PRILOGA NSPONEDELJEK, 9. JANUAR 2006 • ŠT. 5

TOREK, 11 . 7. 2006 • ŠT. 131 • oo gg ll aa ss nn aa pp rr ii ll oo gg aa • w w w. f i n a n c e - o n . n e t • t e l e f o n : ( 01 ) 3 0 91 5 9 0 • e - p o š t a : o g l a s i @ f i n a n c e - o n . n e t 21

Nespametno telefoniranje z mobilnimi telefoninam lahko precej dvigne stroške dopusto-vanja v tujini. Ker v tujini plačujemo tudi do-hodne klice, nam ni treba odgovarjati pravna vse. Nekaterim se zagotovo lahko izognemoali pošljemo SMS, druge pogovore lahkoskrajšamo na razumno mero. Poleg splošnihnapotkov se je vsekakor dobro držati pri-poročil svojega operaterja. Slovenski ope-raterji ponujajo uporabnikom zelo dobro pod-poro in veliko informacij o tem, katerega mo-bilnega operaterja izbrati v tujini.Str. 24-25

Podpora odločanju je v slovenskih podjetjih bistveno manj razvita kot v tujih. A napredek jezaznati, saj danes uporablja podatkovno skladišče približno polovica slovenskih srednjih invelikih podjetij, medtem ko je bil ta delež pred petimi leti zgolj 32-odstoten. Skrb zbujajočapa je ugotovitev, da se v primerjavi s tujimi podjetji razlikujemo v prioritetah. Medtem ko sov tujini prioritete službe za informatiko na področju uvajanja IT usmerjene v orodja poslovneinteligence, so prednostna naloga slovenskih podjetjih celostne programske rešitve, namje povedal doc. dr. Aleš Groznik, predstojnik Inštituta za poslovno informatiko, s katerimsmo se pogovarjali o raziskavi Poslovna informatika v Sloveniji 2005/2006.Str. 22-23

V tujini telefonirajte pametno

DataLab inOracle bostatesno sodelovalaDataLab Tehnologije in OracleSoftware sta podpisala dolgo-ročno pogodbo o sodelovanju.Strateško sodelovanje med pod-jetjema bo DataLabu omogočiloneodvisnost od operacijskega sis-tema in podatkovnega strežnika,kar predvsem razširja možnostprodaje strankam, ki uporabljajoLinux kot svoj osnovni operacij-ski sistem.Str. 23

Trg dlančnikovse krčiV zadnjem trimesečju prejšnjegaleta je bilo na trg poslanih dvamilijona dlančnikov, v prvemtrimesečju letos pa se je to številozmanjšalo na 1,5 milijona. Greza že deveto trimesečje po vrsti, vkaterem je bil ugotovljen upadštevila dlančnikov na trgu.Str. 26

Podjetja se pre-malo posvečajovarnosti izpisovSamo dobra tretjina podjetij vEvropi ima izdelano politiko zavarovanje izpisov dokumentov,je pokazala raziskava, ki jo jepodjetje Konica Minolta opravi-lo med pet tisoč zaposlenimi vItaliji, Franciji, Veliki Britaniji,Nemčiji in Španiji.Str. 27

Samostojnaštevilka za večjoprepoznavnostMobitelova storitev Samostojnaštevilka omogoča ponudnikommobilnih storitev večjo prepoz-navnost na trgu, predvsem pavečjo prilagodljivost in seg-mentacijo storitev pri trženju. Str. 28

Z orodji poslovneinteligence se premalo ukvarjamo

Dr. Vasja Vehovar,Fakulteta za družbene vede:Veliko težav pri pridobivanju informatikovStr. 22

Pametni telefoni:Kupci so planili po njih

Str. 24Marko

Praprotnik,Simt:

Razmislite o uvedbi najboljše prakse

Str. 23UVODNIK

IKT INFORMATOR JE OGLASNA PRILOGA ČASNIKA FINANCE

Urednik: Branko ŽnidaršičAvtorja prispevkov: Esad Jakupović, Igor DrakuličVodja projekta in trženje: Darinka ŽemljaRačunalniški prelom: Romina ColnaričLektoriranje: Julija Klančišar

Dilema ni ravno hamle-tovska, ker ne gre za biti ali nebiti, ampak za uporabo dobregaali še boljšega poslovnega inosebnega pripomočka. Dlančni-ki so zares sijajne naprave. Kljubpomanjkljivostim, ki jih je zme-raj manj, ponujajo ti osebni dig-italni tajniki (personal digitalassistent - PDA) celo vrsto ko-ristnih funkcij. Na voljo so ra-zlični modeli, utemeljeni na ra-zličnih operacijskih sistemih, zrazličnimi, predvsem za dotikobčutljivimi zasloni ter z mnogi-mi možnostmi. Vsak uporabniksi lahko izbere model zase,odvisno od tega, kaj potrebujein koliko je za to pripravljenplačati.

Kljub dejstvu, da so bilitakrat precej slabši v obliko-valskem, funkcionalnem invizualnem smislu, so bilidlančniki do leta 2000 enkratnenaprave. Danes, ko so precejizboljšani in obogateni vvsakem pogledu, pa to niso več.Medtem so se namreč pojavilipametni telefoni, ki vse bolj in-tegrirajo funkcije mobilnegatelefona, dlančnika in infor-macijske naprave. Pri odločitviza pametni telefon danes

pravzaprav ne gre za izbiro meddlančnikom in telefonom, kerdobite oboje v eni sami napravi.Za zdaj so zmogljivosti gledeuporabe in obdelave podatkov(precej) manjše kot pridlančnikih, toda za večinouporabnikov to ni kakšna veli-ka ovira, še posebno če vemo,da se bodo podatkovnezmogljivosti pametnih telefonovše povečevale.

Če imamo pametni telefon,namesto dveh naprav nosimo inuporabljamo eno samo. Kottelefon omogoča ravnanje zglasovnimi in podatkovnimi ko-munikacijami, vključno z e-pošto in besedilnimi sporočili.Kot dlančnik oziroma ročniračunalnik pa se ponaša s pro-cesorjem in pomnilnikom, kista dovolj velika za poganjanježepnih različic priljubljenih ap-likacij ter za pregledovanje sve-tovnega spleta. Še vedno pa bibilo pretirano in prezgodajpričakovati, da bi bil pametnitelefon brez hibe. Če želimo, dapametni telefon čim bolj spom-inja na navadni mobilni tele-fon, sta glavni težavi premajhenzaslon in tipkovnica. Če paželimo pametni telefon z za-slonom in tipkovnico, ki stapodobna tistim na dlančniku,postane naprava velika in težka.

A brez skrbi. Proizvajalcibodo v prihodnjih letih našlikompromis, ki bo pametnozdružil majhnost celotnenaprave s potrebo po večjemzaslonu in tipkovnici. Mordabodo rešitev univerzalnenaprave z upogljivim ali celotakim zaslonom, ki ga jemogoče zviti, saj sta oba že vrazvoju, ter z zložljivo alinavidezno tipkovnico, ki se pro-jicira pred napravo. Tudi to žerazvijajo.

Dlančnik alipametni telefon?

ESAD JAKUPOVIĆ,oglasi@finance-on.net

fi_131_21_iktns 7/10/06 14:24 Page 1

TOREK, 11. JULIJ 2006 • ŠT. 131OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR22

Nedavno je precejšnjo pozornoststrokovne javnosti pritegnilaraziskava Poslovna informatikav Sloveniji 2005/2006, ki jo jeopravila ekipa Inštituta zaposlovno informatiko. Veliko za-nimanje informacijske javnosti jevzbudila tudi predstavitev razis-kave na Ekonomski fakulteti Uni-verze v Ljubljani in potem okroglamiza, na kateri so svoja mnenja orezultatih raziskave dali pred-stavniki šestih podjetij in fakul-tete. O poslovni informatiki vSloveniji smo se pogovarjali z doc.dr. Alešem Groznikom, vodjoraziskave in predstojnikomInštituta za poslovno informatiko.

Kakšni so bili vsebina incilji raziskave?

Opredelili smo vrsto te-matskih sklopov: služba za infor-matiko (organiziranost, znanja,vloga), strateško načrtovanje in-formatike, naložbe v informatiko,menedžment poslovnih procesov,celostne programske rešitve (ERP),podatkovna skladišča in podporaodločanju, elektronsko poslovan-je, uporabljena informacijskatehnologija in kakovost informa-cij. Cilji raziskave so bili analizatrenutnega stanja in gibanj, med-narodna primerjava, povezava in-formatike z uspešnostjo poslo-vanja ter napotki slovenskim pod-jetjem.

