11 Drami od Vilijam [ekspir

-- . 2.5

: , , : . ( ). . . . , .

. -.

http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk

. .

Prevodite se raboteni sporedangliskoto ARDEN izdanie nadelata na Vilijam [ekspir

Sodr`ina

1. Veselite `eni od Vindzor 13

2. Komedija na zabuni 95

3. Kroteweto na opakata 149

4.So sila ubavina ne biduva 221

5. Od vlakno ortoma 305

6. Sekoe zlo za arno 383

7. Tante za kukurigu 469

8. Romeo i Julija 549

9. Ri~ard Treti 633

10. Koriolan 727

11. Timon od Atina 827

Preveduvaweto na golemite avtori od svetskata kni`evnost me|u koi, sekako, Vili-jam [ekspir e eden od najgolemite, s# u{te, za ` al, e edna od klu~nite zada~i na sovremeniot makedonski kni`even preveduva~. Velime za `al, za{to golem propust e na na{ata naciona-lna kultura {to dosega ne gi priop{tila negovite trieset i sedum drami, site 154 soneti i nekolkute t.n. nedramski dela i pokraj postoeweto na tolkav broj {koluvani anglisti, tal-entirani poeti, pisateli, preveduva~i. Ne deka [ekspir ne bil vo fokusot na interesir-aweto na na{ite intelektualci, ne deka ne se pravele obidi za negovo preveduvawe, tuku zatoa {to delumnoto i mo{ne neorganizirano negovo prenesuvawe na na{e tlo, glavno od akutnite potrebi na nekoj na{ teatar da igra nekoja negova piesa, napravi neobi~en haos vo dolovuvaweto na vistinskata slika pred makedonskiot ~itatel za ona {to navistina go napi{al ovoj majstor na dramata i na pi{anata re~, voop{to.

Ovoj kus voved nema za zada~a da govori za istorijata na preveduvaweto na [ekspir kaj nas (toa e ve}e napraveno - vidi: Ivanka Koviloska-Poposka, [ekspir vo Makedonija) tuku samo na kuso da potseti {to e prevedeno od nego, {to treba u{te da se prevede, da go opravda pojavuvaweto na ovoj tom vo vakva, navidum, vnatre{no nesredena forma, da ka`e ne{to za osnovnite karakteristiki na {ekspiroviot stih i da objasni kako e pren-esen na~inot na namera ili na~inot na koj {ekspiroviot stih zna~i na makedonski jazik kako {to bi rekol Valter Benjamin vo negoviot poznat (i deneska neodminliv za sekoj teoreti~ar na preveduvaweto) esej za preveduvaweto od 1924 godina Zada~ata na preveduva~ot.

Od trieset i sedumte drami za koi se smeta deka se napi{ani od rakata na [ekspir (spored nadvore{nite i spored vnatre{nite podatoci) zaedno so ovie edinaeset, dosega na makedonski, spored na{ata evidencija, se objaveni vo pe~atena forma dvaeset i {est drami od koi dve, Hamlet i Romeo i Julija vo dva razli~ni prevodi. Hamlet prv go prevede Aco [opov, Bla`e Koneski e avtor na prevodot na Otelo, Georgi Stalev na Venecijanskiot trgovec i Romeo i Xulieta, Ivanka Koviloska-Poposka na Henri [esti (prv i vtor del), Bogomil \uzel na Hamlet, Kral Lir, Makbet, Troil i Kresida, Julie Cezar, Antonio i Kleopatra, Tit Andronik, Son na letnata no}, Bura i No} sproti Vodici, a ovoj tom gi vklu~uva prevodite {to gi napravi Dragi Mihajlovski: Ri~ard Treti, Romeo i Julija, Koriolan, Timon od Atina, Komedija na zabuni, Kroteweto na opakata, So sila ubavina ne biduva, Veselite `eni od Vindzor, Od vlakno ortoma, Tante za kukurigu i Sekoe zlo za arno. Od [ekspir objaveni se vo posebna kniga u{te 60 soneti vo prepev na Aco [opov (spored prozniot prevod na Taska Dubrovska) i 20 soneti vo periodikata, prepevi na Dragi Mihajlovski. Zna~i, za da go imame kompletniot [ekspir na makedonski, potrebno e da se prevedat u{te dvanaeset drami (Kako {to miluvate, Zimska bajka, Perikle, Simbelin, Dva-jcata velmo`i od Verona, Kralot Jovan, Henri Petti, Henri [esti(prv, vtor i tret del),

Henri Osmi i Ri~ard Vtori), 74 soneti i nekolkute nedramski dela (Venera i Adonis, Grab-nuvaweto na Lukrecija, Taguvaweto na zaqubenata, Zaqubeniot axija i Feniksot i grlicata).

Zo{to ovoj tom se pojavuva vo vakva forma? Odgovorot e ednostaven. Avtorot na prevodite, ne sakaj}i da gi povtoruva ve}e prevedenite (za negova `al, najpoznatite i naj-dobri drami na [ekspir) se nafati, po~nuvaj}i od 1985 godina, da go preveduva ostato-kot, ona ponepoznatoto (no ne i zadol`itelno polo{o) od ovoj avtor, smetaj}i deka dobro e edna{ da se ima celiot [ekspir a potoa novite, sekako potrebni, normalno neophodni prevodi mo`at sekoga{ da bidat dobredojdeni vo procesot na deavtomatizirawe na avto-matiziranoto, obnovuvawe na zastarenoto, o~uduvawe na banalnoto, dokolku sakame, a toa sekako e edna od klu~nite zada~i na sekoj dobar preveduva~, da go obezbeduvame i vo idni-nata {to doa|a opstanokot na ovoj nepovtorliv genij na svetskata kni`evnost. Edinstvena otstapka vo ovoj pogled e noviot prevod na Romeo i Julija koj{to namenski be{e praven za Kumanovskiot teatar a opravduvaweto e {to prviot prevod na Romeo i Julija(isto kako i prevodite na Venecijanskiot trgovec, Otelo i prviot prevod na Hamlet) bea praveni, od razbirlivi pri~ini, posredno, naj~esto preku ruskite prevodi na Pasternak. Ova sekako, avtomatski, ne zna~i deka prevodite praveni od originalot se nu`no podobri i poubavi (ne e voop{to lesno da se drznete da preveduvate otkako toa pred vas go pravele golemi majstori na stihot kakvi {to se [opov, Koneski ili Stalev,) tuku samo deka doa|aat kako neophodni obidi {to podobro, poprecizno i poto~no da se fati na~inot na namera (Art des Meinens) na originalniot tekst kako {to veli Benjamin, za potoa, so qubov i do detaq, da se vgradi vo jazikot-cel.

[ekspir e golem avtor zatoa {to, kako {to veli Borhes, nikoj pred nego i po nego (osven Bog, se razbira) ne uspeal da bide tolkumina ili, kako {to toa naj~esto se veli, ne sozdal tolkav broj likovi so koi navlegol vo, re~isi, sekoja sfera na ~ovekovoto `iveewe, go opfatil, re~isi, sekoj sloj na op{testvenoto ureduvawe, osvetlil tolku mnogu oso-bini na ~ove~kiot karakter, dal tolku mnogu situacii ili, ednostavno re~eno, go napi{al urne~kiot rakopis na na{ata `ivea~ka vo ovoj, sekako, ubav, neobi~en i, ne do kraj poznat za nas, svet. No preveduva~ot, osobeno dobriot preveduva~, e sekoga{ svesen deka likovite, so seta svoja `ivost, plasti~nost, so site svoi radosti, tagi, me~ti i soni{ta, nikoga{ ne se nadvor od jazikot. Tie se ra|aat, pominuvaat del od svojot `ivot ili umiraat samo i edin-stveno vo jazikot. Nadvor od sinorite na jazikot e svetot na stvarnosta so koj preveduva~ot nema nikakov dopir. Toj edinstveno se zanimava so metastvarnosta ili so lingvisti~kite ujdurmi i zavrzlami {to ve}e nekoj gi kodiral pred nego. Ottuka i velime deka preveduva~ot ne se zanimava so hermenevtika (vo sekoj slu~aj ne prvenstveno) tuku so stilistika ili so toa kako ne{tata, rabotite zna~at vo samiot jazik, ili, kako {to ve}e prethodno ka`avme so na~inot na namera ili Art des Meinens kako {to veli Benjamin. Iznao|aweto na na~inot na namera vo originalot e prvata, najva`na, najkrupna, najsu{testvena zada~a na preveduva~ot ili, ka`ano poinaku, praveweto na matricata na prevodlivosta ili praveweto karta, lista na o~uduvawa, otstapki, kodovi, hermenevtiki na sintakti~ko, leksi~ko, fonolo{ko i semanti~ko ramni{te odnosno iznao|awe na s# ona vo jazikot na originalot {to ja ~inat, uslovno ka`ano literarnosta na edno delo, ili, kako {to velat ruskite formal-isti, ona zaradi koe edno delo go smetame za umetni~ko, isklu~itelno po odnos na drug-ite, banalizirani, leksikalizirani, avtomatizirani pisma. Praveweto na matricata na prevodlivosta e najva`nata zada~a na preveduva~ot pred da sedne tehni~ki, spored svoite steknati kompetencii, se razbira, da go napi{e noviot tekst vrz ve}e postaveniot kostur

vo novata jazi~na sredina, odnosno najdobro {to mo`e snimeniot na~in na namera na orig-inalot. Dobro napravenata matrica na prevodlivost e edinstvenata garancija deka pre-vodot }e ja ispolni svojata osnovna zada~a obezbeduvawe na opstanokot na originalot. Samo spored ovoj kriterium, mo`e da se ceni uspe{nosta ili neuspe{nosta na eden prevod a ne spored zastarenite i ve}e sme{ni metodi koi se zanimavaat so toa dali preveduva~ot rabotel spored originalot, dali uspeal da go razbere originalot, dali mo`ebi se ogledal na drugi prevodi pred sebe, na svojot ili na nekoj sroden jazik itn.. Da ka`eme samo deka deneska, vo vreme koga angliskite i amerikanskite nau~nici od oblasta na kni`evnosta, pred s#, preku bezbroj fusnoti i bele{ki, osobeno vo dobrite izdanija na [ekspir od tipot na Arden, na primer, detalno go razrabotile i osvetlile re~isi sekoe t.n. temno mesto vo izrazot na golemiot majstor, sekoe nedorazbirawe {to mo`e da se dol`i na zastaruvaweto na zborovite, frazite, idiomatskite izrazi, nivnoto obesmisluvawe so tekot na vremeto i pridobivaweto novi zna~ewa i smisli, re~isi e sme{no, za dobro izverziraniot i iskusen anglist-preveduva~ da zgre{i vo t.n. razbirawe na tekstot pa da mora da posegnuva ({to kreativno e mnogu frustrira~ki) vo tu|i prevodi i re{enija. Raboteweto od originalot e zadol`itelno ne samo zaradi zakonot na preveduvaweto spored koj dobrite originali vo sebe, me|u redovi, najpodatno gi sodr`at sopstvenite prevodi, tuku zatoa {to, na toj na~in, op{tata namera na jazikot ili kako {to veli Benjamin Das Gemeinte najdobro i najce-losno, ko ogromna pra{ina od smisla }e se nafati vrz Art des Meinens, na~inot na namera {to dobriot preveduva~, niz kompetentna, municiozna egzegeza prethodno go vgradil vo jazikot-cel.

Ovde, se razbira, nemame nitu vreme nitu prostor da go opi{eme iznao|aweto na na~inot na namera ili praveweto matrica na prevodlivost vo dramite na [ekspir po {to sledi rabotata vrz formiraweto na prevodniot tekst za{to toa bi n# odvelo vo dolgi, tu~ni analizi, zbor po zbor, fraza po fraza, re~enica po re~enica. Ne deka toa ne e praveno, tuku deka tuka, vo eden, prvenstveno, prigoden tekst, ednostavno, ne mu e mesto. ]e se zadr`ime samo na, spored nas, najproblemati~noto pa spored toa i najva`noto: t.n. jampski deseterec na [ekspir i argumentite zo{to toj ne treba bukvalno da se sfa}a i vgraduva vo na~inot na namera ili kosturot na makedonskiot prevod. Vedna{ da ras~istime: niti dramite na [ekspir postojano se pi{uvani vo jampski deseterec (vrzan stih od pet dvoslo`ni stapki naj~esto bez rima) niti pak samiot jampski deseterec e dosleden, pa naj~esto, napadnat od genijalnosta na avtorot, e tolku ispokr{en, o~uden, oneobi~en vo samata svoja sintakti~ka postavenost, osobeno so mnogubrojnite op~ekoruvawa, {to ponekoga{ nalikuva na fina, nesekojdnevna vo oblikot, no dlaboko produhovena proza. Toa e edno. Drugo, insistiraweto dosledno da se gradi jamb vo makedonskiot jazik za koj jambot e neprirodna, natrapni~ka, tu|a stapka, e vistinsko nasilstvo vrz jazikot. Ne deka toj ne mo`e da se izgradi po primerot na mnozina makedonski avtori koi prethodno se obiduvale i uspevale da go napravat (Bla`e Koneski, Gane Todorovski, Georgi Stalev, na primer), tuku za{to takvoto nasilni~ko turkawe na jambot a so toa i na silabi~kata versifikacija gi pravi, re~isi, nevozmo`ni naporite da go ka`ete ona {to [ekspir tolku slikovito i precizno go ka`uva na svojot jazik. Ednostavno imate ~uvstvo deka vo stihot koj{to, najverojatno, zaradi potrebite na jambot, }e mora da go zapo~nuvate i da go zavr{uvate so ednoslo`en zbor a ~estopati, osobeno pri zavr{uvaweto na nekoj govor, monolog, ili, naj~esto, razgovor me|u dva `enski lika, istiot toj posleden ednoslo`en zbor i da go rimuvate so drug ednoslo`en zbor, ste se na{le vo tesno nebare piknati i skukuleni vo nekoja zadu{liva zatvorska }elija vo koja va{iot duh ne mo`e, slobodno i mo}no, do samite sinori na svoite mo`nosti, da ja ispolnuva

svojata sveta preveduva~ka zada~a. Ottuka, a i zaradi svesta deka prevodot {to go rabotevme treba da stigne i da iskomunicira so krajniot ~initel vo sekoj kreativen proces, publikata, re{ivme t.n. jampski deseterec da go transformirame na na~in {to najdobro }e ovozmo`i pa|awe na pra{inata od smisla vrz osnovnata konstrukcija na noviot tekst, odnosno preku transformacija na silabi~kata versifikacija so tonska. Toa prakti~no zna~i zadr`uvawe na pette naglaseni sloga vo stihot no zatoa brojot na nenaglasenite se ostava slobodno da varira spored naodite, potrebite i muzi~kiot oset na preveduva~ot. Vrz vakvata osnovna postanovka na noviot dramski tekst vo makedonskata jazi~na sredina, se razbira, dosledno, detalno i so qubov gi dodadovme i site drugi, prethodno izdvoeni, t.n. otstapki, o~uduvawa {to smetavme deka ja ~inat literarnosta ili stilskite osobenosti ili vol{ebnata vrednost na tekstovite na [ekspir: mnogubrojnite op~ekoruvawa, inverzii, elipti~ni mesta vo sintaksata, neologizmite, arhaizmite, slo`enkite, kovankite, zaemkite vo lek-sikata, aliteraciite, asonancite, simplohite, verbalnite repeticii, rimite, konsonan-cite, pararimite vo fonologijata, silnite i slabite figuralni re{enija vo semantikata. Vrz takvata gri`livo izrabotena matrica na prevodlivost potoa be{e samo zadovolstvo, niz rabotata da se pu{ta smislata, op{tata namera vo jazikot na originalot, cvrsto i mo}no da se prilepuva vrz nea i da go formira vtoriot, osve`en, obnoven, podgotven za opstanok vo novata jazi~na sredina, tekst.

