Embed Size (px)
Citation preview
TOREK, 29. marca 2011
vseb
ina
25
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
"Čistijo" čakalne vrsteV jeseniški bolnišnici želijo skrajšatičakalne dobe. Paciente, ki čakajo naoperacijo, so poklicali ali jim pisali.Seznanili so jih, da je čakalna dobapri njih daljša od najdaljše dopustneter da zdravstveno storitev lahkoopravijo v drugi bolnišnici.
4
AKTUALNO VREME
jutri: precej jasno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Heroin skrival v mednožjuZ zaslišanjem prič so v petek na kranj-skem sodišču nadaljevali sojenje De-janu Germu, Draganu Stojanovu,Stanislavu Rahnetu in Ljubu Bremcu,obtoženim storitve več kaznivih de-janj neupravičene proizvodnje inprometa z mamili.
12
KRONIKA
Cvetoče drevo - središče vrtaDrevo ob hiši ima velik pomen. Poletis svojo senco varuje hišo, ščiti jo tudipred nevihtami in drugimi vremen-skimi tegobami. Spomladi, ko cveti,je najlepši okras. Cvetoča češnja,jablana ali pa lipa s svojim vonjemprivablja številne čebele.
13
Fički napolnili LukovicoČlani Fičo kluba Slovenije so pripra-vili četrto mednarodno srečanjefičkov. V Sloveniji jih je registriranihše okoli dvesto, na srečanju v Lukovi-ci se jih je zbralo več kot sto, med nji-mi sta bila tudi gasilski in policijskifičo.
Danes bo dež ponehal, čezdan se bo delno zjasnilo. Jutri bo precej jasno, v četrtekpa bo čez dan prehodno nekajoblačnosti.
32
ZADNJA
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. POMLAD NA VRTU
1/17°C
Leto LXIV, št. 25, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Urša Peternel
Jesenice - Jesenice bodo go-stitelj prvega dela evropskegaprvenstva v košarki, ki bo vSloveniji potekalo septembra2013. To je odločil izvršni od-bor Košarkarske zveze Slove-nije na izredni seji prejšnjiteden. Poleg Jesenic bodopredtekmovanja gostili šeKoper, Novo mesto in Ptuj."Ponosen in vesel sem odlo-čitve Košarkarske zveze Slo-venije. Jeseničani bomo tuditokrat pokazali, da znamo inda smo sposobni organizira-ti tako velike prireditve, kot je
evropsko prvenstvo," je pove-dal župan Jesenic TomažTom Mencinger. Predsed-nik Košarkarske zveze Slo-venije Roman Volčič je po-jasnil, da so pri izboru mestupoštevali kakovost nastani-tev, dodatno ponudbo, raz-voj košarke in turizma, ko-munikacijo ... Občine, kibodo gostile predtekmova-nja, so že podpisale pogod-be s Košarkarsko zvezo Slo-venije, morale pa bodo pla-čati tudi po šeststo tisoč ev-rov kotizacije. Skupaj zDDV bo to občine stalo 720tisoč evrov. Občina Jesenice
bo prvi obrok nakazala pri-hodnje leto, saj v letošnjemobčinskem proračunu nimarezerviranih sredstev v tanamen, nato pa bo plačalaše dva obroka v letih 2013 in2014, je povedal županMencinger. Ob tem pa naKošarkarski zvezi Slovenijepoudarjajo, da so vsi stroškinastanitve ekip, osebjaFIBA Europe, sodnikov,spremljevalnega programain vseh drugih uradnih ude-ležencev, prevoz in televizij-ska produkcija izključno naplečih zveze.
Jesenice dobile evropsko prvenstvo Košarkarska zveza Slovenije je izbrala Jesenice za eno od štirih mest, kjerbodo potekala predtekmovanja evropskega prvenstva v košarki leta 2013.Na zvezi verjamejo, da bo občini uspelo pravočasno urediti vse potrebno.
Boštjan Bogataj
Naklo - Manj znano je, daima Mercator kot največji ži-vilski trgovec v regiji tudi 12proizvodnih dejavnosti, odpetka tri tudi v Naklem. "Od-piramo proizvodnje z velikododane vrednosti, saj je vsepripravljeno kakovostno in zobrtniškim znanjem, name-njeno zgolj v našo trgovskomrežo," je ob odprtju pove-dal član Mercatorjeve upravePeter Zavrl. V petek so v Na-klem odprli preurejen objektza izdelavo mesnih delika-tesnih dobrot (ta sicer deluježe kako leto) ter popolnomanov obrat za pripravo brez-mesnih delikatesnih izdel-kov in proizvodnjo finih slaš-
čičarskih izdelkov in piško-tov Kranjski kolaček.
"Za Slovenijo, Gorenjskoin Mercator je danes po-memben dan," je v uvodupoudarila ministrica Darja
Radić, ki upa, da se tudi s ta-kimi odprtji kaže okrevanjegospodarstva: "Vi kljub krizine tarnate, ste uspešni in iš-čete nove trženjske priložno-sti. Mercator je eno vodilnih
podjetij v Sloveniji, ki doka-zuje, da se lahko še širi v re-giji." Kranjski kolaček jeMercator preselil iz majhnedelavnice v starem mestnemjedru Kranja, premajhni inzastareli prostori so bili prejv Tomačevem tudi za izdelkeMizica, pogrni se.
Prenovljeni objekt v Na-klem meri skoraj 2500 kva-dratnih metrov, dodatniobrat za pripravo jedi še do-brih dvesto kvadratnih me-trov. V vseh treh obratih sku-paj ima delo približno 105 za-poslenih, med njimi je tudiveliko invalidov. Izdelke izvseh treh obratov prodajajo vvseh Mercatorjevih centrih,torej tudi izven Slovenije.
Iz Naklega po vseh MercatorjihGospodarska ministrica Darja Radić je v petek slovesno odprla tri Mercatorjeve proizvodne obrate.Investicija je skupaj vredna 2,8 milijona evrov, od 105 zaposlenih je 39 novih.
V dvorani, v kateri so doslej igrali predvsem hokejisti, bo leta 2013 potekala ena od predtekmovalnih skupin evropskega košarkarskega prvenstva. / Foto: Tina Dokl
Na slovesnem odprtju Mercatorjevih proizvodnih obratov
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
�5. stran
Gradnja predoraLjubno stojiDružba SCT je že pred tedni prekinila dela v predoru Ljubno. DARS kljub temu upa, da bodo2,4-kilometrski odsek avtoceste Podtabor-Peračicaprometu predali še pred glavno turistično sezono.
�3. stran
�3. stran
2GORENJSKI GLAS
torek, 29. marca 2011POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Planica - Spominsko sloves-nost v sodelovanju s krajev-nimi skupnostmi Bitnje, Joštin Žabnica, ki v teh dnehpraznujejo krajevni praznik,vsako leto pripravi posebenorganizacijski odbor priMestni občini Kranj. Tudi le-tošnja je iz doline privabilalepo število ljudi, ki so se ob69-letnici preboja Selškečete Cankarjevega bataljonaiz sovražnikovega obročaspomnili petnajstih padlihpartizanov. Med njimi je bilatudi partizanka, takrat pa jepod okupatorjevimi streli pa-del tudi Stane Žagar, učitelj,organizator odpora in po voj-ni razglašeni narodni heroj.Po njem se sedaj imenujetadve šoli na Gorenjskem: poena v Lipnici in v Kranju.Eden od učencev kranjskešole, ki so nastopili v kultur-
nem programu, je ob tej pri-ložnosti povedal, da učencihodijo mimo doprsnega kipaStaneta Žagarja v šoli in ve-činoma ne vedo, kdo je bil tačlovek in zakaj se šola ime-nuje po njem. Tudi sam se jeo tem poučil šele, ko je pri-pravljal prispevek za sloves-
nost. V programu so nastopi-li še: Pihalni orkester Mestneobčine Kranj, poleg učencevz Žagarjeve šole še otroci izpodružnične šole v Žabnici,Mešani pevski zbor SvobodaStražišče, KUD Bitnje inŽabnica, voditeljica JelkaŠtular ter vojaki Slovenske
vojske. Udeležence slovesno-sti je pozdravil Ivan Rakoveciz KS Jošt, slavnostni govor-nik pa je bil župan MohorBogataj. Dejal je, da so do-godki, povezanimi s prebo-jem Selške čete in žrtvamitega boja, nemara časovnores oddaljeni, a še vedno ak-tualni, saj govorijo o uporu,tovarištvu, zavezništvu inslovenski narodni zavesti,kar vse je Slovenijo ohranilodo današnjih dni. Trpljenjein žrtve pa nas opominjajo,da se to ne bi več ponovilo.Spregovoril je tudi o današ-njih vojnah po svetu, ki ima-jo globalni vpliv, med njimipa so najhujše državljanske,bratomorne vojne, čemursmo sedaj priča v severni Af-riki. Delegacije so položilevence k spomenikoma naPlanici in pod Malim rov-tom, kjer je padla petnajsteri-ca partizanov.
Poklon padlim na PlaniciNa Planici nad Crngrobom je bila slovesnost v spomin petnajstim padlim Selške čete Cankarjevegabataljona spomladi leta 1942.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme FRANCI OBED z Blejske Dobrave.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Matevž Pintar
Že nekaj časa se govori oželezniški postaji v Žabniciza potniški promet, zato smoprebivalce Žabnice, Bitenj indrugih krajev vprašali, ali bibilo dobro, da se ti načrtiuresničijo. Sodelujoče smotudi vprašali, ali menijo, daje potrebna ureditev kanali-zacije. Anketirance smovprašali, kako bi uredili
vključitev prometa s Šutnena glavno cesto. Zanimalonas je tudi, ali bi bilo dobro,da bi pri osnovni šoli, kjermorajo šolarji prečkati cestočez dokaj nevaren prehod,uredili nadvoz ali podvoz.
Skoraj šestdeset odstotkovvprašanih je mnenja, da bibila aktivacija železniške po-staje v Žabnici zaželena, 14odstotkov je odgovorilo, da bibilo to nujno, dobra petina,
da bi bil to samo dodatenstrošek. Kar 92 odstotkovvprašanih je mnenja, da jeureditev kanalizacije nujna.Drugi so odgovorili, da splohni nujna oziroma da se nič nemudi. Lažjo vključitev pro-meta iz Šutne na glavno cestobi morali po mnenju 63 od-stotkov vprašanih urediti skrožiščem, skoraj četrtina an-ketirancev pa je odgovorila,da s semaforjem. Največ, 43
odstotkov sodelujočih meni,da bi bilo treba za boljšo var-nost otrok pri prečkanju ne-varnega prehoda urediti pod-voz, skoraj četrtina, da bi mo-rali urediti nadvoz. Da ne po-trebujejo ne enega ne druge-ga, je mnenja 22 odstotkovvprašanih, dobra desetina navprašanje ni znala odgovoriti.
Zahvaljujemo se vsem, kiste si vzeli čas za našo anketo.Če bi želeli Gorenjski glas red-no prebirati, nas lahko pokli-čete v Klicni studio slepih naštevilko 04/51 16 440 in si obnaročilu izberete eno od daril.
Železniška postaja v Žabnici?
Ob spomeniku pod Malim rovtom, kjer so padli borci Selškečete Cankarjevega bataljona.
Brezplačna stilska preobrazba s Stelineo
Sporočamo vam, da iščemo kandidatko, najboljše bi bilo, čebi bila maturantka, za stilsko preobrazbo v Kranjčanki. Kan-didatki bodo v studiu telesne estetike Stelinea brezplačnouredili frizuro, nohte in jo naličili, za obleko pa poskrbijo vtrgovini Mana. Če vas preobrazba zanima, čim prej pišitena: [email protected].
Kupon za počitnice na otoku Samosod 14. do 21. junija 2011, cena 399 EUR na osebo (za rezervacije do 15. aprila).Kupon velja za dve osebi oziroma za družino.Oddate ga v TA Intelekta, PE Kranj, Prešernova 1, Kranj.
Več o akciji preberite na 30. strani tega časopisa.Na zadnji strani tega kupona mora biti viden naslov naročnika.
✂
Peter Košenina
Sp. Pirniče - V nedeljo je mi-nilo sto let od rojstva FrancaRozmana - Staneta, španske-ga borca, partizana in gene-rala. Dan prej je pred njego-vo rojstno hišo v SpodnjihPirničah potekala prireditevz naslovom Samo en cvet.Ob tej priložnosti je BankaSlovenije izdala spominskikovanec za dva evra.
Na prireditvi se je zbraloveliko ljudi, ki so se prišli po-klonit spominu na Koman-danta Staneta. Med njimi sobili minister za šolstvo inšport Igor Lukšič, načelnikgeneralštaba slovenske voj-ske generalmajor Alojz Štei-ner ter nekdanji predsednikrepublike Milan Kučan. "Ko-mandant Stane je bil ustvar-jalec, tvorec slovenske vojskein je bil lik partizanskega od-porniškega poveljnika. Imelje čut tovarištva do svojih so-borcev, in ti so se lahko za-nesli, da ne bi nobenega odnjih postavil na mesto, na ka-terem ne bi stal tudi sam.Zavedal se je, da je vojskahrbtenica države in da je nje-
gova naloga braniti varnost,čast in dostojanstvo svojeganaroda," je zbranim pred-vsem o vojaški vlogi koman-danta Staneta povedal JanezStanovnik, predsednik Zdru-ženj borcev za vrednote NOBSlovenije. O človeškem vidi-ku njegovega življenja pa je
spregovorila dr. Zora Konja-jev, ki je sodelovala pri njego-vi zadnji operaciji v bolnišni-ci Osvobodilne fronte Kani-žarica v bližini Črnomlja inbila priča njegovi smrti.Franc Rozman - Stane jeumrl 7. novembra 1944, po-tem ko je bil ob neuspešnempreizkusu novega minometahudo ranjen.
Stoletnica rojstva narodnega heroja
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Vlada je predla-gala spremembe zakona ograditvi objektov, ki naj biga državni zbor obravnavalpo skrajšanem postopku.Namen sprememb jezmanjševanje obsega siveekonomije. Sedaj veljavnizakon v lastni režiji pod
predpisanimi pogoji dovo-ljuje gradnjo določene vrstestavb v velikosti do 250 m2,gasilske in planinske domo-ve pa do 350 m2. To omogo-ča, da posameznik ali dru-štvo gradi na podlagi sosed-ske pomoči, brez imenova-nja izvajalcev, ki izpolnjuje-jo zakonsko določene pogo-je in so za dejavnost izvaja-
nja del registrirani ter odsvojih prihodkov na predpi-san način odvajajo dajatvedržavi. S tem se posrednoomogoča delo na črno in stem odpira možnosti za sivoekonomijo, menijo v vladi.Ministrstvo za okolje inprostor sedaj predlaga, da semožnost gradnje v lastni re-žiji zoži na gradnjo enostav-
nih, nezahtevnih objektovin na vzdrževalna dela. Prigradnji v lastni režiji tudi nebi bilo treba zagotoviti grad-benega nadzora. Enostavniobjekti so konstrukcijskomanj zahtevni objekti, ki nepotrebujejo posebnega sta-tičnega in gradbeno tehnič-nega preverjanja in ki nisoobjekti z vplivi na okolje.Med izjemi spadajo gasilskiin planinski domovi, ki jihbodo lahko gradili do veliko-sti 250 m2.
Manj gradenj v lastni režiji
Knjižni sejem na Gorenjskem glasu - podarjamo knjige
V sredo, 6. aprila, bomo v avli Gorenjskega glasa pripravili pravposeben dogodek. Na ogled bomo razstavili knjige, ki so se na-brale v naši redakciji in bi jim radi poiskali nove lastnike. Pove-dati moramo, da je levji delež knjig, predvsem monografij, pri-speval Janez Bohorič in kot rečeno, vse razstavljene knjigebomo podarili našim naročnikom. Na druženju bo prisotentudi Janez Bohorič, ki bo povedal kakšno zanimivo zgodbo, po-vezano s posamezno knjigo. Vabimo vas, da se nam pridruži-te prihodnjo sredo od 14. do 16. ure in lahko se zgodi, da bovaša osebna knjižnica brez stroškov bogatejša za knjigo ali dve.
Zoper upodobitev koman-danta Franca RozmanaStaneta na kovancih zadva evra je protestiralaMlada Slovenija, podmla-dek NSi, češ da je s temSlovenija pokazala, da niopravila z zločinskim ko-munističnim režimom.
Urša Peternel
Jesenice - Več sto bolnikov,ki že dalj časa čakajo na ope-racijo, je pred kratkim dobi-lo telefonski klic oziromadopis iz Splošne bolnišniceJesenice. Z njim so jih obve-stili, da je čakalna doba naposeg pri njih daljša od naj-daljše dopustne ter da imajomožnost, da zdravstvenostoritev opravijo v drugi bol-nišnici, kjer je čakalna dobakrajša. A kot je povedalastrokovna direktorica vSplošni bolnišnici JeseniceSandra Tušar, se je večinapacientov kljub temu odloči-la, da bodo še vedno ostalina čakalnem seznamu v je-seniški bolnišnici. Od 670pacientov, s katerimi so do-slej navezali stik, jih je 136odpovedalo operacijo, češ data ni več potrebna, deset bol-nikov pa je poseg že opravilodrugje. Vse preostale pa sozaprosili, naj jim pošljejonapotnico za operacijo ter iz-javo, da želijo biti operiranina Jesenicah, četudi je čakal-na doba na poseg daljša odnajdaljše dopustne. Po bese-dah Sandre Tušar je to "čiš-čenje" čakalnih seznamovprvi ukrep v sklopu ukrepov,s katerimi želijo skrajšati ča-kalne vrste v bolnišnici. Načakalni listi imajo ta čas
okrog dva tisoč bolnikov,največ jih čaka na operacijokolka, kolena, stopal, zapest-ja in rame. Pri teh posegihso čakalne dobe v jeseniškibolnišnici bistveno daljše odnajdaljših dopustnih, to jeenega leta za redne operacije(izjema so nujni posegi). Naoperacijo kolena je tako tre-ba čakati kar 826 dni, kolka771, hrbtenice 700, kile 580dni, žolčnih kamnov 350 dni
... Po besedah strokovne di-rektorice so razlogi za takodolge čakalne vrste premaloobsežen program, ki jim gaplača zdravstvena zavaroval-nica, pa tudi premajhno šte-vilo operacijskih dvoran inpomanjkanje kadra. V letoš-njem letu bodo povečali ob-seg programa operacij, skle-njen z zavodom, za petino,je napovedala Tušarjeva,zdravniki pa bodo delali tudi
prek rednega delovnegačasa. Na ta način upajo, dabodo predolge čakalne dobev letošnjem letu vsaj nekoli-ko skrajšali. Dolgoročno panaj bi prostorsko stisko reši-li z napovedano gradnjo ur-gentno operativnega bloka.V bolnišnici upajo, da bodo25 milijonov evrov vredenprizidek začeli graditi pri-hodnje leto, zgrajen pa najbi bil leta 2014.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik,
Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče /Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta;v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa dopisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: poceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLAStorek, 29. marca 2011 AKTUALNO [email protected]
”Čistijo” čakalne vrsteV Splošni bolnišnici Jesenice želijo skrajšati čakalne dobe, zato so paciente, ki čakajo na operacijo,poklicali ali jim pisali.
V čakalnicah in na spletni strani bolnišnice imajo objavljene čakalne dobe za posamezneposege. / Foto: Anka Bulovec
Marjana Ahačič
Ljubno - Medtem ko voznikivso zimo opazujejo živahnodogajanje na gradbiščihdveh bencinskih servisov obgorenjski avtocesti pri Ra-dovljici, ki bosta po napove-dih odprta že do konca apri-la, SCT-jevo gradbišče napredoru in viaduktu Ljubnože nekaj tednov sameva. Po-zimi so odsotnost delavcevše pripisovali praznikom inkolektivnim dopustom ternizkim temperaturam, zdajpa je že jasno, da je izvajaleczaradi znanih težav pred ne-kaj tedni prekinil dela in za-pustil gradbišče.
Na Družbi za avtoceste RSše vedno upajo, da bodo delakončana do avgusta, ko se iz-teče pogodbeni rok, in celoprej, to je pred začetkomglavne turistične sezone."Čeprav se zadnji pogodbeniroki za dokončanje celotne-ga, 2,4 kilometra dolgegasmernega vozišča avtoceste
med Peračico in Podtaborom(v smeri Ljubljane) iztečejokonec avgusta, bomo vDARS, d. d., naredili vse, karje v naši moči, da bi odseklahko predali prometu šepred glavno turistično sezo-no," so optimistični. "Pre-ostali partner, Primorje, d. d.,medtem normalno gradi na-domestni 378-metrski via-dukt Peračica, ki bo nadome-stil starega na nekdanji magis-tralki, SCT, d. d., pa je predveč tedni prekinil dela v 260-metrskem predoru Ljubnoin na 118-metrskem viaduktuLjubno, medtem ko je 178-metrski viadukt Lešnicagradbeno končan," so še po-jasnili. "Če glavni izvajalecSCT, d. d., ne bo nemudomazačel z aktivnostmi, bomo iz-polnitev pogodbenih obvez-nosti zahteval od Primorja, d.d." V družbi Primorje pravi-jo, da izpolnjujejo pogodbe-na določila oziroma dogovo-re z Darsom kot naročnikomprojekta in da so v primerupovečanja obsega del ta delatudi sposobni zvesti.
Gradnja predora Ljubno stoji
Vilma Stanovnik
Kranj - Kot je znano, so prejš-nji teden Mladi za Kranj žu-pana Mohorja Bogataja zara-di nameravane domnevnonezakonite javne dražbezemljišč v k. o. Huje prijaviliKomisiji za preprečevanjekorupcije. Kot so sporočili vizjavi za javnost, je Ministr-stvo za javno upravo, Direk-torat za investicije in nepre-mičnine, pritrdilo stališčukranjskih opozicijskih svet-niških skupin, da v obdobju
začasnega financiranja nidopustna objava javne draž-be po 31. decembru, saj bimorala biti takšna izjema do-ločena v uredbi.
Na ta očitek so se nato zno-va odzvali v Mestni občiniKranj in zapisali, da so prepri-čani, da je bila napovedanadražba (razpisana za 15. ma-rec) nepremičnine v k. o.Huje in še treh nepremičninv drugih katastrskih občinahzakonita. Temeljila je na pro-gramu razpolaganja z nepre-mičnim premoženjem, ki ga
je skupaj s proračunom zaleto 2010 sprejel takratni SvetMestne občine Kranj. Kerproračun za leto 2011 in s temprogram razpolaganja z ne-premičnim premoženjem ob-čine še ni sprejet in velja za fi-nanciranje sklep o začasnemfinanciranju občine, se pomnenju Mestne občine Kranjdo sprejetja letošnjega prora-čuna uporablja program raz-polaganja z nepremičnimpremoženjem za leto 2010.
"Verjamemo, da je mne-nje direktorata verodostojno
in upoštevanja vredno, ven-dar iz mnenja ni razvidno,kako so Mladi za Kranj zasta-vili vprašanja, na katera di-rektorat odgovarja, torej, kajso dejansko vprašali," pravijoodgovorni na občini in znovazagotavljajo, da je župandražbo odpovedal samo zato,ker je zaradi javnega naspro-tovanja opozicijskih svetni-kov želel v prid demokracijenovemu občinskemu svetuzagotoviti možnost, da znovarazpravlja o že enkrat spreje-ti prodaji nepremičnin.
Župan znova zavrnil nezakonitost dražbe
Ker dvorana Podmežaklana Jesenicah še ni dokonč-no obnovljena, prav takotudi še nima uporabnegadovoljenja in je ta čas zara-di odločbe inšpekcije zapr-ta, na Košarkarski zveziSlovenije verjamejo, da boObčini Jesenice uspelo
pravočasno urediti vse po-trebno. Da bi imeli sprotneinformacije o tem, so na
zvezi imenovali uradnoosebo, ki bo preverjala di-namiko gradbenih del v
dvoranah v sodelujočihmestih. Pri organizaciji te-kem bo občini Jesenice po-magala sosednja občinaKranjska Gora s svojimiturističnimi zmogljivost-mi, možnostjo nastanitveter uporabo dvorane vOsnovni šoli Mojstrana invečnamenske dvorane vKranjski Gori.
Jesenice dobile evropsko prvenstvo�1. stran
Občina Jesenice je v petek vložila vlogo za izdajo upo-rabnega dovoljenja za halo Podmežakla, je povedalanačelnica Upravne enote Jesenice Alenka Burnik.Kdaj bi dovoljenje lahko izdali, Burnikova ni poveda-la, dejala je le, da je postopek v teku.
�1. stran
Kranj
Da ne bi bilo zastrupitev čebel ...
Čebelarska zveza Slovenije poziva uporabnike fitofarmacevt-skih sredstev, da jih uporabljajo v skladu z načeli dobre praksein varstva okolja. Pred uporabo naj natančno preberejo prilože-na navodila in pogledajo oznake na embalaži. Priporočena fito-farmacevtska sredstva naj uporabljajo v čim manjših odmer-kih, uporabljajo naj za čebele manj nevarne pripravke, predškropljenjem naj v sadovnjaku pokosijo podrast, škropijo panaj v večernih urah ali ponoči, ko so čebele že v panjih. C. Z.
4GORENJSKI GLAS
torek, 29. marca [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Lani je Slovenska fi-lantropija prvič pozvala orga-nizacije, občine in posamez-nike, da ob začetku pomladis prostovoljskim delom v lo-kalno skupnost prinesejopozitivne spremembe. Letosse je število prijavljenih akcijpodvojilo, saj je po podatkihorganizatorjev sodelovalodvajset občin in v skoraj pet-desetih krajih po Sloveniji jepotekalo več kot 150 akcij.Bilo je več čistilnih akcij, naGorenjskem denimo v Škof-ji Loki in Radovljici, prosto-voljci so urejali parke in otro-ška igrišča, v medgeneracij-skem druženju so mlajši po-magali starejšim, zbirali sopomoč za socialno šibkejšein podobno. Dnevu za spre-membe so letos dodali, kotpravijo, korporativno dimen-zijo. Kot prostovoljci so se jipridružili zaposleni iz duca-ta poslovnih enot Zavaroval-
nice Triglav. V Kranju so so-delovali v akciji za ureditevokolice vrtca Kekec: barvaliso otroška igrala, dvojnavhodna železna vrata inmanjšo leseno hiško, obre-zali grmovnice in počistiliotroško igrišče. Akciji se je vKranju pridružil tudi pred-sednik uprave ZavarovalniceTriglav Matjaž Rakovec.
Prostovoljci so bili aktivnitudi drugod po Gorenjskem.Na stojnici v Lescah so mi-moidoče seznanjali s prosto-voljstvom, ki ga opravljajoprek Centra za socialno deloRadovljica in v kriznem cen-tru za mlade Kresniček, jepovedala Nika Abruč. Pozor-nost ljudi so pritegnili z za-bavnimi igrami, kvizom in
nastopom žonglerske skupi-ne Čupa kabra, sodelovali sotudi igralci odbojkarskegakluba ACH Valley.
Društvo MEPI, medna-rodno priznanje za mlade,pa je na pediatričnem oddel-ku bolnišnice na Jesenicahpripravilo vesele urice Rompom pom. Vesele urice so si-cer reden projekt društva,kjer gre za organizacijo in iz-vedbo prostovoljnih družab-nih (in informativnih) do-godkov za otroke in mlade instarejše, ki bivajo v instituci-jah, kjer so na zdravljenju,pa tudi za otroke in mlados-tnike s posebnimi vzgojnoizobraževalnimi potrebamiin za tiste, ki prihajajo iz so-cialno in ekonomsko šibkej-ših družin, pravi Neda Kaj-fež. Prejemniki zlatega pri-znanja MEPI (zlatniki) pa sose zbrali v Bohinju in skupajz nadzorniki Triglavskeganarodnega parka v Ukancučistili pašnike.
Sobota s prostovoljci V soboto so po Sloveniji potekale različne prostovoljske akcije, h katerim je pozvala Slovenska filantropija z Dnevom za spremembe.
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Osrednje dogajanježe tradicionalnega Pomlad-nega dne na Ekonomsko tr-govski šoli v Kranju je bil hišisejem učnih podjetij, ko dija-ki simulirajo različna podjet-ja in med seboj trgujejo, naj-bolj prepričljivo pa je na kon-cu deležno zmage in nagra-de. Letos jih je nastopilo se-dem, njihovo predstavitev paje spremljalo navdušeno na-vijanje vrstnikov. Tina Kre-menovič, Monika Blagovič inDragana Novkovič so na stoj-nici predstavljale učno pod-jetje Slaščičarna Cukr padu,d. o. o., izdelale so tudi svoj
katalog in ponujale sladke iz-delke. "Februarja smo namednarodnem tekmovanjuv Celju dosegle drugo mestoza osebje in tudi na doma-čem sejmu pričakujemo us-peh," so bila prepričana de-kleta. Tradicionalni sejemučnih podjetij pa vsako letopodkrepijo z dodano vred-nostjo, letošnja je prostovolj-stvo, je povedala ravnateljicašole Nada Šmid. "Tako dijakizbirajo igrače za sirotišnico vIndiji, začenja se zbiranje za-maškov in še dodatne akcijeza gradnjo klančine za naše-ga dijaka na invalidskem vo-zičku, dijaki pa kot prosto-voljci izdelujejo tudi prosoj-
nice kot gradivo za otroke zDownovim sindromom," jedejala ravnateljica. Pomladnidan je dopolnilo še več dejav-nosti: potopisno predavanjeo Pakistanu, športne dejav-nosti od namiznega tenisa,dvoranskega hokeja do od-bojke, že omenjeno izdelova-nje predstavitvenih datotek vangleškem in nemškem jezi-ku ter s področja umetnostiza otroke z Downovim sin-dromom, dijake pa so pova-bili tudi na predstavo trehstand up komikov: Tina Vo-dopivca, Perice Jerkoviča inMarka Kumra Murča, je po-vedala koordinatorica dogod-kov Sabina Eršte.
