zdravka Breščak in Katja Bizjak. Od leta 1998 pa sekcijo vodi Marija Humar, nam bolj poznana kot Marica Grgorjeva. Vsa ta leta sekcija Aktiv žena šteje povprečno 30 aktivnih članic. Tem se ob različnih priložnostih pridružijo tudi druge žene in dekleta in tako prispevajo
k utripu delovanja sekcije.
Prvič se je Aktiv žena predstavil z razstavo in prodajo domačega peciva in drugih dobrot iz domače peči in prav kulinarika je osrednja povezovalna nit delovanja aktiva. Za najrazličnejše prireditve pridne ženske roke pripra-vimo veliko kuhanih štrukljev, potice (“gvance”), šarklje (“kuglofe”), najrazličnejša drobna peciva in piškote. Pa domač kruh, “pinca”, “prešce”. Zelo rade ponudimo pogačo in ocvirkovco z domačim kislim mlekom ali pa tisto pravo “banjško kimlovo kafe”. Trudimo se ohranjati
mizo ter goste postreči, za vse to poskrbimo prav članice Aktiva žena. Za božič že nekaj let po večerni sveti maši pogostimo župljane s pecivom in toplim napitkom. Zelo rade se predstavimo na sejmih skupaj s turističnim društvom. Tako smo se skupaj že nekajkrat predstavili v Ljubljani na sejmu Turizem in prosti čas. Predstavile smo se tudi v Gorici, Italiji, na prireditvi Okusi meje, v sodelovanju z drugimi aktivi pa na priložnostnih velikonočnih in božičih razstavah. Skupaj z drugimi ak-tivi in društvi se rade udeležimo raznih delavnic, stroko-vnih ekskurzij in podobno. Zelo vesele in počaščene pa smo bile tudi, ko smo lahko skupaj z ostalimi člani društva predstavile prireditev Praznik košnje v oddaji Na zdravje.
Na prireditvah in razstavah pa skušamo predstaviti vsaj nekaj iz življenja na Banjšicah nekoč. V razstavo
vključimo gospodinjske pripomočke, ki so jih upo-rabljale naše predhodnice, ter domača ročna dela in podobno. Pred letom pa so na pobudo Zdenka Humarja možje naših članic na prireditvi Praznik košnje prikazali mletje žita za moko, obudilo pa se je tudi nekoč pome-mbno opravilo banjških žena, žetje žita. S takimi malimi prispevki želimo, da bi se ohranjala dediščina naših prednikov tako z besedo kot z dejanji, tako s predmeti kot z običaji.
In kot vse prave gospodinje, ki imajo rade red in čistočo, smo tudi nepogrešljive pri urejanju skupnih vaških prostorov. Finančno smo pomagale pri ureditvi čajne kuhinje v prostorih krajevne skupnosti ter opremile čajno kuhinjo v mrliški vežici ob vaškem pokopališču. Poskrbimo pa tudi, da so skupni prostori počiščeni, prezračeni in urejeni. Tudi urejenost vaške cerkve je naša skrb. Poleg rednega čiščenja in krašenja smo pred leti poskrbele za nabavo novih oltarnih prtov, v letu 2009 pa za obnovitev figuric za jaslice. Pri vsakem dogodku ali prireditvi, ki ga organizirata ali Turistično društvo ali krajevna skupnost, priskočimo na pomoč.
Da pa bi nas ne družilo zgolj samo delo in obveznosti, se znamo tudi lepo sprostiti v družbi. Zelo rade se skupaj odpravimo v gledališče, še posebej če je komedija, saj
tradicijo svojih mam in babic, tako da pripravljamo jedi po starih receptih. Ker pa se “svet vrti naprej”, kot radi rečemo, rade sledimo tudi trenutnim trendom v kulina-riki, zato so bogato obložene mize pripravljenega peciva prava paša za oči vsakega obiskovalca prireditve, kjer se me, banjške žene, predstavimo. V prvih letih delovanja je bilo veliko organiziranih in tudi dobro obiskanih predavanj in delavnic s področja zdravja, pridelovanja in zamrzovanja živil ter priprave slaščic.
Brez domačega peciva ne gre, pa tudi pridna ženska roka je zmeraj zraven, ko je potrebno pripraviti in pogrniti
je, kot same rade rečemo, “smeh pol zdravja”. Rade se tudi odpravimo na kakšen izlet in spoznavamo druge kraje, tamkajšnje navade, občudujemo lepe vrtove, parke … Ker pa se zavedamo, da je zdravje velikega pomena za človeka, smo že pred leti organizirale tede-nska srečanja ob urah telovadbe. Ob kakšni priložnosti pa si vzamemo dan zase in se z nahrbtnikom na rami skupaj podamo na krajši pohod z nasmehom na obrazu in mislijo “zdrav duh v zdravem telesu”.
Marica HumarPredsednica sekcije
Aktiva žena Banjšice
Obujanje starih običajev, žetev v letu 2009.
14 15
Krajevni praznik
Krajevna skupnost Banjšice vsako leto skupaj s Turističnim društvom Banjšice organizira krajevni praznik. Zadnji dve leti se krajevni praznik praznuje na binkoštno nedeljo, ki je naš župnijski praznik. Pretekla leta pa smo na dan krajevnega praznika organizirali prijateljsko kolesarjenje.
Krajevni praznik je priložnost, ko člani krajevne sku-pnosti in turističnega društva predstavimo dosežene cilje preteklega leta, ideje za tekoče leto in si s krajani izmenjamo misli in ideje. Na krajevnem prazniku se večkrat odvijajo tudi otroške delavnice za najmlajše, za mlade po srcu pa se vsako leto organizirata pogostitev in ples z ansamblom.