Do kakšnih ključnih spoz-nanj ste prišli v raziskavi?

Pri novih vsebinskih kon-ceptih Slovenija zaostaja za tujino.Poudarek je na informacijski in-frastrukturi in tudi na informacij-ski tehnologiji za izvajanje ope-rativnega dela. Manjka pa razmis-lek o možnostih informacijsketehnologije kot vzvodu za zago-tavljanje konkurenčne prednosti.

Katera so ključna spoz-nanja na področju menedžmen-ta poslovnih procesov (BPM)?

Ključno spoznanje je, daslovenska podjetja ohranjajoklasično funkcijsko organizira-nost in postopoma prehajajo vprocesno organizirana podjetja.Skladno s tem prehodom posta-jajo čedalje pomembnejšiposlovni procesi, ki jih podjetjavečinoma optimizirajo zaradi žel-je po pridobitvi standardovkakovosti. Redka podjetja celost-no prenavljajo poslovanje, da bidvignila konkurenčnost inuspešnost poslovanja.

Manjša podporaodločanju

Kakšno "oceno" so vraziskavi dobile celostne pro-gramske rešitve?

Rezultati uvedb celostnihprogramskih rešitev v slovenskapodjetja kažejo na nadpovprečno

uspešnost projektov v primerjavis tujino. To spoznanje je pristrokovni javnosti vzbudilo za-čudenje, saj so pričakovalinasprotno. Da je dvom upra-vičen, kaže tudi podatek, da je lečetrtina podjetij, ki so uvedlacelostno programsko rešitev, svo-je informacijske potrebe tudivnaprej opredelila. Vsekakor bopodročje celostnih programskihrešitev v prihodnje deležno do-datnih raziskav.

Koliko je pri nas razvitapodpora odločanju? Ali to pod-poro lahko primerjate sprejšnjim stanjem?

Podpora odločanju je v sloven-skih podjetjih bistveno manj razvi-ta kot v tujih. A napredek je zaz-nati, saj danes uporablja po-datkovno skladišče približno polovi-ca slovenskih srednjih in velikihpodjetij, medtem ko je bil ta deležpred petimi leti zgolj 32-odstoten.Skrb zbujajoča je tudi ugotovitev,da se razlikujemo v prioritetah.Medtem ko so v tujini prioriteteslužbe za informatiko na področjuuvajanja IT usmerjene v orodjaposlovne inteligence, so prednost-na naloga slovenskih podjetjihcelostne programske rešitve.

E-poslovanja je pri nasmalo

Kako se je v raziskavi

izkazalo elektronsko poslo-vanje?

Elektronskega poslovanja vsrednjih in velikih podjetjih jemalo in je na nizki stopnjizrelosti, saj temelji predvsem naelektronski izmenjavi opera-tivnih/transakcijskih podatkov.Podatkov za podporo odločanju(denimo stanje zalog, napovedipovpraševanja in podobno) sipodjetja redko izmenjujejo. Za-nimiva je tudi ugotovitev, da elek-tronsko poslovanje pri nas še nina taki ravni, da bi podjetja in-tegrirala notranje procese in semedorganizacijsko povezovala.

Do kakšnih ugotovitev steprišli glede organiziranosti invloge služb za informatiko?

Temeljna ugotovitev, ki nasspremlja že vse od začetka izva-janja raziskave pred sedmimi leti,je, da so vodje služb za infor-matiko redko člani najvišjegavodstva. V Sloveniji je takih pod-jetij le 14 odstotkov, medtem kojih je v tujini približno polovica.Tako prepada med poslovnimsvetom in informatiko ni mogočepreseči in služba za informatikov slovenskih podjetjih ima še ved-no vlogo računskega centra.

Tradicionalno manjšavlaganja v informatiko

O vlaganjih v informatiko

pri nas so mnenja različna. Aliso rezultati raziskave pripeljalido kakšne "resnice"?

Slovenska podjetja tradi-cionalno vlagajo v informatikomanj od tujih. Medtem ko v tu-jini za informatiko namenjajopet do sedem odstotkov prihod-kov, namenjajo slovenska pod-jetja informatiki približno dvaodstotka prihodkov.

Kolikšni so posameznideleži naložb - v strojno in pro-gramsko opremo, izobraževan-je, komunikacijsko infrastruk-turo, svetovanje?

Glavnina naložb (86odstotkov) je namenjena strojniin programski opremi ter ko-munikacijski infrastrukturi.Ocenjujemo, da so slovenska

podjetja tehnološko povsem vkoraku s tujimi, a področja sve-tovanja, izobraževanja, uspos-abljanja, ki bi pripomogla kdvigu poslovne vrednosti infor-matike, so povsem prezrta.

Izmenjava strokovnih mnenj

Kako bi komentirali rezul-tate raziskave (ki jih objavl-jamo v okviru), o katerih je bi-lo na okrogli mizi tudi nekajpolemičnih mnenj?

Rezultati raziskave kažejo, daje informatika z informatiki us-merjena v tehnologijo, z željopovečevati učinkovitost. Strateškonačrtovanje informatike in raz-mišljanja o možnostih zagotavl-janja konkurenčne prednosti invpliva na konkurenčnost, uspe-

Slovenska podjetja tradicionalno vlagajo v informatiko manj kot tuja V Sloveniji premalo razmišljamo o možnostih IT pri zagotavljanju konkurenčne prednosti

STANJE POSLOVNE INFORMATIKE VSLOVENIJI (UGOTOVITVE)

• V Sloveniji uvajamo IT, ki povečuje učinkovitost, a s premalo razmisleka o možnos-tih zagotavljanja konkurenčne prednosti.

• Poslovne procese večinoma modeliramo za potrebe zagotavljanja kakovosti insledljivosti, a jih ne prenavljamo.

• Ob informatizaciji, tudi pri uvajanju ERP-rešitev, praviloma ne ugotavljamo infor-macijskih potreb.

• Uporaba podatkovnih skladišč pri nas narašča, a še vedno zaostaja za tujino.• Elektronskega poslovanja, ki integrira notranje in medorganizacijske poslovne

procese, je izredno malo.• Vlaganja v informatiko so premajhna, strukturno neustrezna in usmerjena zlasti v

tehnologijo.• Vloga in znanja službe za informatiko so tehnološko usmerjena.

Slovenska raziskava je bilanarejena po podobnem vzorcu kotnedavna ameriška raziskava meddirektorji informatike oziroma

CIO (chief information officer).Obe raziskavi sta v metodološkemsmislu zgolj ilustrativni. Izvedenista bili namreč na spletu in stopnja

odgovarjanja na vprašanja je bilazelo nizka, pojasnjuje dr. Vehovar.

"Kljub temu se slovenski rezul-tati v grobem ujemajo z reprezen-

tativnim anketami projekta RIS,kjer dosegamo stopnje odgovorovnad 50 odstotkov," pravi dr. Ve-hovar. Razlike so v tem, da so IT-oddelki v ZDA večji, predvsem paso vlaganja v IT v ZDA pri majhnihpodjetjih bistveno večja, saj pre-segajo dva odstotka prihodkov.Profil CIO-menedžerja pa je precejpodoben: običajno je to "IT-jevec",ki je bil vržen v menedžerski svet.

Uporabniki v posebnoslabem položaju

Podjetja poročajo o izjemnihtežavah pri pridobivanju tegakadra. Pred leti so v raziskavi RISocenili, da je v podjetjih okoli dvaodstotka zaposlenih na položajuinformatika, od tega polovica z vi-soko univerzitetno izobrazbo. "To

pa je v primerjavi z EU malo,"poudarja dr. Vehovar. Posebejpodhranjen je uporabniški sektor,saj je v nasprotju z EU pri nas veči-na informatikov na strani ponud-nikov, to je v IT-podjetjih.

Precej besede pri razdel-jevanju sredstev

Po besedah dr. Vehovarja imaCIO pri nas razmeroma velikapooblastila pri porabi finančnihsredstev. Poleg tega večina pod-jetij določa tekoči IT-proračun odspodaj navzgor na podlagistroškov, ki jih oceni CIO. Po dru-gi strani pa na ključne odločitve(denimo radikalno povečan IT-proračun, nabava ERP in podob-no) CIO pogosto nima večjega vpli-va.

Uvajanje evra pod nadzorom

Anketa je med drugim potrdi-la, da se zdi uvajanje evra pri naspod nadzorom, poudarja prof. Ve-hovar. CIO-menedžerji tudi ne želi-jo, da bi se ta naloga postavljalapreveč v ospredje, kot se je denimodogajalo pri prehodu v novo ti-sočletje zaradi novega zapisa da-tuma.

