156 nasi koraki 2013za leto 2012. Nadzor je potekal v obdobju od januarja do aprila 2013. Namen nadzora je bil preverjanje namenskosti in smotrno-sti porabe proračunskih sredstev

Naši korakiAv

tor

foto

grafi

je n

a na

slov

nici

: Luk

a Ja

neži

čPo

štni

na p

lača

na p

ri po

šti 8

275

Škoc

jan

Številka 156 Letnik 19Rožnik - junij 2013

Glasilo Občine Škocjan

Na pragu poletja

Naši koraki številka 156 - junij 20132

BESEDA JE ŽUPANOVA

Prišel je sv. Vid, naj bo dobrih češenj sit.Kresničke svetijo v najkrajšo noč, seme praproti nam bo v pomoč …

CENJENE OBČANKE IN OBČANI, POŠILJAM PRIJAZEN POLETNI POZDRAV!

Komaj, komaj smo pospravili topla oblačila, že je sonce tik nad nami, njega žarki so nam blizu, so najtoplejši in najmočnejši … istočasno pa nam že nakazuje, da se bo pričelo oddaljevati za letos, sicer počasi, ampak zanesljivo. Svojo svetlobo in toplino bo pričelo usmerjati na drugo poloblo našega planeta. V resnici bo sonce mirovalo, le zemlja počasi kroži po svoji orbiti.

Vsi hitimo, vsak skuša kar najbolje opraviti potrebna dela in nalo-ge ter doseči zastavljene cilje. Nekateri na svojih kmetijah, drugi v službi, tretji povsod. Življenje postaja vse težje. Poprijeti je tre-ba za vsako delo, če se le ponudi.

Občina Škocjan nadaljuje z zastavljenimi investicijami. Hoteli in želeli bi si jih še več, ampak finančno-ekonomske razmere v dr-žavi se odslikavajo tudi na proračunih lokalne skupnosti, zato po-menijo investicije, ki so v teku, in investicije, ki se pripravljajo, maksimum zmožnosti, ki jih dovoljujejo naše občinske finance.

Cesta Dolenje Dole–Jelendol je obnovljena. Sprva je bilo načrto-vano, da se bo ta predmetna posodobitev financirala izključno iz sredstev, ki jih je Eles namenil kot odškodnino za uporabo ob-činskih lokalnih cest in javnih poti, toda po temeljitem razmisleku in presoji ter upoštevanju dnevnega tranzita je bilo odločeno, da se položi asfalt v širini štirih metrov in tako prepreči lomljenje ob srečevanju vozil. Stroške 0,5 m asfalta v celotni dolžini bo porav-nala Občina Škocjan.

Nadaljujejo se dela na mostu preko Mlake in Radulje v Grmov-ljah. Danes, ko pišem ta uvodnik, stiskamo pesti, da bi še kakšen dan zdržalo lepo vreme, da bi se utrdila hidroizolacija, ki zahteva ugodne vremenske razmere, da pridobi svojo funkcijo, in da bi uspeli položiti asfaltno prevleko. Dogovorjeno je, da bo projekt v celoti zaključen do sredine meseca junija. Res je, da je bilo na osnovi ugotovitve geologov in statikov potrebno projekt razširiti in da se je posledično podaljšalo obdobje neprevoznosti, vendar danes lahko trdim, da bo nov most varno služil svojemu namenu

desetletja in desetletja. Vaščanom Grmovelj in drugim uporabni-kom se zahvaljujem za razumevanje in strpnost.

Prav tako so v teku obnovitvena dela na cesti Dolenje Radulje–Sela. Tudi te aktivnosti se bodo financirale iz naslova odškodnine, ki jo zagotavlja Eles. V skladu z dogovori mora biti obnova za-ključena do občinskega praznika, v sklopu katerega se načrtuje tudi otvoritev.

O dejstvu, da je minula zima natrosila obilo snega, da je zimska služba delala noč in dan in da so bili temu primerni tudi stro-ški, smo že pisali; pa tudi iz različnih medijev ste lahko slišali, da bodo lokalne skupnosti letos v izredno težki finančni situaciji glede letnega vzdrževanja lokalnih cest in javnih poti. Pri nas ne bo nič drugače. Proračunska postavka za ta namen je praktično porabljena. Seveda smo vseeno izbrali izvajalca za vzdrževanje asfaltnih cest in izvajalca za vzdrževanje makadamskih cest, ki iz-vajata prevzeta dela, le obseg del bo letos mnogo bolj skromen. Vsi skupaj bomo morali biti strpni.

Razpis za GTC je v fazi strokovne presoje ponudb in izbire naju-godnejšega izvajalca za izgradnjo komunalne infrastrukture. Ob-čina je pridobila nepovratna sredstva v višini 1.057.000 EUR iz ev-ropskega sklada za regionalni razvoj. Celotna investicija, ki mora biti zaključena do avgusta 2014, pa dosega vrednost 2.815.000 EUR. Občina bo morala varčevati na vsakem koraku, da bo uspela zagotoviti manjkajoči del.

Prav tako je v teku razpis za pridobitev izvajalca za ureditev lo-kalne ceste od regionalke Bučka proti Dulam in Štritu; domačini jo imenujejo grajska cesta. V fazi priprave pa je še razpis za energetsko sanacijo objekta ob-činske stavbe v Škocjanu. Tudi v tem primeru gre za pridobljena namenska nepovratna sredstva Ministrstva za infrastrukturo in prostor.

3Naši koraki številka 156 - junij 2013

DELO OBČINE

Ko boste brali te vrstice, bomo že dodobra sredi junija, kar po-meni, da bo občinski praznik že skoraj tu. Naj spomnim: Občina Škocjan je za svoj občinski praznik izbrala 6. Julij. To je obletnica rojstva našega velikega rojaka, dr. Ignacija Knobleharja. Osrednja prireditev, to je slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad, je vsako leto prav na dan praznika. V času pred praz-nikom pa vsako leto pripravimo niz prireditev, s katerimi želimo občinski praznik približati kar najširšemu krogu občanov, z na-menom, da ga sprejmejo za svojega ter da najde mesto v duši in srcu slehernega izmed nas.

Prisrčno vabljeni, da pridete in sodelujete! Vaša prisotnost po-meni priznanje za vloženo delo in spodbudo, da se naslednje leto še bolj potrudimo.

Drage občanke in občani! Ob prazniku Občine Škocjan – KNOBLEHARJEVO 2013 – vam iskreno čestitam in vsem skupaj želim prijazno in sproščujoče poletje.

Srečno na morju, srečno v planinah, srečno povsod, koder vas bo vodila poletja pot.

Jože Kapler, župan Občine Škocjan

21. redna seja Občinskega sveta Občine ŠkocjanV torek, 11. junija 2013, je ob 17. uri v prostorih občine potekala 21. redna seja Občinskega sveta Občine Škocjan. V uvodnih toč-kah dnevnega reda so člani OS, po ugotovitvi sklepčnosti in po-trditvi dnevnega reda, pregledali in potrdili zapisnik ter realizacijo sklepov 20. redne seje. S strani sodelavcev občinske uprave (OU) je bilo nato podano Poročilo o delu župana in OU. Svetniki so bili seznanjeni z investicijami in aktivnostmi, ki so se izvajale na posamezni investiciji (izgradnja mostu čez Raduljo in Mlako v Grmovljah, sanacija občinskih cest med in po gradnji daljnovoda DV2x400 KV Krško–Beričevo) ter ostalimi aktivnostmi, ki jih vodi OU. Sledila je obravnava Letnega poročila Komunale Novo mesto d.o.o. za leto 2012.

Na območju Občine Škocjan Komunala Novo mesto d.o.o. uprav-lja 70 km vodovodnega omrežja, na katerem je izvedenih 1.020 priključkov. Poleg omrežja je v obratovanju še 7 vodohranov s skupno prostornino 380 m3, 3 vrtine in 5 črpališč. Dolžina kana-lizacijskega omrežja v naši občini znaša 7 km, na njem je bilo izvedenih 40 priključkov. Za zbiranje odpadkov je postavljenih 275 zabojnikov za gospodinjstva in 46 za ostale uporabnike, od tega je 60 zabojnikov namenjenih ločenemu zbiranju odpadkov. Iz podanega poročila izhaja, da je poslovni rezultat v Občini Škoc-jan 24.083 EUR, z upoštevanjem 58.261 EUR subvencij, kar po-meni, da bi bil rezultat brez upoštevanja subvencij –31.669 EUR. Negativni rezultat se beleži na dejavnosti odvoza odpadkov ter vodooskrbi, medtem ko odvajanje odpadnih voda, obdelava in odlaganje odpadkov ter druge dejavnosti prinašajo pozitiven re-zultat. Svetniki so imeli na podano poročilo nemalo vprašanj ter pripomb, na katera jim je skušala odgovoriti predstavnica Komu-nale Novo mesto d.o.o.

Občinskemu svetu je bil v obravnavo in sprejem predložen tudi Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2013, ki določa višino sredstev, ki se iz proračunske rezerve namenijo za kritje stroškov, ki bodo nastali ob izvajanju nujnih sanacijskih ukrepov na plazu Otavnik in na javni poti v Starih Vinah, ki so po-sledica neugodnih vremenskih razmer (obilnih snežnih in dežev-nih padavin) v prvi polovici leta 2013.S strani Nadzornega odbora Občine Škocjan je bilo članom občin-skega sveta predloženo Poročilo o opravljenem nadzoru nad poslovanjem Občine Škocjan v preteklem letu. Nadzorni od-bor Občine Škocjan je opravil nadzor nad ravnanjem z občinskim premoženjem, izvedenimi investicijami (izgradnja kanalizacije v naselju Zavinek – finančni del, letno in zimsko vzdrževanje asfalt-

nih cest in javnih poti v Občini Škocjan za leto 2012/2014, most čez Raduljo in Mlako v Grmovljah ter gradnja vodovodov Škocjan – novi del in Dobruška vas–Goriška gora), dejavnostjo občinske uprave, naključno izbranimi posameznimi proračunskimi po-stavkami ter nad Zaključnim računom proračuna Občine Škocjan za leto 2012. Nadzor je potekal v obdobju od januarja do aprila 2013. Namen nadzora je bil preverjanje namenskosti in smotrno-sti porabe proračunskih sredstev v letu 2012. Nadzorni odbor je ugotovil, da župan in občinska uprava opravljata delo pretežno v skladu z veljavno zakonodajo, se pa še vedno pojavljajo nepravil-nosti, za katere so bila podana priporočila o odpravi.Svetniki so nato obravnavali tudi predloge za podelitev pri-znanj Občine Škocjan v letu 2013 ter sprejeli odločitev, da se nagrada podeli ge. Jelki Tršinar, priznanja pa prejmejo: Nogo-metni klub Prijatelji, Turistično društvo Bučka, Cerkveni Mešani pevski zbor Dobrava, Stane Čelesnik, Franci Rupar, Jože Giodani in župnik Damjan Štih.Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01-ZSDP, 27/02 Odl. US: U-I-210/98-32, 110/02-ZGO-1, 15/03-ZOPA), je bil članom občinskega sveta v sprejem predložen Letni program športa v Občini Škocjan za leto 2013. Cilj Letnega programa športa je določiti športne programe, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za uresničevanje tega programa, ter obseg sredstev, ki so v ta namen zagotovljena v proračunu Občine Škocjan. Letni program športa v Občini Škocjan je pripravljen na podlagi in v skladu z usmeritvami Nacionalnega programa športa v RS (Urad-ni list RS, št. 24/00, 31/00 – pop.) ob upoštevanju zbranih po-datkov o planiranih športih programih v letu 2013 in predstavlja podlago za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje športnih programov v Občini Škocjan. V razpravi, ki se je razvila, pa so svetniki podali pobude ter iskali informacije glede možnosti ure-ditve športnega igrišča v Škocjanu.Ob koncu seje so svetniki sprejeli še sklep o seznanitvi z odgovori na vprašanja in pobude predhodne seje OS ter podali še nekaj dodatnih vprašanj in pobud. Župan Jože Kapler pa je še vse pri-sotne povabil k udeležbi na prireditvah ob praznovanju Praznika Občine Škocjan – KNOBLEHARJEVO 2013, ki je pred vrati in na katerega prireditve ste vsi bralci prav prisrčno povabljeni.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan

Most čez Raduljo in Mlako v GrmovljahKljub muhavosti spomladanskega vremena je v zadnjem tednu maja izvajalcu del uspelo izvesti hidroizolacijo in asfaltacijo mo-stu kar je pomenilo da je most postal prevozen v obe smeri.


DELO OBČINE

Potrebno je še urediti okolico, kot je humiziranje in zatravitev. Otvoritev mostu bo ob občinskem prazniku.Vsem uporabnikom mostu želim varen prehod.

Zvonko Petelin, OU Občine Škocjan

Sanacija občinskih cest med in po gradnji daljnovoda DV 2 x 400 kV Krško–BeričevoEles d.o.o. se je kot investitor daljnovoda pogodbeno zavezal, da bo saniral vse poškodbe na občinskih cestah katere bi oziroma so nastale kot posledica uporabe gradbene mehanizacije pri gradnji daljnovoda.Iz tega naslova so se obnovile naslednje ceste :• Makadamska cesta - Močvirje v dolžini 450 metrov• Makadamska cesta - Dolenje Dole v dolžini 250 metrov• Lokalna cesta Dolenje Dole – Jelendol v dolžini 1500 metrov• Lokalna cesta Radulje – Sela – Križe v dolžini 1900 metrov• Makadamska cesta Raški vrh v dolžini 900 metrov

Zvonko Petelin, OU Občine Škocjan

Javno naročilo – Grajska cestaObčine Škocjan je na portalu javnih naročil dne 10.5.2013, pod številko objave 5434/2013, objavila obvestilo o javnem naročilu po odprtem postopku, skladno s 25. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13; v nadaljevanju ZJN-2 UPB5) in sicer za "REKONSTRUKCIJO IN OBNOVO »GRAJSKE CESTE«, ureditev lokalne ceste z oznako LC 399081 in JP 900051 v skladu z razpisno dokumentacijo.Odpiranje ponudb je bilo 24.5.2013. Prispele so 4 ponudbe. Izva-jalec je bil izbran. Odločitev o oddaji naročila je bila poslana vsem ponudnikom. V tem času teče pritožbeni rok.

Martina Hočevar, OU Občine Škocjan

Javno naročilo – za komunalno ureditev poslovne cone GTC ŠkocjanObčine Škocjan je na portalu javnih naročil dne 5.4.2013, pod številko objave 3850/2013, objavila obvestilo o javnem naročilu po postopku s pogajanji po predhodni objavi, v skladu s 5. točko prvega odstavka 28. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) Ur.l. RS, št. 12/2013 – uradno prečiščeno besedilo.Odpiranje ponudb je bilo 16.5.2013. Pravočasno je prispelo 5 po-nudb. V tem času se je preverjala predložena dokumentacija in

vsi posredovani izračuni ponudb. Poslani so bili dopisi za predloži-tev dopolnitev ponudb. Odgovore pričakujemo do 10.6.2013. Na osnovi navedenega se bo izdala odločitev o izboru izvajalca.