Vizija Turističnega društva Banjšice je predstavitev in promocija Banjšic, zato želimo kraj narediti zanimiv za vsakega turista, ga temu primerno označiti ter ponu-diti velik spekter športnih in družabnih aktivnosti ter nenazadnje tudi organizirati prireditve in akcije skupaj s krajani in Krajevno skupnostjo Banjšice. Konec koncev živimo v istem kraju in zato sodelujemo pri ustvarjanju prijetnega vzdušja, bivanja in druženja. V nadaljevanju predstavljamo nekaj prireditev, ki jih soustvarjamo s krajani in krajevno skupnostjo.
Aktivnosti TD Banjšice -- z roko v roki s krajani in KS Banjšice
Med krajani naše krajevne skupnosti sta že več de-setletij živa ideja in smisel turističnega udejstvovanja in organiziranja prireditev. Domačini, delavni in prizadevni po eni strani, po drugi pa družabni in veseli ljudje, so že v davni preteklosti začeli z organizacijo Praznika košnje. Ta je prikazoval življenje in delo na planoti, hkrati pa nudil obilico zabave tako za domačine kot tudi za goste.
Z leti sta organizacija in izvedba Praznika košnje postala zahtevna, saj sta se iz leta v leto večala obseg in njegova vsebina. Krajani oziroma člani Krajevne skupnosti Banjšice so zato na svetu Krajevne skupnosti Banjšice pred desetimi leti dali pobudo za ustanovitev turističnega društva, ki bo skrbelo za turistični razvoj kraja in izvedbo raznih aktivnosti. Lahko rečemo, da je bila ustanovitev društva posledica želja, idej in samo-iniciativnosti krajanov in članov sveta Krajevne sku-pnosti Banjšice. Tako kot vsa leta do sedaj je tudi danes ta povezava živa in nujna. Turistično društvo Banjšice poleg svojih aktivnosti pomaga krajevni skupnosti pri organizaciji in vsebini krajevnega praznika, skrbi za urejenost kraja, turistične oznake, markacije oziroma za celostno podobo Banjšic.
Tudi vizija Turističnega društva Banjšice, ki je predsta-vljena v projektu Turističnega društva Banjšice, temelji na razvoju kraja v turističnem duhu in povezovanju s kra-jevno skupnostjo oziroma krajani. Projekt bo domačinom nudil nove možnosti prodaje njihovih izdelkov, razvoj storitev, razvoj in širitev kmetij …
Povezovanje Turističnega društva Banjšice in krajevne skupnosti je vidno tudi v prostovoljnem delu članov pri obnovi in vzdrževanju ter drugih potrebnih delih v prostorih Krajevne skupnosti Banjšice. Prav te prostore društvo uporablja brezplačno tudi za svoje potrebe.
Skratka, povezovanje Krajevne skupnosti Banjšice in Turističnega društva Banjšice poteka že od samega začetka na ravni dobrih medčloveških odnosov, zaupan-ja, sodelovanja in skupnih potreb. Prav ti dejavniki pa bodo ohranjali našo tradicijo turističnega dela in razvoja kraja še naprej.
Predsednik sveta Krajevne skupnosti Banjšice Rajko Humar
Otvoritev informativne table.
Otroška likovna delavnica - krajevni praznik.
16 17
Prijateljsko kolesarjenje po Banjški planoti
Na Banjšicah smo se pred leti začeli zbirati ljubitelji kolesarjenja. Najprej dva, nato štirje, pozneje pa je nastala že čisto prava kolesarska druščina. Vedeli smo, da so Banjšice idealen kraj za kolesarjenje, kraj, kjer si resnično napolniš pljuča s kisikom, spočiješ oči v lepi naravi, dodaš še kanček kolesarskega “švica” in popoln dan je tu.
Kolesa so nas resnično povezala. V tej imenitni naravi smo zaslutili možnost za sprostitev, druženje in zabavo. Naši nameni pa so iz kilometra v kilometer preraščali v večje ambicije. Turistično društvo Banjšice je zamisel o organizaciji prvega Prijateljskega kolesarjenja po Banjški planoti s široko odprtimi rokami podprlo in jo tudi odlično izpeljalo v letih 2000, 2001, 2002, 2003, 2004 in 2005.
Ker je bila narava kolesarjenja druženje prijateljev iz vseh koncev in vseh starosti, smo temu primerno pripravili dve oz. tri različne proge, oblikovane glede na dolžino in težavnost. Spominjamo se prvega leta, dan je bil čudovit, udeležba dobra, vzdušje pa odlično. Vsi smo nestrpno čakali na začetek prvega kolesarjenja. Spremno vozilo nas je pospremilo skozi zaselek Lohke, vaščani pa so nam ploskali.
Gregor Humar
Pustovanje
Dvakrat je Turistično društvo Banjšice organiziralo tudi pustovanje. Tako smo imeli priložnost ponorčevati se iz aktualne tematike in seveda tudi na svoj račun. Na pustno soboto smo se zbrali v zgodnjih jutranjih urah pred domom Krajevne skupnosti Banjšice, naredili ga-silsko sliko ter se odpravili po naših zaselkih, od hiše do hiše. Pri vsaki hiši smo zapeli in zaplesali ter na ta način odganjali zimo. Zvečer pa smo na zaključek pustovanja povabili tudi krajane.
Pustovanja Turistično društvo Banjšice ne organizira več, saj je v sosednji krajevni skupnosti aktivno društvo, ki pustovanje organizira v večjem obsegu in se ga rade volje udeležimo.
Kresovanje
Kaj je lepšega, kot združiti prijetno s koristnim? Se ob tem družiti in poveseliti ter hkrati poskrbeti za okolico?
V mesecu aprilu krajevna skupnost v sodelovanju s Turističnim društvom Banjšice organizira čiščenje našega kraja in okolice. Z nabiranjem vej, ki jih kopičimo na enem mestu, pa počasi nastaja kres in hkrati priložnost, da se zadnji dan v mesecu aprilu zopet zbe-remo in poveselimo s krajani.
