Vilijam Shekspir, Romeo i Julija

Romeo i Julija

1

Vilijam [ekspir

ROMEO I JULIJA

Vilijam [ekspir

2

Naslov na originalot: Romeo and Juliet

Дигиталната верзија на оваа книга е објавена според условите на лиценцата на Криејтив комонс Наведи извор-Некомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5 Македонија

Можете:

• да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото

Под следните услови:

• Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин како што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата (но не на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас или вашето дело).

• Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за комерцијални цели.

• Без адаптирани дела. Не смеете да го промените, трансформирате или да го адаптирате ова дело.

• Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате на другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да поставите врска до оваа веб-страница.

http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk

• Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако добиете дозвола од носителот на авторските права.

• Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните права на авторот.

http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk

Romeo i Julija

3

Tragedijata Romeo i Julija e od prviot period na tvore{tvoto na Vilijam [ekspir. Osven {to postojat nadvore{ni podatoci deka verojatno e napi{ana okolu 1592 godina, prvpat postavena na scena okolu 1595 godina a prvpat pe~atena vo prvoto kvarto izdanie od 1597 godina, samiot na~in na koj e pi{uvana dramata (vnatre{nite podatoci), ja potvrduva i nejzinata klasifikacija. Deloto e pi{uvano vo fin jampski deseterec, bez mnogu op~ekoruvawe i so ~esti rimi, dokaz deka e sozdadeno vo periodot koga vo angliskata poezija dominira zaludenosta po preciznata, ~isto qubovna, sonetna forma. Re~isi s# e podgotveno preku likovite koi di{at vo bezopasna, spokojna, ponekoga{ idili~na atmosfera, preku ve{to protkaenata visoka romantika i estetski verbalizam, preku polnonade`nite govori, za eden sre}en kraj i za edna vesela, romanti~na i sre}na komedija vo koja svetot e vo sostojba na postojano, radosno samoobnovuvawe. Ottuka, tragi~niot kraj kako da ne se sovpa|a so dolgo gradenata atmosfera na optimizam, verba vo ìvotot i opstanokot na ubavoto vo svetot. No takva bila èlbata na avtorot ili taka go vodela prikaznata, se razbira, pozajmena od drugi avtori. Vakvata dvojbenost vo piesava: od edna strana mlade{kata, optimisti~ka, besmrtna strast na samiot pisatel obzemen od ludiloto da ja izgrize temata nare~ena qubov a od druga morni~avosta, {okantnosta i tragi~nosta na izvornata prikazna, ja sozdavaat, mi se ~ini, onaa iznasilenost na tragi~noto, negovata vidliva, iskonstruirana priroda koja, ponekoga{, zapnuva ili zapnuvala vo o~ite na dobrite ~ita~i, da go spomeneme grofot Tolstoj, na primer, me|u drugite. Inaku, ne bilo te{ko legendata za tragi~nite qubovnici od Verona, da stigne do isklu~itelno nadareniot iako ne mnogu obrazovaniot [ekspir. S# {to se vika italijanska renesansa, so site nejzini specifiki i osobenosti, moè da se najde i vo renesansna Anglija, samo vo eden poprizemjen prevod, vo edna postudena varijanta. Taka, vo ovoj slu~aj, legendata za dvajcata nesre}nici najneposredno mu ja dobliìl na [ekspir i toa na angliski jazik (toj, osven malku latinski i u{te pomalku gr~ki ne govorel drugi jazici) Artur Bruk (Arthur Brooke) so poemata Tragi~nata istorija na Romeo i Julija (The Tragical History of Romeus and Juliet)objavena vo 1592 godina. No deneska nikoj ne go spomenuva [ekspir zaradi Bruk, tuku prikaznata sekoga{ e obratna; Bruk opstanuva, se spomenuva tokmu zatoa {to imal sre}a eden genijalen avtor da mu ja ukrade poemata i da izgradi, vdahnuvaj}i du{a vo {turata, banalna prikazna, velelepen, poetski pametnik na qubovta a preku nego da go obezbedi ve~niot opstanok na ~istata qubov onakva kakva {to verojatno devstveno bila doìveana vo dvorot i sobata na Julija Kapuleti od Verona. Tragedijata Romeo i Julija kaj nas e odamna prevedena od poetot Georgi Stalev. Ne osporuvaj}i gi visokite poetski vrednosti na ovoj prevod, ovde za prvpat donesuvame prevod na makedonski jazik praven neposredno od angliskiot original.

Vilijam [ekspir

4

L I C A: Hor Romeo Montagi, negoviot tatko Montagi, negovata sopruga Benvolio, vnuk na Montagi Avram, sluga na Montagi Baltazar, ~ovek na Romeo Julija Kapuleti, nejzin tatko Kapuleti, negova sopruga Tibalt, nejzin vnuk Pa` na Tibalt Petru~io Bratu~etka na Kapuleti Neguvatelka na Julija Petar Samson Gregori, slugi na Kapuleti Slugi, drugi Muzi~ari Eskalo, knez na Verona Merkucio Pariz, grof, blagorodnici Pa`, na Pariz Otec Lorenco Otec Jovan Apotekar Komandir na straà Drugi straàri Gosti, blagorodni~ki, sledbenici na Montagi i na Kapuleti.

Romeo i Julija

5

Vilijam [ekspir

6

Prolog. Vleguva Horot. Horot. Dve semejstva, po dostoinstvo sosem isti vo ubavata Verona, kaj{to dejstvoto se vodi od pamtivek raskarani pak se karaat, nemaat tri ~isti za gu{a se fa}aat, sekoj sekogo bodi. Kobnata pazuva na ovie dva du{mani luti dve yvezdi zaqubeni na neboto densko xitka ~ij pad nesre}en i tragi~ni ruti so smrt ja pogrebuvaat roditelskata bitka. Delot stra{en za so smrt beleànata qubov i prodolùvaweto na kavgata od nivnite stari {to samo decata nivni gi ubiva, a ni{to ne menuva drugo dva ~asa sega pred vas, na scenava }e cari. Ve molime za trpenie, nikoj nema da ve davi, ona {to nedostiga, trudot na{ }e go popravi. Izleguva. 1.1 Vleguvaat Samson i Gregorie od domot na Kapuleti so me~evi i {titovi Samson. Gregorie, brate, pak ja vadime kolata od kalta. Gregorie. Nikako, ne sme yevgar volovi, da mu se snevidi. Samson. Velam, vadime da ne ni ja izvadat du{ata niz nos. Gregorie. Velam, duri si ìv ne }e ja izvadi{ glavata od oglav. Samson. Koga }e mi se stemni, znam brzo da udram. Gregorie. Samo {to ne se stemnuva{ brzo za da udri{. Samson. Dosta mi e eden pes od domot na Montagi pa da se stemnam. Gregorie. Da se stemne{ zna~i da zabega{, a da bide{ hrabar zna~i da ostane{ na mesto, zatoa ako se stemni{, re~i zbogum na umot. Samson. Nekoj pes od toj dom }e me natera da ne mrdnam. Sekoja devojka i sekoe mom~e od domot na Montagi }e naide na yid. Gregorie. Toa pokaùva deka si meku{ za{to samo meku{ite se lepat za yid. Samson. Taka e. Zatoa ènite kako pomeki i poslabi, sekoga{ se pritisnati za yid; zatoa ma{kite na Montagi }e gi izbrkam od yidot, a ènskite }e gi pritisnam. Gregorie. Kavgata e me|u na{ite gospodari i nas, nivnite slugi. Samson. Seedno. ]e bidam tiran: koga }e im izlezam na kar{ilak na ma{kite, }e se nafr~am na ènskite - }e im gi se~am glavite. Gregorie. Glavite }e im gi se~e{ na devojkite? Samson. Da, glavite na devojkite ili ona {to kaj niv e glavno, sfati me kako saka{. Gregorie. Tie }e te sfatat onaka kako {to }e po~uvstvuvaat. Samson. ]e me ~uvstvuvaat mene duri stojam na noze a dobro se znae deka ne sum od ma~e ka{li~e. Gregorie. Dobro e {to ne si som. Da be{e nikoj nema{e da te ferma.

Romeo i Julija

7

Vleguvaat Avram i drugi slugi od domot na Montagi. Vadi go alatot. Eve gi apa{ive od domot na Montagi. Samson. Go izvadiv i sakam da mavnam na golo. Ti po~ni ja kavgata, a jas }e ti go {titam grbot. Gregorie. Pa da mi go svrti{ grbot i da zbri{e{. Samson. Brkaj rabota koga ti velam. Gregorie. Abe }e brkam ama so tebe }e n# izbrkaat. Samson. Gledaj zakonot da bide na na{a strana. Neka po~nat tie. Gregorie. ]e im se iskle{tam na razminuvawe pa neka me sfatat kako sakaat. Samson. Ne, tuku kako smeat. Jas pak }e im go pokaàm od trite podolgiot; ako premol~at golem sram }e bide toa za niv. Go pokaùva od trite podolgiot. Avram. Nam ni go pokaùvate od trite podolgiot, gospodine? Samson. Samo go pokaùvam od trite podolgiot, gospodine. Avram. Dali nam ni go pokaùvate od trite podolgiot, gospodine? Samson(Na Gregorie) Dali zakonot e na na{a strana ako kaàm ‘Da’? Gregorie. Ne. Samson. Ne, gospodine, ne vi go pokaùvam od trite podolgiot vam gospodine, tuku samo go pokaùvam od trite podolgiot, gospodine. Gregorie(Na Avram) Da ne barate kavga, gospodine? Avram. Kavga gospodine? Ne, gospodine. Samson. Ama ako barate, gospodine, vi stojam na raspolagawe. I jas mu sluàm na isto tolku dobar gospodar kako i vie. Avram. Ne podobar. Samson. Dobro, gospodine. Vleguva Benvolio. Gregorie. Re~i podobar. Eve doa|a eden rodnina na gospodarot. Samson(Na Avram) Da, podobar, gospodine.. Avram. Laè{. Samson. Vadete gi me~evite, ako ste maì. Gregorie, ne go zaboravaj udarot od nekni. Gi vadat me~evite i se borat. Benvoliot(Go vadi me~ot) Razdvojte se, budali. Vratete gi me~evite. Ne znaete {to pravite. Vleguva Tibalt. Tibalt(Go vadi me~ot) [to, vadi{ me~ na ovie bezdu{ni ‘rtki?

Vilijam [ekspir

8

Zavrti se, Benvolio. Pogledni & v lice na sopstvenata smrt. Benvolio. Samo gi smiruvam. Vrati go me~ot ili pomogni lu|evo da gi razdvoime. Tibalt. [to, so me~ v raka govori{ za mir? Go mrazam zborot ko adot {to go mrazam, site Montagi i tebe. Bori se, kukavico. Se borat. Vleguvaat trojca ili ~etvorica gra|ani, straàri so stapovi i lastagarki. Gra|anite. Stapovi, osteni, kopja dajte! Udrete! Neka crknat! Dolu Kapuleti. Dolu Montagi. Vleguvaat Kapuleti i èna mu. Kapuleti. [to e ovaa vikotnica? Me~ot dolg daj mi go, brzni! G-|a Kapuleti. Paterica, paterica - [to }e ti e me~? Vleguvaat Montagi so izvaden me~ i èna mu. Kapuleti. Me~ot, rekov. Stariot Montagi e ovde, i so me~ izvaden me pravi majmun. Montagi. Podlec eden Kapuleti! (@ena mu go drì.) Pu{ti me, ne drì me, gleda{ se ~epam! G-|a Montagi. Ni peda nema da mrdne{ za da se tepa{. Straàrite se obiduvaat da gi razdvojat dvete strni. Vleguva Vojvodata Eskalo so pridru`bata. Vojvodata. Rajo buntovna, du{mani na mirot, hula~i na ~elikov sosedski vkrven - Zarem ne sakaat da me slu{nat? Ej, yverovi, lu|e, {to go gasnete ognot od otrovniot bes so vrutokot zovrien od venite {to vi {ika; pod zakana so kazna, od krvavite race vedna{ da ste go frlile toa oru`je grdo za da ~uete {to ima da vi kaè raspameteniot va{ Vojvoda. Montagi, Kapuleti i nivnite sledbenici go frlaat oru`jeto. Tri gra|anski tepa~ki po~nati na veter od tebe Kapuleti i od tebe Montagi, tripati go voznemirija spokojot na ulicite na{i i napravija drevnite ìteli na Verona nametkite od ple}i da gi frlat pa gi zaigraat so racete starite jatagani ~irosani od vremeto za da ve razdvojat

Romeo i Julija

9

vo ~irosanata omraza va{a. Ako samo u{te edna{ spokojot go urnete na ulicite na{i, so ìvotot }e go platite ru{eweto na mirot. A sega site drugi neka si odat. Ti, Kapuleti, so mene vedna{ doa|aj; a tebe Montagi popladnevo ~ekam da te vidam za da ja doznae{ voljata na{a za ova vo starata Vilafranka kaj{to zasedava javniot sud. U{te edna{, pod zakana so smrt, odete si! Izleguvaat site osven Montagi, èna mu i Benvolio. Montagi. Koj povtorno ja na~na ovaa stara kavga? Govori, vnu~ko; be{e tuka koga po~na? Benvolio. Slugite na va{iot du{man i va{ite ve}e se borea koga stignav. Go izvadiv me~ot da gi razdvojam. Toga{ dojde besniot Tibalt so isukana sabja pa zaglu{uvaj}i mi go so yveckawa sluhot, po~na da mi mavta so me~ot nad glava i da go se~e vozduhot koj{to, nepovreden, so prezir mu se ruga{e. Dodeka si razmenuvavme udari i xvr~ki se priklu~uvaa lu|e od obete strani duri ne dojde Vojvodata, koj{to n# razdvoi. G-|a Montagi. A kade e Romeo- dali deneska go vide? Se raduvam {to vo bojot voop{to ne prijde. Benvolio. Gospo|o, eden ~as pred oboùvanoto sonce da yirne niz pozlateniot prozorec na istok, ne{to voznemiren izlegov malku v pole, kaj{to, pod eden ~estak sikamori {to raste zapadno od na{iot grad, rano izlezen, go vidov va{iot sin. Mu prijdov, no toj od mene se sokri, i {mugna vo ~estakot koga me vide. Jas, merej}i gi ~uvstvata negovi po moite - {to me teraa kaj{to nikoj nema da me najde, a samiot na sebe si bev tovar i breme, - pojdov po svoite a ne po negovite ~uvstva, i rado go izbegnav onoj {to rado od mene se sokri. Montagi. Mnogu utra toj tamu e viden, so solzi kako ja zgolemuva utrinskata rosa, dodavaj}i na oblacite novi oblaci od vozdi{ki te{ki. No vedna{ {tom s#veseloto sonce od najdale~niot istok po~ne da gi vle~e temnite zavesi od zoriniot krevet, od svetlinata bega doma mojot sin taèn, pa vo svojata samotna se povlekuva soba,

Vilijam [ekspir

10

panyurite gi spu{ta, svetlinata ja tera bo`ja i ve{ta~ka no} za sebe pravi. Mra~no i kobno raspoloènievo moè da e kaj ~ovek ako pri~inata ne se otstrani so dobar sovet. Benvolio. Striko dobar, ja znaete pri~inata? Montagi. Nitu ja znam nitu saka da mi ja kaè. Benvolio. A dali mu go ispipavte pulsot? Montagi. I jas samiot a i mnozina drugi, no toj, sam sovetnik si e za ~uvstvata svoi, dodu{a ne znam so kolkava iskrenost, i tolku e taen i tolku zatvoren vo sebe i tolku nepristapen na isku{enijata mnogu ko nekoja pupka grizena od zavidliv crv pred da moè da rascuti so lisjata slatki i ubavinata da mu ja predade na svetoto sonce. Da moè da doznaeme od kade tagata mu ide, toga{ i lekot lesno }e go bide. Vleguva Romeo Benvolio. Eve go ide. Ve molam skrijte se molkum, jas najdobro }e doznaam {to taguva tolku. Montagi. Kamo da ima{ sre}a pa ostanuvaj}i tuka vistinata ja doznae{. Odime. Srcevo mi ~uka. Izleguvaat Montagi i èna mu. Benvolio. Dobro utro, rodnino. Romeo. Zarem tolku mlad e denot? Benvolio. Odvaj e devet. Romeo. Te{ko mene, dolgi se ~asovite na taga. Tatko mi be{e onoj {to zamina tolku brzo? Benvolio. Da. [to taga gi dolì ~asovite na Romeo? Romeo. Da go nema{ ona {to koga go ima{, gi krati. Benvolio. Zaquben? Romeo. Li{en. Benvolio. Od qubov? Romeo. Li{en od taa vo koja sum zaquben. Benvolio. Te{ko so takva qubov, na lik ne`na A bezmilosna i gruba koga }e se vkusi. Romeo. Te{ko na taa qubov {to navidum mila Bez o~i go nao|a patot svoj bez sila. Kade }e ru~ame?(Gleda krv) Boè, kakov megdan se vodel ovde? Sepak ne kaùvaj mi za{to za s# ova slu{nav. Omraza rabotela ovde no pove}e pusta qubov. Zo{to o, qubov borbena, o, omrazo qubena

Romeo i Julija

11

O ne{to od ni{to iskonski za~nato! O svetlino hmurna, sueto trezna, Haose bezobli~en od navidum oblici skladni, Perduve oloven, ~adu sjaen, ognu studen, zdravje bolno, Sonu v jave, {to si i ne si! Vakva ~uvstvuvam qubov {to qubovno ~uvstvo ne e. Ti Se smee{, ne? Benvolio. Ne, rodnino, tuku pla~am. Romeo. Dobro srce, za {to? Benvolio. Za toa {to dobro edno srce strada. Romeo. Zlostorot quboven e takov, ti si na klada. No jadovite moi i sami na srce mi teàt A pote{ki stanuvaat ako i kaj tebe leàt Pa me pritiskaat dvojno. Qubovta {to kaj tebe ja vidov Pogolem vo mene go pravi od ~emerot ridot. Qubovta e ~ad od bazdeòt na vozdi{ki bez po~in, {tom brzgne, ogan plamnuva vo zaqubenite o~i, {tom se stu{i, more se polni od qubovni~ki solzi. I {to u{te? Ludilo umno {to meli, Xvaka~ka bolka i sladok pelin. Zbogum, rodnino. Benvolio. êkaj, ne brzaj da me ko{ne{, Ako zamine{ bez mene, me navreduva{ mo{ne. Romeo. Jas? Pa jas sum zaguben. Jas ne sum ovde. Ova ne e Romeo; ne sum tuka, ne sum ni onde. Benvolio. Kaì mi bez {ega, koja e taa {to ja qubi{? Romeo. [to, saka{ da ofkam i da ti kaàm? Benvolio. Da ofka{? Ne; samo stvarno kaì koja e. Romeo. Na bolen re~i mu stvarno amanet da sro~i Takviot zbor u{te pove}e }e go stol~i. No stvarno, rodnino, sakam edna èna. Benvolio. Deka si zaquben zna~i, pogodiv u{te vedna{. Romeo. Dobar si strelec; a i ubava e taa {to ja sakam. Benvolio. Ubava meta, rodnino, pobrgu se godi. Romeo. Proma{i tuka. Ne ja godat nejze od Amor Strelite; Dijanin um ima taa i zbor I za{titena silno so devstvenost skapa Od lakot tenok na deteto si nema maka. Opsada taa ne dozvoluva od zborovi {to lostat Ni prifa}a sredbi so pogledi bludni, ni skutot go {iri pred sveto-zavodlivoto zlato. O, taa vrie od ubavina; edinstveno siroma{na }e stane Koga so smrtta i seta ubavina }e & umre. Benvolio. Zna~i se zakolnala devstvenosta ve~no da ja krasi? Romeo. Da, no taka gubi za{to titizlukot mnogu ja gnasi; Ubavinata izgladneta od cicilukot vo koj di{e Potomstvoto sigurno od ubavina }e go li{e.

Vilijam [ekspir

12

Preubava e, prepametna, pametno preubava za pokaj Blagoslov da zasluì {to me frla v o~aj. Od qubovta se otkaà i vo taa zavetna sprega ìveam umiraj}i i ìv sum za toa da go kaùvam sega. Benvolio. Slu{aj me mene; prestani na nea da misli{. Romeo. O, nau~i me kako da prestanam da mislam! Benvolio. Daj im sloboda na sopstvenite o~i. Po~ni da gleda{ i vo ubavini drugi. Romeo. Toa e na~in U{te pove}e nejzinite v spomen da mi se vratat. Presre}nite maski licata {to gi qubat na ubavite dami Onaka grdi n# potsetuvaat na ubavinata {to ja krijat. Oslepeniot ni na sone da zaboravi nema Kolku e besceneto bogatstvoto na vidot. Pokaì mi èna poli~na od site drugi Za mene ubavinata nejzina }e mi sluì Ko potsetnik samo na onaa {to od ovaa Najubavata poubava e u{te. Zbogum, te{ko na zaborav da me nau~i{ moè{. Benvolio. ]e te nau~am da zaborava{ ili }e si umram dolèn. 1.2 Vleguvaaat Kapuleti, Paris i slugata Petar Kapuleti. Pa i Montagi obvrzan e ko mene pod zakana so ista kazna, da go ~uvame mirot {to ne e te{ko za starci kako nas, mislam. Paris. Obajcata ste ~esni, ugledni lu|e, i {teta e {to tolkava kavga me|u vas izbi. No, gospodine, {to velite za baraweto moe? Kapuleti. Go velam istoto {to go rekov i pred toa. Detoto moe s# u{te e tu|inka na svetov; u{te ni ~etirinaeset ne napolnila leta. U{te dvapati barem krajot na letoto neka e viden pred da mislime deka e zrela nevesta da bide. Paris. I pobrgu od nea stanale majki sre}ni. Kapuleti. No pobrgu i precvetuvale, maèni tolku rano. No probajte, blagoroden Paris, srceto osvojte & go milo; voljata moja od soglasnosta nejzina e samo krilo, i {tom taa se soglasi, vo izborot nejzin leì blagoslovot moj ko pe~at na siot toj ~in. Ve~erva vo domot moj pir starinski se pravi, na koj sum pokanil gosti mnogu, velmo{ki glavi mene mnogu mili, pa eve i vas ovde ve kanam pirot da mi go udostoite, poradosen da stanam. Vo domot moj skromen, yvezdenata svita seta ve~erva }e ja vidite od koja temnite neba svetat. I ~ari {to gi ~uvstvuvaat mom~iwata prazni