Ova se osnovnite raboti {to smetavme deka, vo eden vakov prigoden voved, treba da se spomenat pri izleguvaweto na ovie edinaeset drami na makedonski jazik od, kako {to veli Viktor Igo, vtoriot najgolem sozdava~ na svetot po Boga, Vilijam [ekspir. Za toa dali uspe{no sme ja ispolnile svojata zada~a, odnosno vo kolkava mera sme go obezbedile opstanokot na originalot, ne e na{e da sudime. Va`no e deka obidot e napraven. Za drugoto neka sudi publikata i vremeto.

Naslov na originalot:

The Merry Wives of Windsor

LICA:

Ser Xon FalstafFenton[upelko, okru`en sudijaSu{ko, rodnina na [upelkoGospodin Plitkavoda, blagorodnik od VindzorGospodin Rabu{, blagorodnik od VinzorVilijam Rabu{, mom~e, sin na gospodin Rabu{Ser Hju Evans, vel{ki popDoktor Kajus, francuski lekarGostilni~arNam}or, pridru`nik na FalstafPi{tol, pridru`nik na FalstafNemtur, pridru`nik na FalstafRobin, pa` na FalstafNaivko, sluga na Su{koRagbi, sluga na doktor KajusGospo|a PlitkavodaGospo|a Rabu{Gospo|ica Ana Rabu{, nejzina }erka zaqubena vo FentonGospo|a Brzofatka, sluginka na doktor KajusSlugi na Rabu{, Plitkavoda itn..

Komedijata1 vo princip, se pi{uva i se igra za da gi nasmee lu|eto. Dokolku ne uspee vo toa, toga{ vinovnikot treba da se bara vo avtorot ako toj pi{uva na va{iot jazik ili vo preveduva~ot koj{to e zadol`en da go obezbedi opstanokot na originalot. Vpe~atok e deka mnogu retko dosega, publikata se smeela i u`ivala vo prevedena komedija na [ekspir vo Makedonija. Toa zna~i deka ili [ekspir e lo{ komediograf pa sledstveno treba da se isfrli od repertoarite na na{ite teatri ili problemot le`i vo na~inot na koj preveduva~ite go tolkuvaat i aktueliziraat. Preveduvaweto i postavuvaweto na Veselite `eni od Vin-dzor ovde, na scenata na Bitolskiot teatar, pokraj drugoto, ima za cel da go doka`e tokmu vtoroto. [ekspir, i samiot krpa~ i kreativen preveduva~ na postari tekstovi i poznati prikazni za {to bil i luto napa|an od svoite sovremenici kako ~ovek {to se kiti so tu|o perje a za kogo, od dene{en aspekt gledano, mo`e da se ka`e deka e avtor koj{to primenu-val tipi~no postmodernisti~ka postapka, ja napi{al . vrz kosturot na edna postara piesa Komedija na qubomorata za prigodata od 23 april 1597 godina verojatno, kako {to e pot-vrdeno duri vo 1702 godina, po nara~ka na kralicata Elizabeta Prva koja po dramata Henri ^etvrti (prv i vtor del) sakala da go vidi svojot omilen Falstaf vo drama vo koja toj e zaquben. Komedijata prvpat e pe~atena vo 1602 godina, a prepe~atena so popraven tekst vo prvoto i najva`no folio izdanie od 1623 godina. Ova e edna od retkite drami na [ekspir (od trieset i sedumte kolku {to ni e poznato deka napi{al) ~ie dejstvo celosno se slu~uva vo Anglija i niz koe se dava verna slika na veselata Anglija od krajot na [esnaesettiot vek preku portretiraweto na niza likovi od gra|anskoto op{testvo i dolovuvaweto na nivnata prostodu{nost, nivnata srde~nost, polnokrvnost i podgotvenost za {ega vo sekoe vreme. Zdraviot humor, dobrona-mernosta i veselosta brzgaat od sekoj stih, sekoja re~enica, sekoja replika i s# e ka`ano na ednostaven, razgovoren no mo{ne duhovit jazik. Glavniot zaplet Falstafovoto la`no dodvoruvawe na `enite od gospodata Rabu{ i Plitkavoda za da se izvle~e od te{kata finansiska sostojba i negovoto nasamaruvawe napi{an e vo so~na, bleskava proza (2.703 redovi), dodeka sporedniot romanti~nata prikazna za mladata moma Ana Rabu{, nejzinite dodvoruva~i i ma`a~kata so Fenton vo stih (296 stihovi). Ova e prviot makedonski prevod na Veselite `eni od Vindzor. Ova prevod e staveno pod navodnici bidej}i napraven e napor originalniot tekst maksimalno da se aktu-alizira za da mo`e gleda~ot, na nekoj na~in, da se poistoveti i da gi po~uvstvuva likovite bliski do sebe, da gi vidi kako lu|e {to sekojdnevno se {etaat po bitolskite ili po koi bilo drugi ulici niz Makedonija, lu|e normalni {to vodat sekojdneven `ivot, se qubat, qubomorat, sozdavaat, se {eguvaat, ra|aat, umiraat, lu|e naivni, lu|e pametni, lu|e opto-vareni i neoptovareni koi se podgotveni vo sekoe vreme za {ega i qubov, da zaboravat i prostat bez, ni vo eden mig, da zastranat vo vilaetite na omrazata i krvaviot rasplet. Se

razbira, re`iserot Qubi{a Georgievski kako potvrden kreativec od evropski rang, odi mnogu ponatamu vo preveduvaweto i aktualiziraweto na tekstot. Vodej}i gi mnogu ve{to prekalenite profesionalci od Bitolskiot teatar go dopira duploto dno na dramata i nudi svoe novo, mo{ne inteligentno i zavodlivo viduvawe na tekstot. No toa neka ostane tajna {to }e ja otkriete po gledaweto na pretstavata.

1 Tekstot e prvpat objaven po povod izveduvaweto na premiernata pretstava na Veselite `eni od Vindzor na 31 oktomvri 1997 godina, na scenata od Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Qubi{a Georgievski. Ovde go prenesuvame vo celina, bez nikakvi izmeni.

[upelko

Nemojte taka, o~e Hju. Vi velam od ova }e ispadne golemata. Stopati neka se vika Xon Falstaf ne mo`e so mene, pre~esniot sudija Robert [upelko, da si igra majtap.

Su{ko

Koj{to koli i besi vo grofovijata Gloster.

[upelko

Ba{ taka Su{ko, brate, ama i se~i i pe~i.

Su{ko

More i glavi gme~i; a blagorodnik e po krv, a pop~e? I se potpi{uva so xelat pod sekoja smetka, potvrda, priznanica i obvrznica: so xelat.

[upelko

Tokmu taka, rodnino, ba{ taka pravam, kako {to sum pravel poslednive trista godini.

Su{ko

Site negovi potomci pred nego taka se potpi{uvaa a taka }e se potpi{uvaat i site negovi pretci po nego. Jata beli {tuki mo`at da poka`at na grbot.

[upelko

Grbot e epten star.

Evans

Bleber vo{ki pola`at po grbot {tane{ partal. Otli~no. Pa{ent! Vo{ka e bli{ka do ma{ot i `na~i qubov.

[upelko

Edno e {tuka na grbot, drugo vo{ka po grbot.

Su{ko

Mo`am i jas da si skrpam grb.

[upelko

Mo`e{, preku brak.

Evans

Mrak }e bide {tvarno ako i toj {krpi.

[upelko

[imi {ivko.

Evans

Nema {ivko, {imi bogorojca. Ako ima ~etvrt krpa od tvojot partal, po moja pro{ta {metka, ima {amo tri {ukwi tebe da ti o{tanat: Ama i{to ti {e fa}a. Ako {er Xon Fal{taf {o ne{to te poni{il, ja{ {um {ve{teno lice i {e {tavam na ra{polagawe da ve {miram `a da nema kavga me|u va{.

^in PRVI

Scena 1

(Vleguvaat sudijata [upelko, Su{ko i popot Hju Evans)

19Veselite `eni od Vindzor

Su{ko

More do Parlamentot }e ja teram rabotata; ova e bezzakonie.

Evans

Ne mu li~i na Parlamentot da {lu{a be``akonie. Nema {trav od Poga vo be``akonieto. Parlamentot, {lu{nete me, }e {aka da {lu{ne ne{to `a {travot Po{ji, a ne `a be``akonieto. Berete um, go{podine.

[upelko

Ah! Da sum pak mlad, `imi s#, glavi za ova }e letaa.

Evans

[mirete {e, go{podine. Prijatel{tvoto e lek `a me~ot. Ama i ne{to drugo mi {e vrti v glava, koe na arno mo{e da i`le`e. Mi{lam na ~e{nata moma Ana Rabu{, }erka na ga`da Toma Rabu{.

Su{ko

Gospojca Ana Rabu{? So kostenliva kosa i so usta stokmena ko `ena?

EvansBa{ taa; poarna prilika od nea, `dravje. A i dedo & , pred da umre - go{pod du{ata da mu ja pro{ti - {edum{totini funti & o{tavi i `gora u{te {rebro i `lato kilnici `a da {tanat nej`ini ko }e napolni {edumnae{et. @atoa velam da gi o{tavime {ite na{i {itni `aka~ki maka~ki i da pravime rabota da {e `emat mladiot Avram i gospojcata Ana Rabu{.

Su{ko

Navistina dedoto & ostavil sedumstotini funti?

Evans

Da, da, a i od tatka {i dobra para }e lapne.

[upelko

Ja poznavam mladata gospojca. Ima dobri darovi.

Evans

[edum{totini funti plu{ drugo {e dobri darovi.

[upelko

Arno, da pojdeme dokaj gazda Toma Rabu{. Tamu e Falstaf?

Evans

Vi li~am na la{go? Mra`am la{kovci kako {to gi mra`am tie {to la{at ili kako {to gi mra`am tie {to ne ja ka{uvaat vi{tinata. Vite`ot Xon e tamu i {ega {o Go{pod napred }e tropnam na vratata od ga`da Rabu{.(Tropa na vratata.)@a arno `a dobro, kaj e Go{pod nikoj ne e!

Rabu{

(Odvnatre) Koj e?

Evans

Go{pod {ladok i tvojot prijatel, i {udi-jata [upelko i u{te mladiot ga`da [u{ko {to }e vi ka{e u{te ne{to ako ka{anoto vi godi na u{ite.(Vleguva gazda Rabu{.)

Rabu{

Milo mi e {to ve gledam na arno. Vi blago-daram za srne~koto, gazda Su{ko.

20 Vilijam [EKSPIR

[upelko

Gazda Rabu{, i mene mi e milo. Na zdravje neka vi e! Kamo srnata da be{e poarna; nekako kilavo be{e zastrelana. - Kako vi e gazdaricata? - I jas sekoga{ od srce vi zablagodaruvam, da, od srce.

Rabu{

Vi blagodaram, gospodine.

[upelko

Jas vam vi blagodaram, gospodine. Spolaj mu.

Rabu{

Milo mi e {to ve gledam, dobar gospodine Su{ko.

Su{ko

Kako e va{ata rtka, zagarot, gospodine? Slu{am lo{o pominal na trkata kaj Kots-vold.

Rabu{

Pa ne mo`e ba{ taka da se ka`e, gospodine.

Su{ko

Priznajte, priznajte.

[upelko

E nema! Va{a gre{ka, va{a gre{ka. (Na Rabu{). Ama pesot e aren.

Rabu{

Ko kompir varen, gospodine.

[upelko

Gospodine, pesot e dobar, pesot e i ubav. [to u{te mo`e da se ka`e? Dobar e i ubav. Dali e tuka gospodinot Xon Falstaf?

Rabu{

Vnatre e, gospodine; i mnogu sakam da posreduvam pome|u vas dvajca.

Evans

Najpo{le nekoj ka{a ne{to ri{jan{ko.

[upelko

Toj mnogu me navredi, gazda Rabu{.

Rabu{

Gospodine, toj toa donekade i go priznava.

[upelko

Edno e da priznae{ a drugo da se opravda{. Zarem ne e taka, gazda Rabu{? Toj me navredi; navistina me navredi, vi velam; veruvajte mi oti me navredi.. Jas, blagorod-niot Robert [upelko velam: navreden sum od nego!(Vleguvaat vitezot Xon Falstaf, Nam}or, Nemtur i Pi{tol)

Rabu{

Doa|a vitezot Xon.

Vitezot Xon Falstaf

Zna~i, gazda [upelko, navistina }e me tu`ite pred kralot?