In kako miklavževanje doživljajo otroci?
Sveti Miklavž nam je s pomočjo angelov poslal vabilo, tako da smo se tistega večera vsi zbrali v cerkvi, da bi s skupno močjo priklicali Miklavža. Otroci, starejši od desetih let, smo pripravili igrico o modernem Miklavžu. Po predstavi smo zapeli še pesem, nato pa so prišli angelčki in nas obdarili z bomboni. Skupaj smo poklicali Miklavža. Vsi otroci smo začeli klicati Miklavža, nato pa so noter vdrli parkeljni in začeli na ves glas kričati in strašiti otroke. Enega otroka so privezali, po navadi tistega, za katerega so predvidevali, da je najbolj pore-den. Še enkrat smo poklicali Miklavža, potem pa je res prišel. Bili smo ga zelo veseli. Usedel se je na svoj stol. Vprašal nas je, če znamo moliti in peti. Z veseljem smo mu pokazali, kaj znamo. Nato je poklical vsakega otroka posebej po imenu in mu izročil darilo. Ko je razdelil vsa darila, se je moral posloviti. Angelčki in parkeljni pa so odšli z njim. Vsi otroci in starši smo bili potem vabljeni na čaj. Miklavž nam je ostal v najlepšem spominu in komaj čakamo, da se spet vrne.
Patricija Bizjak
Miklavževanje
Seveda imamo tudi na Banjšicah otroke, čisto majhne, tiste malo večje in tudi take, ki so otroci po srcu. In lahko vam zatrdimo, da so prav vsi pridni in ubogljivi, saj jim sveti Miklavž vsako leto s pomočjo angelov odpošlje va-bila, se z otroki sreča ter jih obdaruje. Pri miklavževanju sodelujejo tudi otroci, ki vsako leto pripravijo igrico in tako popestrijo program.
Sveti Miklavž obišče otroke. Gasilska slika, pustovanje.
Eden izmed udeležencev našega kolesarjenja je svoje misli strnil takole:
“Mi smo, glede na svoje zmogljivosti, izbrali drugo kole-sarsko progo in tako prevozili 34 km. Pohvaliti moramo prisrčne sprejeme, ki smo jih bili deležni od domačinov, saj so stali pred hišami in nas spodbujali ter pozdravlja-li. Posebna pohvala gre domačiji pri Murovcu, kjer so ob odcepu k domačiji postavili mizo in nam postregli s pijačo. Izbrali so pravi kraj, saj smo bili približno na polovici poti. Res jim gre hvala.“
“Vozili smo v okolju čudovite narave, ki je marsikomu neznana, in jo imeli danes priliko spoznati. Pred našimi očmi so se prelivale barve čudovitih gozdov. Mešali so se travniki in pašniki z živino in tudi vrtače so se poka-zale. Pogled nam je bežal na spodnje Bohinjske gore, pozdravljala nas je primorska sfinga -- Krn, prvi primor-ski dvatisočak, poln skrivnosti iz prve svetovne vojne, in ob poti so nas spremljale nekdaj močne gorske kmetije, ki pa jih na žalost počasi načenja zob časa, čeprav je bilo kar nekaj podmladka pred temi hišami. Na cilju smo bili vsi postreženi s prisrčno domačo joto in klobaso ter nazdravili s penečo rebulo novoustanovljenemu turističnemu društvu, ki je vse to organiziralo. Hvala vam!“
Vir: http://www2.arnes.si/~ssposek1s/ssskse/p1akt13.htm, 8. 4. 1994
Prijateljsko kolesarjenje smo vedno zaključili tako kot se spodobi, s pestrim programom, polnim različnih aktivnosti. Udeležencem smo podelili nagradi za najmlajšega in najstarejšega kolesarja/kolesarko in nagrado za kolesarja/kolesarko iz najbolj oddaljenega kraja, izžrebali smo praktične nagrade ter vsako kole-sarjenje seveda končali s pogostitvijo udeležencev ter plesom ob glasbi različnih ansamblov. Nekajkrat smo kolesarjenje združili s krajevnim praznikom, tako smo v pripravo kolesarjenja vključili tudi krajevno in lokalno skupnost.
Kolesarjenje in gibanje na svežem zraku sta vrednoti in lahko rečemo tudi luksuz za tiste, ki prijahajo iz mesta, zato vljudno vabljeni na Banjšice.
18 19
Največji dogodki Turističnega društva Banjšice
Pohod -- Banjška planinska pot
Kdor išče cilj, bo ostal prazen,
ko ga bo dosegel,
kdor pa najde pot,
bo cilj vedno nosil v sebi
Nejc Zaplotnik
In tako sem tudi jaz, smo tudi mi našli pot in imamo jo.
Hodili smo po naših poteh, hodili smo po tujih poteh, zakaj ne bi torej hodili še po banjški poti? Beseda ni konj in začeli smo z iskanjem, že davno pred rojstvom Turističnega društva Banjšice. Hodili smo malo desno, malo levo, nato pa le našli pravo, sedanjo pot.