Prijava na povabilo k oddaji načrta za koriščenje deleža sredstev po 21. členu ZFO-1Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na podlagi 21. in 23. člena Zakona o financiranju občin ZFO-1 (Uradni list RS št. 123/06, 101/07 Odl. US, 57/08, 94/10-ZIU, 36/11, 40/12-ZUJF) in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 ZIPRS 1314 (Uradni list RS št. 104/12) objavilo povabilo občinam k oddaji načrtov porabe za leti 2013 in 2014. 21. člen ZFO-1 določa, da se občinam vsako proračunsko leto za-gotovijo sredstva za sofinanciranje investicij v višini šestih od-stotkov skupne primerne porabe občin. Sredstva so namenjena za financiranje: stroškov nakupa zemljišč, potrebnih za izvedbo investicijskega projekta, stroškov predhodnih študij, investicijske in projektne dokumentacije, stroškov gradbenih, obrtniških in in-stalacijskih del, stroškov gradbenega nadzora, drugih upravičenih stroškov, opredeljenih v navodilih organa upravljanja sredstev ko-hezijske politike ali v pogodbi o odobrenih sredstvih sklada ali skladov Evropske unije. Višina sredstev za posamezno občino je odvisna od: solidarnostne in finančne izravnave (30 %), občin-skih cest (30 %), obmejnega območja (10 %), omejenih naravnih dejavnikov (20 %), Nature 2000 (10 %), redkosti poseljenosti (10 %). Izračunan delež sredstev za sofinanciranje investicij, ki pri-pada naši občini tako znaša za leto 2013 133.033,00 EUR, prav toliko pa tudi za leto 2014. Rok za oddajo načrtov porabe je bil 12. 4. 2013, za sofinanciranje investicij v letu 2013. Letošnja novost prijave načrta porabe je prijava preko spletne aplikacije ZFO-1, katere namen je poeno-stavitev postopkov za sofinanciranje investicij v lokalno javno in-frastrukturo občin.Občina Škocjan je v dvoletno sofinanciranje prijavila projekt Ko-munalna ureditev Poslovne cone GTC Škocjan, ki se šteje kot pro-jekt posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in in-teresov prebivalcev občine, saj je na podlagi prejetega sklepa o sofinanciranju preko Javnega poziva za predložitev vlog za sofi-nanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« že vključen v veljavni načrt razvojnih programov državnega proračuna.


Revizijski nadzor porabe sredstev občinskega proračuna s strani ZOSRevizorska služba Združenja občin Slovenije opravlja notra-njo revizijo poslovanja Občine Škocjan za leto 2012. Revizija se opravljena na podlagi Letnega načrta Skupne notranje revizijske službe ZOS. Služba ZOS pregleduje gradiva, dosegljiva na spletnih straneh Občine Škocjan in fizično dokumentacijo po njihovem izboru na podlagi Letnega načrta.



DELO OBČINE

Občinski prostorski načrt Občina Škocjan je v skladu z določili Zakona o prostorskem načr-tovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), v začetku leta 2013, pripravila osnutek občinskega prostorskega načrta in ga posredovala pri-stojnim nosilcem urejanja prostora. Posamezen nosilec urejanja prostora se je, v okviru svojih pristojnosti, opredelil do pripravlje-nega osnutka in nanj podal prvo mnenje ter ga posredoval ob-čini. Občina je ta mnenja pridobila do konca meseca maja.

Prva mnenja nosilcev urejanja prostora, ki na podlagi predpisov o varovanju okolja sodelujejo v postopku celovite presoje vplivov na okolje (ugotavljanje verjetnosti pomembnejših vplivov občin-skega prostorskega načrta na okolje) so bila posredovana tudi Ministrstvu pristojnem za varstvo okolja (Ministrstvo za kmetij-stvo in okolje). Ministrstvo za kmetijstvo in okolje mora v skladu z določili ZPNačrt sporočiti občini ali je za občinski prostorski na-črt potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Ministrstvo še ni sporočilo ali bo občina morala v postopku priprave oz. izde-lave občinskega prostorskega načrta izvesti tudi celovito presojo vplivov na okolje.

Andrej Herakovič, OU Občine Škocjan

Osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za obrtno servisno cono Logiče 1Do konca javne razgrnitve je na dopolnjen osnutek OPPN Logiče 1 prispelo precej pripomb. Trenutno se ukvarjamo predvsem s pripombami glede poplavnosti in podzemnih voda na obravna-vanem območju. Po ustnih razgovorih z ARSO Novo mesto je bilo dne 30. 4. 2013 pisno zaprošeno za preveritev resničnosti podanih pripomb iz javne razgrnitve glede poplavnosti in vpliva podtalne vode na območju OPPN. Pisnega odgovora od ARSO kljub trikratnemu posredovanju še ni. V tem času so bile na ustno pobudo ARSO poiskane ponudbe za izdelavo geomehanskega poročila za območje OPPN, tako da se trenutno izbira izdelovalca geomehanskega poročila.

Janja Ravnikar, OU Občine Škocjan

Izgradnja mrliške vežice Tomažja vasZa mrliško vežico Tomažja vas je bil geodetski načrt narejen že leta 2011. Pozneje je bila narejena ureditev meje in parcelacija za pripravo projekta mrliške vežice, v zadnjem času pa še no-velacija geodetskega načrta z novim stanjem parcel. Projektant je poslal idejno zasnovo projekta soglasodajalcem v projektne pogoje. Zaradi zahtev ZVKD je moral projekt popraviti. Geodet-ska uprava Novo mesto je poslala odločbo lastnikom zemljišč 3. 6. 2013. Ko bo odločba pravnomočna, bomo uredili lastništvo zemljišča, potrebnega za izgradnjo mrliške vežice, da bomo pred upravnim organom, ki izdaja gradbena dovoljenja, lahko izkazali investitorstvo.


Rastlinska čistilna naprava (RČN) in kanalizacija OsrečjeProjektant čaka še na zadnje zamudnike s strani soglasodajal-cev, da pošljejo projektne pogoje. Projektne pogoje od Komunale Novo mesto je Komunala na našo prošnjo spremenila. ZVKD v svojih projektnih pogojih zahteva za samo kanalizacijo arheološke raziskave ob gradnji, za RČN pa arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča. Za slednje pridobivamo ponudbe, pridobiti pa moramo tudi posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda Ministrstvo za kultu-ro. Po teh arheoloških raziskavah bomo, v kolikor bodo raziskave za občino ugodne, pridobili zemljišče za RČN, pa tudi služnostne pogodbe za traso načrtovane kanalizacije. S projektantom smo se tudi domenili, da kanalizacijo doprojektira tako, kot je to napi-sano v projektni nalogi, in sicer, da je zajeta celotna aglomeracija, v kolikor je to ekonomsko smiselno.


Kohezijski projekt: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje DolenjskeTe dni se bodo razvrstila odpiranja ponudb na javna naročila za izbor izvajalca za gradnjo vodarn; za izbor izvajalca inženirskih storitev, storitev gradbenega nadzora in storitev koordinatorja varnosti in zdravja pri delu; za izbor izvajalca storitev obveščanja javnosti in za izbor izvajalca za gradnjo cevovodov in vodohra-nov.


Poročilo o izvajanju Letnega programa športa v lokalni skupnosti za leto 2012Na podlagi poziva Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport smo preko spletne aplikacije »LPŠ OBČINE« posredovali poročilo o izvajanju letnega programa športa v občini v preteklem letu. Poročilo je potrebno oddati na podlagi Zakona o športu ( Uradni list RS št. 22/88) zaradi lažjega spremljanja uresničevanja ciljev Nacionalnega programa športa v RS in z namenom pomoči pri oblikovanju športne politike na državni in lokalni ravni v prihod-nje. Izvajalci športnih programov v občini so podatke o izvajanju programov športa dolžni posredovati do konca meseca marca na podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju.


Koncesija za izvajanje zobozdravstvenih storitevNa 20. redni sejo Občinskega sveta Občine Škocjan dne 09.04.20-13 je bil sprejet sklep, da se podeli nadomestna koncesija za izva-janje zobozdravstvenega varstva mladine in odraslih zobozdrav-nici Mojci Ramuta. Le ta je, takoj naslednji dan, predložila sklep Okrožnega sodišča o vpisu novega subjekta v sodni register; od-


prla je družbo Dentim zobozdravstvo d.o.o.. Prav tako je Ministr-stvo za zdravje izdalo dovoljenje za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti v ordinaciji v Škocjanu 67 družbi Dentim d.o.o.. Tudi ZZZS je izdalo pozitivno mnenje k podelitvi nadomestne konce-sije družbi Dentim d.o.o.. Upoštevaje navedeno je bila sklenje-na koncesijska pogodba med Občino Škocjan in družbo Dentim d.o.o. Vsa dokumentacija je bila pravočasno predložena na ZZZS; čaka se na sklenitev pogodbe med koncesionarko in ZZZS. Priča-kujemo, da bo nadomestna koncesija v polnosti zaživela v prvem tednu julija 2013.

Martina Božič, OU Občine Škocjan

Javni razpis za sofinanciranje turističnih programov in projektov v Občini Škocjan v letu 2013Občina Škocjan je 25. aprila 2013 objavila Javni razpis za sofi-nanciranje turističnih programov in projektov v Občini Škocjan za leto 2013 (v nadaljevanju javni razpis). Predmet javnega raz-pisa je sofinanciranje turističnih programov in projektov v skupni višini 6.500,00 EUR. Na naslov občine so prispele štiri vloge izvajalcev turističnih programov in projektov in sicer: Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine, Turistično društvo Bučka, Turistič-no društvo Škocjan in Turistično društvo Zagrad. Vse vloge, ki so prispele so bile podane v razpisanem roku, to je do vključno 31. maja 2013 oz. so bile ta dan oddane na pošti in so pravočasne. 4.6.2013 je sledilo odpiranje prispelih vlog.

Petra Lekše, OU Občine Škocjan

Idejni projekt za LAS DBK - »Mlinarjeva pot«Občina Škocjan, kot vodilni partner v projektu, je v sodelovanju z Turističnim društvom Bučka, Kulturnim društvom dr. Ignacija Knobleharja Škocjan in Društvom podeželskih žena Bučka oddala prijavo idejnega predloga projekta »Mlinarjeva pot« na 1. fazo iz-bora projektov sofinanciranih iz sredstev Lokalne akcijske skupine Dolenjska in Bela krajina za leto 2012.Želja več skupin iz občine Škocjan je izdelava aktivne tematske poti v naravi z animacijskimi aktivnostmi, ki bodo privlačne za aktivno preživljanje prostega časa v naravi za vse starostne sku-pine, s poudarkom na družinah. Tako so se z idejo povezali part-nerji, ki strmijo k istemu cilju; obogatiti turistično ponudbo na območju občine Škocjan. Razlogi so ohraniti podobo obstoječih mlinov na poti, hkrati razvijati odnos do narave in vode, očistiti in označiti dolino, po kateri poteka Mlinarjeva pot.Uspešno smo zaključili I. fazo projekta, v kateri smo izvedli; čiš-čenje terena za izgradnjo tematske poti, izvedli smo raziskavo zgodovine mlinov ob poti, izdelali smo načrt vsebine za table in načrt animacijskih aktivnosti na poti za otroke in za odrasle, sce-narija za animatorje in vodiče, pripravile so se plesne animacije. I. fazo projekta smo uspešno zaključili in pripravili zahtevek za izplačilo sredstev iz naslova LAS in LEADER.V pomladanskih in poletnih mesecih se izvaja II. faza projekta. Izdelujejo se animacije za točke na poti, izvaja se gradnja mostič-kov, pripravljamo gradivo za spletno stran in promocijo, v pripravi so informativne table…..Predvidena otvoritev poti je v mesecu

septembru 2013.Realizacija projekta predstavlja inovacijo tako za območje obči-ne Škocjan kot za JV Slovenijo, saj take tematske poti s tovrstni-mi animacijami še nismo zasledili. Projekt omogoča ustvarjanje nove dodane vrednosti v okolju, to so animacije na točkah, po-dajanje ljudskega izročila o življenju na mlinarjevi poti, katera bodo predhodno podrobno raziskana in predstavljena. Projekt predstavlja zeleni turizem, ki je hkrati poučen in zabaven, ter na-menjen široki ciljni skupini obiskovalcev.Z razvojem in popestritvijo turistične ponudbe (ureditev aktivnih točk na pot) in infrastrukture – pridobimo nov edinstven turistični produkt.

Martina Mavsar, OU Občine Škocjan

Javna dela 2013Občina Škocjan je bila uspešna pri prijavi na razpis Javna dela 2013, ki je bil objavljen na Zavodu RS za zaposlovanje. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov zaposlitve brezposel-nih v programih javnih del pri neprofitnih delodajalcih, v našem primeru imamo 95 % sofinanciranje zato, ker zaposlujemo Rome. Občina Škocjan je prijavila dva delavca za program urejanje rom-skih naselij. Projekt » javna dela » se izvaja od 05. junija 2013 do 30. novembra 2013.


Romska tematika v Občini ŠkocjanObčina Škocjan že leta opozarja državne institucije, ki se pri svojem delu srečujejo z reševanjem romske tematike, da nima ustreznega prostora za ureditev bivalnega prostora za tako veliko število Romov, kot jih dejansko biva na Dobruški Gmajni, vendar kakšne rešitve še vedno ni. Glede na vprašanja, poslana z dopisom, državne sekretarke Ta-mare Vonta, smo odgovorili;Romi živijo pretežno na zemljišču, katerega lastnik je Kmetijska zadruga Krka Novo mesto d.o.o.. V zadnjem obdobju so med KZ Krka in Občino Škocjan stekli pogovori o nadomestnem zemljišču za preselitev Romov. Tudi zemljišče, ki je in bo predmet usklaje-vanj in dogovorov, je v lasti KZ Krka iz Novega mesta. Zemljišče na Dobruški gmajni, ki je poseljeno z Romi, namerava lastnik

DELO OBČINE


odprodati zainteresiranemu investitorju, zato so pripravljeni so-delovati pri razrešitvi situacije. Občina Škocjan je vedno zagovarjala stališče, da tisti prvi Romi ostanejo, vse ostale se odseli, zato so vse obtožbe o nestrpnosti do romske populacije, katere občasno slišimo, popolnoma neute-meljene. Dejstvo pa je, da je število Romov na Dobruški Gmajni preraslo prostorske in druge okvire ter zmožnosti Občine Škoc-jan.Dobruška Gmajna je, s Sklepom Vlade RS, opredeljena za izgrad-njo Gospodarsko tehnološkega centra in od tega Občina Škocjan ne bo odstopila.Korake socializacije bo mogoče izvajati izključno s sodelovanjem vseh institucij, katerih delo je povezano z Romi, ter finančnimi sredstvi državnega proračuna.V nadaljevanju smo na Občini Škocjan pripravili posvet na temo reševanja Romske tematike. Posveta sta se udeležila državna se-kretarka Tamara Vonta in mag. Stanko Baluh iz službe za narod-nosti, poleg ostalih, je bil prisoten tudi direktor KZ Krka Novo mesto g. Jure Vončina.