[upelko

Vitezu, mi gi tepavte lu|eto, ubivte moj elen, mi provalivte vo love~kata ku}a.

Falstaf

Ama ne ja {tipnav }erkata na va{iot ~uvar.

[upelko

Ih, golema rabota. Ama za ova }e mi odgov-

21Veselite `eni od Vindzor

arate.

Falstaf

Vedna{ }e vi odgovoram: Priznavam, kriv sum. Na zdravje odgovorot.

[upelko

Ne znam dali }e vi bide na zdravje koga }e ~ujat vo Sovetot.

Falstaf

Za vas e poarno da ne ~ujat. Rezil }e ve storat.

Evans

Pauca verba, vite`u Xon, `borovi asol.

Falstaf

Zborovi asol? Tikvi so rasol! - Su{ko, jas vi ja dupnav timbata: imate ne{to protiv mene?

Su{ko

Imam vitezu. Polna mi e glavata so raboti protiv vas i ovie va{i apa{i vo zaja~ka ko`a, Nam}or, Nemtur i Pi{tol.

Nam}or

Ti, gadu nizaeden!

Su{ko

Da, ama ne velam. . .

Pi{tol

Zevzek eden zerzevulski!

Su{ko

Da, ama ne velam. . .

Nemtur

Boc, boc, velam pauca, pauca. Vo krvta mi e da bockam.

Su{ko

(Na [upelko) Kaj e Naivko, slugata moj kaj mi e? Znaete, rodnino?

Evans

[mirete {e, {ivi Go{pod. Da {e ra`bereme. Po moemu ima tri {udii vo {lu~ajov: odno{no ga`da Rabu{, toe{t ga`da Rabu{; po{lem ja{, toe{t ja{; i kone~no i najpo{le {topanot na mojata go{tilnica Kaj [prinkite.

Rabu{

Nie trojcata da gi ~ueme i da go re{ime sporot me|u niv.

Evans

Taka e. Na ku{o }e `api{am vo bele{nikov, a po{le na mira i na dolgo }e pri{tapime kon negovo ra`re{uvawe.

Falstaf

Pi{tol!

Pi{tol

Pretvoren sum vo uvo.

Evans

\avol da te `eme, ami taka {e veli, Pre{toren {um vo u{o! ^i{ta gluma!

Falstaf

Pi{tol, ti mu go drpna }eseto na gazda Su{ko?

22 Vilijam [EKSPIR

Su{ko

Da, `imi rakavicive ili da dade Bog pove}e nikoga{ da ne stapnam vo mojata ogromna spalna, toj mi drpna sedum gro{a vo novois-kovani pari~ki od {est peni i dva {ilinga so likot na kral Edvard kupeni od Ed Miler po cena od dva {ilinga i dva peni po par~e. @imi rakavicive, vi velam.

Falstaf

Pravo veli, Pi{tol?

Evans

Krivo, {e ra`bira, ako e drpni-ke{e.

Pi{tol

[to? Ti mene jabanxio gorska! Gos-podaru, na megdan go vikam nadrkaniovvo{lo. Povle~i go zborot lajprdski {to goizblu, povle~i go: crvu, gadu, la`e{!

Su{ko

(Poka`uva na Nemtura) @imi raka-vicive, toga{, onoj be{e.

Nemtur

Poslu{ajte me, gospodine, i {egite na strana. Gledam ubavo }e si nalepite ako ne vi dojde umot so vreme. So mene trte-mrte nema!

Su{ko

@imi palarijava, toga{ sigurno bil ovoj so crvenovo lice. Za{to iako ne pametam dobro {to pravev koga gospodinov me opi, sepak tolkavo magare ne sum.

Falstaf

(Na Nam}or) [to velat na ova Vil i maliot Xon?

Nam}or

[to se odnesuva do mene, gospodaru, velam deka gospodinov se na~ukal do stotka.

Evans

Ko {toka, {aka da ka{e. Bog da n# vardi od neuko{t!

Nam}or

I natreskan, gospodaru, bil, kako {to se veli, olesnet, pa kako takov prebrzal vo zaklu~ocite.

Su{ko

Da, i toga{ govorevte latinski, ama {to e tuka e. Posle ovaa mestenka duri sum `iv pove}e nikoga{ nema da se napijam osven vo ~estito, prijatno, nabo`no dru{tvo. Ako treba da se napijam, }e se napijam so lu|e {to imaat strav od Boga, a ne so pijani baga-bonti.

Evans

[imi go{pod, pametna odluka.

Falstaf

^uvme, gopodo, i vidovme, deka obvinenijata ne dr`at. Vleguva Ana Rabu{, so vino.

Rabu{

Nemoj }erko, vrati go vinoto; }e pieme vnatre. (Ana izleguva).

Su{ko

Ej, eve ja gospojcata Ana Rabu{!(Od drugata strana vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{)

23Veselite `eni od Vindzor

Rabu{

Kako ste, gospo|o Plitkavoda?

Falstaf

Gospo|o Plitkavoda, iskreno se raduvam na ovaa sredba. So va{a dozvola, ubava gospo|o. (Ja baknuva.)

Rabu{

@eno, posakaj im dobredojde na gospodava. -Povelete, imame topol srne~ki kotlet za ve~era. Povelete, gospoda, da gi natopime site nedorazbirawa so dobro vince. (Izle-guvaat site osven Su{ko.)

Su{ko

Ah da ja imam ovde knigata so pesni i soneti, od ~etirieset {ilinzi bi se otka`al.(Vleguva Naivko.)O-paa Naivko, kade ste do sega? Da ne treba sam na sebe da si sluguvam, a? Sigurno ja nemate so sebe knigata gatanki, a?

Naivko

Knigata gatanki? Pa zarem ne & ja pozajmi-vte na Alisa Kek lani za Petrovden dve nedeli pred sveti Arangel?(Vleguvaat [upelko i Evans)

[upelko

(Na Su{ko) [to ~ekate, rode, ajde idete, rode; site na vas ~ekame. (Na strana samo nemu). Samo ne{to da vi ka`am, rode. (Go trga Su{ka na strana.) Za ova se raboti, rode: se gotvi, tukure~i, ne{to kako stroj {to odokolu go navesti pop~evo ovde. Me razbirate?

Su{ko

Ve razbiram, gospodine, }e vidite deka sum ~ovek na mesto. Ako taka stoi rabotata, }e storam s# vo granicite na razumot.

[upelko

Dobro, ama me razbirate.

Su{ko

Ve razbiram, gospodine.

Evans

Po{lu{ajte {to ima da vi ka{e. Ga`da [u{ko, ja{ obja{nam {# ako mo{ete mene {lu{a{.

Su{ko

A ne, }e storam kako {to }e ka`e mojot rodnina [upelko. Prostete, ve molam. Toj e sudija na celava okolija, ako jas vaka vi izgledam.

Evans

Ama ne {e raboti `a toa. [e raboti `a va{ata {ena~ka.

[upelko

Da, tokmu za toa stanuva zbor, gospodine.

Evans

@a toa, `a toa, ami {to drugo - {o go{pojcata Ana Rabu{.

Su{ko

Aha, ako taka stojat rabotite, }e se o`enam so nea ama pod razumni uslovi.

Evans

A dali mo{ete da go {akate momi~evo? [akame od va{a u{ta da ~ueme, ili od va{i u{ni - oti ra`ni filo{ofi mi{lat deka u{nite {e del od u{tata. @atoa, da bideme na ~i{to, mo{ete da go `a{akate devoj~eto?

24 Vilijam [EKSPIR

[upelko

Avrame Su{ko, rode, mo`ete da ja qubite?

Su{ko

Se nadevam, gospodine. S# }e pravam kako {to mu dolikuva na eden razumen ~ovek.

Evans

Ama ne toa, go{pode i {ite {veti ma~enici, ka{ete ja{no i gla{no dali mo{ete {tra{ta va{a vo nea da ja pi~nete?

[upelko

Toa mora. Dali mo`ete da ja zemite za `ena sose ~eizot?

Su{ko

Mo`am i mnogu pove}e da storam ako vie barate, rodnino, i ako e razumno.

[upelko

Ama sfatete me, sfatete me, rode moj najmil. Ova go pravam za va{e dobro, rode. Mo`ete da ja qubite devojkata?

Su{ko

]e se o`enam so nea, gospodine, na va{e barawe. Ako nema golema qubov na po~etokot, bog }e dade da se smali koga podobro }e se zapoznaeme, koga }e bideme vo brak i }e imame mo`nost da se zbli`ime. Veruvam deka so zbli`uvaweto }e porasne i prezirot. No ako vie velite o`eni se so nea, }e se o`enam. Ova sam go re{iv i so strav pred Boga.

Evans

Taka {e odgovara, ami kako, o{ven {to gre{i vo i`ra`ot. Po na{e mi{lewe, i`ra`ot {o {traf pred Boga treba da gla{i po{rav pred Boga. Inaku, mi{lata

mu e dobra.

[upelko

I jas mislam deka mojot rodnina dobro misle{e.

Su{ko

Dobro, ami kako, inaku na, obesete me!(Vleguva Ana Rabu{.)

[upelko

Eve ja ubavata gospojca Rabu{. Samo zaradi vas, gospojce, sakam pak da sum mlad.

Ana

Ve~erata e postavena. Tatko mi ve moli da povelite.

[upelko

]e povelime, ubava gospojce.

Evans

Go{podi, pro{ti ako ja propu{tam molit-vata.(Izleguvaat [upelko i Evans.)

Ana

(Na Su{ko) ]e poveli va{eto gospodstvo da vleze, gospodine?

Su{ko

Ne, blagodaram, spolaj vi; eptem sum dobar.

Ana

Ve ~ekaat, gospodine, za ve~era.

Su{ko

Ne, ne sum gladen, spolaj vi, navistina. (Na Naivko) Odi mom~e; iako si moj sluga, odi

25Veselite `eni od Vindzor

da mu se najde{ na mojot rodnina [upelko. (Izleguva Naivko).I sudijata mo`e nekoga{ da ti dol`i zaradi pozajmen sluga. Sega za sega, s# u{te dr`am tri slugi i edno slugin~e, barem duri e `iva majka mi. A {to fajde? Pak `iveam kako roden siromav od blagoroden soj.

Ana

Ne smeam da se pojavam vnatre bez va{eto gospodstvo. Ne sednuvaat bez vas.

Su{ko

Veruvajte mi, ni{to ne mi se klava v usta. Vi blagodaram, isto kako da sum jadel.

Ana

Ve molam gospodine, vlezete vnatre.(Odvnatre se slu{a ku~e{ki lae`)

Su{ko

Ne, ne, spolaj vi, }e {etam nadvor. Mina-tiot pat se udriv po piska koga so me~ i kama se tepav so eden majstor za me~uvawe - tri udari v meta za ~am~e vareni slivi - i ottoga{, veruvajte mi begam od mirisot na pe~eno meso kako poparen. Zo{to tolku vi lajat ku~iwata? Da ne ima me~ki vo gradov?

Ana

Mislam deka ima, gospodine, taka velat.

Su{ko

Sakam koga }e dojdat me~ki v grad - ama gi pcujat pove}e od koj bilo Angli~anec. Vi fufka od odvrzana me~ka, ne?

Ana

Da, gospodine, epten.

Su{ko

A mene ba{ toa me rani. Stopati sum go videl me~okot Mi{ko odvrzan i sum go dr`el za sinxir. Ama vi tvrdam, `enite tolku vreskaa i piskaa {to golemata stana. Vsu{nost, `enite ne sakaat me~ki. Me~kite se mnogu nam}ori, mnogu grubi ti}iwa.(Vleguva Rabu{.)

Rabu{

Vlezete, gazda Su{ko, vlezete. Samo na vas se ~eka.

Su{ko

Ni{to ne mi se jade, vi blagodaram, gospo-dine.

Rabu{

Vi se jade ne vi se jade, mora da vlezete, gospodine. Ajde, povelete.

Su{ko

Ne, ve molam, samo posle vas.

Rabu{

Vleguvajte, gospodine.

Su{ko

Povelete prvin vie, gospojce Ana.

Ana

A ne, jas nikako; ve molam samo napred.

Su{ko

Navistina nema prv da vlezam, nema pa nema, ne sakam do tolku da ve navredam.

Ana

Ama jas ve molam, gospodine.Su{ko

26 Vilijam [EKSPIR

Poarno nedodelkan otkolku dosaden. Ama posle da ne re~ete vaka-taka: - toj n# navredi!(Izleguvaat) (Prv Su{ko, drugite po nego.)

Scena 2

(Vleguvaat Evans i Naivko (od ve~era))

Evans

Odi {o {re}a i ra{pra{aj {e `a ku}ata na doktor Kaju{. Vo nea {e vrtka nekoja {i go{po|a Br`ofatka, koja e ne{to kako negova manuka, doilka, kuvarka, pera~ka, mija~ka, {ti{ka~ka.

Naivko

Dobro, gospodine.

Evans

Dobro, ama ima i podobro. Daj & go pi{movo, oti ovaa {ena dobro {e znae {o go{pojcata Ana Rabu{. Vo pi{moto od nea {e moli i {e bara da gi prene{e na go{pojca Ana Rabu{ {elbite na tvojot go{podar. Trgni vedna{. (Izleguva Naivko).Ja{ da {i go dovr{am jadeweto; doprva }e {tavat jabol~iwa i {iren~e (Izleguva)

27Veselite `eni od Vindzor

Scena 3 (Vleguvaat Falstaf, Nam}or, Nemtur,

Pi{tol i Robin.)

Falstaf

Meanxio na [prinkite!(Vleguva Meanxijata od Kaj {prinkite)

Meanxijata

Na zapoved, delio moj fidanbojlio! Zboru-vaj u~eno i umno!

Falstaf

Velam, meanxio, da ja skusam malku dru`inava.

Meanxijata

^kartiraj, Herkul-delio, otpu{taj. Neka kva~at malku na drugo mesto. I{, i{.

Falstaf

Stignav do ar~ od deset funti nedelno.

Meanxijata

Ti si car: Cezar, kajzer i vezir. ]e go vpreg-nam Nam}or. Toj malku neka crpi, neka to~i. Arno velam, Hektor-delio?