Komuniciranje in vodenjeje najbolj pomembno

CIO-menedžerji v Slovenijikot najbolj pomembno kompo-nento svojega dela navajajo ko-municiranje in vodenje. Tega pa neštejejo za področje, kjer bi jim naj-bolj primanjkovalo znanja - kotpravijo, jim najbolj manjkatehničnih znanj. "To pomeni, dabodisi zadosti obvladajo komuni-ciranje oziroma vodenje bodisimenijo, da se tega ne da še bolj os-vojiti. Oboje je seveda zmotno,"ugotavlja sogovornik.

Podjetja imajo veliko težav pri pridobivanju informatikovIT-oddelki bodo v enem samem letu potrebovali najmanj 10 odstotkov več kadrov Na nedavni peti CIO konferenci, ki je bila prvenstveno posvečena integraciji IT-funkcije s kadrovskoin finančno, je dr. Vasja Vehovar, redni profesor na Fakulteti za družbene vede in vodja projektaRIS (Raba interneta v Sloveniji), predstavil raziskavo o vlogi IT-menedžerjev pri upravljanju virov,ki jo je za potrebe konference izvedlo podjetje Housing. Slovenska spletna raziskava je kljub niz-ki stopnji sodelovanja, predvsem večjih podjetij, omogočila vrsto zanimivih ugotovitev, o katerihsmo se pogovarjali z dr. Vehovarjem.

KAZALCI IKT V SLOVENIJI

• Sektor IKT v zadnjih štirih letihdosega pet- do osemodstotnorast, medtem ko gospodarskarast nasploh presega štiriodstotke.

• Slovenija ima enega največjihdeležev porabe IKT na bruto do-mači proizvod (BDP), ta pre-sega pet odstotkov.

• Delež porabe IKT v nacional-nem proračunu znaša enodstotek, kar je med boljšimirezultati v svetu.

• Slovenija je še naprej vsplošnem uvoznik IKT-opreme,znanja in storitev.

"Vloga IT-menedžerjev pri nas postaja čedalje večja," pravi dr. Vasja Ve-hovar, redni profesor na FDV.

fi_131_22_23_ikt 7/10/06 14:18 Page 1

OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATORTOREK, 11. JULIJ 2006 • ŠT. 131 23

šnost poslovanja so v naših podjetjihzanemarjena.

Ali bi lahko na koncu oceniliraziskavo, njeno predstavitev intudi okroglo mizo?

Menim, da je raziskava izrednopomembna za slovensko okolje, sajdaje sistematičen pregled področij

poslovne informatike že vrsto let.Njen pomen potrjuje tudi udeležbapredstavnikov več kot 200 podjetijna njeni predstavitvi. Z uvrstitvijookrogle mize v sklop predstavitverezultatov smo ponudili podjetjempoleg samih ugotovitev raziskave tu-di možnost izmenjave strokovnihmnenj in oblikovanja napotkov.

"Slovenija zaostaja za tujino po novih vsebinskih konceptih," pravi doc. dr. AlešGroznik, predstojnik Inštituta za poslovno informatiko.

Strateško sodelovanje medpodjetjema bo DataLabuomogočilo neodvisnost od ope-racijskega sistema in po-datkovnega strežnika, kar pred-vsem razširja možnost prodajestrankam, ki uporabljajo Linuxkot svoj osnovni operacijski sis-tem. Po končanem razvoju naOraclovi tehnologiji bo OracleDataLabu omogočil povezavo ssvojo partnersko mrežo v državahvzhodne, srednje in južne Evrope- od Baltika do Črnega morja,sam pa bo v vseh teh državah do-bil tudi dostop do tistega dela tr-ga, ki ga v preteklosti načeloma nipokrival.

Pantheon ponudilivsem Oraclovim part-nerjem

"Ko bo Pantheon delovalna Oraclu, ga bomo ponudilivsem zainteresiranim Ora-clovim partnerjem, ki ga bodouvrstili v svojo ponudbo naposameznih trgih. In ker Ora-clova partnerska mreža zelo do-bro deluje v vseh omenjenihdržavah, pričakujemo prav natem področju največ sodelo-vanja," meni Zvone Arzenšek,direktor trženja pri DataLabu.

Podjetniški grozd v vsaki državi

DataLab razvija poslovneinformacijske rešitve, s kateri-mi nastopa na slovenskem inmnogih tujih trgih, večinoma naBalkanu. Kot taki se pojavljajo vvlogi principala, ki ima svoje po-družnice v vseh državah, kjerdelujejo, in prek teh podružnicsodelujejo z lokalnimi partnerjiv Sloveniji in na vseh drugihtrgih. "V vsaki državi imamogrozd podjetij, s katerimi sodelu-jemo. Večina podjetij v grozdu

prodaja, uvaja in podpira našERP-sistem Pantheon, več kotsto neodvisnih podjetij pa zanašo rešitev razvija vertikalneaplikacije, ki njegovo funkcional-nost še razširjajo. Takih pri-lagoditev in aplikacij je nare-jenih prek 700," razlagaArzenšek.

Nič več odvisni od enesame tehnologije

Tako sodelovanje temelji nadrugačnih poslovnih dogovorihkot sodelovanje z Oraclom, kipostaja ob Microsoftu drugistrateški partner na področjuosnovne tehnološke platformeza razvoj aplikacij. "Po tej platibomo predvsem presegli odvis-nost le od ene tehnologije, svo-jo ponudbo pa bomo razširili tu-di na tisti del trga, ki prisega naLinux in druge operacijske sis-teme. Glavna pridobitev v temprimeru je, da bomo dali našimstrankam možnost izbire, česardosedaj nismo imeli. Lahko birekli, da je medpodjetniško sode-lovanje temelj našega uspeha,"dodaja Arzenšek.

DataLab in Oracle podpisalapogodbo o sodelovanju DataLab se bo razširili tudi na tisti del trga, ki prisega na Linux in drugeoperacijske sisteme Slovenski proizvajalec poslovnihinformacijskih sistemov Data-Lab Tehnologije in Oracle Soft-ware sta podpisala dolgoročnopogodbo o sodelovanju. Dogo-vor opredeljuje prehod poslovneaplikacije Pantheon na Oraclo-vo tehnologijo in po izvedeni mi-graciji skupen tržni in mar-ketinški nastop na obstoječihtrgih kakor tudi širitev na trge,kjer DataLab doslej ni nastopal.

Stabilno in zanesljivo delo-vanje informacijskega sistemater nemoteno izvajanje poslo-vnih procesov je ključ do mirnihpočitnic brez stresa. Veliko na-pak in izpadov informacijskihsistemov je povezanih z up-raviteljskimi potezami. Številoteh napak lahko močno zmanj-šamo, in sicer tako, da pri spre-

membah, upravljanju in vpelje-vanju novih rešitev sledimo jas-no opredeljenim postopkom inpriporočilom, ki jih določa naj-boljša praksa. To ni le smiselno,temveč to pogosto zahtevajo tu-di različni zakonski predpisi alistandardi (ISO20000, BS7799,HIPAA, Sarbanes-Oxley in dru-gi). In ko je naposled doseženosoglasje o upoštevanju najboljšeprakse, se odprejo nova vprašan-ja: kdo najboljšo prakso določain kako jo implementirati?

Informatik mora bitiustrezno usposobljen

Pri izbiri zdravnika denimovedno zahtevamo, da je ustreznousposobljen in da pri svojemdelu sledi uveljavljenim postop-kom ter deluje v skladu s predpisis področja zdravstva. Podobnosta raven znanja in raven stan-dardizacije ključna dejavnika tu-di na področju informatike. Ve-liko je organizacij, ki razvijajolastno metodologijo dela. Up-ravitelji sistemov izdelujejolastne postopke, proizvajalci pro-gramske ali strojne opreme paobjavljajo svoja priporočila, kiso omejena zgolj na njihova po-dročja in tehnologijo. Tak načindela pogosto ne pokriva celotneinfrastrukture in kot tak težkoprenese spremembe v tehnologi-ji ali zamenjavo človeških virov.