Na posvetu smo zavzeli naslednja stališča:- v kratkem času ne bomo preseljevali treh naseljenih hiš oz.

družin, v nadaljevanju bomo, z dialogom, skušali priskrbeti na-domestna zemljišča.

- KZ Krka Novo mesto bo sodelovala v dialogu in aktivnostih, saj želijo zaščititi interes lastnika in zemljišče, katero je v lasti KZ Krka Novo mesto.

- v nadaljevanju se je oblikovala mediacijska skupina, katera bo izvajala aktivnosti v naselju z Romi ter sodelovala z Občino Škocjan in državnimi institucijami.


Družbeno koristno deloNa osnovi prošnje Centra za socialno delo Sevnica, družbeno ko-ristno delo od 3. junija 2013 na občini Škocjan opravlja Aleš Go-renec. Opraviti mora 160 ur navedenega dela.


Razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Škocjan za leto 2013Na podlagi 10. člena Odloka o priznanjih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 47/97, 91/03) je Občina Škocjan objavila Razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Škocjan za leto 2013. Priznanja Občine Škocjan so: Naziv častnega občana Občine Škocjan, Nagrada Občine Škocjan in Priznanje Občine Škocjan.V razpisnem roku, do 31. maja 2013, je na naslov občine prispelo sedem (7) pravilno vloženih pobud – ovojnic, v eni ovojnici sta bila podana dva predloga. Komisija za občinska priznanja je prispele pobude odprla in jih obravnavala na seji dne 5. 6. 2013 ter podala predlog za odločanje Občinskemu svetu Občine Škocjan. Občinski svet Občine Škocjan je na svoji 21. redni seji 11. 6. 2013 sprejel sklep, da se Nagrada Občine Škocjan podeli ge. Jelki Tršinar za njeno aktivno delo na področju delovanja društev ter prostovoljno delo, čas in trud, ki ga je namenila za dobro kraja in občine.

Priznanja Občine Škocjan za leto 2013 pa se podelijo:

- Nogometnemu klubu Prijatelji za njihov trud pri izgradnji igrišča na vaški gmajni v Velikih Poljanah,

- Turističnemu društvu Bučka za minulih 10 let aktivnega delovanja na področju promocije in razvoja turizma,

- Cerkvenemu Mešanemu pevskemu zboru Dobrava ob 20-letnici delovanja ter bogatenja kulturnega življenja domačega kraja in občine,

- g. Stanetu Čelesniku za aktivno delovanje na področju prostovoljnega gasilstva,

- g. Franciju Ruparju za pripravljenost sodelovanja pri društvenih aktivnostih,

- g. Jožetu Giodaniju za njegov doprinos pri izgradnji infrastrukture v naši občini,

- g. Damjanu Štihu, župniku Župnij Škocjan in Bučka, za njegovo 11 letno delo na duhovnem področju in vzporedno tudi na materialnem področju povezanim s pastoralnim življenjem.

Dobitnikom priznanj bodo občinska priznanja podeljena na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Škocjan v soboto, 6. julija 2013, ob 18. uri v dvorani Metelkovega doma.

Vsem dobitnikom iskrene čestitke.


Obvestilo o javnem razpisu o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo mikro komunalnih čistilnih naprav v Občini Škocjan v letu 2013Sofinancira se nakup in gradnja mikro komunalnih čistilnih naprav s kapaciteto do 50 PE, in sicer na območjih izven aglomeracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije. Višina subvencije je do 50 % vrednosti investicije oz. do največ 1000 EUR vključno z DDV.Celotno besedilo razpisa se nahaja na spletni strani Občine Škocjan. Vlagatelj zahtevka poda pisno vlogo na občinsko upravo Občine Škocjan. Vloga mora biti na predpisanem obrazcu, ki se ga dvigne na občinski upravi Občine Škocjan ali naa spletni strani občine: http://www.obcina-skocjan.si/razpisi-odloki/razpisi/. Dodatne informacije dobite pri Martini Hočevar ali Janji Ravnikar.Razpisni rok za oddajo pisnih vlog je do vključno 30. 8. 2013. Vloge se pošljejo ali prinesejo na naslov: Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan, s pripisom »Ne odpiraj – vloga za sofinanciranje MČN«. Če prosilec pošlje vlogo po pošti, se šteje za pravočasno, če je bila vložena priporočeno najpozneje do zadnjega dne razpisnega roka. Vloge je mogoče oddati tudi osebno do konca razpisnega roka pri občinski upravi, vendar najpozneje zadnji dan razpisnega roka do 12. ure.


DELO OBČINE


Evropska sredstva za pomoč odraslim, ki se šolajo Svetovalno središče Novo mesto obvešča, da je še vedno od-prt Javni razpis za sofinanciranje šolnin 2007–2013 (do 15.7. 2013 oziroma do porabe sredstev). Sofinancira se 90% stroškov za srednješolsko izobraževanje do vključno V. stop-nje izobrazbe, in sicer za uspešno opravljene obveznosti v posameznih šolskih letih/letnikih, zaključeno izobraževanje, opravljen delovodski, poslovodski ali mojstrski izpit, priprave z opravljeno splošno oziroma poklicno maturo ali zaključnim izpitom, diferencialne izpite, opravljene obveznosti v okviru prekvalifikacije za posamezno šolsko leto po osebnem izob-raževalnem načrtu ter opravljen maturitetni ali poklicni tečaj.Na javno povabilo se lahko prijavite tudi vsi, ki ste se že pri-javili in dobili povrnjen del šolnine v šolskih letih 2007–2010. Imate namreč pravico do prejetja finančnih sredstev v znesku razlike sredstev, do katerih ste upravičeni na podlagi novega javnega povabila. Vlogo za uveljavljanje dobite na spletnih straneh Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije.Podrobnejše informacije o razpisu (pogojih in ustreznih do-kazilih) ter pomoč pri izpolnjevanju vloge nudimo v Sveto-valnem središču Novo mesto (Tina Strnad ali Ana Granda Jak-še, 07 393 45 52 in 031 701 191). Poleg Novega mesta (RIC Novo mesto, Topliška 2) smo tudi v krajih: Trebnje, Žužem-berk, Šentjernej in Metlika. Prosimo za predhodno naročanje. Pomoč je brezplačna, saj dejavnost v okviru projekta delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Svetovalno središče Novo mesto

O b v e s t i l oCenjene stranke obveščamo, da Krajevni urad Škocjan v času od 1. 7. 2013 do 31. 8. 2013 zaradi koriščenja letnega dopusta uslužbenke in nadomeščanja na sedežu upravne enote ne bo posloval.

Vse upravne storitve, ki se opravljajo na krajevnem uradu, stranke lahko opravljajo na sedežu Upravne enote Novo me-sto.

V nujnih primerih pokličite po telefonu na 07 39 39 111.

Za razumevanje se zahvaljujemo.

Mateja Sotler Štor, načelnica UE Novo mesto

OBVESTILA

KOTIČEK ZA PODJETNIŠTVO IN REGIONALNI RAZVOJ

RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto Tel: 07/33 72 980, fax: 07/33 72 981e-pošta: [email protected]

POVABILO »Sofinanciranje podjetniških inovacij v letu 2013«Mikro in majhne gospodarske družbe ter samostojne pod-jetnike (podjetja), ki izpolnjujejo pogoje povabila, vabimo k oddaji vlog za sofinanciranje podjetniških inovacij. Vloge lah-ko posredujejo do torka, 10. septembra 2013, do 14. ure Razvojnemu centru Novo mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto.

Sredstva za sofinanciranje upravičenih stroškov inovativnih podjetniških predlogov zagotavljajo

Občina Znesek (v EUR)

Občina Škocjan 2.500,00

Občina Žužemberk 1.300,00

Občina Mirna Peč 3.500,00

Občina Dol. Toplice 3.500,00

Občina Metlika 10.500,00

Občina Črnomelj 7.000,00

Občina Straža 7.000,00

Občina Trebnje 10.500,00

MO Novo mesto 35.000,00

Vabimo vas, da posredujete izvirne podjetniške rešitve, ki predstavljajo na trgu novost ali izboljšavo in prinašajo pod-jetju gospodarsko korist.

Sofinancira se do 50% upravičenih stroškov uspešnega ino-vativnega predloga, ne več kot 3.500,00 EUR oz. do višine razpoložljivih sredstev, ki jih namenja za sofinanciranje posa-mezna občina. Prednost imajo inovativni podjetniški predlogi, ki se ob enakih drugih pogojih že preverjajo na trgu ter pred-logi predlagateljev, ki sodelujejo prvič.

Inovativni predlog mora biti razumljivo obrazložen, utemeljen in dokumentiran ter primerjan z drugimi enakimi ali podobni-mi rešitvami, če so te na trgu že prisotne.

Povabilo s pogoji sodelovanja, vloga (obrazci) in navodilo za pripravo vloge so objavljeni na spletnem naslovu www.rc- nm.si (klik na ikono Inovacije 2013).Informacije posreduje Igor Vizjak, št. tel. 07 33 72 986, št. mob. 031 657 604 ali po elektronski pošti.Vabljeni k oddaji vlog!


Teden vseživljenjskega učenja 2013Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša promocijska manifestacija na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji.

Projekt na državni ravni ob podpori Ministrstva RS za izob-raževanje, znanost in šport ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vodi Andragoški center Slovenije.

Razvojno izobraževalni center Novo mesto (RIC Novo mesto) tudi letos sodeluje kot območni koordinator. Pri koor-dinaciji sodelujemo že od začetka TVU, vseh 18 let.

TVU je priložnost, da svojo dejavnost promovirate in se predstavite širši javnosti. V lanskem letu smo se s 56-timi po-dizvajalci prireditev povzpeli na 1. mesto med koordinatorji.TVU se je tako v vseh 18-tih letih uveljavil kot vseslovenska prireditev, ki povezuje raznovrstne izvajalce izobraževa-nja in učenja ter udeležence vseh generacij, s tem pa omogoča uveljavljanje koncepta in prakse vseživljenjskega učenja v naši družbi.

Prireditve potekajo v uradnem tednu, od 13. do 19. maja 2013, v razširjenem terminu pa vse do konca junija. Zvrstile se bodo predstavitvene, izobraževalne, informativno-svetovalne, družabne, kulturne in slovesne prireditve po vsej državi in tudi onkraj naših meja. Vse prireditve so za ude-ležence brezplačne.

Letošnje vodilne teme TVU so:

• Evropsko leto državljanov: Pridobivamo in udejanjamo dr-žavljanske kompetence,

• Vode povezujejo,

• Ohranjamo dediščino, uveljavljamo trajnostni razvoj za vse,

• Znanje za zaposlovanje in socialno podjetništvo,

• Aktivno z mladimi in za mlade,

• Dejavno v tretjem življenjskem obdobju.RIC NM

OBVESTILA

Naši koraki

Podjetje Avto Krakov pridobilo okoljevarstveno dovoljenjeNa področju razgradnje izrabljenih vozil delujemo že več kot 20 let in dosledno sledimo zakonodajnim zahtevam s tega področja. Zahteve in predpisi z vidika varstva okolja se nepre-stano spreminjajo. V letu 2011 je bila sprejeta nova Uredba o izrabljenih vozilih (Ur. l. št. 32/11), ki je ukinila dosedanji sistem koncesij ter vzpostavila novega. Gospodarski subjekti,

ki se želijo ukvarjati z razgradnjo vozil, morajo pridobiti oko-ljevarstveno dovoljenje, ki ga podeli Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Kdor tega dovoljenja nima, ne sme razstavljati vozil in ne more izdajati potrdil o uničenju vozila. V 11. členu ome-njene uredbe je navedeno, da mora zadnji imetnik ob odjavi vozila iz prometa skupaj z registrskimi tablicami priložiti tudi potrdilo o uničenju. V skladu z zahtevami uredbe smo morali prilagoditi tudi našo dejavnost in si pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za pre-delavo odpadkov. Pridobitev omenjenega dovoljenja je bil izjemno zahteven projekt, saj je bilo treba zadostiti strogim zahtevam, ki jih mora izpolnjevati obrat za razstavljanje vozil. Po letu in pol naših prizadevanj smo prejeli pozitivno reše-no vlogo in pridobili okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov ter vzpostavili prevzemno mesto za izrabljena vozila. To pomeni, da zadnji imetnik vozila na našem naslovu (Hudenje 10, Škocjan) ob predaji vozila pridobi ustrezno potrdilo.Vse preveč se še vedno pozablja, da je izrabljeno vozilo skrb zadnjega lastnika, za katerega mora le ta poskrbeti, da je pre-dano v legalno razgradnjo. Ljudje pogosto mislijo, da se z od-javo vozila iz prometa rešijo vseh obveznosti. Vendar temu ni tako. Vozila se razlastimo samo s potrdilom o uničenju oziro-ma kupoprodajno pogodbo, ki jo odnesemo na registracijsko enoto. Predpisane globe niso majhne in lahko se zgodi, da vas obišče inšpektor, ki bo preverjal, kje se vaše odjavljeno vozilo nahaja.

Blanka Benčina Smerke, mag. družb. inf.Avto Krakov


OBVESTILA

VABILO

TD ŠKOCJAN NA DOLENJSKEMV TEM LETU OBELEŽUJE

20 LET DELOVANJA.

ZA PRAZNOVANJE TEGA JUBILEJA SMO IZBRALI NEDELJO,

23. JUNIJA 2013, KO BOMO V SKLOPU OBČINSKEGA PRAZNIKA

IZVEDLI TUDI TRADICIONALNE KMEČKE IGRE

IN POLEG TEGA ŠE

3. OTROŠKE KMEČKE IGRE.

SODELOVANJE NA PRAZNOVANJU SO NAM OBLJUBILA

TUDI NEKATERA DRUŠTVA IN SKUPINE IZ NAŠE OBČINE

TER NEKATERI GOSTJE IZVEN NAŠE OBČINE.

PO ZAKLJUČENIH IGRAH IN OBELEŽITVI 20. OBLETNICE

NAM BO ZAIGRAL ŠE ANSAMBEL.

LEPO VABLJENI V NEDELJO, 23. 6. 2013, OD 14. URE DALJE NA PRIREDITVENI PROSTOR

PRI GASILSKEM DOMU V ŠKOCJANU.

PRIDITE, NE BO VAM ŽAL.

Tabor Moč humanosti v ŠkocjanuBliža se konec šolskega leta, z njim pa tudi že tradicionalni tabor za mlade, ki ga v sodelovanju s krajevnimi organizacijami organiziramo na Območnem združenju Rdečega križa Novo mesto. Tabor smo v preteklih letih že izvedli v občinah Žužemberk, Šmarjeta, Šentjernej, Novo mesto in Mirna Peč. Letošnji tabor bo potekal od 1. do 6. julija 2013 v Škocjanu. Udeležijo se ga lahko srednješolci in učenci 9. razreda osnovne šole.