Falstaf

Stori taka dobar moj meanxio.

Meanxijata

Rekov; neka trgne po mene. (Na Nam}or) Da vidam kako }e mi go peni{ pivoto i od vinoto kako }e mi pravi{ krstena voda. Edna{ velam: po mene. (Izleguva).

Falstaf

Nam}or, po nego. Pivni~ar e dobar zanaet.

Od edno staro dve novi pravi. Od drtav izme}ar, silen pivni~ar. Odi; zbogum.

Nam}or

Cel `ivot ova go sakav. ]e prokopsam. (Izleguva)

Pi{tol

O podol Ungarine, zar so ~epot sega }e povela{?

Nemtur

Za~nat e vo vino; krvta voda ne stanuva.

Falstaf

Najposle se kurtuliv od ovoj kibritlija. Krade{e bez namuz. Drpa{e ko nekoja neve{ta kelnerka. Epten nema{e usul.

Nemtur

Ve{tina e da ukrade{ koga i |avolot spie.

Pi{tol

Umnite velat da privatizira{. Da ukrade{? Mo`e{ zborot da si go pikne{ znae{ kade.

Falstaf

Zna~i, gospoda, re~isi sum gol i bos.

Pi{tol

Vnimavajte da ne posinite od stud.

Falstaf

Drugo ~are nema: }e moram malku leva raka-desen xeb, malku mi`i da ti bajam.

Pi{tol

I carot negde mora pe{ki.

28 Vilijam [EKSPIR

Falstaf

Koj od vas go poznava ovde{niov Plitka-voda?

Pi{tol

Jas go znam ~ovekot. Dobro nafatiran gazda.

Falstaf

Slu{ajte sega vamu, da vi ka`am na {to sum nastrven.

Pi{tol

Na ne{to debelo i mrsno.

Falstaf

E, pak ja prekarda{i, Pi{tol. Navistina ne sum nekoj maneken, ama sega za drugo mi e nadrven; gledam nekoe fajde da imam. Na kratko, nastrven sum da ja osvojam `enata na Plitkavoda. ^uvstvuvam deka kaj nea imam {ansi. Ne e nemtur, znae da te {trekne, prosto si go bara so borin~e. Epten ja sfa}am zo{to vaka & mrda opa{kata. Ili, ova nejzino odnesuvawe, tikvari, prevedeno na prost angliski zna~i Vitezot Xon Fal-staf e mojot princ od soni{tata.

Pi{tol

Ja prou~il arno i ja prevel ma{ki i mero-davno!

Nemtur

Da ne e zalakov pregolem? Mislite }e projde ujdurmava?

Falstaf

Potoa, velat, taa epten vladee so }eseto na ma`ot & ; toj ima buluk zlatni an|el~iwa.

Pi{tol

A vie buluk itri |avol~iwa, zatoa Navali, mom~e! velam.

Nemtur

Ujdurmava se kova; dobro e. Ujdurmete me angeli!

Falstaf

(Poka`uva pisma.) Eve & napi{av pismo - a ovde imam u{te edno za `enata na Rabu{, koja isto taka zavodlivo me pogledna, me soble~e od glava do petici; sonceto od o~i de nozeve vite{ki mi gi pozlatuva{e, de mojov - seksi mev.

Pi{tol

Toga{ sonceto na buni{te bolskalo.

Nemtur

Dobra kontrastivna analiza.

Falstaf

O, so tolku gladna strast taa me soblekuva{e {to mi se stori deka pohotata vo nejzinite o~i }e me spr`i kako slanin~e za doru~ek! Eve go pismoto za nea. I taa e gazda na }eseto. Taa e El Dorado, zemja na zlato i izobilstva. Dvete }e mi bidat rizni~arki, a jas niven naredbodavec. Ednata Isto~na, drugata Zapadna Indija }e mi bide, a jas me|u niv, so dvete }e trguvam. (Mu dava pismo na Pi{tol.) Nosi go pis-movo kaj gospo|a Rabu{, (mu dava pismo na Nemtur), a ti ova kaj gospo|a Plitkavoda. ]e procvetame momci, }e procvetame.

Pi{tol

(Go vra}a pismoto)Zarem Pandar Trojanski da stanam,jas {to za ma` ~etvoren va`am?Poarno |avolot crn da me zeme!

Nemtur

29Veselite `eni od Vindzor

(Go vra}a pismoto)Ne si go pikam nosot vo |avolski raboti. Eve, zemete si go |avolskovo pismo. Sakam da si go so~uvam obrazot.

Falstaf

(Na Robin)Ajde ti, mom~e. Stegni gi pismava cvrsto, i ko gulab letni kon zlatnive pesci.(Mu gi dava pismata na Robin.)Li{ki, mar{, da ve nema! Isparete ko magla! Fevga! Skitajte, rmbajte, mavnete mi se, sose partalikaj drug tupnete se! Falstaf otsega }e pee druga: francuska, slepci -samo jas i samo eden sluga!(Izleguvaat Falstaf i Robin.)

Pi{tol

Orli mevot da ti go jadat! - Ama skala e svetot: denes si gore, no ve}e utre mo`e{ da si dolu.Pari }e imam v }ese koga ti, gadu, }e nema{

Nemtur

V glava ve}e smisluvam te{ka odmazda.

Pi{tol

]e mu vrati{?

Nemtur

@imi nebovo sose yvezdi.

Pi{tol So um ili me~?

Nemtur I so edno i so drugo.Na Plitkavoda }e mu ka`am za vakvata qubov.

Pi{tol

A jas na Rabu{, da mi prosti{,deka Falstaf gadot sakagrlicata da mu ja losti, zlatoto gosti a du{ekot pre~ist valka.

Nemtur

Ni mojot gnev nema da stivne. ]e go na{ilkam Plitkavoda da mu turi otrov; }e go stegnam vo men|eme od qubomora; oti a zbesnam mi se mati umot i toga{ sum epten lo{.

Pi{tol

Ti si Mars na ligu{ite.So tebe sum. Vodi me! (Izleguvaat.)

30 Vilijam [EKSPIR

Scena 4

(Vleguvaat gospo|a Brzofatka i Naivko)

Brzofatka

O-paa, Xon Ragbi!(Vleguva Xon Ragbi.)Te molam, odi na penxere i vidi da vidi{ dali doa|a mojot gospodar, gospoda-rot doktor Kajus. Oti ako dojde i najde nekogo doma, uneri }e stanat i poroj navredi }e se vturat vrz bo`joto trpenie i kralskiot angliski.

Ragbi

Odam.

Brzofatka

Odi; a posle koga }e se sno}i i koga ognot dobro }e se zgori, }e pieme vareno vince so karanfil~e. (Izleguva Ragbi). ^esen, poslu{en, dobar momok; samo takov, xanam, i mo`e da bide sluga {to ti e v ku}i; i, vi velam, ne e nekoj {to {iri muabeti, ne e ni tutule-bale. Najlo{a mana mu e {to visi mnogu po crkvite; zatoa ponekoga{ e ko udren so voden ~orap - ama ka`ete mi `iv ~ovek bez mana. No, drug mi e zborot. Petre Naivko rekovte se vikata, ne?

Naivko

Da, ne go birav jas nunkoto.

Brzofatka

I gazda Su{ko vi e gospodar?

Naivko

To~no taka.

Brzofatka

Da ne e onoj {to ima bradi{te ko vntre da mu kva~i Parlamentot so site pratenici?

Naivko

Ne, ni slu~ajno; toj ima sitno licence so bradi~e `olto ko na Evrein.

Brzofatka

Zna~i mlak ~ovek, taka?

Naivko

To~no taka; ama jak na race. Od ovde do nego nikoj ne mu ja mo`i. Edna{ se turka{e i so ~uvar na lovi{te.

Brzofatka

Navistina? - Toga{, mora da go znam: ne e toj onoj {to odi so ispravena glava ko da goltnal sukalo i {to mnogu se pr~i vo odot?

Naivko

Da, tokmu taka pravi.

Brzofatka

Rabu{ da kurtuli od polo{a sre}a! Ka`ete mu na gospodinot paroh Evans deka }e storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. Ana e dobra devojka i bi sakala -(Vleguva Ragbi)

Ragbi

Begajte vedna{! Doa|a gospodarot! (Izleguva)

Brzofatka

Site }e go jademe brutot. Begajte vamu, mom~e; `ivi gospod, vlezete vo sop~evo. Toj nema da ostane dolgo.(Naivko vleguva vo sop~eto)Ej, Xon! Xon Ragbi! Ej, me slu{a{?(Vleguva Ragbi)(Na glas) Odi, Xon, odi raspra{aj se za gos-podarot. Da ne ne{to mu se slu~ilo {to go nema da si dojdi doma. (Izleguva Ragbi)

31Veselite `eni od Vindzor

(pee) Lele majko {to me rodi tolku siromav (itn.)(Vleguva doktor Kajus)

Kajus

Sto tuka peese? Nekam tuka nerapota. Molam otete vo moja sopa i doneses un boitier vert - kutija, etno selena kutija. Sfakas sto namera kasuvam? Edno selena kutija.

Brzofatka

Se razbira, sekako, vedna{ }e vi ja donesam. (Za sebe) Dobro e {to sam ne otide. Da go najde{e mom~eto, }e skoka{e ko kosten na ogan. (Odi da ja donese kutijata)

Kajus

Fe, fe, fe,fe! Ma foi, il fait fort chaud! Je men vais a la cour. La grande affaire.

Brzofatka

Ovaa ja baravte, gospodine?

Kajus

Qui. Mets-le a ma pochette. Depeche, brso!Kate onaj gat Ragpi?

Brzofatka

Ej, Xon, Xon Ragbi!(Vleguva Xon Ragbi)

Ragbi

Povelete, gospodine.

Kajus

Ti si Xon Ragpi, i ti si \on Ragpi. Ajte, semaj mecot i sleti moi stapki to tforot.

Ragbi

Spremen e, gospodine. ^eka vo hodnikot!(Odi i go nosi me~ot)

Kajus

Gospote, sapaen sum baagi. Ete, quai-j oublie! Imam trofki v sopa sto ne smeam ta gi sabo-ravam sa nisto zivo na sfetot.

Brzofatka

(za sebe) Te{ko mene, }e go najde mom~eto i }e zbesni.

Kajus

(Go otkriva Naivko) O diable, diable! Sto ofa fo mojata sopa? Gatu, aramijo! Ragpi, me~ot!(Go zema me~ot)

Brzofatka

Dobar gospodaru, smirete se!

Kajus

A sosto da se smiram?

Brzofatka

Mom~evo e ~esen ~ovek.

Kajus

A sto bara cesen covek vo moja sopa? Cesen ~ovek ne flegufa fo moja sopa.

Brzofatka

Ko gospod ve molam, ne bidete tolku flegmati~ni. ]e vi objasnam. Dojde kaj mene so nekakva poraka od parohot Evans.

Kajus

Pa?

32 Vilijam [EKSPIR

Naivko

Taka be{e, navistina, da ja zamolam -

Brzofatka

Ne otvorajte usta, ve molam.

Kajus A fie satvorete ja. (Na Naivko) Prodol-zete, da cujam.

Naivko Da ja zamolam ovaa ~esna gospo|a, va{ata slu{ka, da frli nekoj dobar zbor kaj gospo-jcata Ana Rabu{ za mojot gospodar zaradi sklopuvawe brak.

Brzofatka Ete, s# e objasneto; ama mene u{te ~avkite ne mi go ispile umot. Koj e budala da si stava trn vo zdrava noga.

Kajus Popot Hju te pratil? - Ragpi, baile mua malku hartija.(Ragbi nosi hartija)(Na Naivko) Ti ne mrtaj, cekaj tuka.(Kajus pi{uva)

Brzofatka

(Na strana na Naivko).@iv bil Gospod, se smiri. Da se izvade{e od pamet, }e videvte kako od yver stanuva buba~ka. Ama seedno, prijatele, }e gledam da storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. A vamu francuskiov doktor, mojot gospodar - gos-podar moj navistina, oti, vidi, jas mu ja vodam ku}ata, peram, cedam, varam, pe~am, ribam, gotvam, spremam za piewe, gi mestam postelite, i toa s# sama -

Naivko

(Na samo na gospo|a Brzofatka) Golema te`ina za edna du{a.

Brzofatka

(na samo na Naivko)Golema, golema, ami kako? Ne e malku rano da stanuva{, a docna da legnuva{. Ama seedno, da vi {epnam ne{to na uvo -ova me|u nas neka ostane - i mojot gospodar e zaquben vo gospojcata Ana Rabu{. Ama seedno, jas ja poznavam du{ata na Ana: a taa vi e, od kaj }e duvne vetrot. Kajus

(Mu dava pismo na Naivko) Ti, tepilu, taj mu go pismovo na popot Hju. Putala, saka tfoboj so mene. ]e mu go presecam grklanot ko na pile i }e go naucam toj sugaf ajfan pop ta ne tura piper fo tu|a manza. A ti oti. Ne e topro ta si ofte. Putala, jajcata }e mu gi isecam. Putala, putala, }e nema sto ta vapca sa Velikten. (Izleguva Naivko).

Brzofatka

Gospode, toj samo saka da mu pomogne na pri-jatelot.

Kajus

Bas mi e gajle. Sarem ti ne rece mene teka Ana Rapus }e pite moja? Putala, }e go upijam toa gatno popiste. I go samoliv mojot meanar od Kaj sprinkite ta ni gi meri mecevite. -Putala, Ana Rapus }e bite samo moja!

Brzofatka

Gospodine, devojkata ve saka i s# }e bide kako {to treba. A rajata si e raja. Tuku blaboti. Druga rabota nema.

33Veselite `eni od Vindzor

Kajus

Ragpi, otime fo dforot. (Na gospo|a Brzo-fatka) Putala, ako ne ja topijam Ana Rapus, glavecki }e te xitnam ot toma. A ti po mene, Ragpi!

Brzofatka

]e ja dobiete Ana-(Izleguvaat Kajus i Ragbi)-koga }e se bri~at komarcite! Znam jas dobro {to misli Ana. Nema `ena vo cel Vindzor {to gi znae poarno od mene mis-lite na Ana. A i, spolaj mu na gospoda, samo mojot zbor vrvi kaj nea.