Romeo i Julija

13

koga ubavo promenetiot april na peticata }e zgazne od babuwosanata zima - zadovolstvo zna~i takvo me|u sveìte ènski pupki na gosteweto vakvo vo domot moj }e setite; ~ujte gi site, videte gi site, najvrednata izberete ja so vas da gi minuva dnite; vo taa brojka i }erka mi }e bide sred site edna {to ne zna~i deka na krajot }e ispadne i najvredna. Da odime sega. (Mu dava pismo na Petar) Tr~aj mom~e, neka ne ti e u|e; niz ubavata Verona najdi gi ovie lu|e zapi{ani ovde i kaì im koga zabrzan }e te vidat deka sakam ve~erva gosti moi da mi bidat. Izleguvaat Kapuleti i Paris. Petar. Da gi najdam ovie ~ii imiwa se ovde zapi{ani? Zapi{ano e deka ~evlarot treba da se matka so svojata utija, terzijata so svojot kalap, ribarot so svojata ~etka, slikarot so svoeto sertme; no ispraten sum da gi najdam onie ~ii imiwa se ovde zapi{ani a nikoga{ ne moàm da najdam {to imiwa napi{al pisarot. Moram da najdam nekoj u~en. Vleguvaat Benvolio i Romeo Eve mi dvajca ko pora~ani. Benvolio. Ajde begaj! Od eden ogan drug se potpaluva, Edna bolka so drug ~emer se le~i, Viorot vrati go, pa svesta se zavrtuva Prviot jad o~aen vtoriot na arno go vle~i. Nova zaraza na o~i neka ti se fati Pa stariot lut otrov brgu }e se trati. Romeo. Tvojot le~ben list odli~en e za toa. Benvolio. Za {to, ti se molam? Romeo. Za tvojata skr{ena piska. Benvolio. [to ti e Romeo, da ne si lud? Romeo. Ne sum lud, tuku vrzan polo{o od ludak; Zatvoren v zatvor, dràn bez mojata hrana, Kam{ikuvan i ma~en i (Na Petar) Dobro ve~er, mom~e. Petar. Dobro ve~er. Ve molam, znaete da ~itate? Romeo. Da, sopstvenata kob vo sopstvenata beda. Petar. Verojatno ste samouk. No ve molam. dali go ~itate s# ona {to go gledate? Romeo. Da, ako gi znam bukvite i jazikot. Petar. êsno re~eno. Ostanete so zdravje. Romeo. êkaj, mom~e, znam da ~itam. Go ~ita pismoto. ‘Gospodin Martino i negovata èna i }erki;

Vilijam [ekspir

14

grofot Anselme i negovite ubavi sestri, gospo|ata vdovica od Vitruvio, gospodinot Pla~encio i prekrasnite negovi vnuki, Merkucio i negoviot brat Valentin, Striko mi Kapuleti, èna mu i }erkite, Ubavata vnuka Rozalina i Livija, Gospodin Valencio i negoviot rodnina Tibalt, Lucio i nemirnata Helena.’ Ubavo dru{tvo. A kade treba da dojdat? Petar. Gore. Romeo. Kade gore? Petar. Na ve~era kaj nas doma. Romeo. îja doma? Petar. Domata na mojot gospodar. Romeo. Vsu{nost prvin ova treba{e da te pra{am. Petar. A sega }e vi odgovoram bez da pra{ate. Moj gospodar e velikiot, bogat Kapuleti a ako ne ste od rodot na Montagi, povelete, ve molam, na pehar vino kaj nas. Ostanete so zdravje! Izleguva. Benvolio. Na ovaa ista ve~erna gozba kaj Kapuleti }e ve~era ubavata Rozalina, koja tolku ja saka{, so site boèstveni ubavici od Verona. Da odime tamu, pa so nepristrasno oko Sporedi ja nejze so sekoja ubavica druga tivka Pa }e vidi{ deka gulabicata tvoja obi~na e mivka. Romeo. Koga pravoverieto na o~ite moi Takva kaè eres, solzite ogan neka se storat Pa tie, neudaveni do sega i od celo more Ko eretici i la`govci neka gorat. Poubava imalo od sakanata moja! Sonceto {to s# gleda Od iskona ne videlo ni kopija nejzina bleda. Benvolio. Gluposti! Ubavinata nejzina samo so nea si ja merel, }e bilo poinaku vo drugi da si yverel; na kristalnata vaga izmeri ja ti sama ubavicata svoja so nekoja druga dama {to jas }e ti ja pokaàm na gozbata kako sveti pa kolku tvojata e najubava vedna{ }e seti{. Romeo. ]e dojdam, no ne za pred takvi ubavici da stojam Tuku za da uìvam vo sjajot na ubavicata moja. Izleguvat. 1.3 Vleguvaat gospo|a Kapuleti i doilkata Gospo|a Kapuleti. Doilko, kade e }erka mi? Vikni mi ja vedna{. Doilkata. @imi nevinosta {to na dvanaeset ja imav Ve}e ja viknav. Ej, jagnence, ej, pilence,

Romeo i Julija

15

Bog da ~uva, kaj e devoj~eto? Ej, Julija! Vleguva Julija. Julija. [to e, koj me vika? Doilkata. Majka vi. Julija. Eve me, gospo|o. [to zapovedate? Gospo|a Kapuleti. Eve {to. – Doilko, izlezi za kratko. Mora na samo da zboruvame. – Doilko, sepak ne odi. Nema {to tuka od tebe da se krie. Jasno ti e Deka }erka mi e ve}e stasana vo godinite Doilkata. Taka e, do minuta znam kolku e stara. Gospo|a Kapuleti. Ne napolnila ~etirinaeset. Dadilakata. Vo ~etirinaeset zabi se kladam –a s# na s# nemam ni ~etiri, Deka nema ~etirinaeset. U{te kolku ima do Ivanden? Gospo|a Kapuleti. Dve nedeli i zgora. Doilkata. Zgora, zdola od site denovi vo godinata Ve~erta sproti Ivanden }e napolni ~etirinaeset. Taa i Suzana – Bog du{ite risjanski da gi vardi, Vrsni~ki bea. So bog sega e Suzana; Predobra za mene be{e. No, ko {to rekov, Tokmu no}ta sproti Ivanden ~etirinaeset polni, Ba{ taka, velam, dobro pomneweto me sluì. To~no pominaa edinaeset od zemjotresot A jas ja odbiv od cicawe – toa ne se zaborava lesno – Od site denovi vo godinata tokmu na toj den Za{to ba{ toga{ cickata si ja nama~kav so pelin Sednata na sonce pod golubarnikot. Gospodarot i vie toga{ vo Mantova bevte. Da, da, ba{ imam akal! No, ko {to rekov, Koga go vkusi pelinot na bradavicata Od cickata i seti deka gor~i, ludoto beble Go trgna glav~eto i celo se smurti! “Tras!” tresna golubarnikot! A jas ko poparena, normalno, skoknav. A edinaeset od toga{ pominaa leta, Za{to toga{ na noxiwa stoe{e. Ne, {to bladam, More tr~ka{e i se klate{e niz soba Za{to den pred toa ~elceto si go udri A ma` mi, bog da go prosti, Veselo maì{te edno, detenceto go krena. “Opaa!” re~e, “sega na nos pa|a{, a koga pozrela }e stane{, na ple}i }e pa|a{, ne, Xuli?” A, ìmi krstot, ubavoto crv~e prestana da pla~e i re~e “Da!” A {egata sega, gledaj, vistina stana! Vi velam sto godini da ìveam Ova ne }e go zaboravam. “Neli, Xuli?” ja pra{a

Vilijam [ekspir

16

A ubavoto budal~e prestana da pla~e i re~e “Da!” G-|a Kapuleti. Dosta so toa. Zamol~i te molam. Doilkata. ]e zamol~am, gospo|o. Ama mi se puka od smea Koga }e mi tekne deka prestana da pla~e i re~e “Da”. A, tvrdam, & be{e niknala na ~elo Edna xumka, naa, ko jajce od gajgur. Se bapna bogami i pla~e{e gorko. “Da” re~e ma` mi, “sega na nos pa|a{? Koga }e porasne{ ima na ple}i da pa|a{, Ne, Xuli?” Crv~eto prestana da pla~e i re~e “Da”. Julija. Prestani i ti, dado, zamol~i, te molam. Doilkata. Dobro de, eve mol~am. Gospod neka te vardi, Ti mi be{e najubavoto bebe {to sum go doela. U{te da do~ekam maèna da te vidam Drugo ni{to ne}am. G-|a Kapuleti. Tuka te ~ekav, tokmu za toa Sakav da porazgovarame. Kaì mi, Julijo, }erko, {to misli{ ti za maà~kata? Julija. Toa e ~est za koja u{te ne sum sonuvala. Doilkata. “êst” ami kako! Da ne ti bev edinstvena doilka, }e re~ev deka od cicka ja iscica i seta mudrost! G-|a Kapuleti. E, pa, eve, razmisli za maà~ka sega. Pomladi od tebe Ovde vo Verona, ugledni gospo|i, Ve}e se stanati majki. Spored presmetkata moja Tebe te rodiv tuka negde na tvoi godini. Zna~i na kuso: doblesniot Paris te saka za èna. Doilkata. Ma`, gospo|ice, gospo|o, ma` i pol Mu nema ramen na svetot, da go zeme{ i da bega{. G-|a Kapuleti. Letoto na Verona nema takov cvet. Doilkata. Taka e, toj e cvet; vistinski cvet, i jas velam. G-|a Kapuelti(Na Julija.) [to veli{? Moè{ velmoàva da go saka{? Ve~erva }e go vidi{ na gozbata na{a. Pro~itaj ja knigata na likot od mladiot Paris I najdi gi slastite {to peroto na ubavinata

tamu gi napi{a. Ispitaj ja sekoja crta,pruga I vidi kako se soglasuvaat edna so druga. Za s# nejasno {to vo knigava preubava leì Vo o~ite pobaraj go, tamu toa skrieno teì. Na skapocenava qubovna kniga, na nepovrzanive ~ari, Za razubavuvawe u{te samo korica im fali. Ribata moreto si go ima i dostoinstvo se zbiva Koga ubavinata ubavina vo sebe skriva. Nema oko {to pred knigata ne se divi takva {to so zlatno kop~e vrzuva prikazna zlatna S# negovo so maòv }e go spodeli{ viden A imaj}i go, ni{to pomala nema da bide{.

Doilkata. Pomala? Nikako, samo pogolema. @enite so maìte rastat.

Romeo i Julija

17

G-|a Kapuleti(Na Julija).Na kuso: dali kon Paris qubov moè da ti se rodi? Julija. ]e gledam, ako gledaweto kon takvo ra|awe vodi. No sigurno sloboda pregolema nema da si dadam, Pa va{ata dozvola da ja zloupotrebam, madam. Vleguva Petar. Petar. Gospo|o, gostite dojdoa, ve~erata e servirana, vas ve vikaat, mladata gospo|ica ja baraat, doilkata ja pcujat v kujna, s# e naopaku i vo haos. Jas mora da odam da posluùvam. Ve molam idete vedna{. G-|a Kapuleti. Eve idime. Izleguva Petar

Julija, grofot te ~eka so svoite mo}i. Doilkata. Brzni mome; po dnite sre}ni, posre}ni ~ekaj no}i.

1.4 Vleguvaat Romeo, Merkucio, Benvolio pod maski so u{te nekolkumina maskirani. Romeo. Pa dali ko opravduvawe da odrìme govor Ili da buvneme bez izvinuvawe? Benvolio. Re~itosta od toj tip ne e pove}e vo moda. Ne ni treba ni Kupidon so vrzani o~i {to nosi laèn tatarski lak {aren I damite ko stra{ilo na bostan gi pla{i Ni na pamet nabuban prolog od suflerot nejasno d’tkan za vlez ovde. Neka za nas sudat kako im e drago, Na{e e da izigrame, pa fa}ame xade. Romeo. Daj mi fakel. Ne sum ba{ za ripawe. Bidej}i mra~en, svetlina barem da nosam. Merkucio. A ne, Romeo, mora so nas da igra{. Romeo. Ne doa|a predvid. Obuvkite va{i se lesni, Pogodni za igrawe; a mene du{ava mi e tu~na Kon zemjata me vle~e i ne mi dava da mrdnam. Merkucio. Ti si zaquben; pozajmi gi Kupidonovite krila Pa vivni se so niv nad visinive niski. Romeo. Strelata negova predlaboko mi e vnatre Za da se vivnam na lekite mu krila, pa vrzan Ne moàm da se krenam nad jadot moj taèn; Pod te{koto breme na qubovta sega pa|am. Merkucio. Padni nad nea pa qubovta }e stane trudna- Pregolem pritisok za rabota tolku ne`na. Romeo. [to? Qubovta ne`na? Taa e pregruba, Presurova, prenaduena i bocka kako trn. Merkucio. Ako so tebe e gruba, grub bidi ti so nea, Ako bocka, bockaj ja i ti, taka }e ja skroti{.

Vilijam [ekspir

18

Daj mi maska licevo vo nea da go stavam, Nad maskata maska. Ba{ mi e gajle Ako qubopitno nekoe oko grdosta mi ja vidi! Neka vomjazov toga{ mesto mene pocrveni! Stavaat vomjazi(maski). Benvolio. Ajde, da tropneme pa vnatre i {tom sme tamu Nozete vedna{ neka po~nat da rabotat. Romeo. Dajte mi fakel. Neka vetrogonite lesni Podot bes~uvstvitelen so peticite go struàt, A jas do od iskona kaànoto }e se dràm. ]e bidam drà~ za sve}i i s# }e gledam. [tom igrata ìvne, }e pobudalam i }e begam. Zema fakel. Merkucio. Gledam umot te stega, pa s# ti e preku nosot. Ako nosot ti se piknal vo kalta a kalta E qubov vo koja do u{i si zacapal, od nea Brgu }e te izvadime. A sega napred! Da ne ja tro{ime svetlinata denski! Romeo. Ne e taka. Merkucio. Mislev gospodine, dvoumej}i se vaka boèmski, Xabe svetlinata ja tro{ime, ko sve}a da gori denski. Poslu{aj me, za{to mislata dobra vo zborot bila Pet pati porano odo{to vo site setila. Romeo. Be{e dobra misla na maskaradava da se pojde Ama sepak e glupo da se odi. Merkucio. A zo{to ako smeam da pra{am? Roneo. No}eska son soniv. Merkucio. Pa isto i jas. Romeo. [to sonuva{e? Merkucio. Deka sonuva~ite ~esto laàt. Romeo. Na sone, ~estopati, javeto ni izgleda stvarno Merkucio. Gledam no}eska kralicata Mab te posetila arno. Benvolio. Babica e taa na samovilite i vo oblik Se javuva ne pogolem od ahat-kamen Na pokazalezot od nekoj odbornik gradski Vle~ena od yevgar atom~iwa sitni Preku nosevite na lu|eto legnati da spijat. A spicite na ~ezata se od dolgi pajakovi noze; Pokriv~eto, od skakul~evi krilca Uzdite od vodni mese~inski zraci; Amovite, od najsitni pajakovi ni{ki; Kam{i~eto, od kov~e na {tur~e, ìl~iwata od prav, Kolesnikot nejzin, muv~e edno sitno oble~eno vo sivo, Dvapati positno od zmiulesto crv~e,

Romeo i Julija

19

Is~epkano od prsteto na mrzlivo mome. Kabin~eto & e prazno korup~e od le{nik Napraveno od ververi~ka-stolar ili od striko crv~e Od iskona praja~i na samovilskite ~ezi. I ba{ vaka katano} taa samo juri Niz umot na zaqubenite, pa tie za qubov sonuvaat; Ili po kolenata na dvorjanite, pa sonuvaat za klawawe samo; Ili po usnite damini, pa samo celuvki sonuvaat, Pa ~esto lutata Mab so plikovi gi {ari Za{to zdivot si go rasipuvaat so mnogu slatki. Ponekoga{ taa lunya po usnite na nekoj advokat A toj sonuva zarabotuva~ka od merata nadvor; A ponekoga{ so opa{kata od nekoe vakavsko prase Nosot }e mu go ~e{ne na nekoe zaspano pop~e; Pa toga{ toj sonuva nekoja nova prebenda. Ponekoga{ minuva preku vratot na nekoj vojnik Pa toj sonuva kako tu|inski se~e grla, Pusii fa}a, dimiskii pleni, forsira reki, Pehari polni pie; a potoa, gledaj ~udo, Barabani v u{i mu bijat, pa skoka i se budi, I, ispala{en od sonot, opcuva dve-tri molitvi I pak legnuva da spie. Ova vi e taa ista Mab {to grivite na kowite gi zapletkuva no}e na kepcite pletenkite vo samovilski im gi plete kok, koj{to edna{ odvrzan, golema nesre}a nosi. Ova e taa ve{terka koja koga momite na ple}i leàt, Gi pritiska i prva gi u~i ma{kiot tovar Da go krepat koga }e stanat èni. Ova e taa – Romeo. Dosta, dosta, Merkucio, molkni! Tuku bambori{ bez vrska. Merkucio. Taka e. Za sonovi govoram, Za ro`bite na bezrabotniot mozok, Za~nati od ni{to, no od me~ti pusti, Nevistinski i prazni ko jalov vozduh, Ponepostojani od samiot veter, koj{to de Smrznatite gi qubi gradi na sever, De, naluten, odedna{ se premisluva Pa likot go vrti kon jugot rosen. Benvolio. I nas }e n# zbri{e vetrot za koj govori{. Ve~erata zavr{i a nie ne stignavme na vreme. Romeo. Se pla{am pred vreme, za{to umov koben Ishod mi navestuva {to s# u{te vo yvezdite visi No {to gorko }e zazbifta po tekot stra{en So urnebesov no}e{en i rokot }e mu go skrati Na ìvotov prezren, vo gradive piknat, na na~in nekoj lukav so predvremena smrt.

Vilijam [ekspir

20

No toj {to go drì kormiloto od mojot ìvot I brodot neka mi go vodi! Napred, pobratimi moi bodri! Benvolio. ‘Rzni so barabanot, taka! Izleguvaat. 1.5 Vleguvaat petar i drugite slugi so krpi. Petar. Kade e toj Tenxer~ija, da mu se snevidi, koj }e servira, a? Tuku samo ne{to menuva, tuku samo ne{to potskusuva! Prviot sluga. Ne ~ini rabotata koga dobroto odnesuvawe pa|a vo racete na eden ili dvajca, a racete ne se ~isti. Petar. Nadvor so tie stol~iwa na preklop, trgnete mi go i ova kreden~e, pazete so ~iniite. Gledaj mori da mi skrie{ edno par~e marcipan, a ti, du{i~ke, kaì mu na vratarot da gi pu{ti Suzi Alapa~ata i Nela. Ej, Anton, Tenxer~ijo! Vtoriot sluga. Eve sme, de, poleka. Petar. Ve baraat, ve vikaat, im trebate, im ste neohodni vo golemata odaja. Prviot sluga. Ne moème odedna{ da bideme na site strani. Da ìvneme malku, de~ki!Na rabota, pa koj }e preìvee neka }ari! Izleguvaat i vleguvaat mestej}i masi i stolovi.Vleguva muzikata a potoa od ednata strana Kapuleti, èna mu, Julija, Doilkata, Tibalt, Petru~io i site gosti a od drugata maskiranite Romeo, Benvolio i Merkucio. Kapuleti (Na maskiranite) Dobro mi dojdovte, gospoda! So vas }e igraat dami Bez pluskavici na noze. Ha, gospo|i moi, koja od vas site }e se drzne da ne igra? Prebirlivite, velam, pluskavici }e dobijat. Ve upla{aiv, a? Taka? Dobrodojdovte, gospoda. I jas nekoga{ ko vas Sum nosel maska i moèv na uvo da im {eptam Na ubavicite predivni skazni {to mnogu Im godea. Taka be{e, taka be{e, ama samo be{e. Dobro mi dojdovte gospoda. Zasvirete muzi~ari. Muzikata sviri a maskiranite, gostite i damite igraat. Romeo stoi na strana. Mesto, mesto! Napravete mesto i zaigrajte momi! (Na slugite) U{te svetlo, lega~i i sklopete gi masite! Ugasnete go ognot! Stanuva pretoplo ovde. (Na rodninata) Mom~e, ovaa nenadejna zabava dobro ispadna, ne? Samo sedi, sedi koga ti velam, rodnino Kapuleti, Odamna ni pomina vremeto za igrawe.

Romeo i Julija

21

Kapuleti i negoviot rodnina sednuvaat. Kaì mi, kolku vreme ima od koga ti i jas Sme bile vo maski? Rodninata Kapuelti. @imi bogorojca, edno trieset godini. Kapuleti. Zarem tolku? êkaj, ne, nema tolku. Kolku i da e blisku Duovden, od svadbata Na Lu~enco nema ni dvaeset i pet godini A toga{ bevme pod maski. Rodninata Kapuleti. Pove}e, pove}e. Sin mu gospodine, Ima trieset. Kapuleti. [to zboruva{? Pred dve godini Be{e pili{tarec. Romeo(na slugata) Koja e onaa dama {to rakata ja krasi na onoj vitez? Slugata. Ne znam, gospodine. Romeo. O, taa gi u~i faklite da gorat sjajno! Na obrazot od no}ta ~inam visi tajno ko bescenet alem na uvoto od E|upka - ubavina {to ne se tro{i, srceto na svetot po nea tupka. Ko gulabica e sne`na me|u jato vrani, damava {to igra me|u druga~kite zbrani. [tom zaprat, }e & prijdam kaj{to sedi taka, }e ja dopram da mi se blagoslovi grubava raka. Dali srcevo qubelo do sega? Odreknete o~i, ete, vakva ne sum videl ubavina do ovaa ve~er. Tibalt. Po glasot mislam, ovoj }e da e Montagi. Me~ot mom~e donesi mi go. (Izleguva slugata) [to, zarem robov se drznal ovde da dojde, skrien pod grda maska da ja prezira i pluka sve~enosta na{a? @imi ~esta semejna, da go ubijam ko ku~e bez grev na du{a }e sednam utre na ru~ek. Kapuleti. [to e, rodnino, {to si se vozbudil gnevno? Tibalt. Striko, Montagi e ovoj, du{mani{te na{e revno, podlec {to do{ol ovde inaet da ni tera da n# rezili, da n# srami tokmu na ve~era. Kapuleti. Mladiot Romeo, ne? Tibalt. Tokmu toj, podlecot Romeo. Kapuleti. Vozdrì se, rodnino stroen, ostavi go na mira. Se odnesuva toj kako gospodin vistinski, i, {to e pravo, cela Verona go fali kako doblesen i u~tiv mlad ~ovek. Ne bi sakal za seto bogatstvo na gradov nekoj so ne{to vo mojata da go navredi ku}a. Zatoa strpi se, pravi se ko da ne e tuka. Ova go baram i ako po~it kon mene ima{,

Vilijam [ekspir

22

bidi qubezen i prestani da se murti{, ne ti li~i odnesuvaweto za vakva gozba. Tibalt. Li~i {tom podlec takov na gosti ni do{ol. Nema da go podnesuvam. Kapuleti. ]e go podnesuva{ koga ti velam. Vidi go ti nego, ima da slu{a{. Da ne si gluv? Koj e ovde gazda, jas ili ti? ]e me slu{a{- Nema da go podnesuval! Bog neka ni e na pomo{. Saka gostite da mi gi rastrevoì, silexija pred site da izigruva! I toa ovde, vo mojata ku}a! Tibalt. Ama striko, sramota e. Kapuleti. [to? Ti }e mi kaè{? Ama si bil drzok! Vidi, vidi, koj bi rekol? ]e mi plati{ za ova, ti velam. Mene najde inaet da mi tera{. I toa tokmu ovde i sega - (Igrata zavr{uva. Julija se vra}a na svoeto mesto kaj{to ja ~eka Romeo.) (Na gostite) Taka, deca, od srce! (Na Tibalt) Crvja ima{ ti vo gazot. Smiri se ili - (Na slugite) u{te sve}i, u{te sve}i! - (Na Tibalt) Sram da ti e, }e te nau~am jas na red. (Na gostite) Veselo, veselo, deca! (Muzika povtorno sviri, gostite igraat.) Tibalt. [tom spokoj nametnat so gnev svesen vnatre mi vrijat, siot se tresam, bitki stra{ni vo mene se bijat. ]e si odam, no nametnatovo {to se veli koga toga{ }e brzgne vo jad i pelin. Romeo (na Julija dopiraj}i ja po raka) Ako go skvernavam so bezvrednava raka svetovo mesto, poblagoroden grev nudam: usnive, dvajca axii vcrveni, stojat ovde taka da go zbri{at svetogrdieto so celuvka luda. Julija. Axio dobar, ne huli po racete {tedro, {to pobo`nost {irat so ~inot niven. Svetcite so axiite se rakuvaat vedro toa e bakne` svete~ki, axiski zdiven. Romeo. A zarem svetcite se bez usni, axiite sveti? Julija. Ne se axio, ama tie im se za molitva da storat. Romeo. O svetice, toga{ usnive ko racete neka ~inat Slu{ni gi, za spas od o~ajov te molat. Julija. Sveticata ne mrda, iako za molitvi ne e nema. Romeo. Toga{ ne mrdaj, plodot molitven da go zemam. Ja baknuva. Vaka od usnive, tvoite mi go zedoa grevot.