Na taboru bo 20 dijakov ter štirje mentorji, ki bodo bivali na šoli, kjer bo poskrbljeno tudi za prehrano. V dopoldanskem času se bo odvijalo terensko delo, manjše skupine se bodo odpravile do starostnikov in z njimi preživele čas. V popol-danskem času bodo potekale različne socialne delavnice, pre-davanja, športne igre, izleti, tematski večeri in podobno. Do-gajanje na taboru skušamo čim bolj prilagoditi prostovoljcem. Odzivi udeležencev so pozitivni, večina se jih tabora udeleži več let zapored. Vedno znova smo veseli, ko vidimo nasmeh na obrazu starejše osebe, ki je vesela družbe in pogovora z mladimi. Vabimo vas, da nas preko predsednic KORK Škocjan, Gabrijele Kovač, in KORK Bučka, Mojce Krajnc, obvestite, če bi morda želeli, da obiščemo tudi vas. Veseli bomo vsakega novega udeleženca tabora in tudi vsake starejše osebe, ki jo bomo lahko obiskali in ji nudili kakršno-koli pomoč ali pa samo druženje. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 07 39 33 128 ali preko elektronske pošte: [email protected]

OZRK Novo mesto

Razpis za letovanje otrok na Debelem Rtiču

Prvi termin: 1. 7. – 8. 7.Drugi termin: 8. 7. – 15. 7.Tretji termin: 15. 7. – 22. 7.Četrti termin: 22. 7. – 29. 7.

Letovanja se lahko udeležijo otroci stari od 7 do 13 let.

Prijave oddate pri svetovalnem delavcu na osnovni šoli do 7. junija 2013.

Prispevek staršev za letovanje se določi glede na višino dohodkov v družini in znaša 60 evrov, 90 evrov ali 140 evrov.

Letovanje na Debelem rtiču omogoča otrokom ustvarjalne in aktivne počitnice.

OZRK Novo mesto


SEMANJI DANNA BUČKI

25. junij, od 9. ure daljepri kulturnem domu na Bučki.

sejem rokodelska tržnica razstava šarkljevlikovna razstava prikaz sejmarjenja

Zabava z ansamblom FRANCA OCVIRKA.

Program povezuje DARKO POVŠE.

Vabljeni!

OBVESTILA / IZ PORODNIŠNICE

Oratorij v ŠkocjanuZ vami sem. Vedno! To je geslo letošnjega oratorija, ki bo po-tekal od 22. do 28. julija. Bog je bil z nami včeraj, z nami je danes in z nami bo jutri – nis-mo sami. Letošnji oratorij nas bo popeljal v svet Narnije. Zgod-ba govori o levu Aslanu, h kateremu pluje posadka Jutranje zarje. Tudi mi smo kot ena posebna posadka, ki se zatekamo

k Jezusu pred ¨viharjem¨ v za-upanju in veri.Na oratorij ste vabljeni vsi otroci od 5. leta naprej. Če te zanima vse-bina zgodbe in če te veselijo

druženje, spoznavanje, delavnice in igre, je to prava prilož-nost, da lepo izkoristiš teden počitnic. Animatorji, ki se skrbno pripravljamo na oratorij, že nestrpno čakamo. Luštno bo!Prijavnice dobite v župnišču. Izpolnjene vrnete najkasneje do 23. junija.

Animatorji: Mateja, Davor, Mateja

Mladinski folklorni taborFS Plamen (iz Škocjana) želi približati folklorno dejavnost mla-dim – osnovnošolcem, dijakom in študentom. Zato v poletnih dneh pripravljamo Mladinski folklorni tabor.

Tam bomo peli, plesali ter spoznavali stare šege in navade, ki so danes že opuščene in za ohranjanje le-teh skrbimo prav folklorniki.

Vse, ki si želite preživeti nekaj počitniških dni v dobri družbi glasbe in plesa, vabimo na Mladinski folklorni tabor, ki bo po-tekal od 19. do 21. avgusta 2013 v prostorih OŠ Frana Me-telka Škocjan. Delavnice bodo v dopoldanskem času.

Prijave zbiramo do 9. avgusta 2013 na telefonski številki 040 371 277 (David) ali 051 246 038 (Ana Lucija). Prijavnina zna-ša 5€ in bo pokrila stroške malice, ob koncu tabora pa bodo udeleženci prejeli še praktično darilo.

Veseli bomo prav vsakega izmed vas in se že veselimo ta-bora!

Folklorniki FS Plamen

Folklorna skupina Plamen ob prazniku občine Škocjan Knobleharjevo 2013

vabi na koncert z gosti iz tujine, ki bo

30. 6. 2013 ob 20. urina prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo v

Škocjanu.Vljudno vabljeni!

Iz porodnišnice Po zadnji objavi novorojencev v Naših korakih so rodile:

Martina Kirar iz Bučke – dečka,Janja Peterlin iz Štrita – dečka,Marjanca Luzar Jarkovič iz Dobrave – dečka,Antonija Ferlin iz Hrastulj – dečka,Mateja Čarman iz Gorenjih Dol – deklico,Tamara Žagar iz Grmovelj – deklico,Jerneja Žnidaršič iz Hudenj - dečka.

Vsem želimo obilo zdravja in jim iskreno čestitamo!


Praznik Občine Škocjan – KNOBLEHARJEVO 2013

od 21. junija do 6. julija 2013

KOLEDAR DOGODKOV

Ob praznovanju občinskega praznika Občine Škocjan – KNOBLEHARJEVO 2013 vabljeni na naslednje prireditve:Petek, 21. junij 2013

8.00 PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI – OŠ Frana Metelka Škocjan. Obeležitev praznika, podelitev pohval in nagrad učencem.

Sobota, 22. junij 2013

14.00 TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI – igrišče za odbojko na mivki Dule. Turnir dvojic in mešanih trojk ob občinskem prazniku.

21.00 OPERA ANTONA FOERSTERJA GORENJSKI SLAVČEK OB SPREMLJAVI SIMFONIČNEGA ORKESTRA – prireditveni prostor pred občinsko stavbo v Škocjanu.Če bo slabo vreme, bo predstava v telovadnici OŠ Frana Metelka Škocjan.

Dogajanje v tej predstavi je postavljeno na vas v okolici Primorske. Preprostost in razumljivost zgodbe, njena sporočilnost, dogajanje v domačem okolju, komične situacije, ljudske pesmi, navidezna »zmaga« nad tujcema, ljubka in iskrena glasba – vse to so dejavniki, ki Gorenjskega slavčka uvrščajo med največkrat izvajane in najbolj priljubljene slovenske opere.Zasedba: ZDRAVKO PERGER – režija.Majda: BARBARA SORČ – mezzosopran. Minka: KATARINA PERGER – sopran. Franjo: MATEJ VOVK / ANDREJ DEBEVEC – tenor.Chansonnete: ZDRAVKO PERGER – bariton. Ninon: URŠKA KASTELIC – sopran.Štrukelj: SILVO ŠKVARČ – bas. Rajdel: ALIAŽ ŽGAVEC – tenor.Krčmar: DAMIAN ŠKVARČ – basbariton. Lovro: MARKO FERJANČIČ – bariton.Vokalna skupina ŠUMNJAK, Budanje. Vokalna skupina GRLICA, Budanje.Simfonični orkester Domžale – Kamnik. Folklorna skupina Plamen.

Nedelja, 23. junij 2013

10.00 DAN DRŽAVNOSTI Z MAŠO ZA DOMOVINO IN KULTURNIM PROGRAMOM – Stopno, cerkev Rožnovenske matere Božje.Slavnostni mašnik: kapucin p. Marko Senica iz Krškega.Slavnostni govornik: dr. Kajetan GantarKulturni program: Akademski pevski zbor Alojzij Mav, otroški pevski zbor, domači recitatorji.

PRAZNOVANJE 20. OBLETNICE DELOVANJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŠKOCJAN

14.00 KMEČKE IGRE ZA ODRASLE IN OTROŠKE KMEČKE IGRE – pri Gasilskem domu Škocjan.

18.00–20.00

ZBIRANJE ŠARKLJEV, sprejem šarkljev za ocenjevanje – Kulturni dom Bučka.

Ponedeljek, 24. junij 2013

8.00 POZDRAV POČITNICAM, podelitev spričeval in nagrad – OŠ Frana Metelka Škocjan.Predstavi za učence: Mali princ (od 5. do 8. r.) in Otroci sveta (od 1. do 4. r.) ter spremljevalni program zaključnega dneva.

10.30 POZDRAV POČITNICAM, podelitev spričeval in nagrad – Podružnica Bučka.OTVORITEV NOVIH IGRAL.

Torek, 25. junij 2013

8.00 POHOD PO KNOBLEHARJEVI POTI – zbor pred rojstno hišo misijonarja dr. Ignacija Knobleharja v Škocjanu. Pot nas bo vodila po markacijah Knobleharjeve poti in nas pripeljala na prireditveni prostor na Bučko, kjer si boste lahko ogledali Semanji dan na Bučki.


KOLEDAR DOGODKOV

8.30 ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE »BUČKA, PUŠELJC DOLENJSKE« – Kulturni dom Bučka.Razstava del likovne kolonije, ki je na Bučki potekala 8. junija 2013.

9.00 SEMANJI DAN NA BUČKI – okolica Kulturnega doma Bučka.RAZSTAVA OCENJENIH ŠARKLJEV.SEJEM IN ROKODELSKA TRŽNICA.ZABAVA Z ANSAMBLOM FRANCA OCVIRKA.

13.00 DAN ODPRTIH VRAT KMETIJE MEHAK, tema konjeništvo – Kmetija Mehak (Gorenje Dole).Prikaz preskakovanja ovir in spretnostno jahanje.

15.00 EKO DAN – OGLED RASTLINSKE ČISTILNE NAPRAVE, BIODINAMIČNA DELAVNICA, MOČ RASTLIN – Kmetija Mehak (Gorenje Dole).Delavnico bo vodil g. Jože Lusavec.

Četrtek, 27. junij 2013

17.00 ODPRTJE NOVEGA ŠPORTNEGA PARKA POLJANE – Velike Poljane.

Petek, 28. junij 2013

9.00 MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE DRUŠTEV UPOKOJENCEV V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO – pri Gasilskem domu Škocjan.

11.00 MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE DRUŠTEV UPOKOJENCEV V PIKADU – Metelkov dom v Škocjanu.

17.00 OTROŠKI ŽIVŽAV – prireditveni prostor pred občinsko stavbo v Škocjanu. Zabavni program z ustvarjalnimi delavnicami za najmlajše.

18.00 SPREJEM UČENIH GLAV OBČINE ŠKOCJAN – sejna soba Občine Škocjan. Sprejem Zoisovih štipendistov ter učencev, vpisanih v Zlato knjigo OŠ Frana Metelka Škocjan v šolskem letu 2012/13.

18.30 ODPRTJE RAZSTAVE »NE POZABIMO« – dvorana Metelkovega doma.Izbor slik likovnih kolonij v Kobilah v letih 2006–2011.

19.00 ŠKOCJAN POJE IN IGRA – dvorana Metelkovega doma.PREDSTAVITEV PEVSKIH SKUPIN OBČINE ŠKOCJAN.PODELITEV PRIZNANJ KRVODAJALCEM JUBILANTOM.

20.00 ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOM POGUM – prireditveni prostor pred občinsko stavbo v Škocjanu.RAZGLASITEV REZULTATOV FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA.PREDSTAVITEV GLASBENIH SKUPIN OBČINE ŠKOCJAN.STOJNICE DOMAČIH DRUŠTEV.

Sobota, 29. junij 2013

7.00 RIBIŠKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE ŠKOCJAN – zbor pri gostilni Selak. Tekmovanje se bo odvijalo na reki Krki v Dobravi pri Škocjanu.

8.30 POHOD KNOBLEHARJEVE KONJENICE – zbor v Zavinku (pri Silvu Vovku).Pohod Knobleharjeve konjenice po občini s prihodom na prireditveni prostor.

9.00 NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL OBČINE – Športni park Poljane (Velike Poljane).

PRAZNOVANJE 40-LETNICE DELOVANJA DRUŠTVA VINOGRADNIKOV ŠKOCJAN

17.00 POSVET: »ALI SLOVENIJA RES NE POTREBUJE MALIH VINOGRADNIKOV?« – prireditveni prostor pred občinsko stavbo v Škocjanu.

18.00 PRIHOD KNOBLEHARJEVE KONJENICE IN VOŽNJA S KONJSKO VPREGO – prireditveni prostor pred občinsko stavbo v Škocjanu.

18.30 ZASADITEV POTOMKE ŽAMETNE ČRNINE Z LENTA – pred avtobusno postajo v Škocjanu.POZDRAV CVIČKOVE PRINCESE IN KRALJA CVIČKA.

19.30 RAZGLASITEV ŠPORTNIH REZULTATOV IN PODELITEV PRIZNANJ ŠPORTNIKOM – prireditveni prostor pred občinsko stavbo v Škocjanu.

20.00 ŠKOCJANSKA CVIČKARIJA IN ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOM BRATOV POLJANŠEK – prireditveni prostor pred občinsko stavbo v Škocjanu.PODELITEV PRIZNANJ VINOGRADNIKOM.


KOLEDAR DOGODKOV

KOLEDAR PRIREDITEV in DOGODKOV V OBČINI ŠKOCJAN 2013 - JULIJNAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA KRAJ IZVAJANJA ORGANIZATOR INFORMACIJE OPIS PRIREDITVE

GASILSKA VESELICA

sobota, 13.7.2013, ob 20. uri

Dole PGD Dolenje Dole

Jože Hočevar: 041 276 352 Gasilska veselica.

GASILSKA VESELICA

sobota, 27.7.2013

Pri gasilskem domu v Dobravi PGD Dobrava Marjan Krnc:

041 975 537 Gasilska veselica.

ŽETEV ŽITA julij Zagrad TD Zagrad Franc Kocjan: 031 658 114 Ročna žetev žita.

POHOD NA GORJANCE S KONJI julij Trdinov vrh

Konjerejsko društvo Škocjan

Franci Zupančič: 031 575 161 Pohod na Gorjance.

ORGANIZATORJI SI PRIDRUŽUJEJO PRAVICO DO SPREMEMBE.

Nedelja, 30. junij 2013

9.00 MODROST IN IZKUŠNJE – SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV OBČINE ŠKOCJAN – prireditveni prostor pred občinsko stavbo v Škocjanu.Kulturni program ter pogostitev udeležencev in druženje. Ob 11. uri sv. maša, ki jo bo v župnijski cerkvi daroval Dejan Pavlin, letošnji novomašnik iz Šentjerneja.