Fenton

(Od nadvor) Koj e tamu, ej?

Brzofatka

A koj misli{ deka e? Ela, sam vidi.(Vleguva gazda Fenton)

Fenton

A ti si, dobra `eno! Kako mi si denes?

Brzofatka

Mnogu dobro koga vie me pra{uvate.

Fenton

[to ima novo? Kako e ubavata gospojca Ana?

Brzofatka

Navistina, gospodine, taa e ubava, ~esna i mila, a patem da vi spomnam, i srceto ja trga kon vas, spolaj mu na gospoda.

Fenton

[to misli{, dali }e uspeam? Da ne mi dade korpa?

Brzofatka

[to e pravo, gospodine, s# e vo racete na Gorniot. No s#edno, gospodaru Fenton, raka se~am deka ve saka. Zarem vie nemate bemka nad oko?

Fenton

Imam, navistina imam. A zo{to?

Brzofatka

Le`i tuka nekoj zajak. So pravo velat: Mirna voda breg roni! -Ama za nea jas tvrdam, ~esna e, od ~esna po~esna. -Cel ~as zboruvavme za taa bemka. Samo vo nejzino dru{tvo tolku mnogu se smeam. Navistina malku si potpivnuva i se zanesuva. -Ama kako za vas-ptu, ptu - da ne~ue zloto!

Fenton

Zna~i, }e ja vidam deneska. Eve, ova se pari za tebe. Ka`i & nekoj ubav zbor za mene. Ako ja vidi{, pozdravi ja.

Brzofatka

]e ja pozdravam kako ne. A za bemkata i za drugite {to & go frlile merakot - drugpat, koga }e se vidam so Ana na samo.

Fenton

Sega ostani so zdravje, brzam.

Brzofatka

So zdravje, gospodine. (Izleguva Fenton) Navistina, ~estit gospodin; ama Ana ne go saka. Samo jas znam kaj ja trga srceto - Lele, majko! [to sum zaboravena! (Izleguva)

Gospo|a Rabu{

[to? Ne primav qubovni pisma koga treba{e tuku sega. Da vidam. (^ita)Ne pra{uvajte me zo{to ve sakam, za{to iako qubovta razumot ja uto~nuva, taa od nego ne prima soveti. Vie ne ste mladi; a ne sum ni jas. Eve, zna~i edna srodnost. Vie ste veseli; vesel sum i jas. Ha, ha, zna~i eve i vtora srodnost. Vie sakate vince, vince sakam i jas. Ima li pogolema srodnost od ovaa? No neka ve zadovoli, gospo|o Rabu{, - a qubovta na eden vojnik sigurno mo`e da zadovoli, - samo toa {to ve sakam. Nema da re~am So`ali se nad mene - ova ne mu li~i na eden vojnik - tuku velam sakaj me.

Svoera~no, tvojot vitez verendenono}no vperenso pogledot vo tebei postojano spremenso me~ da izlezeza tebe na teren.

Xon FalstafIrodi{te edno evrejsko! Rasipan, lo{ svet! Zarem smee edno staro drtalo so edna noga v grob da glumi mlad zavodnik? Da mu se snevidi, {to imam storeno, {to imam re~eno, za ova Flamansko pijani~i{te vaka da mi se obra}a? Od kade? Ni dvapati se nemame videno. [to mu imam re~eno? Gos-pode prosti mi ako toga{ go predizvikav so ne{to. ]e podnesam barawe do Parlamentot da n# za{titi od vakvite. Bo`e ka`i mi {to da mu napravam? Mora da mu vratam, a }e mu vratam makar vo volov rog da se skrie.(Vleguva gospo|a Plitkavoda)

Gospo|a Plitkavoda

Gospo|o Rabu{, ba{ na kaj vas sum trgnata.

Gospo|a Rabu{

I jas do kaj vas idev. Mnogu nasekirana mi se gledate.

Gospo|a Plitkavoda

Ba{ sum dobra. Ne{to ste vo gre{ka.

Gospo|a Rabu{

Ne sum. Izgledate lo{o, barem mene taka mi se ~ini.

Gospo|a Plitkavoda

Toga{, neka e po va{e. Ama mo`am da vi potvrdam deka e obratno. O gospo|o Rabu{, dajte mi um {to da pravam!

Gospo|a Rabu{

Ka`uvaj, `eno, {to te najde!

Gospo|a Plitkavoda

O `eno, da ne mi e na pat edna sitna pre~ka {to se vika obzir, mo`am da stignam do golema ~est!

Gospo|a Rabu{

Batali go obzirot, `eno, grabni ja ~esta. Vo {to e rabotata? Sitnite pre~ki na strana.

^in VTORI

Scena 1

(Vleguva gospo|a Rabu{ so pismo v race.)

35Veselite `eni od Vindzor

Za {to se raboti?

Gospo|a Plitkavoda

Koga bi se odelo v pekol samo za vikend, bi stanala `ena na vitez.

Gospo|a Rabu{

[to? Ne e vozmo`no! Alisa Plitkavoda, blagorodni~ka! Ama obi~no ovie vitezi se kqofnati, zatoa poarno e da si ostane{ vo svojot stale`.

Gospo|a Plitkavoda

Da ne ar~ime vreme. Eve: ~itajte, ~itajte.(& dava pismo na gospo|a Rabu{)(Eve gledajte kako mo`am da stanam blagorodni~ka).(Gospo|a Rabu{ ~ita)S# duri imam o~i da gi dvojam ma`ite po likot, debelite }e gi smetam za najdolni. A sepak ovoj ne pcue, ja fali smernosta kaj `enite, i tolku ubavo i smisleno ja kudi sekoja nepristojnost {to ~ovek mo`e da se zakolne deka ~uvstvata sovr{eno mu se pok-lopuvaat so iskrenosta na zborovite. No tie se poklopuvaat i odat zaedno kolku {to se poklopuvaat i odat zaedno zborovite na psalmite i notite na Tri neveste tikve brale. [to luwa }e da be{e ta go isfrli na bregot vindzorski ovoj kit so toni loj vo mevot? Kako da mu vratam? Najdobro e da mu ja kotkam nade`ta, s# duri poro~niot ogan na pohotata ne go stopi vo sopstvenoto salo. Dali nekoga{ ste ~ule za vakvo ne{to?

Gospo|a Rabu{

Pismava se isti od zbor do zbor, samo {to ednoto glasi do Rabu{, drugoto do Plitka-voda.(& go dava na gospo|a Plitkavoda svoeto pismo)Za vedna{ da se smiri{ vo bo`emniov rezil {to n# snajde, ti go predavam bratot bliznak na tvoeto pismo. No prvin tvojot neka se omrsi, za{to mojov, ti velam,

nema bel den da vidi. Tvrdam deka gadov ima iljadnici vakvi pisma so prazni mesta za imiwata -more i pove}e, a ovie mu se od vtoroto, dopolneto izdanie.Gi pe~ati, sigurna sum - ama ba{ mu e gajle {to stava vo pe~at, pa saka i nam dvete da ni go zape~ati. Poprvo }e stanam `ena-xin i }e legnam pod planinata Pelion. Sakam da ka`am, gospo|o, polesno e da najde{ dvaeset pohotni grlici odo{to eden ~esen ma`!

Gospo|a Plitkavoda

Gledaj, kako jajce na jajce: istiot rakopis, istite zborovi. [to n# misli toj nas?

Gospo|a Rabu{

Navistina ne znam. Mi idi duri da si poi-gram so svojata ~esnost. ]e se prepravam deka samata sebesi ne se poznavam; oti, sig-urna sum, da ne videl ne{to vo mene za koe samata ne sum svesna, nikoga{ nema{e da mi se ka~i na brodot.

Gospo|a Plitkavoda

Da ti se ka~i, veli{? Jas ne bi mu dala ni na paluba da mi stapne.

Gospo|a Rabu{

Ni jas. Ako mi go pikne nosot pod paluba, pove}e nikoga{ nema da isplovam. Ajde da mu vratime. Da mu zaka`eme sostanok, neka pomisli deka go hrabrime vo dodvoru-vaweto, pa so svilen konec }e go vle~eme za nos s# duri ne gi zalo`i kowite kaj meanxi-jata od Kaj {prinkite.

Gospo|a Plitkavoda

Va`i, prifa}am sekakva ujdurma protiv nego koja nema da ni gi izvalka dostoinst-voto i ~esta. O kamo ma` mi da go vidi pismovo. ]e crkne od qubomora!(Vleguvaat gazda Plitkavoda so Pi{tol i gazda Rabu{ so Nemtur)

36 Vilijam [EKSPIR

Gospo|a Rabu{

Ej, eve go doa|a, a so nego i ma` mi. Toj e, kutri~kiot, daleku od qubomorata kolku {to sum jas od pomislata da mu dadam povod za nea; a toa e, veruvam, dale~ina i pol.

Gospo|a Plitkavoda

Tuka me {iete.

Gospo|a Rabu{

Poarno da pomuabetime u{te malku i ubavo da mu go skroime na ovoj mrsen vitez. Ela vamu.(Se povlekuvaat)

Plitkavoda

Sepak se nadevam, deka nema da bide taka.

Pi{tol

Vo nekoi raboti nade`ta e dvanaesetto prase.Vitezot Xon ja qubi va{ata `ena.

Plitkavoda

Ama, gospodine, `ena mi ne e mlada.

Pi{tol

Toj saka i blagorodni i prosti, i ima{ni i skudni,i mladi i stari, {to }e padne, lorde.Toj jade tur{ija so {e}er. Vardi se, Plitka-voda.

Plitkavoda

Ja qubi `ena mi?

Pi{tol

So siot `ar na xigerot svoj. Spre~i,spre~i go ili ko Akteon i ti odizad ~ii petici Hilaktor mu lae.

O, grdi se, nadenati se grdi.

Plitkavoda

Za {to zboruvate, gospodine?

Pi{tol

Za rogovi, govoram. A sega zbogum.Vardi; otvori o~i; aramii {etaat no}e.Vardi pred leto da dojde, pred gugutka da gugne, -Odime, gospodine kaplare Nemtur! - Veru-vajte Rabu{,toj umno govori.

Plitkavoda

(Za sebe) Trpenie, trpenie! Rabotava mora da se ispita.

Nam}or

(Na Rabu{) Ova e vistinata. Ne sum od onie {to la`at bez vrska. Toj me ~epna so vrska. Treba{e da mu bidam vrska i da & go odnesam pismoto; ama jas sum ma`, i znam ma{ki da zastanam koga treba. Toj ja qubi va{ata `ena. Ova e celata prikazna. I to~ka. Se vikam kaplar Nemtur. Velam, ustava mi fa}a pena. Se vikam Nemtur, a Falstaf ja qubi va{ata `ena. Zbogum, zbogum! Ne sakam samo leb i voda. Drugo sega e vo moda! (Izleguva)

Rabu{

(Za sebe) Drugo bilo vo moda, re~e? Koga nekoj vaka pod pat nad pat mi zboruva, znam deka se mrdnal.

Plitkavoda

(Za sebe) ]e go pobaram Falstaf.

Rabu{

(Za sebe) Smrde`! Ama tegni, su~i vo zborot!

37Veselite `eni od Vindzor

Plitkavoda

(Za sebe) Ako ne{to otkrijam - toga{...

Rabu{

(Za sebe) Ne mu veruvam na ovoj vo{kar, pa makar gospod da slezi od nebo.

Plitkavoda

(Za sebe) Dobar, pameten ~ovek. Ne znam.(Doa|aat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitka-voda).

Rabu{

Ej, Meg.

Gospo|a Rabu{

Kaj si trgnal, Xorx? ^ekaj da ti ka`am.(Zboruvaat na strana).

Gospo|a Plitkavoda

[to ti e Frenk? Ne{to mi si skisnat?

Plitkavoda

Jas skisnat? Ne sum skisnat. Odi doma, odi.

Gospo|a Plitkavoda

Pak ti vlegle mu{i~kite! ]e odime, gospo|o Rabu{?

Gospo|a Rabu{

Idam. - ]e si dojde{ za ve~era, ne, Xorx?(Vleguva gospo|a Brzofatka)(Na gospo|a Plitkavoda) Gledajte koj idi. Taa }e ni gi nosi porakite kaj nedokvakan-ion.

Gospo|a Plitkavoda

(Na gospo|a Rabu{) I jas mislev na nea. Ni dojde ko pora~ana.

Gospo|a Rabu{

(Na Brzofatka) Dojdovte da ja vidite }erka mi Ana?

Brzofatka

Ba{ taka; i kako mi e ubavata gospojca Ana?

Gospo|a Rabu{

Vlezete so nas i }e vidite. Malku }e si napravime muabet.(Izleguvaat gospo|a Rabu{, gospo|a Plit-kavoda i gospo|a Brzofatka)

Rabu{

[to sega, gazda Plitkavoda?

Plitkavoda

^uvte, ne, {to mi re~e gadov?

Rabu{

A vie {to mi re~e drugiot.

Plitkavoda

Mislite deka ne n# la`at?

Rabu{

More la`at su{at, degenive. Ne mu li~i na vitez vakva podlost. Mislam deka obvinenijata protiv nego za lo{ite nameri kon na{ite `eni se zavera na tikvari otpu{teni od rabota {to sega gorat od `elba da mu vratat.

Plitkavoda

Rabotea za nego?

Rabu{

Ami kako.

38 Vilijam [EKSPIR

Plitkavoda

Ova ne mi mirisa na arno. Toj no}eva Kaj {prinkite, ne?

Rabu{

Ami kade. Ako mu teknalo da zaplovi kon `ena mi, }e go pu{tam da & go vidi bregot; ama ako osven lo{i zborovi dobie i ne{to drugo, ova drugoto neka se isturi na moja glava.

Plitkavoda

& veruvam na `ena mi, ama nikako ne mi fa}a okoto da gi vidam zaedno. A i nikoga{ ne se znae. Znam samo deka ne sakam ni{to da mi porasne na glava. Plukni mu se na takvoto zadovolstvo.(Vleguva meanxijata od Kaj {prinkite)

Rabu{

Eve go, ide naduen meanxijata od Kaj {prinkite. Koga e vaka vesel, ja bo~vite mu se preturaat so vino ja }eseto so pari. Kako si, meanxijo?