Dijaki so živahno trgovaliŽe devetič po vrsti so dijaki Ekonomsko trgovske šole ESIC v Kranjupriredili sejem učnih podjetij, v program Pomladnega dne pa so vključilitudi prostovoljstvo.
Prostovoljci so v Kranju urejali okolico vrtca Kekec.
Na stojnici se je predstavilo učno podjetje Slaščičarna Cukr padu. / Foto: Tina Dokl
Poškodovano cestišče v bližini Podnarta
Foto
: Tin
a D
okl
Podnart
Še ta mesec začetek del
Državna cesta iz Krope proti Podnartu je zaradi dveh bližnjihkamnolomov že dolgo preobremenjena. Lani je na odsekunekoliko naprej od češnjiškega mostu popustil betonski pod-porni zid in cestišče se je odtrgalo in posulo. Odtlej je pro-met na tem delu urejen s polovično zaporo ceste. V Direkci-ji RS za ceste so nam zagotovili, da bodo ta nevarni cestniodsek že v kratkem popravili. Lani so izdelali projektno doku-mentacijo za popravilo zidov in konec leta izvedli razpis zaizbiro izvajalca gradbenih del. Kot najugodnejšega ponudni-ka so izbrali SCT, ki je stroške obnove poškodovanega cestiš-ča ocenil na 450 tisoč evrov. Žal pa omenjeno podjetje zara-di finančnih težav z deli še vedno ni začelo. Po besedah NineRangus z direkcije za ceste so od SCT prejeli pisno zagotovi-lo, da se bo to zgodilo do konca marca. Če se ne bo, bo di-rekcija pogodbo s podjetjem prekinila. V prihodnjih dneh to-rej lahko pričakujemo na kritičnem odseku sanacijo podpor-nih in opornih zidov ter cestišča v dolžini približno tristo me-trov. V letih 2013 in 2014 je predvidena tudi ureditev ceste spločniki v lipniškem in podnartovskem naselju. T. K.
5GORENJSKI GLAStorek, 29. marca 2011 [email protected]
Maja Bertoncelj
Smlednik - Ruševine Staregagradu v Smledniku veljajo zaenega biserov srednjeveškegradnje, ki je ostal ne prezi-dan. Turistično olepševalnodruštvo Smlednik že od svo-je ustanovitve naprej, pred-vsem pa v zadnjih letih s po-močjo Občine Medvode instrokovnjakov restavrira ru-ševine. Gre za zahteven pro-jekt, ki ga peljejo v več fazah.
"Pred dvema letoma jebila končana prva faza obno-ve. Zaključen je bil jugoza-hodni del, ki je omogočil, dagrad danes vidimo kot mo-gočno utrdbo, ki je stala natej izjemni strateški legi," jeuvodoma povedala IrenaSmole, podpredsednicaTOD Smlednik. Veliko jebilo narejenega tudi lani,vključno z dozidavami in čiš-čenjem obzidja ter ureja-njem spodnjega platoja.Dela so potekala tudi še de-cembra, ko so ob stolpu, ki jeizredno krušljiv, zaradi pa-
danja kamenja postavili va-rovalno ograjo z opozorilni-mi znaki. Prva dela v temletu pa so opazna tudi iz do-line. Na razvaline Smledni-škega gradu je odslej precejbolj veličasten pogled. Pote-kal je namreč panoramskiposek drevja, ki ga je izvedladružina Lazarini, lastnicagozdov okrog gradu. Pri ko-ordinaciji in čiščenju povr-
šin je sodelovalo tudi TODSmlednik.
V TOD Smlednik imajovelike načrte tudi za letos."Pred nami je še veliko dela.Potrebno bo izvesti izkopsond, iskali bomo najboljše-ga ponudnika za pozidavovzhodnega obrambnegazidu. Po predhodnih arheo-loških raziskavah bo potreb-no odstraniti vse odkruške
in očistiti temelje, potem pase bo glede na obseg razpo-ložljivih sredstev pozidal če-trti vogal obrambnega zidu.Pridobiti bo potrebno pred-računa za sanacijo stolpa inpridobitev konservatorske-ga načrta ureditve stolpa,kar je pogoj za sodelovanjena razpisih za evropskasredstva," je pojasnila Smo-letova.
Po poseku pogled na gradPosek gozda okrog Starega gradu v Smledniku je izvedla družina Lazarini kot lastnica gozdov, Turistično olepševalno društvo Smlednik pa bo tudi letos nadaljevalo z obnovo grajskih ruševin.
S posekom dreves se je odprl pogled na mogočne razvaline Starega gradu. / Foto: Peter Košenina
Iz Naklega po vseh Mercatorjih
"Mercator je eno redkihslovenskih podjetij z velikimpotencialom za širitev v širšoregijo in da postane pomem-ben igralec. Zaradi enega ne-zanesljivega lastnika pa je po-stal prevzemna tarča, kar tež-ko sprejemam," o morebitni
prodaji deleža Pivovarne La-ško v Mercatorju hrvaškemuAgrokorju pravi ministricaDarja Radić in nadaljuje: "Potbi morala biti obratna, Merca-tor bi moral prevzemati slab-ša in ranljiva podjetja v regiji.Poiskati moramo strateškegalastnika, ki bo sledil vizijiuprave po širitvi in rasti."
1. - 3. APRIL
Planet nori ����������SO I 2. 4.I
Engrotuš d. d
., Cesta v Trnovlje 10a, Celje
PET | 1. 4.��16h:��������� BEN 10 in Princesko Filly ��22h: Disco Planet, koncert Mambo Kings
SOB | 2. 4.����� ����� �������������� ��� ����������������� ������� �������������
���������������������������!�������������po 24h: Disco Planet afterparty, koncert����"�� �����#����
$�� ��������� %�#��
Cerklje
Dobrodelni koncert Korakova pomlad
Lions klub Kranj in klub En korak več vabita na dobrodelnikoncert Korakova pomlad z Urošem Perićem in Triom Pri-moža Grašiča, ki bo v četrtek, 31. marca, v Kulturnem hramuIgnacija Borštnika v Cerkljah. Izkupiček koncerta bosta orga-nizatorja namenila zavodu Korak iz Kranja, ki skrbi za ljudi spridobljeno poškodbo možganov in jih z rehabilitacijo skušavrniti v življenje, kakršnega so poznali pred poškodbo. Denarbo namenjen nakupu vozila. Ob 18. uri bo pred dvorano tudiprodajna razstava izdelkov, narejenih v zavodu Korak. D. Ž.
Ljubljana
Pomoč v hrani za socialno ogrožene
Evropska unija že od leta 1987 pomaga s hrano najbolj so-cialno ogroženim ljudem. Slovenija bo letos v okviru tegaprejela iz intervencijskih zalog unije 14.159 ton žit in petstoton posnetega mleka v vrednosti dobrih 2,4 milijona evrov.Podjetja, ki so bila izbrana na javnem razpisu, bodonamesto žita in posnetega mleka dobavila Rdečemu križuSlovenije in Slovenski Karitas okoli 6300 ton mleka, riža,testenin in moke. Kot so sporočili z ministrstva za kmetijst-vo, gozdarstvo in prehrano, sta Rdeči križ in Karitas prvepošiljke hrane že prejela. C. Z.
�1. stran
6GORENJSKI GLAS
torek, 29. marca [email protected]
Na podlagi 53. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVISVET ZAVODA GLASBENE ŠOLE KRANJ, Poštna ulica 3, 4000 Kranj
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICEKandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, sklad-no z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraže-vanja - ZOFVI.
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacij-ske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let.
Predvideni začetek dela bo dne: 1. septembra 2011
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (po-trdila o izobrazbi, kratek življenjepis, dosedanje delovne izkuš-nje, program vodenja in program razvoja zavoda za prihodnjihpet let, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivegadejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazenzapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznova-nosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki gaizda Ministrstvo za pravosodje) pošljite v roku 8 dni od dnevaobjave tega razpisa na naslov: Glasbena šola Kranj, Poštna ulica3, 4000 Kranj, v zaprti ovojnici, s pripisom "za razpis ravnate-lja/ravnateljice".Vloga bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporoče-no pošiljko oddana na pošto.Kandidati/-ke bodo prijeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
Boštjan Bogataj
Gorenja vas - Utrdbi na Go-lem vrhu in Hrastovem gričuter utrdba na Hlavčih njivahso največji bunkerji Rupniko-ve linije. Na zadnji seji občin-skega sveta so prva dva svetni-ki razglasili za kulturni spo-menik lokalnega pomena."Na ta način bomo lažje kan-didirali na razpisih za obnovo.Bunkerje sicer že urejamo,največji poudarek dajemo var-nosti," pojasnjuje Marjeta Šif-rar iz občinske uprave.
Utrdbo na Hrastovem gričuso pred kratkim temeljito oči-stili, saj je bila prej sedem de-setletij namenjena predvsemodlaganju odpadkov. Utrdbaje tudi nevarna, saj stopnicesegajo kar 25 metrov v globi-no, ograj ni bilo, sedaj so žepostavljene. "Postavili smo
tudi vrata, tako da vstop nimogoč brez spremstva. NaGolem vrhu pa bomo v sklo-pu projekta Cult:ex odprli pr-votni vhod, ki je bil po vojnizasut. Sedanji vhod skozistrelno lino je sicer adrenalin-ski, vendar preveč nevaren,"pojasnjuje Šifrarjeva.
Občina želi, da bi utrdbe na-menili turizmu, da bi se tudituristična ponudba ob njih iz-boljšala. Skozi prej omenjeniprojekt Cult:ex bodo urediliutrdbo na Golem vrhu, pred-stavili delo ob gradnji bunker-jev, kako se je zaradi tega vkraje pod Blegošem naselilo80 tisoč novih prebivalcev, kiso bili dobro plačani, tudi obrtje cvetela, v Žirovski vrh pa sopotegnili tudi enotirno želez-nico, zgradili ceste, ... Bunker-ji sicer niso bili nikoli dokon-čani in nikoli v uporabi.
Utrdbi kulturna spomenika
Komenda
Izredna seja o poslovni coni
Komendski svetniki se bodo na pobudo svetnikov iz NSi,SLS, SDS in liste VEM jutri sestali na izredni seji, na kateriod občinske uprave želijo informacije o poslovanju družbePoslovna cona Komenda, ki je v 80-odstotni lasti ObčineKomenda. Čeprav je sprva kazalo, da bo seja za javnost za-prta, je župan Tomaž Drolec sklical javno sejo. Svetnikibodo dobili informacije o finančnem poslovanju, stanjuzemljišč za prodajo, spremembah pri družbeni pogodbi indrugih aktualnih dogajanjih v družbi. J. P.
Kamnik
Kamničani danes praznujejo občinski praznik
Občina Kamnik 29. marca, na rojstni dan rojaka Rudolfa Ma-istra, praznuje občinski praznik. Osrednje praznovanje sopripravili že včeraj, najprej pred Maistrovim spomenikom,kjer je zbrane kot slavnostna sogovornica nagovorila mini-strica za obrambo Ljubica Jelušič, nato pa še pred Maistrovorojstno hišo na Šutni, kjer so podoknico pripravili člani zbo-ra Solidarnost. Zvečer je v Domu kulture Kamnik potekala šeslavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih pri-znanj. Številne prireditve v počastitev občinskega praznika sebodo v kamniški občini odvijale še ves teden in vse do 9.aprila, ko pripravljajo še 6. tradicionalni Maistrov pohod. J. P.
Dina Kavčič
Kranj - Tatjana Ferengja, kiživi in dela v Bistrici pri Trži-ču, je več kot slikarka, sajnjeno umetniško ustvarjanjepoleg platna in čopiča navdi-hujejo tudi naravni materia-li, kot so kamen, glina in ste-klo. V razstavni galeriji Go-renjskega glasa se tokratpredstavlja z razstavo man-
dal na platnu (beseda man-dala izhaja iz staroindijskebesede in pomeni krog), kijo je poimenovala Zgodbemesecev. "Vse izhaja iz kro-ga, ki ga poznajo tudi vse re-ligije in vsi narodi," poveTatjana. Njena fascinacija skrogom se je začela, ko jeproučevala dela njej zelo lju-bega arhitekta Jožeta Plečni-ka, še posebej jo je navdušila
cerkev v Bogojini. Ko pa se jezaradi želje po tibetanskemupsu pasme lhasa apso spo-znala še s tibetansko kultu-ro, so začele nastajati man-dale. Na razstavi vsaka pri-poveduje zgodbo enega me-seca v letu, ki se začne shladnimi, kovinskimi toni,poletni meseci kipijo v mor-sko modri in sončno rume-ni barvi, medeni jesenski
meseci pa se prevesijo vzimsko pravljico. Tatjanapravi, da si za vsako slikomoramo vzeti čas in jo po-drobno raziskati ter najtinjeno sporočilo. Ob tembomo nehote vsaj nekaj mi-nut namenili tudi meditaci-ji. Vabljeni na razstavo, kibo na ogled do 15. aprilavsak dan do 7. do 15. ure, obsredah do 16. ure.
Zgodbe, ki jih pišejo meseciPrejšnji teden je bilo v avli Gorenjskega glasa spet živahno, saj smo odprtje razstave dvanajstih pisanih mandal Tatjane Ferengja pospremili s prijetnim druženjem.
Simon Šubic
Žabnica - Krajevna skupnostŽabnica je v teh dneh izdalazbornik vasi Žabnica, Bitnje,Šutna, Dorfarje in Forme.Knjigo z naslovom Na robupojoče ravnine so izdali obprazniku krajevnih skupno-sti Žabnice, Bitenj in Joštater ob petstoletnici velikegapotresa (26. marca 1511), vnjej pa je objavljenih 77 pri-spevkov, ki jih je napisalo 27avtorjev.
Po besedah predsednikauredniškega odbora JanezaŠifrerja je prva ideja o izdajizbornika nastala že med pri-pravami na tisočletnico Žab-nice v letu 1972 v krožku, kiga je vodila njegova mati An-tonija Šifrer, po domačeGregorčeva mama. Že tedajje bilo zamišljeno, da bizbornik nastal za celotno ob-
močje vasi Žabnica, Bitnje,Šutna, Dorfarje in Forme, kiso bile ves čas zgodovinskopovezane. Tedaj zbornikazaradi pomanjkanja denarjaniso izdali, se je pa zato vosebnem arhivu Gregorčevemame začelo nabiratiogromno prispevkov o kra-jevni zgodovini in tukajšnjihljudeh. Prav omenjeni arhiv,ki ga je po smrti Gregorčevemame v večjem delu uredilLojze Zavrl iz Srednjih Bi-tenj, je bil glavna podlaga zaizdajo zbornika Na robu po-joče ravnine.
Vsebina zbornika je razde-ljena v tri poglavja; prvo jeposvečeno spominu na An-tonijo Šifrer - Gregorčevomamo, sledi mu najobsež-nejše poglavje Gradivo inspomini, v katerem so zbra-ni različni prispevki o zgodo-vini omenjenih vasi, po-
membnih objektih, društvihin prebivalcih, v tretjem po-glavju pa je zbrano leposlov-je s tega območja, je pojasnilglavni urednik Franc Pod-nar, nekdaj direktor Loškegamuzeja. Med drugim zbor-nik vsebuje prispevke o raz-
ličnih zgodovinskih dogod-kih, geografskih značilno-stih, trgovinah, gostilnah,čevljarjih, mesarjih, kroja-čih, kovačih, gruntih, cer-kvah, zadrugah, šoli, pošti,nekdanji železniški postaji,športu ...
Zbornik Žabnice in okoliških vasiV zborniku petih vasi je zbranih 77 prispevkov, ki so razdeljeni v tri poglavja.
Tatjana med razlago slik, za katere je sama pobarvala tudi okvirje.
Tatjana je mama štirih otrok. Na odprtju razstave je občinstvoz nastopom razveselil njen sin Rok iz Rok'n'banda.
S predstavitve zbornika (z leve): Lojze Zavrl, Janez Šifrer inFranc Podnar / Foto: Tina Dokl
Urša Petrnel
Jesenice - Lani so v jeseni-škem zdravstvenem domu vvodovodnem sistemu, na-tančneje v nekaj stolih v zo-bozdravniških ordinacijah,odkrili presežene vrednostbakterij legionele. Takrat soopravili tako imenovani
klordioksidni šok in poviša-li temperaturo vode nad 60stopinj Celzija. Pri ponov-nem pregledu so ugotovili,da je prisotnost bakterij le-gionele bistveno nižja. Jese-niški občinski svetnik Zvo-nimir Jurkovič je pred krat-kim na seji občinskega sve-ta postavil vprašanje, kakš-
no je stanje glede legionelev zdravstvenem domu zdaj.Dobil je odgovor, da za var-nost pacientov uporabljajoposebno klordioksidno čr-palko, kakršno uporabljajotudi v jeseniški bolnišnici.Ta mesec naj bi - da bi pre-prečili morebitno ponovnopresežno vrednost bakterij
legionele - spet opraviliklordioksidni šok. Tega najbi opravili po celotnem vo-dovodnem sistemu objekta(ta je v občinski lasti), v katerem se nahaja zdrav-stveni dom, poleg njega pa še upravna enota, davčnauprava in inšpekcijske službe.
Proti legioneli v celotni stavbi
7GORENJSKI GLAStorek, 29. marca 2011 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Tjaša Kržišnik
Železniki - Domel je globalnirazvojni dobavitelj elektro-motorjev, njihovo nadgrad-njo, skrbi pa tudi za uvozopreme, orodij in kompo-nent. Z inovativnimi, tržnozanimivimi produkti uspeš-no delujejo na več področjih,med drugimi tudi z Univer-zo v Ljubljani, Inštitutom Jo-žefa Stefana in Tehnološkimcentrom za električne stroje.Skozi celo leto so v podjetjuaktivni na področju inovativ-nosti, vsako leto pa najbolj-šim mojstrom tudi uradnozahvalijo ter jih imenujejo zanaj inovatorje. "V Domeluinovativnost načrtujemo.Smo razvojni dobavitelj šte-vilnim partnerjem, ki priča-kujejo ne le kvalitetne izdel-ke, ampak tudi dovršene raz-vojne rešitve," je ob tej pri-ložnosti povedala predsedni-ca uprave Jožica Rejec.
Zlato priznanje je prejelnjihov sodelavec Ljubo Ko-relc. "Je prejemnik številnihpriznanj za inovacije, pre-jemnik ure kakovosti inhkrati predlagatelj kar enaj-stih izboljšav v letu 2010.Vso življenjsko pot gaspremlja inovativni duh, zatoje za Domel odločilnega po-mena," so podelitev zlategapriznanja za mojstra z zlati-mi idejami utemeljili v Do-melu. Že od vsega začetkasodeluje pri razvoju progra-ma EC motorjev in tako jebilo vse do danes. Vseskozije inovativen, v preteklem
letu pa je bil njegov prispe-vek odločilen, saj so le zaradinjegovih izboljšav zadostilikupcu novega motorja 711.
Nikakor ne gre zanemaritidrugih nagrajencev. Pet pri-znanj je bilo srebrnih, prejeliso jih: Renato Štenkler za po-moč pri tehničnih izboljša-vah in kvalitetni organizacij-ski izboljšavi. Simon Rant zapodročje tehnologije in LukaDebeljak za izboljšave pri po-vezavah in s tem zmanjšanjestroškov rezervnih delov,stroškov popravil, varnosti inpodobno, Igor Markič je sre-brno priznanje prejel iz ino-vativnosti v razvoju; peti na-grajenec Jernej Lotrič je pri-speval k znižanju stroškovdobavitelja. Njegova predela-va balansirnega stroja ob zni-ževanju stroškov predstavlja
v lanskem letu tudi največjiprihranek podjetja. Bronastapriznanja so prejeli RobertRovtar, Anton Šturm, UrošKoblar in Boris Oblak.
Rezultati inovativne de-javnosti so bili tudi letos nazelo visoki ravni in številopriznanj priča, kako uspešniin zavzeti so zaposleni v Do-melu za raznovrstne iznaj-dbe. Tako so letos podelilitudi dve posebni priznanji.Prvo je prejel Borot Fejfar,ki spodbuja zaposlene k ino-vativnemu razmišljanju inhkrati pomaga pri realizacijiidej. Drugo posebno prizna-nje pa je šlo ekipi, ki je skr-bela za razvoj in industriali-zacijo motorja 725. Skupina16 strokovnjakov, ki je skr-bela za razvoj in industriali-zacijo velikoserijskega EC
motorja pri Domelu, pa jeprejela še posebno nagrado- obisk Stihlovega hčerin-skega podjetja v Avstriji,kjer so njihov končni pro-dukt vgradili v Stihlovo trž-no novost.
Ob tem je treba omeniti,da je bil glavni pokrovitelj le-tošnje podelitve priznanjpodjetje Stihl, s katerim Do-mel uspešno sodeluje že tridesetletja. Knut Balchen,predstavnik podjetja Stihl, jena prireditvi Domel uradnorazglasil za njihovega doba-vitelja leta 2010. Ob koncuprireditve je Domel tudi jav-no pozval zaposlene k novimidejam za inovacije, ki bodo vzačetku naslednjega leta zo-pet služile za izbor prejemni-kov teh veličastnih hišnihpriznanj.
Priznanje za inovativnost"Skromnemu človeku z veliko idejami in spretnimi rokami," se je na kratko glasila obrazložitev letošnjega zlatega Domelovega priznanja za inovacije, ki ga je prejel Ljubo Korelc.
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - UniCredit BankaSlovenije je lani kljub počas-nemu okrevanju gospodar-stva poslovala uspešno in jecelo izboljšala dobičkonos-nost. Ob tem ko je celotni pri-hodek povečala za dobrih 16odstotkov, na 75 milijonov ev-rov, je ustvarila 13,1 milijonaevrov čistega dobička, kar je4,3 milijona evrov več kot letoprej. Za oslabitve in rezervaci-
je je namenila 20,2 milijonaevrov ali 3,2 milijona evrovveč kot predlani. Bilančnovsoto je zmanjšala za 272 mi-lijonov evrov ali za dobrihosem odstotkov, na to pa jevplivala predvsem odločitev,da zaradi bolj stabilnih likvid-nostnih razmer na trgu neohranjajo več sredstev pricentralni banki niti ne pri
Bank Austria AG, ki je likvid-nostno središče UniCreditGroup za Slovenijo. Obsegkreditiranja podjetij in prebi-valstva je povečala za deseti-no. Celoten dobiček bo zadr-žala in ne bo izplačala divi-dend, na aprilski skupščini pabo izglasovala tudi dokapitali-zacijo v predvidenem zneskudo šestdeset milijonov evrov.
Predsednik uprave FranceArhar je na nedavni predsta-vitvi lanskega poslovanja
banke tudi dejal, da je banč-na skupina prejela neposred-no vabilo za nakup BankeCelje, seznanjena pa je tudi zdejavnostjo konzorcija zaprodajo večinskega deležaAbanke. Za delnice Merca-torja, Petrola in Save, ki jihima v portfelju zaradi prime-ra Istrabenz, bo poskušalanajti primernega kupca.
Nižja bilančna vsota in večji dobičekUniCredit Banka Slovenije je lani ustvarila za polovico več čistega dobička kot leto prej.
Kranj
Gea prodaja delnice Gorenjske banke
Tovarna olja Gea iz Slovenske Bistrice je objavila javno zbi-ranje ponudb za nakup 1929 delnic Gorenjske banke. Po-nudbe bo sprejemala do 4. maja. Naprodaj je celoten sve-ženj delnic. C. Z.
France Arhar / Foto: Gorazd Kavčič
Zlato Domelovo priznanje za inovativnost je iz rok Jožice Rejec prejel Ljubo Korelc. / Foto: Tina Dokl
Marjana Ahačič
Bled - Trgovinska zbornicaSlovenije je v začetku prejš-njega tedna v Ribnem pripra-vila še zadnjo od petih delav-nic, namenjenih pridobiva-nju znanja s področja poga-jalskih veščin in izboljšanjukomunikacije pri vodenju so-cialnega dialoga. Delavnice vokviru projekta, ki ga delnosofinancira Evropski socialnisklad, so namenjene tako de-lodajalcem kot zaposlenim vtrgovini. Kot je povedala MijaLapornik, izvršna direktoricazbornice, je bilo zanimanjeza udeležbo na delavnicahvečje od pričakovanega, sode-lujoče pa je zanimalo pred-vsem to, kako se določena za-konska določila pravilno izva-
jajo v praksi. V okviru delav-nic so poleg domačih strokov-njakov primere dobre praskeiz Evropske unije predstavilitudi tuji predavatelji.
Posebno pozornost so po-svetili pridobivanju komuni-kacijskih veščin. "Pridoblje-no znanje bomo vsi udele-ženci s pridom lahko upora-bili v praksi," pravi Laporni-kova. "Izteka se namreč ko-lektivna pogodba za našo de-javnost in prav oblikovanjenove pogodbe je priložnost,kjer bomo lahko na novo pri-dobljeno znanje uspešnouporabili. Naučili smo se na-mreč poslušati drug druge-ga in prek argumentov iska-ti rešitve, ki so sprejemljiveza vse."
Zbornica je v okviru pro-jekta pripravila tudi priroč-nik, v katerem sta natančnopredstavljena delovnopravnazakonodaja in njena upora-ba v praksi in ki ga bodo s
pridom uporabljala pred-vsem mala in srednja pod-jetja. Teh je v več kot šestti-soččlanski zbornici skorajosemdeset odstotkov. Brez-plačnemu priročniku je do-dan tudi prevod kolektivnepogodbe dejavnosti trgovineSlovenije in tarifne priloge vslovenski in nemški jezik.Prevedena dokumenta bodos pridom uporabljala pred-vsem tista podjetja, ki imajotuje lastnike.
Kako zakon uporabiti v praksiV Trgovinski zbornici Slovenije so prepričani, da je z dobro komunikacijo mogoče doseči boljše pogajalske rezultate.
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Vlagatelji, ki želi-jo kupiti delnice Nove Ljub-ljanske banke (NLB), imajosamo še danes, v torek, in ju-tri, v sredo, do 13. ure čas, dato storijo v eni od štiriindvaj-setih NLB-jevih poslovalnic vSloveniji. Kot je znano, jeNLB v okviru dokapitalizacijebanke v znesku 250 milijo-nov evrov izdala 2.155.173 no-vih delnic z emisijsko vred-nostjo 116 evrov. V prvemkrogu, ki je trajal od 7. dovključno 21. marca, so delni-ce ponudili obstoječim delni-čarjem, ki so prednostno pra-vico do nakupa delnic lahkoizkoristili v sorazmerju z de-leži v osnovnem kapitalu. To
pravico je izkoristilo 39 delni-čarjev, ki so skupno kupili768.596 delnic v skupni emi-sijski vrednosti nekaj več kot89 milijonov evrov. Preostaledelnice so v drugem krogu, kise je začel v sredo in se bokončal jutri, ponudili drugimzainteresiranim vlagateljem,tako domačim kot tujim fizič-nim in pravnim osebam.
Skoraj hkrati prodaja NLB-jeve delnice tudi NFD - Naci-onalna finančna družba, ki jev javno povabilo za oddajoponudb zapisala, da je na-prodaj 131.693 delnic oz.1,48 odstotka osnovnega ka-pitala NLB-ja po ceni, kimora znašati vsaj sto evrovza delnico. Ponudbe bo spre-jemala še jutri, 30. marca.
Prodaja NLB-jevih delnic
Mija Lapornik, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije
Trgovinska zbornica Slo-venije deluje pet let, vanjoje vključenih 6500 pros-tovoljnih članov; 77 od-stotkov članov zborniceima do deset zaposlenih.
8GORENJSKI GLAS
torek, 29. marca 2011KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Komenda - "Letošnji spo-mladanski sejem za kmetij-stvo, gozdarstvo in gradbeni-štvo se prvič uspešno postav-lja ob bok tovrstnim speciali-ziranim sejmom doma intudi onkraj meje," je ugotav-ljal Alojz Lah, predsednikKonjeniškega kluba Komen-da, ki je tokrat že šestnajstičzapored organiziral spomla-danski sejem. Iz skromnihzačetkov s petimi razstavljav-ci na dvesto kvadratnih me-trih površine in ne ravno šte-vilnimi obiskovalci je prera-sel v sejem, na katerem se jeod petka do nedelje na 22 ti-soč kvadratnih metrih raz-stavne površine predstaviloskoraj petsto razstavljavcev,kar je največ doslej. "Medprave sejme ga poleg razstav-ljavcev in raznovrstne po-nudbe uvršča tudi sejemskiprogram," je dejal Lah in do-dal, da so tokrat dali pouda-rek varnemu vključevanje
kmetijske mehanizacije vcestni promet, predstavitvigoveda avtohtone cikastepasme in pravilni pripravimesa tovrstnega goveda. Se-jem so družno odprli BrankoRavnik z ministrstva za kme-tijstvo, komendski župan To-maž Drolec, Alojz Lah inpredsednik kmetijsko goz-darske zbornice Ciril Smr-kolj, ki je ob tem tudi dejal,da dopolnilne dejavnosti na
kmetiji niso konkurencaobrtnikom in da ne razumezbiranja podpisov ene od po-litičnih strank za ukinitev ob-veznega članstva v zbornici.