20.00 LETNI KONCERT FOLKLORNE SKUPINE PLAMEN Z GOSTI IZ TUJINE – prireditveni prostor pred občinsko stavbo v Škocjanu.

Ponedeljek, 1. julij 2013

18.00 ODPRTJE CESTE DOL. RADULJE, SELA, KRIŽE – Sela (pri Lekšetovih).

Sreda, 3. julij 2013

18.00 ODPRTJE CESTE DOL. DOLE, JELENDOL – Jelendol (pri avtobusni postaji).

Četrtek, 4. julij 2013

18.00 ODPRTJE MOSTU V GRMOVLJAH – Grmovlje (pri mostu).

Petek, 5. julij 2013

17.00 ODKRITJE SPOMENIKA SOVAŠČANU ZAGRADA JOŽETU POVŠETU – Zagrad.

19.00 ODPRTJE RAZSTAVE SLIKARJA JOŽETA KUMRA – dvorana Metelkovega doma v Škocjanu.Možnost odkupa umetnikovih del.

20.00 KNOBLEHARJEVA AKADEMIJA – župnijska cerkev v Škocjanu. Slavnostna akademija ob obletnici rojstva dr. Ignacija Knobleharja, misijonarja in raziskovalca Belega Nila. Slavnostni govornik: generalni vikar, prošt novomeškega kapitlja, prelat Božidar Metelko.Kulturni program: baritonist Zdravko Perger.ODKRITJE TABLE PRI KNOBLEHARJEVEM SPOMENIKU.

Sobota, 6. julij 2013

8.00 POHOD OB NEMŠKO-ITALIJANSKI OKUPACIJSKI MEJI (1941–1945), zbor ob 8. uri na Telčah – postanek na Slemenu (okrepčilo) in nato nadaljevanje poti do Kulturnega doma Bučka.

11.00 SPREJEM POHODNIKOV OB 68-LETNICI IZGNANSTVA – Kulturni dom Bučka. Prireditev ob 68-letnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva.

18.00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠKOCJAN – dvorana Metelkovega doma v Škocjanu.PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠKOCJAN.S slavnostno sejo, kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj bomo počastili praznik Občine Škocjan – KNOBLEHARJEVO 2013.


KMEČKA OHCET V ŠKOCJANSKIH KRAJIH

O čem razmišlja popotnik, čigar pot pelje po škocjanskih krajih? Vidi majhne vasi, za katere bi lahko rekli, da vsaka stoji na svojem hribčku, obdajajo jih široka polja, zeleni gozdovi in travniki, na ka-terih se pase živina. Z vrhov seže pogled na dolino, prepleteno s hišami, belimi cestami in potokom Radulja, ki že tisočletja vijuga po pokrajini.Kakor je razgibana pokrajina, tako se od vasi do vasi razlikujejo tudi ljudje. A povezujejo jih preteklost in spomini nanjo, ki jih starejši ljudje pripovedujejo z veliko vnemo, podrobnimi opisi in včasih tudi s solznimi očmi. Spominjajo se raznih življenjskih do-godkov, praznikov čez leto in vsakodnevnih opravil. Toda najraje se spomnijo na »pravo kmečko ohcet«, kakršne, kot pravijo, da-nes ni več.

Ohcet bo!

Razna kmečka opravila, praznovanja skozi vse leto, »pušelšanki« in veselice so bili odlična priložnost za ples in druženje, kjer se je večkrat razvila tudi ljubezen. V kmečkem okolju so ljudje radi rekli: »Nevesta za nohtom prinese doto k hiši,« kar priča, kako pomembna je bila delavnost za izbor neveste ali ženina. Včasih je prišel bodoči ženin s starešino na dom izbranke, češ da bi rada kupila kravo ali tele, na koncu pa sta se s starši dogovorila za poroko.

Krancelj večer

»Deklišč'no« ali t. i. »krancelj večer« so navadno praznovali en teden ali nekaj dni pred poroko, običajno na sobotni večer. De-kleta, torej najožje nevestine prijateljice in znanke, so prinesla vsako svoje darilo, prišel pa je tudi muzikant. Ker je imel že-nin »fantovšč'no« v svojem kraju, so dekleta plesala kar med sabo, po navadi polko in valček. Praznovanje »krancelj večera« je bilo zelo podobno »ohceti«, saj so veliko jedli, pili, peli, plesali in predvsem zganjali razne norčije. »Ko ljudje mau pjo, zgajaje use sorte,« je še dodala ena izmed sogovornic.

Poroka

V ponedeljek zjutraj so se na ženinovem domu zbrali vsi njegovi svatje. Skupaj so odšli na nevestin dom, vodil jih je muzikant. Ko so prišli, so jih pričakala zaprta vhodna vrata, v hiši pa je tiho ča-kala nevesta s svojimi svati. Ženinov starešina je ropotal po vratih in spraševal, če je kdo doma, kuharice od znotraj pa so zakričale nazaj, da so jim svatje pokradli vse kokoši in naj zato kar odidejo. Potem so komaj opazno odprli vrata, da je nevesta pokazala svo-jo roko in se je muzikant lahko prepričal, če so prišli k pravi hiši. Iz hiše sta stopili dve maškari, našemljeni v nevesti. Prva je bila stara in grda (bolj je bila grdo odpravljena, boljša je bila), druga pa mlajša in po navadi noseča ali z dojenčkom v naročju. Tretja je prišla nevesta in za njo svatje, ženin ji je dal šopek oziroma »pušelc«, muzikant je zaigral na harmoniko in vsi so zaplesali kar na dvorišču. V hiši so pojedli obaro oziroma »ajmoht« ter skupaj

odšli na poroko v cerkev. Če je bila ta daleč, so se odpeljali z »za-pravljivčkom« ali »federvagnom«, na katerem je muzikant ves čas veselo igral in prepeval. Pred cerkvijo muzikant ni igral, odšel je v najbližjo gostilno, kamor so po končanem obredju prišli tudi drugi. Postregli so jim s potico, piškoti in obveznim kozarčkom ali dvema. Vsi so plesali in prepevali.

Ohcet na nevestinem domu

Prvi dan je svatba oziroma »ohcet« potekala na nevestinem domu, kamor so prišli vsi nevestini svatje in najožji ženinovi. Ne-vestina oče in mati nista šla k poroki, zato sta jih pričakala na domačih vhodnih vratih. Oče je v rokah držal »štefan« vina, mati pol hleba kruha. Nevesta je morala razrezati kruh in za zelo po-membno je veljalo, kaj bo prijela najprej. Če je naprej prijela kruh, so rekli, da bo dobra gospodinja, če pa je najprej prijela za nož, so rekli: »Ta bo pa od hudiča!«Skupaj so nazdravili in šli v hišo »na župo«. Po kosilu je sledil t. i. »damenval«, kjer se je nevesta priklonila ženinu in ga povabila

Fotografija skupne poroke iz leta 1938. Na fotografiji so: Marija Granda, Janez Divjak, Karolina Povšič in Jožef Granda. Arhiv: Ivan Granda.

Kmečka ohcet v škocjanskih krajihKako so tam peli in plesali sredi 20. stoletja


KMEČKA OHCET V ŠKOCJANSKIH KRAJIH

na solo ples. Po navadi je bil to miren valček. Po solo plesu so se jima pridružili tudi drugi. Plesali so na vse, kar je muzikant zaig-ral, od valčka, polke in »cvajšrita« do »šuštarske«, »oberštajerja«, »rašple« in »abrahama«.

Solo za starešino

Slavka Cizel je pripovedovala, kako se je včasih starešina želel izkazati, zato se je »izprsil«, iz denarnice vzel največji »novec«, pljunil nanj in ga »pritisnil« muzikantu na čelo ter zaklical, da želi s svojo ženo ali izvoljenko zaplesati solo. Prepustili so mu plesišče za ples ali dva, potem so nadaljevali z norčijami.

Ples za kuharice

Glavna kuharica in njeni dve pomočnici so imele na »ohceti« zelo pomembno vlogo, saj so morale ves čas pripravljati hrano; od goveje juhe, krompirja in solate, do pečenih kokoši, jagenjčka, govedine, svinjine in vseh vrst peciva. Včasih, ko ni bilo vsega v izobilju, je cela vas prispevala k praz-novanju. Sosedje so prinesli olje, sladkor, jajca, posode in pribor. Ena izmed gospa se spominja, da je za svojo »ohcet« dobila »le« 49 živih kokoši.Pepca Kralj, ena glavnih »ohcetnih« kuharic v škocjanskih kra-jih, je s svojim pripovedovanjem obudila marsikatero zanimivost.

Muzikant je denar oziroma »tringelt« za kuharice pobiral na zelo izviren in zabaven način: lončen lonec je zataknil v »burkle« in ga ponujal naokrog. Ko je zbral denar od vseh svatov, je lonec vrgel po tleh in poklical kuharice, da so pometle črepinje in pospravile denar. Ko je bilo delo opravljeno, je muzikant zaklical: »Solo za kuharice!« In morale so zaplesati – najprej z obema starešinama, potem še z ženinom.Kuharica si je z »ohcetnim denarjem« lahko kupila omaro, mizo, plinski štedilnik ali kateri drugi kos pohištva.

Snemanje venčka oziroma »kranclja«

Ob polnoči prvega dne svatbe so na sredo hiše postavili stol, ka-mor se je usedla nevesta. Starešina ji je z glave vzel »krancelj«, ga položil na pladenj z belim prtičem in nanj pobral denar za ne-vesto. Včasih je ženin položil nanj kar svojo denarnico. Potem sta ženin in nevesta spet skupaj zaplesala »veseli solo«. Muzikant je po njunem plesu na tla vrgel star lončen lonec ali steklen koza-rec. »Za srečo,« so rekli. Ponekod je veljalo, da ženin in nevesta nista smela plesati z drugimi svati, razen po snemanju venčka, ko je morala nevesta zaplesati z obema starešinama. Venec so po navadi po »ohceti« odnesli na oltar najbližje cerkve ali kapelice. Snemanje venca je bil simbol novega začetka oziroma konec živ-ljenja v domači hiši, zato so to dejanje pogosto pospremili s sol-zami. Tako je bilo tudi drugi dan »ohceti«, ko se je morala neve-sta posloviti od svojih domačih. »Včasih je katera celo pobegnila ali se skrila kam okrog hiše,« je pripovedovala Jožefa Virant.

Nadaljevanje sledi v naslednji številki … Anja Cizel

Opomba:Članek o raziskovanju škocjanske preteklosti je nastal na pobudo mentorjev z za-četnega seminarja za vodje odraslih folklornih skupin 2012/ 2013 v Ljubljani.

Fotografija poroke iz leta 1952. Na fotografiji so: ženin France Hočevar, harmonikar »Rženčk«. Arhiv: Jožefa Virant.

Fotografija poroke zakonca Barborič iz Zavinka; takoj po vojni. Arhiv: Valerija Topolovec.

Pela sta Ivan Švigelj in Miha Cizel. Transkribiral Oskar Stopar.Pesem so včasih peli škocjanski oglarji.


ZDRAVJE

Odkrijmo melanom pravočasnoMelanom je maligni tumor kožnih celic melanocitov. Je najne-varnejši kožni rak, predvsem zaradi svoje velike sposobnosti širjenja na ostale organe. Ker je zdravljenje razširjene bolezni neuspešno, je umrljivost visoka. Število bolnikov z melanomom se povečuje hitreje kot število bolnikov s katerokoli drugo vrsto raka. Predvsem zaskrbljujo-če je naraščanje števila bolnikov z melanomom med mladimi odraslimi. Melanom je rak, ki se lahko razvije pri vsakomur, vendar pa je tveganje za njegov nastanek pri nekaterih ljudeh večje: pri sve-tlolasih, svetlookih in svetlopoltih ljudeh, ki so bili zlasti v mla-dosti pogosto izpostavljeni sončnim žarkom, pri ljudeh, ki so večkrat utrpeli sončne opekline, pri ljudeh, katerih ožji sorodnik je imel melanom, pri starejših ljudeh, pri ljudeh, ki imajo veliko število znamenj, ter ljudeh, ki so že imeli melanom.Melanom se lahko pojavi v obstoječem znamenju, večinoma pa nastane na novo. Na koži ves čas nastajajo nove pigmentne spremembe, med katerimi je lahko tudi melanom. Pomembno je, da ga ločimo od ostalih nenevarnih pigmentnih sprememb na koži. Melanom je lahko v začetku zelo podoben navadnemu znamenju, a se za razliko od znamenja nato hitreje spreminja po obliki, barvi in velikosti. Je asimetričen (A – asimetry), nepra-vilnih robov (B – border), večbarven (C – colour), večji od 5 mm (D – diameter) in raste (E – elevation). Včasih lahko tudi srbi. Pri napredovani obliki se lahko pojavi tudi krvavitev. Ker se melanomi ne spreminjajo vsi po sistemu ABCDE in jih je včasih težko razlikovati od znamenja in drugih pigmentnih sprememb na koži, je ključnega pomena za postavitev pravilne diagnoze dermatoskopski pregled kože. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek melanoma je UV sevanje. Z ustrezno zaščito kože pred soncem lahko nasta-nek melanoma preprečimo. Z omejitvijo izpostavljanja soncu je

treba začeti že v zgodnjem otroštvu, saj so prav sončne opekli-ne v zgodnjem otroštvu eden od dejavnikov tveganja za razvoj bolezni kasneje v življenju. Tudi število pigmentnih znamenj je povezano z izpostavljenostjo soncu v otroštvu. Več kot je otrok izpostavljen soncu v otroštvu, več znamenj se bo pojavilo na koži. Večje število znamenj pa pomeni večjo verjetnost za pojav melanoma kasneje v življenju. Kožo moramo zaščititi predvsem z izogibanjem soncu, z uporabo oblačil, pokrival in očal ter z uporabo zaščitnih krem za tiste dele telesa, ki jih pred soncem drugače ni mogoče skriti.

Ker bodo učinki preventivnih akcij o pomenu zaščite pred UV žarki vidni šele čez desetletja, je za zmanjšanje umrljivosti za-radi melanoma trenutno najpomembnejše zgodnje odkrivanje z rednim samopregledovanjem in preventivnimi pregledi kože. Redno spremljajmo spremembe na koži! Če odkrijemo mela-nom pravočasno, je ozdravljiv!