Standardizacijanajboljše prakse

Da bi se izognili takimsituacijam, se vseskozi pojavlja-jo različna prizadevanja za stan-

dardizacijo najboljše prakse napodročju upravljanja informa-cijskih sistemov. O tem govorijopriporočila Information Tech-nology Infrastructure Library(ITIL), Control Objectives forInformation and related Tech-nology (CobiT), Six Sigma indrugi. Med omenjenimi se jenajbolj uveljavil ITIL, ki je nastalv osemdesetih letih prejšnjegastoletja za potrebe angleškeagencije CCTA (Central Com-puter and TelecommunicationsAgency). Takrat so skupaj z zu-nanjimi svetovalci in principalioblikovali ogrodje (framework)za najboljšo prakso na področjuupravljanja informacijskih sis-temov. Čeprav so ga vzpostaviliza potrebe upravljanja infor-macijske infrastrukture v an-gleških vladnih ustanovah, seje hitro uveljavil tudi v širšem za-sebnem in gospodarskem sek-torju. ITIL nam sporoča, kaj jeob določenih težavah, povez-anih z nepravilnim delovanjem,ali posegih in vpeljevanju novihrešitev v informacijska okoljatreba storiti, ne ukvarja pa se stem, kako to storiti.

Implementacija ni neenostavna ne hitra

Skrivnost uspešnosti omen-

jenih priporočil je prav v tem,da ne določajo strogih pravil zaupravljanje informacijskih sis-temov, ampak služijo le kotogrodje, ki ga je mogoče povsemprilagoditi različnim gospo-darskim ali negospodarskim us-tanovam. ITIL predpisuje sis-tematičen in strokoven pristop kupravljanju informacijskih sis-temov, ki vodi k optimalni izko-riščenosti informacijskih virov.Ob tem pomaga zagotoviti opti-malno delovanje, razumeti in-formacijski sistem in razmerjamed njegovimi gradniki, pripo-more pa tudi k povečanju zado-voljstva uporabnikov, znižujestroške upravljanja in izboljšujeproduktivnost. Poglavitni ciljITIL je upravljanje informacij-skih sistemov skozi poslovne pro-cese in preobrazba informaci-jskih oddelkov iz stroškovnih vprofitne centre.

Implementacija ITIL ni neenostavna ne hitra, saj zahtevaveliko načrtovanja, obvez in trde-ga dela. Ključnega pomena zauspešno implementacijo je izbi-ra prave programske opreme inizvajalca, ki je usposobljen zadelo s temi produkti in imapoglobljeno znanje s področjanajboljše prakse, ki jo želimo im-plementirati.

UPRAVLJANJE IT STORITEV

Najboljša praksa zniža stroške Stabilno in zanesljivo delovanje informacijskega sistema je ključ do mirnih počitnic

MARKO PRAPROTNIK, direktor storitev v podjetju Simt

Svetovno prvenstvo v nogome-tu je končano in za mnoge do-pust pride na vrsto šele zdaj.Kako preživeti počitnice čimbolj mirno, se sprašujemo vsizaposleni v informatiki. Verjet-no se spominjate lanskega po-letja, ko ste zaradi neodložljivihtežav končnih uporabnikov,povezanih z nedelovanjem in-formacijske tehnologije, velikdel najlepših trenutkov name-nili prav telefonski ali e-komu-nikaciji s sodelavci. Se spra-šujete, ali bo letos kaj bolje?

fi_131_22_23_ikt 7/10/06 14:16 Page 2

TOREK, 11. JULIJ 2006 • ŠT. 131OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR24

GPS sprejemnik æe od

12.500 SIT*

Si.Navigator

*Cena 12.500 SIT velja ob izbiri letne naroËnine na storitev Si.Navigator (12.500 SIT / leto).Cena GPS sprejemnika ob izbiri meseËne naroËnine (1.250 SIT / mesec) znaπa 16.500 SIT, cena sprejemnika brez naroËnine z vsakokratnim plaËilom dnevne uporabe (250 SIT / dan uporabe) pa 20.000 SIT. Uporabnik plaËa prenos GPRS po dejanski porabi, po veljavnem ceniku Si.mobila. Storitev Si.Navigator se lahko hkrati uporablja le na enem telefonu. Vse cene vkljuËujejo DDV. Dodatne informacije, seznam telefonov, ki podpirajo storitev Si.Navigator in seznam dræav, v katerih je storitve mogoËe uporabljati najdete na www.simobil.si, 080 40 40 40 in na prodajnih mestih Si.mobil - Vodafone.Si.mobil d.d., ©martinska 134b, SI-1000 Ljubljana | www.simobil.si

Navigacijski sistem na vaπem mobilnem telefonu:• vas enostavno, varno in toËno pripelje do cilja• vsakokrat uporablja posodobljene in visokokakovostne zemljevide• deluje v Sloveniji in v veË kot 30 dræavah, na veË kot 30 telefonih• omogoËa 3 naËine obraËunavanja glede na vaπe potrebe: brez naroËnine 250 SIT na dan uporabe

ali meseËna (1250 SIT/mesec) oz. letna naroËnina (12.500 SIT/leto) za neomejeno uporabo.*

Posodobljeni zemljevidi Slovenije

Si.Navigator najboljši kažipot doma in v tujini!

V prvem trimesečju tega le-ta je bilo prodanih 18,9 milijonapametnih telefonov, kar je do-brih 7,5 odstotka več kot včetrtem trimesečju lani in iz-jemnih 67,8 odstotka več kot vlanskem prvem trimesečju, ugo-tavlja analitsko podjetje IDC.Lani se je na svetovnem trgu pre-cej povečala izbira pametnih tele-fonov tako za poslovne uporab-nike kot za ljubitelje večpred-stavnih vsebin. Naraslo je tudištevilo proizvajalcev pametnihtelefonov. Dobro oblikovani infunkcionalni pametni telefoniter vse večji konkurenčni boj natrgu bodo glavno gonilo nadaljnjerasti prodaje teh naprav.

Nokia je vodilna Nenehno izboljševanje ope-

racijskih sistemov - to so lahkoSymbian, Palm OS, WindowsMobile (nekdanji Windos CE),BREW ali Linux - je omogočilo

razvoj zmogljivih pametnih tele-fonov. Nokia je denimo ne-davno predstavila dve družinitakšnih naprav za konvergent-ni trg, Eseries in Nseries, s tele-fonom nižjega, srednjega invišjega razreda v vsaki družini.Največ naprav je po podatkihanalitskega podjetja IDC vprvem trimesečju letos prodalaprav Nokia (8,16 milijona), karje sicer 12,2 odstotka manj kotv zadnjem trimesečju lani (kije zaradi božiča in novega letazmeraj najboljše obdobje zaprodajo), toda 49,9 odstotkaveč kot v istem obdobju lani.Nokia ima na svetovnem trgupametnih telefonov 43,2-odstot-ni tržni delež.

Največ proizvajalcev je na Japonskem

Na drugem mestu je Pana-sonic, ki je v letošnjem prvemtrimesečju prodal 1,89 milijonapametnih telefonov, kar je 28,3odstotka več kot v četrtem trime-sečju lani, v primerjavi z istimlanskim obdobjem pa je prodajopovečal za 65,1 odstotka. Pana-sonic obvladuje 10-odstotni tržnidelež v svetu. Največji del Pana-sonicovih pametnih telefonov jenamenjenih japonskemu trgu,predvsem za potrebe orjaškegaoperaterja NTT DoCoMo.

Tretji največji proizvajalecje prav tako japonski NEC, ki jev prvem trimesečju prodal 1,79milijona aparatov, kar je 57

odstotkov več kot v istemlanskem obdobju. NEC ob-vladuje 9,5-odstotni delež na sve-tovnem trgu.

Novinec Sharp takoj napeto mesto

Za nas je zanimiv predvsempoložaj proizvajalca Research inMotion, ki proizvaja tudi pri nasrazširjeni BlackBerry. RIM ječetrti največji proizvajalecpametnih telefonov v svetu. Vletošnjem prvem trimesečju jeprodal 1,45 milijona telefonov,kar je 85,7 odstotka več kot vprvem lanskem trimesečju. Ob-vladuje 7,7-odstotni delež na sve-tovnem trgu.

Peti največji proizvajalec

pametnih telefonov pa je Sharp,ki je v letošnjem prvem trime-sečju prodal 1,07 milijonanaprav in s tem obvladoval 5,7-odstotni tržni delež na sve-tovnem trgu. Primerjave sprejšnjim letom ni, ker je Sharpnov igralec na svetovnem trgu.Vsi preostali proizvajalci sku-paj so v prvem trimesečju letosprodali 4,52 milijona pametnihtelefonov, kar je 64,7 odstotkaveč kot v istem lanskem obdob-ju. Njihov skupni delež na sve-tovnem trgu je 23,9-odstoten.