Združenje rejcev avtohto-nega cikastega goveda v Slo-veniji je na sejmu pripravilorazstavo, na kateri se je pred-stavilo 35 krav in telic ter enbik. Strokovna komisija jih jeocenila in izbrala najboljše, vvsaki od devetih skupin so
podelili zvonce. Prejele so jihkrave in telice, ki so jih narazstavo pripeljali StanislavTrobevšek (Zakal), Janez Kr-melj (Selo nad PolhovimGradcem), Ervin Mešl (Loko-vica), Marjana Košir Karni-čar (Zgornje Jezersko), IrenaVrhunc (Podblica), FrancKemperl (Županje Njive), Ja-nez Martinc (Košiše), MarkoAvsec (Dešen) in SebastjanBajde (Studenca).
Traktorji, cike in še kajNa sejmu v Komendi se je predstavilo skoraj petsto razstavljavcev, kar je največ doslej. Pripravili sotudi razstavo cikastega goveda.
Enega od devetih zvoncev je prejela cikasta krava Gala z Vrhunčeve kmetije v Podblici.
Kranj
Vodenje knjigovodstva na kmetijah
Jutri, v sredo, z začetkom ob 9. uri bo v sejni sobi kmetijskogozdarskega zavoda v Kranju delavnica o vodenju knjigo-vodstva na kmetijah po metodologiji FADN. Kot poudarjajov kmetijski svetovalni službi, je delavnica namenjena vsem,ki morajo voditi tovrstno knjigovodstvo na podlagi odobre-nega denarja iz javnih razpisov za ukrepe iz programa raz-voja podeželja za obdobje 2007-2013. C. Z.
Zgornji Brnik
Kmetje že sadijo zgodnji krompir
Kmetje na Gorenjskem so letos začeli saditi zgodnji krom-pir po 22. marcu. Zemlja je bila v tistih dneh še hladna, tem-peratura tal na globini petih centimetrov je bila v sredo, 23.marca, 3,6 stopinje Celzija, je dejala Marija Kalan iz Kmetij-sko gozdarskega zavoda Kranj in dodala, da je optimalnatemperatura tal za sajenje krompirja okrog šest stopinj. Laž-ja peščena tla so že dovolj topla, težja pa so za sajenje šeprehladna in bi bilo dobro še malo počakati. Skupno naj bi
letos na Gorenjskem posadili okrog 745 hektarjev krompir-ja. Ker je na trgu v ponudbi sedemdeset sort, imajo pridelo-valci težavo, kako izbrati pravo. Običajno se odločajo za sor-te, ki poznajo in jih radi kupujejo tudi njihovi kupci. Na kme-tiji Janeza Kepica z Zgornjega Brnika so zgodnji krompir po-sadili z avtomatskim sadilcem v sredo in v četrtek (na sliki),pri tem pa je gospodarju pomagala vsa družina - žena Min-ka ter hčerke Ana, Jana in Mateja. Kot je dejal Janez, je zadober pridelek pogoj kakovosten semenski krompir, ob na-kupu semena pa se vsak kmet srečuje z vprašanji, katero so-rto izbrati, kupiti domače ali uvoženo seme ... J. Ku.
Cveto Zaplotnik
Preddvor - Kmetijsko goz-darski zavod Kranj in Druš-tvo kranjske in tržiške pode-želske mladine sta v nedeljov Preddvoru pripravila jubi-lejno, dvajseto gorenjsko tek-movanje Mladi in kmetijstvo,na katerem je nastopilo šestekip društev podeželske mla-dine. Ekipe so odgovarjale navprašanja o varnem delu prisečnji lesa, trženju na kmeti-ji in značilnostih slovenskegamedu, z okušanjem pa sotudi morale ugotoviti, kakšnavrsta medu je v kozarcu. Naj-več znanja je pokazala prvaekipa Društva podeželskemladine Zgornjesavske doli-ne - Janez in Jerca Zaverl terJošt Černe, ki bo zastopalaGorenjsko na državnem tek-movanju in ki je tudi edina vkozarcu prepoznala akacijevmed. Na drugo mesto se je
uvrstila ekipa Društva pode-želske mladine Škofja Loka vpostavi Tine Demšar, LukaVodnik in Tomaž Debeljak,na tretje mesto pa tretja ekipaDruštva kranjske in tržiškepodeželske mladine, za kate-ro so tekmovali Jernej Jeler,
Maja Gregorc in Matic Cerar.Četrta je bila prva ekipa Druš-tva kranjske in tržiške pode-želske mladine, peta drugaekipa tega društva, šesta padruga ekipa Društva podežel-ske mladine Zgornjesavskedoline.
Zmaga v Zgornjesavsko dolino
KONČNO DOMA.Stanovanjski kredit.KER ŽELIM OBLIKOVATI SVOJO PRIHODNOST.Èe že dlje èasa razmišljate o nakupu novega, veèjega stanovanja ali hiše, je pravi èas, da se za nakup odloèite zdaj.
Izkoristite ugodno spremenljivo obrestno mero - že od 3 meseèni EURIBOR + 1,9 odstotne toèke.
Izkoristite dodatno ponudbo in ob najemu stanovanjskega kredita sklenite posebno zavarovanje za kreditojemalce, s katerim zavarujete vaše kreditne obveznosti in poskrbite za � nanèno varnost vaših najbližjih.
V sodelovanju z našimi poslovnimi partnerji vam ponujamo paket dodatnih ugodnosti pri nakupu stanovanjske opreme v Lesnini in sklenitvi zavarovanja pri Generali ali Adriatic Slovenica.
Informativni izraèun
Znesek kredita
Meseèna anuiteta
Obrestna mera
Euribor na dan 1.3.2011
Odplaèilna doba
Skupni znesek za odplaèilo (glavnica+obresti+stroški)
EOM*
30.000,00 € 166,49 €3m Euribor + 1,9 o.t.
1,107 %20 let
(240 mesecev)43.433,00 € 4,49 %
*V izraèun efektivne obrestne mere (EOM) so vkljuèene obresti, stroški odobritve in stroški zavarovanja.
Ponudba velja do 30. aprila 2011 z možnostjo predèasnega preklica.
wwwwwwwwww.ba.banka-kok perer si.si 0 00 0 0880 133 3 1181
Ban
ka K
op
er d
.d.,
Pris
tan
iška
14,
650
2 K
op
er
Škofja Loka
Pridelava domačegasemena
Kmetijska svetovalna službavabi jutri ob 9. uri v gasilskidom na Trati na predavanjeo pridelavi domačega seme-na. Predavala bo Fanči Per-dih iz podjetja Amarant. C. Z.
Zmagovalci: prva ekipa Društva podeželske mladine Zgornjesavske doline / Foto: Gorazd Kavčič
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
[email protected] GLAStorek, 29. marca 2011 9
Vilma Stanovnik
Škofja Loka - V četrtek zve-čer so se na odru dvoraneSokolskega doma najprejzvrstili mladi perspektivnišportniki, med katerimi solani izstopali Blaž Bogataj, kije osvojil naslov evropskegamladinskega prvaka v kole-sarstvu, Darko Cingesar inMatej Gaber, ki sta s sloven-sko reprezentanco na evrop-skem mladinskem prvenstvuosvojila tretje mesto, ter JureRaztresen, ki je lani osvojil na-slov svetovnega kadetskegaprvaka v športnem plezanju.Veliko je tudi vrhunskihšportnikov, ki so priznanja do-bili že večkrat, letos pa so si zauspehe v lanskem letu tradici-onalne majolike zaslužili: te-lovadec na konju z ročaji SašoBertoncelj, športni plezalkiNatalija Gros in Maja Vidmar,balinar Davor Janžič, namiz-noteniška igralka Mateja Pin-tar ter jadralni padalec ToneSvoljšak. Posebno priznanjesi je za več kot sedem tisočvzponov na Lubnik zaslužilaIvanka Pivk. Z bronastimi pla-ketami so bili nagrajeni:Franc Celec, Jadralni klubLoka Timing, Rasto Kos, So-nja Strnad in Boštjan Žebre,
srebrne plakete so si za dolgo-letno delo v športu zaslužiliSrečo Pirman, Alojzija Stano-nik, Rudi Zadnjik in AndrejZavršnik, zlati plaketi pa jepredsednik sveta Zavoda zašport Marko Primožič izročilMilošu Mlejniku in Ivu Čar-manu.
Svečano listino je ob 50-let-nici uspešnega dela iz rok žu-pana Miha Ješeta prejelo Bali-narsko društvo Trata oziromapredsednik Bojan Buden, prav
tako pa sta bila s svečano listi-no nagrajena dolgoletna šport-na delavca Urh Kalan in FrancPoljanec ter namiznoteniškaigralka Andreja Dolinar.
"V naši občini je nadpov-prečno veliko število športni-kov, ki so nadpovprečni v si-cer nadpovprečno športni Slo-veniji. Imamo vrsto prvakov,od svetovnih do evropskih inslovenskih, vsem pa bi se radzahvalil, da ste po Sloveniji inv svet ponesli glas Škofje
Loke, našega pogorja in rav-nic," je v slovesnem nagovoruob podelitvi priznanj loškimšportnikom za leto 2010 pou-daril župan Miha Ješe, pred-sednik Športne zveze BrankoCelar pa je povedal, da skuša-jo športnikom in rekreativ-cem zagotavljati čim boljšepogoje za delo, prav tako pa jeopozoril, da je letos evropskoleto prostovoljstva in da tudi všportu ne bi šlo brez prosto-voljstva.
Nadpovprečni med nadpovprečnimiŠkofjeloška občina se ponaša s številnimi odličnimi športniki in marljivimi športnimi delavci, zato ni čudno, da je priznanja za leto 2010 dobilo kar 26 posameznikov in športnih kolektivov.
Zlato plaketo je predsednik sveta Zavoda za šport Marko Primožič izročil nekdaj uspešnemu smučarju tekaču in olimpijcu, sedaj pa podjetniku Ivu Čarmanu. / Foto: Gorazd Kavčič
Maja Bertoncelj
Kranj - Kolesarji članske eki-pe Save so letošnjo sezono za-čeli prej kot ponavadi. Že ja-nuarja so bili na dirki po Kala-briji. "Neobremenjeno smoželeli nastopiti na prvi dirki,da se navadimo drug na dru-gega," je odločitev pojasnilMatej Stare, novi trener, ki jebil v kranjski ekipi še v lanskisezoni tekmovalec. V novi vlo-gi se je hitro znašel, pri plani-ranju treningov in testiranjihpa sodeluje z Miranom Kava-šem, ki je člane Save treniralpred tem. "Prednost je, kerimam še vedno občutek, kakose fantje počutijo na kolesu,"je dejal mladi trener.
Vodi ekipo dvanajstih kole-sarjev, od tega jih je deset regi-striranih v kontinentalni eki-pi. Poleg Stareta v njej ni večUroša Šilarja, ki v Savi treniradečke, v Adrio pa se je vrnilBlaž Furdi. "Priložnost so do-bili tudi mlajši tekmovalci. Izmladinskih vrst so prišli NejcBešter, Tim Mikelj in Aljaž
Božovič. Vrnil se je Jure Bi-tenc. Novo ime je Luka Mez-gec, ki z Gašperjem Švabom,Vladimirjem Kerkezom, Jure-tom Zrimškom in NikomBurjekom tvori steber ekipe.Zastavili smo kar dobro inupam, da bomo tako nadalje-vali," je dejal Stare, o glavnihciljih pa dodal: "Zmaga na
kranjski dirki, uvrstitev enegamed pet na dirki Po Sloveniji,kjer si želimo tudi etapnezmage, ter seveda čim boljšinastopi na državnem prven-stvu. Naš cilj je imeti vsaj dvakolesarja v reprezentanci do23 let. Mikelj in Bešter sta že vnjej in aprila ju čakajo tri dir-ke za pokal narodov."
V letošnji sezoni so že dose-gli eno zmago. Mezgec je do-bil etapo na Istrski pomladi,poleg tega je Zrimšek osvojilmajico za gorske cilje, tretji paje bil v Poreču. "Ti rezultati sopotrditev, da smo v pripravljal-nem obdobju delali dobro inda je v ekipi vse tako, kot morabiti," je še dejal Stare.
Uspešen uvod Savčanov
Člani Save z novim trenerjem Matejem Staretom (levo), desno od njega so Nik Burjek,Jure Bitenc, Vladimir Kerkez, Tim Mikelj, Domen Kalan, Luka Mezgec, Aljaž Božovič, AnžePovšič, Gašper Švab, Mark Džamastagič, Jure Zrimšek in Nejc Bešter. / Foto: Tina Dokl
Simon Šubic
Trata - Končnica letošnje,skrajšane super lige je bilaprecej bolj negotova, kot jesprva kazalo. Prvi favorit ligeTrata Lokateks se je namrečprecej namučil že v polfinaluz Radovljico Alpetourjem, kije v začetku marca prekiniladolgi niz nepremagljivostitraških balinarjev, ki je trajalvse od novembra 2009.Tudi finale z Luko Koper soaktualni državni prvaki zače-li s porazom na Primorskem(12 : 10), minulo soboto pa sov povratni tekmi v domačidvorani ekspresno razblinilivse dvome in pri rezultatu 13: 1 predčasno končali zadnjedejanje letošnje super lige.
Trata Lokateks je tako osvoji-la še osmi naslov državnihprvakov, Luka Koper je biladruga, kranjska Planina Av-toservis Ribnikar tretja inRadovljica Alpetour četrta.
"Razen druge tekme zLuko Koper naši glavni igralciv končnici niso igrali na pra-vem nivoju. Do nastopa v ev-ropskem pokalu prvakov mo-ramo zato nujno dvigniti for-mo," je dejal vodja državnihprvakov Bojan Berčič. Trača-ni evropskega tekmeca še nepoznajo, bodo pa polfinale ev-ropskega pokala odigrali 21.in 28. maja. Drugo srečanjebo na Trati. Že prej se bo v če-trtfinalu kranjska Planina po-merila z Monacom (prva tek-ma bo 30. aprila na Trati).
Trata že osmič na vrhu
Do osme zvezdice so traški balinarji prišli precej teže, kot so pričakovali.
Maščevanje za poraz v Mariboru
Našo nogometno reprezentanco, ki je minuli petek vStožicah doživela grenak poraz proti Italiji z 0 : 1, danesčaka nova kvalifikacijska tekma za uvrstitev na EP. Danes sebodo ob 20.45 v Belfastu pomerili z ekipo Severne Irske. Irci,ki so jeseni našim zadali poraz v Ljudskem vrtu, so obljubili,da bodo naredili vse, da se Ircem maščujejo. V. S.
Odbojka - prva tekma četrtfinala 1. dol
Jutri, v sredo, 30. marca, ob 19. uri bo v ŠD Planina
prva tekma četrtfinala 1. državne odbojkarske lige.
Odbojkarji ASTECA TRIGLAVA se bodo pomerili z ekipo
PANVITE GALEXA. Na ta največji dogodek letošnje
odbojkarske sezone vabimo čim več navijačev in
ljubiteljev odbojke.
Odb
ojka
rski
klu
b Tr
igla
v K
ranj
, Sta
reto
va u
lica
56, K
ranj
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
10 torek, 29. marca 2011GORENJSKI GLAS
Temperatura narašča počasi,ampak zanesljivo. Zima gre vpozabo, pomlad pa v vsakdan.Ne vem, kdaj sem nazadnje takotežko dočakal pomladansko gar-derobo. Tisti, ki nam je športnarekreacija ljuba, smo ob takemčasu "na trnih".
Skupaj s kolegom sem po služ-bi zavil na kavo s pivom. Prese-dal sem se s krajca na krajec in stem očitno oddajal znake nestrp-nosti sogovorniku, ki ni in ni ho-tel nehati razlagati svojih službe-nih podvigov. Potem je bilo prese-danje že tako očitno, da sem gle-de na njegovo razgledanost po-mislil, da me bo povprašal po he-moroidih. Trikrat sem prijel zaročaja stola in se dvignil ter takojza tem spet spustil, ker je tip imelsamo še zaključni govor. Kakorso kapljale njegove besede, se je vnasprotju izlival dan. Sonce jezačelo zgubljati moč in vse boljočitno je bilo, da z mojo športnorekreacijo tisti dan ne bo nič. Popredaji sem se zleknil v stol innatakarici naročil še dve pivi ...brez kav. Tako sem izgubil še enprost popoldan, ki bi ga bi lahkopodaril samemu sebi. Ko so sestavki zlagali predvsem iz njego-vih ust, mi je med drugim pove-dal tudi, da mu niti na kraj pa-meti ne pride športna rekreacija.Že odstavek kasneje sva obaugotovila, da je večina ljudipravzaprav imuna na kakršno-koli športno vadbo ali gibanje.Ta tema me je pritegnila. On mije jasno povedal, da v življenjurazen pri obvezni telesni vzgojiskozi šolanje ni obul športnih co-pat. Pogledal sem ga v noge in seprepričal, da taki podplati pravgotovo niso vajeni drugih obuvalkot pa črnih usnjenih čevljev stankim podplatom. Tip je kul-turnik in multikulturnik in ob-seden s kulturo. To v razlagi po-meni, da je njegovo najdaljšesprehajanje skozi kako umet-nostno galerijo. No, ko sem sezačel praskati za uhljem, me jecelo vprašal, zakaj se temu ču-dim. Razložil sem mu, da po-znam bore malo ljudi ali nobe-nega, ki ne bi imel doma superg,
na primer. Zakrohotal se je inskomignil z rameni, češ da ježivljenje brez športnih copatmožno. To se mi je zazdelo za-nimivo, zato sem ga povprašal,kaj mu pride najprej na misel obtako lepem popoldnevu, kot se jepravkar izteklo. Dejal je, da lepovreme, ugodno počutju vsakičskuša izkoristiti kot napajanje zdodatno energijo. Največkratnekje sedi in gleda lep dan. Kerje klasičen blokar in nima nevrta ne mačka ne psa niti dodat-nega dela, potem tako lep danuporabi kot "polnilec", s pomoč-jo katerega napolni dušo in po-gled. Najraje bere na balkonu,od koder ima lep pogled na po-mladne Karavanke. S pomočjoptic na vejah in igrivih vzklikovotrok spodaj na košarkarsko-rokometno-nogometnem beton-skem igrišču se vsakič tako na-polni z energijo, da ga nese vsajen teden. Nikoli pa ga ni prijelo,da bi si nabavil gojzarje in se po-gnal v breg, s katerega bi si po-tem ogledoval nižino na dlani.Nikoli. Potem sem izpadel "be-dak", ker vem, kaj je to merilecsrčnega utripa, in ker vem, kdoje Aleksander Radosavljevič. Toda sem v njegovem posluhu iz-padel bedak, sem se zmotil. Ko-lega me je z zanimanjem poslu-šal, ko sem vneto govoril o špor-tu, in se kmalu začel praskatiza ušesom. Ugotovil je, da semjaz edini, ki sem mu v vrsti letznal opisati šport kot rekreacijo.Bil mi je neverjetno hvaležen,čeprav je priznal, da bi ga težkozamikali žoga, superge ali kolona primer. Tu je zadel v mojoobčutljivo točko. Človek, ki nekolesari, oziroma človek brez ko-lesa je polčlovek, zato sem hitel spromocijo kolesarjenja. Obne-mel je. Priznal je, da ni vedel, daje kolesarjenje umetnost in da jekolo umetnija. Na koncu, ko ješel dan že v večer in potem ševečer v noč, sva se zmenila. Bil jeprepričan in je obljubil snidenjena kolesu v zameno, da me po-pelje v Mons na neki džezovskikoncert, kot ga že dolgo ni bilo vSloveniji. Privolil sem.
O polčloveku
Maja Bertoncelj
Od četrtka do nedelje sobili drugo leto zapored nakolesarskih pripravah v Za-dru člani škofjeloškegašportnega društva Koloka, kiima skupaj 61 članov. Za Za-dar so napolnili en avtobus.Letošnja Dalmacija Tour bošla v njihove anale tudi potem, da so svojo skupino pr-vič imele Kolokovke. Imeno-vala se je Diamant, drugeskupine pa so bile Carbon,Briliant in Attack.
Največji napad je bil zad-nji dan, v nedeljo, ko so se zakonec trase, ki jih je vodilaizpred hotela v Zadru, intudi za finale priprav, povz-peli na Veliko Rujno nad Pa-klenico. Sedem kilometrov,nekaj manj kot 750 metrovvišinske razlike, je zmagova-lec vzpona Aljaž Golob, novi-nec v dresu Koloke, opravil vslabe pol ure. V toplem vre-menu je res neverjetenvzpon, ki je v nekaterih odse-kih kar betoniran, sicer paasfaltiran, prevozil hitreje odlani najboljšega Luke Freli-ha, ki je bil tokrat drugi. OVelikem Rujnu se je govori-lo vse dni priprav. "Pričako-val sem, da bom v ospredju,saj sem v vzpone dober,medtem ko je moj slabši delravnina. Niti ni bilo takohudo. Priprave pa so bile su-per," je v družbi še dveh no-vincev, Mihe Oblaka in ŽigeMaretiča, dejal 20-letni AljažGolob iz Praprotnega. Nakolesu je letos naredil dva ti-soč kilometrov. V okolici Za-dra so jih fantje v štirih eta-pah prekolesarili 430. Naj-daljša je bila druga, do Nova-lje na Pagu in nazaj. S fantista vozili tudi dve dekleti: Va-lerija Mrak in Tamara Bob-nar. "V skupini sva bili karenakovredni. Nič nisva hra-nili z močmi. Treba je bilotudi vleči v ospredju. Šlasem tudi na Veliko Rujno.Žal bi mi bilo, če bi ga izpu-
stila," je dejala ValerijaMrak, ki se bo letos znovaveč posvetila cestnemu kole-su, njen prvi šport pa ostajagorski tek.
Pohvaliti je potrebno tudiSimono Selak, Mojco Peče-lin, Darjo Prevodnik in Ta-dejo Šinkovec, ki so prekole-sarile dobrih 260 kilome-trov, vse na cestnem kolesu."Pred Dalmacijo sem nare-dila 1200 kilometrov. Kole-sariti sem začela letos, prejsem tekla. Svoj cilj sem do-segla, ko sem se prvič letosusedla na kolo in že takoj na-
redila 80 kilometrov. Upam,da bom še naprej tako uživa-la. Tudi v Zadru je bilo en-kratno: super ekipa, kilome-trov pa ravno prav. Bil je uži-tek, ne samo garanje," je bilazadovoljna Simona Selak.Njeno pripravljenost je hva-lila tudi Mojca Pečelin, ki jev zimskih mesecih na alp-skih smučeh, poleti pa nacestnem kolesu. "Sem v slo-venski masters ekipi, kateretrener je Miha Murovec. Na-stopam na tekmah evrop-skega pokala za rekreativnesmučarke nad 30 let. Rednosem na stopničkah," je smu-čarski del opisala Mojca.Skupaj z možem Pavletomsta že drugo leto zaporedorganizirala DalmacijoTour. "Zapomnil si jo bompo zelo uspešni ženski ekipi.Vse so me zelo pozitivnopresenetile. V spominu pami bo ostalo tudi kopanjenekaterih članov v hladnemmorju, dobro vzdušje in lepeture," je na poti domov raz-mišljal Pavel Pečelin, ki si le-tos želi prekolesariti magi-stralo od Reke do Zadra. Pomagistrali pa je že velikokratkolesaril Drago Frelih, ne-kdaj odličen kolesar, ki je billetos prvič na pripravah s
Koloko. Na kolesu je v vsehletih skupaj naredil že okrogsedemsto tisoč kilometrov."Ko sem bil še aktiven kole-sar, smo vsako leto za tre-ning v petih etapah prekole-sarili od Poreča do Dubrov-nika, in potem še nazaj," seje kolesarskih let spominjalDrago Frelih. Lani je naredilokrog štiri tisoč kilometrov.Prvič je bil na pripravah vZadru tudi Brane Kalan: "Nibil tako naporen konec ted-na. Zame najlepša tura jebila v Novaljo. Vzpon naRujno pa je bil kar težak.Lahko bi rekel kot pet Jo-štov."
Za Kolokovci je prva velikaletošnja aktivnost, še zdalečpa ne zadnja. "DalmacijaTour je bila odskočna deskain napoved za hudo sezono.Imamo nekaj mladih članovin tudi dekleta, ki so se zeloizkazala. Upam, da bomokmalu skupaj rukali v vzpo-ne, tako na rundah dvakratna teden, s katerimi začne-mo aprila, kot tudi na rekre-ativnih prireditvah v Sloveni-ji," je za konec dejal predsed-nik Koloke Ožbej Križnar,fantje pa so dodali: "Kolokani samo huda, Koloka tudine pozebe."
Koloka zavzela ZadarKoloka Dalmacija tour 2011: v štirih dneh so prekolesarili 430 kilometrov in premagali več kot štiri tisoč štiristo metrov višinske razlike. V akciji so bila tudi dekleta. Števec jim je pokazal dobrih 260 kilometrov.
Napovednik rekreativnih dogodkov
Rekreativni turnir v skvošuOrganizator: RC VOGU. Datum: 2. april. Dodatne informacije: Nataša Zeni Udir, 040/475 090,www.vogu.si, e-naslov: [email protected]
Pohod Vitovlje-Veliki Rob Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA. Datum: 2. april. Dodatne informacije: PD Škofja Loka,04/51 20 667, 051/332 777, www.pd-skofjaloka.com, e-naslov: [email protected]
Udeleženci Koloka Dalmacija Tour 2011
Aljaž Golob (desno) je v strmem vzponu na Veliko Rujnonad Paklenico prehitel tudi Luka Freliha.
Kolesarske sposobnosti so pokazale tudi ženske (od leve): Karmen in Polona Kalan, Tamara Bobnar, Tanja Čufer Miklavčič, Tadeja Šinkovec, Valerija Mrak, Sanda Jelovčan(spodaj), Andreja Jugovic, Darja Prevodnik, Simona Selak in Mojca Pečelin.
torek, 29. marca 2011 NASVETI [email protected] GLAS
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
Pavla Kliner
Navadno nokoto (Lotuscorniculatus) bolj kot zeliš-čarji poznajo kmetje in boljkot ljudje uživajo krave.Slednje pa ne pomeni, da nepremore tudi za človeka iz-jemno koristnih učinkovin.O tej na Slovenskem zelorazširjeni rastlini, na karkaže tudi pridevnik navaden,je Jakob Turk v knjigi Trav-ništvo že leta 1924 zapisal:"Navadna nokota je izvrstnadetelja, ki daje v travnih me-šanicah prav dobre košnje inše boljšo pašo." Šele v zad-njem stoletju so znanstveni-ki prišli do zaključka, da taestetsko zelo privlačna rožaintenzivno rumenih cvetovni le izvrstna krmna rastlina,pač pa je uporabna tudi vprehrani ljudi, celo več, vsebi naj bi skrivala celo iz-vrstne zdravilne moči. V nje-nih cvetovih so odkrili flavo-noide, v njenih listih pa vita-min C, provitamin A, mag-nezij, železo in še celo kopi-co drugih učinkovin. Navad-na nokota slovi po tem, davsebuje precejšnje količinetaninov, ki preprečujejo na-penjanje - tako pri živini kotpri ljudeh. Priporočajo jotudi za blaženje krčev ter zaodpravljanje tesnobe in ne-
spečnosti. Iz svežih ali posu-šenih cvetov si pripravimopreliv. Pijemo ga zjutraj inzvečer po eno skodelico dvado tri tedne. Spomladi nepozabimo nabrati nokotinihlistov in jih uporabiti v sola-tah ali prikuhah z maslomin drobtinami. Priskrbimo sijih, še preden bo nokotamaja zacvetela. No, za osve-žilne, čistilne in krepilnespomladanske solate se pravdostojno obnesejo tudi no-kotini cvetovi.