Romeo i Julija

23

Julija. Zna~i na usnive mi e grevot od tebe zemen. Romeo. Grev od usnive moi zemen? O, ama e sladok devo! Vrati mi go vedna{. Ja baknuva. Julija. Ama baknuva{! Da padne ~ovek na teme! Doilkata. Gospo|ice, majka vi saka so vas da zboruva. Julija odi kaj majka & . Romeo. Koja e majka & ? Doilkata. Ama ste zelen mom~e, majka & e gospodarka na ovaa ku}a, odli~na gospo|a, doblesna i umna. ]erkata so koja govorevte sega jas ja doev. Vi velam, toj {to nejze }e ja zeme treba da leì na pari. Romeo (za sebe) Kapuleti zna~i! Stra{na smetka! Se zaloìv du{manot da me ma~i! Benvolio. Ajde, odime, vidovme {to ima{e da se vidi. Romeo. Da ama doprva nemir na srce }e mi idi. Kapuleti. êkajte, gospoda, ne odete si taka brzo. Ima u{te ne{to za potkasnuvawe. (Mu {epotat na uvo.) A, taka zna~i? Toga{, vi blagodaram na site. Vi blagodaram, ~esni lu|e. Dobra no}. Dajte u{te fakli vamu! Na spiewe sega. (Na bratu~edot) Uf, brat~e, docna e, docna. Si legnuvam. Izleguva Kapuleti a po nego i gostite. Julija. Dojdi vamu, dadilko. Koj e onoj gospodin? Doilkata. Sinot, naslednik na stariot Tiberij. Julija. A onoj {to sega izleguva niz vrata? Doilkata. Toj e, mislam, mladiot Petru~io. Julija. A onoj zad nego {to ne saka{e da igra? Doilkata. Ne znam. Julija. Odi i pra{aj kako se vika. Doilkata odi. Ako èna ima, toga{ grobot }e mi bide postela bra~na. Doilkata(se vra}a) Se vika Romeo i e Montagi, sin edinec na va{iot golem du{man. Julija(na strana) Qubov edinstvena od edinstvenata omraza mi nikna! Prerano te spoznav, predocna pri sebe me vikna! ûdovi{na qubov kobno sega mi se ra|a

Vilijam [ekspir

24

{tom du{manot prezren da go qubam mi se pa|a. Doilkata. [to kaùva{? [to kaùva{? Julija. Stih eden {to od eden igra~ pred malku go nau~iv. Nekoj od vnatre vika ‘Julija’. Doilkata. Eve n#, sega. Da odime. Posledniot gostin ve}e bega. Izleguvaat. 2.0 Vleguva Horot Starata strast na umirawe sega leì, A mladata brza nasledni~ka da & bide; Ve}e ne cveta ~arta na taa {to kon smrt teì, Ne`nata Julija poubava,eve, ide. Sega Romeo go qubat i toj qubi, Od o~i ma|epsan, zanesen amka; Toj boèm du{mankata ne saka da ja gubi A taa se losti po qubovnata mamka. Dràn za du{man, pristap takov toj nema Zakletvata qubovni~ka kaj nea da ja vmetne A i taa, iako vqubena, ne moè vo {ema Pa novo sakaniot zgodno da go sretne. No za sredba, vremeto sredstva, strasta mo} im dava, Stravot sotiraj}i go so strastvena lava. 2.1 Vleguva Romeo. Romeo. Kade da begam koga srcevo mi e ovde? Vrti se zemjo glupa, oskata najdi ja svoja. Se vrti i se povlekuva. Vleguvaat Benvolio i Merkucio.) Benvolio(vika) Romeo, rodnino Romeo, Romeo! Merkucio. Mudar e, ìmi krstov, se iskral doma v krevet. Benvolio. Navamu istr~a i onde skokna preku yidot. Vikaj Merkucio. Merkucio. Ne, so magija }e go mamam. Romeo!Ej netokmu! Mrdnat! Zaquben! Copnat! Pojavi se vo prisen na vozdi{ka barem.

Romeo i Julija

25

Eden stih samo kaì i }e bidam sre}en. Vikni ‘Lele!’ Rimuvaj gi barem ‘krila’ so ‘mila’. Na mojata Venera kaì & nekoj zbor ubav Prekar smisli za slepiot naslednik, sin nejzin Mladiot Adam Kupidon, koj{to ve{to go pogodi so strela Kralot Kofetua koga ovoj vo bedno se zacapa mome. – Niti slu{a, niti se javuva, niti pak preta. Majmunot e mrtov i mora magija da mu storam. Te prizivam vo ime na sjajnite o~i na Rozalina, Na visokoto & ~elo i rumenite usni, Na noxiwata tenki, kolkovite cvrsti I vo ime na siot kom{iluk blizok Cel pred nas vedna{ da se stvori{. Benvolio. Ako te slu{ne, }e pobudali od bes. Merkucio. Ova nema da go zbesne. Bi zbesnal Da domamam nekoj duh vo krugot na negovata mila duh na nekoj ~udak, pa tamu da mu stoi duri taa ne go legne i sosem da go sotre. Toa zlobno bi bilo. Prizivawevo moe ~esno e i fino. Vo ime na negovata sakana go prizivam samo da voskresne. Benvolio. Da odime, se skri toj me|u drvjata Samo za da se druì so no}ta vla`na. Qubovta mu e slepa pa najprijatno mu e vo temno. Merkucio. Da mu e slepa nema celta taka da ja godi. Pod nekoja mu{mula legnat si e taka Pa me~tae sakanata da mu e plodot nejzin {to momite otvoreno-gaze go vikaat koga na samo se kikotat. O Romeo, neka e, o neka e taa otvoreno-gaze, a ti kru{ka {ilesta. Dobra no}, Romeo! Vo svojot asli-krevet odam. Ovoj pole-krevet prestuden e za mene. Odime? Benvolio. Odime! Popusto e da go barame onoj {to ne saka da bide najden. Izleguvaat Benvolio i Merkucio. 2.2 Romeo istapuva napred Romeo. Koj ranet ne bil, na luznite im se smee. No tivko, {to svetlina niz onoj prozorec bleska? Tamu e istok a sonceto e Julija. Ogrej, jasno sonce, umri ja zavidlivata luna, {to ve}e e bolna, bleda i polna taga a ti, sledbeni~ka nejzina, stopati od nea poubava. Ne sluguvaj & nejze, zavidlivka e taa. Vestalka ~ie ruvo bole`livo i bledo samo glupa~ki go nosat; otfrli go.

Vilijam [ekspir

26

(Vleguva Julija gore) Eve mi ja gospodarkata, eve ja qubovta moja. O kamo da znae deka mi e ova! Govori, a ne veli ni{to. [to e va`no? Pogledot nejzin zboruva; }e govoram so nego. Drzok sum premnogu. Ne mi se obra}a mene. Dve najli~ni yvezdi na svodot nebesen poradi ne{to, o~ite & gi molat vo sferite da svetat do vra}aweto nivno. [to ako o~ite & se na nebo, a yvezdite na lice? Sjajot na liceto nejzino yvezdite }e gi zasrami ko videloto densko sve}ata; nejzinite o~i na nebo niz vilaetite vozdu{ni tolku }e svetat {to pticite }e propeat mislej}i deka e dewe. O, vidi kako obrazot na raka go spu{ta. O, kamo da bev rakavica na taa raka, pa obrazot da & go dopram! Julija. Te{ko mene. Romeo (Na strana) Taa zboruva. O, zboruvaj samo, angelu svetol; za{to ti bolska{ vo ovaa no} nad mene ko krilest glasnik nebesen {to sveti nad okokorenite, voshiteni o~i na smrtnicite {to, svrteni nazad, vo nego se xarat koga vo mrzlivite oblaci se vgnezduva i edri na gradite od vozdu{nite dalgi. Julija.(ne znae deka ja slu{a Romeo) O Romeo, Romeo, {to si ti Romeo? Otkaì se od tatko ti, otfrli go imeto, A ako ne}e{, zakolni se deka me saka{ i jas pove}e nema da sum Kapuleti. Romeo.(za sebe) Da slu{am u{te ili da & vratam? Julija. Samo imeto tvoe mi e du{man. Ti si toa {to si i da ne si Montagi. [to e toa Montagi? Ne e ni raka, ni noga, ni dlanka ni lice nitu koj bilo drug del od eden ~ovek. O, zo{to drugo nema{ ime! I {to ima vo edno ime? Trendafilot i pod drugo ime isto taka ubavo }e mirisa. Taka i Romeo, da ne se vika Romeo, }e go zadrì ona milo sovr{enstvo {to go ima i bez imeto svoe. Romeo, otfrli go imeto a mesto imeto - koe ne e del od tebe - zemi me mene. Romeo (Na Julija) Te fa}am za zbor.

Romeo i Julija

27

Vikaj me sakan pa drugo ime }e zemam i pove}e nema da se vikam Romeo. Julija. Koj si ti {to vaka nametnat so no}ta mi buvna vo mislite moi? Romeo. So kakvo ime ne znam ni sam da ti se pretstavam. Imeto moe, svetice mila, samiot go mrazam za{to neprijatel za tebe e toa. Da e napi{ano, parampar~e }e go storam. Julija. V u{i od ustata tvoja ni sto zborovi Ne sum primila, sepak zvukot im go znam. Zarem ne si ti Romeo i Montagi? Romeo. Ne sum ni edno ni drugo, mome li~no, ako obete ne ti se po }ef. Julija. Kako dojde ovde, kaì mi i zo{to? Yidot od gradinava e visok, za ka~uvawe teòk, a mestovo smrt za tebe, so ogled koj si, ako nekoj rodnina moj ovde te vidi. Romeo. Na lekite krila od qubovta preku yid skoknav, za{to kamenava brana za qubovta ne e pre~ka, a qubovta go moè ona na {to }e se drzne. Zatoa rodninite tvoi ne moàt da me soprat. Julija. Ako te vidat, }e te ubijat vedna{. Romeo. Nema; pogolema opasnost demne od o~ite tvoi odo{to od dvaeset nivni me~a. Gledaj me milo, i omrazata nivna ne mi moè ni{to. Julija. Ne bi sakala ni slu~ajno da te vidat ovde. Romeo. Od pogledite nivni, no}ta }e me {titi, no ako ne me saka{, neka tuka me najdat. Poarno da umram od omrazata nivna otkolku, nequben od tebe, da ja odlagam smrtta. Julija. Koj ti go pokaà patot do ovde? Romeo. Qubovta {to prva mi dade pottik. Taa sovet mi dade, a jas nejze o~i. Jas ne sum krmar, pa sepak daleku da be{e ko bregot {irok mien od najdale~no more }e zaplovev kon tebe po takvo besceneto blago. Julija. Znae{ deka likot mi go krie vomjazot no}en inaku }e vide{e kako krvta v obrazi mi ita za ona {to go ~u vo mrakot {to go rekov. Pristojna bi sakala da bidam, pristojna, ona {to go rekov da go odre~am; ama obziri zbogum. Dali me saka{? Znam }e re~e{ ‘Da’, a jas }e poveruvam. Ako se zakolne{ sepak moè da izneveri{. Na qubovni~ka iznevera, velat, Jupiter se smee. O Romeo neèn, ako me saka{, kaì navistina deka e taka;

Vilijam [ekspir

28

Ili ako misli{ deka prebrzo me osvoi }e po~nam da se murtam, }e bidam opaka, }e re~am “ne” ako me pobara{; inaku za ni{to drugo na svetot. Vsu{nost, li~en Montagi, zacapana sum do u{i, pa moè{ da pomisli{ deka sum mnogu lesna. No veruvaj mi, gospodine, poverna }e bidam od onie {to ve{to vozdrànost glumat. Povozdràna, priznavam, sigurno treba{e da bidam no ti ja slu{na pred da stanam svesna, iskrenata strast moja. Zatoa prosti, ne go sfa}aj, te molam, ko povik na lesna qubov ona {to no}ta crna tebe ti go otkri. Romeo. Gospo|ice, vo blagoslovenata mese~ina ti se kolnam {to ovo{nite vrvovi gi poleva so srebro- Julija. O ne kolni se vo mese~inata, nevernata luna {to mese~no se menuva na patekata kru`na, da ne ispadne neverna i qubovta tvoja. Romeo. Vo {to da ti se zakolnam? Julija. Ne kolni se vo ni{to, ili ako ve}e se kolne{, zakolni se vo sebe, idolot {to beskrajno go oboùvam, pa }e ti veruvam. Romeo. Ako qubovta na srce {to mi leì- Julija. Nemoj, ne kolni se. Iako radost bezmerna mi nosi{ dogovorov no}e{en ne me raduva mnogu. Prebrz e, nerazmislen, nenadeen epten, nalik na molwa {to is~eznuva brgu u{te pred da kaè{ ‘svetka’. Mil moj, dobra no}. Ovaa pupka qubovna zree~kiot zdiv leten vo ubav cvet moè da ja rascuti na slednata sredba. Dobra no}, dobra no}. Mir neka ti se vsadi na srce ko spokojot {to go imam v gradi. Romeo. O, zarem }e me ostavi{ bez uteha vaka? Julija. Kakva uteha ve~erva od mene bara{? Romeo. Zavet deka qubovta so qubov mi ja vra}a{. Julija. Nepobaran u{te pobrzav da ti go dadam a sega bi sakala pak vo mene da e. Romeo. Saka{ da si go vrati{? Zo{to, mila? Julija. Za od srce povtorno da ti go dadam. A sepak go sakam ona {to ve}e go imam. Dare`livosta moja bez dno e kako more, i qubovta isto. [to pove}e davam pove}e ja imam; za{to neiscrpni se i dvete. Doilkata vika odnadvor. Slu{am {um od ku}ata. Sakan moj, zbogum.-

Romeo i Julija

29

Idam, dado dobra! - Montagi mil, veren bidi. Po~ekaj malku; }e se vratam. Izleguva. Romeo. O no}, no} blagoslovena! Se pla{am vo no}ta skrien, da ne e ova samo son, son preubav, preblaèn za da bide jave. Se vra}a Julija. Julija. Tri zbora u{te, mil Romeo, pa dobra no} stvarno. Ako namerite qubovni navistina ti se ~esni, a celta brak, javi mi utre po liceto {to }e go ispratam da te sretne, kade i vo koe vreme ceremonijata da se svr{i pa seta sudbina svoja vo tvoi }e ja stavam race, i }e te sledam ko ma` moj do krajot na svetot. Doilkata (Od nadvor) Gospo|ice! Julija. Idam vedna{. (Na Romeo) No ako ne si iskren te molam- Doilkata (Od nadvor) Gospo|ice! Julija. Idam, idam. - Po mene ne idi i na bolkata ostavi me svoja. Utre liceto go pra}am. Romeo. @imi du{ava- Julija. Iljadapati dobra no}. Izleguva. Romeo. Iljadapati pocrna bez tebe }e mi bide. Ko u~eni~e kon sakanata odi{ na krila ka~en a od nejze se vra}a{ poti{ten i smra~en. Trgnuva da si odi. Se vra}a povtorno Julija. Julija. Psst, Romeo! Psst! O glas na sokolar da imam pa sokolot moj li~en da go domamam nazad. No ropstvoto e zaripnato a glasot ne e grlen, inaku pe{terata bi ja dupnala Ehoto kaj{to spie za glasot negov vozdu{est pozaripnat od mojov po Romeo bez prestan da vika. Romeo! Romeo. Du{ata moja imeto glasno mi go vika. Kolku srebreno-slatko yvoni govorot na zaqubenite no}e ko najne`na muzika za izostren sluh!

Vilijam [ekspir

30

Julija. Romeo! Romeo. Mila? Julija. Vo kolku ~asot utre ~ovekot da go pratam? Romeo. Vo devet. Julija. ]e bidam to~na. Dvaeset godini ima do toga{. Zaboraviv zo{to nazad te viknav. Romeo. A da ostanam dodeka ne se seti{? Julija. Nema da se setam samo za da sedi{ tuka za da ne zaboravam kolku sakam da sum so tebe. Romeo. A za da ne se seti{ }e stojam ovde i }e zaboravam deka drug dom nekade ima. Julija. Razdenuva. Sakam da be{e ve}e otiden - ama sepak ne podaleku od pti~ka na palavo dete {to ja pu{ta da prvne malku od negovata dlanka ko plenik kutar a potoa so svilen konec nazad ja vra}a slobodata kratej}i & ja za{to ja saka. Romeo. Bi sakal da ti sum tvoja pti~ka. Julija. I jas isto. Sepak bi te ubila od galewa mnogu. Dobra no}, dobra no}. Razdelbata e tolku slatka taga {to do utre bi ti velela dobra no} bez dostaga. Romeo. Neka son na klepki ti padne, spokoj na gradi. Izleguva Julija. Kamo da sum ti son i spokoj na gradite mladi. Kaj duhovnikot svoj odam da me pou~i. Sovet da mi dade za ubavinata {to mi se slu~i.

2.3 Vleguva otec Lavrentij, so ko{nica Otec Lavrentij. Sivookoto utro na no}ta murtava & se sme{ka, Osvetluvaj}i go istokot po obla~estata ple{ka, Ko pijanica teteravi temnicata sura Po patot kaj{to vrvi Titanovata tura. Sega, pred sonceto da grejne so sjajnata kosa Denot da go pozdravi, da ja isu{i no}nata rosa, Moram do ram da ja napolnam ko{nicava ve}e So zambaci, crkalo, blagorodno cve}e. Zemjata, majka na prirodata, grobnica e nivna, No grobov ovoj i utroba e divna, A od grobnicata od sekakvi sorti mladi Se dojat, cicaat od prirodnite gradi, Mnogu doblesti sekoj za sebe si tepa Odli~ni duri, a razli~ni se sosem sepak. O blagoslovena e divnata lixba {to leì Vo rasjeto, bilkite, kamewata, koga verno teì, Za{to ni{to pod nebo ne raste tolku podlo

Romeo i Julija

31

{to na zemjata moè da mu dade tolku dobro; I ni{to tolku dobro {to zloupotrebeno Se izopa~uva stra{no, stanuva zlo~leno. Doblesta stanuva porok, trgne li po lo{i dela A porokot nekoga{ so delo, do doblest se kreva. Vleguva Romeo. Pod ne`nata kora na cvetov no}en i otrov se krie no i lek mo}en, go mirisne{ li, te opiva, v ìvot te vra}a, no {tom go vkusi{, vo smrt sigurna te pra}a; Dva zakrveni krala ko v bilka i vo ~ovekot se krijat Dobriot i lo{iot èstoka bitka bijat; kaj{to lo{iot nad dobriot pobeda vadi, tamu vedna{ crvot na smrtta bilkata ja jadi. Romeo. Zdravo ìvo, o~e. Otec Lavrentij. @iv da si mi ~edo. Koj jazik ran me pozdravuva tolku milo? Sinko, samo glavata vo koja nemiri se rojat Tolku rano se prostuva od postelata svoja: Griàta bdee vo o~ite na starcite ~esto, A kaj{to griàta grize, sonot ne fa}a mesto: No kaj{to mladosta ~ista, so misla lesna Teloto go spruì, tamu son~ec zlaten caruva so pesna. Ottuka ranosta tvoja so sigurnost mi veli Te krenale od postela nemiri te{ki, vreli: A ako ne e taka, toga{ nema zo{to da se lomam, Jasno mi e deka Romeo voop{to ne se pribral doma. Romeo. Vtorovo e to~no, po~inkata takva mi e mila. Otec Lavrentij. Bog neka ti prosti, da ne si bil so Rozalina? Romeo. So Rozalina nikako o~e, neka mi prosti adot, Go zaboraviv toa ime i od toa ime jadot. Otec Lavrentij. Takov te sakam sinko, no vo kakva si, toga{, ka{a? Romeo. ]e ti kaàm o~e pred povtorno da me pra{a{: Kaj du{manot moj bev na pija~ka i hrana, A tamu odnenade` nekoj dlaboka mi otvori rana Ko {to mu otvoriv i jas: spasuva~kata i nejzina i moja Sega od pomo{ta zavisi i od bilkata sveta tvoja. Vo sebe omraza nemam, o~e: srcevo mi e lesno Za{to i za du{manot, bez zadr{ka te molam ~esno. Otec Lavrentij. Bidi jasen sinko, jasnost od du{a neka ti rosi, Ne~istata ispoved, ne~ist oprost nosi. Romeo. Toga{ najjasno znaj qubovta naj~ista mi se veti Na ubavata }erka od bogatiot Kapuleti: Ko jas {to ja qubam, taka i taa me qubi Se e sploteno, osven ona {to ti treba da go sploti{ So brak svet; koga, kako i kade

Vilijam [ekspir

32

Se sretnavme, pobaravme i zbor se dade }e ti kaàm popat, a sega molbive ~uj gi moi sakam u{te deneska vo svet brak da n# spoi{. Otec Lavrentij. Gospode boè, zarem tolku brgu umot si go smeni? Zarem Rozalina kolku do v~era srceto {to ti go pleni Sega odedna{ ja nema? Zna~i qubovta kaj site mladi Ne od srceto, tuku od o~ite im ~adi. Isuse, Mario sveta, kolkava reka solena ti mina Niz obrazot bled samo za taa pusta Rozalina! Kolku voda solena potro{ena za xabe Za na krajot qubovta blantava da stane. Sonceto u{te od neboto vozdi{kite ti gi ~isti Pla~ot tvoj star u{te vo u{ive mi se bistri: Gledaj, na obrazot u{te damka ti se lee Od solzata stara {to u{te isu{ena ne e. Ako ti be{e ti, a makive tvoi od sevte Toga{ i ti i makite za Rozalinda bevte. Ako navistina si smenet, toga{ mislava vaì: i ènite smeat da gre{at {tom slabaci se site maì. Romeo. Ti ~esto me kore{e zaradi Rozalina. Otec Lavrentij. [to se gubi{ a ne {to qubi{, budaletinko fina. Romeo. Saka{e v grob taa qubov da mi svene. Otec Lavrentij. No ne edna da umre za druga da se krene. Romeo. Te molam, ne kori me, nejze sega ja qubam, po milost i qubov vo soodvetna e ruba i, za razlika od drugata, ne sakam da ja gubam. Otec Lavrentij. Prvata znae{e, more duri i beter, Deka qubovta ti e prikazna sro~ena vo veter: Ama ajde, stoumniku mlad, eve so tebe idam, Na nekoj na~in tvoj pomo{nik, da ti bidam, Za{to na krajot, moè brakov da prerasne vo ubost Omrazata me|u domovite vo naj~ista qubov! Romeo. Da odime, mnogu i se brza na mojata la|a. Otec Lavrentij. Poleka. Brzata ku~ka slepi ku~iwa ra|a. Izleguvaat.

2.4 Vleguvaat Benvolio i Merkucio Merkucio. Kade e ovoj Romeo, da mu se snevidi? Ne si dojde doma no}eska? Benvolio. Doma kaj tatko mu - ne. Razgovarav so negoviot sluga. Merkucio. Onaa ista bleda-krpa, tvrda na srce devojka, onaa Rozalina, go ma~i, ne mu dava da zdivne. Sigurno }e se {ekne. Benvolio. Tibalt, rodnina na stariot Kapuleti, isprati pismo do domot na negoviot tatko. Merkucio. Go vika na dvoboj, {to drugo. Benvolio. Romeo sigurno }e mu odgovori.