Nataša Grebenšek, dr. med.Dermatološki center Arsderma

Klopni meningoencefalitisKlopni meningoencefalitis je resna bolezen osrednjega živčev-ja, ki jo povzroči vbod okuženega klopa. Slovenija sodi med ev-ropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti za to bolezen, saj pri nas zboli od 270 do 350 oseb na leto. Najbolj ogroženi sta Koroška in Gorenjska, v zadnjem času opažamo okužbe tudi na območjih, ki v preteklosti niso veljala kot posebno okužena. Pri večini poteka bolezen v dveh stadijih. Običajno se začne te-den do dva po vbodu okuženega klopa z nekajdnevnim slabim počutjem, s povišano temperaturo, z bolečinami v mišicah in sklepih ter glavobolom. Težave po približno tednu dni minejo, sledi nekajdnevno obdobje brez težav. Za drugi stadij bolezni so značilni znaki prizadetosti osrednjega živčevja z visoko vročino, hudim glavobolom, bruhanjem in otrplim vratom. Učinkovitega zdravila ni. Približno odstotek bolnikov umre, 10 do 20 % pa jih ima trajne posledice, kot so slabši spomin, motnje ravnotežja in govora, glavobol, slabši sluh, trajne ohromitve. Najhuje je takrat, ko bolezen ohromi dihalne mišice.S klopnim meningoencefalitisom se najpogosteje okužijo tisti,

ki veliko časa preživijo v naravi. Okuženi klopi se nahajajo v gozdovih, lahko pa tudi na travnikih in domačih vrtovih. Zato je bistvenega pomena preventiva z uporabo primerne obleke in repelentov proti mrčesu ter redno pregledovanje in takojšnje pravilno odstranjevanje klopov, ki so prenašalci virusa. Cepljenje predstavlja najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Cepivo je varno in učinkovito, vendar se ga pri nas kljub visoki verjetnosti okužbe še vedno poslužuje premalo ljudi. Opažamo, da se ljudje za cepljenje po-gosto odločajo šele takrat, ko zboli nekdo izmed bližnjih. V Slo-veniji je cepljenje obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu. Priporočamo pa ga vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravi. Bazično cepljenje se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva, kasneje so potrebni poživitveni odmerki, praviloma prvi čez tri leta, kasneje pa na pet let. Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in tudi pri izbranih zdravnikih.

Marta Košir, dr. med., spec. javnega zdravjaZavod za zdravstveno varstvo Novo mesto


50 let DMSBZT Novo mestoZgodba o zdravstveni negi je veličasten ep o pomoči človeštvu.Pripoveduje o ljudeh,kako se rodijo, živijo in umirajo,o zdravju in bolezni,o radosti in žalosti.Njeno poslanstvo je prenašanje znanja v pomoč človeštvu.(M. Rogers)

»Ohranimo sledi« je naslov jubilejnega zbornika Društva me-dicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, ki letos praznuje 50 letnico svojega delova-nja. Jubilej smo proslavili 23. aprila na slavnostni akademiji v KC Janeza Trdine v Novem mestu. Prve standarde o zdravstveni negi je postavila izjemna ženska Florence Nightingale, ki je skrbela za ranjene in bolne vojake v krimski vojni. Bila je vizionarka, ki je poklic medicinske se-stre postavila ob bok zdravnikom. Tako je medicinska sestra ob skrbi za bolnika prevzela celo vrsto nalog, pooblastil in funkcij.

Vse medicinske sestre so to njeno delo zavzeto nadaljevale in nadgrajevale kot profesionalno disciplino. V današnjem času je zdravstvena nega zelo obsežno področje, ki vsebuje celostno obravnavo pacienta. Prav je, da je ta obravnava izvedena stro-kovno in kakovostno, saj se je vloga medicinske sestre skozi čas precej spremenila. Medicinska sestra tako samostojno in inter-disciplinarno skrbi za bolnega pacienta ter odkriva, preprečuje in rešuje probleme tako bolnika kot njegove družine in širše skup-nosti. Je njegova negovalka, zaupnica in tolažnica ter ga sprem-lja v trenutkih, ko mu je hudo, ko se veseli in tudi ko se poslavlja od življenja. Ni lahko, pogosto je zelo težko, a vendar lepo …V Sloveniji o poklicu medicinske sestre govorimo od leta 1919. Štiri leta kasneje je bila ustanovljena prva šola za medicinske sestre pri Zavodu za socialno higieno in zaščito dece v Ljubljani. Leta 1927 je 13 medicinskih sester v Ljubljani ustanovilo prvo stanovsko organizacijo, predhodnico današnje Zbornice – Zveze medicinskih sester. Kar precej let kasneje, leta 1963, pa je bilo ustanovljeno Društvo medicinskih sester Novo mesto, katere ustanoviteljica je bila tudi naše gore list, ga. Slavka Medved. In zdaj je minilo že 50 let od takrat. V sodobnem času hitrega raz-voja in sprememb pa je v našem poklicu gotovo prioriteta vsake medicinske sestre potreba po znanju, po nenehnem izobraže-vanju in spoznavanju novosti, zato v našem društvu izobraževa-njem posvečamo veliko časa. Ne manjka pa nam tudi družabnih srečanj, saj v okviru društva deluje tudi pohodniška in izletniška skupina, ki skrbita za rekreacijo in razvedrilo. Uspe samo tistim poklicnim skupinam, ki se zavedajo svoje pre-

teklosti. Naše predhodnice so postavile trdne temelje delova-nja in nekatere od njih izhajajo prav iz naše občine, zato se mi je zdelo prav, da ta jubilej omenimo tudi v našem časopisu. Nekatere izmed njih so sodelovale od samega začetka. Naj jih omenim le nekaj, ki so že končale svojo aktivno službeno pot. Ga. Slavka Medved, rojena Jerele iz Stare vasi pri Škocjanu, je bila ena izmed podpisnic ustanovne listine društva. Ga. Zdenka Kaplan, rojena na Bučki, je bila v letih od 1969 do 1983 pred-sednica Društva in ena izmed prvih dobitnic najvišjega stanov-skega priznanja, ki ga podeljuje Zbornica (Zveza), zlatega znaka in spominskega priznanja Zbornice zdravstvene nege. Ga. Anica Gazvoda, rojena Kapler iz Zavinka, je vrsto let delala na trans-fuzijskem oddelku bolnišnice. In še bi lahko naštevali. Tudi sedaj nas je kar nekaj iz škocjanske doline in okoliških hribov in še vedno smo zelo dejavne tako v svojem poklicu kot tudi v sa-mem društvu. Vizija prihodnosti zdravstvene nege je gotovo v znanju, stro-kovnosti in profesionalnosti, zato se bomo še naprej trudili, da bi vsem članom omogočili možnost izobraževanja in s tem dvig ravni znanja ter usposobljenosti na vseh področjih zdravstvene nege. Le tako bomo pustili za seboj sledi za prihodnje rodove. Kot pravi R.W.Emerson: »Ne sledi speljani poti. Utri novo in za seboj pusti sledi.«

Karmen Janežič, Foto: Marko KlincFoto: Slike iz zbornika Ohranimo sledi 1963-2013

ZDRAVJE

Slavka Medved pri pripravi transfuzije(Iz osebnega arhiva)

Milana Zore z najboljšo prijateljico Slavko Medved(Iz osebnega arhiva Milane Zore), desno


DELOVANJE DRUŠTEV

Tekmovanje harmonikarjev 2013Tudi letos je Turistično društvo Škocjan na Dolenjskem organi-ziralo tekmovanje harmonikarjev.Tekmovanja se je udeležilo 29 harmonikarjev in harmonika-ric

Nagrajenci:

1. skupina – do letnice 2002

1. mesto Blaž Jamnikar Pukl2. mesto Kevin Poredoš3. mesto Timotej Mikuž

2. skupina – letniki 2000 in 2001

1. mesto Miha Grmek Seražin2. mesto Blaž Bregar3. mesto Tjaša Nedanovski

3. skupina – od letnika 1992 do 1999

1. mesto Blaž Kastelic2. mesto Denis Kresevič3. mesto Sandra Murgelj

4. skupina – letniki od 1933 do 1968

1. mesto Franc Vegelj2. mesto Stanka Fidler3. mesto Vinko Ušeničnik

ABSOLUTNI ZMAGOVALEC

1. mesto Blaž Kastelic2. mesto Miha Grmek Seražin3. mesto Blaž Jamnikar Pukl

Na tekmovanju so se nam pridružili tudi izdelovalci harmo-nik Zupan iz Mengša, ki so nam predstavili novo generacijo harmonik Vanesa. Na eno izmed razstavljenih harmonik nam je zaigral tudi učitelj harmonike Janez Lekše, ki je tudi pred kratkim izdal svoj CD.

Ocenjevalno komisijo so zastopali: Toni Homan, ki je bil pred-sednik komisije, ter člana Jelka Posel in Toni Deželan. Na kon-cu je tekmovanje popestril tudi naš škocjanski harmonikar Martin Kirn. V prihodnje pa si želimo, da bi na tekmovanju imeli še več tekmovalcev kot letos.

Zahvalili bi se vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri našem tek-movanju, gospodu županu Jožetu Kaplerju za vzpodbudne be-sede, Tonu Homanu za ozvočenje in vsem članom komisije za sodelovanje na tekmovanju, sponzorjem: Slavica Ivančič, gostilna Luzar, Cvetličarna Zvončica, Teracersto, cementninar-stvo in kamnoseštvo Kic, Janez Lenart in Boštjan Žagar s.p.; ter Muhič Sašu za zadeve pri računalniku.

Damjana Kirar, TD Škocjan

PGD Tomažja vas – FlorjanovoMaša v čast sv. Florjana v cerkvi sv. Štefana v Tomažji vasi. V soboto, 4. maja, ob 17:00 smo gasilci iz Tomažje vasi imeli mašo za god sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Gasilke in gasilci smo se v uniformah zbrali pred gasilskim domom, od koder ja potekala svečana povorka v cerkev. Maševal je župnik Jože Nemanič iz župnije Bela Cerkev. Po končani maši smo se od-pravili nazaj pred gasilski dom, kjer je župnik blagoslovil po-dobo sv. Florjana na gasilskem domu. Maše se je udeležilo 85 gasilk in gasilcev iz gasilskih društev v občini Škocjan in tudi gasilci iz Telč. Po končanem blagoslovu smo za vse prisotne pripravili pogostitev z malico in pijačo. Hvala vsem gasilkam in gasilcem za tako veliko udeležbo in župniku Jožetu Nema-niču za darovano mašo.

Dušan Bele, PGD Tomažja vas


DELOVANJE DRUŠTEV

Obiskali smo starejše in onemogleKaj pomeni delati z ljubeznijo?Pomeni vnesti v vsako delo vaših rok tudi vašega duha.Pomeni tkati obleko iz vlaken vašega srca.Potem postane delo ljubezenin ta postane vidna.(K. Gibran)

V župnijski Karitas smo se tudi letos odločili, da obiščemo naše ob-čane oz. farane obeh župnij, ki svoje življenje preživljajo v Domu starejših občanov Šmihel in Impoljca.Program nastopajočih so ob prizadevanju nekaterih članic Karitas, pripravili otroci iz Osnovne šole Frana Metelka Škocjan, vrtca Rado-

vednež in nekateri mladi. Zvrstile so se pesmice, recitacije, ples in seveda vrsto lepih slovenskih pesmi, ki so jih spremljali na različne inštrumente. Varovance sta pozdravila gospod župnik Damjan Štih in župan občine Škocjan g. Jože Kapler. Oba sta jim zaželela zdrav-ja, prijetno bivanje in lepih trenutkov. Tiste, ki niso mogli priti v avlo smo obiskali v njihovih sobah. Z njimi smo se tudi pogovarjali in jim skušali vliti poguma. Našega obiska so bili vsi zelo veseli, saj smo jim poleg dobre volje, mladosti in skromnega darilca, prinesli tudi nekaj sladkih dobrot, ki so jih pripravile članice Karitas.

Zagotovili so nam, da smo vedno dobrodošli in da se veselijo po-novnega snidenja. Na koncu smo vsi skupaj ob spremljavi harmo-nike tudi zapeli in zaplesali.

Karmen Janežič, Župnijska Karitas


DELOVANJE DRUŠTEV

Zasadili lipov drevored in obeležili 10-letnico TD BučkaV letu 2013 Turistično društvo Bučka obeležuje 10-letnico delo-vanja. V duhu ustanovitvene ideje, da turistično društvo povezu-je društva in skrbi za promocijo kraja ter prireditev in dogodkov,

smo v znak vzornega meddruštvenega sodelovanja v preteklih letih skupaj s predstavniki vseh društev in šole, ki aktivno soob-likujejo društveno in družabno življenje na Bučki, zasadili nova drevesa – simbol življenja, ki raste in se razvija. Hkrati smo s saditvijo dreves obeležili tudi 22. april, svetovni dan Zemlje. Drevesa so pomemben del narave, so pravljična, zdravilna, mi-tološka in dajejo ten naši zemlji. Drevesa pripovedujejo tudi zgodbe. In drevesa, ki so bila sedaj zasajena, bodo lahko obis-kovalcem pripovedovala zgodbo o življenju na Bučki, o pove-zovanju in sodelovanju ter o nesebičnem razdajanju krajank in krajanov v dobro našega kraja. Drevo je vez med včeraj in jutri. Na to, da bo vez tudi v prihodnje še naprej močna, pokončna, plemenita in plodna, nas bodo odslej spominjala zasajena dre-vesa. Zagotovo je bil to dogodek, kot ga na Bučki še ni bilo. Upa-mo, da bodo vremenske razmere novim drevesom naklonjene, da bodo lahko lepo rasla in se razvijala ter kmalu ustvarila novo zanimivo veduto ob pogledu na Bučko. Vse udeležence zasaditve lipovega drevoreda je uvodoma nagovoril predsednik TD Bučka Silvo Vene, ki je predstavil namen in simboliko sajenja dreves za Bučko. Saditvi dreves so

se prijazno odzvali tudi na krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije iz Sevnice. Dogodka sta se udeležila tako vodja enote Miloš Brinovec, ki je tudi nagovoril vse zbrane, kakor tudi revirni gozdar Silvo Vintar. Drevesa v drevoredu si sledijo po abecednem vrstnem redu uradnega naziva društva in šole, vsakemu drevesu pa smo h koreninam položili še t.i. časovno kapsulo – stekleničko v obliki Slovenije in s sporočilom o namenu in datumu saditve ter s podpisom aktualnega predsednika oziroma vodje. Ta informacija bo morda čez desetletja in stoletja zanimiv vir podatkov o našem kraju. Zasaditev lip sta pozdravila tudi župan Občine Škocjan Jože Kapler in predsednica Krajevne skupnosti Bučka Ljubica Hočevar, ki sta na novo posajena drevesa na koncu tudi zalila. Po zasaditvi lip je sledil še 10. redni letni zbor članov TD Bučka, kjer je društvo prejelo priznanje Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine za 10 let uspešnega delovanja v turizmu. Društvo je prejelo priznanje tudi s strani sosednje Turistične zveze občine Sevnica, in sicer za aktivno in prepoznavno delo na področju

turizma in dobro sodelovanje z zvezo. Priznanji sta podelila predsednika obeh zvez, Jože Barbo s strani dolenjske ter Cvetka Jazbec s strani sevniške turistične zveze. Oba sta društvu tudi čestitala in izpostavila doprinos društva k razvoju turizma v tem delu Slovenije. Čestitke ob 10-letnici delovanja so izrazili tudi predstavniki ostalih društev.Na koncu smo se, kot se za praznovanje tudi spodobi, poslad-kali s torto. Vsi udeleženci občnega zbora pa so prejeli še darilo – seme potomke buče velikanke in povabilo, da jeseni sodelu-jejo na tekmovanju v izrezovanju buč, ki bo potekalo v sklopu jesenskega praznika buč.TD Bučka se zahvaljuje vsem članom, ostalim društvom in kra-janom, ki že vsa leta aktivno sodelujejo pri aktivnostih društva ter Občini Škocjan, ki podpira in omogoča delovanje društva. Posebna zahvala pa gre tudi župniku Damjanu Štihu, ki je spre-jel idejo o drevoredu lip ob robu parkirišča pri pokopališču na Bučki.