Za pametni telefonpotrebujemo eno roko

Prvi pametni telefon je bilSimon, ki ga je v letu 1992 razvil

IBM. Pametne telefone je pravza-prav težko jasno opredeliti, sajimajo skoraj vsi mobilni telefoninekaj funkcij dlančnika in in-formacijske naprave, kot soimenik, koledar, zapiski. Neka-teri celo dovoljujejo namestitevdodatnih aplikacij. Večinoma seuporablja definicija, ki pravi, daso pametni telefoni naprave, na-menjene zlasti (glasovnemu) tele-foniranju z zmožnostmi dlančni-ka, medtem ko so dlančniki, tu-di ko imajo vgrajene zmožnostitelefoniranja, osredotočeni napodatke. Nekateri strokovnjakiradi poudarjajo, da pametne tele-fone lahko uporabljamo z enoroko, za dlančnike pa rabimoobe.

Spodbuda za TVPametni telefoni vse bolj

pogosto omogočajo dostop dointerneta, uporabo e-pošte, ima-jo programsko opremo za vo-denje obveznosti in sestankovter za urejanje stikov, integri-rano kamero, navigacijsko(GPS) aplikacijo in pogosto tu-di sposobnost branja različnihformatov datotek, kot sta docali pdf. Letos postajajo vse boljzaželene tudi televizijskefunkcije, k čemur je velikopripomoglo svetovno prvenstvov nogometu, ki je na drugistrani sprožilo tudi razvoj us-treznih sistemov za oddajanjetelevizijske slike visokeločljivosti (HD).

V prvem trimesečju letos je bilo prodanih sko-raj 19 milijonov pametnih telefonov, 68odstotkov več kot v istem lanskem obdobju Zadnje čase tudi v Slovenijiraste prodaja pametnih tele-fonov. To so mobilne naprave,ki združujejo funkcije mobil-nega telefona, dlančnika ininformacijske naprave. Vsinaši mobilni operaterji ponu-jajo pametne telefone vpaketih za bolj zahtevne, kiuporabljajo omrežje UMTSali EDGE. Svetovni trg pamet-nih telefonov je v prvemtrimesečju letos ohranil solid-no rast iz prejšnjega leta.

Pametni telefoni med drugim omogočajo tiskanje dokumentov kar v avtomobilu.

Kupci letos planili po pametnih telefonih

Podjetje Research in Mo-tion je zato razvilo najbolj spe-cializirano ročno napravo, na-menjeno prvenstveno za spre-jem, pisanje in pošiljanje e-pošte.Naprava se imenuje BlackBerryin je uporabna tudi kotkakovosten organizator (imenik,koledar, beležnica), z dodatnimiaplikacijami pa lahko postane

še priročni urejevalnik besedilin preglednic, pregledovalnikpredstavitvenih datotek in slikter podobno. Kombinacijodlančnika in pametnega telefonater storitev BlackBerry pri nasponuja Simobil - Vodafone vkombinaciji z omrežjem EDGE.Nedavno so prejšnji model 7290zamenjali z najnovejšim Black-

Berry 8700v, ki podpira brez-žično e-pošto, telefoniranje,sporočila SMS, brskanje po sple-tu, organiziranje podatkov in tu-di druge podatkovne aplikacije.

Varen dostop do podatkov

Novi BlackBerry ima pro-cesor Intel XScale, bliskovnipomnilnik 64 megabitov, pom-nilnik SDRAM 16 megabitov,6,5-centimetrski zaslon LCD zločljivostjo 320-krat 240 pik in65.535 barv, operacijski sistemRIM OS 2.0 in Bluetooth ter pod-pira frekvenčna območja 850,900, 1800 in 1900 megahercev.Za poslovne uporabnike jepomembno, da se programskaoprema BlackBerry EnterpriseServer, ki deluje na podlagi po-tiskanja sporočil, tesno integri-ra s strežniki Microsoft Ex-change, IBM Lotus Domino inNovell GroupWise. Tako delujez obstoječimi poslovnimi siste-mi pri omogočanju varnegadostopa do e-pošte in drugihposlovnih podatkov.

Dostop do desetihnaslovov

Programska oprema Black-Berry Internet Service paposameznikom in manjšim pod-jetjem omogoča, da imajo z enesame naprave dostop do desetihračunov e-pošte, vključno z Mi-crosoft Exchange in računivečine priljubljenih ponudnikovdostopa do interneta. "Black-Berry je najboljša izbira zauporabnike, ki pri dostopu doinformacij in stikov ne dopušča-jo kompromisov tudi, ko niso vpisarni," poudarja AndreasMeierhofer, predsednik upraveSimobila.

E-pošta zmeraj v vašem žepu Storitev in naprava BlackBerry omogoča-ta integriranje s poslovnimi strežniki Elektronska pošta je postala ključni dejavnik poslovnega in tudi osebnega komuniciranja. Mnogi ljudje jo uporabljajo praktično vvsakem trenutku, česar jim namizni in prenosni računalnik nemoreta povsem zagotoviti. Tudi prenosnega računalnika namreč nimogoče uporabljati na vsakem mestu, denimo v taksiju, na sprehodu,sestanku ... V takih primerih lahko uporabimo ustrezno opremljendlančnik, vendar njegove komunikacijske lastnosti ter povezljivostz drugo strojno in programsko opremo niso na najvišji ravni. Pamet-ni telefoni, ki vključujejo boljše komunikacijske zmožnosti, pa spetniso zadosti dobri pri uporabi in obdelavi podatkov.

Telefon, e-pošta, spletni brskalnik,organizator in še marsikaj v eninapravi: BlackBerry 8700v v akciji.

fi_131_24_25_ikt 7/10/06 14:06 Page 1

OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATORTOREK, 11. JULIJ 2006 • ŠT. 131 25

Mobitel: informacije zanaročnike inMobiuporabnike

Mobitel, največji slovenskioperater mobilne telefonije,omogoča uporabnikom gostovan-je GSM pri 305 operaterjih v 177državah, GPRS pri 136 operaterjihv 77 državah, UMTS pa pri 41 ope-raterjih v 23 državah. Mobitel pri-poroča uporabnikom, da se predpotovanjem seznanijo s cenamigostovanj pri centru za pomočnaročnikom (+386-41-700-700), naspletni strani www.mobitel.si alipa s pomočjo storitve SMS Gos-tovanje, pri čemer je treba na

številko 1919 poslati kot ključnobesedo ime države, za katero sezanimajo. Vsem Mobiuporab-nikom je na voljo storitev Mo-bigostovanje, ki omogoča spreje-manje dohodnih klicev ter spreje-manje in pošiljanje sporočil SMS,način opravljanja odhodnih klicevpa je odvisen od tujega omrežja, vkaterem uporabnik gostuje. PriMobigostovanju z običajnim kli-canjem uporabniki opravljajo klice,kot so vajeni, le klicane številkemorajo biti v mednarodni obliki.

Mobiuporabniki in tudinaročniki storitve MobitelGSM/UMTS, ki bi želeli napolni-ti Mobiračun svojega bližnjega, kije doma ali v tujini, imajo na voljoštevilne možnosti. Poljubni Mobi-račun lahko napolnijo prekukaznega niza ali Planeta z Mo-bikartico, Moneto, s storitvijo Mo-bimam ter s kreditno kartico. Mo-

bitelovi uporabniki imajo tudi topoletje na voljo zbrane uporabnein posodobljene informacije na en-em mestu na Mobitelovem por-talu Planet, do njih pa lahkodostopajo kadarkoli in kjerkoli.Na začetku junija je zaživel tudi se-zonski informativno-zabavni Pla-net Hrvaška v sklopu Mojega pla-neta, kjer so zbrane vse informa-cije, ki jih uporabniki potrebujejoza udobno in pestro počitniko-vanje na Hrvaškem.

Simobil: najcenejša sopartnerska omrežja

V Simobilu svetujejo uporab-nikom, da se pozanimajo o cenahgostovanj v tujini in da izberejopartnersko omrežje z nižjimi ce-nami. Simobil - Vodafone dodatnoponuja storitev Vodafone Euro-call, ki zagotavlja še nižje cene gos-tovanj pri partnerskih operaterjihv Evropi. Z vsemi podrobnimi in-formacijami o gostovanju v tujinise lahko seznanijo pri službi za po-moč uporabnikom (brezplačnaštevilka 080-40-40-40). Ključne in-formacije o cenah gostovanja do-bijo, če v državi gostiteljici pošlje-jo SMS s ključno besedo GOSTDRZAVA na številko 9443.Uporabniki tako prejmejo petsporočil SMS, v katerih bodo ceneza odhodne klice, sporočila SMS indohodne klice. Podobne informa-cije lahko najdejo v rubriki Mojlive! na portalu Vodafone live!.Najboljši pregled cen klicev, takoodhodnih kot dohodnih, sporočilSMS, MMS, GPRS in drugih po-drobnosti, pa imajo uporabniki naspletni strani Simobila.