Dežen za zajčke in čajčke
Zajci obožujejo dežen oz.medvedje tace (Heradeumsphondylium), kot pogostopravimo temu sorodniku
pastinaka in korenja. Tačkesem za svoje zajce v otroš-tvu nabirala tudi sama, a takrat še nisem vedela, daso okusne in koristne tudiza ljudi. Če bi, bi bili našizajčki gotovo precej prikraj-šani za to mehko, prijetnodišečo in slastno divjo zele-njavo, saj bi jo pozobala karsama. No, na srečo pri nasraste v zelo velikih količi-nah, tako da bi bil v vsakemprimeru volk sit in kozacela. V deženu najdemo ve-liko število rudnin in mi-kroelementov. Mladi listiso bogato obdarjeni z vita-minom C, beta karotenomin drugimi vitamini. Odaprila do julija nabiramomlade pritlične liste s pecljivred. Narežemo jih v solateali jih na hitro skuhamo v
sopari ter začinimo z olj-čnim oljem. Junija in julijanabiramo tudi mlada mes-nata cvetna stebla ter plodo-ve. Peclje in stebla moramoolupiti. Najbolje storimo,če pozobamo kar surove. Vljudskem zdravilstvu boljkot liste in stebla čislajo ko-renine, ki jih posušijo inzmeljejo v prašek. Stiškidohtar je bil mnenja, dalahko dežen uporabljamopodobno kot luštrek. Čaj izlistov je svetoval za pospe-ševanje prebave in za lajša-nje nadlog v trebuhu, živč-ne in menstruacijske teža-ve ter povišan krvni tlak panaj bi odpravljal čaj iz kore-nin in semen. Za dežen nasplošno velja, da razkužuje,čisti ožilje in pomaga pri iz-gubljanju odvečne teže.
Čili spomladi (3)O prvih rastlinicah, ki nas razveselijo na spomladanskih travnikih in poskrbijo za našo čilost, bi lahkopisali v nedogled, a danes bomo našo trilogijo zaključili. Predstavili vam bomo še dve predstavnicidivje zelenjave, ki nam bosta kot njune travniške prijateljice pomagali očistiti čez zimo zapacani organizem in obnoviti zaloge vitaminov in rudnin. Naš rezervoar vitalnih elementov je namreč na začetku pomladi skoraj povsem izčrpan. Čas je za nokoto in dežen.
11
Marija Cvetek
O B 9 0 - L E T N I C I V I L M E M L A K A R ,Z N A M E N I T E S O B A R I C E N A G R A D US T R M O L
Strmolski "hišni" arhitekt inprijatelj Miha Osolin je nekočna Strmol pripeljal Petra Ku-neja, sina gospe Ruše Kunejroj. Majdič iz Celja, pri katerije bila Vilma v svoji prvi služ-bi. Peter se je razveselil Vilme,a ji je prišepnil: "Pa ja nis po-vedala, kako je blo pri nas?!"V primerjavi s Strmolskimi sose pri Majdičevih res precejdrugače obnašali. Na Strmoluso Vilmo vsi vikali, pri Majdi-čevih pa so jo tikali in ji "dalivedeti, da je med njimi sta-novska razlika". Tudi gospaAmalija se je pogovarjala sPetrom, in da bi ga razveseli-la, je pripomnila: "Ja, z Vilmose večkrat pogovarjava o vas;ona rada pove, kako je bilo privas." Peter se je kar ustrašil, a Vilma nikoli ni rekla nič slabega o njih.
Vilma je šla zelo mladaslužit k Majdičevim, čeprav
bi bila rada nadaljevala šola-nje, a po mamini smrti, kotsmo že izvedeli, se je pri Kot-nikovih, kakor se je reklo prinjih doma, zelo spremenilo.Do petega razreda je tako alitako živela pri stari teti Po-loni v Braslovčah, kamor jehodila v šolo. Še prej pa jebila na maminem domu priŠkrabarju, kjer se je rodila.Mama Mici je imela štiri ses-tre, ki so Vilmo zelo razvaja-le. Bila je njihova Vilči. Ta-krat je nosila še mamin dekli-ški priimek Poznič. Ko se jemama poročila z Vilminimočetom, je šele dobila njegovpriimek Urh. Pri Kotniku soimeli sicer lepo novo hišo, leta1920 so jo dogradili na "pu-fih", ki jih je Vilmina mamakomaj pokrila s svojo doto.Mama je umrla za rakom,ko ji je bilo štiriinštirideset let.Takrat je bila Vilma v štiri-
najstem letu in je zadnje letohodila v šolo. Spominja sesvojega prijaznega razredni-ka Smiljana Sevnika, ki je biločetov prijatelj. Skupaj stabila med 1. svetovno vojnoujeta v Rusiji. Ko je mama le-žala na "parah", so jo prišlikropit vsi učitelji. Čez dve letise je oče znova poročil. Mače-ha je prišla iz Amerike; tamje bila že enkrat poročena. Zmožem nista imela otrok; ponjegovi smrti se je vrnila v do-movino. Govorila je angleškoin nemško. Z očetom sta serazumela, Vilmi pa že "naprvi pogled" ni bila všeč. No-sila je krila do tal; kasneje jenosila obleke Vilmine mame.Vilma pa je imela samo tisto,kar so ji dale tete. Spominjase svojih lepih otroških oble-kic, ki jih ji je naredila tetaJulka. Bila je izvrstna šivilja.Vilma je bila rada lepo oble-
čena in urejena, zato se je šene polnoletna po nižji meš-čanski šoli odpravila služit.
Tetin mož Rudi Štravs je bilračunovodja pri notarju naVranskem, potem pa je dobilslužbo pri Majdičevih v Spod-nji Hudinji pri Celju. Tam soimeli ogromen mlin in veletr-govino Majdič - Merkur v Ce-lju. Prav on je tudi Vilmi "sko-mandiral" službo pri njih.Gospa Ruša Majdič por. Ku-nej je bila hči industrialca Pet-ra Majdiča, ki se je rodil vZgornjih Jaršah pri Domža-lah. Že njegov oče se je ukvar-jal z mlinarsko obrtjo. Ker jimje mlin pogorel, je sin Peter vJaršah ustanovil tovarno plat-nenih izdelkov, ki jo danes po-znamo pod imenom Indupla-ti. Peter se je preselil na Štajer-sko, kjer mu je oče v SpodnjiHudinji kupil mlin. Rušin očeje torej ustanovitelj podjetja
Merkur, saj je že l. 1901 odprlveletrgovino Merkur v Celju inpodružnico v Kranju. Imel jetudi tovarno šamota v Štorahin še druge industrijske obratein tovarne. Ruša je zgodaj iz-gubila moža; menda je bil srč-ni bolnik. Od služinčadi jeVilma izvedela, da je bil zelodober človek. Majdičevi soimeli še posestva tja do Prek-murja. Po moževi smrti je go-spa Ruša skrbela za premože-nje; pravzaprav so ji vseupravljali drugi, ona pa jesamo "podpisovala." Vsakdan je kurir prinašal pošto indruga sporočila. V pritličjuvile so imeli tri pisarne, kjer sodelali uslužbenci, ki jih je za-poslil še Rušin mož. Njena se-stra pa je imela tekstilno to-varno v Jaršah. Druga sestraAnica je bila poročena zzdravnikom v Mariboru in naVranskem sta imela graščino.
Strmolska Vilma
Tedenski jedilnikNedelja - Kosilo: mesna juha z vlivanci, naravni svinjski zrezki v čebulni omaki, pire krompir, regrat z jajcem, ocvrte banane; Večerja: domača pica, sadni sok.Ponedeljek - Kosilo: zelenjavna juha s kašo, govedina iz juhe v solati, koruzni kruh; Večerja: cesarski praženec, višnjev kompot.Torek - Kosilo: jota s klobaso, gluhi štruklji z ocvirki, regrat skrompirjem; Večerja: prepečeni gluhi štruklji, bela kava.Sreda - Kosilo: kremna juha iz brokolija, ocvrt piščanec, ocvrtkrompir, mešana solata; Večerja: solata z makaroni, grahom,korenjem, posebno salamo, sirom in majonezo, čaj.Četrtek - Kosilo: rižota s teletino in zelenjavo, endivija s feto injajcem, drobno pecivo; Večerja: palačinke s piščančjimi jetrciin gobami, zeljnata solata s krompirjem in kumino.Petek - Kosilo: fižolova juha s polžki, postrv v foliji, ohrovt skrompirjem po dalmatinsko, sadna kupa; Večerja: zakrknjenajajca v špinači, toast, bela kava. Sobota - Kosilo: ješprenj s suhim vratom in zelenjavo, radič skrompirjem, ržen kruh, jabolčna pita; Večerja: hrenovke nažaru, mehiška fižolova solata, koruzni kruh.
Ocvrte bananeNaredimo tekoče testo iz 4 žlic mehke moke, ščepca soli, 2rumenjakov, 1 žlice olja in 1,5 dl mleka ter ga pustimo polure počivati. Pred uporabo mu dodamo še sneg iz 2 bel-jakov. Nekaj banan prerežemo po dolgem in vsako polovicoše na 3 koščke. Rahlo jih poškropimo z limoninim sokom,pomakamo v testo in ocvremo v vroči maščobi. Potresemos sladkorjem in še vroče postrežemo.
Gluhi štrukljiPotrebujemo: 1 kg moke, sol, voda, 2 dag kvasa, ocvirki.Iz mokre, mlačne slane vode in kvasa zamesimo testo kotza kruh. Iz testa naredimo 10 cm dolge in 5 cm širokeštručke ter jih pustimo vzhajati, pokrite na pomokani deski.Vzhajane denemo v slan krop in pokrite kuhamo 3 minutena eni strani in odkrite 2 minuti na drugi strani. Kuhaneštruklje raztrgamo z vilicami ali pa jih s sukancemrazrežemo na enake kose, nato pa zabelimo z ocvirki.
Mehiška fižolova solataNamočimo, skuhamo in ohladimo četrt kilograma rjavegafižola ter dodamo na tanke ploščice narezano očiščeno kumaro, tanke rezine srednje velike čebule in sesekljano zeleno papriko. Za preliv zmešamo 2 žlici jabolčnega kisa, 2 žlici olja, pol žličke suhega origana ali majarona, malo soliin popra. Zlijemo ga na solato in dobro premešamo.
Nokota je odlična sestavinapomladanskih solat.
10
Nokota za kravje in človeško zdravje
V naravi srečamo tačke in tace.
GORENJSKI GLAStorek, 29. marca 201112 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Po zatrjevanju okrož-ne državne tožilke MarijeMarinke Jeraj naj bi prvoob-toženi Germ od januarja doseptembra 2010 organiziralmrežo preprodajalcev prepo-vedanih drog, večinoma he-roina, ki ga je skrival po goz-dovih v širši okolici Kranja,soobtoženi pa naj bi od nje-ga drogo kupovali z name-nom nadaljnje preprodaje.Obramba obtožbi očita, da vopisu kaznivih dejanj splohne navaja dokazov o konkret-nih količinah prodanega he-roina, sodnemu senatu patudi predlaga izločitev sko-rajda celotnega dokaznegagradiva, ki ga je policija tožil-stvu pridobila s tajnim pri-sluškovanjem in opazova-njem osumljenih.
Pred sodni senat, ki gavodi okrožna sodnica MetkaRadjenović, so stopili polici-sti, ki so vodili postopek, vkaterem so pri obtoženemRahnetu odkrili vrečko s he-roinom. Pričal je tudi pro-metni policist Simon Turšič:"Delal sem v redni patrulji,ko sva s kolegom SlavkomKeršičem prejela obvestilo oavtomobilu Renault Mega-ne, tudi o številki registrsketablice. V njem naj bi bil mo-ški, ki se je iz Smlednika pe-ljal proti Kranju, razlog zaustavitev pa je bil sum storit-ve kaznivega dejanja s po-dročja prepovedanih drog. V
patrulji sva bila blizu, takoda sva se v nekaj minutahpripeljala v Trboje, kjer svaopisani avto opazila in vozni-ka nato v Žerjavki tudi usta-vila. Pri njem sem najprejopravil varnostni pregled spovršinskim pretipanjem povsem telesu, da bi poiskalmorebitne nevarne predme-te za samopoškodovanje alinapad. V predelu mednožjasem otipal trši predmet, kiga je oseba nato sama poteg-nila izza hlač. Šlo je za PVC-vrečko, v kateri je bilo večmanjših vrečk z rjavo snov-jo. Takoj sem posumil, dagre za prepovedano drogo."Dodal je še, da storilci v in-
timnem predelu večkratskrivajo pištolo ali druge ne-varne oziroma nezakonitepredmete. Rahne je sodiščuzatrdil, da je bil najmanj šti-rikrat pregledan in da sta po-licista iz avtomobila vzelagumo, nakar je policist Tur-šič odgovoril, da je opravil envarnostni pregled, medtemko je avto le vizualno pregle-dal, saj za preiskavo vozila niimel odredbe.
Podobno kot Turšič je po-vedal tudi Sebastjan Ribni-kar, policist Policijske po-staje Kranj, ki se je kasnejepriključil postopku. "Poprenosni zvezi so iz Sektor-ja kriminalistične policije
sporočili, da se bo iz Val-burge odpeljal storilec kaz-nivega dejanja. S kolegomsva bila v Kranju in se od-peljala v Žerjavko, kjer staimela prometna policistavoznika že ustavljenega.Ponudila sva jima pomoč.Prišla sva, ko je imel Turšična vozilo Rahneta že prislo-njenega in je opravljal var-nostni pregled. Rahneta jepozval, naj mu izroči pred-met. Bila je vrečka z rjavosnovjo, trda na otip. Izročilmi jo je, jaz sem jo položilna pokrov službenega vozi-la, nato pa na armaturnoploščo." Sojenje se nadalju-je v petek.
Heroin skrival v mednožjuZ zaslišanjem prič so v petek na kranjskem sodišču nadaljevali sojenje Dejanu Germu, Draganu Stojanovu, Stanislavu Rahnetu in Ljubu Bremcu, obtoženim storitve več kaznivih dejanj neupravičeneproizvodnje in prometa z mamili.
Obtožene Dejana Germa, Dragana Stojanova in Ljuba Bremca na sojenje privedejo iz zapora.
Kranj
Vinjeni kolesar
V četrtek okoli 22.30 se je pred trgovskim centrom v Kranjupripetila prometna nesreča, v kateri se je poškodoval kole-sar. Policisti so ugotovili, da je 51-letni moški med kolesar-jenjem sam padel in se lažje ranil. Odredili so mu preizkusalkoholiziranosti, ki je pokazal 0,94 miligramov alkohola vlitru izdihanega zraka. Ker se kolesar ni strinjal z rezultatom,so mu odredili še strokovni pregled.
Bled
Zaletela sta se v drog
V petek v zgodnjih jutranjih urah so na policijo poklicali izZdravstvenega doma Bled, ker sta k njim v oskrbo prišla po-škodovana devetnajstletnika, ki so ju odpeljali v jeseniškobolnišnico. Oba sta zdravniškemu osebju dejala, da sta pa-dla s kolesom, kar pa se ni ujemalo z njunimi poškodbami,saj sta imela na glavah tudi delce vetrobranskega stekla. Po-licisti so v postopku ugotovili, da sta se ponesrečila z oseb-nim vozilom Volkswagen Golf. V Gorjah sta se namreč zara-di neprilagojene hitrosti zaletela v drog javne razsvetljave.Policisti so vozniku odredili preizkus alkoholiziranosti, ki jepokazal 1,29 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka.
Podljubelj
V ovinku s ceste
Na glavni cesti pri Podljubelju se je v petek okoli 13. ureponesrečil 62-letni motorist. Med vožnjo iz smeri Bistricepri Tržiču proti mejnemu prehodu je v blagem levem ovinkupri Podljubelju izgubil oblast nad motorjem in zapeljaldesno z vozišča na makadamsko bankino, kjer je padel potleh. Pri tem se je huje ranil, saj si je poškodoval glavo inhrbet. Na kraj prometne nesreče so prispeli reševalci Nujnemedicinske pomoči Tržič, ki so poskrbeli za prvo pomočponesrečencu, katerega so nato s policijskim helikopterjemprepeljali v ljubljanski klinični center. S. Š.
Kranj
Oskubili avtoNeznani tatovi so pred dnevi "oskubili" osebni avtomobilVolvo XC 90, ki je bil parkiran v Kranju. Odnesli so luči, zrač-ne blazine, pokrov motorja, blatnike ... Lastnika so oškodo-vali za okoli sedem tisoč evrov.
Bohinjska Češnjica
Cepili bodo drvaV noči na petek so neznani storilci v Bohinjski Češnjici ukra-dli traktorski cepilec za drva, znamke Kolenc. Lastnik je pri-javil za približno dva tisoč evrov škode.
Moste pri Žirovnici
Grozil s sekiroMinuli četrtek dopoldne sta se v Mostah pri Žirovnici sprladomačina. Pri tem je 53-letni moški s sekiro zagrozil 57-let-nemu moškemu. Policisti bodo zoper mlajšega od sprtihmož podali kazensko ovadbo zaradi ogrožanja varnosti.
Kranj
Kradli odpadno železoV nedeljo popoldne je varnostnik pri kontroli deponije vKranju prijel tri osebe, ki so kradle odpadno železo. Policistiso ugotovili, da so tatvino izvrševali trije moški iz Ljubljanein okolice Murske Sobote, stari 23 in 26 let. S. Š.
Foto
: Dam
ijan
Kos
Selo pri Bledu
Gorela stanovanjska hiša
V soboto dopoldne je v Selu pri Bledu zagorelo v stanovanj-ski hiši. Požar je najverjetneje zaradi napačne električne na-peljave izbruhnil v kuhinji v zgornji etaži, nato pa se je raz-širil tudi na ostrešje. Pogasili so ga domači gasilci in njiho-vi kolegi z Bleda, iz Ribnega, Zasipa in Rečice. Gasilci so nakoncu objekt prekrili s folijo. V požaru, ki je povzročil zaokoli 85 tisoč evrov škode, je bila ranjena ena oseba, v oskr-bo so jo prevzeli reševalci Nujne medicinske pomoči Bled.
Kranj
Zasegli dva avtomobila
Minuli konec tedna so policisti v Kranju zasegli dve vozili. Vnedeljo ob 3.30 so ustavili in kontrolirali dvajsetletnega voz-nika osebnega avtomobila Renault Clio. V postopku so ugo-tovili, da je imel na vozilu nameščene ukradene registrsketablice in da vozi brez vozniškega dovoljenja. Prav tako jevozil pod vplivom alkohola (0,17 mg/l). V soboto okoli peteure zjutraj so prav tako ustavili in kontrolirali dvajsetletnika,ki je vozil osebni avtomobil Fiat Bravo. V postopku so ugo-tovili, da je vozil pod vplivom alkohola (0,33 mg/l) in tudibrez veljavnega vozniškega dovoljenja za kategorijo B. Kersta oba večkratna hujša kršitelja cestnoprometnih predpi-sov, so jima avtomobila zasegli. S. Š.
Kranj
Avtomobil s črto
Nepridipravi so v soboto popoldne poškodovali parkiranosebni avtomobil Volkswagen Golf. Z neznanim ostrimpredmetom so po celem avtomobilu potegnili črto in s tempoškodovali lak. Lastnik je oškodovan za okoli tisoč evrov.
Bohinj
Težave pri soteskanju
V soboto popoldne se je v soteski Grmečice v Bohinju udeleženec soteskanja pri spustu zagozdil z nogo pod hlod. Podhlajenega in s poškodovanim gležnjem so ga gorski reševalci iz Bohinja rešili izpod hloda, ga s pomočjovrvne tehnike dvignili iz soteske. Prenesli so ga do reševal-nega vozila, kjer so ga prevzeli reševalci Nujne medicinskepomoči Bohinj.
Bled
Pretrgali plinsko napeljavo
V četrtek popoldne so na Gregorčičevi ulici na Bledu delavci pri zemeljskih delih pretrgali plinsko napeljavo. 27-letni delavec je namreč z delovnim strojem kopal jarek za vodovodno napeljavo, pri tem pa pretrgal napeljavo ze-meljskega plina. Na kraj so prišli gasilci, ki so zaprli varnost-ni ventil. Zaradi uhajanja plina so iz preventivnih razlogovevakuirali bližnje prebivalce. Policisti po do sedaj zbranihpodatkih niso ugotovili razlogov za sum, da je bilo storjenokaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradnidolžnosti. S. Š.
Pomlad na vrtuMarec 2011
www.gorenjskiglas.si
Prve znanilce pomladinajdemo že ob prvihsončnih žarkih, ko je šesneg. Teh so ljubiteljirož najbolj veseli. Napovedujejo končnoslovo zime in oznanjajotoplejši del leta.
V letošnji prilogi o vrtupreberite nasvete za novezasaditve zelenjavnega vrtain za sorodne posevke, novosti pri zasaditvahokenskih in balkonskihrož, o novih idejah za zasaditev vašega vrta.
Igor Pavlič
Spomladi, ko je zacvetelo, paje bilo najlepši okras. Cveto-ča češnja, jablana, ali pa lipa,ki je s svojim vonjem privab-ljala številne čebele. Drevo jeprivilegij, šele po nekaj letih,ko doseže svojo višino, služisvojemu namenu. Kadarkolise odločite zanj, vedite, daboste v nekaj letih imeli žele-no senco in nekaj cvetja.Vsako drevo zahteva velikoprostora, zato pri načrtova-nju o tem razmislite. Ideal-no je zasaditi drevo tam, kjernimate ideje, kako zapolnitivelik prazen prostor. Obnjem je lahko še prostor zagrmovnice, ki po barvi cvetjalahko dopolnjujejo drevesnocvetje. Na primer japonskačešnja in magnolije. Pri na-kupu se moramo ravnati pookrasnih lastnostih in tudipo hitrosti rasti. Vrt naj boskladno oblikovan, to pome-ni, da pazimo pri izbiri, kakose bodo grmovnice razrašča-le, sicer nas čaka veliko obre-zovanja, kar je škoda. Dreve-sa in grmi so lahko povezava
med hišo in zelenjavnim vr-tom. Oblikujejo prehod medostrimi stenami hiš in meh-kobo vrta. Lahko označujedovoz, dvorišče, prehod vbolj intimen del vrta, kjer somiza in klopi za poletna po-sedanja. Zelena zavesa jelahko tudi naravna mejamed hišami in ozadje cveto-čim grmovnicam. So tudiidealna zaščita pred hrupomin onesnaženjem pred cest-nim prahom.Za majhne vrtove je primer-na posaditev drevesa kar vposodo. Danes je kar nekajizbire. Tako posajeno drevoprezimi na prostem, posodolahko postavite tudi na bal-kone večstanovanjskih hiš.Navadno so v posode posaje-na drevesa manj zahtevnihlastnosti, ki dobro prenašajohude zime. Najmanj zahtev-ni so iglavci in necvetočadrevesa. Pri sajenju upošte-vajmo večletno bivanje ras-tline in naj bo posoda velikaza več let. Najboljši so gline-ni lonci, ki so porozni inskozenj prihaja zrak do ko-renin. Plastične posode so
manj primerne, ker zemljomočno segrejejo. Posode jetreba napolniti s posebnozemljo za grmovnice v poso-dah. Naj stoji tudi na pod-stavku, da nima neposred-nega stika s tlemi.Pod drevesi je idealen pros-tor za čebulnice. Okrog de-bla prekopljete zemljo v ob-liki kroga, ne širšega od pet-deset centimetrov in posadi-te čebulnice. Najbolje narci-se čimbolj zgodnje sorte, dazacvetijo, še preden se drevoolista. Tako bo prostor lepzgodaj spomladi, kasneje,ko se listi narcis posušijo, palahko med čebulice posaditeenoletnice, na primer tage-tes, tako bo prostor lep dopozne jeseni. Narcis je resogromno sort, od nizkih dozelo visokih, od zgodnjih dozelo poznih. Številne barvnekombinacije lahko ustvarite,čeprav najbolj do izraza pri-de ena vrsta. Za lepoto cve-tov poskrbite tudi po cvete-nju: pustite liste, da se vsajna polovico posušijo, ker ta-krat nabirajo moč za nasled-njo sezono.
Cvetoče drevo - središče vrtaDrevo ob hiši je že v preteklosti imelo velik pomen. Ščitilo je dom s svojosenco poleti, varovalo je hišo pred nevihtami in drugimi vremenskimi nevšečnostmi.
Vse za spomladansko delo na vrtu in poljuPREVERJENA KAKOVOST ZA VRT● sadike, semena in gnojila za zelenjavni in
cvetlični vrt ● čebulček, semenski česen, šalotka ...● semenski krompir: kifeljčar .....● sadike sadnega drevja, grmovnic in trajnic ● substrati, zemlja za sajenje in presajanje● korita, lonci, lončnice, sobne rastline,
specialna gnojila
FITOFARMACIJA, SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN S SVETOVANJEM DARILNI PROGRAM, rezano cvetje,aranžiranje ... CVETLIČARNA NAKLO
● vrtno orodje in pripomočki, kosilnice, vrtni kultivatorji ...
● hrana in oprema za male živali● krmna žita in krmila
ZA POLJE ● semenska koruza, semena jarih žit● semenski krompir ● gnojila, krmila, žita ● hlevska oprema in vrhunska kmetijska
mehanizacija ● akumulatorji, motorne žage, cepilci ...
Odprto: od 7. - 19. ure,sobota od 7. - 13. ure
KTC SLOGA ŠENČURKranjska cesta 29, t: (04) 2519 772
KVC SLOGIN VRT KRANJŠuceva 27, t: (04) 2014 960
KVC SLOGA NAKLOC. na Okroglo 1/a, t: (04) 5951 940
www.sloga.si
14 Pomlad na vrtu, torek, 29. marca 2011
Zelenjavni vrt
Igor Pavlič
Za vrtičkarje se začne sezo-na dela na vrtu spomladi, kozačnejo pripravljati grediceza novo setev in izbirati se-mena in sorte zelenjave zanovo poletno sezono. Navad-no vsa semena kupimo, tistipravi vrtičkarji pa si ga pride-lajo sami. Vsako leto kakšnolepo glavo solate pustijo zaseme. Dobro sorto fižola sa-dimo, dokler se ne izrodi.Zaradi večje zanesljivostiglede kakovosti so nekaterasemena tudi razkužena.Takšno seme ni primerno zaprehrano, kar je na embalažitudi označeno. Ves postopek
razkuževanja mora biti teh-nološko dovršen, za potroš-nika pa je najpomembnejšeparkiranje. Zunanja podobavrečke služi trženju, lepa sli-ka se lepo prodaja. Nekateritožijo, da seme slabo kali,vendar priporočamo, da vsajsolato po setvi pokrijete z vr-teksom, da semen ne pozo-bajo ptice.Vrtnarjenje je hobi in uži-tek. Tisti, ki na vrtu dela nasilo, naj si poseje travo in bozadovoljstvo popolno. Kdorpa uživa v pridelovanju pri-delkov, bo vesel, ko jih bopobiral in z njimi ustvarilkulinarično pestrost doma-čega jedilnika.
Trend je bio vrt. Vanj sodi-jo mešani posevki. Nekate-re rastline bolje uspevajo,če rastejo v družbi, zatomoramo vedeti, katere spa-dajo skupaj in za katere jebolje, da rastejo samostoj-no na gredici. Pri setvi je zamešane posevke potrebnoupoštevati kolobar, pravil-no obdelovanje in rednonego vrta. In tako bomo vvrtu lahko pridelali zelenja-vo, začimbe in tudi rože. Vsožitju posajene rastlineščitijo ena drugo, na pri-mer pred vetrom, mrazom,sončno pripeko, odvisno odlege vrta. Rastline poskrbi-jo, da niso preveč v mokro-
ti, druge preprečujejo pre-komerno izsuševanje ...Tla v zelenjavnem vrtu najbodo vedno prekrita z vrtni-nami. Če na gredico dolgoničesar ne posejemo, jo boprerasel plevel. Med sadikeparadižnika, zelja in ostalihsadik polagamo razrezaneostanke drugih odpadnihzelenih delov z vrta, ali po-košene trave, da v hudi pri-peki preprečimo pretiranoizsuševanje tal. Predvsemparadižnik, paprika in jaj-čevci imajo radi "noge v vla-gi, glavo na soncu". Takoboste imeli celo poletje lepein zdrave sadeže z lastnegavrta.
Pot od njive do kuhinjeDaleč so časi, ko smo pojedli samo tisto, kar smo pridelali. Sezonska zelenjava nima več pravega pomena, saj v trgovskih centrih najdemo celo leto svežo zelenjavo. Včasih paradižnika nismo jedlicelo leto, ampak samo poleti.
KGZ GOZD BLED, z. o. o.Za žago 1 A, 4260 BLEDTel.: 04/575-05-19 www.gozd-bled.si
Obiščite nas na Rečici, Za žago 1a na Bledu ali nas pokličite na 04/575-05-19. Več na www.gozd-bled.si.
Vabljeni v Kmetijsko gozdarski center na Rečici, kjermed drugim ponujamo semena in sadike zelenjave,sadike sadnega drevja, cvetlična korita, zemljo in orodje za delo v vrtu.
V naši ponudbi najdete:● obrezovanje okrasnih grmovnic in sadnega drevja● zasaditev in urejanje okrasnih gredic● košnjo trat● obrezovanje živih meja● urejanje in vzdrževanje vrtov
Tudi letos bo navoljo pestra izbira
balkonskega cvetjain trajnic.
Nudimo vam zasaditev
balkonskih korit inprevoz le-teh na
dom.