Romeo i Julija

33

Merkucio. Sekoj ~ovek {to znae da pi{uva moè da mu odgovori. Benvolio. Da, ama toj, na predizvikot od pi{uva~ot na pismoto, so predizvik }e mu odgovori. Merkucio. More te{ko na Romeo, pa toj ve}e e mrtov, proboden od crnoto oko na belata devojka, zastrelan so qubovna pesna vo uvoto, pogoden srede v srce so strelata na onoj slep pili{tarec. Zarem takov ma` moè da mu izleze na Tiblat na kar{ilak? Benvolio. Zo{to pak da ne, {to e toj Tibalt? Merkucio. Pa ne e ba{ od ma~e ka{li~e. Smel ma` e, vistinski vitez. Se me~uva kako {to ti pee{ po noti. Vnimava na taktot, intervalite, ritamot. Pauzite kaj nego se mnogu kusi, eden, dva a na tri me~ot ti go nurnuva v gradi. Vistinski kasap e so svileni petlici, megdanxija nad megdanxiite, blagorodnik prva liga, znalec na besmrtnoto pasado, pa na punto riverso, pa na hai! Benvolio. Na {to? Merkucio. More neka se nosat site tie ~uknati, voobrazeni pr~lovci, site tie majstori na naglasokot! >>@imi Isus, izvonreden me~, izvonredno visok ~ovek, izvonredno dobra kurva!<< Zarem ne e za àlewe, kosko moja stara, {to tolku ni letkaat pred nos ovie tu|inski mu{i~ki, ovie peder~iwa, ovie svileni majmun~iwa koi tolku se dràt do modata {to ne moàt madro da sednat na starite klupi. O koskite nivni, koskite. Vleguva Romeo. Benvolio. Eve go Romeo, eve go Romeo. Merkucio. Bez svojata ikra, kako isu{ena haringa. O meso, meso, mnogu si mi oribeno! Sega e za pesnite {to Petrarka gi vade{e od rakav: Laura vo sporedba so negovata sakana e obi~na sadopera~ka, iako ima{e podobar qubovnik da ja opee; Didona gnasa, Kleopatra |upka, Elena i Hera prosta~ki i bludnici, a Tizba sivooka ili taka ne{to, ama ni{to posebno. Gospodine Romeo, bon ùr, da te pozdravam francuski za tvoite francuski krpi: Dobro ni go spopika sno{ti. Romeo. Dobro utro na dvajcata, kako vi go spopikav? Merkuico. Ne se pravi na udren, gospodine. Pobegna od nas, ete kako ni go spopika. Romeo. Prosti mi, dobar Merkucio, imav mnogu rabota, a koga si zafaten, lesno se zaborava na u~tivosta. Merkucio. Toa e isto kako da se kaè, deka koga nekoj e zafaten kako tebe, mora da se vitka. Romeo. Misli{ zaradi poklonot? Merkucio. Mnogu qubezno pogodi. Romeo. Mnogu u~tivo objasnuvawe. Merkucio. Jas sum cvetot na u~tivosta. Romeo. Koj cvet? Merkucio. Rozata. Romeo. Toga{ sandalata mi e zakitena so dobar cvet.

Vilijam [ekspir

34

Merkucio. Bistar si, nema {to, ako prodolì{ da si vaka bister, }e si ja iznosi{ sandalata, |onot }e ti se izliè, i }e si ostane{, prosto re~eno, bos. Romeo. Prosta {ega, nema {to, poprosta zdravje! Merkucio. Zastani me|u nas, dobar Benvolio, }e mi crkne duhovitosta! Romeo. [ibaj ja i podbodnuvaj ja, {ibaj ja i podbodnuvaj ja ili }e objavam deka si gotov! Merkucio. Ako treba dvata na{i uma da se trkaat ko vo potera po divi guski, toga{ sum gotov: oti vo tvojot um ima pet pati pove}e divi guski otkolku vo mojot. Dali nekoga{ sum bil so tebe po guski? Romeo. A za {to drugo si bil so mene ako ne za guski? Merkucio. Za ova bi te griznal za uvo. Romeo. Ne, ne kasaj, gusane dobar! Merkucio. Dosetlivosta ti e gor~liva kako kiselo jabolko, sok {to podzapira v grlo. Romeo. Zarem sokot od jabolka ne odi so sladok gusan kakov {to si ti? Merkucio. Dosetlivosta ti e rastegliva ko jare{ka koà, od eden palec se rastegnuva po cel lakt. Romeo. Bi sakal da ja rastegnam do zborot koj{to zaka~en na gusanot }e dokaè deka ti si nepristoen gusan. Merkucio. Pa zarem ne e ova poubavo otkolku da mi leleka{ od qubov? Sega si dru{tven, sega si Romeo; sega si ona {to si i po odnesuvawe i po priroda, bidej}i onaa pla~liva qubov e kako nekoj nagonski divjak {to tr~a gore dolu so patlakot za da ja zatne prvata dupka na koja }e naide. Benvolio. Tolku e dosta, dosta e! Merkucio. Saka{ da prestanam so prikaznata protiv svoja volja? Benvolio. Inaku }e ja izdolì{ do Rim i nazad. Merkucio. Se laè{, imav namera da ja skusam za{to stignav do samoto dno na prikaznata i navistina ne mislev u{te da ja dlabam. Vleguva Doilkata so svojot pomo{nik Petar. Romeo. Vidi, dobra brodska oprema. Edro, edro. Merkucio. Dve, dve: ko{ula i nametka. Doilkata. Petar! Petar. Na usluga! Doilkata. Lepezata, Petar. Merkucio. Daj i Petre, da si go skrie liceto za{to liceto na lepezata e poubavo. Doilkata. Bog da vi dade dobro utro, gospoda. Merkucio. Bog da ti dade dobar den, ubava gospo|o. Doilkata. Ve}e e den? Merkucio. U{te malku }e se stemni, vi velam, za{to bludnata kazalka na son~eviot mera~ sega e to~no na pladnevniot zarezok. Doilkata. Kako ne vi e sram, {to ~ovek ste vie?

Romeo i Julija

35

Romeo. ôvek, blagorodna gospo|o, {to bog go sozdal sam da se rasipuva. Doilkata. Dobro re~eno, ìmi krstov. Sam da se rasipuva, rekovte, ne? Gospoda. Moè nekoj da mi kaè kade moàm da go najdam mladiot Romeo? Romeo. Bi moèl da vi kaàm, ama mladiot Romeo }e bide postar koga }e go najdete odo{to bil koga ste po~nale da go barate. Jas sum najmladiot pod toa ime, vo nedostig na polo{. Doilkata. Dobro re~eno. Merkucio. Najlo{oto dobro, dobro sfateno, nema {to! Mudro! Mudro! Doilkata. Ako vie ste toj, gospodine, sakam na samo da razgovaram so vas. Benvolio. ]e go vikne na ve~era. Merkucio. Podvodnica, podvodnica, podvodnica! Drète ja! Romeo. Na {to nabasa? Merkucio. Ne na zajak, gospodine, tuku na zaja~ica, gospodine, vo posna pita, koja e bajata i muvlosana u{te pred da se jade. [eta pokraj niv i pee. Zaja~icata stara, zaja~icata stara Dobra e vo post {tom ti se dade. Ama zaja~icata stara, ne vredi ni para ako e rasipana pred da se jade. Romeo, doa|a{ vo ku}ata na tatko ti? Odime tamu na ru~ek. Romeo. Eve me vedna{ po vas. Merkucio. Zbogum gospo|o stara, zbogum gospo|o, gospo|o, gospo|o. Izleguvaat Merkucio i Benvolio. Doilkata. Ve molam, gospodine, koj be{e ovoj so~en bezobraznik poln so ujdurmi? Romeo. Gospodin, dadilko, koj{to saka da se slu{a samiot sebesi i pove}e }e vi iznaprikaè za edna minuta otkolku {to }e ~ue od drug za mesec dena. Doilkata. Samo neka gugne ne{to protiv mene, }e mu go doteram umot, pa makar da e stopati pojak od mene; dvaeset takvi apa{i gi nosam so malo prste; ako ne moàm jas, }e najdam nekoj koj moè. Bednik nizaeden, ne mu sum jas edna od negovite kurvi, edna od negovite glupi guski (Se vrti kon Petar) a ti stoi{ tuka ko misir i ostava{ sekoj bagabont da me dupi kako saka. Petar. Ne vidov nikoj da ve dupi kako saka. A da videv, vedna{ }e go izvle~ev me~ot. Tvrdam deka smeam da go izvle~am me~ot brzo kako sekoj drug ma` koga nekoja dobra kavga }e mi dade mo`nost a zakonot e na moja strana. Doilkata. @imi gospod, tolku sum gnevna {to seta se tresam od lutina. Gad eden krastosan! Ve molam za eden zbor, gospodine. Kako {to vi rekov, mojata mlada gospodarka mi naredi da ve najdam. Ona {to mi go naredi da vi go kaàm }e go zadràm za sebe. No prvin, dozvolete da vi kaàm, ako

Vilijam [ekspir

36

mislite, {to se veli, da ja vle~ete za nos toa, velat, }e bide golem rezil za{to gospo|icata e mlada; pa zatoa ako bidete dvoli~en so nea, toa bi bilo mnogu nepristojno odnesuvawe kon koja i da e mlada gospo|ica, sram neviden, {to se veli. Romeo. Dadilko, prepora~aj me kaj tvojata gospo|ica i gospodarka. Kaì i deka izjavuvam... Doilkata. Srcence edno! Navistina }e i kaàm. Gospode, ama }e se izraduva. Romeo. [to }e i kaè{, dadilko? Pa ti ne me ni slu{a{! Doilkata. ]e i kaàm, gospodine, deka izjavuvate, a toa, kolku {to mi fa}a umot, e blagorodna ponuda. Romeo. Kaète i da najde na~in Na ispoved popladnevo da dojde A tamu vo }elijata na otec Lavrentij Toj }e ja ispoveda i }e n# ven~a. Eve ti za trudot. Doilkata. Ni para gospodine vi ne}am. Romeo. Zemi de, zemi koga ti velam. Doilkata. Deneska popladne, gospodine, }e dojde tamu. Romeo. A ti ~ekaj zad yidot od opatijata, dobra dado, U{te vo tekot na ovoj ~as mojot sluga }e dojde I }e ti donese skali napraveni od jaè, Koi do vrvot na sre}ata }e me donesat Vo no}ta tajna. Zbogum, bidi verna, A za toa jas }e ti go nagradam trudot. Zbogum. Pozdravi ja gospodarkata tvoja. Doilkata. Gospod na nebo neka ve blagoslovi, slu{nete gospodine. Romeo. [to saka{ da mi kaè{, dadilko mila? Doilkata. Dali ~ovekot va{ e siguren? Za{to velat Dvajca ~uvaat tajna ako go trgnat tretiot. Romeo. Ti garantiram deka mojot ~ovek e tvrd na vera ko ~elik. Doilkata. Dobro, gospodine. Gospodarkata moja e najslatka gospo|ica, gospode, koga }e mi tekne kolku be{e zborliva kako mala. O, ima vo gradot eden blagorodnik, nekojsi Paris, koj{to s# bi storil da ja dobie: ama nejze, du{i~ka edna mila, gajle i e za nego kolku za nekoj kreka~, za vistinki kreka~. Ponekoga{ ja lutam, i velam Paris pove}e i li~i, ama vi velam, koga }e i re~am taka, celata pobleduva, ko najbela krpa stanuva. Zarem rozmarinot i Romeo ne po~nuvaat na ista bukva? Romeo. Po~nuvaat pa {to? Na r po~nuvaat. Doilkata. E, de~ko, ku~e{kite imiwa po~nuvaat na r - ama znam, va{eto ime po~nuva so druga bukva, ne? A taa napi{a prekrasni stihovi za toa, za vas i za rozmarinot, milina da vi e da gi slu{nete. Romeo. Pozdravete mi ja va{ata gospo|ica. Doilkata. Sekako, iljada pati.: Petar! Petar. Povelete. Doilkata. Odime, brzo!

Romeo i Julija

37

Izleguvaat. 2.5 Vleguva Julija. Julija. Ot~uka devet koga doilkata ja prativ, Veti za polovina ~as }e se vrati, Moè ne go na{la; ne, ni slu~ajno; O, pa taa kuca, glasnicite na qubovta se misli {to desetpati se pobrzi od son~evite zraci, koga senkite gi teraat preku temnite gori. Zatoa lekokrili gulabi qubovta ja vozat, I zatoa brzokrilen e Kupidon ko veter; Sega sonceto e na vrvot najvisok Od dene{niot svoj pat, a od devet do dvanaeset Tri dolgi ~asa ima, a nejze ja nema. Da ima ~uvstva i mlade{ka krv topla Ko topka taa bi letala sega, Zborovite moi na sakaniot bi mu gi frlala A negoviite mene; No starite lu|e nebare su{testva mrtvi, Ko olovo se nesmasni, te{ki, na bavnosta `rtvi. Vleguvaat Doilkata so Petar. Eve ja, gospode, o dadilke slatka, {to ima da mi kaè{? Go sretna li? Trgni mi go ovoj od pred o~i. Doilkata. Petre, zastani kaj portata. Julija. Sega dadilko dobra, slatka. O boè, {to mi si tolku ta`na? Ako se vestite ta`ni, veselo kaì mi gi. A ako se ta`ni, ja srami{ muzikata od slatki vesti Svirej}i ja so tolku kiselo lice. Doilkata. Premorena sum, daj mi malku da zdivnam, Sekoe kov~e me boli. Tr~av ko luda! Julija. Kamo koskive moi da gi ima{, a jas tvoite vesti: Ajde, zboruvaj, te molam, dadi~ke moja, zboruvaj! Doilkata. Gospode, ama i se brza, ne moè{ malku da se strpi{? Zarem ne gleda{ deka odvaj di{am? Julija. Kako odvaj di{e{ koga di{ej}i mi veli{ Deka odvaj di{e{? Izvinuvaweto tvoe Za docneweto podolgo e od prikaznata so koja se izvinuva{. Dobri se vestite ili lo{i? Odgovori mi na ova Kaì da ili ne a za detalite }e po~ekam. Samo kaì, dobri se ili lo{i? Doilkata. E pa, napravi naiven izbor, ne znae{ da izbira{ ma`. Romeo! Ne ne, ne iako liceto mu e poubavo od drugite maì, iako nogata gi nadminuva nozete na drugite maì, a racete, stapalata i stasot, iako za

Vilijam [ekspir

38

niv ne treba da se zboruva, mu se nesporedlivi. Ne e cvet na u~tivosta, no ti garantiram deka e krotok kako jagne. Odi po svojot pat, devojko, sluì mu na boga. [to, zarem ve}e ru~avte? Julija. Ne, ne. Ama seto ova i prethodno go znaev. [to veli toj za ven~avkata na{a, za toa {to veli? Doilkata. Gospode, ama me boli glavata, da ne treba da ja smenam? Kluka nebare na dvaeset par~iwa }e prsne. A i grbov od ovaa strana, lele grbov, lele, Grev }e nosi{ na du{a {to me prati Smrtta tr~aj}i vamu-tamu da si ja najdam. Julija. Od du{a mi e àl {to ne ti e arno. Mila, mila, mila dadi~ko, {to veli mojot sakan? Doilkata. Tvojot sakan veli kako ~esen gospodin, i kako qubezen, i kako pristoen i kako zgoden a ti tvrdam i kako doblesen. Kade e majka ti? Julija. Kade e majka mi? Taa e doma. Kade drugo mesto bi bila? Kolku ~udno mi odgovara{: Tvojot sakan veli kako ~esen gospodin, Kade e majka ti? Doilkata. O majko mori mila bo`ja, Vidi ja ti nea, {to si tolku lo{a? Ova li e melemot za moite bolni koski? Od sega pile sama da si gi nosi{ porakite! Julija. Dosta mati{, kaì {to veli Romeo! Doilkata. Smee{ deneska da odi{ na ispoved? Julija. Smeam. Doilkata. Toga{ pobrzaj do }elijata na otec Lavrentij, Tamu te ~eka maòt {to }e te napravi èna. Sega krvta gre{na v lice ti jurna, No na vesta vtora pocrveno }e ti bide. Odi v crkva; jas po drug pat moram, Da ja zemam skalata po koja tvojot sakan }e se ka~i so primrakot vo pti~joto gnezdo. Crn~am, r,mbam za sre}noto tvoe pladne Ama ve~erva tovarot i na tvojot grb }e padne. Odam na ru~ek a ti }elijata ja odbra. Julija. Visoka sre}a odbrav. Zbogum dadilko dobra. Izleguvaat. 2.6 Vleguvaat otecot i Romeo. Otec Lavrentij. Nasmevni se nebo na ovoj svet ~in, Za dnite idni da ne ne koraat so taga. Romeo. Amin, amin, no kakva i da dojde taga, Taa nema da ja nadomesti razmenata na radost Od samo mig eden kus pominat so nea:

Romeo i Julija

39

Ti samo spoj ni gi racete so zborovi sveti Pa smrtta {to qubovta ja jade neka svoeto go pravi. Mene mi e dovolno da si ja nare~am svoja. Otec Lavrentij. Sre}ite navrapiti, navrapito se gasat Vo triumfot svoj umiraat ko barutot i ognot Vo bakne` {to ginat. I najblagiot med Ni stanuva gaden zaradi slasta svoja I so vkusot ja ni{ti gladta na{a. Zatoa qubi umereno, taka qubovta trae dolgo, Prebrziot ko bavniot stignuvaat docna. Vleguva Julija zabrzana i go pregrnuva Romeo. Eve ja gospo|icata. O tolku lesna noga Ne }e go izodi nikoga{ ìvotnoto trwe; Zaqubeniot moè da vjava na svila {to leèrno ree na letniot vozduh bez da padne, tolku e lesna suetnosta. Julija. Dobro ve~er, o~e moj duhoven. Otec Lavrentij. Romeo, }erko, za obajcata }e ti se zablagodari. Julija. I nemu dobro ve~er, inaku zo{to da mi blagodari? Romeo. Ah, Julija, ako merkata na sre}ata tvoja E preminata kako mojata, i ako so zbor podobro znae{ Da ja zakiti{, toga{ razblaì go so zdivot Vozduhot ovde a bogatata muzika na tvojot glas Blaènstvoto neka go otkrie {to obajcata Go primame so ovaa mila sredba. Julija. Srceto, pobogato so sodrìna, a ne so zborovi, Ne so ukrasot tuku so su{tinata se fali. Samo pita~ite bogatstvoto da si go izbrojat moàt A qubovta moja tolku e rasko{na {to ne moàm ni polovina da soberam od aznoto svoe. Otec Lavrentij. Dojdete so mene, }e pobrzam so ~inot. Ne smeete sami da ostanete zaedno Duri crkvata sveta ne ve spoi vo edno. Izleguvaat. 3.1 Vleguvaat Merkucio so paòt, Benvolio so negovi lu|e. Benvolio. Te molam, dobar Merkucio, da si odime, Denot e èòk, Kapuletite nadvor, gi sretneme li, ne ni gi gine kavga za{to vo è{ki dni, poludenata krv vrie. Merkucio. Ti si mi ko onie ~uknatite {to a }e go pre~ekorat pragot od nekoja kr~ma, vedna{ udiraat so me~ot po masa i velat ‘Ne daj boè

Vilijam [ekspir

40

nekoga{ da mi treba{‘, no {tom vtorata ~a{a im udri v glava vedna{ go vadat na prviot pred sebe bez nikakva potreba. Benvolio. Ti li~am jas na takov? Merkucio. E ne, ne li~i{. I tebe ti vrie krvta ko na sekoj tvoj vrsnik vo Italija; ne ti treba mnogu da ja zagubi{ glavata pa da ne znae{ {to pravi{ i obratno, malku ti treba da ne znae{ {to pravi{ pa da ja zagubi{ glavata. Benvolio. I toga{? Merkucio. I toga{ dovolno e da se najdete dvajca takvi pa dvajcata nabrgu da ve snema za{to me|usebno }e se ispoubiete. Eve ti, na primer, ti bi fatil kavga so ~ovek samo zatoa {to toj ima vlakno pove}e ili vlakno pomalku vo bradata. Ti bi se karal so nekogo zatoa {to kr{i le{nici a izgovor }e ti bide toa {to o~ite ti imale le{nikova boja. Koi o~i, osven takvite, bi videle vo toa povod za kavga? Glavata ti e polna so kavgi ko jajceto so òl~ki iako zaradi ujot kavgaxiski, tolku ti e {a{ardisana {to od jajce stanala smatok. Si se karal so filjan ~ovek samo zatoa {to kutriot se iska{lal na ulica i pritoa ti go razbudil pesot {to spiel optegnat na sonce.Ne se ima{ ispokarano so eden terzija samo zatoa {to noviot elek go nosel pred Veligden? A so drug samo zatoa {to gi nosel novite ~evli so stari vrvci? Ti najde da mi popuva{ deka jas sum bil kavgaxija! Benvolio. Da bev kavgaxija kako tebe, glavata ne }e mi vrede{e ni pet pari. Merkucio. Misli{ sega pove}e ti vredi? Gluposti! Vleguvaat Tibalt, Petru~io, i drugi. Benvolio. Gluposti ili ne, eve gi Kapuletite. Merkucio. Kapuleti, Mapuleti, ba{ mi e gajle. Tibalt (na Petru~io i drugite) Stojte do mene, za{to }e im se obratam. (Na Montagi) Gospoda, dobro ve~er. Samo zbor so eden od vas. Merkucio. Samo zbor so eden od nas? Udvojte go vi se molam so u{te ne{to pa neka bide zbor i eden udar. Tibalt. I na toa sum podgotven, gospodine, ako mi dadete mo`nost. Merkucio. A da si najdete mo`nost bez da vi bide dadena? Tibalt. Merkucio, ti i Romeo duvate vo ista gajda. Merkucio. ‘Duvame vo ista gajda’? [to, da ne misli{ od nas da napravi{ ~ift gajdaxii? Duduk eden gajdaxiski! Ako saka{ toa od nas da napravi{, toga{ od dudukot }e slu{a{ samo zavivawe. (Se fa}a za me~ot) Ova mi e dudukot; od zvukot negov, boga mi, ima da zaigra{. Skokaj sega, dudu~i{te edno! Benvolio. Razgovarame ovde kaj{to vrie od lu|e. Ili da se povle~eme vo nekoe pomirno mesto, ili sporot re{avajte go smireno i ladno ili da si odime. Site o~i kon nas se svrteni. Merkucio. O~ite se za gledawe, pa neka se xarat.