Uporabniki za gostovanje vtujini večinoma ne potrebujejo do-datnih nastavitev. Pred odhodomse je dobro pozanimati, ali operateruporabniku omogoča gostovanje vizbrani državi. Raziskave kažejo, dauporabniki Simobila v tujini veči-noma izbirajo partnerska omrežja,kar je precej enostavno: tistim, kiimajo v telefonu pametno SIM kar-tico, to naredi telefon samodejno,ko prestopijo mejo. Drugi pa lahkoprepoznajo ime Vodafone, ki jeskupaj s svojimi partnerji navzoč vvečini evropskih držav. Z izbiropartnerskega operaterja si uporab-nik ponavadi zagotovi občutnonižje cene.

Debitel: do konca septem-bra na Planet Hrvaška

Pri Debitelu svetujejo, da seuporabnik pred odhodom v tujinopozanima, koliko operaterjev delu-je v državi, ki jo namerava obiskati.Če se uporabnik na območju zvečjim številom konkurenčnih ope-raterjev odloči za nastavitev av-tomatske izbire, ne more vplivatina izbiro operaterjevega omrežja.Mobilnik se sam priključi na tistoomrežje, ki v določenem trenutkuponuja boljši signal. Z ročno nas-tavitvijo mobilnika pa si uporabnik

lahko izbere omrežje operaterja,ki je cenovno najugodnejši.

Trenutno je pri Debiteluomogočeno gostovanje GPRS v138 omrežjih v 79 državah sveta.Stalna zveza s kratkim dostopnimčasom naročnikom v tujini zago-tavlja hiter dostop do Planeta, e-pošte in mobilnega interneta. Naj-bolj ažurne informacije o tem indruge informacije lahko uporabnikpridobi na spletni strani www.deb-itel.si ali pri centru za odnose znaročniki (na brezplačnihštevilkah 041-400-100 in 01-30-60-100). Uporabnik lahko pridobi in-formacijo o cenovno najugod-nejšem mobilnem operaterju v tu-ji državi v okviru Debitelovestoritve Informacija SMS, tako dapošlje SMS na številko 4949 s

ključno črko G, mednarodno av-tomobilsko oznako države, zakatero želi podatke, in številko 1.Storitev deluje 24 ur na dan.

Za preverjanje trenutnemesečne porabe ponuja Debitelstoritev P4949, do katerenaročnik pride tako, da pošljeključno črko P na 4949 in dobipovratno informacijo o porabi zatekoči mesec do 24. ure prejšnje-ga dne. Debitelovi uporabniki, kibodo do 30. septembra 2006 gos-tovali na Hrvaškem, lahko vsklopu Mojega planeta obiščejonovi Planet Hrvaška, na kateremso zbrane informacije o razmerahna hrvaških cestah in mejnih pre-hodih ter voznih redih trajektov,vremenska napoved, sporediprireditev, koncertov in nekateripredlogi za izlete. Pomorci silahko ogledajo seznam pomemb-nejših marin in bencinskih črpalk,skupaj s koristnimi nasveti zavarno plovbo.

Mobilno poletje v tujini Operaterji svetujejo, naj se uporabniki pred dopustom dobro informirajo in naj bodo previdni Počitnice običajno niso poceni, zaradi mobilne telefonije pa lahko postanejo še dražje.Cene telefoniranja v tujini so namreč večkrat višje kot v domači državi. Zato si z nekon-troliranimi pogovori lahko naredimo precejšen strošek. Ker v tujini plačujemo tudi do-hodne klice, nam ni treba odgovarjati na vse klice. Nekaterim se zagotovo lahko izognemoin tistega, ki nas je klical, s kratkim sporočilom obvestimo, da smo v tujini. Druge pogo-vore lahko skrajšamo na razumno mero. Nekateri pogovori pa lahko počakajo tudi na vr-nitev v domovino. Poleg splošnih napotkov se je vsekakor dobro držati priporočil svoje-ga operaterja.

HITRO PRIJAVITEIZGUBO ALI KRAJO

Mobitel svojim uporabnikom zavarnejšo uporabo mobilnika svetujeuporabo kode PIN pri vklopu inshranjevanje mobilnika na varnemmestu. Če pa vam aparat ukrade-jo ali ga izgubite, je treba takoj ob-vestiti Mobitel, ki bo poskrbel zahitro blokado klicne številke, sčimer se bodo preprečili oziromaomejili stroški, ki bi lahko nastalizaradi nepooblaščene uporabemobilnih storitev. Vsako odtujitev aliizgubo kartice SIM lahko Mobitelovinaročniki kadarkoli prijavijo v cen-ter za pomoč naročnikom (+386-31/41/51-700-700). Pri tem jetreba sporočiti klicno številko, kijo želi uporabnik blokirati, ime inpriimek naročnika, naslov, EMŠOali davčno številko oziroma rojstnidatum, svoje osebne podatke sku-paj s kontaktno številko ter po-datek o policijski postaji, kjer je bi-la izguba/kraja mobilnika prijavl-jena. Mobitel v čim krajšem času poprejemu obvestila onemogočiuporabo klicne številke in s temmožnost zlorabe. V praksi blokira-jo dostop do omrežja MobitelGSM/UMTS v roku ene ure po pri-javi.

VROČA DEBITELOVA POLETNA PONUDBA

Debitel, ponudnik telekomunikacijskih storitev, je za poletje pripravilvročo ponudbo šestih naročniških razmerij za eno mesečno naročnino.Ponudba ne velja za poslovne uporabnike. Debitel tudi za vsako novo sklenj-eno naročniško razmerje z nakupom kateregakoli mobilnika iz njihoveponudbe do konca julija podari brezžično slušalko Plantronics Explorer320 za prostoročno telefoniranje. Slušalke Bluetooth so na voljo le vomejenem številu. Ponudba velja samo za fizične osebe. Vse informaci-je v zvezi z Debitelovo ponudbo so uporabnikom na voljo na spletnemnaslovu (www.debitel.si) in v centru za odnose z naročniki (041-400-100).

Pred potovanjem se je dobro seznanitis cenami gostovanja pri tujih ope-

raterjih mobilne telefonije.

fi_131_24_25_ikt 7/10/06 14:15 Page 2

TOREK, 11. JULIJ 2006 • ŠT. 131OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR26

Zanimanje za dlančnikese zmanjšuje kljub temu, daproizvajalci te napraveopremljajo z novimi tehno-logijami, kot so Bluetooth,brezžične povezave (Wi-Fi),razširljiv pomnilnik in inte-grirane rešitve GPS. Vzrok zato gre iskati v tem, da je veči-na omenjenih in drugih

tehnologij na voljo tudi v mo-bilnih telefonih, ki so zaradikakovostnih možnosti tele-foniranja daleč bolj uporabniod dlančnikov.

Trg naj bi se kmalu umiril

Proizvajalci kljub vsemuiščejo različne načine, da bi

dlančniki še naprej ostaliprivlačni za kupce. V podjetjuIDC verjamejo, da se bo trgkmalu umiril in da se boupadanje prodaje dlančnikovustavilo. Analitik Ramon Lla-mas pravi, da bo nadaljnje do-gajanje na trgu dlančnikovodvisno od ključnih uporab-nikov, ki jim bodo morali

proizvajalci dlančnikov ponu-diti nove izboljšave.

Palm še vednonajvečji

Čeprav se mu je prodaja vletošnjem prvem trimesečjuzmanjšala za 23,2 odstotka, jevodilno podjetje na trgudlančnikov še vedno Palm.Njegova najbolj priljubljenamodela sta Palm Tungsten E2in Palm Z22. Tudi prodajadlančnikov proizvajalca HPse je v zadnjem letu dnizmanjšala za 30,3 odstotka, jepa HP še vedno največji proiz-vajalec dlančnikov z operacij-skim sistemom Windows 5.0.Njegov najnovejši model jeiPAQ hw6900. Tudi Dell jezabeležil upad za 33,8 odstot-ka, vendar se je po zaslugimodela Axim x30 in x50padanje prodaje ustavilo. Naj-manjši, 10,8-odstoten padecprodaje je v letošnjem prvemčetrtletju med vodilnimi proiz-vajalci dlančnikov je doživelAcer. Njegov najnovejši mo-del n300 je dobil razširljivpomnilnik, Bluetooth inbrezžično povezovanje.