Meanxijata

Blagosloven da si, delijo, blagosloven! Ti si gospodin so tapija.(Vleguva [upelko)Gospodin sudija, ej!

[upelko

Eve me, meanxijo, idam. - Dobra ve~er sekoja ve~er, gazda Rabu{. Gazda Rabu{, sakate so nas? Golem seir }e gledame.

Meanxijata

Ka`i mu, gospodin sudija, ka`i mu, delijo.

[upelko

Gospodine, }e ima dvoboj pome|u pre~esniot

Hju, sve{tenik od Vels i Kajus, doktor od Francija.

Plitkavoda

Meanxijo, samo malku.

Meanxijata

Ka`i, delijo, fidanbojlio.(Zboruvaat na strana)

[upelko

(Na Rabu{) ]e dojdete so nas na seirov? Meanxijata ve}e im gi izmeri me~evite i im dogovori razli~ni mesta. Oti slu{am deka pop~eto ne znae za majtap. Slu{nete sega {to spremame za seirov.(Zboruvaat na strana)

Meanxijata

(Na Plitkavoda) Da ne ima{ ne{to protiv mojot vitez, mojot najovarda mu{terija?

Plitkavoda

Taman rabota. Ve ~estam {i{e {ampawsko samo i samo da dojdam do nego; vie treba da mu ka`ete deka se vikam Rezil - se raboti za {ega.

Meanxijata

Eve raka, delijo. Vleguvaj, izleguvaj kolku ti du{a saka - ~esno? -I }e se vika{ Rezil? Car e vitezot. (Na [upelko i Rabu{) Da odime, sultani{ta!

[upelko

Odime!

Rabu{

Slu{am Francuzov e mnogu ve{t so me~ot.

39Veselite `eni od Vindzor

[upelko

Drapate kol~i{ta, gospodine. Ne mi otvorajte usta. Denes e poinaku - se ~uva otstojanie, se govori za pasadi, stokadi - cela teorija: na srceto se zaborava, gazda Rabu{; a ba{ srce treba, ne teorii. Porano samo {to }e zamavnev so me~ot, po ~etiri ma`i{ta mi igraa piperevka!

Meanxijata

Ajde, be, mrdnete malku!

Rabu{

Mrdame, mrdame! Poarno mi e na du{a koga se karaat a ne koga se tepaat.(Izleguvaat Meanxijata, [upelko i Rabu{)

Plitkavoda

Ovoj Rabu{ e od glup poglup {tom vaka cvrsto veruva vo slabosta na `ena si. Ama jas ne sum lekoveren. Bila vo negovo dru{tvo doma kaj Rabu{a, a {to pravele tamu, |avol znae. Zna~i, }e ja ispitam dobro rabotava; prepraven }e vidam {to mati ovoj Falstaf. Ako ispadne ~esna, xabe sum se ma~el, ako ne ispadne, makata ne mi bila xabe. (Izleguva)(Vleguvaat Falstaf i Pi{tol)

Falstaf

More ni petpare ne ti davam.

Pi{tol

]e vi vratam s# toptan.

Falstaf

Ni petpare.

Pi{tol

Toga{ svetot za mene e {kolka

i so me~ moram da go otvoram!

Falstaf

Ni petpare. Dosta gospodine, si igravte sajkal, so moeto dobro ime. A {to s# ne storiv za vas. Im se ka~iv na glava na moite dobri prijateli da vi prostat tri dolga vam i na va{iot sopajtonxija Nemtur, inaku deneska }e se yverevte ko dva majmuna-bliznaci preku re{etki. V pekol }e goram {to se kolnev pred moite blagorodni pri-jateli deka ste dobri vojnici i re{itelni fraeri. A koga gospo|a Brigita ja zagubi dr{kata od pavkaloto, se zakolnav vo ~esta deka ne e kaj tebe.

Pi{tol

A zarem ne delevme? Zarem ne dobi petnae-set pari~iwa?

Falstaf

Razmrdaj ja malku, timbata, ajvan. Misli{ tolku evtino go davam gazot pod kirija? So eden zbor, trgni mi se od vratot. Najdi si druga besilka. Da te nema, o~ite v race i me|u rajata na ulica Temnica broj ne se gleda, mr{! Ne}i{ edno pismo da odnese{, a? Pod ~est ti e, ne? E, ama da znae{, smrde`u bes~esen, deka duri i jas odvaj se pridr`uvam do propisite na ~esta. Da, da, duri i jas ponekoga{ koga }e se najdam vo zort, go ostavam stravot od Boga na strana i `rtvuvaj}i ja ~esta, maftam, matam, mamam, potkradnuvam; a vamu ti, nikoj i ni{to, saka{ da gi skrie{ partalite, ma~kiniot pogled, seqa~kiot re~nik i pis ustata pod branikot na ~esta? E, na, nema!

Pi{tol

(Go stava me~ot v kanija)Jas popu{tam. Mo`e li ~ovek pove}e da stori?(Vleguva Robin)

40 Vilijam [EKSPIR

Robin

Gospodine, edna `ena saka da zboruva so vas.

Falstaf

Neka dojde vamu.(Vleguva gospo|a Brzofatka)

Brzofatka

Dobro utro, gospodine.

Falstaf

Dobro utro, dobra `eno.

Brzofatka

Toa ne, da mi prosti va{eto gospodstvo.

Falstaf

Dobra devojko, toga{.

Brzofatka

Se kolnam: ko majka mi {to bilaprviot ~as koga me rodila.

Falstaf

Im veruvam na tie {to se kolnat. [to saka{?

Brzofatka

Dali }e me slu{nete da vi ka`am zbor-dva?

Falstaf

Mo`e i dve iljadi, ubava `eno, a jas }e bidam poslu{niot.

Brzofatka

Ima edna gospo|a Plitkavoda, gospodine - Ve molam dojdete malku poblisku do mene.(Go trga Falstafa na strana)

Jas samata `iveam kaj gospodinot doktor Kajus -

Falstaf

Dobro, dobro. Gospo|a Plitkavoda, velite.

Brzofatka

To~no kako {to rekovte. Ve molam dojdete malku poblisku.

Falstaf

Ti tvrdam deka nikoj ne slu{a. Ova se moi lu|e, moi lu|e.

Brzofatka

Navistina se va{i? Bog da gi blagoslovi i svoi slugi da gi napravi!

Falstaf

Zna~i, gospo|a Plitkavoda: {to e so nea?

Brzofatka

Ni{to, gospodine, taa e krasno su{testvo. Bo`e, bo`e, ama ste vie nevnimatelen! No Gospod neka vi prosti i vam i na site nas, molam -

Falstaf

Gospo|a Plitkavoda, `eno, gospo|a Plitka-voda.

Brzofatka

Ova e nakuso celata prikazna. Ne ste svesni na kolkava maka ja kladovte. Koga kral-skata svita dojde vo Vindzor, najarniot od site ma`i ne ja frli vo takvo isku{enie. A doa|aa vitezi, lordovi, gospoda na pajtoni; `imi o~ive, s# pajton do pajton, pismo do pismo, podarok na podarok, i mirisaa, zal-evaa, ~ista miskojna; i celi krckaa, `imi s#, vo svila i brokat, i govorea kralski,

41Veselite `eni od Vindzor

vinoto i {e}erot od najdobri sorti, sekoja `ena tuka bi padnala; a taa, `imi majka, ni da trepne. I samata utrovo dobiv dvaeset zlatni angel~iwa - ama da vi se pluknam na takvite angel~iwa, {to velat, koga ne se ~esno zaraboteni. I, vi velam, ne uspeaa da ja ubedat da trgne barem edno golt~e od ~a{ata na najdoblesniot me|u niv. A ima{e tuka i grofovi i {to e pova`no, na~alnici na policija. Ama, `imi vas, nikogo ne klade na maslat.

Falstaf

Ama {to mi pora~uva mene? Skrati, skrati, aberxike moja dobra.

Brzofatka

Zna~i, go primi va{eto pismo, za koe ilj-adapati vi blagodari, i vi pora~uva deka ma` & nema da bide doma me|u deset i edinae-set.

Falstaf

Deset i edinaeset!

Brzofatka

To~no vo tolku. Toga{ mo`ete da dojdete, re~e, i da ja vidite onaa slika, znaete koja. Gazda Plitkavoda, ma` &, nema da bide doma. Tuf, tuf, kutri~kata! Ima s# samo nema `ivot so nego. Qubomoren e od umot nadvor. Nema den a da ne se potkaraat. Te{ko nejze!

Falstaf

Me|u deset i edinaeset. @eno, pozdravi ja. Nema da ja razo~aram.

Brzofatka

Ubavo zboruvavte. No imam u{te edna poraka za vas. I gospo|a Rabu{ najsrde~no ve pozdravuva. I dozvolete mi na uvo da vi {epnam: taa e dobra, ~esna i skromna `ena, ba{ kako i sekoja druga vo Vindzor

ako voop{to takva ima - sekoj den se moli i nautro i nave~er - i ba{ taa mi naredi da vi ka`am deka ma` & retko koga ne e doma, no se nadeva deka koga toga{ }e se re{i da izleze. Prvpat gledam `ena tolku spulaena po ma`. Ama ste ja {a{ardisale! Se {ekna po vas!

Falstaf

E, takov sum! Li~nosta moja {a{ardisuva! Drugi arnini nemam!

Brzofatka

Od arno da ne kurtulite!

Falstaf

A sega ka`i mi iskreno: dali `enata na Plitkavoda i `enata na Rabu{ si ka`ale edna na druga deka me sakaat?

Brzofatka

Taman rabota, gospodine; ne se tie od v~era! Nikoga{ tolku nisko ne bi padnale, mislam. Ne im trebaat ujdurmi! No gospo|a Rabu{ bi sakala, vo znak na qubov, da & go ispratite na rabu{, va{iot najmal sluga. Ma` & e ~udno zagudan vo maliot; a gazda Rabu{ navistina e ~esen ~ovek. Niedna `ena vo Vindzor ne `ivee poubavo od nejze. Pravi {to saka, zboruva {to saka, zema s#, pla}a s#, legnuva koga }e & se prisaka, stanuva koga }e & tekne, sekoga{ e po nejzino. A, raka na srce, ova i go zaslu`uva, oti ako voop{to ima ~esna `ena vo Vind-zor, toga{ taa e edinstvenata. Mora da & go pratite slugata, trte-mrte so nejze nema.

Falstaf

Nema ni da ima. ]e go pratam!

Brzofatka

Toga{ vedna{ pratete go; po nego mo`ete da razmenuvate poraki. Za sekoj slu~aj imajte

42 Vilijam [EKSPIR

si nekakva javka za da si znaete {to misli sekoj od vas, a deteto da ne seti za {to se raboti - oti ne e dobro da gi rasipuvame decata od mali. Vozrasnite, znaete, imaat obyiri, kako {to se veli, i znaat {to pravat.

Falstaf

Toga{ zbogum. Pozdravi gi dvete od mene. Eve ti go }eseto; u{te ti dol`am. -Dete, pojdi so `enava.(Izleguvaat Brzofatka i Robin)(Za sebe) Me raspameti vesta.

Pi{tol

(Za sebe) Glasni~ka na Kupidon e kurve{tijava.Krevaj edra! Vo potera! Ni{ani vo celta!Pali! Taa mi e plen ili na dno }e potonam!(Izleguva)

Falstaf

Veli{ taka, a? Taka stojat rabotite? Toga{ napred! ]e izvle~am pogolema polza od starovo telo! Gleda{, `enive u{te se ludi po nego! Izgleda najposle, po tolkav ar~, i jas }e imam nekakvo fajde. A s# blago-darenie na dobrovo telo. Telo moe, spolaj ti! Neka si brm~at deka si lo{o skroeno, va`no da mi si ubavo spoeno!(Vleguva Nam}or so me{ina)

Nam}or

Vitezu Xon, tuka e nekoj gospodin Rezil koj{to saka da pozboruva so vas i da se zapoznae so vas i vi ja pra}a me{inava so vince malku da gucnete sabajle~ki.

Falstaf

Veli{ Rezil se vika?

Nam}or

Da, gospodine.

Falstaf

Neka dojde vamu. (Trgnuva od vinoto) Od Rezil e, ama ne e za rezil. (Izleguva Nam}or) Aha! Gospo|i moi, ve v~opiv, a?(Pie) Sega mi dojde du{ata na mesto!(Se vra}a Nam}or so prepraveniot Plit-kavoda)

Plitkavoda

Za arno za dobro, gospodine.

Falstaf

Amin, gospodine. Sakavte da zboruvate so mene?

Plitkavoda

Si zedov sloboda vaka apansas da dojdam.

Falstaf

Povelete. [to sakate? (Na Nam}or) Brkaj si rabota, kr~mar~e.(Izleguva Nam}or)

Plitkavoda

Gospodine, jas sum gospodin ~ovek {to prop-iskal mnogu pari. Se vikam Rezil.

Falstaf

Rezile, gospodine! Sakam podobro da se zapoznaeme.

Plitkavoda

Xone, vitezu, toa i go sakam - ne za da vi bidam tovar, za{to, kako zajmodavec, smetam deka s# u{te sum vo podobra pozicija od vas; toa i me ohrabri vaka, vo nevreme, da vi se natrapam; oti velat: parata i `elezna porta otvora.

43Veselite `eni od Vindzor

Falstaf

Para na raka, gospodine, Mara za raka!

Plitkavoda

Taka e, a jas imam ovde celo }ese pari {to mnogu mi te`i. Ponosete mi go malku, vitezu, pa zemete polovina, ili celo, kako nagrada za trudot.

Falstaf

Ne znam, gospodine, so {to zaslu`iv da vi bidam amal.

Plitkavoda

]e vi ka`am, gospodine, ako me soslu{ate.

Falstaf

Zboruvajte, dobar gospodine Rezil. So radost }e vi slu`am.