UREJANJE VRTOVMarko Andrej s. p., Zgornji Brnik 125
Telefon: 04/25 22 701, GSM: 041/519 870
Načrtovanje in urejanje vrtov, parkov ...● sejanje trave in polaganje travne ruše
● sajenje in obrezovanje grmičevja ● strojno zračenje trate
● obrezovanje sadnega drevja
Bučke so zadnja leta postale prva zelenjava v prehrani ljudi, ki nimajo dosti časa za pripravo. Lahko jih na hitroopečete kar na vrtu, na žaru, lahko jih pripravite na stonačinov. Vedno teknejo. Za mlade sadike, ki jih posaditepo prvem maju, pripravite bogato pognojeno zemljo. Najlepše vam bodo uspevale na kupu starega gnoja.
Res da se najbolj razveselimo prve solate z domačega vrta,vendar domač paradižnik, ... Plodov, ki jih naberemo domana vrtu, se nikoli ne prenajemo. Zdrav in okusen sadež, kiga utrgamo, ima poseben okus in vedno diši. Prav domačiparadižniki so tisti, ki s svojim vonjem vzbujajo apetit. Apreden pride na krožnik, je z njim veliko dela. Posebej česadikam pripravimo posebno vrtno hišico, ki jih obvarujepred onesnaženim zrakom. Če jih ni potrebno škropiti protiboleznim, je zdrav in slasten plod lahko vsak dan na mizi.
Velika izbira semenskega krompirja
Pomlad na vrtu, torek, 29. marca 2011
Cvetlični vrt
15
Marsikomu se zdi železo hladen in brezizrazen material. Pri nas s pomočjo ognja, nakovala in raznih kladiv železu s preoblikovanjem vdahnemo toplino in dušo. V največji meri se držimo tradicionalne tehnologije in postopkov, industrijskih elementov pa ne uporabljamo nikoli!Smo podjetje s štirimi zaposlenimi. Ustvarjamo že od leta 1989. Zelo težko je izključno z ročnim delom in tradicionalnim načinom izdelave konkurirati poplavi cenenih industrijskih izdelkov. Z veliko mero entuziazma, veselja, ročnih spretnosti in ponosa nam uspeva, da brez novodobnih naprav in strojev po konkurenčnih cenah izdelujemo kvalitetna vrtna in dvoriščna vrata, vrtne, balkonske, dvoriščne in stopniščne ograje, paviljone, okenske mreže, kovano pohištvo,nagrbne spomenike in križe, skulpture, … Vse sestavne elemente za naše izdelke kujemo sami, in kar je zelo pomembno, jih tudi kovaško sestavimo (kovičenje, spajanje z vezicami). Izdelki, kateri so namenjeni zunanji uporabi, so vroče pocinkani in mokro pobarvani s posebno barvo za pocinkano železo. Taka površinska zaščita strankam zagotavlja več desetletno zadovoljstvo brez vzdrževanja.
Vrhunski ročno kovani izdelki
Kovačija v pravem pomenu besede.
mobi 040 488 [email protected]
Igor Pavlič
S trato pa je lahko prav spo-mladi kup težav. Potem kose mrzli dnevi poslovijo, jeza nego in oskrbo na vrstinajprej trata. Treba jo je pre-grabiti z gostimi grabljami,tako odstranimo suhe delein prezračimo travno rušo.To bo kasneje pripomoglo,da bo lepo odgnala. Vendarspomladi trata ni vednolepo zelena. Če smo jo vpreteklem letu preveč po-gnojili, se spomladi pojavijorjavi ožigi. Vso travno rušoodstranimo, nanesemomalo nove zemlje in poseje-mo novo seme. Na trati lah-ko opazimo snežno plesen,ki jo povzroča gliva, prepo-znamo pa jo po odmrlih za-platah. Tam, kjer je travapreveč pohojena, bo slaboozelenela. Zato poti po vrturaje tlakujmo, ali označimos kamni, tlakovci, ploščami,da hodimo samo po njih,trata pa ostane lepo zelena.Priporočljivo je zgodaj spo-mladi trato posuti z apnom,
ki uničuje mah in razkužizemljo. Številne krtine lahkotrato uničijo. Nekaj škodenaredijo tudi številne žužel-ke, tudi mravlje. Trato je po-trebno dobro pograbiti, danimamo potem težav prikošnji s kosilnico. Številne
ptice trato čistijo s tem, dapojedo veliko žuželk. Če jetrata mlada, jo uničijo žemajhni blatni kupčki, ki jihnaredijo številni deževniki vzemlji. Trato zelo uničijotudi mačke in psi s svojimiiztrebki, zato je seveda nujna
redna oskrba, sploh če imateotroke, ki se radi na trati ig-rajo. Čez poletje je trata tudivelik porabnik vode. Le red-no zalivanje omogoči, da jetudi v najhujši suši lepo zele-na. Med poletnimi meseci jene kosite prenizko.
Bolezni trave, nega in setevNa urejen vrt sodi tudi trata, ki je lahko del vrta za večnamensko rabo. Na trati se igrajo otroci, natrato postavimo poleti mizo in klopi in v bližino vrtni kamin.
Skorajda ni več vrta, ki ne bi bil ograjen. Ograja predstavljane le mejo med vrtovi, ampak estetsko ogledalo doma. Najbolj pomembno je, da se ograja stilsko ujema s hišo. Kovane ograje so res estetsko dovršene mojstrovine, najboljnaravna pa je ograja, zasajena kot živa meja. Izberite zelenorastlinje, ki se s striženjem lepo oblikuje, ali pa cvetoče trajnice, ki rastejo prosto.
Pomlad na vrtu, torek, 29. marca 2011
Cvetlični vrt
16
Igor Pavlič
Popoln vrt je želja vsakegavrtnarja. Kdor se ljubiteljskoukvarja z rožami, si bo prido-bil vsa znanja, da jih bo navrt znal zasaditi po mesecih.Pri dobri zasaditvi je po-membno vedeti, kdaj kateraroža cveti. Saj po cvetu sevidi največ rož. Od prvihzvončkov, do zadnjih krizan-tem. Izbor rož in sort krojitudi velikost vrta, oziromakoliko vrta namenimo zacvetlične zasaditve. Navadnov vrtu raste več sort rastlin:od grmovnic, vrtnic, trajnic,čebulnic, trav, enoletnic, dodreves. Vse mora biti uskla-jeno in zasajeno tako, da jevrt cvetoč večji del leta.Pod okrasnimi drevesi zalepo dekoracijo posaditesenčne rastline. Hoste inpraproti, ki jih lahko najdetemnogo sort, ustvarijo lepambient v vrtu. Okrog sadik
potresite okrasno lubje, kizadržuje vlago in preprečujerast plevelov. Velik ponosvsakega ljubitelja cvetja sozasaditve s trajnicami. Te najbodo izbrane tako, da bo celoleto cvetje v vrtu. Kot dopol-nitev zelenih nasadov so lah-ko gladiole ali dalije, ki jihposadimo vmes za močanbarvni učinek.Pri sajenju se odločite zamanjše skupine trajnic ena-ke barve. Te bodo naredilenajlepši učinek. Popestritejih s travami, na jesen bo točudovita kombinacija šopka.Trajnice in trave posadite vvrste, v pravem vrstnemredu: spredaj najnižje, zadajnajvišje in gredica bo učinko-vala razkošno in bogato. Tra-ve so priljubljen del vsakegašopka, jesenskega aranžmajain zimskih dekoracij. Zatoprav spomladi pomislite nato, da vam bodo različni cve-tovi trav krasili domove čez
zimo. V trgovskih centrih po-iščite primerno sadiko, ki joposadite med trajnice. Naj bosorta trave višja od drugihtrajnic, da bo jeseni lepo do-polnjevala cvetlične nasade.Če že imate travo v vrtu, josedaj že lahko porežete, najostane samo kakih deset cen-timetrov starih stebel, odstra-nite zimsko zastirko in okop-ljite zemljo okrog nje. Lahko
dodaste malo gnoja. Če rasteže več let, jo razdelite namanjše sadike. Če jo pomla-dite, bo v jeseni tudi bolj bo-gato cvetela. Nekatere sorteso občutljive na mraz, zatopotrebujejo zimsko zaščito.Čez poletje pa tudi okrasnetrave potrebujejo obilno zali-vanje in sončno lego. Najbodo dominantno središčevrtnih zasaditev.
So vrtovi, ko vam ob pogledunanje zmanjka besed ...... v pozitivnem pomenu besede. Najdejo se tudi še zaraščeni in zanemarjeni. A nekateri vrtovi so respopolni. V zasaditvah, v kombinacijah, v izbranih sortah rož. In tudi po urejenosti.
Igor Pavlič
Včasih kdo reče, take sortezrastejo, ki jih še nikjer ni-sem videl. Semena plevelovprinese veter, včasih pa jihposadimo sami s hlevskimgnojem. Za plevel imamo
vsako rastlino, ki raste nanepravem mestu in ki sepretirano razrašča med ras-tlinami, ki smo jih sami po-sadili. Tako v cvetličnem kotv zelenjavnem vrtu. V oko-lju, kjer so vse rastline sklad-no zasajene in gredice ureje-
ne brez plevela, tam skoraj-da ne raste. Kjer pa je v oko-lici veliko vsemogočih travin rastlin, ki jih ne kosimo,veter raznaša njihovo semein hitro ga imamo povsoddovolj. Ne preostane namdrugega, kot da ga redno od-stranjujemo. Kdor ne želi,da se v vrtu pleveli prevečrazrastejo, jih odstranjujeredno, preden zacvetijo innaredijo seme. Tam, kjer soposajene enoletnice, je lažje,saj v jeseni vsega odstrani-mo. Problem pa je med traj-nicami, ki rastejo na enemmestu več let. Trdovratnekorenine se razrastejo medrože. Tam pa je problem, kiga rešimo edino tako, da je-seni odkopljemo rastlino inkorenine razdelimo na toli-ko delov, da odstranimo vsenezaželene korenine pleve-lov. To je dolgotrajno in za-mudno delo, saj gre za traj-ne plevele, ki se z leti tudivse bolj razraščajo. Tako zav-zemajo vedno večje površi-ne. Rešitev je le redno pletjein okopavanje. Včasih noveplevele zasadimo sami z no-vimi rastlinami ali z novozemljo. Najhitreje in z naj-manj truda jih odstranimotakoj, ko jih opazimo. Boljko se razraščajo, težje jih jeuničiti. Zato velja: rednoopazovanje vrta in skrb zaurejenost preko celega leta.
Pleveli uničujejo cvetlične gredice
Nadležen in nezaželen plevel med rožami je težko uničiti. Vrtičkarji skorajda ne uporabljajo kemičnih sredstev v vrtu, zato se razvije tudi velikosort plevela.
Vrt je razdeljen na več uporabnih delov. Vsak ima rad nekajzelenjave pri roki, kakšno drevo, pa tudi nekaj rož. Poti meddeli vrta so tudi pomemben del ureditve, saj hoja po travi sčasoma naredi blatno sled. V mirnem delu vrta selahko na klopci tudi spočijete in ob večerih ali hladnih jutrihje prijetno opazovati, kaj se dogaja na vrtu.
DAN ODPRTIH VRATv četrtek, 14. aprila 2011, na Biotehniškem centru Naklo
Začnite pomlad v naši družbi.
Za vas smo pripravili:1. Brezplačna predavanja s področja vrtnarjenja2. Brezplačni strokovni nasveti in predstavitve3. Brezplačne zasaditve korit (če material kupite pri nas)in 10 % popust pri nakupu sezonskega cvetja.
Veselimo se srečanja z vami.
Več informacij o dogodku na www.bc-naklo.si.Zaradi lažje organizacije dogodka zbiramo prijave na e-naslovu:[email protected] ali po T: 04/277 21 20, 041/499 934.
Strahinj 99, Naklo
18 Pomlad na vrtu, torek, 29. marca 2011
Oglas
Pomladna opravila navrtu - hitra obnovaPomlad je tu in komaj smo čakali, da se zakopljemo v svoj vrt, ga uredimo in pripravimo na novo sezono. Po dolgi zimi jevideti dokaj klavrno, zato bom danes naštelnekaj ukrepov za hitro obnovo:
Trata: po dežju, ko je teren še mehak, trato dobro povaljamo,da izravnamo površino in korenine pritisnemo nazaj vzemljo, da začnejo vsrkavati vodo in hranila. Površino pre-grabimo, da odstranimo suho travo, listje in druge ostankezime. Trato nato pognojimo s specialnim gnojilom za spom-ladansko rast, ki ima več fosforja, ki ga rastline potrebujejo zahiter razvoj korenin. Kjer je trava dokaj zdrava in nima suhihobmočij, lahko uporabite univerzalno gnojilo. Vedno izbiraj-te počasi delujoča ali kontrolirano delujoča gnojila. S tempreprečite prehitro rast trave in hitro opešanje, ko se gnojiloiztroši. Letna količina dušika za lepo trato je 1,5 do 2 kg/100m2. Količino izračunate iz priporočene količine gnojila pom-noženo z deležem dušika v njem. Ne nasedajte reklamam oceloletnih gnojilih, saj matematika nikakor ne zdrži njihovihpriporočil o uporabi. Ko trato dvakrat pokosite, lahko nerav-nine izravnate s posipom iz kremenovega peska in malo šote;še boljši je posip iz vulkanskega peska in šote. Debelina posi-pa je največ 5 - 8 mm naenkrat. Posip izravnate z vlečenjemarmaturne mreže ali večjega predpražnika po površini trate.Razmislite o namakalnem sistemu, da bo trata vso sezono ze-lena.
Gredice: gredice osvežimo tako, da jih obrežemo z lopato innapravimo oster rob med njimi in trato. V ta rob lahko vstavi-mo posebne obrobe, ki jih krivimo po liniji gredice in kipreprečijo, da trata prerašča v gredico. Obrobe so lahko izaluminija ali plastike in so trajne. Nato preglejte rastline.Polomljene, starikave in preraščene rastline je bolje odstra-niti in zasaditi nove. Prav tako odstranite rastline, ki so zeloobčutljive na razne bolezni in novodobne škodljivce. Noverastline naj bodo odporne na bolezni in škodljivce; strošek zanakup nekaj novih sadik ni tako visok, veselje z novimi rastli-nami pa le nekaj velja. Gredice prekrijemo s 4 cm dekora-tivnega lubja macesna ali bora. Zadnje čase v ta namenuporabljamo tudi rdečo lavo, ki je trajna in dobro zadržujevlago. Če se gredica hitro izsuši, lahko pod lubje ali lavopoložite posebne rosilne cevi, ki enakomerno namočijozemljo in imajo zelo nizko porabo vode. V gredice lahko
postavite nekaj večjih kamnov, ob njih zasadite blazinastetrajnice, v ozadju višje cvetoče trajnice in gredica bo videtikot nova.
Nasadi v posodah: pripravite korita za balkonske in okenskezasaditve. Dobro jih operite, da odstranite staro zemljo in ko-renine, ki lahko prenašajo bolezni iz prejšnjega leta. Na vrt-narijah poiščite novi katalog za Cvetje za poletje in izberiteletošnje kombinacije. Sadike kupujte sredi aprila, ko bo toploin rastline že utrjene. Priporočam korita z vodno rezervo. Četakih nimate, nasujte na dno korita 3-5 cm glinoporja, ki boprevzel funkcijo vodne rezerve. Izbirajte kakovostne zemljein gnojila, saj je od tega odvisen uspeh vaših zasaditev. V več-je zunanje posode nasadite nove grmovnice in trajnice in stem poživite okolico hiše. Nabavite lahko večje lonce z no-tranjo osvetlitvijo. Izbira loncev je zelo velika in gotovo bostenašli pravega zase.
Trendi: - Posadite sadike borovnic, še bolje sibirske borovnice, ki ne
potrebujejo toliko šote; na vrtnarijah in vrtnih centrih ima-
jo veliko izbiro jagodičevja. Lastna pridelava je vedno boljpomembna, saj tako veste, kaj pojeste, pa še sveže je in na-ravno pridelano. Zasadite svoj kotiček z dišavnicami in začimbnicami.
- Uporaba bioloških pripravkov je zelo priporočljiva, vendarne verjemite vsemu, kar piše na embalaži. Povprašajte vrt-narja ali prodajalca.
- Posodovke pred vhodom in na terasi. Izbira dekorativnihloncev in posod je zelo pestra. Izbirajte take z vodno rezer-vo in odporne na zmrzal.
- Popestrite vrt s skalnjakom, ribnikom ali obojim skupaj- Namakanje zelenic, gredic in posod: pametna je raba vode
v jutranjih urah. Postavite shranjevalnike deževnice.- Barvne zapovedi za sezonsko cvetje: sadite, kar vam je všeč.
Sicer so pa letošnje zapovedi: belo-zelene-rumene kombi-nacije. Še vedno je moderna vijolično modra barva z letošn-jo sivo srebrno. Ne pretiravajte pri barvah.
In predvsem, v vrtu uživajte in nebodite njegovi sužnji.
Gradite, obnavljate?Skupina Gorenjski dom je združenje obrtnih izvajalcev intrgovcev, ki smo združili moči za boljšo in celovito ponud-bo. Želimo pomagati pri pomembnih odločitvah gradite-ljev, investitorjev ali tistih, ki želijo svoj dom samo obnoviti.V skupni ponudbi poskrbimo za gradnjo doma od idejedo vselitve, s tem, da prevzamemo Vaša prizadevanja zapridobivanje dokumentov, za izbiro izvajalcev, nadzor invse potrebno do vselitve.Skupino večinoma sestavljamo obrtniki z dolgoletno tradici-jo, ki smo spoznali, da bomo povezani lažje sodelovali. V na-šem dogovoru je pomembno stališče, da pomagamo drugdrugemu pri izvedbah, sodelujemo pri načrtovanju in reševa-nju problemov.Ker spremljamo svetovne trende v gradbeništvu, arhitektu-ri in krajinskem urejanju, smo del teh smernic uvedli že v na-šem delu. Svet se obrača k sonaravnemu bivanju in slej koprej bomo tudi mi del tega sveta. Z veseljem bomo izpolnje-vali Vaše želje, še posebno takšne, ki se tičejo sodobnih izzivov.Za lažje odločitve smo uredili spletno stran s predstavitvamiin strokovnimi članki: www.gorenjski-dom.si. Potrudili smo se, da predstavljamo kakovostne izdelke in sto-ritve in upamo, da bomo v obojestransko zadovoljstvo uspeš-no sodelovali.
SKUPINO GORENJSKI DOM SESTAVLJAMO:
SVETOVANJE
ADAM BERČIČ s.p. - Gradbeni inženiring - nadzorigradenj in projektiranje. Tel.: 04/518 02 19, 041/598 358,059/934 356, fax: 05/993 43 56
OSTALI ČLANI SKUPINE
ASKAZ PROIZVODNJA IN STORITVE, D. O. O. - Polaganje tlakovcev, kamna, postavite opornih zidov
Tel.: 04/533 61 07, 041/774 299
ANTON BERNARD S.P.
Storitev gradbene mehanizacije in prevozništvo
HUMKO, D. O. O., BLED - Urejanje okolja: zelenice, ribniki,skalnjaki, namakalni sistemi, zelene strehe, substrati, zemlje, gnojila, drevesa, grmovnice, trajnice. Tel.: 04/532 53 20, 041/614 718
MIZARSTVO JOGI, MARKO JANJUŠEVIČ, S.P. - Pohištvoiz masivnega lesa, oprema lokalov in poslovnih prostorov.Tel.: 041/35 23 58
IPG BOŠTJAN KRANJC S.P. - Izvedba strojnih instalacij,veleprodaja izdelkov in opreme za ogrevalne, vodovodne,plinske in klimatizacijske ter prezračevalne opreme. Tel.: 04/531 86 46, 040/28 55 28
NERMIN MAHMUTOVIČ S.P. - Suho montažni sistemi:podstrešna stanovanja, notranje obloge, napušči, celulozna izolacija, wellnesov in savne. Tel.: 04/574 10 45, 041/651 018
ALMIR ĆATIĆ, NN GRADNJE, STAVBNO POHIŠTVO S.P. -Adaptacije, polaganje keramike, fasaderska dela, dobavain montaža oken in vrat. Tel.: 04/531 20 96, 031/489 192
Parketarstvo POZNK - Borič Jože s.p. - Polaganje in obnova parketov in drugih talnih oblog, sušenje tlakov,izdelava lesenih ograj. Tel.: 041/414 014
SR-TIM EVGEN REKAR S.P. - Postavljanje ostrešij in krovska dela. Tel.: 040/191 218
ELEKTRO ZRIM MARJAN ZRIM S.P. - Elektroinstalaterst-vo, izdelava stikalnih blokov, telekomunikacij, strelovodnihnaprav, zaključitev optičnih kablov. Tel.: 04/576 96 96, 041/715 072
Sedež: Podnart 33a, 4244 PODNART, [email protected], faks: 04/532 53 30
�
��
�
�
�� �
�
��
�
�
�
Nar
očni
k in
pla
čnik
: Hum
ko d
.o.o
., Se
benj
e 54
, Ble
d
Pomlad na vrtu, torek, 29. marca 2011
Okrasni vrt
19
Igor Pavlič
Nekateri jih imajo celo zatrajnice. Ko iz potaknjencevzraste mlada rastlina, sadikalahko preživi kar nekaj se-zon. Pelargonije je zelo eno-stavno vzdrževati, vedno sevršički ukoreninijo, pravvsakemu, ki le malo pozor-nosti nameni rožam. Pozna-mo številne sorte, najboljpriljubljene so rdeče, bele,rožnatih odtenkov je že ne-šteto. Pelargonija je odlična,kompaktna rastlina, ki do-bro uspeva na vseh hišnihlegah in tudi na dežju.Zadnja leta tudi med pelar-gonije sadijo strukturne ras-tline. Skorajda vse se dobroobnesejo: moljevka, lotus,javorčki, asparagus, trave indruge cvetoče rastline. Vrt-narji so vzgojili veliko novihsort z dobrimi lastnostmi, kijih je enostavno gojiti. Od-porne so proti boleznim in
škodljivcem. Ker pa vsak lju-bitelj balkonskega cvetja radpreizkusi še druge rože, vi-devamo vedno bolj zanimi-ve in raznolike zasaditve. Zazalivanje se vse bolj uporab-lja deževnico iz zbiralnikov.S tem se prepreči marsikate-ra bolezen rastlin, posebejkloroza na surfinijah.Pelargonije, pa tudi drugerože, ki ste jih hranili čezzimo, sredi aprila prenese-mo na prosto. Ko se dobronavadijo na zunanje tempe-rature, jih po kakšnem ted-nu začnemo zalivati z gnoji-lom za cvetenje, vendar zelopostopoma: rastline somajhne in občutljive. Zele-nim necvetočim rastlinampa dodajamo gnojilo za zele-nje. Če vsako leto izberetezelo raznoliko kombinacijozasaditev balkonskih rož, iz-berite rastline z enakimi za-htevami po zalivanju. Saj ve-ste, vsaka rastlina zahteva
tudi drugačno zemljo. Surfi-nije naj ne bodo posajene spelargonijami, ker imajo po-polnoma drugačne zahteve.Ob nakupu vprašajte v vrt-nariji, katere sodijo skupaj.Izbira je res tako velika, daob nakupu, ko predvsem iz-biramo z očmi, pozabimo,da nekatere rastline ne sodi-jo skupaj. Naj v enakih po-gojih za rast rastejo le tiste,
ki sodijo skupaj. Vsak siželi, da bi bila sezona rožčim lepša in tudi čim daljša,in da bi poletna sezona resprinesla veliko veselja ti-stim, ki jih to delo osrečuje.Končno se tudi znesek na-kupa obrestuje, če je cvetjedoseglo vaša pričakovanja.Pa veliko veselja z rožamičez poletno sezono tja dopozne jeseni vam želim.
Pelargonije - najbolj trpežnerože oken in balkonovNjihova domovina je Južna Afrika, zato najlepše uspevajo na močnem soncu. Najstarejša med okenskimi rožami, poleg gorenjskih nageljnov je pokončna rdeča pelargonija.
Hit poletnih zasaditev - pelargonija calliopeŽe dobro uveljavljena sorta poletnih zasaditev je temno rdeča vrsta pelargonije calliope. Primerna je za zasaditve na mesta, kjer jih dež ne doseže, poznana pa je po izredno bujni rasti.Letos se ji bo pridružila še sorta dark reed.
Lansko sezono je bila to naj-bolj iskana sorta za okenskein balkonske zasaditve. Imazelo velike cvetove, podobnokot klasična pokončna pelar-gonija. Zelo odporna je protiboleznim, hitro zacveti in serazraste toliko čez korito, kotv višino, približno 30 centi-metrov. Cvetovi so škrlatno intemno rdeči. Zelo primerenza vmesno zasaditev je beli
grobelnik. V vrtnariji Kozjekvam bodo ob nakupu sveto-vali pri zasaditvi in pri izbiriokenskega cvetja, ki je žedolga leta res pestra. Vsakoleto dodajo kakšne nove sor-te rož, zato le pridite pogle-dat, kaj vse vam ponujajo.Korita vam bodo tudi nasadi-li. Ena izmed letošnjih poseb-nosti je izboljšana sorta zma-jevih kril, in viseče sorte vo-
denk za polsenčne lege. Prinjih dobite 20 barv surfinij,tako da se odločite tudi gle-de na barvno fasado hiše.Vsak najde kaj za svoj dom,da ga lahko polepša z roža-mi. Na izbiro so tudi visečejagode, posajene v obešan-ke. Konec maja lahko pridete poenoletnice, saj imajo pestroizbiro za zasaditev poletnih
gredic, grobov, posod,...posebnost so gazanije. Zagredice imajo letos posajenegomoljne kane v treh barvah,roza, rumene, rdeče, ki sonovost in so lepo dopolnilodrugim kombinacijam enolet-nic. Lastnik vrtnarije Gregor Koz-jek vas vabi tudi to pomlad knakupu sadik za zasaditvevašega vrta.
Gre
gor
Koz
jek
s.p.
, Vok
lo 1
7, Š
enču
r
Preden se odpravite po nove sadike v vrtnarije , nareditenačrt. Posadite skupaj sorodne rastline, glede na zahtevnost zalivanja. Na prosto jih postavite v oblačnemvremenu, da jih sonce ne bo ožgalo. Naj bodo nekaj dni vzatišni legi. Mladih sadik ne izpostavljajmo močnemu majskemu dežju, saj bodo mlade korenine zgnile.
pomlad na vrtuPomlad na vrtu, torek, 29. marca 201120
Igor Pavlič
Take vrtnine so močnejše,odpornejše, bolj zdrave intudi bolj okusne. Zaradi večvrst zelenjave je v vrtu tudimanj bolezni in škodljivcev.Če želimo, da je zelje meh-kejše in okusnejše, poseje-mo vmes kamilice. Tudi ne-katera druga zelišča zaradieteričnih olj, ki jih izločajo,dobro vplivajo na rast dru-gih vrtnin.Naj navedem nekaj rastlin-skih sosedov: korenček leporaste v družbi pora in čebu-le, ker odganja čebulnomuho in molja. Med fižolposejemo šetraj, ker ga va-ruje pred ušmi. Med kuma-re in paradižnik posadimobaziliko, ker privablja žužel-ke, ki oprašujejo plodovke,in varuje pred plesnijo. Medkumare, zelje, rdečo pesoposejemo koprc, ker krepiodpornost svojih sosedov.Če med krompir posejetekumino, le-ta izboljša krom-pirjev okus. Česen naj rastepo vsem vrtu, tudi med tuli-pani in čez zimo, vendar nev bližini fižola in graha. Siv-ko posadite med vrtnice, kerjih varuje pred ušmi in od-ganja mravlje. Tudi ognjičin kapucinke privabljata uši,tako da ne napadejo njunihsosedov in naj rasteta povsem vrtu.Med solato vedno sodi rdečaredkvica, povsod po vrtu
lahko raste žametnica, ki od-ganja žuželke, prav takodrobnjak, timijan. Pred na-padom kapusovega belinavaruje zelena, ki jo posaditemed kapusnice.Zadnja leta so se po zele-njavnih vrtovih zelo raz-množili rdeči polži. Več na-činov je, kako se jih znebi-mo, poznamo pa tudi raznecvetice, ki jih polži ne mara-jo, to so kalifornijski mak,kapucinka, glavinec, ognjič,grenik, mak, grobelnik. Te
rastline posejemo po celemvrtu, ali pa z njimi ogradimozelenjavne gredice.Nekatere vrtnine pa naspro-tno slabo uspevajo v družbidoločenih rastlin. Fižol najne raste v bližini čebule,graha, korenja. Kumare najne rastejo skupaj z redkvijoin paradižnikom, krompirne mara bližine bučk, gra-ha, paradižnika. Solata nesodi k peteršilju in zeleni.Rdeča pesa ne sodi h krom-pirju, poru, paradižniku,
bučkam. Tudi bučke in pa-radižnik nista dobra sosedain čebula nima rada v bliži-ni graha, fižola, špargljev,kapusnic.Torej, če imate velik vrt in silahko privoščite veliko vrstzelenjave, vsaj malo upošte-vajte dobre sosede, če imatele nekaj gredic, pa bostetako posejali samo najnuj-nejšo zelenjavo. Če je čezpoletje sveža solata čim bli-že kuhinji, je danes že privi-legij.
Zakaj mešani posevkiSorodne rastline se med seboj dopolnjujejo v rasti. Bolje uspevajo in bolje obrodijo.