Prvič, leta 1988, se nas je pohoda udeležilo več kot dvajset. Mislim, da nihče izmed nas takrat niti slutil ni, da bo pot tako zanimiva in da bo vabila številne po-hodnike (našteli smo jih tudi več kot petsto) tudi izven naših meja. Rodilo se je naše društvo in pot smo zado-voljivo uredili in označili tako, da se na njej znajdejo tudi posamezniki brez pomoči lokalnih vodičev. Danes se na pohodu srečujemo tako s povratniki kot z novimi obrazi, ki prihajajo od blizu in daleč, iz Kopra, Ljubljane, Celja, Dolenjske, Gorenjske …
Na poti se ustavimo ob naravni znamenitosti, orjaški bukvi v Biškucu, ki jo na pohodu tudi vedno predstavi-mo. Z razglednih točk v lepem vremenu občudujemo prekrasen razgled, ki sega od morja do Triglava in daljnih Dolomitov, bližnjih vrhov, naših gozdov, pašnikov in travnikov. Hodimo po zapuščinah zaledja prve svetovne vojne, kot so kaverne, strelni jarki, štab in mulatjera, ki je povezovala Banjšice s Kanalom. Žal je vse že dokaj zapuščeno, zato menimo, da je naša naloga, da to zapuščino uredimo in jo na ogled ponu-dimo obiskovalcem.
Menim, da je tradicionalni pohod po Banjšicah dobra promocija za naš kraj. Prav za dvajseto obletnico pohoda so me člani Turističnega društva Banjšice presenetili z imenovanjem poti, saj so ji nadeli ime “Sedevčičeva pot“.
Banjšice pa so bile nekoč dom tudi za alpinista in župnika, ali gospoda, kot pravijo, Valentina Staniča iz Bodreža. Govorili so, da je večkrat zahajal na naš Zgorelec in prav tam opazoval Triglav ter načrtoval svoj prvi naskok nanj. Gospod Stanič je svojo prvo službo opravljal na Banjšicah in živel v župnišču na Lužah, kjer je takrat stala manjša cerkvica, ki pa je sedaj ni več, saj je Stanič v času svojega službovanja dal sezidati sedanjo cerkev na Trušnjah.
Tudi župnišče je sedaj prenovljeno in na njem smo odkrili obeležje, ki spominja na njegovo vsesplošno ustvarjalno delo.
Zadnja leta imamo kar srečo z vremenom, tako da je zabavno srečanje na koncu prijetnejše. Hodili pa smo tudi v dežju, blatu in mrazu, kar pa ima tudi svoj čar. Vedno smo za pohodnike poskrbeli in jih razvajali s to-plim čajem, “kimlovim kafetom“, “frtaljo“, banjško joto, pecivom in drugimi dobrotami. Za vse to pa so potrebni dobra volja in finančna sredstva. Vsa ta leta, od prvega pohoda dalje, nam finančno priskoči na pomoč firma Gramexport, ki bi se ji ob tej priložnosti tudi radi zahva-lili. Zahvaljujemo pa se tudi Planinskemu društvu Nova Gorica in vsem ostalim sponzorjem, ki nam finančno in vsestransko pomagajo pri izvedbi pohoda.
Jože Sedevčič
Pohod po Banjšicah v fotografiji
Zamisel o organizaciji Pohoda po Banjšicah se nam je porodila v Novi Gorici, ob krompirju in kislem mleku(zgoraj) … … zato smo začeli z iskanjem in čiščenjem poti (spodaj) …
… po kateri smo veseli hodili …
… stopili na vrh in občudovali okolico …
… pozirali ob naši znameniti orjaški bukvi …
20 21
… nekaj skuhali …
… in seveda vse pojedli …
… ter lenobno poležavali na toplem soncu …
… pohoda so se udeležili tudi najmlajši …
… kljub naporni hoji smo se za konec zavrteli …
... zato vsi toplo vabljeni, da v čim večjem številu vsako leto to prijetno druženje tudi ponovimo.
Leta 2008 smo ovekovečili 20-letnico Pohoda po Banjšicah. Ideje za nastanek pohoda segajo v leto 1988, porodile pa so se na ustanovnem sestanku 27. 3. 1988. Takrat smo začeli s pohodom v mesecu maju, pozneje smo ga premaknili v december in nato končno določili, da se bo vsako leto pohod odvijal drugo nedeljo v mesecu oktobru. Pisni dokazi za izpeljane pohode so na voljo za leto 1988 in nato za vsa leta od 1996 naprej, ko smo na vrhove postavili skrinjico z žigom in vpisno knjigo.
Ob tem lepem jubileju Pohoda po Banjšicah smo se odločili, da podelimo priznanja:
- udeležencem prvega pohoda, katerih imena smo uspeli razbrati s seznama podpisanih udeležencev, - društvom za večkratno udeležbo na pohodu, - v zahvalo posameznikom, ki so več let prispevali k izvedbi pohoda ter - vodji organizacije pohoda, tudi članu Turističnega društva Banjšice, Jožetu Sedevčiču, po katerem smo tudi poimenovali našo pohodniško pot.
22 23
teatra. Organizirali pa smo tudi predstavitev in demo-nstracijo kmetijskih strojev in mehanizacije. Zadnje dve leti pa obiskovalce navdušujemo z organiziranjem otroških in likovnih delavnic ter zelo atraktivno predsta-vo spretnostnega tekmovanja v jezdenju konj. Organi-ziramo pa tudi vožnjo z vprego tako za najmlajše kot tudi za njihove starše.
Praznik košnje pa danes ni več samo naš praznik, ampak je tudi praznik naših prijateljev, ki nas obiskujejo iz vse Slovenije. Ob 25-letnici Praznika košnje je bila tako na Banjšicah zbrana “vsa Slovenija v malem“ - Prekmurje, prijatelji iz Istre, Šavrini in Šavrinke, kosci iz Gorenjske, Dolenjske, prijatelji iz Blok, pa tudi naši prijatelji iz kraja Borgo Bainsizza (Latina, Italija).