Mio raste hitro Eden redkih večjih proiz-

vajalcev, ki se lahko pohvali zvisokimi stopnjami rasti pro-daje, pa je Mio, ki je predkratkim predstavil modelMedion in ki zadnja letadosega več kot 80-odstotnorast prodaje. To je predvsemposledica ponudbe različnihmodelov za različne segmentetrga.

Trg dlančnikov upada že tretje leto zapored Proizvajalci se zoper zmanjševanje prodaje bojujejo z novimi modeli dlančnikov, opremljenimi z novimi tehnologijamiV zadnjem trimesečju prejšnjega leta je bilo na trg poslanih dva milijona dlančnikov, vprvem trimesečju letos pa se je to število zmanjšalo na 1,5 milijona, kar je 22,3 odstotka manjkot v istem obdobju prejšnjega leta. Gre za že deveto trimesečje po vrsti, v katerem je bilzabeležen upad števila dlančnikov na trgu, ugotavlja analitsko podjetje IDC.

Prednost dlančnikov so njihove majhne razsežnosti in številne koristne aplikacije.

DLANČNIK - DEKLICA ZA VSE

Dlančnik oziroma osebni digitalni tajnik (personal digital assis-tant, PDA) je skoraj idealna naprava za vodenje, urejanje in nad-zor osebnih in poslovnih obveznosti zunaj doma ali pisarne. Te"ročne" ali "žepne" pametne naprave nam kjerkoli in kadark-oli omogočajo dostop do telefonskih številk in naslovov, do pre-gleda sestankov in obveznosti, koledarja in kalkulatorja. Z njimilahko tudi vodimo zapiske in urejamo preglednice, lahko pa tu-di poslušamo glasbo, igramo igrice ali gledamo video, pogostovključujejo tudi funkcijo telefoniranja in sistem globalnega pozi-cioniranja (GPS). Dlančniki so se razvili iz nekdanjih osebnih organizatorjev, ki sotudi omogočali nekatere od naštetih možnosti. Toda današnjidlančniki vse te možnosti ponujajo na višji ravni, ki omogočaširšo uporabo. Poleg vsega naštetega dobimo z njimi dostop dointerneta, možnost sprejemanja in pošiljanja e-pošte, pogosto tu-di poslušanja radia, snemanja videa in podobno. Mnogi dlančni-ki se poleg interneta povezujejo tudi v intranet (notranja om-režja prek interneta) in ekstranet (druga omrežja prek interneta).

Pohitritev poslovnih procesov - informacije tukaj in zdaj

Špica International (www.spica.si) razvija programsko opremo za podporo poslovanja na terenu, ambu-lantno prodajo, pospeševanje prodaje, zbiranje naročil (mobilni prodajni informacijski sistem Frontman),za vnos podatkov v podjetju in na terenu (program Inventura), za popis osnovnih sredstev (programFIND02), mogoč pa je tudi razvoj programske opreme glede na specifične poslovne procese podjetja.

Naš partner Symbol Technologies kot odgovor na zahteve kupcev nenehno razvija noveprodukte, ki prinašajo tako tehnološke kot tudi uporabniške novosti. Skupaj z njim ponujamo

celovite rešitve za skladišča, proizvodnjo, logistiko, za delo na terenu,in sicer omogočamo podjetjem delo brez papirjev ter prenos podatkovv realnem času. Za tako rešitev so potrebni prenosni terminali inbrezžično omrežje.

Robustni prenosni terminaliRobustni terminali Symbol so zanesljivi in ergonomični. Primerni

so za izjemno zahtevne razmere, saj so odporni proti zunanjim vplivom(vlaga, prah, temperatura) in poškodbam. Omogočajo enostavno inhitro zajemanje ter obdelavo informacij - z vgrajenim čitalcem črtne kodeali pa z možnostjo zajema sivinske slike. Prenos podatkov je omogočenprek stojala, bluetootha, prek brezžičnega zasebnega lokalnega omrežja,prek eGPRS, terminale pa je mogoče uporabljati tudi kot GSM. Na ter-minale se lahko namestijo dodatni moduli, ki omogočajo GPS, branjepametnih kartic in drugo.

Brezžična omrežjaPodatke s terminalov in prenosnih računalnikov lahko prenašamo prek brezžičnih zaseb-

nih lokalnih omrežij, in sicer tako v pisarnah, proizvodnji, skladiščih kot tudi v restavracijah,hotelih, na letališčih in drugje. Symbol ponuja dve različici brezžičnih omrežij:

I. Klasična varianta z baznimi postajami, kjer je vsaka bazna postaja samostojna enota, ki joje treba upravljati posebej. Namenjena je manjšim območjem pokritja.

II. Najsodobnejša tehnologija s centralno nadzorovanim sistemom brezžičnega stikala in nanjpriključenih anten. Ta različica omogoča centralno upravljanje omrežja, cenejšo nadgradnjoin širitev območja pokritja, enostavno spreminjanje omrežja. Ima tudi možnost, da se ob iz-padu stikala samodejno vključi nadomestno stikalo.

Obe različici omogočata veliko hitrost prenosa podatkov (do 54 megabitov na sekundo), varnoin nemoteno povezavo v omrežje, zanesljivost pri uporabi aplikacij, imata pa tudi odličneznačilnosti prehoda med antenami (roaming) in uravnavanja prometa (load balancing).

fi_131_26_27_ikt 7/10/06 15:28 Page 1

OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATORTOREK, 11. JULIJ 2006 • ŠT. 131 27

Za veliko večino podjetijizpisovanje dokumentov nepomeni "poslovnega tveganja",zato ga tudi ne vključujejo vvarnostne politike. Brez varnos-tne politike na tem področju jetako 41,7 odstotka podjetij, ve-lik del anketirancev (21,6 odstot-ka) pa je odgovoril, da ne ve,kako je s tem - kar lahko pomeni,da podjetja morda so sprejela us-trezno varnostno politiko, vendarje ne izvajajo. Če te rezultateseštejemo, ugotovimo, da ima 63odstotkov podjetij v Evropineustrezen odnos do produkcijedokumentov.

Pomanjkljiv nadzor vodiv nepreudarno uporabo

Pomanjkljiv nadzor povzr-oči nepreudarno uporabo, s tem

pa tudi nižjo raven varovanjaposlovnih skrivnosti. Če podjet-je nima varnostne politike,postane tiskalnik v skupni rabidostopen vsem. Dostopen nepomeni le tega, da tiskamoobčutljive poslovne dokumente,ampak tudi osebna sporočila,dopise, življenjepise, fotografije spiknikov, seminarske naloge zaotroke in podobno.

Tiskanje osebnihfotografij v barvah

Odsotnost varnostne poli-tike lahko pripelje do posred-nih težav, povzroči pa tudineposredne stroške. Skorajpetina anketirancev je priznala,da vsaj enkrat na teden natis-nejo kaj osebnega. Nadaljnjih24 odstotkov je odgovorilo, da

ti dokumenti vključujejo oseb-ne fotografije v barvah. Gretorej za številke, ki vključujejoprecej potrošnega materiala(papir in kartuše), pa tudi časazaposlenih.

Za izdelavo dokumentov30 odstotkov delovnegačasa

Strokovnjaki Konice Mi-nolte ocenjujejo, da je produkci-ji dokumentov namenjenih pri-bližno 30 odstotkov vsega de-lovnega časa, in kaže, da se pre-cejšen delež tega časa porabi zaurejanje osebne dokumentacijein korespondence. V Sloveniji šenihče ni opravil podobneraziskave, verjetno pa rezultatine bi bili bistveno drugačni, kveč-jemu slabši.

Izpisi v varnostnih politikah niso zajeti V večini anketiranih podjetij ostajajo izpisi kar na tiskalnikih - tudi zaupni dokumenti iz kadrovske službe Samo dobra tretjina podjetij v Evropi ima izdelano varnostno politiko na področjuvarovanja izpisov dokumentov, je pokazala raziskava, ki jo je podjetje Konica Minol-ta opravilo med pet tisoč zaposlenimi v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji in Špani-ji. Raziskava razkriva porazne razmere na področju varovanja izpisov, zato strokovnjakisvetujejo uvedbo več postopkov za zmanjšanje grozečih nevarnosti.