Janez Markuta
Čadovlje 34204 Golnik
tel.: 04/256 00 48GSM: 041/829 876
Jan
ez M
arku
ta,Č
adov
lje 3
, 420
4 G
oln
ik
Sončna lega pod Storžičem omogoča idealnepogoje za pridelavo kvalitetnega sadja. Alpska klima,kjer so večje razlike med toplimi dnevi in mrzliminočmi, ugodno vpliva na nastanek več sladkorja vplodovih in njihovo boljšo kakovost. V sadovnjakutrenutno potekajo spomladanska opravila, obrezo-vanje, gnojenje, čiščenje suhega listja pri jagodah.Ko bodo brsti močno napeti, bo na vrsti preventivnoškropljenje.Na kmetiji Markuta vam nudijo pestro izbiro izdelkoviz sadja: posušeno sadje, jabolčni kis, jabolčni sok,jagodno marmelado. Za te izdelke so prejeli že številna priznanja na razstavah kmečkih dobrot naPtuju in na mednarodnem ocenjevanju sokov v Italiji.Jabolka lahko ponudijo do pozne pomladi, jesenitudi hruške in slive, junija pa jagode. Letos so zasadilinasad špargljev in češenj. Vse sadje je pridelano nanaravi prijazen način, pridite in pokusite, odlično je!
Vabimo skupine na ogled kmetije in degustacije svojih izdelkov.
Kmetija Markuta
Sladko sadje izpod StoržičaSladko sadje izpod Storžiča
Drevesa v vrtu obiskuje pozimi veliko ptic. Hvaležne vambodo, če jim boste pozimi, ko ni hrane v naravi, prineslihrano vi, zato naj bo v vsakem vrtu kakšna hiška za ptice.Poleti vam bodo pojedle marsikaterega škodljivca v sadnem vrtu. Pozimi se ptice skrivajo tudi v gostih grmih,ki jih tudi sneg ne pokrije popolnoma. Tja se rade vračajospomladi, ko gnezdijo. Svoj del v vrtu naj imajo tudi otroci,naj imajo svoja igrala in kotiček za igro tam, kjer ne bodopoškodovali rož in zelenjave. Veselje otrok je najlepšeslišati na domačem vrtu.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
28 TORE
K_29
. 03.
2011GLASOV ODER
KRANJČANI MATERAM
Na humanitarni prireditvi Kranjčanimateram so za Tadeja Jereba, ki jepo nesreči z motorjem ostal breznoge, zbrali tisoč evrov. / Foto: Tina dokl
22
LJUDJE
ŠTUDENTJE ŽUR, DIJAKI NABIRKO
Na KŠK žuru smo 'žurali' s Tabujevciin mladima kranjskima skupinamaDAPC in Seminoise, zabavali smo setudi na prireditvi Pomladni dan, ki sojo pripravili dijaki Tehniškega šolske-ga centra Kranj.
KULTURA
ZAKLETA BAJTA NAVELIKI PLANINI
V sredo, 30. marca, ob 20. uri bo na 1.programu TVS premierno predvajannov slovenski igrani celovečernidružinski film Zakleta bajta. O sne-manju smo se pogovarjali z režiserjemRomanom Končarjem.
23
Na
prire
ditv
i v T
ržič
u so
nas
topi
le tu
di p
lesa
lke
Ble
jske
ga p
lesn
ega
stud
ia. (
več
na s
tran
i 25)
/ F
oto:
Tin
a D
okl
22 TOREK_29. 03. 2011
GLASOV ODER
ulturno društvoKranjčani materamje minuli petek vcerkvi sv. Martina vStražišču pri Kra-
nju pripravilo tradicionalnohumanitarno prireditev obmaterinskem dnevu. Izkupi-ček 19. prireditve Kranjčanimateram v višini tisoč evrovso tokrat namenili Tadeju Je-rebu, ki so mu po nesreči zmotorjem morali odrezatidesno nogo in sedaj zbiradenar za novo protezo, kimu bo omogočila boljšo gib-ljivost. Stane kar 45 tisoč ev-rov, menjati pa jo je treba na
deset let, zato bo zbrana po-moč mlademu Vrhničanuprišla še kako prav.
Tadej je svojo pretresljivozgodbo obiskovalcem prire-ditve zaupal v pogovoru z
Matjažem Merljakom, sicervoditeljem Radia Ognjišče.V programu so se prepletalisvetopisemski teksti, ki se te-matsko navezujejo na praz-nik Marijinega oznanjenja,brali pa so jih člani društvaKranjčani materam, in glas-bene točke. Nastopil je Ko-morni zbor Gallus iz župni-je sv. Kancijana v Kranju,pritrkovalci iz Mengša so za-igrali na male zvonove, ssvojim glasom je v pesmiAve Marija zbrane osupla14-letna Neža Lunar iz Ce-gelnice pri Naklem, zapel jetudi otroško-mladinski pev-ski zbor Tilnovi slavčki izBesnice, Angela Tomanič paje igrala na orgle.
KRANJČANI MATERAMNa humanitarni prireditvi Kranjčani materam so za Tadeja Jereba, ki je po nesreči z motorjem ostalbrez noge, zbrali tisoč evrov.
�� � �� � � �� � � �
� � � � � �� �
� � ����������� ����������� ������ ����� �������������� ��� �������������� ����� ���
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: Petra F.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
� � � � � �� ��
� � �� �
� � �� �� � �
� � � � ������ ����� �������������� � ����������� ���������� ��������� � ����������� �����
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
KINO SPORED
Torek in sreda, 29. in 30. 3.16.00, 18.30, 21.00 KRALJEV GOVOR17.10, 19.20 GREMO MI PO SVOJE21.30 SRBSKI FILM16.40, 19.00, 21.20 PRAVI POGUM
Četrtek, 31. 3.20.00 DILEMA
Petek, 1. 4.20.00 ŽENSKA, PIŠTOLA IN ŠPAGETERI-JA (filmsko gledališče)
Sobota, 2. 4.18.00 DILEMA 20.00 ŽENSKA, PIŠTOLA IN ŠPAGETERIJA
Torek in sreda, 29. in 30. 3.21.40 DIVJA VOŽNJA 3D17.00, 19.20 JUSTIN BIEBER 3D16.10, 21.10 KAKO VEŠ19.00, 21.25 OBRED
16.00, 18.20, 20.40 ODKLENJEN16.15, 18.35 PAUL21.00 PRIKRITI UDAREC16.40 RANGO (sinh.)18.40 USODNI15.00 ZLATOLASKA 3D
Četrtek, 31. 3.20.00 ČRNI LABOD
Petek, 1. 4.18.00 DEBELA MAMA: KAKRŠEN OČE,TAKŠEN SIN20.00 JUTRANJE VESELJE
Sobota, 2. 4.18.00 JUTRANJE VESELJE20.00 ČRNI LABOD
Nedelja, 3. 4. 18.00 DEBELA MAMA: KAKRŠEN OČE,TAKŠEN SIN20.00 ČRNI LABOD
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.
KINO RADOVLJICA, LINHARTOVA DVORANA
PLANET TUŠ, KRANJ
KINO SORA
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
Ana Hartman
K
Štirinajstletna Neža Lunar je zapela Ave Marijo in osupnilas svojim glasom. / Foto: Tina Dokl
Nastopili so tudi pritrkovalci iz Mengša. / Foto: Tina Dokl
AMC
STU
DIO
D.O
.O.,
DU
NAJ
SK
A C
ES
TA 1
58
, LJ
UB
LJAN
A
Jan Plestenjak z novim albumom
Jan Plestenjak je v petek vstudiu 1 RTV Slovenijaekskluzivno predstavilnovi album z naslovomOsebno. Izbrana množicaje prisluhnila štirinajstimskladbam. Pevec je kon-cert zasnoval tako, da soobiskovalci lahko prepe-vali stare uspešnice, prvičpa je predstavil tudi petskladb z novega albuma,že enajstega po vrsti. Za-kulisje koncerta, ki so gaprenašali na Valu 202 inmalih ekranih, bodo raz-krili ustvarjalci oddajePrvi in drugi to nedeljo ob18.05 na prvem programuTV Slovenija. A. H.
a postajajo orgli-ce vedno bolj pri-ljubljeno glasbi-lo, kaže tudi do-bra udeležba na
6. mednarodnem srečanjuorgličarjev, ki je bilo v sobo-to pri Avseniku v Begunjah,organizacijske niti pa staimeli v rokah Brigita Avse-nik, soproga Slavka Avseni-ka, in Lili Milojevič iz Muze-ja in Galerije Avsenik. Zauvod so se sodelujoči orgli-čarji srečali z glasbenikomin virtuozom na ustni har-
moniki profesorjem Vladi-mirjem Hrovatom, ki je po-jasnjeval skrivnosti uspeš-
nega igranja na orglice inbo, če bo dovolj zanimanja,igranje na orglice pri Avse-
niku tudi poučeval. DvoranaGalerije in Muzeja je bilazasedena do zadnjega kotič-ka, ko je v dobro uro trajajo-čem koncertu nastopila or-gličarska skupina Vrbsko je-zero s Koroške pod vod-stvom Franza Halperja, ki jev skupini združil osem iz-vrstnih glasbenikov in za-slovel z igranjem znanih ko-roških pesmi, z izvajanjemskladb Webra, Mozarta inČajkovskjega in drugih na-rodov, med njimi tudi slo-venskih. Orgličarji skupineKosci, ki delujejo v okvirudruštva Mihaelov sejem izMengša, so z igranjem ven-čka slovenskih pesmi in zAvsenikovo Igral sem orgli-ce skupaj z drugimi sodelu-jočimi zaključili letošnjesrečanje v Begunjah.
ČAROBNI ZVOKI ORGLIC
Kosci iz Mengša
Jože Košnjek
D
TOREK_29. 03. 2011 23
KULTURA
koraj do dneva na-tančno leto zatem,ko smo si na "nacio-nalki" premierno
ogledali režiserski prvenecigralca Romana Končarja,celovečerni film Vlomilci de-lajo poleti, bo jutri na osred-nji slovenski televiziji prvičpredvajan že drugi njegovfilm Zakleta bajta. "Gre zasmiselno vsebinsko nadalje-vanje lanskih Vlomilcev, sim-patično družinsko komedijo,polno najrazličnejših prese-nečenj in zasukov, vseskozizaljšano s pristnim humor-jem," je uvodoma povedalRoman Končar, ki tokrat na-stopa v vlogi scenarista, sce-nografa in režiserja, hkratipa je tudi producent filma.Scenarij filma je nastal po li-terarni predlogi priljubljene-ga slovenskega pisatelja Iva-na Sivca, v prvem planu pa jetako kot pri prvem filmudružina Erjavec. "Z Ivanomsva se tokrat odločila, današo srečno in tudi malosmešno družino Erjavec zmorja umestiva v novo oko-lje, v planine. Tako smo filmposneli julija in avgusta lanina različnih lokacijah Velikeplanine."
V glavnih vlogah kakopaknastopajo "Erjavci", RomanKončar kot oče Janez, NinaIvanič kot mama Maša inotroka, Tinka in Nejc, Ondi-na Kerec in Črt Ernesto Per-harič Bailey. "Nina Ivanič ježe uveljavljena igralka, v srcepa mi je "sedla" še posebejzato, ker se je dobro in pred-vsem zelo odgovorno pripra-
vila na snemanje. Otroka stasploh poglavje zase, discipli-nirana, priljudna, in straho-vito pridna kar zadeva obvla-danje teksta. Slednje je prisnemanju filma namreč zelopomembno," je zadovoljenKončar. Tudi v drugih vlo-gah nastopajo igralke in ig-ralci, ki jih v filmih ne vide-vamo prav pogosto, med nji-mi Maja Gal Štromar, Rast-ko Krošl, Črt Škodlar in trijeGorenjci Valentin Oman -Foma, Kondi Pižorn in zna-ni podokničar Franc Pestot-nik. Zanj je bila to prva "za-resna" filmska vloga večjegaformata. "Odlično so se v fil-mu znašli tudi Matija Jahn,pa še en Gorenjec Grega Su-lejmanovič, bolj znan kotČarovnik Grega, dežurni za-bavljač, ki je tudi ekipo vse-skozi spravljal v dobro voljo,za kar sem mu kot produ-cent še prav posebej hvale-žen. Tu sta še dve simpatičnipunci, Aleksandra Kovačevičin Ana Lukner."
Lokacija snemanja na Ve-liki planini je bila kar velikzalogaj, saj je bilo v prelepoplaninsko okolje potrebnopripeljati goro tehničneopreme, poskrbeti za nasta-nitev ekipe, pri vsem tem pavseskozi paziti, da snemanjepoteka v z zakonom zaščite-nem planinskem svetu. Karje producenta posebej jezilo,so lastninska razmerja naplanini. "Na planini je karnekaj pašnih skupnosti, karnekaj stez in poti, ki so v la-sti ne vem koga, a smo vse-eno morali plačati tako ime-novano "uporabnino". Vselepo in prav, nikogar pa ni,ki bi se zavedal, da s filmom
hkrati delamo tudi lepo pro-mocijo za Veliko planino.Povsem drugo poglavje sopastirji in lastniki koč. Ti sobili kar se da gostoljubni,vedno in povsod so nam po-magali, kolikor so le mogli."Ekipi je avgusta precej naga-jalo vreme, večkrat jih je pre-pihalo do kosti. Kako pa ste"uredili" s kravami, smo šepovprašali Romana: "Kraveso seveda poglavje zase, am-pak žival je pač žival. Ko jopotrebuješ v kadru, je ni nik-jer, ko pa je nočeš, se pojavi,kot bi padla z neba. In takratse naše ljube krave ne pre-maknejo nikamor. No, nakoncu smo se nekako le spo-prijateljili, one so se navadilenas, mi pa na njih."
Pri snemanju so sodelova-li tudi jamarji in gorski reše-valci, ki so priskočili na po-moč pri težkih in zahtevnihprizorih nad prepadom, daje vse potekalo zelo varno intudi filmsko učinkovito."Pomembno delo je pri fil-mu opravil tudi Slavko Avse-nik ml., s katerim odličnosodelujeva že kar nekaj časa.Njegova glasba je pisana fil-mu "na kožo". Pri montažiin postprodukciji pa se je iz-kazal tudi naš montažerZvone Judež," je še povedalRoman Končar, vesel, dajim je uspelo posneti doberfilm, upa pa, da bodo prizna-nje vsemu trudu filmskeekipe v sredo dali tudi gle-dalci.
ZAKLETA BAJTA NA VELIKI PLANINI V sredo, 30. marca, ob 20. uri bo na 1. programu TVS premierno predvajan nov slovenski igranicelovečerni film Zakleta bajta. O snemanju smo se pogovarjali z režiserjem Romanom Končarjem.
Igor Kavčič
S
Družina Erjavec se je z morja tokrat preselila v okolje Velike planine. / Foto: arhiv filma
Ljubljana
Steletovo priznanje pod Stari vrh
Včeraj so v Narodni galeriji v Ljubljani podelili Steletovonagrado in priznanja za leto 2010. Eno od treh Steletovihpriznanj za leto 2010 sta za izjemna prizadevanja pri ob-novi in revitalizaciji kulturnega spomenika, hiše "PriLenartu, v Podvrhu pod Starim vrhom v Poljanski doliniprejela tudi zakonca Sara in Keith Hogg. Kot je bilopovedano v obrazložitvi, sta pri hiši, ki izvira iz 16. sto-letja, brez zunanjih strokovnih pobud začutila tradicijoin arhitekturno vrednost objekta, kar sta do najmanjšegadetajla želela ohraniti in sta pri tem odlično sodelovalatudi z etnologinjo konservatorko. Hiša je namenjena tu-rističnemu bivanju, s svojo dejavnostjo pa sta zakoncaHogg dala pozitiven znak ohranjanju dediščine in stalahko za zgled marsikateremu slovenskemu lastnikustavbne dediščine. I. K.
Kranj
Narava Riccarda Busija
Jutri, v sredo, 30. marca, ob 18. uri bo v galeriji Kranjskehiše odprtje fotografske razstave divjih živali v naravi av-torja Riccarda Busija iz Italije. Njegovo področje fo-tografiranja je popotništvo in narava. Avtor s samostoj-no predstavitvijo prvič razstavlja v Sloveniji, sicer pa jeslovenskim fotografom poznan tako kot avtor, žirant innenazadnje kot funkcionar Mednarodne zveze za fo-tografko umetnost FIAP, kjer trenutno opravlja funkcijogeneralnega sekretarja. Busijeve slike v galeriji Kranjskehiše prikazujejo različne divje živali skoraj z vseh konti-nentov ter prikazujejo utrinke iz njihovega življenja. Fo-tografije posnete v različnih življenjskih situacijah, nasopozarjajo, kako čudovita je narava. Razstava bo odprtado 18. aprila. I. K.
Kranj
Razstava del Stojana Andonova
V četrtek, 31. marca, ob 18. uri bo v Galeriji Make-donskega kulturnega društva sv. Ciril in Metod, v Make-donskem kulturnem centru Savska 34 v Kranju odprtjerazstave mladega makedonskega akademskega slikarjaStojana Andonova. V glasbenem programu bodonastopili učenci Glasbene šole Kranj. I. K.
Šenčur
Slike Rajka Ferka
Danes, v torek, 29. marca, ob 19. uri bo v Muzeju občineŠenčur odprtje slikarske razstave Rajka Ferka znaslovom Pomlad v Šenčurju. Razstava bo do 17. aprilana ogled ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, ter obnedeljah od 10. do 12. ure. I. K.
Plesni tečaj na Gorenjskem glasu
Povabite drago na ples in jo zavrtite v ritmu glasbe!Vabimo vas na začetni plesni tečaj družabnih plesov,ki se začne v četrtek, 7. aprila, v avli Gorenjskegaglasa, ob 20. uri (tečaj traja uro in pol). NaročnikiGorenjskega glasa boste za tečaj, ki obsega osem vaj,namesto 55 evrov odšteli le 45 evrov na osebo(naročnik/ca in partner/ka). Naučili se bomo plesati
fokstrot, diskofoks, angleškiin dunajski valček,polko in čačača.
Naj sedruženje,
gibanje in ples sPlesno šolo Art
začne! Za več informacij
pokličite 04/201 42 41ali pišite na
ww
.gor
enjs
kigl
as.s
i
24 TOREK_29. 03. 2011
VREME IN POČUTJE
torek
1/17°C ....
....
....
....
....
29.3.sreda
2/18°C ....
....
....
....
....
30.3.četrtek
5/19°C ....
....
....
....
....
31.3.petek
7/19°C ....
....
....
....
....
1.4.sobota
8/19°C ....
....
....
....
....
2.4.nedelja
8/20°C ....
....
....
....
....
3.4.
....
....
....
....
....
4.4.torek
3/19°C ....
....
....
....
....
5.4.sreda
7/20°C ....
....
....
....
....
6.4.četrtek
7/16°C
7.4.
desetdnevna napoved
setveni koledar obremenitev vzhod zahod
eteorologi sva-rijo, da se pod-nebje spremi-nja in da je na-
raščanje temperature vednohitrejše, zato se moramo navse številnejše ekstremnepojave zelo resno pripraviti.Predsednik Slovenskegameteorološkega društva JožeRoškar je ob predstavitvi iz-sledkov analiz o podnebnihspremembah dejal, da se botrend podnebnih spremembnadaljeval tudi v prihodno-sti: "Naša civilizacija bo zara-di sedanjega načina življenjapopolnoma spremenila nesamo podnebni, ampak tudivse druge podsisteme."
V zvezi s spreminjanjempodnebja se v javnosti za-stavlja vedno več vprašanj,na najbolj pogosta od njih paje v okviru analize podneb-nih sprememb Slovenskometeorološko društvo poda-lo strokovno in znanstvenopodprte odgovore. Kot praviRoškar, so pri tem prišli doveč ključnih dejstev. Meddrugim je izpostavil, da me-ritve v svetu in tudi v Slove-niji kažejo, da se ozračje pritleh segreva. Lani izmerjeneglobalne temperature so biletako druge najvišje v zadnjih150 letih, dviga globalnetemperature ozračja v zad-njem stoletju pa ni mogočepojasniti samo z naravnimi
vzroki. Izmerjena hitrost zvi-ševanja globalne temperatu-re od začetka industrijskedobe do danes je izjemna vprimerjavi s spremembamiglobalne temperature v zelodolgi Zemljini zgodovini,trend podnebnih spremembs posledicami pa se bo nada-ljeval tudi v prihodnosti, sajtoplogredni plini zelo dolgorazpadajo in bodo zelo dolgovztrajali v ozračju, opozarjaRoškar.
Kot pravijo meteorologi,se lahko zaradi globalnegasegrevanja v podnebnemsistemu sprožijo nenadne,nepredvidene in nepovrat-ne spremembe velikega ob-sega. "Zemlja bo brez dvo-ma ostro kaznovala napuhin neverjetno pustošenje, kiga človek izvaja v imenugospodarske rasti. Z njo se
ne da pogajati," še razmiš-lja Roškar.
Do podobnih ugotovitevprihajajo tudi v Agenciji RSza okolje, kjer od leta 2009poteka projekt Podnebnaspremenljivost Slovenije, kinaj bi ga končali do koncaleta 2012. "Dileme o tem, dase naše podnebje ogreva, niveč. To kažejo tudi naši re-zultati," je dejala vodja od-delka za klimatologijo MojcaDolinar in pojasnila, da prvirezultati kažejo, da se od sre-dine osemdesetih let pod-nebje pri nas segreva za 0,3stopinje Celzija na desetlet-je. Kot pravi, gre za globalenučinek v vseh regijah in nivezan le na večja mesta, je papovečanje temperature večjev mestih kot na podeželju.Podatki kažejo, da so se jutraogrela bolj kot popoldnevi.
Dvig poletne temperaturezraka vpliva tudi na relativnoveliko povečanje števila to-plih dni, tropske noči (tem-peratura tudi ponoči ne padepod 20 stopinj C), ki so bileše dobre pred pol stoletja vSloveniji (razen na Obali)zelo redek pojav, pa so sedajže vsakoleten pojav.
"Spreminja se tudi pada-vinski režim. Že običajnoimamo višek padavin v je-senskem delu, sedaj pa opa-žamo, da ta višek celo naraš-ča. Torej je jeseni še več pa-davin. V vseh drugih letnihčasih je padavin večinomamanj, še posebej problema-tično je poleti, ko je rastnasezona in je voda najbolj po-membna," dodaja Dolinarje-va. Zmanjšala se je tudi viši-na novega snega in trajanjesnežne odeje.
GORENJCI IN VREME......................................................................................................
Manca Špik, pevka: "Tako kot večina ljudi se tudi jaz v sončnem vremenu bolje počutim, imam več energije, boljsem pozitivno naravnana, vse je lažje ... Ni pa prav, da tivreme diktira tempo. Kar se letnih časov tiče - vsak ima svoje čare, najbolj pa sta mi pri srcu pomlad in poletje."
DILEME NI: OZRAČJE SE OGREVALani izmerjene globalne temperature so bile druge najvišje v zadnjih 150 letih, trend podnebnih sprememb s posledicami pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti, opozarjajo v Slovenskem meteorološkem društvu.
ponedeljek
8/19°C
Simon Šubic
MNapoved koncentracije cvetnega prahu v zraku
V nižinah bo obremenjenost zraka s cvetnim prahom jelšesrednje visoka do visoka, topola srednje visoka, leske, bre-sta in vrbe pa nizka. V zraku bodo posamezna zrna jesena.Precej bo tudi cvetnega prahu tise, ki pa ne povzroča težav.Cveteti bo začela tudi breza.
Snežne razmere
V Julijskih Alpah je na 2500 metrih do okoli 400 centimetrovsnega, na 1500 metrih pa do okoli 100 centimetrov. Največsnega je v Posočju. Drugod po naših gorah je na 1500 me-trov še do 10 centimetrov snega, a so prisojna pobočja kop-na tudi višje. Sneg je v visokogorju večinoma prekrit s skor-jo, ki ne nosi človeške teže. Le ponekod v osojah je še suhin mehak. Nižje je sneg zjutraj pomrznjen, čez dan pa sezmehča. Nevarnost snežnih plazov je v visokogorju zmerna.
29. tor. Ciril korenina 6.49 19.26
30. sre. Bogo korenina do 16h, cvet od 17h 6.47 19.27
31. čet. Benjamin cvet 6.45 19.29
1. pet. Hugo cvet 6.43 19.30
2. sob. Franc cvet do 15h, list od 16h 6.41 19.31
3. ned. Ljuba list, ob 17h 6.39 19.33
4. pon. Izidor list 6.37 19.34
VREMENSKE ZANIMIVOSTI......................................................................................................
tedenska vremenska napovedRedna cena knjige je 39 EUR.
Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,
je cena le 29 EUR + poštnina.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova
cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.: 04/201 42 41
ali na: [email protected].
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Zadnja leta v Sahelu
pade povprečno trideset
odstotkov manj dežja.
Zaradi klimatskih
sprememb se Sahara širi s
hitrostjo sedem kilometrov
na leto. Vojne za vodo
med ljudstvi in plemeni
tuje sile izkoriščajo za
vojno za nafto in druge
naravne vire. "Kri ni
voda. Kri je gostejša od
vode. Ampak nafta je
gostejša od krvi."
Prispevki za to knjigo
so nastajali deset let.
Si jo upate prebrati?
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
TOREK_29. 03. 2011 25
rireditev Mi in vi zaotroke v deželi do-mišljije je minuličetrtek v Dvorani tr-žiških olimpijcev
združila učence Osnovnešole Tržič, podružničnih šolLom in Podljubelj ter njiho-ve starše in druge obiskoval-ce. Kot je pojasnil ravnateljStane Grum, so s prireditvi-jo pozdravili pomlad in obe-ležili materinski dan, obe-nem pa so obogatili šolskisklad, ki je namenjen pomo-či socialno šibkim učencemin zvišanju standarda pouka.Denar so zbirali s prodajovstopnic in srečelovom.
Prireditev, ki jo je osnovalučitelj Silvo Japelj, je bilapravljično obarvana. Začelase je s šolsko himno, ki so jozapeli otroški in mladinskiter učiteljski pevski zbor.Sledile so zabavne tekmoval-ne igre, v katerih so se po-merili učenci matične šolein obeh podružnic. Med ig-rami so se prepletali pevskiin plesni nastopi, obiskoval-cem pa so se predstavili pev-ca Romana Kranjčan in To-maž Ahačič, člani ansamblaZarja ter plesalci Blejskegaplesnega studia in Plesnega
kluba Tržič. Mnogi od njihso nekdanji tržiški učenci.Vodenje prireditve so pre-vzeli predsednica Sveta star-šev Alenka Dolenc, predsed-nik Sveta šole Boštjan Me-glič - Peška in nekdanji šol-ski uslužbenec Grega Jane-žič. Prireditev so vsi nastopa-joči sklenili s pesmijo Mismo pa Tržičani. "V dobro-delnih akcijah smo Tržičanisposobni stopiti skupaj inpokazati svojo srčnost. Nav-sezadnje to delamo za našmladi rod," je bil po priredit-vi zadovoljen ravnatelj.
V DEŽELI DOMIŠLJIJEDvorana tržiških olimpijcev je v četrtek gostila zabavno prireditev Mi in vi za otroke v deželi domišljije.
Ana Hartman
P
Tržiški učenci so se zabavali ob tekmovalnih igrah.
Zabavala jih je tudi pevka Romana Krajnčan. / Foto: Tina Dokl
Sončnica
Sončnica sonce rada ima,k njemu obrača se do neba.Pa čeprav jo ptički radi imajo,ji semen nazaj ne dajo.Če na velikih njivah je doma,veliko sester in bratcev ima.
Šola
Šola je velika,v njej je pamet raznolika.V njej se učimo terznanje in ocene dobimo.Od enice do peticeso ocene naše učiteljice.Veliko znanja pridobimoin se veliko novega naučimo.
Taja Basaj, OŠ Selca, 5. razred
Tajine pesmi izžarevajo veliko energije, tople in prisrčne.Sončnica nas popelje na potovanje pomladi in poletja, kije pred nami, in s soncem sta veliki prijateljici. Pri drugipesmi pa lahko vsi obujamo spomine na šolske klopi innam polepšajo dan. Taja, samo tako naprej. Lep pozdrav Metka.
Pesmi pošljite na elektronski naslov [email protected] alipisno na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj.
PESMI MLADIH
V Predosljah šivali ekovrečke
Učenci 6. b razreda Osnovne šole Predoslje Kranj so napobudo razredničarke Mije Murovec pristopili k projektuEkovrečke, v sklopu katerega so izdelovali vrečke iz os-tankov blaga. Te jim je prispevala babica učenke BeeJagodic. "Na vrečke nismo pisali ekosporočil, ampak jevsak izdelal drugačno obliko žepa in ga prišil na podla-go, tako da je vsaka vrečka unikat. Vrečke nam je s šival-nim strojem sešila razredničarka, nekateri pa smo jihsešili doma, saj nas je priganjal čas. Šivali smo jih prirazrednih urah in včasih pri gospodinjstvu," so pojasniliučenci. Naloga se jim je zdela zelo zanimiva, s trajnimiekovrečkami, ki so primerne tudi za nakupovanje, pa soprispevali k ohranjanju čistega okolja. A. H.