Izidor Žbogar
Praznik košnje Od ideje do tradicionalnega Praznika košnje
Leta 1981 so se člani krajevne skupnosti in aktivne mla-dinske organizacije začeli spraševati, kaj bi lahko nare-dili, da bi Banjšice postale bolj prepoznavne. V Goriških Brdih je bil že takrat Praznik češenj, v Vrtojbi Praznik špargljev, na Ligu pa Praznik kostanja. Na Banjšicah takšnih specifičnih dobrot nimamo, imamo pa živinorejo in tako smo prišli na idejo, da bi bil naš praznik zaključek košnje, “likof“, ki se je vedno zaključeval 25. 7. na svetega Jakoba, ki je mimogrede tudi zavetnik našega zaselka Krvavec. In tako se je rodila ideja, da bi organizirali Praznik košnje vsako leto na zadnjo nedeljo v mesecu juliju.
Prvi Praznik košnje sta organizirala krajevna skupnost, katere predsednik je bil Izidor Žbogar, in aktivna mla-dinska organizacija, in sicer leta 1982 s povorko koscev in grabljic ter predstavitvijo kmečke mehanizacije. V povorki so sodelovali vsi zaselki Banjšic s prikazom raznih običajev. Kljub slabemu vremenu je prvi Praznik košnje obiskalo okrog tisoč obiskovalcev. Leta 1985 smo se odločili, da bomo naš praznik poimenovali “tradicio-nalni“, zato smo v ta namen naredili spoznavni simbol kosca, ki je postal tudi logotip Turističnega društva Banjšice. Praznika košnje nam ni uspelo izpeljati le dve leti.
Spretnostno tekmovanje v jezdenju konjV letu 2008 smo v sklopu Praznika košnje prvič priredili spretnostno tekmovanje v jezdenju konj, in sicer v sobo-tnem programu. Konjeniki, ki so se udeležili tekmovanja, so na Banjšice prijezdili oziroma pripeljali svoje konje že dan pred tekmovanjem. Tekmovalci so prišli iz Soške in Vipavske doline, Goriških Brd, Cola, Žiri, Ljubljane, Dolenjske in celo iz sosednje Italije. Prireditev se je pričela s prijavami tekmovalcev, ogledom tekmovalne proge ter uradnim treningom ob zvokih country glasbe. Nato se je pričelo tekmovanje v spretnostnem jezdenju. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve starostni skupini. Njihova naloga je bila prijezditi do cilja čim hitreje in s čim manj kazenskimi točkami v dveh tekih. Po končanem tekmovanju je sledila podelitev nagrad na konjih s častnim galopom zmagova-lcev. Sledilo je tako imenovano štafetno jahanje, kjer sta v paru v skupini jezdili ena skupina proti drugi, in sicer na izpadanje. Proga je bila še toliko bolj zanimiva, ker sta
vzporedno okoli količkov švigali po dve skupini skupaj in sta z dokaj izenačenim časom in znanjem jahanja razvese-lili občinstvo, ki ju je bogato nagradilo z velikim aplavzom ter žvižganjem. Po finalnem dvoboju je sledila podelitev za najboljše tri dvojce, častni krog in povabilo organizatorja, Turističnega društva Banjšice, na okrepčilo. Pripravili pa smo tudi, za obiskovalce zelo atraktivno, tekmovanje v jahanju divjega bika, na katerega se je lahko prijavil vsak, ki je zbral v sebi dovolj poguma. Večer pa smo zaključili s plesom ob zvokih country glasbe. Glede na to, da je prav taka organizacija sobotnega dela prireditve na Banjšice privabila veliko število ljudi, verjamemo, da bo tekmovanje v jezdenju konj postalo tradicionalno.
Dejan Strgar
Praznik košnje je največja prireditev, ki jo organizira Turistično društvo Banjšice, in sicer vsako leto, zadnji vikend v mesecu juliju. Organizacija prireditve takšnega obsega zahteva veliko dela, zato s pripravami začnemo že v mesecu januarju. Najprej izberemo ansambel, nato določimo program in oblikujemo delovne skupine, ki poskrbijo za izvedbo celotnega programa. Praznik košnje je Turistično društvo Banjšice nekaj let organizi-ralo kot enodnevno, tridnevno, zadnja leta pa kot dvo-dnevno prireditev.
Sobotni program Praznika košnje
V sobotnem programu prireditve smo skozi leta organi-zirali razne predstave, kot sta: “Dragi Kučan ti pišem” v izvedbi Borisa Kobala ter “Izbrisani” v izvedbi Boom
24 25
Po končani predstavitvi vozov sledita predstavitev in dobrodošlica našim prijateljem, ki so prišli od daleč z namenom sodelovanja pri kmečkih igrah, to so: prijatelji iz Istre, Šavrini in Šavrinke, Društvo pevcev iz Sela (Pre-kmurje), Turistično društvo Čezsoča, Turistično društvo Bloke ter dijaki Biotehniške šole (TŠC, Nova Gorica).
Povorka se nadaljuje z mimohodom in predstavitvijo različnih vozov, ki jih pripravijo domačini in naši pri-jatelji iz sosednjih krajevnih skupnosti, društev. Na vo-zovih predstavljamo stare običaje naših krajev oziroma tiste običaje, ki so značilni za posamezni zaselek, kraj. Tako smo skozi leta predstavili: žganjekuho, žaganje lesa nekoč, čevljarstvo, kovaštvo, kmečko kuhinjo, postavljanje kope, sajenje krompirja, kako so včasih gasili, žetev, priprava bale, pridelovanje masla, pranje perila, kako so včasih hodili na morje in še bi lahko naštevali.
Začetek povorke: gospodinja z “werbusom” (“koštelo”) na glavi, otroci, kosci, grabljice (zgoraj).Naše grabljice (v sredini) …… in kosci (spodaj).
Vozovi, ki predstavljajo stare običaje naših krajev.
Nedeljski program Praznika košnje
Nedeljski program Praznika košnje se skozi leta ni kaj dosti spreminjal, postal je tradicionalen, vendar pa vsako leto poskrbimo za kakšno novost ali zanimivost, s katero presenetimo obiskovalce.