DOLOČIMO PRAVILA TISKANJA

Odnos zaposlenih do brskanja po internetu, pregledovanja osebne elektronske pošte in uporabeslužbenih virov v zasebne namene se razlikuje od panoge do panoge, z vzpostavitvijo pravil pritiskanju pa lahko v vsakem podjetju in panogi dosežemo enake rezultate. S tem bomo precej znižalistroške, zaposleni ne bodo v zadregi, ker natisnjeni osebni dokumenti ne bodo več pozabljeni ležalina tiskalniku, hkrati pa bomo poskrbeli, da ne bo več tiskanja neustreznih vsebin. Kako torejomogočiti varno in stroškovno učinkovito tiskanje?1. Določite pravila tiskanja: Uprava podjetja naj skupaj s predstavnikom zaposlenih določi, katere

vsebine so sprejemljive za tiskanje, pravila pa morajo veljati za celotno podjetje. Pravila tiskanjanaj bodo javno objavljena.

2. Dovolite izjeme: Številna podjetja dovoljujejo zaposlenim tiskanje omejenega števila izpisov, kiga nadzirajo s programsko opremo ali posebnimi varnostnimi predali v večnamenskih napravah,do katerih je mogoč dostop s PIN kodo.

3. Naredite inventuro svoje tiskalniške infrastrukture: sodobne večnamenske naprave (MFP) imajovgrajene zelo kakovostne sisteme, s katerimi lahko optimalno organizirate tiskanje, kopiranje, skeni-ranje in faksiranje; zmanjšajte število tiskalnikov, ki jih je v podjetjih običajno preveč in so zato neizko-riščeni.

4. Nadzirajte dostop: Večnamenske naprave so opremljene z zmogljivimi sistemi za analizo, ki jih lahkouporabimo skupaj s programsko opremo in vsakega uporabnika opremimo s kodo, tako da za vsakizpis natančno vemo, kdo ga je natisnil.

Ker julija in avgusta na področju IKT ni dogodkov, namesto rednega mesečnega pregleda do-godkov objavljamo pregled sejmov, konferenc, seminarjev in srečanj do konca leta. Navedeniso naziv dogodka, organizator, kraj in datum ter spletna stran z dodatnimi informacijami.

IIFFAA 22000066, vodilni sejem potrošniške elektronike, Berlin, Messe Berlin in gfu, Berlin, Messe Berlin, 11..--66.. sseepptteemm--bbeerr (www1.messe-berlin.de)IINNFFOOmmaarrkkeett--IINNFFOOttrreenndd, mednarodni sejem informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, HungExpo, Budimpešta,99..--1177.. sseepptteemmbbeerr (www.infomarket.hungexpo.hu/)88.. LLiinnuuxx ddaann, odprtokodna konferenca, Housing Co., Ljubljana, Kongresni center Mons, 1155.. sseepptteemmbbeerr (www.lin-uxdan.si/)CCeeBBIITT AAssiiaa, mednarodni prodajni sejem informacijske tehnologije, telekomunikacij in računalniške opreme,Hannover Fairs China, Šanghaj, Shanghai New International Expo Centre, 1177..--2200.. sseepptteemmbbeerr (www.cebit-asia.com)DDOOKK__SSIISS 22000066, posvetovanje o sistemih za upravljanje dokumentov, Media.doc - Društvo informatikov, doku-mentalistov in mikrofilmarjev, Kranjska Gora, 2200..--2222.. sseepptteemmbbeerr (www.media-doc.si/doksis.html)EElleekkttrroonniikkaa, strokovni sejem elektronike, ICM, Celje, Celjski sejem, 2200..--2222.. sseepptteemmbbeerr (www.icm.si/index.php)IIBBLLOOCC 22000066, mednarodna poslovna Linux in odprtokodna konferenca, GV Izobraževanje in ISG, Portorož, HoteliMorje, 2288.. iinn 2299.. sseepptteemmbbeerr (www.ibloc.si/)PPhhoottookkiinnaa 22000066, sejem izdelkov in storitev s področja slikovnih komunikacij, Kölnmesse, Köln, 2266.. sseepptteemmbbeerr--11.. ookkttoobbeerr (http://www.koelnmesse.de)SSmmaauu 22000066, mednarodni sejem opreme, rešitev in storitev IKT, Fiera Milano International, Milano, Fiera Milano(Nuovo Quartiere - Rho-Pero), 44..--88.. ookkttoobbeerr (www.smau.it)SSIIOOUUGG 22000066 iinn OOrraaccllee kkoonnffeerreennccaa zzaa rraazzvviijjaallccee, 11. strokovno srečanje, Slovensko društvo uporabnikov opremeOracle (SIOUG) in Oracle Software, Portorož, Kongresni center St. Bernardin, 88..--1111.. ookkttoobbeerr (www.sioug.si)IInnvveexx//DDiiggiitteexx, mednarodni sejem informacijskih in komunikacijskih tehnologij / mednarodni sejem potrošniškeelektronike in digitalne zabave, Veletrhy Brno, Brno, Výstaviště Brno, 99..--1133.. ookkttoobbeerr (www.bvv.cz)IInnffoo 22000066, mednarodni specializirani sejem IKT, Centar Skenderija, Sarajevo, 1177..--2200.. ookkttoobbeerr (www.skenderija.ba)SSyysstteemmss 22000066, mednarodni sejem opreme, rešitev in storitev IKT, Messe MŁnchen International, Neue MesseMünchen, 2233..--2277.. ookkttoobbeerr (www.systems.de)TTeelleekkoommuunniikkaacciijjee 22000066, sedma mednarodna strokovna konferenca s področja telekomunikacij, Mobinet, Por-torož, Kongresni center St. Bernandin, 88.. iinn 99.. nnoovveemmbbeerr (www.telekomunikacije.org/)IINNFFOO 22000066, mednarodni sejem informacijske tehnologije, Zagrebački velesajam, Zagreb, 77..--1111.. nnoovveemmbbeerr(www.zv.hr)55.. CCIIOO kkoonnffeerreennccaa, osrednje srečanje slovenskih informatikov in IT-menedžerjev, Housing Co., Ljubljana, 1177.. nnoo--vveemmbbeerr (www.cio.si)

KOLEDAR DOGODKOV

Kyocerini modeli tiskal-nikov FS-2000D, FS-3900DN,FS-4000DN in FS-6950DN ima-jo namreč vgrajen samostojenbralnik USB Host, ki sprejemavse flash pomnilnike USB oziro-ma USB-ključe. Trenutna ome-jitev je, da tiskalnik prebere ledatoteke v formatu pdf.

Ko USB-ključ vtaknemo vrežo, tiskalnik prepozna datotekev formatu pdf in jih prikaže naprikazovalniku. Datoteke jemogoče kot listo particij izpisatitudi na papir. S kazalci izbere-mo datoteko in jo s pritiskom na

tipko Enter natisnemo. Spre-membe dokumentov nisomogoče, tako da dokumenta nemoremo povečati ali pomanjšatioziroma izboljšati ločljivosti.

Ohranitev verodostoj-nosti dokumenta

"Spremembe niso možne za-to, ker s tem ohranjamo vero-dostojnost dokumenta. Kakorsmo dokument shranili v pro-gramu Adobe Acrobat, tako galahko tudi natisnemo," razlagaCiril Kraševec, direktor podjetjaXenon Forte, ki je zastopnik inprodajalec Kyocerinih tiskal-nikov na slovenskem trgu.

Vsi omenjeni modeli sostandardno opremljeni z bral-nikom USB Host, omogočajotiskanje formata A4, model FS-6950DN pa tudi dokumente v

formatu A3. Pred tiskanjem zUSB-ključa ni treba namestitinobene programske opreme.

Uporabniki so zadovoljni "Če pozabite dokumente, pa

jih imate na USB-ključu, jihlahko natisnete brez posebnihnamestitev ali programskeopreme. Uporabniki si želijo pre-prost transport dokumentov inizpis. Tudi nekaj sistemskihuporabnikov že uporablja tofunkcijo in so z njo zelo zado-voljni," dodaja Kraševec.

Cene za tiskalnike z vgra-jenim samostojnim bralnikomUSB Host se brez davka na do-dano vrednost gibljejo od159.900 tolarjev (za model FS-2000D) do 319.900 tolarjev (zanajzmogljivejši model FS-6950DN).

Tiskanje brez računalni-ka ni več nemogoče Nekateri Kyocerini tiskalniki omogočajo tiskanje neposredno z USB-ključa

Doslej si skoraj nismo moglizamišljati, da bi lahkotiskalnik uporabljali brezračunalnika. Nekateri modelitiskalnikov izdelovalca Ky-ocera pa omogočajo tudi to.

fi_131_26_27_ikt 7/10/06 14:55 Page 2

PRILOGA NSPONEDELJEK, 9. JANUAR 2006 • ŠT. 5

TOREK, 11. JULIJ 2006 • ŠT. 131OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR28

fi_131_28_ikt 7/10/06 12:26 Page 1