Pet namazov za pet dni
V podružnični šoli v Begunjah so v okviru projekta Zdra-va šola pripravili teden namazov. Šolska kuharica Tat-jana je vsak dan v tednu pripravila drugačen namaz - za-čeli so z drobnjakovim, sledil je jajčni, bučni, skrivnostniin ribji namaz malo drugače. Vsak dan so imeli tudi dru-gačen kruh, od koruznega, ajdovega, rženega ...Učiteljice so spodbujale učence, da so pojedli zdravomalico, vsak dan pa so tudi ocenili, kako jim je bil všečposamezen namaz. Na koncu so izpolnili anketo inizkazalo se je, da je bil večini najbolj všeč ribji namaz,sledil je jajčni in nato skrivnostni (sestavine so skrivnost...). Večina učencev bi takšno malico želela imeti še kdaj,je pokazala anketa. U. P.
Izgleda, kot da tu stojita dve hiši. Ena je bela, druga pa rumena. Le kaj je zdaj to? V tem trenutku pa je iz hiše stopila kustosinja in nam povedala, da je tukaj muzej. Res je, včasih sta to bili dve hiši. V beli, ki je starejša, je bil v prvem nadstropju sedež mestne uprave, v pritličju pa so se ob sejemskih dneh zbirali trgovci. Rumena stavba je bila dvorec, v katerem je živela imenitna plemiška družina. Kasneje so obe stavbi združili. Danes si v njej lahko ogledate različne muzejske zbirke: arheološka razstava »Železna nit« govori o življenju v davnih časih, etnološka razstava prikazuje različne predmete, ki so jih ljudje včasih vsakodnevno uporabljali, in razstavo kipov
kiparja Lojzeta Dolinarja. Mestna hiša ima tudi prekrasno dvorano, v kateri se poročajo zaljubljenci. Uh, tukaj je pa res zanimivo, videli in izvedeli smo veliko zanimivosti. Otroci, predlagam, da si to hišo ogledate tudi vi.
Katere razstave oz. muzejske zbirke si lahko ogledate v Mestni hiši?
NAGRADNO VPRAŠANJE
KRANČKOVI ZAKLADI
NAGRAJENCI (20) :
Med prispelimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli skodelico škrata Krančka.
Besedila: Manca Bežek, Kristina Sever, Irena Čebulj / Oblikovanje in ilustracije:
Na dopisnico napiši pravilen odgovor. Pripiši še svoje ime in priimek ter pošlji na naslov: Zavod za turizem Kranj, Glavni trg 2, 4000 Kranj, ZA KRANČKA, najkasneje do 13. aprila 2011.
21
21
Mestna hiša
2 . marca je prišla pomlad. Dan je že daljši od 12 ur, temperatura se pogumno vzpenja čez 15 stopinj, pred mojim čebelnjakom pa rumeni prvih 5 regratovih popkov. Angelca, Lovro, čez 2 minuti gremo na potep! Pohitita, že štejem: »Naša mala Bančica, dva prijatelja ima. En, dva, tri, kdo bo tisti, ki lovi?«…Naslednji dnevi bodo čista fantazija – sonček, igra in prijatelji. Vse, kar šteje.
Vse, kar šteje.
PRVOTNAMESTNA
HIŠA
RENESANČNIDVOREC
ZAŽELEL SEM SI POTEPANJA S PRIJATELJI. PA SE LOVRU IN ANGELCI NI DALO, SAMO LENOB-NO STA ZEHALA NA MOJEM KAVČU - ZNA BITI, DA JU JO JE ULOVILA SPOMLADANSKA UTRU-JENOST. PREMIŠLJEVAL SEM, KAKO BI JU ZVABIL VEN IN SEM SE SPOMNIL, DA JE NA NAŠEM ZAD-NJEM POTEPANJU PO KRANJU KRTKA LOVRA ZELO PRITEGNILA MITNIČARSKA HIŠA. VEM ZA ENO HIŠO, KI JE PRAV TAKO ZANIMIVA IN STARA KOT MITNIČARSKA, SEM NAMIGNIL ANGELCI IN LOVRU, KI STA V TRENUTKU PLANILA S KAVČA, PRIPRAVLJENA NA POTEP PO KRANJU.
Urška Košnik, KranjKlara-Sara Podgrajšek, CerkljeLuka Mezek, Škofj a Loka
0
Foto
: Tin
a D
okl
Zavo
dza
turiz
em k
ranj
, G
lavn
itrg
2,
Kra
nj
talijo in Italijane si je sko-raj nemogoče zamislitibrez njihovih znamenitihšpagetov in drugih vrst te-
stenin. In italijanski Fiat bi pi-skal precej na tenko, če v svo-jih modelnih vrstah ne bi imelPunta, avtomobila, ki ga do-bro pozna vsa Evropa in še do-bršen del drugega sveta. No,tisti, ki se spravljajo k nakupumajhnega avtomobila, imajona voljo tako pestro paletomodelov, da se marsikomuorosi čelo, ko pade končna od-ločitev in je treba izvleči de-nar. Še bolj so zbegani, odkarima Punto posodobljeno iz-vedbo, s kozmetičnim in me-haničnim posegom ter dodat-no oznako Punto Evo.
Prostornost in udobje sta vPuntu Evo zelo solidna, če-prav so resnici na ljubo skorajvsi novejši majhni avtomobiliznotraj postali zelo veliki. Prt-ljažnik v osnovi sprejme 275litrov, kar je za avtomobiletega razreda dobra številka.Med sedenjem za volanom jemogoče Fiatovim oblikoval-cem oziroma tistim, ki so ra-čunali, kakšna mora biti pro-izvodna cena, očitati dokaj ce-neno plastiko armaturne ploš-če, je pa res, da so se trudili z
estetskimi podrobnostmi inosvetlitvijo, tudi s pogrezljivimnosilcem za navigacijsko na-pravo. Preglednost merilnikovje solidna, večina stikal je napričakovano dostopnih me-stih, ugaja tudi športno obliko-van volan s stikali za nastavi-tev radijskega sprejemnika intelefona.
V motorni paleti je od dizel-skih pogonskih strojev mogo-če izbrati posodobljeni in ne-koliko "sfrizirani" 1,3-litrskiturbodizelski štirivaljnik, ki soga za nameček opremili še ssistemom samodejne zausta-vitve in ponovnega zagonamotorja. Manj ekološko oza-veščeni vozniki bodo z vese-ljem pritisnili gumb, ki samo-
dejno ugašanje motorja izklju-či, saj se sistem včasih tudi"zmoti" in motor ugasne rav-no v trenutku, ko voznik hočespeljati. Ne glede na to, pa jetovarniško obljubljena povpre-čna poraba le pobožna želja,in številka je lahko tudi za večkot dva litra na 100 kilome-trov višja, kot jo obljublja pro-izvajalec. Pri Puntu Evo je tre-
ba pohvaliti zanesljivo podvoz-je, ki le pri večjih voznikovihnapakah odreagira v nasprotjus pričakovanjem. Prenašanjekratkih cestnih grbin je sred-nje dobro, ustavljanje pa pre-pričljivo. Sicer pa so se pri Fia-tu očitno odločili, da bo PuntoEvo nadstandardna ponudba vtej modelski družini, kar doka-zuje tudi rahlo zasoljena cena.
26 TOREK_29. 03. 2011
AVTOMOBILIZEMŠPAGETI Z DIETNO OMAKOTest: Fiat Punto Evo 1,3 multijet 95 emotion
ona tako kot Mitsubishi-jev tehnično sorodni i-Miev in Citroënovo izpe-ljanko C-Zero poganja
izključno električna energija,ki oskrbuje sinhronski mo-tor s trajnim magnetom. Po-gonski stroj razvije moč 47kilovatov (64 KM) v območjumed 3000 in 6000 vrtljaji vminuti. Največji navor 180Nm doseže v območju od 0do 2000 vrtljajev v minuti,njegova moč se prenaša nakolesa prek enostopenjskegareduktorja. Napajanje mo-torja zagotavljajo litij-ionskiakumulatorji zadnje genera-cije, nameščeni na sredinivozila. Sestavlja jih 88 celic zzmogljivostjo 50 amperskihur in z močjo 16 kilovatnihur. Napajalni kabel je mogo-če priključiti na običajno220-voltno električno omrež-je. Za celovito polnjenje jepotrebnih šest ur, v samo 30minutah pa je mogoče bate-rije napolniti do 80 odstot-
kov prek zunanjega priključ-ka z enofaznim tokom. Tudiuporaba malčka ni zahtevna.Ko je kontaktni ključ obrnjenv položaj za zagon, zvočnisignal potrdi zagon motorja,na armaturi se prižge kon-trolna lučka in vožnja se lah-ko začne. Upravljanje je ena-ko kot pri drugih avtomobi-lih z avtomatskim menjalni-kom, torej nobene sklopke,ampak zgolj stopalki za po-gon in zavoro. Ion pospešujevse do najvišje hitrosti 130 ki-lometrov na uro. Z mesta do100 kilometrov na uro po-
speši v približno 15 sekun-dah, od 60 do 90 kilometrovna uro pa v 6 sekundah. Zenim polnjenjem baterij jemogoče prevoziti do 130 kilo-metrov.
Peugeot Slovenija vsaj zaletos z iOnom nima ambici-oznih načrtov, saj bo trebapočakati, ali se bo državakončno zganila in za električ-ne avtomobile uvedla sub-vencije. Dokler jih ne bo, jetreba za električnega leva od-šteti 35.460 evrov, sčasomabodo avtomobil ponujali tudiv najem.
ČAKAJOČ NA DRŽAVNO MILOSTPeugeot je tudi k nam pripeljal svoj prvi električni mestni avtomobil iOn.
Matjaž Gregorič
I
Matjaž Gregorič
I
OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI
Gibna prostornina: 1248 ccm Največja moč pri v/min: 70 kW/95 KM Najvišja hitrost: 178 km/hPoraba goriva po EU norm.: 5,3/ 3,5/ 4,2 l/100 km Maloprodajna cena: 18.460 EUR Uvoznik: Avto Triglav, Ljubljana
NA KRATKO
Novi skupni dostavniki
Opel in Renault sta oznanila,da bodo prihodnji rod mode-la Vivaro izdelovali v tovarniLuton v Veliki Britaniji. Renaultbo v svoji tovarni Sandouvilleizdeloval naslednji rod mo-dela Trafic in povišano razli-čico prihodnjega modelaOpel Vivaro. Kot je bilo ženapovedano, bo proizvodnjanovega dostavnika v tovarniSandouville, ko bodo na trguvse njegove različice, znašala100 tisoč vozil na leto. Proiz-vodnja sedanjih modelov Vi-varo in Trafic je stekla leta2001, do konca leta 2010 pasta Renault in Opel skupaj iz-delala več kot 1,25 milijona.Čeprav sta modela plodskupnega razvoja in izdelavev tovarnah Zveze Renault-Nissan in znamk Opel in Vauxhall, ju partnerji tržijoločeno. To sodelovanje se jezačelo leta 1996, ko so naj-avili prvi rod skupnega pro-grama modelov Opel Mova-no in Renault Master. Odtlejse je to sodelovanje razširilona dostavnika Vivaro in Tra-fic in se nadaljuje z drugimrodom modelov Movanooziroma Master. M. G.
TOREK_29. 03. 2011 27
NAGRADNA KRIŽANKA1. nagrada: knjiga Otroško srce je zaklad2. nagrada: zgoščenka Ljuba si, pomlad zelena3. nagrada: majica Gorenjski glas
Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih poljin vpisano v kupon) pošljite na dopisnicah do srede, 13. aprila2011, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj, p. p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenj-skega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Glasove Muce Copatarice,
naše naslednje srečanje bo v sredo, 6. aprila, ob 17. uri
v avli Gorenjskega glasa.
Povabljene tudi nove pletilje, ki ste pripravljene prostovoljno
plesti copatke za novorojenčke.
Se vidimo v sredo!
Knjižni sejem na Gorenjskem glasu - podarjamoknjige v sredo, 6. aprila, od 14. do16. ure, v avli Gorenjskega glasa
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
Privoščite si nekaj trenutkov in v miru preberite Gorenjski glas, ki za vas izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda je 1,50 EUR.Naročniki prihranijo do 25 % in dobijo lepo darilo.
Naj vas prijazno povabimo k naročilu. Z veseljem pričakujemo vaš odziv!
Tel.: 04/201 42 41 ali e-pošta: [email protected]
28 TOREK_29. 03. 2011
lub študentov Kranjje v soboto v kranj-skem Planetu Tušpripravil KŠK žur.Kot začetna skupi-
na so nastopili najstniški ro-kerji DAPC, sledili pa so jimSeminoise, ki s svojo glasbosledijo trendom sodobnegaroka. Gre za mladi kranjskiskupini, ki si še utirata pot naglasbeno sceno. Fantje v preddvema letoma ustanovljeniskupini DAPC si želijo nasto-piti na kakšnem slovenskemglasbenem festivalu, zasedbaSeminoise pa se ta čas posve-ča predvsem ustvarjanju no-vih skladb. "Ni važno, na kate-rem odru igramo, pomemb-
no je, da delamo glasbo, ki jočutimo vsi skupaj," poveAleks Mladenov, basist skupi-ne Seminoise, in doda, da jezelo zadovoljen z energijo, kijim jo publika vrača med kon-certi. Tako je bilo tudi na so-botnem koncertu. Kot zadnjiso na oder stopili Tabujevci, zenergičnim nastopom pevkeTine pa so zabavo razvneli dovrhunca.
V Športni dvorani Zlatopolje pa je bila v četrtek prire-ditev Pomladni dan. Z željoopozoriti na prihod letnegačasa, ki prebudi mladostnorazigranost v starih in mla-dih, so jo pripravili dijakiTehniškega šolskega centraKranj pod mentorstvom pro-fesorice Milene Ilič. "Priredi-tev je imela dobrodelno noto,
zbirali pa smo sredstva zašolski sklad, ki je namenjensubvencioniranju šolskih ak-tivnosti dijakom iz socialnoogroženih družin," je pojas-nil soorganizator prireditve,dijak Matic Hodža Frelih.Pomladni dan se je začel zglasbeno točko, v kateri somoči združili varovanci VDCKranj in dijaki, ki so sodelo-vali v programu Mepi. Pev-ske sposobnosti so pokazalidijaki in profesorji, ki pojejov šolskem zboru Gusarji,plesna skupina The fifth ele-ment pa je zaplesala shuffle.Navdušili sta tudi šolski glas-beni skupini Out shout inInfo band, obiskovalci, ki sonapolnili dvorano, pa so uži-vali tudi v bobnarski in na-rodnozabavni točki. Poseb-
nost letošnje prireditve sobili stand up nastopi. V vlogikomikov so se zelo dobroznašli dijaka Christian Pavu-na in Rok Špenko ter profe-sorja Gašper Strniša in Go-ran Vujovič, na odru pa sejim je pridružil še mladi Ra-dovljičan Nejc Šmit, ki jeprav tako znal nasmejati ob-činstvo. Tudi vodenje prire-ditve je bilo tokrat bolj hu-morno, za kar sta poskrbelaže omenjeni Matic HodžaFrelih in Matevž Žiberna.
Pred prireditvijo so dijakipripravili še bolšji sejem, nakaterem so za simboličnoceno dveh evrov prodajalipredmete, ki jih ne potrebu-jejo več: knjige, kape, kozar-ce, zgoščenke ... Tudi ta iz-kupiček je šel v šolski sklad.
DRUŽABNA KRONIKA
Izbrali oblikovalko za kraljevsko poročno torto
Princ William in njegova Kate Middle-ton sta za izdelavo poročne torte iz-brala znano britansko oblikovalko tortFiono Cairns. Izbrala sta jo zaradi nje-ne kreativnosti in naklonjenosti upo-rabi tradicionalnih britanskih sesta-vin. Cairnsova bo tako mlademu paru
ustvarila večnadstropno tradicionalno sadno torto skremno in belo glazuro. Na sprejemu v Buckinghamskipalači pa bodo slaščičarji postregli s čokoladno torto.
Dekliška šola obvisela v zraku
Zvezdnica Madonna se je pred kratkimsoočila z problemom dobrodelnosti.Svojim odvetnikom je naročila, naj raz-iščejo, kaj se je zgodilo s propadlimpoizkusom gradnje dekliške šole vMalaviju. S pomočjo malavijskegazdruženja za pomoč revnim naj bi nam-
reč zgradili 15 milijonov dolarjev vredno izobraževalnoustanovo v vasi Činkota, v bližini glavnega mesta Li-longve. V začetku prejšnjega tedna pa je zvezdnicapovedala, da je bil projekt opuščen, ker so se ugotovilenepravilnosti pri upravljanju s fondom, razpuščena paje bila tudi uprava.
Zamudila celo na lasten pogreb
Ironično, a čisto v njenem slogu. KraljicaHollywooda Liz Taylor je umrla prejšnjiteden, stara 79 let. Tudi pogreb je bil vnjenem stilu: le v ožjem družinskemkrogu, njena limuzina s krsto je prispelana pogreb s petnajstminutno zamudo,na tradicionalni židovski krsti pa so se
bohotile gardenije, vijolice in lilije. Ocenjujejo, da je bilavrednost krste okoli 11 tisoč dolarjev. Zadnji hit: iz ma-hagonija, brez žebljev, notranjost odeta v rdeč žamet, zujemajočo rdečo blazino.
Sneguljčica dobila princa
Armie Hammer (24) je srečnež, ki so gaizbrali za vlogo princa Andrewa vnovodobni Sneguljčici, ki jo začnejo sne-mati maja. Ustvarjalci Sneguljčice, ki najbi prišla v kinematografe junija 2012,pravijo, da gre za moderno verzijopravljice bratov Grimm, kjer zlobna
mačeha ubije dobrega kralja, uniči kraljestvo, Sneguljči-ca pa se potem s palčki bori za tisto, kar pripada njej.
ŠTUDENTJE ŽUR, DIJAKI NABIRKONa KŠK žuru smo 'žurali' s Tabujevci in mladima kranjskima skupinama DAPC in Seminoise,zabavali pa smo se tudi na prireditvi Pomladni dan, ki so jo pripravili dijaki Tehniškega šolskega centra Kranj.
VRTIMO GLOBUS
Ana Hartman
K
Organizacijski odbor žura Kluba študentov Kranj Najstniški rokerji DAPC v zaodrju / Foto: Matic Zorman
Maša Cilenšek z Zgoše pri Begunjah je dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Igra prečnoflavto. Ta mesec se je z mednarodnega tekmovanjamladih glasbenikov v Trevisu vrnila z bronasto plaketo.
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Tabujevci s pevko Tino so zabavo razvneli do vrhunca.
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Navdušila je tudi zasedba Seminoise. / Foto: Matic Zorman
Pevske sposobnosti so pokazali dijaki in profesorjiTehniškega šolskega centra Kranj, ki prepevajo v šolskemzboru Gusarji. / Foto: Matic Zorman
Posebnost Pomladnega dne so bili stand up nastopi. V vlogi komikov sta se dobro znašla tudi profesor GašperStrniša in dijak Christian Pavuna. / Foto: Matic Zorman
Foto
: Mat
jaž
Res
man
[email protected], 29. marca 2011GORENJSKI GLAS ZANIMIVOSTI, KAŽIPOT
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Hvala vam, bogovi, za te blodnjeCerklje - Bralni študijski krožek Liberius vabi v petek, 1. apri-la, ob 19. uri v Kulturni hram Ignacija Borštnika Cerklje nasrečanje in pogovor s pisateljem Tonetom Partljičem obpredstavitvi njegove avtobiografije Hvala vam, bogovi, za teblodnje.
Za otroke Kranj - V petek, 1. aprila, bo od 17.30 do 19.30 na pionirskemoddelku kranjske knjižnice prireditev Pravljična torta HansChristian Andersen. Otroci bodo lahko prisluhnili Ander-senovim pravljicam, pogledali njegove risanke in seudeležili delavnice. Prireditev je primerna za otroke od 5.leta dalje. Pravljične sredice za otroke od 4. leta dalje sovsako sredo ob 17.30: jutri bo na vrsti pravljica Strašni zmaj.Ustvarjalne delavnice Čarobni prsti so vsak ponedeljek med16. in 19. uro.
Stražišče - Kralj Matjaž in vile ter Desetnica, slovenskipravljici, izdelava prstanov in kron ter pogostitev otrok bojutri, v sredo, 30. marca, ob 17.30.
Bohinjska Bistrica - Čebelar bom je naslov pravljične ure zaotroke, ki bo v knjižnici na sporedu jutri, v sredo, 30. marca,ob 17. uri.
Škofja Loka - Pravljici Mišek pripoveduje lahko otroci pris-luhnejo danes, v torek, 29. marca, ob 17.30.
Žiri - V večnamenskem prostoru OŠ Žiri si otroci jutri, v sre-do, 30. marca, ob 17. uri lahko ogledajo lutkovno predstavo.
Prihod pomladiBitnje - KUD Bitnje v sodelovanju s KS Bitnje vabi na tradi-cionalno prireditev Prihod pomladi, ki bo danes, v torek, 29.marca, ob 17. uri v gasilskem domu Bitnje.
V GrčijoKranj - Planinsko društvo Iskra Kranj od 9. do 21. septembravabi vse svoje člane in druge planince na osrednji društveniplaninski izlet v Grčijo. Povzpeli se bomo na Kajmakcalan inOlimp, se dva dneva potepali po najlepših dolinah narod-nega parka, med rekami in slapovi (Vikos - Aoos, Pindos),spoznali tišino in lepoto Meteore, Delfov in Peloponeza ...Prijave z vplačilom akontacije sprejemajo v društveni pisarni. Dodatne informacije pri vodnikih: Niko Ugrica, tel.041/734 049; [email protected].
Kolesarski izletKranj - Iz kolesarske sekcije kranjskih upokojencev vabijov torek, 5. aprila, na kolesarski izlet na relaciji Kranj-Čadovlje-Babni Vrt-Trstenik-Kranj. Odhod bo ob 9. uriizpred društva.
IZLETI
PRIREDITVE
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
LOTO
Rezultati 25. kroga - 27. marca 201114, 21, 23, 24, 26, 33, 36 in 22
Lotko: 6 3 0 8 7 0Loto PLUS: 1, 21, 22, 26, 27, 38, 39 in 29
Rezultati 26. kroga za Sedmico: 530.000 EURRezultati 26. kroga za Lotka: 300.000 EURRezultati 26. kroga za PLUS: 450.000 EUR
Radovljica
Koncert za igrala
Z dobrodelno prireditvijo Ra-dovljica otrokom, ki bo v če-trtek ob 18. uri, bodo vosnovni šoli A. T. Linhartazbirali sredstva za nakup ig-ral za otroke. Zanje morajozbrati približno 15 tisoč ev-rov; računajo, da jim bo toob pomoči donatorjev uspe-lo še do konca šolskega leta,tako da bodo med poletnimipočitnicami igrala lahko žepostavili na ograjen prostorza šolo. Na četrtkovem kon-certu bodo nastopili učenciotroškega gledališča Linhar-tovi čuki, Simona VodopivecFranko, pevke in pevci StudiaOsminka in Delavnice Musi-ke, Petja Kogovšek, Blejskiplesni studio ter skupineMažoretnega in twirling klu-ba Radovljica. Med priredit-vijo bo licitacija otroških li-kovnih del. Vstopnice so odsrede naprej v času uradnihur na voljo v tajništvu šole.Cena otroške bo 5 evrov, zaodrasle pa 8 evrov. M. A.
Stražišče pri Kranju
Dobrodelna prireditev šmartinske Karitas
Župnijska Karitas Kranj - Šmartin je minulo soboto v Šmar-tinskem domu v Stražišču pripravila dobrodelno prireditev,na kateri je dramski igralec Gregor Čušin uprizoril svojo mo-nodramo Jona, besni prerok. Privabila je okoli dvesto gledal-cev, s prostovoljnimi prispevki pa so zbrali približno dva tisočevrov. Tajnik župnijske Karitas Kranj - Šmartin Matej Dolencje poudaril, da se je Čušin odpovedal honorarju, izkupičekprireditve pa bodo namenili za stroške obratovanja njihoveKaritas hiše in plačilo položnic pomoči potrebnim. "Deluje-mo na desnem bregu Save, vse od Besnice do Mavčič, ugo-tavljamo pa, da je ljudi v stiski vse več. Pred letom dni smopomagali 49 osebam, zdaj pa je pomoči potrebnih že okoli320. Pomagamo jim na različne načine: plačujemo položni-ce, delimo prehranske pakete, oblačila, pomagamo priskrbe-ti učbenike, kurjavo, stanovanjsko opremo, poskrbimo za po-čitnice za otroke in družine ... " je še pojasnil Dolenc. A. H.
Na dobrodelni prireditvi je Gregor Čušin uprizoril svojomonodramo Jona, besni prerok. / Foto: Matic Zorman
Jasna Paladin
Domžale - V OŠ Roje se šo-lajo učenci s posebnimi po-trebami iz občin Domžale,Lukovica, Moravče, Mengešin Trzin. "Šolamo 90 otrok sposebnimi potrebami, medkaterimi je tudi devet huje inhudo ter 25 dolgotrajno bol-nih otrok. Med njimi so štirjeučenci stalno na invalidskemvozičku, nekateri pa občasno.Šolo obiskujejo tudi trijeučenci, ki imajo tako okrnjenglobinski vid, da jim hoja postopnicah predstavlja pravipodvig," pravi specialna peda-goginja Tatjana Jakovljević indodaja, da učenci nujno po-trebujejo dvigalo, saj so v viš-jih nadstropjih šole knjižnica,računalniška in multimedij-ska učilnica ter interesne de-javnosti in podaljšano bivanje."Šolamo kar nekaj otrok, ki vcelotnem času šolanja obisku-
jejo le pritličje in so prikrajša-ni do obiska zgornjih dvehnadstropij," še dodaja.
Ker denarja za tako velikoinvesticijo na šoli nimajo, sose v začetku šolskega leta od-ločili, da skupaj s starši pri-pravijo veliki dobrodelnikoncert, in tako tudi sami pri-pomorejo k uresničitvi dolgo-letne želje. "Z vsemi petimiobčinami ustanoviteljicamisicer odlično sodelujemo, ažal je bilo v šoli v preteklih le-tih veliko drugih nujno po-trebnih investicij (menjavaoken in strehe, prenova sani-tarij, nakup kombibusa ...).Lani pa smo ugotovili, dabrez dvigala preprosto več negre," je povedala ravnateljicašole Marjanca Bogataj in do-dala, da so v organizacijo kon-certa vključeni prav vsi na šoliin da bodo za številna potreb-na dela poskrbeli sami. Inten-zivne priprave potekajo že od
septembra, svojega nastopase veselijo tudi učenci.
Koncert, ki ga spremlja slo-gan Pomagaj, da se povzp-nem in uspem, in na katerembodo nastopili številni znanislovenski glasbeniki, bo 1.aprila v hali Komunalnega
centra Domžale. Na šoli upa-jo, da jim bo z izkupičkom odprodanih vstopnic, sms dona-cijami in redkimi drugimi do-nacijami ter s pomočjo občinustanoviteljic letos le uspelozbrati sredstva za nakup po-trebnega dvigala.
Učenci potrebujejo dvigaloOsnovna šola Roje, kjer šolajo 90 otrok s posebnimi potrebami, 1. aprila pripravlja veliki dobrodelnikoncert za dvigalo, ki ga njihovi učenci nujno potrebujejo.
Učenci si zelo želijo novega dvigala, zato bodo na dobrodelnem koncertu sodelovali tudi sami. / Foto: arhiv šole
KU
D M
ali v
rh, P
odbl
ica
19, Z
g. B
esni
ca
30 KAŽIPOT, OGLASI [email protected] GLAS
torek, 29. marca 2011
Vodja spletne trgovine z izdelki za zdrav način življenja m/ž (Ljubljana) Pričakujemo: vsaj petletne izkušnje na področju prodaje, samoiniciativnost in vztraj-nost, taktnost v nastopu, komunikativnost in željo po stalnem izobraževanju.Pričakujemo tudi zmožnost planiranja in sistematičnost. Odlikuje naj vas prilagodljivost, iznajdljivost in prepričljivost. Odlično znanje nemškega jezika inračunalniška pismenost, sta pogoj. Energijski center - celostno zdravljenje, d. o. o.,Pod hrasti 69, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 23. 04. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Serviser viličarjev - avtomehanik, avtoelektričar, mehanotronik, m/ž (vsaSlovenija, serviser štarta od doma) Vaše delovne naloge: servisiranje viličarjev (delo na terenu in v delavnici),naročanje potrebnih rezervnih delov skladišču, prodaja rezervnih delov in do-datne opreme na terenu pri strankah, spremljanje novosti na področju viličarjevin vzdrževanja, udeležba na izobraževanjih principalov doma in v tujini. ER-ZU, d.o. o., Fabijanijeva 11, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 22. 04. 2011. Več nawww.mojedelo.com.