Romeo i Julija

41

Za ni~ij }ef ne otstapuvam ni peda. Vleguva Romeo. Tibalt. Opa! Od vas ne baram ni{to, gospodine. Eve go moeto mom~e.. Merkucio. Neka me obesat gospodine ako toj potr~ko e va{. Ama na kar{ilak izlezete mu, pa }e vidite {to e toa megdanxija.. Vo taa smisla samo, va{ata milost moè da go vika ‘mom~e’. Tibalt. Romeo, qubovta {to kon tebe ja imam Ne se iskaùva poinaku osven so zborot: podlec! Romeo. Tibalt, pri~inata poradi koja moram da te sakam Go pravda donekade zauzduvaweto na gnevot Pri vakov pozdrav. Jas ne sum podlec. Zatoa zbogum. Gledam deka ne me pooznava{. Tibalt. Mom~e, ova nema navredite da mi gi trgne {to ti mi gi nanese. Zatoa zapri i vadi go me~ot! Romeo. Nikoga{ ne sum te navredil se kolnam, Tuku te sakam pove}e odo{to si misli{ Iako pri~inata ne ja znae{ za mojata qubov. Zatoa dobar Kapuleti, ime {to ko svoeto Go sakam, zadovoli se so ova {to go rekov. Merkucio(go vadi me~ot) O ligavost, ne~esna, nemturska, podla! Samo ala stakato nejze ja pere. Tibalt, staorsko stra{ilo, ajde, }e igra{? Tibalt. [to bara{ pak ti od mene? Merkucio. Ni{to caru na ma~kite, samo eden od tvoite devet ìvoti. So nego mislam brgu da zavr{am a ako bide potrebno posle toa od ostanatite osum da napravam suva pastrma. Vadi go od kanija me~ot za u{i! Brzni velam, da ne ti se najde pobrzo mojot me|u u{i! Tibalt(go vadi me~ot) Poveli! Romeo. Merkucio dobar, vrati go me~ot. Merkucio(Na Tibalt) Da go vidam gospodine tvojot pasado. Se borat. Romeo(go vadi me~ot) Vadi go me~ot, Benvolio. Da gi razdvoime. Sramete se, gospoda. Rezil ste na svetot. Tibalt, Merkucio, Vojvodata zabrani strogo Sekakvi kavgi po ulicite na Verona. Stojte, dosta, Tibalt, Merkucio! Romeo uspeva da im gi svrti me~ovite nadolu i vletuva me|u niv. Tibalt go proboduva Merkucio pod rakata na Romeo. Petru~io. Da begame, Tibalt! Izleguvaat Tibalt, Petru~io i nivnite drugari.

Vilijam [ekspir

42

Merkucio. Proboden sum. ûma da gi sotre dvete va{i ku}i! Gotov sum. A toj zamina bez vlakno da mu fali? Benvolio. Da ne si ranet? Merkucio. Samo grebnatina, grebnatina samo; ama, dovolna sosem. Kade mi e paòt? Trk po doktor, gnaso! Izleguva Paòt. Romeo. Drì se, ~oveku. Ranata ne e tolku stra{na. Merkucio. Ne e dlaboka kako bunar, nitu {iroka ko crkovni porti, no sepak e dovolna. ]e posluì. Pra{aj za mene utre i }e me najde{ na grobi{ta. Mi go zbiberija na ovoj svet. ûma da gi sotre dvete va{i ku}i. Plukam na svetot koga pes eden, ma~ka, staorec, glu{ec vaka smrtno moè da izgrebat ~ovek! Razvratnik, apa{, podlec, {to se tepa so smetka! Zo{to, ìti s#, se vme{a me|u nas? Me probode pod tvojata raka. Romeo. Najdobroto go sakav. Merkucio. Vnesi me vo nekoja ku}a, Benvolio, Ili }e padnam. ûma vrz va{ite dve ku}i. Od mene napravija za crvjata hrana. Si go dobiv i toa zdravo. Va{ite ku}i! Izleguvaat site osven Romeo. Romeo. Ovoj gospodin, na vojvodata sojuznik blizok, Moj prijatel veren, so smrtna se zdobi rana Zaradi mene, navredite na Tibalt Mojot go izvalkaa ugled. – Tibalt, {to ~as nepoln Mi e rodnina! O Julio slatka, Tvojata ubavina od mene napravi èna I ~elikot na hrabrosta mi go r’|osa sosem. Vleguva Benvolio. Benvolio. O Romeo, Romeo, hrabriot Merkucio e mrtov! Toj {irokograd duh kon oblacite letna, Preziraj}i ja zemjata mnogu pred vreme. Romeo. Crnata kob na denov bez drugi zla nema da projde, Po ova znam drugo zlo }e dojde. Vleguva Tibalt. Benvolio. Eve go se vra}a razbesnetiot Tibalt. Romeo. @iv i pobednik a Merkucio mrtov! Begaj na nebo u~tiva blagost Neka sega gnev ognen mene me vodi. A sega Tibalt, nazad zemi si go ona tvoe ‘podlec’

Romeo i Julija

43

{to preeska v lice mi go frli, za{to du{ata na Merkucio u{te nad glavite ni ree ~ekaj}i ja tvojata da & pravi dru{tvo. Ili ti ili jas ili obajcata }e trgneme so nego. Tibalt. Ti tikvaru zelen drugar ovde mu be{e Pa drugar bidi mu i tamu. Romeo. Toa ova }e go re{i. Se borat. Tibalt e proboden. Pa|a i umira. Benvolio. Romeo, begaj, da te nema. Gradot e na noze, Tibalt mrtov. Ne stoi ko zdrven. Vojvodata na smrt }e te osudi Ako te fatat. Odi, begaj, da te nema. Romeo. O, jas sum {utot na sudbinata! Benvolio. [to stoi{ u{te? Romeo zaminuva. Vleguvaat gra|ani. Prviot gra|anin. Na kade pobegna ubiecot na Merkucio? Kade pobegnaTibalt, ubiecot gnasen? Benvolio. Ovoj ovde e Tibalt. Prviot gra|anin(Na Tibalt) Stanuvaj, gospodine, trgnuvaj po mene. Vo imeto na vojvodata ti velam, napred. Vleguvaat Vojvodata, stariot Montagi, Kapuleti,nivnite èni i drugi. Vojvodata. Kade se bezo~nicite megdanov {to go po~naa? Benvolio. O vojvodo blagoroden, cel }e ti go kaàm Nesre}en tek na fatalnava kavga. ôvekov legnat ovde ubien e od Romeo koj{to pak rodninata tvoj go ubi, hrabriot Merkucio. G-|a Kapuleti. Tibalt, vnu~ko moj, o ~edo na bratot moj! O vojvodo, O gospodaru, maù! O, proleana e krvta Na mojot mil vnuk! Vojvodo, ìti gospod, Za krvta na{a Montagi krvnina neka dade! O vnu~ko, vnu~ko! Vojvodata. Benvolio, koj ja zapo~na kavgata? Benvolio. Tibalt, ubieniov ovde, kogo rakata na Romeo go ubi. Romeo, so ubavi zborovi go smiruva{e, go ubeduva{e Vo besmislata na sporot, na mo}niot gnev tvoj Mu ukaùva{e. Seto ova izrazeno so krotka Re~, smiren pogled, vozdrànost smerna Ne moè{e da ja skroti neskrotlivata òl~nost Na Tibalt, gluviot za mir, tuku toj navali So ostriot ~elik vrz gradite na hrabriot Merkucio

Vilijam [ekspir

44

Koj{to, zbesnat i samiot, ne mu ostana dolèn, Tuku so vojni~ki prezir so ednata raka Smrtta ladna ja odbiva{e, a so drugata na Tibalt Mu ja vra}a{e ~ija ve{tina na toa Vozvra}a{e. Romeo toga{ svika: ‘Stojte, prijateli, prijateli razdvojte se!’ I pobrzo od jazikot svoj so me~ot me~ovite kobni im gi svrti dolu, I me|u niv vleta, no pod negovata raka So nepravilen udar Tibalt ìvotot go skrati Na stameniot Merkucio, pa pobegna Tibalt I po edno vreme pak se vrati kaj Romeo Koj{to obzemen be{e od stra{na strast za odmazda Nadojdena vo nego kako molwa; pred me~ot Da go izvadam i da gi razdelam stameniot Tibalt Be{e mrtov a Romeo se zavrte i zbri{a. Ako ne be{e vaka, neka prestanam da di{am. G-|a Kapuleti. Toj e rodnina na Montagi. Normalno e da laè; vistinata ne e takva. Sigurno dvaesetmina se tepale vo bitkata mrtva, Dvaesetmina se nafrlile na edna sirota `rtva. Pravda baram vojvodo, za Pravda pred tebe se boram Romeo Tibalta go ubi, Romeo da umre mora. Vojvodata. Romeo go ubi nego, toj Merkucio go skrati. Koj treba sega za smrtta negova da plati? Montagi. Ne Romeo, vojvodo. Toj prijatel na Merkucuo be{e. Toj samo dolgot zakonski go zede, ìvotot na Tibalt. Vojvodata. A bidej}i za toa se pla}a Vedna{ nego vo progonstvo go pra}am. Va{ata omraza {to dolgo ubiva i koli Najposle surovo i moja krv proli. No tolku stroga kazna }e ve kolka {to site }e se kaete za mojata bolka. ]e bidam gluv za site pravdawa i molbi pa makar pla~ele i vodele razni borbi. Od toa }e nema ni{to. Neka Romeo zamine vedna{ Inaku potoa e mrtov, {tom go najdat edna{. Nosete go trupov i ~ujte me bez pcosti: Milosta ubiva ako na ubiecot mu se prosti. Izleguvaat so teloto na Tibalt. 3.2 Vleguva Julija, sama. Julija. Galopirajte brzo, o ognono`ni vranci, Kon konakot Feba. Kolesni~ar takov Ko Faeton bi ve {ibal se do zapad,

Romeo i Julija

45

I no} temna bi se spu{tila vedna{. Ra{iri go perdeto gusto, o no}, na qubovta jatak, Za da se sklopat denskite o~i, a Romeo V pregrad, neviden i ne~uen, mi padne.

Qubovnicite obredot quboven go vr{at Na svetlinata od ubavinata svoja, a ako qubovta e slepa Toga{ no}ta najmnogu i prilega. Dojdi no} li~na, Ti temno-obrazna gospo|o seta vo crno I nau~i me kako da go zagubam dobieniot me~ [to se igra za ~ift ~isti devstvenosti. Obgrli ja krvta nemaèna vo obrazot {to mi blika So pla{tot svoj crn, duri plahata qubov ne se drzne Vo ~inot na vistinska qubov smernost da vidi; Dojdi no}, dojdi Romeo, ti denu vo no}ta! Za{to }e leè{ vrz krilata na no}ta Pobel od nov sneg na grbot od gavran: Dojdi no} ne`na, crnove|a, zaqubena, no}, dojdi, Daj mi go mojot Romeo, a koga }e umre, Zemi go i iseckaj go vo yvezdi~ki mali, Pa neka go razubavi likot nebesen Za siot svet vo no}ta da se vqubi I da prestane da go slavi presvetloto sonce. O si kupiv qubovna palata, ama u{te Ne sum vselena; i iako sum prodadena, U{te ne sum prevzemena. Dolg mi e denov Ko {to e no}ta pred nekoj praznik Za nestrplivo dete {to ali{ta ima novi Ama ne smee da gi nosi. No eve, ide doilkata; Vleguva Doilkata so skala od jaè. i nosi vesti. Sekoj jazik {to samo imeto Romeo go govori, nebesna re~itost go krasi. Kaì dado, {to e novo? [to ima{ tamu, skalite {to Romeo te prati da gi zeme{?

Doilkata. Da, da. Skalite od jaè. Julija. Te{ko mene, {to e novo? Zo{to racete gi kr{i{? Doilkata. Ama den crn, toj e mrtov, mrtov, mrtov. Gotovi sme, gospo|ice, propadnavme. O nesre}en den, nego go nema, ubien e, mrtov. Julija. Moè li neboto da e tolku lo{o? Doilkata. Romeo moè, Ako neboto ne moè. O Romeo, Romeo Koj bi pomislil deka ova e mo`no Romeo? Julija. Koj |avol si {to vaka te{ko me ma~i{? Vakvo ma~ewe ni vo pekolot ognen nema. Dali Romeo se ubil? Kaì da samo

Vilijam [ekspir

46

I toa {turo da pootrovno }e mi bide Od pogledot otrovonosen na stra{niot zmej. Jas ne sum jas ako takvo da postoi, Ili ako sklopeni se o~ite {to te teraat Da da re~e{. Ako e ubien re~i da ako ne e, ne . Kusoto da ili ne za propasta re{avaat moja Ili za spasot. Doilkata. Ranata ja vidov, so svoi o~i ja vidov, (Boè sokri ja) ovde, na gradite ma{ki, o, sirot trup, krvav trup sirot, bled, bled ko krpa, vo krv oblean siot, vo krv zasirena. Toga{ se onesvestiv. Julija. O, skr{i se srce! Skr{i se, siraku, vedna{! V temnica o~i, slobodata nikoga{ pove}e Da ne ja vidite. Zla zemjo vzemi vrati se, po mene neka dojdat, Na ista nosilka so Romeo v grob da pojdam. Doilkata. O Tibalt, Tibalt, najdobriot prijatel {to go imav, O qubezen Tibalt, gospodine ~estit, {to me snajde, mrtov da te vidam. Julija. [to luwa duva od sprotivnata strana? Dali Romeo e ubien? A Tibalt mrtov? Mojot najmil rodnina, mojot u{te pomil ma`? Toga{ stra{na trubo zatrubi go denot suden, Za{to koj ostana ìv ako obajcata se mrtvi? Doilkata. Tibalt e mrtov a Romeo proteran, Romeo nego go ubi, zatoa Romeo e proteran. Julija. O boè, dali rakata na Romeo krvta Tibaltova ja proli? Doilkata. Ja proli, ja proli, o den nesre}en, ja proli. Julija. O zmisko srce skrieno vo cvetno lice! @iveel li nekoga{ yver vo pe{tera tolku li~na? Monstrume ubav! \avole angelski! Gavranu so gulabovi perja, jagne so vol~ja usta! Gnasna jatko vo boènstvena lu{pa! Sprotivnost grda na sopstveniot izgled- Svet bogohulniku, apa{u ~estit. O prirodo, {to prave{e ti vo adot Koga na duhot demonski dom mu dade Vo smrtniot raj na tolku milo telo? Postoi li kniga so tolku podla sodrìna A so tolku krasen povez? O zarem izmama Da prebiva vo tolku diven dvorec? Doilkata. Verba, sigurnost, ~esnost vo maìte nema; Site se izmamnici, krivokletnici, licemeri, nuli. Ah, kade e ~ovekot moj? Voda ìvotna da mi dade. Me ostarija mnogu àlta, zloto, ovaa taga. Neka ti e sram Romeo! Julija. Jazikot da ti se isu{i

Romeo i Julija

47

Za vakvata èlba! Za sram toj ne e roden. Sramot se srami na ~elo da mu visi Za{to toa e tron kaj{to ~esta moè da se krunisa Edinstveniot monarh na celata zemja. O, {to yver bev {to go grdev taka! Doilkata. Zarem dobro }e govori{ za toj bratu~edot {to ti go ubi? Julija. A zarem lo{o da govoram za toj {to mi e ma`? Ah, kutar moj maù, koj imeto }e ti go fali Koga jas, tvojata tri~asovna èna, ti go valkam? No zo{to podlecu bratu~edot mi go ubi? Toj podol bratu~ed }e mi go ubie{e maòt. Nazad, glupavi solzi, nazad vo izvorot prven! Na jadot ko danok mu pripa|aat va{ite kapki {to vie, po gre{ka, gi `rtvuvate za radost. Ma` mi e ìv {to Tibalt }e go ubie{e za malku; A Tibalt mrtov {to }e mi go ubie{e maòt. Ova e uteha. Zo{to toga{ pla~am? Toj zbor se ras~u, pocrn od smrtta na Tibalt, {to me ubi. Sakav da go zaboravam lesno no o, vo pameteweto toj mi se vgnezdi ko te{ka vina vo du{ata na gre{nik! ‘Tibalt e mrtov, a Romeo proteran.’ Zborot ‘proteran’, toj edinstven zbor ‘proteran’ Deset iljadi Tibalti ubi. Smrtta na Tibalt Ko da ne be{e dosta da se zatre zloto. No ako zlo pogolemo op{testvoto bara Koe }e se naredi vo redot zla te{ki Zo{to toga{ po ona ‘Tibalt e mrtov’ Ne re~e taa ‘Tatko ti umre’ ili majka ti, ili Obajcata po {to blago àlewe bi do{lo? Tuku po vesta za smrtta na Tibalt, vaka Vmetnato ona ‘Romeo proteran’- toa gi ubi I tatkoto i majkata i Tibalt i Romeo i Julija Site, site se mrtvi. ‘Romeo proteran’- Nema kraj, granica, me|a, merki razni Vo smrtta na toj zbor. Zborovite za takvo zlo se prazni. Kade se majka mi i tatko mi, Dado? Doilkata. Pla~at i taàt nad teloto od Tibalt. ]e odi{ kaj niv? Sega }e te vodam. Julija. Neka ranite so solzi mu gi mijat; moite }e gi leam Koga nivnite }e seknat za progonstvoto na Romeo. Zemi gi ortomive. Jaìwa kutri, izmameni ste vie, i vie i jas, za{to Romeo po tu|ini se krie. Toj od vas napravi pat do postelata moja naxixena no jas, devstvenica, }e umram devstveno-vdovi~ena. Ajde, jaìwa; ajde Dadilko; vo bra~nata postela mi se dreme, kaj{to smrtta, a ne Romeo, nevinosta }e mi ja zeme!

Vilijam [ekspir

48

Doilkata(gi sobira jaìwata) Pobrzaj v soba. Jas Romeo }e go najdam za da te ute{i. Znam dobro kade se nao|a. Slu{ni me, ej, tvojot Romeo ve~erva }e ti dojde. Kaj nego odam. Vo }elijata na Lorens e skrien. Julija (I dava prsten) O, najdi go! Daj mu go prstenov na verniot moj vitez, i kaì mu da dojde, poslednoto zbogum da go zeme. 3.3 Vleguvaat otec Lavrentij i Romeo. Otec Lavrentij. Ela vamu, Romeo, ela pla{livecu eden, Siot si stanal samo tu~na taga, A so nesre}ata nepovratno si mi ven~an. Romeo. O~e, {to e novo? [to presudi vojvodata? Kakva taga poznanstvo so mene bara A jas s# u{te ne ja znam? Otecot. Taga poznata, sinko, No gorko dru{tvo pravi. Vesti Ti nosam za sudot na vojvodata. Romeo. Dali od stra{niot sud negoviot e poblag? Otecot. Poblag sud od usnite mu letna; Ne smrt za teloto tuku progon. Romeo. Progon? Imaj milost, re~i ‘smrt’, Za{to progonot pouàsen e na lik, Mnogu pouàsen od smrtta. Ne veli ‘progon’. Otecot. Od Verona si proteran. Trpeliv bidi, Za{to golem e svetot i {irok. Romeo. Ne postoi svet bez yidinite na Verona Tuku ~istili{te, ve~na maka, pekol. Proteran ottamu proteran sum od svetot A progonot od svetot zna~i smrt. ,Progon’ E pogre{en zbor za smrt. Vikaj}i ja smrtta ‘progon’ Mi ja se~e{ glavata so sekira zlatna I mi se smee{ na udarot {to me ubiva. Otecot. O grev smrten, o neblagodarnost gruba! Zlostorot tvoj po zakon zasluùva smrt, No Vojvodata, na tvoja strana zastanuvaj}i, Zakonot go zaobikoli i mra~niot zbor ‘smrt’ So progon go zameni. Ova se vika milost Ama ti ne ja gleda{. Romeo. Toa e ma~ewe a ne milost. Neboto e ovde Kaj{to Julija ìvee i sekoe ma~e, ku~e Gluv~e sitno, sekoe neva`no stvor~e ìvee ovde i moè nejze da ja gleda

Romeo i Julija

49

samo Romeo ne smee. Pove}e vrednost, pove}e dostoinstvo, pove}e ~est ima vo muvite leta~ki odo{to vo Romeo. Tie moàt da prvnat na beloto ~udo od rakata na Julija I da kradat besmrten blosov od nejzinite usni Koi, duri i vo ~edna, vestalska smernost Pocrvenuvaat, nebare dopiraj}i se, storile grev. No Romeo ne smee, proteran e toj. Muvite smeat, a jas od ova mora da begam. Tie se slobodni lu|e, a jas sum proteran. I s# u{te tvrdi{ deka progonstvoto ne e smrt? Zarem nema{ gotov otrov, naostrena kama, Sredstvo nekakvo za brza smrt, pa makar grdo, Tuku mora{ da me ubiva{ so ona tvoe ‘proteran’- ‘Proteran?’ O o~e, kolnatite go koristat toj zbor vo adot. Urlaat so nego. Kako ima{ srce Ti, du{o sveta, duhovniku bo`ji, razre{uva~u na{ Na grevovite i prijatel moj potvrden Da me ubiva{ so toj gnasen zbor ‘proteran’? Otecot. Ludaku mrdnat, barem malku slu{ni me! Romeo. O, pak }e mi govori{ za progonstvo. Otecot. Oklop }e ti dadam da te za{titi od zborov – Mleko slatko za makite, filosofijata, Za da te te{i pa makar da si proteran. Romeo. Pak ‘proteran’? Mi e trebna filosofijata! Ako filosofijata ne e kadra Julija da mi ja stvori Gradov da go premesti, odlukata na vojvodata da ja smeni, Ne vredi ni{to, ne pomaga ni{to. Ne zboruvaj mi pove}e. Otecot. Ludacite gledam nemaat u{i. Romeo. Ne e ni ~udno koga mudrecite nemaat o~i. Otecot. Dozvoli da progovorime za polo`bata tvoja. Romeo. Ne moè{ da govori{ koga ne si mi v koà. Da be{e mlad ko mene, Julija sakana tvoja, Oènet odvaj eden ~as, Tibalt mrtov, Zacapan do u{i ko mene i ko mene proteran Toga{ bi moèl da govori{, kosata da si ja kubi{ I na zemja da se frla{, ko jas {to pravam sega Se frla na zemja Merka da zemam za neiskopaniot svoj grob. Od nadvor se slu{a tropawe. Otecot. Stani, nekoj ~uka. Romeo dobar, skrij se. Romeo. Ne}am, osven ako zdivot na ofkawata od bolnovo srce Ko magla ne me sokrie od pogledite na svetot.