Nedeljski program Praznika košnje začnemo s tradicionalno povorko koscev in grabljic, katerim sledijo:
- gospodar, ki je glava družine, - gospodinja z “werbusom“ (“koštelo“) na glavi, ki prinese tipično jed za “likof košnje“, to je polenta z ocvirki in kuhani štruklji, - otroci, ki nosijo vodo in kis, da kosci in grabljice niso žejni, - klepač, ki je serviser pri koscih in poskrbi, da kose dobro kosijo travo, - nikoli pa ne manjka tudi parada konj in konj z vprego.
26 27
Zabavni in simbolični košnji povabljenih gostov pa sledi pravo tekmovanje v košnji. Tekmovanje v košnji je sestavljeno iz dveh tekmovanj in poteka na za to pripravljenih tekmovalnih poljih. V prvem tekmovanju moški kosijo, ženske grabijo, v drugem tekmovanju pa ženske poprimejo za koso, moški pa za njimi čim hitreje spravijo travo v kopo. Zmaga tisti par, ki najhitreje pokosi in pograbi travo na kopo sredi tekmovalnega polja, upošteva pa se tudi čistoča pokošenega in pogra-bljenega polja. Na tekmovanje se lahko prijavi kdorkoli iz občinstva - zato vabljeni, da se preizkusite tudi vi, saj vas čakajo lepe nagrade.
Kmečke igre, na račun katerih se občinstvo dodobra nasmeje, pa seveda ne manjkajo tudi na naši prireditvi. Skozi šaljiv način na kmečkih igrah predstavimo naše, skoraj pozabljene običaje, kot so: vasovanje, priprava malice za kosce, pripravljanje drv za zimo, kraja sadja iz sosedovega drevesa, hoja po balah (kopah) sena, pobiranje jabolk, jutranje pobiranje jajc, sestavljanje novoletne smreke za prevoz v Latino, hoja s hoduljami, pa še bi lahko naštevali. V kmečkih igrah se med seboj pomerijo naši prijatelji: Društvo pevcev Selo iz Prekmu-rja, Turistično društvo Bloke ter dijaki Biotehniške šole (TŠC, Nova Gorica), leta 2007 pa so se na igrah preizku-sili tudi prijatelji iz Istre ter Šavrini in Šavrinke. Kljub temu da na koncu tekmovanja razglasimo zmagovalno ekipo, so pri kmečkih igrah na prvem mestu druženje, smeh in zabava s prijatelji.
Sekcija Aktiv žena Banjšice vsako leto pripravi razstavo in prodajo domačega peciva. Kot prave gostiteljice obiskovalcem ponudijo tudi kislo mleko, pogačo in kavo. Da je pecivo več kot odlično, nam pove dejstvo, da so vse srečke razprodane v nekaj urah.
Na Prazniku košnje smo nekaj let organizirali tudi tombolo, zadnja leta pa pripravljamo srečelov z boga-timi nagradami.
V večernih urah tekmovalcem podelimo nagrade ter se zavrtimo in poveselimo ob prijetni glasbi različnih ansamblov. Prireditev pa vsako leto zaključimo z veličastnim ognjemetom.
Praznik košnje je nedvomno ena izmed največjih prire-ditev v Občini Nova Gorica, ki se lahko pohvali s skoraj tridesetletno tradicijo. Člani Turističnega društva Banjšice smo že začeli s pripravljanjem dvodnevnega programa letošnjega Praznika košnje, zato vljudno vabljeni na Banjšice 24. in 25. 7. 2010.
Po zaključeni povorki se dogajanje preseli na travnik, kjer se odvija nadaljnji program. Kosci in grabljice zopet pridejo na prizorišče ter prikažejo, kako se je včasih kosilo “v žlak” in postreglo malico. Pri košnji “v žlak” kosci prikažejo, kako se nabrusi koso, nato pa vsi hkrati začnejo s košnjo, in sicer en za drugim, kar tudi “košnja v žlak” pomeni. Grabljice nato spravijo travo v kopo, gospodinja pa postreže z zasluženo malico.
Na košnjo, tisto pravo, s pravo koso v rokah, vabimo tudi našega novogoriškega župana, predstavnike občine, okoliške župane, pa tudi poslance smo že gostili. Malo v šali, v kateri pa je precej resnice, lahko rečemo, da so se do sedaj pri grabljenju najbolje odrezali prav naši poslanci, ki so nas obiskali leta 2009. V košnji pa nas je najbolj presenetil naš domači župnik, Dolfe, kot mu pravimo, ki je že dvakrat poprijel za koso in enkrat ugnal vso zbrano politično smetano.
Prikaz “košnje v žlak“(zgoraj).Povabljeni gostje med košnjo (spodaj).
Obiskovalci Praznika košnje.
Kmečke igre.
Po košnji grabljice pograbijo travo v kopo, šele nato sledi malica.
28 29
Izleti in prijateljevanje članov Turističnega društva Banjšice
Prijateljevanjez ostalimi društvi v Sloveniji
Člani Turističnega društva Banjšice smo delavni ljudje, radi pa se tudi poveselimo in družimo z ostalimi društvi. Napletli smo kar nekaj prijateljstev, zato prijatelje tudi povabimo na našo največjo prireditev, Praznik košnje, kjer sodelujejo v povorki in kmečkih igrah. Ob priložnostih, ko naši prijatelji organizirajo podobne prireditve, pa se odpravimo k njim v goste.
Lepo prijateljstvo smo tako napletli z:
Društvom pevcev Selo iz Prekmurja,
Selo v Prekmurju se lahko pohvali s tem, da ima sveto-vno prvakinjo v košnji in prav ta prijetna radovednost je bila tista, ki je privedla do prijateljstva med nami. Zani-malo jih je namreč, kako tekmovanje v košnji pripravimo mi na Prazniku košnje, zato smo jih z veseljem povabili k nam, oni pa nas gostijo na njihovi prireditvi “Lupanje kukurce“.