Veterinar (govedo in večje živali) m/ž (Kranj) Opis dela: organiziranje zdravstvenega varstva živali na enotah, dajanje navodil zaizvajanje preventivnih ukrepov in nege obolelih živali, zdravljenje, osemenjevan-je, vodenje evidenc, izvajanje veterinarskih storitev na terenu. Pričakujemo: naj-manj VII. stopnjo izobrazbe - dr. vet. med.. Veterinarska ambulanta KŽK, d. o. o.,Šuceva ulica 27, 4000 Kranj, prijave do 09.04.2011. Več na www.mojedelo.com.
Hotelska ekipa m/ž v hotelu BOR V Preddvoru (različna delovna mesta) (Pred-dvor) Hotelski kompleks Hotel Bor in Grad Hrib v Preddvoru zaradi prihajajoče sezonevabi k sodelovanju hotelsko ekipo: vodja gostinstva m/ž, kuhar m/ž, pomočnik vkuhinji m/ž, natakar m/ž, gospodinja ž/m, sobarica ž/m, receptor m/ž, maser m/ž.Bor, d. o. o., Industrijska c. 2e, 6310 Izola, prijave zbiramo do 08. 04. 2011. Več nawww.mojedelo.com.
Tehnolog m/ž (Jesenice) Vaše naloge bodo vodenje tehnologije luščenja, vlečenja, brušenja, ravnanja intoplotne obdelave jekla, izdelava tehnoloških navodil, predpisovanje tehnološkihpoti, uvajanje novih in racionaliziranje starih tehnoloških postopkov, uvajanjenovih dosežkov s področja obdelave paličnih jekel in inovativnosti v proizvodniprogram.. Pričakujemo univer. ali visoko strokovno izobrazbo metalurške smeri ...SUZ, d. o. o., Cesta Borisa Kidriča 44, 4270 Jesenice, prijave zbiramo do 24. 04.2011. Več na www.mojedelo.com.
Vodilni kadri in sodelavci v prodaji m/ž (Kamnik, Ljubljana in Kranj) Za našo novo poslovalnico v Kamniku in obstoječe poslovalnice v Ljubljani inKranju iščemo vodilne kadre in sodelavce (-ke) v prodaji z zaključeno ustrezno izo-brazbo. Imate radi modo, veselje do dela na področju prodaje in dela z ljudmi?Potem ste pravi za nas. Veselimo se Vaših ponudb s priloženim življenjepisom.New Yorker, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 23. 04.2011. Več na www.mojedelo.com.
Kuharski pomočnik m/ž v Škofji Loki (Škofja Loka) Vaše naloge bodo sodelovanje pri pripravi obrokov, čiščenje delovne površine indelovnih sredstev, delitev hrane, oskrbovanje delilne linije. Sodexo, d. o. o., Železna cesta 16, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 23. 04. 2011. Več nawww.mojedelo.com.
Inženir strojništva m/ž (Šenčur pri Kranju) Zaradi širitve naših storitev v domači in tudi mednarodni prostor vabimo k sode-lovanju izkušenega strokovnjaka - inženirja strojništva (m/ž) za projektiranje načr-tov strojnih inštalacij in strojne opreme. Protim Ržišnik Perc arhitekti in inženirji, d.o. o., Delavska cesta 24, 4208 Šenčur, prijave zbiramo do 20. 04. 2011. Več nawww.mojedelo.com.
Vodja prodaje m/ž (Škofja Loka) Vodja prodaje v družbi LIMOS, d. o. o. - Vas ni strah negotovih situacij? Si želitedinamično delo, polno izzivov? Se veselite priložnosti, ko imate možnost, da ssvojim znanjem in energijo postavljate procese na novo? Pridružite se sodelavcem družbe LIMOS, d. o. o., Škofja Loka. LIMOS, d. o. o., Kidričeva cesta 51, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 14. 04. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Samostojni kadrovik m/ž (Škofja Loka) Delo bo obsegalo: pridobivanje novih kadrov, organiziranje in vodenje kadrovskihselekcijskih postopkov, izvajanje nalog, povezanih z operativno izvedbo sprejete-ga plana kadrovanja, izobraževanja in štipendiranja, izvajanje strategije, uvajanjenovih usmeritev na področju upravljanja s človeškimi viri, načinov motiviranja,izdelava poročil in analiz za področje upravljanja človeških virov. SGP Tehnik, d. d.,Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 15. 04. 2011. Več na www.mojedelo.com.
MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Litostrojska c. 44c, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, [email protected]
Pravijo, da je ljubezen nekaj skrivnostnega, lepega in nerazložljivega. Prav tako skrivnosten, lep in edinstven je grški otok Samos. Vse se je začelo že v davni preteklosti. V reki Imvresos se je ssvojimi nimfami rada kopala na Samosu rojena boginja Hera. Nekega dne jo je zagledal najvišji bog grške mitologije Zevs, se vanjo zaljubil in se z njo poročil. Mit pripoveduje, da sta na otokupreživela najlepše dni svojega božanskega življenja. Zato je Hera otok obdarila s posebnim čarom, ki vsakogar očara in v njem prebudi željo, da otoka ljubezni ne bi več zapustil. Druga zgodba o otoku ljubezni je namenjena veličastnemu ljubezenskemu paru, ki si je Samos izbral za medene tedne. Rimljan Antonij in egipčanska kraljica Kleopatra sta se v otok zaljubila in pred svojim tragičnim koncem na njem preživela najlepše dni. Da boste res verjeli, da zgodba o otoku ljubezni ni samo ena od številnih legend, vam bodo to potrdili Grki sami. Resnično verjamejo, da imajo otok, njegovo vino, med, ouzo in celo zrak posebno moč. Verjetno so za to krive tudi sanjsko dolge prodnate plaže, osamljeni zalivi in kristalno čisto morje. To je le del zgodb, ki krožijo o otoku ljubezni. Da bi slišali vse, morate priti na otok. Zdaj imate edinstveno priložnost, da ga kotnaročniki Gorenjskega glasa obiščete po ugodni ceni.
Akcija Gorenjskega glasa za obstoječe in nove naročnike!S turistično agencijo Intelekta vas bomo popeljali na čudoviti otok Samos po zelo dostopni ceni:
399 evrov na osebo za hotel Samos Bay ***+
Zbiranje prijav:Naročniki Gorenjskega glasa izrežite kuponček na drugistrani z naročniško številko in naslovom in ga odnesite vTA Intelekta, PE Kranj, Prešernova 1, Kranj, telefon:04/236 85 55, e-pošta: [email protected].
Plačilo:Ponudba za 399 evrov (redna cena paketa je sicer 470evrov) velja za naročnike Gorenjskega glasa in rezervacijedo 15. aprila. Prijave bomo zbirali do 15. maja, vendar poceni 429 evrov. Cena za otroke od 2 do 18 let je 299evrov. Možnost obročnega odplačevanja.
Cena vključuje:Letalski prevoz LJ-SAMOS-LJ, letališke pristojbine, nastanitev v hotelu v dvoposteljnih sobah na bazipolpenziona, transfer letališče-hotel-letališče, Intelektinpredstavnik ter zdravstveno zavarovanje z asistencoCoris. Če bo dovolj prijav, se bosta skupini pridružili še predstavnici Gorenjskega glasa.
Samos - otok znanosti in ljubezni / od 14. do 21. junija
Vas mika ugodna ponudba počitnic, a še niste naročnik? Potem hitro pridite na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4 v Kranju (nasproti glavne avtobusne postaje), pokličite na 04/201 42 41 ali pišite na: [email protected]. Tudipri naročnini boste znatno prihranili, čaka pa vas tudi darilo.
Z Gorenjskim glasom na dopust: grški otok Samos
1. aprila, ob 19. uri v Krajevnem domu v Gozdu Martuljku.Predavala bo Andreja Noč.
Prehranjevanje glede na energijski potencialposameznikaKranj - Društvo Svetlin pripravlja ciklus predavanj o pravil-nem prehranjevanju glede na energijski potencial vsakegaposameznika, ki je razviden iz njegove astrološke karte rojstva. Tema prvega predavanja, ki bo danes, v torek, 29.marca, ob 18.30 v prostoru društva na Cesti Staneta Žagar-ja 19 (Foto Boni), bo spomladansko čiščenje telesa.
Tam, kjer murke cvetoBabno Polje - ŠD Planjava Babno Polje vabi na predavanjeTam, kjer murke cveto, ki bo na Turistični kmetiji Pri kovači-ji, Babno Polje 28, v soboto, 2. aprila, ob 18. uri. Dr. NadaPraprotnik nam bo predstavila del "cvetoče" gorske pes-
trosti, ogledali pa si boste tudi film Alpski botanični vrt Ju-liana v Trenti, posnet po njenem scenariju in besedilu.Zaželene predhodne prijave na GSM 041/260 985 (Alenka) ali prek e-naslova [email protected] ali [email protected]
Predavanje Ruth Podgornik RešStražišče - Flora vabi na tradicionalno predavanje priznanestrokovnjakinje Ruth Podgornik Reš, ki bo v soboto, 2. apri-la, ob 14. uri v dvorani KS Stražišče.
Brezplačni vodeni ogledi RadovljiceRadovljica - Turizem Radovljica vabi na brezplačne vodeneoglede starega mestnega jedra. Voden ogled organizirajovsako nedeljo in se začne ob dveh popoldne. Zbirno mestoje pred TIC-em Radovljica, ob vhodu v staro mestno jedro.
Slovenske fotografinje se predstavijoJesenice - Fotografsko društvo Jesenice v sodelovanju zrazstavnim salonom Dolik Jesenice in pod pokroviteljstvomFZS razpisuje razstavo Slovenske fotografinje se predstavijo2011. Fotografije je do 10. maja potrebno poslati na Fo-tografsko društvo Jesenice.
Bralni krožkiKranj - Na pionirskem oddelku kranjske knjižnice bostrokovno voden pogovor o knjigi Marlo Morgan Imenovaliso jo Dvoje src danes, v torek, 29. marca, ob 17. uri.
Kranj - Bralni krožek v Domu upokojencev Kranj je vsakčetrtek od 9.30 in 10.30.
Naklo - Študijski bralni krožek Med vrsticami bo v Krajevniknjižnici Naklo v sredo, 30. marca, ob 20. uri.
Šenčur - Študijski bralni krožek Z Natašo bo v Krajevniknjižnici Šenčur v četrtek, 31. marca, ob 19. uri.
Cerklje - V Kulturnem domu Ignacija Borštnika bo v petek, 1.aprila, ob 19. uri srečanje s pisateljem Tonetom Partljičem.
Občna zboraŽiri - Žirovski planinci vabijo vse planince, ljubitelje hribovin gora na 61. občni zbor Planinskega društva Žiri, ki bo vsoboto, 2. aprila, ob 17. uri pri Čufarju na Žirovskem vrhu.Občni zbor bodo popestrili s potopisnim predavanjem.
Preddvor - Turistično društvo Preddvor vabi vse člane insimpatizerje na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 31.marca, ob 19. uri v turistični poslovalnici v Preddvoru.
Planinska rožaBled, Dovje - Veteranski pevski zbor OZ VVS ZgornjaGorenjska vabi na koncertno izvedbo operete RadovanaGobca Planinska roža. Ta konec tedna bosta predstavi v pe-tek, 1. aprila, ob 19. uri v avli TNP na Bledu in v nedeljo, 3.aprila, ob 19. uri v kulturnem domu na Dovjem. Zbor takozačenja praznovanja svoje 10-letnice in hkrati koncertposveča 20-letnici samostojnosti Slovenije.
Koncert ljudskih in drugih melodijPoljane - Poljanski orgličarji vabijo ob svojem petletnem ju-bileju na letni koncert lepih ljudskih in drugih melodij, ki bov nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu v Poljanah.
Koncert učencev glasbene šoleBled - Jutri, v sredo, 30. marca, bo ob 19.30 v Knjižnici BlažaKumerdeja Spomladanski koncert učencev Glasbene šoleRadovljica, ki so doma z Bleda in njegove okolice.
Triglavski narodni park in Alpska konvencijaKranj - Triglavski narodni park je v okviru predsedovanjaSlovenije Alpski konvenciji v obdobju 2009-2011 pripravilpotujočo razstavo z naslovom Triglavski narodni park inAlpska konvencija, ki je do konca aprila na ogled v prvemnadstropju potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučni-ka Ljubljana.
Fotografije Jošta FrankaMengeš - Odprtje fotografske razstave Jošta Franka bo včetrtek, 31. marca, ob 18. uri v Galeriji CikCak na Trdinovemtrgu 5.
RAZSTAVE
KONCERTI
OBVESTILA
OsamljenostŽirovnica - Prosvetno kulturna sekcija pri Društvu upoko-jencev Žirovnica vabi danes, v torek, 29. marca, ob 18. uri vČopovo rojstno hišo na predavanje pod naslovom Osam-ljenost. Predaval bo Marko Kovačič.
Potovanja po Evropi in počitnice na CipruKranj - V avla Študijskega oddelka Osrednje knjižnice Kranj naTavčarjevi 41 bo jutri, v sredo, 30. marca, ob 19.30 AgencijaKompas pripravila prvo, počitniško obarvano predavanje s pro-jekcijo v seriji potopisnih dogodkov v Osrednji knjižnici Kranj.
Alpsko cvetje skozi letne časeGozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk orga-nizira planinski večer Alpsko cvetje skozi letne čase v petek,
PREDAVANJA
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
DVOSOBNO stanovanje, Jesenice, Ti-tova ul., 56 m2, obnovljeno, urejenaZK, 67.000 EUR, ☎ 041/375-318
11001242
ODDAM
OPREMLJENO garsonjero v Šenčur-ju, z vsemi priključki, ☎ 040/795-602
11001602
POSESTIPRODAM
NA Golniku sta naprodaj zazidljivi par-celi 1049 m2 in 665 m2, ☎040/204-184
11001534
ZAZIDLJIVO parcelo v Zgornji Besni-ci, 800 m2, voda in elektrika na parce-li, ☎ 041/826-855
11001599
POSLOVNI PROSTORIKIOSK s hitro prehrano v Kranju pro-dam ali oddam v najem, ☎ 041/756-737
11001018
ODDAM
POSLOVNE PROSTORE v IOC na Sav-ski cesti v Kranju (bivša Trenča), velikostiod 260 do 1.200 m2, cena 2,95EUR/m2, ☎ 041/426-898 11001484
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIZAMENJAM
OPEL corsa, let. 1996, 216.000 km,regist. do marca 2012, 1. lastnik, red-no servisiran - zamenjam za večji avto(audi) do 3000 EUR, razliko dopla-čam, ☎ 041/642-416 11001610
DRUGA VOZILAPRODAM
VEČJO počitniško prikolico z baldahi-nom v Izoli, ugodno, ☎ 040/713-517
11001529
MOTORNA KOLESAPRODAM
MOTOR Aprilia RS 125, prevoženih16.000 km, nove gume ter samonakla-dalko Sip 17, ☎ 031/448-11811001598
GRADBENIMATERIALKURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
11001050
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719 11001051
KVALITETNA bukova in hrastova drva,metrska ali razžagana, po ugodni ceni,možna tudi dostava, ☎ 041/639-348
11001563
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
DOBRO ohranjeno kotno sedežnogarnituro, ☎ 040/223-703 11001604
PODARIM
ZELO dobro ohranjen JOGI 90 X 190cm, ☎ 031/546-886 11001608
GOSPODINJSKI APARATIPRODAM
HLADILNIK, za simbolično ceno, ☎041/317-349 11001596
HOBIKUPIM
STAR denar, srebrnike, zlatnike, srebr-nino, značke, medalje in druge stvari,☎ 040/388-682 11001609
STARINEKUPIM
AVSTRIJSKE šilinge, nemške markein nad 60 let stare stvari, ☎ 051/366-670 11001530
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA na recept, okulistični pregledi, kon-taktne leče, popusti za upokojence in zava-rovance Vzajemne. Optika Aleksandra,Qlandia Kranj, C. 1. maja 77, ☎ 04/234-234-2, ☎www.optika.si 11000941
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
SADNE SADIKE, večletne, po ugodniceni, od 8. do 18. ure, ☎ 01/36-43-195, 041/558-448, 041/841-843
11001538
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
TRAČNI obračalnik, priključek na 4vijake ter koso za Tomo Vinkovič,cena skupaj 350 EUR, ☎ 041/857-106
11001547
PRIDELKIPRODAM
3 OKROGLE bale in tono razsutegasena, ☎ 04/25-03-705, 040/842-844
11001594
JABOLKA iz naravi prijazne pridelaveter jabolčni sok, kis in krhlje, Marku-ta, Čadovlje 3, Golnik, ☎ 04/25-60-048
11000950
SEMENSKI krompir, beli in rdeči,ostanek semena, ☎ 040/607-451
11001611
VINO - kraški teran, odličen, ugodnacena, možna dostava, ☎ 041/614-862
11001487
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BREJO zajkljo, ☎ 04/25-25-56011001600
JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo,☎ 04/53-15-779
11001601
KRAVO simentalko, 20 dni po tretji te-litvi, ☎ 04/57-40-047
11001595
KRAVO simentalko, staro 6 let, brejo,z mlekom, Branc, Dovje 10, Mojstra-na, ☎ 04/58-91-239
11001603
NESNICE - rjave, grahaste, črne tikpred nesnostjo. Brezplačna dostavana dom. Vzreja nesnic Tibaot, ☎02/58-21-401
11000944
ULEŽAN konjski gnoj z možnostjo do-stave v okolici Kranja. Cena prikolice,(0.6 m3) z dostavo je 30 EUR., ☎041/773-077
11001607
KUPIM
BIKCA simentalca, starega do 10 dni,☎ 041/503-623
11001539
ODKUPUJEMO krave, telice, bike - zaizvoz, plačilo takoj, Smrekca center,d.o.o., Žabnica, ☎ 04/25-51-313
11001048
OSTALOPRODAM
KONJSKI gnoj, pomagam pri nalaga-nju, ☎ 041/224-621 11001597
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
HONORARNO zaposlimo sodelavca vlesni proizvodnji. Simon Rakovec s.p.,Javornik 3, Kranj, ☎ 040/716-322
11001612
FAST FOOD Pinki išče dekle ali fantaza prodajo hitre hrane. Krpič Sašos.p., Poštna ul. 3/a, Kranj, ☎041/662-626 11000942
STORITVEODDAM
RENT- A - KOMBI : potniški 8+1 in to-vorni, Rondo trade, d.o.o., Kidričeva51, Šk. Loka, ☎ 040/942-912
11001587
NUDIM
ASTERIKS SENČILA, Rozman Peter,s. p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, ☎59-55-170, 041/733-709; žaluzije,roloji, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarniki, markize,www.asteriks.net 11001052
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8,Kranj, ☎ 041/222-741
11000752
ADAPTACIJE, novogradnje, notranjiometi, fasade, betonske in kamniteškarpe, tlakovanje dvorišč, z našim alivašim materialom, Babič Miloš s.p.,Hraše 24, Lesce, ☎ 041/622-946
11001006
ADAPTACIJE, notranji ometi, vse vrstefasad, škarpe ter tlakovanje dvorišč,kvalitetno, hitro in poceni. Arbaj,d.o.o., Zg. Bela 24, Preddvor, ☎041/241-149, 070/327-487
11001498
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838 11001520
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d. n. o., Jelov-škova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614,041/680-751 11001348
BELJENJE stanovanj, kitanje sten,barvanje vrat in oken, odstranjevanjetapet, antiglivični premazi. Kvalitetno inugodno. Pavec Ivan s.p., Podbrezje179, Naklo, ☎ 031/392-909
11000952
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871 11001054
IZVAJAMO vsa gradbena dela in fasa-de ter notranje omete, adaptacije inurejanje dvorišč, Čendrimi, d.o.o.,Žabnica 47, Žabnica, ☎ 041/878-386 11001434
NUDIMO VAM obrezovanje sadnegadrevja in trte, Branko Gašperšič, s.p.,Šorlijeva ul. 19, Kranj, ☎ 040/993-406 11001017
NUDIMO VAM zaščito sadnega drevjain frezanje vrtov, Branko Gašperšič,s.p., Šorlijeva ul. 19, Kranj, ☎040/993-406 11001562
OBREZOVANJE sadnjega drevja, živihmej, podiranje dreves ter odvod obre-zanega materiala. Vincencij Šubic s.p.,Zg. Bitnje 141, Žabnica, ☎ 051/413-373 11001606
TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvože-na tesnila, do 30 % prihranka pri ogre-vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj-šan hrup, 10 let garancije. BE & MA,d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, ☎01/83-15-057, 041/694-229
11001049
ZASEBNI STIKIMLAJŠI moški si želi iskrene, trajneljubezni. Odgovorite, ne bo vam žal, ☎041/959-192 11000077
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje,brezplačno za mlajše ženske, ugodnoostale, ☎ 031/836-378 11000076
RAZNOPRODAM
TRAK za obračalnik 220, zapravljiv-ček, stare revije, ☎ 041/364-504
11001605
31torek, 29. marca 2011GORENJSKI GLAS
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
MALI OGLASI, ZAHVALE
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni v 68. letu starosti umrla draga žena,mama, sestra in teta
Pavla Vidalirojena Hafner
Pokop drage pokojnice bo danes, v torek, 29. marca 2011, ob 16. uri na Mestnempokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 10. ure dalje v mrliški vežici.
Žalujoči: mož Pavle, sin Matjaž, brat Adolf, sestra Marija in ostalo sorodstvo
Kranj, Žirovnica, Hohenems
OSMRTNICA
Nenadoma in tiho nas je v 82. letu starosti zapustila naša dragažena, mama in babica
Polonca Košnjekrojena 8. 4. 1929,iz Kranja, Krožna ulica 1
Pogreb bo danes, v torek, 29. marca 2011, ob 17. uri na Mestnem pokopališču v Kranju. Krsta bo na dan pogreba od 11.ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. Po po-grebu bo sveta maša v cerkvi sv. Modesta na Zlatem polju. Cvetje hvaležno odklanjamo, lahko pa v njen spomin darujetesvete maše.
Žalujoči vsi njeni
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane,kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev,pojdem v majvseh majev ...Ne kličite me nazaj!(T. Kuntner)
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Aktiv mladih gorenjskih sindikatov vas vabi najavno tribuno: "BO MALO DELO POVZROČILO
VELIKO GLAVOBOLOV?", ki bo v sredo,30. marca 2011, ob 17. uri v Konferenčni dvorani
Zavarovalnice Triglav v Kranju.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu za vednozapustil
Franc Perčtapetniški mojster v pokoju
Od njega se bomo poslovili v petek, 1. aprila 2011, ob 14. uri na Mestnem pokopališču v Kranju. Žara bona dan pogreba od 9. ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Vsi njegoviKranj, 26. marca 2011
SVET
GO
REN
JSK
IH S
IND
IKA
TOV
, SLO
VEN
SKI T
RG 3
, KRA
NJ
ww
w.k
ranj
.si
SREDA
1/17°C
ČETRTEK
2/16°C
32 GORENJSKI GLAStorek, 29. marca 2011
Anketa
vremenska napoved
TOREK
3/16°C
....
....
....
....
....
....
...
Iso Hadžić:
"Mislim, da je v zadnjemletu v naravi manj odpadkov,čeprav še ni tako, kot bi žele-li. Tudi tistih, ki ločujejo, jevedno več, vendar opažam,ker živim blizu zabojnikov,da vsi še ne pazijo dovolj."
....
....
....
....
....
....
...
Simon Kovič:
"Čistilne akcije in opozorilaso prava pot, da smo bolj po-zorni do okolja, ugotovili pasmo tudi, da se ločevanje od-padkov bolj finančno splača.Všeč mi je, ker sedaj to otro-ke učijo že od malega."
Alen Nardoni:
"Vedno več je opozoril gle-de odpadkov, zato smo tudibolj pozorni, kam jih odloži-mo. Morda so starejši tudibolj pozorni na ločevanje,mladi pa malo manj, čepravjaz skušam čim bolj paziti."
Zlatko Košič:
"Lanska slovenska akcija, patudi številni prispevki o va-rovanju okolja v medijih sopripomogli k skrbi za ureje-no okolje. Pomembni pa sotudi manjši stroški, ki jihprinaša skrbno ločevanje."
Marija Vojska:
"Ob čistilnih akcijah me moti,ker se jih navadno udeležu-jemo isti, nekaterim pa začisto okolje še vedno ni marin odpadke mečejo celo podlastna okna. Bolje uspevaločeno zbiranje odpadkov."
Napoved za Gorenjsko
Danes bo dež ponehal, čez dan se bo delno zjasnilo. V sredo bo precej jasno, v četrtek pa bo čez dan prehodnonekaj oblačnosti.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Jasna Paladin
Lukovica - Lastniki fičkov izvse Slovenije in tudi iz Srbi-je, Bosne in Hercegovine inHrvaške so se s svojimi sim-patičnimi starodobniki, ki šedanes veljajo za nekakšen si-nonim stare Jugoslavije inparadni konj Zastave, na lu-kovškem trgu začeli zbiratiže v zgodnjih sobotnih do-poldanskih urah. Po besedahorganizatorjev se jih vsakoleto zbere več, saj fičo, ki jezaznamoval otroštvo in mla-dost marsikaterega Slovenca,ostaja eden bolj priljubljenihstarodobnikov pri nas. "Večkot dvajset let sem bil in-struktor v avtošoli, kjer semučence učil vožnje prav nafičkih. Tudi doma smo gaimeli in z njimi ostajam tes-no povezan še danes. To jebil družinski avto, kar si da-nes kar težko predstavljamo,predvsem pa avto zaljubljen-cev, saj je bil tako majhen, daza dva sprta človeka v njempreprosto ni bilo prostora. Inše danes se radi pošalimo, daje bil fičko tak kot ženska -moral si ga porivati, pa še za-kuhal je rad," v smehu poveZvone Dolenc, predsednikFičo kluba Slovenije, tudisam navdušen ljubitelj tehsimpatičnih starodobnikov,ki so jih izdelovali med leto-ma 1955 in 1985. V domači
garaži jih ima kar sedem, vLukovici je na ogled postaviltri. V Sloveniji je danes regis-triranih okoli dvesto fičkov,na srečanju v Lukovici pa sejih je zbralo več kot sto. Vsehbarv, zloščeni in urejeni,med njimi tudi gasilski inpolicijski fičo, pa nekaj kabri-oletov. 640 kilogramov tež-ki, 1,4 metra visoki in slabeštiri metre dolgi fički so se ssvojimi lastniki podali tudina nekajkilometrsko vožnjoskozi Domžale in Trzin, napoti pa so se ustavili tudi nablagoslovu pri cerkvi v Dobu.
Fički napolnili LukovicoČlani Fičo kluba Slovenije so pripravili že 4. mednarodno srečanje fičkov. Na ogled je bilo več kot stoteh simpatičnih malih starodobnikov, v Dobu so pripravili tudi njihov blagoslov.
Smeti še vednoprevečVilma Stanovnik
Minule dni so se tudi na Gorenjskem začele akciječiščenja in urejanja okolja, vŠkofji Loki smo povprašali,ali je po veliki lanski akcijiletos manj smeti in ali je ločevanje odpadkov že po-stala navada.Foto: Tina Dokl
Fički vzbujajo veliko nostalgije. Na sliki: policijski fičko.
Zvone Dolenc se nad fički navdušuje že vse življenje. V domači garaži jih ima kar sedem,najstarejšega iz leta 1965 je pripeljal tudi v Lukovico.
Žiri
V Žireh dva podžupana
Na zadnji seji žirovskega občinskega sveta je župan JanezŽakelj (NSi) svetnike seznanil z imenovanjem dveh pod-županov: Branka Jesenovca (SD) in Matjaža Oblaka (SDS).Imenovana bosta s 1. aprilom, Jesenovec bo odgovoren zapodročje cest, predvsem pri gradnji obvoznice in varstvastarejših občanov, Oblak pa bo pomagal pri javnih naročilih,nadzidavi šole in dvorane ob njej. Z županom naj bi se sestajala vsaj dvakrat mesečno. B. B.
Zalog
Regromat deluje tudi letos
Polona Horvat, ki je z izvirno domislico ljubitelje regrataprvič navdušila že lansko pomlad, je svoj regromat v do-mačem Zalogu, ob cesti Cerklje-Komenda, postavila tudiletos. Sveže nabran in opran regrat je za tri evre mogočekupiti že dober teden dni, še vedno pa stavi na poštenje, karpa se - kot kaže - dobro obnese. "Rada sem zunaj in zelorada nabiram regrat. Lani se je vse začelo iz šale, a se je dobro prijelo, zato sem regromat postavila tudi letos," vsmehu razlaga Polona, ki na okoliških travnikih ob nabiran-ju regrata preživi nekaj ur na dan. Kdo vse so njeni kupci, neve, so pa pošteni, saj se v kozarčku, ki je ob vrečkah svežegaregrata pritrjen na domači kozolec, vedno najde toliko ko-vancev, kot jih mora biti. Novica o regromatu se je tudi letosže razširila po okoliških vaseh in med kolesarji, ki se radivozijo tod mimo, prišla pa je tudi do oblasti, saj so PolonoHorvat klicali iz kranjske davčne uprave, češ da mora za svojzaslužek plačati tudi davek. "Mislila sem, da gre za šalo,"pokomentira telefonski pogovor in zaključi, da z regratomzasluži po nekaj evrov, za kavo, kako dolgo pa bo njen regromat deloval letos, pa bo odvisno le od vremena. J. P.