Vilijam [ekspir

50

Povtorno ~ukawe. Otecot. Slu{aj, tropaat! –Koj e? – Romeo, stani. ]e te zemat. - êkajte malku.- Stani. ûkaweto ne prestanuva. Brgu v soba.- Ajde, odi! – Boè, ama Neodgovornost, {to e ova? ûkaweto prodolùva. Idam, idam, Koj zapnal tolku? Od kade doa|a{? [to saka{? Doilkata(Odnadvor) Pu{tete me vnatre, pa }e vi kaàm. Idam od gospo|ica Julija. Otecot(ja otvora vratata) Toga{ si dobrodojdena. Vleguva doilkata. Doilkata. O o~e svet, o kaì mi svet o~e Kade e gospodarot na mojata gospo|a? Kade e Romeo? Otecot. Onde na podot, udaven od sopstvenite solzi. Doilkata. O, so gospo|icata moja ist slu~aj, Ist sosem! O sovpa|awe bolno, Sostojba ta`na! Isto vaka leì i taa Pla~e i lipa, leleka i pla~e. (Na Romeo) Stani, stani, stani i ma` bidi za ater na Julija, za nejzin ater stani. Zo{to vo tolkava si zapadnal taga? Romeo(stanuva) Dadilko! Doilkata. Ah gospodaru, So smrtta s# zavr{uva. Romeo. Za Julija mi zboruva{? Kako e taa? Dali misli deka sum ubiec prevean Sega koga go isprskav detstvoto na na{ata radost So krv tolku bliska do nejzinata? Kade e taa, kako e i {to veli Tajnata moja dama za otkaànata ni qubov? Doilkata. O, ne veli ni{to, gospodaru, samo lipa, lipa, }e se frli v postela pa }e stane po Tibalt vika, pa Romeo go bara pa pak v postela se frla. Romeo. Ko toa ime Ispaleno od smrtonosnata cevka na nekoj top

Romeo i Julija

51

Da ja ubi za{to prokletata raka na toa ime Rodninata & go ubi. O kaì mi o~e, kaì mi, Vo koj podol agol od telovo moe Imeto mi prebiva? Kaì mi za da go sotram Toa odvratno duvlo. (Saka da se probodi no Doilkata mu go zema noòt.) Otecot. Zapri ja o~ajnata raka. Dali si ma`? Izgledot tvoj vri{ti deka si. No pla~e{ ko èna, a divite postapki tvoi velat Deka vo tebe se razgnevila nerazumna yverka. Neprili~na èna so izgled na ma` Ili izobli~en yver istovremeno i ma` i èna! Me ~udi{ mnogu. @imi svetiov poziv Mislev deka si od poinakov kov. Go ubi Li Tibalt? Pa sega i sebesi }e se ubie{ Pa sakanata {to vo tvojot ìvee ìvot Omrazata sproveduvaj}i ja vrz samiot sebe? [to gi kolne{ potekloto, zemjata, ova nebo koga site tri vo tebe se soedinuvaat vo edno a ti saka{ site tri da gi zagubi{ naedna{? Pih! Likot si go srami{, qubovta, umot {to ko lihvar vo izobilstvo gi ima{ no ne znae{ da gi upotrebi{ pravo za celta {to gi krasi likot, qubovta i umot. Blagorodniot tvoj lik e samo voso~en pe~at Ako e li{en od ~ove~kata hrabrost; Qubovta na koja se zakolna krivokletstvo {uplo {to qubovta ja ubiva {to treba da ja kotka{; umot, toj ukras na qubovta i likot, nesposoben e obata niv da gi vodi ko prav od rogot na nekoj neve{t vojnik {to od sopstvenoto neznaewe plamnuva pa te raznesuva mesto od du{manot da te ~uva. Stanuvaj, bidi ma`! Tvojata Julija e ìva, Za ~ij ater do preeska umira{e prostum: Tuka ima{ sre}a. Moè{e da bide{ ubien od Tibalt No ti Tibalta go ubi: I tuka ima{ sre}a. Zakonot {to ti se zakanuva{e so smrt kon tebe se svrte I smrtta so progonstvo ja smeni; I tuka ima{ sre}a. More blagoslovi ti se preleva na grbot Sre}ata ti se nasmevnuva vo promena sjajna A ti, ko devojka si se raspekmezil zdurlen Pa pluka{ na sre}ata i svojata qubov. Vnimavaj ti velam, za{to takvite umiraat vo beda. Odi, brzni kaj sakanata, ko {to e dogovoreno.

Vilijam [ekspir

52

Izjazi se vo nejzinata soba; odi da ja te{i{. No ne ~ekaj straìte da se postavat, Oti nema da projde{ na patot za Mantova, Kaj{to treba da ìvee{ duri vo pogodno vreme Brakot ne go objavime , prijatelite ne gi pomirime, Pro{ka od vojvodata ne izmolime i nazad ne gi vikneme So iljadapati pogolema radost Od tagata so koja zaminuva{ sega. Odi napred Dadilko, gospo|ata pozdravi ja svoja, I kaì & cela ku}a v postela da ja prati Vo koja i samite jadot sega gi tera. Romeo vedna{ trga po tebe. Doilkata. O gospode, bi moèla cela no} da ostanam ovde Poukite da vi gi slu{am! O, {to zna~i u~en ~ovek! Gospodaru, ]e & kaàm na gospo|icata deka doa|ate. Romeo. Stori taka a sakanata neka se spremi da me kori. Doilkata (Mu dava prsten) Eve, gospodine, prstenov re~e da vi go dadam. I pobrzajte, ne stojte mnogu, za{to ve}e e docna. Romeo. Povtorno so ova mi se obodri duhot. Izleguva doilkata. Otecot. Odi vedna{, dobra no}, s# zavisi od ova. Ili odi pred straìte da se postavat Ili koga }e osuni izmolkni se prepraven. Smesti se vo Mantova. Jas }e ti najdam sluga I po nego }e ti javuvam od vreme na vreme S# povolno za tebe {to }e se slu~uva ovde. Daj mi raka. Docna e. Zbogum. Dobra no}. Romeo. Da ne me ~eka sega radosta nad sekoja radost Bolno }e se razdele{e od tebe mojata mladost. Zbogum. 3.4 Vleguvaat stariot Kapuleti, negovata èna i Paris. Kapuleti. Rabotite tolku trgnaa, gospodine, na lo{o {to nemavme vreme da ja spremime na{ata }erka: Taa mnogu go saka{e svojot rodnina Tibalt, A go sakav i jas. Dobro, site edna{ }e umreme. Docna e, no}eska taa nema da sleze. Vi velam, da ne sum vo va{e dru{tvo i jas bi bil v krevet u{te pred eden ~as. Paris. Ovie vremiwa na bolka ne se vremiwa za svadbi. Dobra no} gospo|o. Pozdravete ja }erka vi od mene. Gospo|a Kapuleti. ]e ja pozdravam. Utre }e znam {to misli. No}va so tagata svoja e zatvorena. Paris trgnuva da si odi no Kapuleti go zadrùva.

Romeo i Julija

53

Kapuleti. Grofe Paris, si zemam za pravo da vi em~am Za qubovta od }erka mi: mislam deka vo sekoj slu~aj Mene }e me poslu{a: Za ovaa ne se somnevam ni malku. @eno, odi kaj nea pred da si legne{, zapoznaj ja so qubovta od zet mi Paris, i re~i i, ama ova pikni go v glava, deka idnata sreda - ama ~ekaj, koj den e deneska? Paris. Ponedelnik, gospodine. Kapuleti. Ponedelnik, a? Mm, sreda mi e nekako prebrgu, Neka bide ~etvrtok, vo ~etvrtok kaì i }e ja maìme za ovoj blagoroden grof. ]e stignete? Dali brzawevo e vo red? Nema da pravime golem xumbus, }e vikneme Dva-trojca prijateli, za{to Tibalt neodamna zagina Pa lu|eto moè }e re~at deka ne go àlime A rodnina ni be{e, zatoa bez mnogu vreva }e vikneme edno pet-{est prijateli i tolku, ni{to pove}e. [to velite za ~etvrtok, grofe? Paris. Bi sakal, gospodine, ~etvrtok da e utre. Kapuleti. Dobro, toga{ odete. Zna~i ~etvrtok. Odi kaj Julija pred da si legne{, Podgotvi ja, èno, za ovoj svadben den. Zbogum, grofe. Ej, sve}a vo odajata moja. Pred mene! Tolku e docna {to naskoro }e kaème i rano. Dobra no}! 3.5 Vleguvaat Romeo i Julija Julija. Zarem ve}e odi{? Denot ne zazoril u{te. Ne be{e ~u~urliga, tuku no}niot slavej {to {uplinata ti ja raspara od pla{livoto uvo. Cela no} toj na onaa kalinka pee. Veruvaj mi, du{o, slavej toa be{e. Romeo. û~urliga be{e, na mugrite glasnik, A ne slavej. Gledaj, mila, zlokobni strii Gi opto~ile rascepenite oblaci na istok. Sve}ite na no}ta gasnat i denot vesel Gazi na prsti po maglivite vrvovi gorski. Odam za da ìveam, ostanam li }e umram. Julija. Onaa svetlina, koga ti velam, ne e denska, Meteor e toa nekoj od sonceto spalen Za no}va tebe fakel da ti bide I patot za Mantova da ti go osvetluva. Zatoa ostani u{te. Ne mora da brza{. Romeo. Pa neka me fatat, neka smrtta ja do~ekam ovde. Zadovolen sum koga ti saka{ taka. I eve velam, sivilovo ne e utrinskoto oko

Vilijam [ekspir

54

Tuku samo odblesok bled od ~eloto na Sintija; I ne e ona ~u~urliga ~ij glas vaka bie Nad glavite na{i po nebesniot svod. Sega za ostanokot }e se griàm a ne koga }e se odi. Dojdi smrt, dojdi; na Julija koga taka & godi. Pa du{o? Da si zboruvame. Velam, ne e den. Julija. Den e, den e. Pobrzaj, mrdni, begaj. Samo ~u~urligata tolku neskladno go pee Napevot svoj teòk so zaripnato grlo. Velat ~u~urligata razdelbite gi pravi slatki No ne bilo taka za{to sega nas n# deli. Velat ~u~urligata so grdiot kreka~ razmenile o~i. O kamo i glasovite da si gi razmenile oti Glasot toga{ nejzin }e go ispla{e{e denot. O, odi, odi! Denot zazoruva, s# deni, se deni! Romeo. Se deni, se deni no jadot na{ crn se pove}e se no}i! Vleguva Doilkata. Doilkata. Gospo|ice! Julija. Dadilko! Doilkata. Va{ata gospo|a majka doa|a ovde v soba. Denot obdena; vnimavajte, bidete na {trek! Izleguva. Julija. Niz prozorec denot neka vleze, ìvotot neka izleze! Romeo. Zbogum! Zbogum! Eden bakne` i se spu{tam. Ja spu{ta skalata od ortomi i se simnuva. Julija. Zarem otide, sakan moj, gospodaru, prijatelu, maù? Mora sekoj ~as vo denot da znam {to e so tebe, Za{to denot ne nosi minutata {to nosi. O, vaka ako smetam }e bidam stara Koga mojot Romeo povtorno }e go vidam. Romeo. Zbogum. Ne }e ispu{tam mo`nost niedna Da ti dokaàm, sakana, kolku mi si vredna. Julija. O, misli{ deka povtorno }e se vidime? Romeo. Sigurno, a toga{ sive jadovi grozni Ko slatko meze }e ni bidat. Julija. O boè, du{a zlokobna }e da imam! Mi se ~ini vo tebe gledam, vaka simnat dolu Mrtovec studen na dnoto od grobot. Ili vidot mi popu{til ili mnogu bled mi se gleda{. Romeo. Veruvaj sakana i ti takva mi li~i{ mnogu.

Romeo i Julija

55

Suva taga krvta ni ja ispi. Zbogum, zbogum! Julija(Ja sobira skalata i pla~e) O sudbo, sudbo, neverna si, maìte velat. Ako si neverna, {to }e pravi{ so nego {to poznat e po vernost? Neverna bidi sudbo, i nemoj dolgo da go drì{ tuku nazad vrati mi go. Vleguva gospo|ata Kapuleti. Kapuleti. [to, zarem ve}e stana, }erko? Julija. Koj me vika? Gospo|ata majka, zarem? Dali ne zaspa voop{to za da stane rano? So kakva cel neobi~na ovde mi dojde? Julija sleguva. Kapuleti. [to e, {to ima Julija? Julija. Ne sum arna, majko. Kapuleti. Zarem u{te pla~e{ po rodninata na{ mrtov? [to, da ne misli{ v grob da go izmie{ so sopstvenite solzi? Pa duri i da moè{, od mrtvite toj ne se vra}a, Zatoa dosta. Umerenata taga qubov pokaùva, A neumerenata umeren nedostig od pamet. Julija. Sepak dozvolete mi za gubitokot golem da pla~am. Kapuleti. Moè za tebe e golem no ne i za prijatelot Po kogo vaka pla~e{. Julija. [to za mene e golem. Nemam drug izbor tuku po prijatelot da pla~am. Kapuleti. Pa devojko, ne pla~e{ ti za negovata smrt Tuku {to e ìv podlecot {to go ubi. Julija. Koj podlec, majko? Kapuleti. Podlecot Romeo. Julija (za sebe) Toj i podlec se dva razli~ni sveta. (Na majka &) Bog neka mu prosti, od srce mu sakam, iako nieden ma` taka ne me ranil v srce. Kapuleti. Zatoa {to predavnikot podol ìvee u{te. Julija. Da majko, oti ne mi e na dofat od raceve. Inaku nikoj ko mene na nego ne bi ja naplatil Smrtta na Tibalt. Kapuleti. ]e ja odmazdime, ti velam, ne beri gajle. Prestani zatoa da pla~e{. Vo Mantova Kaj{to ovoj proteran rasipiku}a ìvee Imam ~ovek {to takov pijalok }e mu smati {to ovoj naskoro dru{tvo na Tibalt }e mu pravi; toga{ se nadevam zadovolna }e bide{. Julija. Navistina, nikoga{ zadovolna nema da bidam So Romeo dodeka sama ne go vidam – mrtov,

Vilijam [ekspir

56

Tolku srcevo po mrtviot rodnina mi lipa. Majko, ako moète da najdete takov ~ovek Otrovot da go nosi, bi go sme{ala sama Za Romeo, koga }e go zeme da zaspie Spokojno i cvrsto. O kolku srcevo mi mrazi Imeto da mu go ~ue a da ne moàm kaj nego Pa qubovta {to ja kotkav za rodninata sakan Vrz teloto na toj {to go ubi da ja isturam. Kapuleti. Najdi ti sredstvo a jas ~ovek takov }e najdam. A sega, devojko. slu{ni ne{to poveselo. Julija. Veselosta e dobredojdena vo olku vremiwa skudni. [to ima, majko, kaète mi ve molam. Kapuleti. Ima{ }erko, za sre}a, vnimatelen tatko; Koj{to za tebe, od jadot svoj da se trgne{, Podgotvi neo~ekuvan vesel praznik Na koj{to ne se nadeva{e, a ne se nadevav ni jas. Julija. Vo vistinski ~as. A kakov e toj praznik, majko? Kapuleti. Zamisli }erko, vo ~etvrtok rano nautro Doblesniot, mlad, blagoroden velmoà Grofot Paris vo crkvata sveti Petar Sve~eno za nevesta sre}na }e te ven~a. Julija. @imi crkvata sveti Petar, ìmi sveti Petar Nema toj tamu da me ven~a ko nevesta sre}na. Se ~udam na brzinava, da moram da se ven~am Pred maòt moj iden da me pobara za èna. Ve molam, kaète mu na mojot gospodar i tatko Deka ne sakam da se maàm; a koga }e se maàm Se kolnam deka pobrgu za Romeo, kogo znaete go mrazam, }e pojdam odo{to za Paris. Ama vesti! Vleguvaat Kapuleti i doilkata. Gospo|a Kapuleti. Eve go ide tatko ti. Poarno kaì mu sama Pa }e ~ue{ {to }e re~e toj na toa. Kapuleti. Koga zao|a sonceto, zemjata cedi rosa, No na zajdisonceto od sinot na brat mi

Istura do`d. [to e sega, a, devojko? U{te pla~e{? Ve~en poroj? Vo edno telce malo Krivotvori{ i ~amec i more i veter,

Oti postojano tvoite o~i, more {to gi vikam, So dalgi od solzi branuvaat. Teloto tvoe e ~amec {to plovi niz solenive vodi; vozdi{kite ti se veter koj{to, solzite tvoi drobej}i gi, a tie nego, ako nenadejno ne se smiri, }e go zdrobi teloto tvoe od burata bieno. No èno, & kaà li ve}e {to zboruvavme?

Romeo i Julija

57

G-|a Kapuleti. Da, gospodaru, no taa ne saka, se zablagodari ve}e. Kako budalava da e ven~ana so grobot. Kapuleti. Stoj, {to re~e, {to re~e, èno? Veli{ ne saka? Ne ni e blagodarna? Zarem nema gordost? Zarem ne smeta deka ima sre}a {to, ni{to`na kakva {to e, tolku vreden velmoà & najdovme da mu bide èna? Julija. Ne gorda no blagodarna na toa. Nikoga{ gorda ne sum na ona {to go mrazam. No blagodarna i na omraza sum ako rodena e od qubov. Kapuleti. [to, {to, {to, {to – vidi ja pipica.[to re~e? ‘Gorda sum’ i ‘fala vi’ i ‘ne fala vi’, a sepak ‘ne sum gorda’? Slu{aj vamu, dete, ne tuku mi blagodari, magodari, ne tuku mi pufkaj, tufkaj tuku noxiwata svileni da si gi spremila za ~etvrtok pa da si odi{ so Paris vo crkvata sveti Petar za da ne te odnesam jas na nosilka. Da te nema, muvo edna zelena! Mar{, |ubre edno, Sve}o nedogorena! g-|a Kapuleti. Poleka, da ne se mrdna od umot? Julija(Na kolena) Tatko dobar, na kolena ve molam, Strplivo ~ujte me samo ne{to da kaàm. Kapuleti. Treba da visi{, deti{te edno nedokvakano, bolvo ~uknata! Ti velam, ima v ~etvrtok da odi{ v crkva ili pove}e da ne mi se pojavuva{ pred o~i. Mol~i, poslu{aj me, ne veli ni{to. Julija stanuva. Me jade rakava. @eno, mislevme deka n# kaznil Bog {to samo ova edno dete ni go dade, No sega gledam deka i ova edno premnogu bilo I deka e prokletstvo {to go imame. Da te nema, bri{ko! Doilkata. Bog na nebo neka ja blagoslovi! Ne e ubavo gospodaru, {to ja karate taka. Kapuleti. Zo{to, gospo|o Najmudra? Jazikot potkasaj si go Trtore{ke! Odi drdori so èni{tata, ne ovde! Doilkata. Ne velam ni{to lo{o. Kapuleti. Odi koga ti velam! Doilkata. Zarem ne smee ni da se gugne? Kapuleti. Dosta, ~krapjo edna {trba, Umuvaj so prosta~kite tvoi na sofra, A nas ostavi n# na mir. G-|a Kapuleti. E sega ja pretera. Kapuleti. ]e poludam, ìmi lep~eto bo`jo. Dewe, no}e Duma{, {esta{, sam, vo dru{tvo, se griì{ Ma` da & pogodi{, a sega koga si go na{ol Velmoà vistinski po rod i po steblo,

Vilijam [ekspir

58

Ubav preubav, bogat, mlad deljan, Blagoroden, {to velat, so site ni{ani, poln ~esnost, Dostoinstven ko {to ~ovek samo da posaka moè, Toga{ ti idi {upelka edna zelenoglava Ligaj~arka edna naduena, i na seto toa Ti veli ‘Ne se maàm, ne moàm da sakam; Premlada sum, prostete mi ve molam’! ]e vidi{ ti {to e pro{ka! Ako ne se maì{ pasi kaj{to znae{, ama vo mojata ku}a te ne}am. Vnimavaj, ~ukni ja glavata. So mene {ega nema. êtvrtok se bliì. Srceto ispitaj si go, misli. Ako mi si }erka, za mojot prijatel }e te dadam. Ako ne mi si, besi se, prosi, crkni od glad, na ulica umri, Oti, ìmi du{ava, }e te otkaàm od }erka I ni{to moe ni na son ne }e dobie{. Vaka }e storam. Misli. Rekov i ne odrekuvam! Julija. Zarem nema milost v oblaci vgnezdena {to dnoto na àlta moja moè da go vidi? O mila majko moja, ne me otfrlaj! Odloì go brakov barem mesec, nedela edna, A ako ne moè{, napravi mi ja postelata bra~na Vo temnata dupka kaj{to leì Tibalt. G-|a Kapuleti. Ne mi govori mene, za{to zbor nema da ~ue{. Pravi kako {to saka{, od tebe krevam race. Julija. O boè, - O, dadilko, kako ova da se spre~i? Ma` mi e na zemja, verbata moja na nebo. Kako taa verba na zemja da se vrati Osven ma` mi od nebo da mi ja prati Napu{taj}i ja zemjata? Ute{i me, daj mi sovet, Lele, lele, koga neboto so takvi zamki se sluì Protiv su{testvo tolku slabo kakvo {to sum jas! [to veli{? Zarem nema{ nieden zbor vesel? Uteha nekakva, Dado. Doilkata. Imam, eve {to e: Romeo E proteran, se obloùvam vo s# na svetot Deka vo nikoj slu~aj ne }e smee kaj vas da dojdi, A ako dojdi, }e mora da go pravi toa skri{no. Zna~i, {tom rabotite stojat kako {to stojat, Mislam deka e najdobro da se omaìte za grofot. O, toj e gospodin prekrasen! Romeo moè voda da mu nosi. Ni sokolot, gospo|ice, Nema tolku zeleno, ostro, bistro oko Ko {to ima Paris. ûma da me sotre, Ako ne mislam deka mnogu posre}na }e bidete Vo vtoriov brak odo{to vo prviot; ako ne e taka, Toga{ vo sekoj slu~aj prviot vi e mrtov, ili kako Mrtov oti i ìv da e nemate od nego nikakvo fajde.

Romeo i Julija

59

Julija. Od srce zboruva{? Doilkata. I od du{a, neka mi se prokleti ako laàm. Julija. Amin! Doilkata. [to? Julija. Me ute{i velam, alal da ti e. Odi i kaì & na majka mi deka otidov Vo }elijata na otec Lorenco da se ispovedam Za da mi prosti tatko mi {to go navrediv. Doilkata. Odam, vedna{, mudro postapuvate, velam. Julija (ja gleda kako zaminuva) Ve{terke stara! Pa~avro lo{a, lo{a! Dali pogolem e grev {to me tera zborot da go zgaznam Ili maòt {to vaka mi go crni so ist onoj jazik So koj pred toa iljadapati go kova{e vo yvezdi? O, odi, odi advokatu drven! Od sega natamu ti i srcevo ne ste ve}e edno. Odam kaj otecot, moè lek nekoj }e ispili. Ako s# propadne, barem za umira~ka imam sili. Izleguva. 4.1 Vleguvaat otecot Lavrentij i grofot Paris. Otec Lavrentij. êtvrtok, gospodine? Mnogu kus e rokot. Paris. Dedo mi Kapuleti taka saka, A jas ne mislam brzanicata da mu ja zabavam. Otec Lavrentij. Velite ne znaete {to misli nevestata? Neramen vi e patot. Ne mi e po merak. Paris. Neumereno taa ja àli smrtta na Tibalt, Pa zatoa malku i govorev za qubov, Za{to Venera ne se smee vo domot oàlosten. Tatko i pak, od svoja strana, opasno go smeta Pa|aweto nejzino vo tolku tu~na taga, Pa mudro brza so na{ata svadba, Za da ja sopre poplavata od nejzini solzi Koja premnogu ja gu{i koga e sama A moè da se sotre vo soodvetno dru{tvo. Sega ja znae{ i pri~inata za brzanicata. Otec Lavrentij. Kamo da ne znam zo{to treba da se zabavi. Gledajte, gospodine, gospo|icata kon }elijava ide. Vleguva Julija. Paris. Vo pravo vreme, gospo|o i èno moja. Julija. Toa moè da bide, gospodine, koga }e bidam èna. Paris. Toa moè i mora da bide, mila, vo ~etvrtok. Julija. Toa {to mora sigurno }e bide.

Vilijam [ekspir

60

Otec Lavrentij. Tuka nema dilemi. Paris. Doa|a{ sega na ispoved kaj popov? Julija. Ako ti odgovoram, }e se ispovedam pred tebe. Paris. Ne mu odrekuvaj deka me saka{. Julija. ]e ti se ispovedam deka go sakam. Paris. I nemu, znam, }e mu re~e{ deka mene me saka{. Julija. Ako storam taka, }e ima pogolema vrednost Za{to kaàno vi e zad grb, a ne v lice. Paris. Sirota du{o, solzite liceto ti go grdat. Julija. Mala pobeda dobivaat so toa, Za{to i pred niv grdo si be{e. Paris. Vaka zboruvaj}i u{te pove}e go grdi{. Julija. Vistinata, gospodine, nikoga{ kleveta ne e, A toa {to go kaàv, v lice sebesi si go kaàv. Paris. Tvoeto lice e moe, a ti go nakleveti. Julija. Moèbi e taka, za{to toa ne mi pripa|a mene. Sloboden ste sega svet o~e ili Da dojdam kaj vas za ve~ernata? Otec Lavrentij. Tokmu sega sum sloboden, ta`na }erko. Grofe, }e ve zamolam da ne ostavite sami. Paris. Ne daj boè na bo`jiot ~in da mu pre~am. Julija, zna~i rano vo ~etvrtok }e te razbudam

A dotoga{ zbogum i ~uvaj go svetiov bakne`. Izleguva.