Turističnim društvom Bloke,
S Turističnim društvom Bloke smo se srečali v Ljubljani na sejmu Turizem in prosti čas, kjer so predstavniki Turističnega društva Bloke izrazili željo, da bi si ogle-dali naš Praznik košnje. Lansko leto pa smo se tudi mi udeležili njihove prireditve “Mihaelov sejem”.
Prijatelji iz Istre,
V manjši skupini so se prijatelji iz Istre udeležili Pohoda po Banjšicah leta 2006. Ohranili smo stike z gospodom Darkom Turkom in jih tako povabili na Praznik košnje, katerega so se udeležili že leto pozneje. S seboj pa so pripeljali tudi Šavrine in Šavrinke. Istega leta smo se tudi člani Turističnega društva Banjšice udeležili nji-hovega pohoda.
Prijatelji iz kraja Borgo Bainsizza (Latina, Italija),
ki pa sedaj poteka na nivoju Krajevne skupnosti Banjšice.
Prebivalci mesta Borgo Bainsizza so preko ambasade vzpostavili prvi stik z Občino Nova Gorica, ta pa nam je posredovala njihovo željo, da bi nas radi obiskali -- nas, prebivalce Banjšic, od kjer tudi izvira ime njihovega kraja. Z veseljem smo jih junija leta 2003 tudi sprejeli, septembra istega leta pa že vrnili obisk. Organizacijo nadaljnjih obiskov in ohranjanja naveze pa je nato prevzela Krajevna skupnost Banjšice.
Vsem našim prijateljem se ob tej priložnosti zahvalju-jemo za sodelovanje, prijateljstvo, pogostitve in jim sporočamo, da se že veselimo nadaljnjega druženja z njimi.
30 31
grla sušijo in jih je potrebno zalivati oz. močiti, za kar je tudi poskrbljeno.
V vseh letih smo se z izleta vsi vrnili živi in več ali manj zdravi. Enkrat malo prej, drugič pozneje, ampak smo prišli. Upam, da so se vsi, ki so bili z nami, imeli lepo in bodo z nami šli še kdaj!
Zoran Bizjak
Odhod avtobusa je ob 5:30 “pri baraki”, kjer na avto-bus naložimo tudi vso dodatno opremo, kot so miza, pijača, kozarci, kuharski pripomočki in ostalo. Glavnina udeležencev izleta pride na avtobus v Novi Gorici na “servisu”. Jutranja vožnja poteka umirjeno in tiho. Delo imata le naši “kelnarci”, ki skrbita za prvo okrepčilo. Na avtobusu se dogovorimo tudi za uro kosila, ki ga imamo kar na parkirnem prostoru smučišča, ob avtobusu. To je ponavadi ob 12:30. Nekateri pa po kosilu ne nadalju-jejo več s smučanjem, temveč pripravijo vse potrebno za peko palačink. To je ideja našega predsednika Turističnega društva Banjšice, g. Madona. Sam je tudi glavni pek in pravi strokovnjak pri obračanju palačink, naši “kelnarci” pa mu pomagata z nadevi.
Peka palačink na parkirnem prostoru je vedno atrakcija, tudi za druge obiskovalce smučišča. Na našem avtobusu se vedno najde kakšen harmonikar in veselica je zago-tovljena. Ponavadi nas k odhodu proti domu prisilita tema in mraz. Vendar se glasba in petje nadaljujeta tudi na avtobusu, kot da bi na poti domov postali drugi ljudje, nič podobni tistim zjutraj. Ker je precej petja, se
Smučanje
Turistično društvo Banjšice že od samega začetka orga-nizira dva smučarska izleta na sezono. Cilj je vedno isti, to je smučišče Zoncolan v Italiji. Datum izleta določimo na sestanku Turističnega društva Banjšice in moramo reči, da smo do sedaj vedno imeli srečo z izbiro, saj niti enkrat v vseh teh letih nismo imeli slabega vremena. Sreča pač.
Dva tedna pred izletom začnemo zbirati prijave. Pre-dnost imajo člani in posamezniki, ki nam pomagajo pri organizaciji Praznika košnje. Ekipa, ki organizira izlet, je že utečena in prav vsak ve, kaj mora pripraviti, pa se vseeno še vedno kdaj zgodi, da kaj pozabimo (žlice, krožnike, kozarce). Tudi uro odhoda avtobusa smo že zamešali in se zbrali pol ure prezgodaj.
V petek zvečer, dan pred izletom, naši kuharji skuhajo joto in klobase. Zbere pa se velika ekipa, saj je treba namreč “pokušati”, če je jota dobra. Seveda brez dobre kapljice ne gre, zato se ta kuharija včasih tudi zavleče pozno v noč.
Po končanem smučanju se poveselimo s harmoniko in petjem … ... se malo zavrtimo (spodaj) ... … in sladico, palačinkami z marmelado ... … ki jih v zraku zavrtimo (zgoraj).… okrepčamo z joto (zgoraj) … Ves čas pa “kelnarce” za naša grla skrbijo (spodaj).
32 33
Sklepne misli Deset let delovanja Turističnega društva Banjšice je vsekakor lep jubilej, kateremu moramo dati svoj pečat, bilten, katerega sklepne misli pravkar berete. Vendar pa v isti sapi že stremimo novim ciljem naproti. Projekt “Predalpski biser Banjšice”, ki smo si ga zastavili za našo smernico in vizijo za prihodnost, namreč obsega celovito turistično ponudbo, katere na Banjški planoti trenutno primanjkuje. Čaka nas torej veliko dela, zato v zaključku vabimo tudi vse vas, da se nam pridružite pri novih projektih ter postanete člani našega društva. Vabljeni na Banjšice, na naše prireditve in v naše društvo. Veseli vas bomo.