Plitkavoda

Gospodine, slu{am deka ste u~en ~ovek - zatoa }e bidam kratok - a i odamna ste mi poznat, iako dosega, za `al, ne najdov na~in i li~no da imam ~est. ]e vi otkrijam edna tajna i pritoa, sakal ili ne, i edna moja slabost; no, gospodine viteze, slu{ajte gi so ednoto uvo, ve molam, moite ludosti, a drugoto na~ulete go kon va{ite, za da bide va{iot prekor pomal, za{to samite najdo-bro znaete kolku lesno se stanuva takov pre-stapnik.

Falstaf

Vo red, gospodine. Prodol`ete.

Plitkavoda

Ima edna gospo|a vo gradov; ma` & se vika Plitkavoda.

Falstaf

Pa, gospodine?

Plitkavoda

Odamna ja sakam i veruvajte mi celo bogat-stvo poarxiv na nea; ja sledev kako ma|epsan, ja koristev sekoja prilika da & prijdam, pla}av duri i za najmala mo`nost da ja skiv-nam; ne samo {to & kupuvav podaroci, tuku i so ra{ireni race davav za da doznaam {to saka da bide daruvana. Na kratko, tr~av po nea kako {to tr~a{e qubovta vo mene i za s# mi dava{e krila. No, bez ogled {to zaslu`iv, po ona {to go imav na um ili ona {to go potro{iv, znam deka nikakvo fajde nema{e, osven ako iskustvoto ne e bes-cenet kamen. Ama i nego go kupiv po basno-slovna cena, a toa me nau~i da go re~am ova: Qubovta ko senka bega {tom qubov prava bara{, go bara{ ona {to bega, a toa bega od onoj {to go bara.

Falstaf

Zarem so ni{to i nigde ne vi dala nade`?

Plitkavoda

So ni{to i nigde.

Falstaf

A dali ja brkavte vo onaa smisla?

Plitkavoda

Nikoga{.

Falstaf

Za kakva qubov toga{ govorite?

Plitkavoda

Kako za preubava ku}a soyidana na tu|o zemji{te, koja ja zagubiv za{to go zgre{iv mestoto na gradba.

44 Vilijam [EKSPIR

Falstaf

A zo{to ova mene mi go ka`uvate?

Plitkavoda

Koga ve}e tolku vi ka`av, kako da sum vi ka`al s#. Iako gospo|ata izgleda ~esno, se govori deka na drugi mesta mrda so opa{kata pa lu|eto toa poinaku go sfa}aat. Zna~i, vitezu, eve za {to se raboti. Vie ste gospodin ubavo vospitan, imate odnos so lu|eto i ste duhovit, od viso-koto op{testvo ste, ugleden i po~ituvan, site ve falat zaradi vojni~kite, dvorskite i akademskite ve{tini.

Falstaf

Nemojte, vi se molam, gospodine!

Plitkavoda

Ne bidete skromen. Eve vi pari. (Mu dava pari) Tro{ete, tro{ete; kolku {to du{a vi saka a i pove}e; potro{ete s# {to imam; za vozvrat, od vas da odvoite malku vreme za da kreneme qubovna opsada okolu ~esnosta na `enava na Plitkavoda. Upotrebete ja seta va{a dodvoruva~ka ve{tina, osvoete ja, neka vi se dade. Ako nekoj voop{to mo`e, vie ste najdobriot.

Falstaf

Dali ova dobro }e se slo`uva so `estinata na va{ata strast, jas da go dobijam ona vo koe vie bi u`ivale? Mi se ~ini deka lekot ne vi e pogoden!

Plitkavoda

O, sfatete me to~no. Taa cvrsto se potpira vrz bezgre{nosta na svojata ~estitost pa zatoa ludosta {to mi le`i na srce ne smee da izleze na videlo. Tolku e sjajna {to ~ovek ne smee ni da ja pogledne. Zna~i koga bi mo`el da & pristapam so nekakov adut v

race, `elbive bi imale primer i dokaz vrz koj{to bi mo`ele da se zasnovaat. Toga{ bi mo`el da ja isteram od tvrdinata na nejzi-nata ~istota, ugledot, bra~nata zakletva i iljadnicite drugi odbranbeni izgovori {to sega ko ~eli~ni branici mi se istoporeni na pat. [to velite na ova, vitezu Xon?

Falstaf

Gospodine Rezil, kako prvo }e bidam slo-boden da vi gi zemam parite. (Gi zema parite) Kako vtoro, eve vi raka. (Se raku-vaat) I kako posledno, gospod da me raz-vitezi, ako vie, dokolku sakate, ne se iznau`ivate vo `enata na Plitkavoda.

Plitkavoda

O, dobar gospodine!

Falstaf

Vi velam, }e se iznau`ivate!

Plitkavoda

Ne berete gajle za pari, vitezu, }e gi imate preku glava.

Falstaf

Ne berete gajle za gospo|a Plitkavoda, gos-podine Rezil, }e vi dojde preku glava. ]e bidam so nea, vi velam, na sostanokot {to samata mi go zaka`a. Taman vie idevte, od kaj mene zamina `enata {to taa ja prati. Vi velam }e bidam so nea me|u deset i edin-aeset oti vo toa vreme ne }e bide doma onoj qubomoren serko, nejziniot ma`. Ve~erva dojdete kaj mene; }e doznaete kako mi odi.

Plitkavoda

Sre}en sum {to ve zapoznav. A dali go znaete Plitkavoda, gospodine?

45Veselite `eni od Vindzor

Falstaf

Besilka znam deka treba za toj siromav akmak, za toj roglest ajvan! Ne go znam. A i zo{to siromav. Velat, ovoj qubomoren ajvan le`el na pari, zatoa i `en~eto negovo mi e milo. ]e ja upotrebam kako klu~ za da go otvoram ~ekmexeto na roglestiov ugursuz, a posle kolaj rabota.

Plitkavoda

Sepak poarno e da go znaete, gospodine, za da go odbegnuvate koga }e go vidite.

Falstaf

Na besilka so toj zagulen zanaet~ija {to `ivee od ma{tenica! ]e go duvnam, }e go isu{am! ]e go udram }e go alosam!. Gazot rende }e mu go napravam. Tri metra v zemja }e go nabijam! Gospodine Rezil, }e vidite deka }e mu go spopikam na `ivarov, a vie }e legnete so `ena mu. Dojdete {to pobrzo ve~erva. Plitkavoda e prostak, a }e vidite gospodine Rezil deka jas na prostakov }e mu nadenam i rogovi. Dojdi kolku {to mo`e{ pobrzo. (Izleguva)

Plitkavoda

Ajvani{te pohotno! Sr~ka }e me udri od maka! I nekoj }e mi ka`e deka od ni{to qubomoram? Demek tuku-taka mi teknalo. @ena mi mu zaka`ala, satot se znae, sosta-nokot e dogovoren. Koj ma` mo`e ova da go predvidi? Ete ti pekol od neverna `ena! Postelata }e mi se izvalka, ~ekmexeto opqa~ka, ugledot izgloda, a mene nema da me snajde samo ova, tuku }e treba da gi trpam i site gnasni imiwa {to }e mi gi nadeni ajvanov {to seto ova mi go mesti. Imiwa! Mimiwa! Velzevut zvu~i dobro, Luci-fer zvu~i dobro, Moloh, Mamon zvu~at dobro; iako se |avoli, imiwa na vragovi! Ama rogle, nadenat! Rogle - ni |avolot nema takvo ime. Rabu{ e magare, magare bez um. Toj & veruva na `ena si. Ne saka ~ovekot da bide qubomoren. Poprvo bi mu

go doveril mojot puter na nekoj Flamanec, moeto sirewe na popot Hju, Vel{aninot, moeto pagur~e so rakija na Irec, mojot kow na nekoj aramija da mi go {eta, od kolku `ena mi da ja pu{tam taka. Pu{tena, taa duma, {esta, pusti {turi, kova; i ona {to }e go skova v srce, toa i }e go ostvari pa Jana majka da mu e. Spolaj mu na gospoda za qubomorava! Zna~i dogovoreni se vo edin-aeset. ]e go spre~am ova, }e ja fatam `iva ovaa mojata, }e mu vratam na Falstafa i }e go ismejam Rabu{a. A sega na rabota. Poarno tri ~asa porano odo{to minuta pre-docna. Gospod neka mi e na pomo{: roglest, nadenat, rogle!(Izleguva)(Vleguvaat doktor Kajus i Xon Ragbi so me~evi)

Kajus

Yek Rakpi!

Ragbi

Gospodine?

Kajus

Kolku ~asot, Xek?

Ragbi

Pomina ~asot, gospodine, koga pre~esniot Hju treba{e da dojde.

Kajus

Bose moj, si ja spasil dusata sto ne dojden; topro molel svoja Piblija sto ne dojden. Bose moj, Rakpi, toj mrtov ve}e ako dojden.

Ragbi

Itar e gospodine, znael deka }e go ubiete ako dojde.

46 Vilijam [EKSPIR

Kajus

(Go vadi me~ot) Bose moj, mrtovec ne tolku mrtov kako sto jas ubijam. Semi mecot, Yek. Jas kasam tebe kako nego ubijam.

Ragbi

Nemojte, gospodine, ne znam da se me~uvam!

Kajus

Nikakvec, semaj mecot!

Ragbi

Prestanete: nekoj ide.(Kajus go stava me~ot v kanija)(Vleguvaat Meanxijata, sudijata [upelko, gazda Rabu{ i gazda Su{ko)

Meanxijata

Zdrav da si mi, doktor delijo.

[upelko

So Gospod napred, gospodin doktore.

Rabu{

Kako ste, doktore?

Su{ko

Dobro utro, gospodine.

Kajus

Sosto site vie eden, tva, tli, ~etiri dojdeni?

Meanxijata

Da te vidime kako se bori{, da te vidime kako napa|a{, da te vidime kako pro-boduva{, da te vidime ovde, da te vidime onde; da vidime kako go zadava{ tvojot punto, tvojata stokata, tvojot reverso, da

ja vidime tvojata distanca, tvojot udar ozgora. Dali e mrtov, Etiopjanine? Dali e mrtov, Fran~esko? A, delijo? [to veli mojot Eskulapij, mojot Galen, moeto srce blagorodni~ko, a? Dali e mrtov, delijo gor-nomalska? Dali e mrtov?

Kajus

Simi boka, toj najgolemata popska kukavica na svetot. Ne saka suratot vitam.

Meanxijata

Pisoaru na kralot od Kastilja, Hektore gr~ki, dete moe!

Kajus

Ve molam ta mi posvedo~ite deka ko cekav sest- sedum, tva- tli casa, a toj ne tojten.

[upelko

Toj e popameten od vas gospodine doktore. Toj le~i du{i, a vie tela. Ako se tepavte }e gi skusevte i doktorite i popovite. Zarem ne sum vo pravo, gospodine Rabu{?

Rabu{

Gospodine [upelko, vie porano bevte golem megdanxija, a sega stanavte miraxija.

[upelko

Navistina gospodine Rabu{ sega sum star i na strana na mirot, ama i den denes a vidam isukana sabja vedna{ mi gap~i gazot za beqa. Iako sme sudii, doktori i sve{tenici, gospodine Rabu{, u{te vo nas gori plamenot na mladosta. I nie sme od majka rodeni, gospodine Rabu{.

Rabu{

Pravo govorite, gospodine [upelko.

47Veselite `eni od Vindzor

[upelko

A i krivo ne sudam, gospodine Rabu{. - Gos-podine doktore Kajus, dojdov da ve odvedam doma. Jas sum zakolnat za mir. Se poka`avte kako mudar lekar, a pre~esniot otec Hju se poka`a kako mudar i trpeliv sve{tenik. Morate so mene, gospodine doktore.

Meanxijata

Prostete, Sudijo. (Na Kajus) Samo zbor, msje Ebiveter.

Kajus

Ebiveter? Sto e toa?

Meanxijata

Na na{iot angliski jazik, ebiveter zna~i hrabar, delijo.

Kajus

Bose, bose, snaci jas sum ebiveter kako Anglicanite. Popiste edno krastavo! Zimi boka, usite }e mu gi isecam!

Meanxijata

Toj ima da te izede za doru~ek, delijo.

Kajus

Isete sa dorucek? Sto e toa?

Meanxijata

Mislev }e ti plati obe{tetuvawe.

Kajus

Zimi boka, i jas mislam toj mene isede sa dorucek; jas, zimi boka, si go baram!

Meanxijata

A i }e si go najde{! Ako ne, aj so zdravje!

Kajus

Mnogu vi sum plagodaren.

Meanxijata

I u{te, delijo - (Na strana na drugite) Ama prvin gospodine sudijo i gospodine Rabu{ i vie gospodine Su{ko, pominete niz grad do Frogmor.

Rabu{

Tamu e popot Hju, ne?

Meanxijata

Tamu e ami kade. Videte vo kakvo raspolo`enie e toj, a jas }e go dovedam dok-torot preku trupa niz pole.Razbravte?

[upelko

Razbravme.

Rabu{, [upelko i Su{ko

Zbogum gospodine doktore.(Izleguvaat Rabu{, [upelko i Su{ko)

Kajus

(Go vadi me~ot) Zimi boka, ubijam jas pop-iste oti polni usi na Ana Rabus sa onaj tikvar.

Meanxijata

Neka umre. V kanija so tvoeto netrpenie; oladi malku. Da odime preku trupa do Frog-mor niz pole. ]e te odnesam kaj gospojcata Ana Rabu{: se gosti vo edna selska ku}a; a ti }e & se dodvoruva{. Va`i?

Kajus

(Go stava me~ot v kanija) Zimi boka, jas vam za ova blagodaren. Zimi boka, jas ve sakam, i jas donesam kaj vas dopri gosti:

48 Vilijam [EKSPIR

grof, vites, lortovi, gospota, moi pacienti

Meanxijata

A zatoa jas }e vi bidam du{man kaj Ana Rabu{. Dobro rekov?

Kajus

Zimi boka topro. Otlicno receno.

Meanxijata

Toga{ da odime.

Kajus

Idi po mene, Rakpi. (Izleguvaat)

Evans

Ve molam, {lugo dobar na ga`da [u{ko i prijatele moj po imeto Naivko, kade {e go baravte go{podinot Kaju{, onoj {to {e narekuva doktor po medicina?