Julija. Zatvori ja vratata, a otkako }e go stori{ toa Zapla~i so mene: nema nade`, nema lek, nema pomo{. Otec Lavrentij. O Julija, ve}e ja znam tvojata maka I samo dumam, {estam, izlez da najdam. Slu{am deka mora{, bez odlagawe, Vo ~etvrtok da se omaì{ za ovoj grof. Julija. Ne veli mi o~e, deka si ~ul za ovaa, Ako ne znae{ da mi kaè{ kako da go spre~am. Ako vaka mudar ne znae{ pomo{ da mi dade{, Toga{ barem samo odlukata moja nare~i ja mudra Pa so noòv vedna{ da si dadam pomo{. Bog srcevo so srceto na Romeo gi spoi, ti racete, I pred rakava koja so onaa na Romeo ti ja vrza Posluì za sklopuvawe na nekoj drug brak, Ili pred vernovo srce so predavni~ka buna Da se svrti kon drugo, noòv }e gi ubie site. Zatoa, od dolgoto iskustvo na tvojot ìvot Daj mi nekoj sovet vedna{, ili gledaj Kako krvni~kiov no` zabien v gradi }e ni presudi i na stradawevo i mene re{avaj}i go ona koe ni mudrosta tvoja ni ve{tinata ne moàt ~esno da go re{at.

Romeo i Julija

61

Ne dolì, govori, za{to ne najde{ li bilka Kon smrt srcevo nezadr`livo me {ilka. Otec Lavrentij. êkaj }erko, sepak nayiram nekakva nade`, Od o~aj e, no o~ajno e i ona {to saka{ da go spre~i{. Ako mesto da se omaì{ za grofot Paris Ima{ sila i volja da se ubie{ sama, Toga{, veruvam, }e saka{ da prevzeme{ Ne{to sli~no na smrtta za da go sotre{ sramot, Fa}aj}i se vo kostec so samata smrt za sopstveniot spas. Prevzemi go ova i ete ti go mojot lek. Julija. O podobro re~i mi mesto da se maàm za Paris, Poprvo da skoknam od bedemite na koja i da e kula, Da akam po drumovite razbojnici kaj{to demnat, Re~i mi da vlezam vo ìv zmijarnik: vrzi me so me~ki Razbesneti, ili no}e sokri me vo mrtove~nica, Prepolna kosturi {to vezden klopotar~at, I bazdlivi koski i ~erepi, obezdu{eni i òlti Ili re~i mi da vlezam vo presno iskopan grob Pa da legnam so mrtovecot vo negovata pla{tenica, Ne{ta koi samo od ~ueno, me teraa da se stresam, Pa }e storam taka bez strav ili dvojba, Za da ostanam neizvalkanaa ènaa na mojot sakan. Otec Lavrentij. Toga{ dobro. Odi doma, bidi vesela, soglasi se Paris da go zeme{: Utre e sreda, Utreve~er gledaj da si legne{ sama, Ne dozvoluvaj ni doilkata da ti legne v soba. Zemi go ova {i{ence, a koga }e si legne{ Ispij go siot ovoj ~ist napitok. Vedna{ }e ti pote~e niz site tvoi veni Studena i prispivliva te~nost; pulsot }e si postoi i natamu no nema da se slu{a. Ni toplinata, ni zdivot ne }e kaùvaat deka si ìva. Ruìte od usnite tvoi, od obrazite }e svenat Pepel }e stanat; }e se sklopat kapacite o~ni Ko smrtta koga go zatvora denot na ìvotot. Sekoj del telesen od mo}ta za dvièwe li{en }e se vko~ani i stvrdni, vo se }e izgleda{ kako mrtva. I vo ovaa pozajmena slika na svenata smrt }e ostane{ ramno ~etirieset i dva ~asa a potoa }e se razbudi{ ko od najsladok son. Koga zetot utredenta }e dojde Da te budi, ti v postela }e leè{ ko mrtva: Toga{ sproti obi~aite na na{ava zemja, Vo najubava ruba, na nosila, so otkrieno lice, }e te odnesat vo po~ivali{teto na tvoite pretci, vo onaa zasvodena grobnica stara vo koja leì siot rod na Kapuleti.

Vilijam [ekspir

62

Vo me|uvreme, dodeka ti ne se razbudi{, Romeo od moeto pismo }e ja doznae ujdurmata i }e dojde ovde za obajcata, toj i jas, da gledame kako se budi{, pa u{te istata no} da te zeme i da te odnese ottuka vo Mantova. Ova }e te spasi od rezilot {to bi sledel Dokolku nepostojanosta ili stravot ènski Ne ti ja zemat smelosta pri izveduvaweto na ~inot. Julija. O davaj, davaj, o ne govori mi za strav. Otec Lavrentij. Drì. A sega odi i bidi mi silna i cvrsta Vo re{enosta. Itno }e ispratam eden monah Vo Mantova, so pismo za ma` ti straden. Julija. O qubov, snaga daj mi, snagata pomo{ }e mi dade. Zbogum, dobar o~e. Izleguvaat. 4.2 Vleguvaat Kapuleti, gospo|a Kapuleti, Doilkata i dva-trojca

slugi. Kapuleti. Povikaj gi samo ovde zapi{anite gosti. Mom~e, odi i najmi dvaeset dobri gotva~i. Slugata. Nema da dobiete nieden lo{, gospodaru, za{to }e ispitam dali moàt da si gi liàt prstite. Kapuleti. A zo{to taka da gi ispituva{? Slugata. Zatoa {to, gospodaru, lo{ e onoj gotva~ {to ne moè da si gi liè sopstvenite prsti: ottuka onoj {to ne moè da si gi liè prstite, nema da go najmam. Kapuleti. Dobro, odi! Izleguva. Nema da se podgotvime za tolku kuso vreme. Dali }erka mi otide kaj otec Lavrentij? Doilkata. Da. Kapuleti. Dobro, moè toj dobro da vlijae vrz nea. Lekoumna e taa e samovolna koketka. Vleguva Julija. Doilkata. Gledajte ni doa|a od ispoved so vesel pogled. Kapuleti. Kaj be{e tvrdoglavke edna, kaj skitna? Julija. Tamu kaj{to nau~iv da se pokajam za grevot {to neposlu{no ti se protivev tebe i na naredbite tvoi, i kaj{to mi re~e svetiot Lavrentij da padnam na kolena pred tebe i da te zamolam za pro{ka, za vakva pro{ka: Prosti mi, otsega vo s# }e te slu{am. Kapuleti. Pobarajte go grofot, kaète mu za ova.

Romeo i Julija

63

Sakam u{te utre da se zavrze ovoj jazol. Julija. Go sretnav mladiot grof vo }elijata na Lavrentij I mu ja ukaàv sekoja dol`na qubov Bez da gi preminam granicite na nu`nata smernost. Kapuleti. Milo mi e, taka treba, stani! Ba{ vaka treba! [to sakav ona so grofot? Da, da, znam {to be{e: odi i dovedi go vamu. Raka na srce, na ovoj ~estit svet otec Siot grad mnogu, mnogu mu dolì. Julija. Dadilko, }e dojde{ sega so mene v soba, Da mi pomogne{ da si izberam nakit Najprikladno {to }e mi stoi utre? Gospo|a Kapuleti. Ne, nemojte pred ~etvrtok. Ima vreme. Kapuleti. Odi dadilko, odi so nea, utre odime v crkva. Izleguvaat Julijaaa i Doilkata. Gospo|a Kapuleti. Nema dovolno da se snabdime. Ve}e se sno}uva. Kapuleti. Bez gajle, jas }e se rastr~am, I s# }e bide kako {to treba, ti tvrdam, èno, Ti odi kaj Julija, pomogni & da se spremi. No}eska za mene nema spiewe, ostavete me sam. Edna{ i jas moàm da bidam doma}inka, taka? Site otidoa! Toga{ samiot }e odam Po grofot Paris, da go podgotvam nego Za utre{niot den. Kamen ko da mi padna pod srce. Koj misle{e deka na neposlu{nicava }e & dojde umot? Izleguva. 4.3 Vleguvaat Julija i Doilkata. Julija. Da, ovoj fustan e najdobar, no mila dado, Te molam da me ostavi{ no}eska sama Za{to molitvi mi se potrebni mnogu Da go nateram neboto nasmev da mi frli, Za{to znae{, ne~ista sum i gre{na. Vleguva gospo|ata Kapuleti. Gospo|a Kapuleti. So {to ste zafateni? Dali vi trebam? Julija. Ne, majko. Izbravme s# {to ni treba I {to e prikladno za mojot izgled utre. No te molam sakam no}eska da ostanam sama a doilkata da ja mine no}ta zaedno so tebe za{to sigurna sum }e imate rabota mnogu zaradi brzanicava. Gospo|a Kapuleti. Dobra no}. Legni si i odmaraj. Odmorot mnogu }e ti treba.

Vilijam [ekspir

64

Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. Julija. Zbogum! Gospod znae koga pak }e se vidime. Niz venite mi strui strav morni~av, studen {to toplinata ìvotna re~isi mi ja mrzne. ]e gi viknam nazad da me smirat, dado! Ama {to bi pravela taa tuka? Ulogava mra~na }e si ja odigram sama. Dojdi {i{ence! A ako napitokov nema dejstvo? Dali toga{ utre nautro }e se ven~am? Ne, ne! Ova toa }e go spre~i! Legnuvaj tuka. A {to ako ova e otrov {to samiot otec Podlo go podgotvi za da me otera vo smrt I taka da se spasi od rezilot i sramot {to prethodno so mojot Romeo me ven~a? Moè e taka, no sepak ne veruvam vo toa za{to toj sekoga{ bil prav svet ~ovek. A {to ako, koga vo grobnicata me legnat Se razbudam u{te pred Romeo da dojde Da me oslobodi? E, toa bi bilo stra{no! Zarem nema toga{ vo grobnicata da se zagu{am Vo ~ija grda mucka zdrav ne vleguva vozduh I da umram u{te pred mojot Romeo da dojde? Ili ako sum ìva, zarem ne e mnogu mo`no pri uàsnata gletka od smrtta i no}ta zaradi stravi~nosta na samata dupka vo taa zasvodena, drevna katakomba, vo koja stotici godini koskite na site moi zakopani pretci na kup se redat, kaj{to krvaviot Tibalt u{te sve` v zemja leì i gnie vo pla{tenicata svoja, kaj{to, velat, vo nekoi saati od no}ta, doa|aat dusi; lele, lele, zarem ne e mo`no taka pred vreme razbudena, zaradi gnasniot bazde` i krikovite ko od mandragora koga ja kornat od koi smrtnicite poluduvaat vedna{; zarem ne e mo`no sosem da se mrdnam i opkolena od site strani so ovie stravotii grozni luda~ki da se zaigram so koskite na moite pretci razobli~eniot Tibalt od pla{tenica da go trgnam i, spobudalena, so koski{teto od rodnina moj nekoj ko so lastegarka, mozokot o~aen si go isturam? Gledaj, nebare go gledam duhot na pokojniot Tibalt Vo potraga po Romeo koj{to teloto mu go dupna So vrvot od me~ot: Zapri, zapri Tibalt! Romeo, Romeo, Romeo, napitokov za tebe go pijam! Pa|a na postelata zad zavesata.

Romeo i Julija

65

4.4 Vleguvaat gospo|ata Kapuleti i Doilkata so bilki. Gospo|a Kapuleti. Na, zemi gi klu~evite i donesi u{te za~in. Doilkata. Vi baraat urmi i duwi za blagoto. Vleguva Kapuleti. Kapuleti. Ajde, brznete, brznete, vtorite petli propeaja, Kambanata bie za utrena, tri e ~asot. Gledaj dobro da izlezat pe~enite, Angelika, Ne stiskaj, pu{ti srce. Doilkata. More begaj ènski Pejo, Odi legni si, oti utre }e ni bide{ bolen {to no}eska ne si spiel. Kapuleti. Gluposti, Za pomali raboti sum bil po cela no} buden Pa ne sum se razbolil. Gospo|a Kapuleti. Da na vremeto postavuva{e stapici za èni Ama sega ne ti davam da ne spie{ zaradi toa. Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. Kapuleti. Qubomorna e, qubomorna. Vleguvaat tri-~etvorica slugi so raèni, cepenici i ko{nici. [to se ova, mom~e? Prviot sluga. Raboti za gotva~ot, gospodaru, ama {to se ne znam. Kapuleti. Brzni, brzni, mom~e, donesi posuvi cepenici. Vikni go Petar, toj }e ti pokaè kade ima. Vtoriot sluga. Ne sum trup, gospodaru, znam kade ima. [to ima da go vikam Petar za ova? Izleguva. Kapuleti. Vidi go ti nego, mu fa}a tikvata, bravo. Se izdelkal gadov; vidi, se razdenilo. Se slu{a muzika. Grofot sega }e stigne so muzikata, Taka mi re~e, a ve}e, eve, go slu{am. Dadilko, èno, ej! Dadilko velam, kaj si? Vleguva Doilkata. Odi razbudi ja Julija, doteraj ja fino. Jas odam so Paris da pomuabetam, brzni, brzni, Koga ti velam, zetot ve}e ni dojde.

Vilijam [ekspir

66

Ne stoj, mrdni! Izleguvaat. 4.5 Doilkata. Gospo|ice, ej, gospo|ice, Julija! Ama zaspala! Ej jagnence, du{i~ke, vidi ja ti spanka! Ej, sakana, slu{a{? Gospo|o, du{o, nevesto! [to? Ni zbor? Ja koristi{ sega mo`nosta da se naspie{ za cela nedela za{to, idnata no}, znam, grofot Paris mirot svoj }e go `rtvuva za mir tebe da ne ti dade. Boè prosti mi! Amin gospodi! Ama spie cvrsto! Sepak moram Da ja razbudam: Gospo|ice, gospo|ice, gospo|ice, Ako grofot te najde vo postela Perduvi ima da letaat od tebe, slu{a{? [to, oble~ena? Si se oblekla pa pak si legnala? Mora da te razbudam, gospo|ice, gospo|ice, gospo|ice. Lele, lele, pomo{, pomo{, gospo|icata mi e mrtva. Proklet da e denot {to na svet me donese, Rakija malku daj te, ej, gospodaru, gospo|o! Vleguva gospo|a Kapuleti. Gospo|a Kapuleti. [to e, {to vika{? Doilkata. O den nesre}en! Gospo|a Kapuleti. [to e? Doilkata. Gledaj, gledaj! O den teòk! Gospo|a Kapuleti. Te{ko mene, te{ko mene, ah dete moe, ìvotu moj. Oìvi, pogledaj me, ili so tebe }e umram. Pomo{, pomo{, vikaj pomo{! Vleguva Kapuleti. Kapuleti. Sram da vi e, zo{to ne ja dovedete Julija? Ma` & ve}e e tuka. Doilkata. Mrtva e; umrena, mrtva. O crn den! Gospo|a Kapuleti. Crn, crn, mrtva e, mrtva, mrtva. Kapuleti. Da vidam. Ah, gotovo! Studena e! Krvta & se smrznala, teloto smramorilo; ìvotot i usnive se razdelile odamna! Smrtta na nea legnala ko predvremena slana Vrz najslatkiot cvet od seto pole. Doilkata. O denu koben! Gospo|a Kapuleti. O migu bolen! Kapuleti. Smrtta {to mi ja zede po nea da taguvam, Jazikot mi go vrza i ne mi dava ni zbor da kaàm.

Romeo i Julija

67

Vleguvaat otec Lavrentij i Grofot. Otec Lavrentij. Ajde, podgotvena e momata da pojde v crkva? Kapuleti. Podgotvena e da odi no ne i da se vrati. O sinko, no}ta sproti ven~avkata tvoja Smrtta legnala so èna ti; eve ja kaj leì! Cvet preubav, precvetan od smrtta! Smrtta mi stana zet, smrtta mi e naslednik, Smrtta }erka mi ja ven~a. ]e umram, I nejze }e & ostavam s#. S# moe e na smrtta. Paris. Zarem tolku dolgo utrovo go ~ekav Za vakva gletka najposle da mi pruì? Gospo|a Kapuleti. Proklet, taèn, jaden, odvraten denu, Najbeden ~asu {to vremeto go videla edna{ Na ve~niot axilak ispolnet so maki. Edinice sirota, siroto dete moe, Edinstvena radost moja, uteha moja A surovata smrt od pred o~i mi ja zede. Doilkata. O tago, o taèn, taèn, taèn denu, Najtaèn denu , najjaden denu {to nekoga{ si mi do{ol. O denu, o denu, o denu, o namrazen denu, nikoga{ nemalo tolku crn den ko ovoj, o taèn denu, o taèn denu. Paris. Izlaàn, razveden, unièn, prezren, ubien! Najodvratna smrt, od tebe izlaàn, Od tebe surova, svirepa, dotol~en sosem. O qubov, o ìvot- neìvot, vo smrtta qubov. Kapuleti. Prezren, stol~en, omrazen, ma~en, ubien! O vreme nemirno, {to ni dojde sega Da ubiva{, da ja ubie{ sve~enosta na{a? O dete, o dete, du{o moja a ne dete moe! Ti si mrtvo, lele, deteto mi e mrtvo, A so nego se zakopuva i radosta moja. Otec Lavrentij. Smirete se, kako ne vi e sram, za tagata lekot Ne e vo tie pla~ki: neboto i vie Imavte svoj del vo ubavata moma; sega neboto ima s# A toa e mnogu podobro za samata moma. Va{iot del vo nea, ne moèvte da go spasite Od smrtta no neboto svojot del vo ve~nosta go ~uva. Najmnogu {to sakavte be{e napredokot nejzin, Vozdignuvaweto nejzino va{e vi{no nebo; Zo{to toga{ pla~ete sega, koga gledate napred Trgnala nad oblacite, ugore do samoto nebo. O vo qubovta, lo{o go qubite deteto svoe Za{to poluudvate iako nejze & e dobro.

Vilijam [ekspir

68

Lo{o e maèna taa {to dolgo ìvee vo brak A dobro maèna taa {to mlada umira v brak. Solzite izbri{ete gi, ruzmarin isturete Vrz trupot ubav, i ko {to obi~ajot bara Vo najdobrata ruba odnesete ja v crkva. Za{to iako prirodata n# turka sega v àlost Sepak solzite prirodni za razumot se radost. Kapuleti. Site raboti {to gi podgotvuvavme za slavje Sega }e ni posluàt za crniot pogreb; Site instrumenti kambani ta`ni }e ni stanat Sve~enite pesni taàlenki za zakop. Svadbenite venci kov~egot }e go krasat I site stvari sprotivni na sebe }e stanat. Lavrentij. Ajde gospodine, ajde gospo|o i vie, I vie gospodine Paris. Sekoj neka se spremi Ubaviov trup da go ispratite do grobot. Neboto zaradi ne{to mnogu na vas se srdi, Ne lutete go, za neposlu{nost da ne ve grdi. Site osven doilkata izleguvaat,frlaat ruzmarin vrz nea i ja zatvoraat zavesata. Svira~ot. Moème navistina da si gi spastrime instrumentite i da fatime xade. Doilkata. êstiti, dobri lu|e, ah, odete, odete Za{to sami gledate, slu~ajov e taèn. Izleguva. Gudaxijata. Navistina, slu~ajot sosema se smeni. Vleguva Petar. Petar. Svira~i, ej, svira~i, Veselo srce, Veselo srce, O, ako sakate da vi poìveam, svirete mi go Veselo srce. Svira~ot. Zo{to Veselo srce? Petar. O svira~i, za{to srcevo mi sviri, Srcevo mi e polno: Svirete mi, velam, ne{to veselo da me ute{ite. Svira~ot. Ne sme za veselewe, ne e vreme za svirka. Petar. Zna~i ne}ete? Svira~ot. Ne. Petar. Toga{ od mene }e si dobiete ne{to gadno. Svira~ot. [to }e dobieme? Petar. Pari ne, ìmi krstov, tuku eden podbiv. Ti si, na primer, za mene, obi~no guslar~e. Svira~ot. A ti si pak za mene u{te poobi~no izme}ar~e. Petar. E toga{ }e te pot{ibam so izme}arsko stapi{te po timbata. Ne trpam nikoj da me dupi. ]e te re-pnam, }e te mi-fkosam, }e te fa-knam, sol-nam, sfa}a{?

Romeo i Julija

69

Svira~ot. Ne tuku re-pnuvaj, mi-fkosuvaj, fa-knuvaj, tuku sfati me ti mene. Vtoriot svira~. A da go spastri{ stapi{teto, i da ja izvadi{ duhovitosta? Toga{ }e te pot{ibam so duhovitosta. Petar. More }e te istepam i bez stap, so gol um ako treba. Odgovorete mi ko lu|e. Koga te{ka bolka srceto go zgrap~i Toga{ muzikata po srebren zvuk gap~i, Zo{to srebren zvuk, zo{to da gap~i po srebren zvuk? [to }e kaè{ ti na ova, a, @ico Skinata? Svira~ot. Za{to srebroto, gospodine, ima prijaten zvuk. Petar. Dobro. A ti, ]emanxio? Vtoriot svira~. Jas velam srebren zvuk, za{to svira~ite zvu~at za srebro. Petar. I ova e dobro. A {to veli{ ti, Tamburo Tvrda? Tretiot svira~. Navistina ne znam {to da kaàm. Petar. O, prosti mi, te molam. Ti si peja~ot, da be! ]e odgovoram jas mesto tebe. Se veli muzika po srebren zvuk gap~i, za{to na svira~ite ne im se pla}a so zlato za svireweto. Srebreniot zvuk na muzikata toga{ So brza uteha ni pomaga. Svira~ot. Koj e ovoj iter drkaxija? Vtoriot svira~. Ostavi go, koj go {i{a! Da vlezeme vo salata, oàlostenite da gi pri~ekame, a potoa na ve~era. Izleguvaat. 5.1 Vleguva Romeo. Romeo. Ako moè da mu veruvam na laskaviot duh na sonot Mojot son mi pretskaùva nekakva bliska radost, Gospodarkata na gradite vesela na tronot mi sedi I po cel den nekakvo vdahnovenie ~udno Me vozdignuva gore so veseli misli. Sonuvaav deka èna mi dojde i me najde mrtov, (~uden son vo koj mrtovecot misli) I so bakne` takva ìvost niz usta mi vdahna {to vedna{ oìvev i stanav car. Ah, kolku li e slatka samata qubov Kogaa senkite nejzini se tolku polni radost. Vleguva Valtazar. Vesti od Verona. [to ima novo Valtazar? Mi nosi{ pismo, moèbi, od mojot monah? Kako mi e gospodarkata? Dali tatko mi e dobar? A mojata Julija? Povtorno go pra{uvam ova

Vilijam [ekspir

70

Za{to ni{to ne e lo{o, ako taa e arna. Valtazar. Toga{ arna e i ni{to ne moè da e lo{o, Teloto & spie vo grobnicata na Kapuleti A besmrtniot del nejzin so angelite se druì. Ja vidov koga ja smestija vo grobnicata na nejzinite pretci I vedna{ trgnav za ova da vi javam. Prostete {to vakva crna vest vi nosam, Ama vie toa mi go zapi{avte kako dol`nost. Romeo. Zna~i taka? Toga{, puknete yvezdi! Znae{ kade prestojuvam, donesi mi hartija i mastilo i najmi brzi kowi! Ve~erva odam! Valtazar. Ve prekolnuvam, gospodaru. Bidete trpeliv! Blediot i div pogled, se pla{am, Navestuva zlo. Romeo. Gluposti! Se laè{, Ostavi me, i stori go toa {to ti go narediv. Zarem nema pismo od mojot monah za mene? Valtazar. Nema, gospodaru dobar. Izleguva. Romeo. Ne e va`no. Bitno e ti da odi{ i kowite da gi najmi{. Jas doa|am vedna{. Julija, u{te ve~erva so tebe }e legnam. Samo da vidam kako. O nesre}o, kolku brzo, Navleguva{ vo mislite na sekoj o~ajnik. Pomnam, ìvee tuka eden aptekar, Vo blizina prebiva, a neodamna go vidov Iskinat sobira{e bilki, so sobrani ve|i, Suv i svitkan, na ìv kostur li~e{e, Beda nevidena samo koà i koski. Vo du}anot skuden mu vise{e èlka, Prepariran krokodil, i drugi koì Od nekoi izobli~eni ribi, a na raftovite Prosja~ki kup od kutii prazni Zeleni zemjeni tenxeriwa, meuri i podjadeni semki, Ostatoci od konop, presovani lisja od ruà Nekako skladno rasfrlani, po nekakov ~uden red. Koga ja vidov bedava, vedna{ si rekov, Ako, ne daj boè, mi zatreba vo ìvotot otrov ~ija proda`ba so smrt vo Mantova se kaznuva, toga{ kaj bednikov sigurno }e go najdam. Taa pomisla nesre}ava brgu mi ja donese Pa ovoj siromav bednik mora da mi go prodade. Kolku {to pametam ova e negovata ku}a. Praznik e, pa du}anot prosjakov ne raboti. Ej, aptekaru, ej!