Vsem še enkrat iskrena hvala. Turistično društvo Bučka


DELOVANJE DRUŠTEV

Okrogla miza na temo Mladi v kmetijstvu, ki je potekala v BrusljuZveza kmetic Slovenije, v katero je včlanjeno tudi naše društvo, se je 12. maja podala na pot v Belgijsko prestolnico Bruselj. Zbrale smo se kmetice z vse Slovenije in skupaj z mladinsko kmečko zvezo sodelovale pri okrogli mizi z naslovom Mladi v kmetijstvu. Okroglo mizo je pripravil evropski poslanec g. Milan Zver in povedal, da gre že za 3. tovrstno srečanje.

Po dolgi vožnji smo 13. maja prispeli v Belgijo in si najprej ogle-dali kmetijo, na kateri se ukvarjajo s pridelavo žit, glavna de-javnost pa je gojenje belgijskega plavega goveda. Po ogledu smo se odpeljali v Evropski parlament, kjer so nam postregli s kosilom, nato pa nas je sprejel evropski poslanec g. Milan Zver in nam predstavil svoje delo in življenje. Po tem smo se podali na ogled mesta.V torek smo se odpeljali na ogled Atomiuma. To je več kot 100 m visoka železna skulptura. Izdelana je iz devetih jeklenih kro-gel, ki so med seboj povezane kot povečana osnovna celica jeklenega kristala. Do vrha pa smo se popeljale z dvigalom. Razgled nad Brusljem je bil zares veličasten. Nato smo se odpeljali v parlament in ob vhodu srečali našega poslanca g. Lojzeta Peterleta na kolesu. Kolo je njegovo prevoz-no sredstvo v Bruslju, nam je povedal. Nato smo odšli na konferenco, kjer je bil prisoten tudi slovenski minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan. Od slovenskih poslan-cev so bili na konferenci prisotni še g. Ivo Vajgl, g. Lojze Peterle, g. Jelko Kacin in ga. Zofija Maze Kukovič.Konferenca je potekala v podajanju različnih mnenj in pogledov na problem mladih pri vključevanju v kmetijstvo. G. Dejan Židan je povedal, da kmetovaje za mlade ne bo zanimivo, če ne bo delovalo z dobičkom, žal pa v današnjem času ugotavljamo, da dodana vrednost pri pridelkih ne ostane kmetu, pač pa v trgovskih verigah, je povedal g. minister. G. Lojze Peterle pa je poudaril, da naj se mladi kmet ne obravnava , kot prosilec so-cialne pomoči. Pomembno se mu zdi tudi, da se ohrani način kmetovanja tak, kot je značilen za določene pokrajine, strateška odločitev pa naj bo pridelava zdrave hrane in tudi finančna pod-

pora naj bo dodeljena v to smer.Prisoten je bil tudi predsednik Sveta odbora za kmetijstvo, g. Demot Rian (Irec po narodnosti). Povedal je, da je stališče sveta shema za mlade kmete, pričakuje pa sprejemljiv kompromis in uspešna pogajanja. Argumentov pa žal ni razkril.Ga. Elizabet Küstinger, poročevalka o razvoju podeželja v evrop-ski uniji, je povedala, da je starostna struktura kmetov zaskrb-ljujoča, saj je na enega mladega kmeta devet kmetov, ki bi se lahko upokojili. Ne velja več pravilo, da bi mladi kmet kmetoval

po zgledu staršev, pač pa mora biti inovativen in se prilagajati trgu. Krčenje proračuna pomeni krčenje pridelave hrane. V za-ključku pa pravi, da je uspešen kmet srčika podeželja.V vlogi poročevalke vlade v senci je spregovorila ga. Maread McGunness. Poudarila je, da je potrebno dati sporočilo mladim, da gre za stabilno dejavnost. Pomemben dejavnik, da so mladi kmetje uspešni pri vključevanju, je tudi izobraževanje. Treba pa se je soočiti z dejstvom, da bo sredstev za podporo v kmetijstvu v prihodnje manj, zato je pripravljen predlog za omejitve plačil upravičencem nad 300.000 EUR. Povedala je, da so do sredstev upravičeni aktivni kmetje, in ne zgolj lastniki zemljišč.Rok Roblek, predsednik zveze Slovenske podeželske mladine, je povedal, da nevladne organizacije delajo velike korake v smeri pozitivnega razvoja kmetijstva v Sloveniji ter se zavzemajo za ohranjanje podeželja in razvoj le tega. Ob koncu se je g. Milan Zver zahvalil vsem navzočim in po-vedal, da v denarju ni vse, življenje na vasi ima večje kvalitete kot v mestu, in izrazil željo, da bi bili mladi kmetje bolj aktivni v svojih zahtevah. Upa, da bodo pogajanja s Svetom odbora za kmetijstvo, ki aktivno potekajo do konca junija, obrodila sadove tudi za slovenskega kmeta, ter nas povabil na srečanje prihod-nje leto. Po končani konferenci smo skupaj z našimi poslanci zapeli slo-vensko pesem, g. Peterle pa nas je spremljal na svojih orgli-cah.Nato smo se odpeljali do Frankfurta, tam prenočili in naslednji dan obiskali še koncentracijsko taborišče Dachau. V poznih noč-nih urah pa smo prispeli domov.

Jožica Mehak, DPŽ Škocjan


DELOVANJE DRUŠTEV

Blagoslov konj – sv. Jurij, GrmovljeTudi letos smo se zbrali v Grmovljah, kjer so tako naši konji kot tudi konjeniki prejeli blagoslov, ki naj bi varoval nas in naše konje skozi vse leto. V nedeljo, 21. 04 2013, smo se zbrali pri mostu v Grmovljah, od koder smo se na konjih in z vpregami

odpravili proti cerkvi sv. Jurija. V naši povorki se nam je pridružil tudi župan občine Škocjan Jože Kapler, ki se je popeljal z vprego ter kasneje tudi s pozdravnim govorom pozdravil vse konjenike in vse ostale prisotne. Da je blagoslov dobil res pravi pomen, pa je poskrbel gospod župnik Damjan Štih, ki je nam konjenikom in konjem zaželel zdravja in sreče in tako v tej luči podelil blago-slov. Seveda, da se je vse to zgodilo, pa gre največja zahvala PGD Grmovlje in vaščanom Grmovelj, ki so, kot je že v njihovi navadi, zopet upravičili sloves popolnih gostiteljev ter dobrih in preprostih ljudi. Zato nam ostane samo še to, kot pravimo ko-njeniki, da naj navada ostane.

Silvo Vovk, KD Škocjan

Konjeniki KD Škocjan so z vpregami popeljali cvičkovo princeso in vinske kraljice k zasaditvi najstarejše žametne črnine z LentaV soboto, 27. 4. 2013, smo konjeniki KD Škocjan na povabilo cvičkove princese Tjaše Metelko sodelovali pri zasaditvi najsta-rejše trte žametne črnine z Lenta, ki so jo zasadili na Studencu. S tremi vpregami smo popeljali vinsko princeso ter več vinskih kraljic, ki jih je spremljala tudi prava grajska gospoda. Imeli smo priložnost, da se povrne-mo nazaj v čase, ko so s konji in kočijami vozili princese in kraljice, in prav to smo lahko občutili in prikazali na Studen-cu. Veliko dobrega vzdušja so v veliki meri prispevale tako naše vprege kot konjeniki, ki so vožnje opravili brezhibno in dobesedno očarali vse priso-tne. Ker je bil ta dogodek res

nekaj izjemnega, je bila posneta tudi oddaja Ljudje in zemlja, kjer je bilo moč videti vse to, kar se je dogajalo na Studencu, prav tako je o tem bilo veliko napisanega v številnih lokalnih časopisih. Seveda se gre za uspešno izpeljano vožnjo in organi-zacijo zahvalit lastnikom vpreg Nikolaju Oberču, Francu Žniderši-ču in Miru Baniču ter vsem, ki so sodelovali tudi pri organizaciji prevoza vpreg in konjev do Studenca, to so Janez Lenart, Jani Šinkovec ter Gregor Komljanec. Vse to pa je velik dokaz dobrega sodelovanja članov društva in dobra popotnica za prihajajoče izzive.

Silvo Vovk, KD Škocjan


DELOVANJE DRUŠTEV

Rezultati ocenjevanja vin na 41. tednu cvičkaČlani Društva vinogradnikov Škocjan smo s svojimi vini sodelo-vali na ocenjevanju vin, ki je potekalo v sklopu prireditve 41. tedna cvička v Novem mestu. Na degustaciji je bilo skupaj oce-njenih 1022 vzorcev vin iz 32 dolenjskih vinogradniških društev. Bili smo društvo z največ prinesenimi vzorci na ocenjevanje. Z rezultati na 41. tednu cvička smo lahko zelo zadovoljni, saj smo člani DV Škocjan dosegli: 1 prvaka sorte, 4 velike zlate medalje, 11 zlatih medalj in 13 srebrnih medalj.

Dobitniki medalj:

Podelitev medalj bo v sklopu občinskega praznika.

Marko Kirar, DV Škocjan

VINOGRADNIK NASLOV SORTA OCENA MEDALJA

Dulc Jože Stranje 7 sivi pinot 17,63 ZMJan Stanislav Dobruška vas 18 cviček PTP 15,87 SMKirar Marko Dobruška vas 20 cviček PTP 16,2 VZMKirar Marko Dobruška vas 20 kerner 17,43 SMKirar Marko Dobruška vas 20 modra frankinja 17,6 SMKirar Marko Dobruška vas 20 žametna črnina 16,43 ZMKirar Nada Dobruška vas 20 dolenjsko rdeče 16,7 ZMMatko Franci Male Poljane 13 cviček PTP 16,17 ZMMatko Franci Male Poljane 13 dolenjsko belo 16,8 VZMatko Franci Male Poljane 13 sauvignon 17,4 SMMehak (družina) Gorenje Dole 22 modra frankinja 17,67 SMMojstrovič Anton Dobrava 44 cviček PTP 15,93 SMOberč Marjan Tomažja vas 13 cviček PTP 16,07 ZMOberč Marjan Hrib 17 cviček PTP 16 SMPerše Franci Zbure 30 cviček PTP 15,9 SM

Perše Franci Zbure 30laški rizling jagodni izbor

18,33 SM

Rupar kmetija Telčice 6 cviček PTP 16,33 VZMRupar kmetija Telčice 6 beli pinot 17,3 SMRupar kmetija Telčice 6 modra frankinja 17,6 SMSmrekar Franci Stara Bučka 3 cvicek PTP 16,33 VZMSmrekar Franci Stara Bučka 3 modra frankinja 17,87 ZMVide Janez Tomažja vas 11 cviček PTP 15,9 SM

Vide Janez Tomažja vas 11modra frankinja barrique 2011

17,87 ZM

Vide Janez Tomažja vas 11 zeleni silvanec 18,23 VZM-PSVide Janez Tomažja vas 11 laški rizling PT.2011 18,53 ZMVina Kozinc Dolnje Impolje 5 modra frankinja 17,93 ZMVovk (družina) Zavinek 15 dolenjsko belo 16,73 ZMVovko Jože Vel.Poljane 10 cviček PTP 16,03 SMZgonc Robi Češnjice 2 žametna črnina 16,33 ZM

Dopisujte v glasilo

Naši koraki


DELOVANJE DRUŠTEV

Dogajanje v DPM DobravaDogajanje v okviru Društva podeželske mladine Dobrava je bilo v preteklem mescu pestro. Naj najprej omenimo, da smo v Do-bravi pripravili kres ter ga 30. aprila 2013 tudi zakurili. Ob pri-žganem kresu in dobri glasbi smo spekli nekaj jedi na žaru in se poveselili ob kapljici rujnega. Z dogodkom smo poskušali zbližati vaščane, tako kot v starih časih.Sicer pa smo se udeležili tudi drugih dogodkov, ki so se odvili pod okriljem Zveze slovenske podeželske mladine. Najprej smo se udeležili 20-letnice ZSPM, ki je potekala 12. aprila 2013 na Brdu pri Kranju. Na prireditvi se je zvrstila vrsta slavnostnih go-vorcev, med njimi predsednik RS Borut Pahor, minister za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano Gregor Židan, evropski poslanec Milan Zver ter predsednik ZSPM Rok Roblek. Po uradnem delu je sledila pogostitev s sproščenim klepetom.V soboto, 25. maja 2013, pa smo se udeležili Poletnih šport-nih iger društev podeželskih mladin v Prevolah pri Žužemberku. Pomerili smo se v malem nogometu ter nesrečno izpadli že v skupinskem delu. Kljub slabem vremenu je večina vztrajala do konca, v mrzlem dnevu pa nas je pokonci držala topla hrana

ter dobra družba. Tudi v prihodnjih mesecih pa bo v Dobravi pestro, saj bomo organizirali nogometni turnir ter tradicionalne kmečke igre.

Mateja Laknar, DPM Dobrava

Naše romanje v MedžugorjeVeselil sem se, ker so mi rekli: »V hišo Gospodovo pojdemo.« Tako se veseli pisec psalma.Tudi škocjanski romarji se vedno znova razveselimo, ko izvemo, da bomo zopet poromali v Medžugorje. Veselimo se, ko za štiri dni izklopimo vsakdanje skrbi in obremenitve ter časovne skrbi, ki nas pestijo iz dneva v dan.Veselimo se, ker tam doživimo nekakšen notranji mir, ki ga Bog deli po Mariji na tem milostnem kraju. Medžugorje nas duhovno bogati na vsakem koraku. Naj bo to vzpon na Križevac ob premišljevanju križevega pota, Crnica – kraj prvih Marijinih prikazovanj ob molitvi vseh delov rožnega venca, ali pisana množica narodov pri večerni sveti maši, ko vsak sodeluje v svo-jem jeziku in je to čudovita hvalnica Bogu v vseh jezikih. Tukaj človek začuti vsebnost Kristusove cerkve. Tako se vedno znova naužijemo sonca Božje bližine.

Letos smo bili prvič brez naše vodičke, gospe Maje, ker že v pol-nosti uživa srečo pri Bogu. Imeli smo pa odlične duhovne vodje, našega gospoda župnika Damjana in gospoda Vinkota, ki je že preko šestdesetkrat poromal v Medžugorje in nas je seznanil z mnogimi medžugorskimi dogodki.Tako je prehitro prišel čas, ko smo se morali posloviti od go-stoljubnih Medžugorcev in od Kraljice Miru, kateri smo zapeli v pozdrav Ave …

V svojih srcih pa smo na svoje domove ponesli doživetje Božje bližine, veselje in mir.

Hvala Stanetu in Jožici, ki vsako leto poskrbita za organizacijo romanja.