Naivko

Sekade, gospodine. Kon crkvata, kon parkot, kon stariot del na Vindzor, samo kon gradot ne otidov.

Evans

Ve molam, ve molam, pobarajte i natamu.

Naivko

Vedna{, gospodine. (Izleguva)

Evans

(Ja otvora knigata) I{u{e blago{lovi me, poln {um be{ovi i {e tre{am ko prat! ]e mi bide milo ako me izlazal. Tazen {um, tazen! ]e mu gi tre{nam madlacite po ~rpkata koga }e go vidam! Boze, pro{ti! -(Pee)Kraj plitki reki, kraj ~ii valira{peani ptici pejat madrigali.Tuka }e kurdi{ame po{tela od ro`ii iljadnici miri`livi mimo`i.Kraj plitki -Boze, milo{t, ama mi {e place! -(Pee) Ra{peani ptici pejat madrigali. -

Kraj vodite na Vavilon-i iljadnici miri`livi mimo`i.Kraj plitki. . .(Vleguva Naivko)

Naivko

Eve go doa|a. Od onde, o~e.

Evans

Neka poveli.(Pee) Kraj plitki reki kraj ~ii vali -Neka Bog go brani pravedniot! Sto oruzje ima?

Naivko

Nikakvo, o~e. Doa|a mojot gospodar, gospo-dinot [upelko so u{te eden gospodin od Frogmor. Ve}e go pominuvaat prelezot i idat na vamu.

Evans

Te molam, daj mi ja nametkata - ili drzi ja v race.(^ita)(Vleguvaat sudijata [upelko, gazda Su{ko i gazda Rabu{.)

[upelko

Kako ste, gospodine pope? Dobro utro. Pravo ~udo e da vidi{ kockar bez kocka, nau~nik bez kniga!

^in TRETI

Scena 1

(Vleguvaat popot Hju Evans (so me~ i kniga) i Naivko ( ja nosi nametkata na Evans))

50 Vilijam [EKSPIR

Su{ko

(Za sebe) Ah, ubava Ano!

Rabu{

Bog da ve vardi, o~e.

Evans

Bog da ve vardi i ~uva, {ite va{.

[upelko

[to, me~ i slovo? Da ne gi prou~uvate i obete, o~e?

Rabu{

I ko mom~e: so elek i po yivri na vakov studen, revmati~en den!

Evans

Imam pri~ini i povodi.

Rabu{

Dojdovme kaj vas, o~e, da vi napravime edno dobro.

Evans

Mnogu topro. @a {to {e raboti?

Rabu{

Ima onde eden ugleden gospodin. Nekoj mu stapnal na ganglija, pa sega vrni, grmi, pcue, ne znae koj pat da fati.

[upelko

Sum ostarel duri od merata nadvor; ama prvpat gledam ~ovek od negov rang, ugled i so tolkava u~enost vaka da se zaboravi.

Evans

[to e toj?

Rabu{

Mislam deka go poznavate: gospodin doktor Kajus, poznat francuski doktor.

Evans

Zimi odot hri{tov po mukami! Poarno da mi `boruvate `a tikvi {o ra{ol!

Rabu{

Zo{to?

Evans

Toj ni{to ne `nae `a Hipokrat i Galen, a i golem ajvan e - kukavi~a i ajvan kakov {to go nema na vekot.

Rabu{

(Na [upelko) Vi velam, so ovoj ~ovek treba{e da izlezat na dvoboj.

Su{ko

(Za sebe) Of, ubava Ano!

[upelko

Oru`jeto ka`uva s#!(Vleguvaat Meanxijata, doktor Kajus i Xon Ragbi.)Dr`ete gi na otstojanie - eve go ide doktor Kajus.(Evans i Kajus se mestat za borba)

Rabu{

A ne, o~e. me~ot v kanija!

[upelko

Isto i vie, doktore!

51Veselite `eni od Vindzor

Meanxijata

Da gi razoru`ame pa neka ras~istat. Poarno neka strada na{iot sirot angliski odo{to ko`ite da im gi vidime na plot! ([upelko i Rabu{ im gi odzemaat me~evite na Kajus i Evans)

Kajus

(Na Evans) Fe molam, etno sbor fo fase ufo. Sosto ne tojte na sostanok?

Evans

(Na strana na Kajus) Ve molam `a trpenie. (Glasno) [e vo {voe vreme!

Kajus

Zimi boka, fie kukafica, fie magare, fir majmun.

Evans

(Na strana na Kajus) Ve molam, da ne im {luzime `a {eir na lu|evo. [akam da {me prijateli i vaka ili onaka }e vi dadam obe{tetuvawe. (Glasno) [imi I{u{, mad-lacite }e vi gi obe{am na kikiritka.

Kajus

Djafol! Rakpi, meanyio, kazete jas cekaf nego da upijam? Cekaf na sakasano mesto?

Evans

[imi du{ava ri{jan{ka, mocko, ofa e `aka`anoto me{to. Neka pre{udi meanxi-jata od Kaj [prinkite.

Meanxijata

Mir presuduvam me|u Galija i Gelija, me|u Francuzinot i Vel{aninot, me|u du{ole~itelot i telole~itelot.

Kajus

Topro receno, otli~no.

Meanxijata

Mir, presuduvam. Slu{nete go Meanxijata od Kaj [prinkite. Dali sum iter? Dali sum bistar? Dali sum Makiavel? Zarem mojot doktor da go zagubam? Nikako, bez lekovite da mu gi goltam, }e si umram na polpat. Zarem mojot paroh da go zagubam, mojot pop, mojot otec Hju? Nikako, bez nego-vite pogovorki, }e staneme verni povorki. (Na Kajus) Daj mi ja tvojata raka zemska - taka. (Na Evans) Daj mi ja tvojata raka zemska - taka. ^eda moi u~eni, jas ve izma-miv obajcata, jas ve upativ na pogre{ni mesta. Srcata vi se mo}ni, ko`ite na mesto, varenoto vino neka bide ishod. (Na [upelko i Rabu{) Odnesete im gi me~evite na pazar. (Na Kajus i Evans) Po mene, ~eda na mirot, po mene, po mene, po mene. (Izleguva)

[upelko

Ama se mrdnal Meanxijava! Po nego, gos-podo, po nego. (Izleguvaat [upelko i Rabu{)

Su{ko

(Za sebe) Of, ubava Ana! (Izleguva)

Kajus

Ha, tali jas topro gletam? Ta ne naprafifte lutak ot mene?

Evans

@na~i taka: epten n# napravi majmuni. [akam da bideme prijateli, da pomo`game `aedno i da mu vratime na ovoj ajvan, na ovoj rani-ku~e -da- te -lae, na ovoj lajno ga`da od Kaj [prinkite.

52 Vilijam [EKSPIR

Kajus

Zimi boka, od s# srce. Toj mene feti kaj Ana Rabus odnesi. Zimi boka, ni Ana ni diable fidof.

Evans

]e vidi toj. Xrckite }e mu gi i`vadam. [ledete me, ve molam.(Izleguvaat)

Scena 2

(Vleguvaat Robin i gospo|a Rabu{)

Gospo|a Rabu{

Samo napred, xentelemen~e. Si naviknalo da odi{ pozadi, ama sega treba da vodi{. Dali ti e poarno da mi gi vodi{ o~ive ili da se xari{ so o~ite vo peticite od tvojot gospodar?

Robin

Poarno mi e da odam pred vas odo{to nego da go sledam ko xuxe.

Gospo|a Rabu{

Gledam deka znae{ da laska{! ]e stane{ dvorjanin i pol.(Vleguva gazda Plitkavoda)

Plitkavoda

Vo prav ~as, gospo|o Rabu{. Kade ste trg-nale?

Gospo|a Rabu{

Da se vidam so `ena vi, gospodine. Doma e?

Plitkavoda

Doma. Ne znae {to da pravi so sebe. & fali dru{tvo. Da vi umrat ma`ite mislam deka i dvete vedna{ }e se prema`ite.

Gospo|a Rabu{

Normalno - za drugi dva ma`a.

Plitkavoda

Od kade vi e ubavovo petle?

Gospo|a Rabu{

Ne znam to~no kako se vika gospodinot {to

53Veselite `eni od Vindzor

mu go dade na ma` mi. - Mom~e, kako ti se vika{e vitezot?

Robin

Vitez Xon Falstaf.

Plitkavoda

Vitez Xon Falstaf?

Gospo|a Rabu{

Tokmu taka. Postojano mu go zaboravam imeto. Ma` mi e edno so nego! Doma e `ena vi ili ne?

Plitkavoda

Doma e, vi rekov.

Gospo|a Rabu{

Dozvolete mi, gospodine, }e umram ako ne ja vidam.(Izleguvaat Robin i gospo|a Rabu{)

Plitkavoda

Dali e Rabu{ tokmu so umot? Ima o~i? Misli malku? Izgleda zatapil i site setila mu spijat; xabe mu se. Budala! Mom~evo ne e ovde da slu`i za drven advokat! Rabu{ ja kotka sklonosta na `ena si; & dava zdiv i polet na nejzinata bludnost. A sega eve ja, odi kaj `ena mi i toa so mom~eto na Fal-stafa. Gledam vetrevo }e donese luwa. I toa so mom~eto na Falstafa. Ujdurmi! Podli ujdurmi! A na{ite neverni `eni vjasaat zaedno vo propast! Ama }e go v~opam Fal-stafa na delo; potoa nejze gr~manikot }e & go izvadam , }e go trgnam pozajmeniot dulak ~ednost od |omti-sveticata Rabu{, a Rabu{a li~no rezil }e go storam kako pluknat Akteon; site kom{ii do eden, }e bidat na moja strana.(Udira ~asovnikot)Vreme e. Ne me dr`i mesto.Ubeden sum sto posto. Kako {to e opak svetot, sigurno i

Falstaf e tamu. Odam.(Vleguvaat gazda Rabu{, sudijata [upelko, gazda Su{ko, Meanxijata, otec Hju Evans, doktor Kajus i Xon Ragbi)

[upelko, Rabu{ i Drugite

Vo prav ~as, gazda Plitkavoda.

Plitkavoda

(Za sebe) @imi krstov, dru{tvence i pol! (Na site) Kaj mene doma e gozba,pa ve molam da povelite.

[upelko

Ne }e mo`am, gazda Plitkavoda.

Su{ko

Nitu jas, gospodine. Zaka`avme ve~era so gospojcata Ana, a so nea ne sakam da imam davawe zemawe pa makar i vekot da mi go dadat.

[upelko

Podolgo vreme se nadevame na sklu~uvawe brak pome|u Ana Rabu{ i mojot bratu~ed Su{ko, a tokmu deneska treba da go dobieme odgovorot.

Su{ko

Se nadevam deka go imam va{iot blagoslov, dedo, - ovaj, gospodine Rabu{.

Rabu{

Go imate od mene, gazda Su{ko. (Na Kajus) Ama ne i od `ena mi. Gospodine doktore, taa smeta deka vie ste podobra prilika.

Kajus

Ta, zimi boka, a i tevojkata mene saka. Taka parem feli Brsopatka, moja domakinka.

54 Vilijam [EKSPIR

Meanxijata

(Na Rabu{) A {to mislite za mladiot gospodin Fenton? Duhovit e, tancuva, mu igraat o~iwata; pi{uva stihovi, govori svetski, mirisa na prolet. Toj }e ja lapne, toj }e ja lapne; vo negovi race e i velam toj }e ja lapne.

Rabu{

Bez moj blagoslov. Gospodinot e gol i bos. Se dru`e{e so ona zbesnato Krale i so Poins; toj puka na golemo. Saka da bide petel na tu|o buni{te. Ako ja zeme, neka ja zeme bez ni{to: bogatstvoto {to go imam ~eka na mojot blagoslov, a mojot blagoslov go davam na drug.

Plitkavoda

Dobro ama barem nekolkumina dojdete so mene doma. Pokraj dobroto jadewe, }e ima i posebna to~ka:nastap na a`daja. Gospodine doktore, vie sekako nema da me odbiete. Ni vie, gazda Rabu{, ni vie o~e Hju.

[upelko

E pa, ostanete so zdravje! (Na strana na Su{ko) Vaka mnogu potrezveno }e ja barame devojkata od gazda Rabu{.(Izleguvaat [upelko i Su{ko)

Kajus

Toma oti, Rakpi; jas fednas itam. (Izleguva Ragbi)

Meanxijata

So zdravje, du{i~ki. Jas odam kaj mojot vitez Falstaf, da drmneme malku kanarsko vince.(Izleguva Meanxijata)

Plitkavoda

(Za sebe) Prvin jas }e go drmnam po

gajdi{teto. Ima da mi zaigra. (Na Rabu{, Kajus i Evans) Odime, narode!

Rabu{, Kajus i Evans

Odime! Ajde da ja vidime a`dajata! (Izleguvaat)

55Veselite `eni od Vindzor

Scena 3

(Vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{)

Gospo|a Plitkavoda

Xon! Robert!

Gospo|a Rabu{

Brzo, brzo! Dali ko{nicata za ali{ta -

Gospo|a Plitkavoda

Bez gajle. - Robert! Me slu{a{?

Gospo|a Rabu{

Ajde! Ajde! Ajde!(Vleguvaat Xon i Robert, so ko{nica za ali{ta)

Gospo|a Plitkavoda

Ovde, spu{tete ja.

Gospo|a Rabu{

Ka`ete im na lu|evo {to treba da pravat. Mora da brzneme!

Gospo|a Plitkavoda

Zna~i, kako {to vi rekov. Celo vreme ste na {trek tuka kraj pivarnicata; koga }e me slu{nete deka ve vikam, vedna{ idite i bez dvoumewe ja krevate ko{nicava na ramewa. Potoa, najbrzo {to mo`ete ja nosite kaj pera~kite na livadata Da~et, i tamu ja praznite vo batakot kraj bregot na Temza.

Gospo|a Rabu{

(Na Xon i Robert) Zapametivte?

Gospo|a Plitkavoda

Stopati im ka`av; ne mo`at da zgre{at.

-Odete, i dojdete koga }e ve viknam.(Izleguvaat Xon i Robert