Romeo i Julija

71

Vleguva aptekarot. Aptekarot. Koj vika tolku glasno? Romeo. Dojdi vamu, ~oveku, siromav si, gledam, Eve ti ~etirieset dukati, za gram eden Od onoj otrov tvoj so brzo dejstvo {to za mig se {iri niz site veni a toj komu ìvotot mu do{ol do nos pa|a vedna{ mrtov, go ispu{ta zdivot brzo i nasilno ko |ule ispukano naglo {to ita od kobnata utroba na topot. Aptekarot. Takov smrtonosen otrov imam, no zakonot Vo Mantova propi{uva smrt za sekoj {to nego go prodava. Romeo. Zarem ti, gol i napu{ten od vekov, Se pla{i{ od smrt? Na obraz ti e ispi{ana gladta, Nu`da i nevolja od o~ite ti polzat, Prezir i beda na ple}i ti visat, Ni svetot ti e prijatel ni zakonot negov, Po zakonot na svetot bogat nema da bide{. Zatoa ne bidi siromav, prekr{i go i zemi go ova. Aptekarot. Zema siroma{tijata, a ne voljata moja. Romeo. Na siroma{tijata tvoja i & pla}am, a ne na voljata tvoja. Aptekarot. Isturi go ova vo koja i da e te~nost A koga }e go ispie{, snagata da ja ima{

i od dvaeset maì, sepak }e umre{ vedna{. Romeo. Eve ti zlato, polo{ otrov za ~ove~kata du{a {to vr{i pove}e ubistva vo svetov gnasen od smesava bedna {to ne smee{ da ja prodava{. Jas tebe ti prodavam otrov, ne ti mene, Zbogum, kupi hrana i za{utri se malku. Dojdi leku a ne otrovu, da pojdeme prema Grobot na Julija kaj{to mora da te zemam. 5.2 Vleguvaat monasite Jovan i Lavrentij. Monah Jovan. Svet moj o~e, brate moj, ej! Otec Lavrentij. Ova sigurno e glasot na otec Jovan. Dobredojde od Mantova, {to veli Romeo? Ili ako mi pi{al, pismoto negovo daj mi go. Monahot Jovan. Trgnav da pobaram eden bosonog brat ovde, Nekoj od redot na{ {to dru`ba }e mi pravi A koj{to vo gradov bolnite gi posetuva. No koga go najdov, straàrite gradski, Somnevaj}i se deka obajcata sme bile Vo ku}a vo koja vladee zarazna ~uma Gi zape~atija portite i ne ne pu{tija nadvor Pa taka go spre~ija patot moj do Mantova.

Vilijam [ekspir

72

Otec Lavrentij. Koj go odnese toga{ pismoto moe na Romeo? Monahot Jovan. Ne moèv da go pratam, eve go tuka, A ne najdov ni glasnik tebe da ti go vratam, Tolku upla{eni od zarazata bea tie. Otec Lavrentij. Ama nesre}a! @imi svetiot na{ red, Pismoto ne be{e ubavo ama ima{e sodrìna Mnogu va`na i nepristignuvaweto na celta Moè golema opasnost da predizvika; Odi, Brate Jovane, najdi mi èlezen kopa~ I vo }elijata donesi mi go vedna{. Monah Jovan. Odam i }e ti go donesam, brate. Izleguva. Otec Lavrentij. Sega moram sam v grobnica da odam. Za tri ~asa ubavata Julija }e bide budna I mnogu }e me kolne koga }e razbere Deka Romeo ne znae ni{to za ova. Ama jas povtorno do Mantova }e pi{am, Pa dur Romeo ne dojde, vo }elijata moja neka trpi, Sirot ìv trup vo grobnica so kup mrtvi! Izleguva. 5.3 Vleguvaat grofot Paris so paòt, nosat cve}iwa i slatka voda. Paris. Daj mi go fakelot, mom~e, trgni se od ovde. Sepak izgasni go, ne sakam da me vidat. Pod onaa tisa onde spruì se na tloto A uvoto zalepi go do {uplivata zemja Rovka, rastresena od kopaweto grobje Taka {to niedna noga do grobi{ta ne }e dojde Bez ti da ja seti{; toga{ svirni mi, Ako ~ue{ deka nekoj navamu ide. Daj mi gi cve}iwata. Stori kako {to ti rekov. Odi. Paòt. Mnogu mi e strav sam na grobi{ta da stojam Ama sepak }e priberam hrabrost. Paris stava cve}e na mogilkata. Paris. Krinu, so cve}a go kitam nevestinskiot odar, O jadu, pokrivot ti e pra{ina i stewe, {to so slatka voda }e go pojam no}e a nejze {tom ja snema, so solzi od pla~ov za po~est kon nea postojano }e itam za da ja opla~am i grobot da & go kitam. Paòt sviri i vika. Gospodaru! Mom~eto mi dava znak deka nekoj navamu ide. Koja prokleta noga vamu no}eska lunya ~inot taèn da mi go oskvernuva i obredot quben? [to? So fakel? Sokrij me no} za kratko,

Romeo i Julija

73

Vleguvaat Romeo i Valtazar so fakel,sekir~e i èlezen kopa~. Romeo. Daj mi gi sekir~eto i èlezniot kopa~. Eve, zemi go pismovo. Utre rano Potrudi se da mu go predade{ na gospodarot, mojot tatko. Daj mi go fakelot. Vo ìvotot te kolnam {to i da vidi{ ili da ~ue{, stoi na strana I ne prekinuvaj me vo ona {to go pravam. Vo ovaa postela na smrtta jas se spu{tam I za da go vidam liceto na sakanata moja No glavno za da go izvadam od mrtviot nejzin prst skapoceniot prsten: prsten {to mnogu mi treba za celta {to mi e na um. Zatoa trgni se! No ako od qubopitnost se vrati{ za nietot Da me prekoruva{ {to sakam da go storam, ìmi gospod }e te rastrgnam par~e po par~e i site del~iwa na gladnite grobja }e gi frlam. Migov i namerite luda~ki mi se i mnogu divi, Ponepopustlivi i pobesni mo{ne Od gladnite tigri i spobudalenoto more. Valtazar. Odam gospodaru i nema da vi pre~am. Romeo. So toa go dokaùva{ prijatelstvoto tvoe. Zemi go ova. @ivej i bidi sre}en. Zbogum, dobro Mom~e. Valtazar. Sepak tuka nekade }e se skrijam! Bog da ~uva, Pogledot negov me pla{i, namerata zagriùva! Romeo ja otvora grobnicata. Romeo. @eludniku gaden, utrobo na smrtta, {to najli~niot zalak zemski go goltna vaka nasilno }e ti ja otvoram rilkata gnila pa za inaet u{te hrana }e ti vteram. Paris. Ova e ona proterano, lo{o ti}e Montagi {to rodninata na sakanata go ubi, pa od taga velat, li~noto su{testvo mi umre. A sega e ovde nekakov podol da im stori rezil na mrtvite tela. ]e go apsam vedna{. Zapri so bogohulnoto delo, podol Montagi! Zar u{te mu se odmazduva{ i po smrtta? Podlecu osuden, te apsam sega, Pokori se i pojdi so mene, za{to mora da umre{. Romeo. Navistina moram, zatoa ovde sum i dojden. Dobro moe, blagorodno mom~e, o~ajnikot ne go losti. Begaj ottuka i ostavi me, pomisli na sive ovde mrtvi, Tie neka te pla{at. Te prekolnuvam, mom~e, Ne mi stavaj na glava u{te eden grev, Frlaj}i me vo gnev. O odi,

Vilijam [ekspir

74

ìmi gospod pove}e te sakam odo{to samiot sebe, za{to ovde dojdov naoruàn samo protiv sebe. Ne stoj, zaminuvaj, ìvej, i re~i potoa, ne sega Deka milosta na ludakot te natera da bega{. Paris. Gi preziram site ve{terstva tvoi I ko zlostornik sega te apsam! Romeo. Ama si navalil! Pa dobro, neka ti bide, mom~e! Se borat. Paòt. O gospode, se borat! Odam da viknam straà! Izleguva. Paris. O proboden sum! Ako milost ima{, Otvori go grobot i legni me do Julija! Umira. Romeo. Taka }e storam. Da go vidam ova lice. Rodninata na Merkucij, blagorodniot grof Paris! [to mi vele{e mom~eto moe, a du{ata vozbudena moja ne go slu{a{e duri javavme? Mislam mi re~e deka Paris trebalo Julija da ja zeme. Zarem ne re~e taka? Ili sonuvav deka re~e? Ili sum lud, pa go ~uv kako za Julija ne{to re~e Ama ne sum siguren deka re~e? O, daj mi raka Ti {to so mene vo knigata na nesre}nici si vpi{an! ]e te zakopam vo triumfalniot grob! Grob? O ne, vo kulata sjajna, zaklano mom~e, Za{to ovde po~iva Julija a ubavinata nejzina Od grobnicava pravi balska sala polna svetlost. Po~ivaj tuka mrtov od mrtovec zakopan sega. êstopati kaj lu|eto, pred da umrat se javuva veselost! Temni~arite ja vikaat nea veselost pred smrt! O, kako ova da go vikam veselost? O qubov moja, èno moja, smrtta {to medot go iscicala od tvojot zdiv u{te ne ja pobedila ubavinata tvoja. Ne si porazena, bajrakot lixben u{te na tvoite se rumeni usni i na obrazite tvoi I ne se razvealo tamu bledoto zname na smrtta. Leì{ tuka Tibalt vo pla{tenicata krvava tvoja? O kakva pogolema usluga da ti storam Od ovaa sega koga so rakata mladosta {to ti ja kutna Mladosta }e ja prese~am na du{manot tvoj? Prosti rodnino. O mila Julija Zo{to si u{te tolku li~na? Dali da veruvam deka smrtta bestelesna se zaqubila i deka ~udovi{tteo suvo, gadno, te drì ovde vo temnicata za qubovnica da mu bide{? Od ovoj strav ve~no }e ostanam pokraj tebe i nikoga{ pove}e od dvorecov na no}ta crna

Romeo i Julija

75

ne }e zaminam. Ovde, }e ostanam ovde, so crvjata {to se tvoi dvorjanki. O ovde }e go najdam ve~niot svoj spokoj i }e go otfrlam jaremot na nenaklonetite yvezdi Od telovo umorno od svetot. O~i, u{te edna{ Pogledajte ja, race, pregrnete ja za posleden pat, A vie usni, porti na zdivot, stavete sega so praveden bakne` Traen pe~at vrz spogodbata ve~na so nenasitnata smrt! Ajde pelin-vodi~u, vo`du moj besvkusen, Krmaru o~aen, naso~i go vedna{ Kon ostrite spili, ~unot razbolen od morska bolest! Pijam za sakanata. O ~estit aptekaru, Otrovot ti e brz. Vaka so bakne` umiram. Pa|a. Vleguva Lavrentij so fener, kopa~ i lopata. Otec Lavrentij. Sveti boè, pomagaj! Kolkupati no}va Starive noze od grobovite mi se sopnaa? Koj e tamu? Valtazar. Prijatel {to vas dobro ve poznava. Otec Lavrentij. Blagosloven da si. Kaì mi, prijatelu dobar, {to fakel e onoj onde {to zaludno svetlinata ja tro{i za crvja i ~erepi bez o~i? Kolku {to gledam gori vo grobnicata na Kapuleti. Valtazar. Taka e, sveti o~e, a i mojot gospodar e tamu Onoj {to vie go sakate. Otec Lavrentij. Koj e toj? Valtazar. Romeo. Otec Lavrentij. Kolku vreme e tamu? Valtazar. Ima barem polovina ~as. Otec Lavrentij. Dojdi so mene vo grobnicata. Valtazar. Ne smeam, o~e. Gospodarot moj ne znae deka u{te sum tuka, So smrt toj mi se zakani deka }e me kazni Ako ostanam namerata da mu ja vidam. Otec Lavrentij. Ostani toga{. Sam }e odam, iako strav me fa}a. Se pla{am da ne ne{to stra{no se ima slu~eno. Otecot pristapuva i zdogleduva krv i oru`je. Valtazar. Kako {to sum zaspal pod tisava ovde Sonuvav deka gospodarot moj so nekogo se borel i deka gospodarot moj go ubil. Otec Lavrentij. Romeo! Lele, lele, ~ija e ovaa krv {to vlezov Kamen na grobnicava go izvalkala? [to zna~at me~evive, krvavi, bez gospodar, ostaveni bezbojni kraj mestovo za pokoj? Romeo, o bled e! I u{te nekoj? Koj? Paris? Siot vo krv? Ah, koj li ~as surov

Vilijam [ekspir

76

Vinoven e za ovaa zgoda kobna? Gospo|ata se budi. Stanuva Julija. Julija. O o~e, ute{itelu moj, kade mi e maòt? Dobro pomnam kade treba da bidam, a tuka i sum. Kade e mojot Romeo? Otec Lavrentij. Slu{am glasovi, gospo|o. Izleguvaj, te molam, Od gnezdovo na smrtta, zarazata i neprirodniot son. Pogolema sila, mnogu posilna od nas Namerite ni gi spre~i. Odi, izleguvaj nadvor. Ma` ti mrtov na gradi ti leì. A i Paris. Odi, }e te smestam vedna{ Vo redot na sestrite, monahiwi sveti. Ne pra{uvaj mnogu za{to doa|a straà. Ajde, odime, dobra Julio, ne smeat ovde da me najdat. Izleguva Lavrentij. Julija. Odi, odi odovde, za{to jas ostanuvam. [to e ova? Pehar stegnat vo rakata na mojot sakan? Otrovot gledam mu donese bezvremen preod. O cicijo, si ispil s#? Ne si ostavil prijatelska kapka Da mi pomogne po tebe da trgnam. Usnite }e ti gi baknam, Moèbi na niv ima u{te malku otrov Za da umram od napitokov iscelitelen. Usnite ti se topli. Doa|a Paòt na Paris so Straà. Prviot straàr. Kaì mom~e, na kade. Julija. Lu|e? Toga{ mora da brzam. O noù sre}en. Eve ti ja kanijata. Ovde r|osaj, pu{ti me da umram. Se proboduva so noòt i umira. Paòt. Ova e mestoto, onde kaj{to fakelot gori. Prviot straàr. Tloto e krvavo. Prebarajte gi grobi{tava, Odete! Apsete go sekoj {to }e go najdete. Ta`na gletka, ovde ubien leì grofot, Julija vo krv, u{te topla, {totuku umrena, A leè{e tuka zakopana celi dva dena. Javete mu na knezot, trk kaj Kapuleti, Vikaj gi Montagi; drugite izvr{ete pretres. Gledame od kade site ovie zla do{le Ama vistinskata osnova za sive ta`ni slu~ki Ne moème da ja znaeme bez potrebnite detali. Vleguva Valtazar. Vtoriot straàr. Eve go paòt na Romeo. Go najdovme na grobi{ta. Prviot straàr. Drète go pod straà dodeka ne stigne knezot. Vleguvaat otec Lavrentij so drug straàr. Tretiot straàr. Eve go monahot. Se trese, vozdivnuva, lipa, Gi odzedovme kopa~ov i lopatata od nego

Romeo i Julija

77

Za{to si zaminuva{e od grobi{tava. Prviot straàr. Toa e mnogu somnitelno. Zadrète go i nego! Vleguva knezot. Knezot. Kakvo zlo tolku rano ne stana Od na{iot utrinski son? Vleguvaat Kapuleti i negovata èna. Kapuleti. [to go tera svetot od site strani da vika? Gospo|a Kapuleti. Lu|eto po ulici vikaat Romeo, Nekoi Julija, nekoi Paris i ko spobudaleni Tr~aat site kon grobnicata na{a. Knezot. Kakov strav vo u{ite sega ni pi{ti? Prviot straàr. Gospodaru, ovde ubien leì grofot Paris, i Romeo e mrtov, a Julija, iako od porano mrtva topla e i {totuku ubiena. Knezot. Barajte, istraùvajte i doznajte kako se slu~ilo Gnasnovo ubistvo. Prviot straàr. Ovde se eden monah i paòt na ubieniot Romeo So alatki pogodni za otvorawe Na grobnicava na po~inatite. Kapuleti. O nebo! O èno, gledaj kako }erka ni krvavi! Noòv pogre{il, za{to prazen mu e domot Na ple}ite od Romeo a nov na{ol Vo gradite od na{ata }erka. Gospo|a Kapuleti. Te{ko mene, gletkava na smrtta, kambana e pretsmrtna za starosta moja. Vleguva Montagi. Knezot. Dojdi Montagi, si stanal rano sinot da go vidi{ i naslednikot u{te porano padnat. Montagi. Te{ko mene, gospodaru, èna mi no}va umre, Tagata za sinot proteran zdivot & go zede. Koe drugo zlo vrz starosta }e mi padne? Knezot. Pogledaj pa }e vidi{! Montagi. O ti neuk! Zarem mu li~i na sinot Pred tatkoto da pobrza v grob? Knezot. Zape~atete ja ustata na bolot barem za malku dodeka ovie nejasnotii gi re{ime i ne gi doznaeme izvorot niven, jadroto, potekloto nivno, potoa general }e stanam na va{ite bolki, i do smrtta }e ve vodam: no vozdrète se sega, i neka àlosta rob na trpenieto vi stane. Dovedete gi osomni~enite pred mene. Otec Lavrentij. Jas sum glavniot iako najmalku kadar za takov ~in. Sepak sum najsomnitelen za{to vremeto i mestoto na toj zlostor grozen se protiv mene. Eve me stojam ovde, samiot da se obvinam, is~istam, osudam, opravdam. Knezot. Toga{ vedna{ kaì ni s# {to za ova znae{.

Vilijam [ekspir

78

Otec Lavrentij. ]e bidam kratok, za{to rokot kratok na zdivov Ne e tolku dolg kolku {to e prikaznava dolga. Romeo, ovde mrtov, be{e ma` na Julija, a taa, onde mrtva, na Romeo verna èna. Jas gi ven~av, a denot na ven~avkata tajna be{e den suden za Tibalt ~ija bezvremena smrt go protera novoènetiot od ovoj grad. Za nego, a ne za Tibalt, Julija po~na da vene. A ti, za da ja trgne{ opsadata od taga od nea ja svr{i i saka{e na sila da ja maì{ za grofot Paris. Toga{ taa dojde kaj mene, i izlezena od pamet, pobara da smislam na~in da se oslobodi od maà~kata vtora, ili vo }elijata moja, re~e, }e se ubie. Toga{ & dadov (po sopstven izum) napitok {to zaspiva, ~ie dejstvo be{e kako {to o~ekuvav, pa taka na site im se stori deka umrela. Vo me|uvreme na Romeo mu pi{av vedna{ ovde da dojde, vo ovaa no} kobna, za zaedno, od pozajmeniot grob, da ja izvadime za{to toga{ dejstvoto na napivkata prestanuva. No nositelot na pismoto, monahot Jovan, slu~ajno be{e zadràn, pa v~erave~er pismoto mi go vrati. Sam toga{ vo predvideniot ~as na budeweto nejzino dojdov da ja izvadam od grobnicata rodninska, sakaj}i vo svojata }elija da ja krijam dodeka vo pogoden mig ne stigne Romeo. No koga dojdov, na nekolku minuti pred budeweto nejzino, ovde predvremeno mrtvi leèa blagorodniot Paris i verniot Romeo. Taa se razbudi a jas ja molev da pojde so mene i trpelivo da go podnese nebesnovo delo. No toga{ nekakov vikot od grobnicata me ispla{I a taa, o~ajna mnogu, ne saka{e so mene da pojde tuku, izgleda, sama nasilstvo izvr{i vrz sebe. Ova e s# {to znam, a za brakot nejzin znae i doilkata. Ako po moja vina zloto se slu~i, neka mojot star ìvot pred vreme se `rtvuva pod propisot na najstrogiot zakon. Knezot. Otsekoga{ sme te poznavale kako svet ~ovek. Kade e paòt na Romeo? [to }e re~e toj za ova? Valtazar. Jas na gospodarot mu ja donesov vesta za smrtta na Julija a toga{ toj itno dojde ovde od Mantova, kaj grobnicava pravo. Mi re~e u{te rano pismovo da mu go dadam

Romeo i Julija

79

na tatko mu i mi se zakani so smrt, na patot za grobnicata, ako ne zaminam i ne go ostavam sam. Knezot. Daj mi go pismoto, jas }e go pro~itam. Kade e paòt na grofot {to straàta ja vikna? Mom~e, {to prave{e gospodarot tvoj ovde? Paòt. Dojde so cve}e da go zakiti od sakanata grobot i mi naredi potamu da stojam a jas taka i storiv. Potoa dojde nekoj so fakel da go otvori grobot No po malku gospodarot moj go izvle~e me~ot A jas istr~av straàta da ja viknam. Knezot. Pismoto gi potvrduva zborovite na na{iot monah, tekot na nivnata qubov, glasot za nejzinata smrt. U{te pi{uva deka otrovot go kupil od nekoj siroma{en aptekar pa so nego do{ol vo grobnicava da umre i legne kraj Julija. Kade se du{manite? Kapuleti, Montagi, Gledate {to kam{ik udri po omrazata va{a? Neboto pat najde radosta da vi ja ubie so qubov. A jas, koj{to niz prsti na razdorot va{ gledav Zagubiv dvajca rodnini. Kazneti se site. Kapuleti. O brate Montagi, daj mi raka. Neka rakuvaweto miraz bide za }erka mi, za{to drugo ne moàm da baram. Montagi. Ama jas moàm pove}e da dadam Za{to statua }e & krenam od ~isto zlato Pa s# dodeka srca niz Verona bijat Site }e ja pomnat vernata Julija. Kapuleti. Ista takva i na Romeo kraj nea }e se vi{i Mala otkupnina za omrazata ni grda. Knezot. Hmuren mir utrovo so sebe ni nosi sonceto od taga ne saka da se javi odete, muabetete u{te za stvarive lo{i nekoi }e bidat kazneti, nekoi }e zaminat pravi. Oti polive svetski pota`na prikazna ne krijat od ovaa za Romeo i negovata Julija. Izleguvaat. K r a j

Documents

Vilijam Shekspir, Romeo i Julija