Martina Cvetrežnik Urednica biltena “10 let Turističćnega društva Banjšice”
Besede predsednika TZ TIC Nova Gorica
Spoštovani,
Turistično društvo Banjšice praznuje svojo deseto obletnico delovanja. Deset let ni dolgo obdobje, a je dovolj dolgo, da lahko ocenimo, ali je društvo uresničilo svoje cilje. In že takoj lahko ugotovimo, da si brez njih ne moremo predstavljati društvenega in še posebej turističnega utripa na Banjški planoti. Ne gre le za tradi-cionalni Praznik krošnje, temveč za celo vrsto dogodkov in srečanj, ki poživljajo utrip prelepe planote med mo-rjem in gorami. Turistični potencial tega dela neokrnjene slovenske narave je še veliko večji, a društvo samo ne zmore nositi glavnega bremena razvoja.
Na Turistični zvezi Nova Gorica z društvom izjemno do-bro sodelujemo. Žal pa so naša sredstva omejena, tako da se skupaj trudimo pridobiti dodatne finančne vire, predvsem iz evropskih razpisov. Tudi pomoč občine, ki gradi novo komunalno infrastrukturo, bo gotovo ponudila domačinom nove možnosti za razvoj.
Kolesarski turizem, pohodništvo, ohranjanje tradicije so tista področja razvoja, ki največ obetajo. Evropski trendi razvoja turizma gredo predvsem v smeri vračanja k ne-okrnjeni naravi, eko turizmu, avtohtonim jedem.
Vse to lahko ponudi prav Trnovsko-Banjška planota.
Poleg tega pa moramo v ponudbo vključiti tudi zgo-dovinske dogodke, predvsem sledi, ki jih je pustila prva svetovna vojna.
Turistično društvo Banjšice je v desetih letih opravilo veliko poslanstvo na območju naše občine in ima še ve-liko neizkoriščenih potencialov, zato mu bomo še naprej stali ob strani pri pospeševanju turističnega razvoja na Banjški planoti.
Vsem članom društva se ob tej priliki zahvaljujem za njihovo prostovoljno delo v dobrobit razvoja našega turizma in jim čestitam ob deseti obletnici delovanja.
Črtomir ŠpacapanPredsednik TZ TIC Nova Gorica
Podpredsednik TZS
Besede župana Mestne občine Nova Gorica
Ob 10. obletnici Turističnega društva Banjšice
Turizem v Mestni občini Nova Gorica predstavlja pome-mbno gospodarsko panogo in s pestro ponudbo obisko-valcem in lokalnemu prebivalstvu omogoča kakovostno preživljanje prostega časa. K temu je mnogo pripomoglo tudi Turistično društvo Banjšice, ki s svojimi aktivnostmi in projekti bogati turistično ponudbo v naši občini. Poleg vsakoletnega dogodka Praznika košnje, ki privablja številne obiskovalce in v poletnih mesecih za več dni popestri dogajanje na planoti, turistično ponudbo dopo- lnjujejo še urejena okolica, kolesarske in pešpoti, ki vodijo skozi prekrasno naravo, ter številne druge prireditve, kot so Pohod po Banjšicah, binkoštni in Miklavževanje. Veliko pohvalo si društvo zasluži tudi za vključevanje podmladka v društvene aktivnosti in za delovanje Aktiva žena, ki nas večkrat razveseli z dobrotami in obujanjem tradicionalnih običajev. Tudi aktivnosti društva za ob-likovanje turistične znamke “Predalpski biser Banjšice” kažejo na profesionalen in verodostojen pristop društva k turistični dejavnosti.
V zadnjih desetih letih je bil trud društva za Mestno občino Nova Gorica in še zlasti za Banjško planoto izjemen. Številni posamezniki, ki so skozi desetletje svoj prosti čas namenjali prostovoljnemu delu v društvu, si zaslužijo priznanje in vso pohvalo. Brez njihove aktivno-sti in predanosti društvu danes ne bi praznovali takega jubileja. Brez njih bi bilo to prelepo okolje prikrajšano za marsikatero prireditev in marsikatero aktivnost, ki poživlja in bogati Banjško planoto. Želim vam še veliko uspešnih let delovanja ter se vam iskreno zahvaljujem za vaše bogatenje turistične in kulturne podobe Mestne občine Nova Gorica.
Mirko BrulcŽupan Mestne občine Nova Gorica
Poslanec Državnega zbora RS
34 35
Izdajo biltena so nam omogočili:
Mestna občina Nova Gorica
Nova KBM, d.d., Področje Nova Gorica
Krajevna skupnost Banjšice
Aktiv žena Banjšice
Ekološka kmetija Draga, Jakopič Simon, Banjšice
Kleparske in ključavničarske storitve Edvard Žbogar s.p., Banjšice
Računovodske storitve Anastazija Sedevčič, s.p.
Sreda grafično oblikovanje d.o.o., Nova Gorica
Skupina Madon d.o.o., Nova Gorica
Ustvarjalen.si, Portal ustvarjalnih ljudi
Zidarstvo Tomaž Žbogar s.p., Banjšice
turistično društvo banjšice
banjšice 865251 grgar
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
061.23:338.48(497.4Banjšice)(091)
TURISTIČNO društvo (Banjšice)
[Deset]
10 let Turističnega društva Banjšice : priložnostna izdaja
biltena ob desetletnici društva Banjšice / [avtorji besedil
Aleksander Madon ... [et al.] ; besedila zbrala in uredila Martina
Cvetrežnik ; fotografije arhiv Turističnega društva Banjšice]. - 1.
izd. - Banjšice : Turistično društvo, 2010
1. Madon, Aleksander 2. Cvetrežnik, Martina
251127808
36