Mihelca Komljanec, Župnijska Karitas


DELOVANJE DRUŠTEV / ZA NAMI A ŠE AKTUALNO

Petkova pumpa na BučkiV sodelovanju z Radijem Veseljak, DJ Boštjanom, Bučenski-mi ramplači in Društvom podeželskih žensk Bučka je Kulturno društvo Bučka v petek, 19. 4. 2013, organiziralo Petkovo pum-po v šotoru pri Kulturnem domu Bučka. Zabava se je pričela ob 21. uri in kmalu po začetku se je šo-tor začel polniti. DJ Boštjan je s svojim vrtenjem glasbe vse dodobra ogrel in veselo rajanje je trajalo do poznih ur. Orga-nizatorji so bili zadovoljni, saj je bil dogodek zelo uspešen. Poročevalci na Radiu Aktual so ocenili, da je tokratno Petkovo pumpo na Bučki obiskalo preko 600 obiskovalcev. Dogodek je bil velik organizacijski zalogaj za kulturno društvo, saj je na sami prireditvi sodelovalo preko 50 prostovoljcev. Namen organizacije je bil dosežen, saj je bilo s tem omogočeno, da so Bučenski ramplači lahko svoj jubilejni koncert izvedli pod velikim šotorom. Za vso pomoč in opravljeno delo se Bučenski ramplači in Kul-turno društvo Bučka še posebej zahvaljujejo PDG Bučka, DPŽ Bučka, vsem natakarjem in drugim, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi in organizaciji dogodka.

Davorin Lavrič, KD Bučka

Zdrav duh v zdravem telesuIdej in motivacije nam ni manjkalo, zato smo se mlade in malo manj mlade ženske pozimi vsako nedeljo zvečer zbirale ob telo-vadbi. Naši voditeljici Betka in Petra sta nas »razmigali«, da smo lažje preživele dolgo zimo. Ob zaključku pa smo se 2. maja skupaj z družinami podali še na pohod na Vinji vrh, kjer nas je družina Lesjak tudi pogostila. Preživeli smo čudovito popoldne in čeprav nam je malo skušal nagajati dež , smo ga z dobro voljo in pesmijo ob spremljavi Petre na kitari tudi uspešno pregnali.

Karmen Janežič, Foto: Boštjan Novak

Sodelovanje v oddaji Dobro jutroČlanice Društva podeželskih žena Škocjan smo bile 26. aprila povabljene k sodelovanju v oddaji nacionalne televizije Dobro jutro, ki jo vodi dipl. inženirka živilske tehnologije in velika po-znavalka zdrave hrane, ga. Marija Merljak. Pripravile smo jedi z ocvirki: ajdove žgance, kruhovce, kruh z ocvirki, ocvirkovko treh vrst, zelenjavno juho z ocvirki in skutin namaz s čema-žem. Po besedah ga. Merljakove ocvirki, ki so pravilno pri-pravljeni, vsebujejo nasičene maščobe, ki si zelo pomembne za organizem. Seveda je pomembno, da z ocvirki kombinira-mo zelenjavo, ajdove žgance in ne pretiravamo pri količini. V oddaji so sodelovali tudi ansambel Pogum in Folklorna skupi-na Plamen. Po predstavitvi, ki je potekala v živo (posnetek je v arhivu oddaj na spletni strani ww.tvslo.si), smo pripravljeno hrano postregle mimoidočim, ki so bili nad dolenjsko hrano zelo navdušeni.

Jožica Mehak, DPŽ Škocjan


ZA NAMI A ŠE AKTUALNO

Kiparska delavnica IKA-UM, Zagrad 2012 in 2013 Likovni ustvarjalci – kiparji: Alojz Rak, Jo-žica in Rudi Škof, Marjana in Lado Vidic, Rudi Sever, Ciril Povše in Stane Jakopin smo dobili izvrstno priložnost, da smo se po zaslugi izvrstnega kamnoseka in re-stavratorskega mojstra Francija Kocjana, prav tako navdušenega ljubiteljskega ki-parja, v njegovem kamnoseškem obra-tu v Zagradu pri Škocjanu udeležili do-bro pripravljene kiparsko-kamnoseške delavnice. Skupina ustvarjalcev kiparske delavnice je že drugo leto ustvarjala ob sobotah od januarja do konca maja, v lanskem in letošnjem letu. Vsak ustvar-jalec je razvijal lastno zamisel, mentor pa mu je pri realizaciji zamisli pomagal. Za obvladovanje kiparsko-likovnega me-dija je mentor na ustvarjalce nesebično prenašal specifična tehnološka znanja, ki jih je v svoji bogati ustvarjalni praksi pridobil zelo veliko. Prav tako smo imeli na voljo pripomočke in orodja za obde-lavo kamna.Svoje dosežke smo ustvarjalci lani v septembru predstavili na obsežni raz-stavi v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu z naslovom "Iz negib-nosti kamna v razsežnost", letos v maju pa v obnovljenem gradu Rajhenburg v Brestanici v sklopu vseslovenske ude-ležbe umetnikov z naslovom "Navdih umetnosti" v organizaciji SLS, katere

vidni član je tudi naš mentor Franci Koc-jan.Predsednik SLS, gospod Franc Bogovič, je na otvoritvi razstave poudaril: "Spon-tanost ustvarjalnosti, ki je vidna pri raz-stavljenih izdelkih, je močno povezana s strukturo vsesplošnih sprememb in pogosta običajna površnost, ki jo obi-čajno oblikuje ljubiteljska kultura, pri tej razstavi nima prostora. S predstavitvijo različnih umetniških zvrsti in avtorjev iz številnih slovenskih krajev, ki izhajajo iz različnih okolij in katerim, razen redkih, je umetnost bolj ljubiteljsko blizu, smo zagotovo na pravi poti, da bomo lahko z novimi in svežimi idejami prej uspeli priti iz krize, ki bo drugače le še rasla."Kiparji smo ustvarjali v avtohtonem do-mačem dolenjskem in zasavskem kam-nu: rumenem peščenjaku iz obdobja miocen, starost 8 do 9 milijonov let; ru-

menkastem litotamnijskem apnencu iz obdobja miocen, starost 10 do 12 mili-jonov let; in sivem apnencu iz obdobja zgodnja kreda do pozna kreda, starost 70 do 110 milijonov let.Razstava na gradu Rajhenburg bo odpr-ta do konca maja, nato pa bo predstav-ljena tudi širši Sloveniji.Predsednica Društva ljubiteljev sloven-skega naravnega kamna, prof. Maja Štembal Capuder, je zapisala: "Kamen ne mara grobosti, rad ima preudarnost, skrbnost in natančnost. Rad ima čas, ve-liko časa."Vsi udeleženci likovnih delavnic se bomo še naprej trudili, da bomo temu mediju – kamnu – tudi v bodoče namenjali čas in pozornost. Če nam bo izvrstni mojster in naš mentor Franci Kocjan to le še kdaj omogočil.

Jožica Škof

Franci Kocjan, Jožica Škof, Lado Vidic Kiparski izdelki razstavljeni na gradu Rajhenburg

50 let porokeV mesecu februarju so dopolnili 50 let skupnega življenja Pepca in Janez Povšič iz Čučke Mlake ter Majda in Ivan Bregar iz Za-vinka. V farni cerkvi so se zahvalili za milost skupnega življenja, za

obilo mero razumevanje in potrpljenja, za moč, da so zmogli naprej v vseh trenutkih življenja. Obema paroma (Majda in Janez sta brat in sestra) želimo še obilo skupnih zdravih in srečnih let.

Čestitamo!


Dragi prijatelji! Z nami zapojte,da pride sreča v vaše srce,saj je resnica širom poznana:pesmi pojo le dobri ljudje. (Ivan Malavašič)

CeMPZ Dobrava je svoji dve polni desetletji delovanja praznoval v nedeljo, 21. aprila 2013, v podružnični cerkvi sv. Nikolaja na Oto-ku. Kot gostujoč je nastopil tudi Šentjernejski oktet s pevovodjo g. Andrejem Resnikom, ki se je s skladbo predstavil tudi na orglah.20 let je dolga doba. Pevci so v teh letih nanizali veliko drago-cenih izkušenj. V vaje, nastope in pripravo številnih prireditev so

položili mnogo truda, dobre volje in vztrajnosti. Kljub naporom pa ljubezen do prepevanja in veselje do medsebojnega druženja nista usahnila. Tako so pevci vsa pretekla leta vztrajali in si od napetega vsakdanjika uspeli utrgati nekaj časa in gojiti lepo zbo-rovsko petje, s katerim so bogatili kulturno življenje domačega kraja in občine.

V 20-letnem delovanju CeMPZ Dobrava smo pevski zbor sprem-ljali na njihovi poti, srečevali smo se ob nedeljskih svetih mašah na Otoku in mnogih drugih priložnostih, ko smo pevskemu zboru prisluhnili, mnogi pa so pevski zbor podpirali tudi z materialnimi sredstvi. Za vsakršno podporo, ki smo jo v preteklih letih izkazali, se pevci iskreno zahvaljujejo.

Začetki organiziranih tedenskih vaj pevskega zbora segajo v leto 1993, čeprav so se bodoči člani kot ljudski pevci zbirali na koru že v času službovanja pokojnega župnika g. Jakoba Bostnerja. Izvir pevskega zbora je torej pod krovom sv. Miklavža, zato so se pevci odločili, da svojo 20. obletnico obeležijo ravno v domači cerkvi. Smisel prepevanju in obstoju je pevskemu zboru od samih začet-kov dajala redna nedeljska sv. maša v domači podružnici. Ven-dar pa so člani pevskega zbora tudi ljubitelji slovenske ljudske in umetne zborovske pesmi. K prepevanju slednjih jih je spodbujal tudi nekdanji glasbeni pedagog na OŠ Frana Metelka Škocjan, g. Jurica Grakalič. Spodbudil jih je, da so se udeležili 1. občinske re-vije pevskih zborov leta 1994. Pevski zbor je več kot 15 let vsako nedeljo bogatil nedeljsko bogoslužje na Otoku, sodeloval pri več-jih praznikih v farni cerkvi, prepeval ob žegnanjih v raznih podru-

žnicah in se udeleževal se različnih prireditev: v preteklosti Deka-nijske revije pevskih zborov, vsakoletne občinske revije in drugih kulturnih prireditev v domači občini in zunaj njenih meja. Pevci znajo zapeti primerno pesem ob vsakršni priložnosti, saj je njihov repertoar zelo širok. Zbor vsako leto pripravi tudi samostojni kon-cert, k sodelovanju pa vedno povabijo zanimive goste. Vsi pevci so tudi člani Kulturnega društva dr. Ignacija Knobleharja Škocjan, tako da sodelujejo na vseh kulturnih prireditvah, ki jih organizira društvo. Pevski zbor danes šteje 18 pevcev in pevk, nekaj jih je odšlo zaradi poroke in selitve iz domačega kraja, štirim pevcem pa se je tek življenja že dopolnil. V naših spominih so ostali: Fani

Povšič, Anica Kralj, Pavle Tramte in Ivan Halas.Kot zanimivost naj še omenim, da je ob začetku prepevanja naj-starejša članica zbora štela čez 70 let, najmlajša pa 10. Po dveh polnih desetletjih se je starostna slika pevskega zbora seveda spremenila. Pevke in pevci so postali dedki in babice, mlajši člani pa očetje in mamice.Sožitje treh po starosti različnih generacij pa je prek pesmi uspelo preliti v harmonijo zborovodkinji, ge. Faniki Martinčič. Z odločnim pristopom vodi pevce od ene do druge vaje, ki so včasih prijetne, drugič pa utrujajoče, toda želja po ubranem petju pevce navdaja z novo energijo, ki je potrebna, da zbor vztraja pri svojem delo-vanju.

KULTURA

Koncert ob 20. obletnici delovanja CeMPZ Dobrava


Zbor pa je prav v teh dneh posnel tudi svoj prvi CD, na katerem so pesmi, s katerimi so nastopili na svojem jubilejnem koncertu.Župan Občine Škocjan, g. Jože Kapler, je v svojem nagovoru pev-cem in zborovodkinji čestital za njihovo delo. Na koncertu pa je posebno izpostavil pesmi z domovinsko tematiko, ki so jih pevci zapeli zelo srčno in spodbudno, česar pa, po županovih besedah, v današnjih časih ljudem manjka. Pevci so ob 20-letnici delovanja prejeli srebrne Gallusove značke Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (območne izpostave Novo mesto). Priznanja je podelila ga. Klavdija Kotar, ki je pev-cem prav tako čestitala, pohvalila njihov delovanje in jih spod-budila tudi za v prihodnje. V imenu Kulturnega društva dr. Ignacija Knobleharja Škocjan je pevcem in pevovodji za uspešno delo čestital tudi g. Robert Dulc.Spregovoril je tudi predsednik CeMPZ Dobrava, g. Tone Krmc, ki se je zahvalil gostom za sodelovanje na prireditvi, ge. Anici Tramte za vse niti, ki jih tenkočutno tke, da so pevci pravočas-no obveščeni o vajah in drugih organizacijskih podrobnostih, ter zborovodkinji, ge. Faniki Martinčič, za dolgoletno vodenje zbora. Zborovodkinja, ga. Fanika Martinčič, se je zahvalila svojim pev-cem za potrpežljivost in vztrajnost, poudarila je, da je koncert tudi zahvala Bogu za njegov blagoslov z željo, da bi vse pevce in pevke spremljal tudi v prihodnje.CeMPZ Dobrava se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste s svojim pri-spevkom podprli in omogočili izvedbo jubilejnega koncerta: Občina Škocjan, Mizarstvo Mojstrovič iz Dobrave, Avtokleparstvo Kralj iz Dobrave, Biostistem d.o.o., Jerak Bojan, Instalacije Dulc iz Stranj, Avtocenter Krašna iz Škocjana, B&T Trgovina in storitve, Boštjan Tramte iz Dobrave, Gostilna Selak iz Dobrave, Vrtnarstvo Mencin iz Čučje Mlake ter Tanja Luštek, ki je povezovala priredi-tev. Vsem, ki pevski zbor vsa leta spremljate z naklonjenostjo in mu radi prisluhnete, ter vsem, ki ste se vedno odzvali in zbor pod-pirali tudi s finančnimi sredstvi, se pevci še enkrat iskreno zahva-ljujejo. Prav tako se lepo zahvaljujejo vsem posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prazničnega koncerta.S pesmijo Marija skoz življenje, ki sta jo zapela zbor in oktet sku-paj, z orglami pa ju je spremljal g. Andrej Resnik, so se pevci poslovili in obljubili, da bodo vztrajali in nas tudi v prihodnje še razveseljevali s svojo pesmijo.

Tanja Luštek, CeMPZ DobravaFoto: Andrej Cimermančič

KULTURA

Folklorniki na sprejemu relikvij sv. Janeza Boska na RakovnikuPlesalci in plesalke Folklorne skupine Plamen smo 12. maja 2013 preživeli lepo nedeljsko popoldne na Rakovniku. Z vese-ljem smo se odzvali povabilu tamkajšnjega in nekdaj našega duhovnika g. Franca Brečka, da nastopimo na sprejemu relikvij sv. Janeza Boska, zavetnika mladine. Najprej smo v sprevodu pri Marijinem svetišču predstavili svojo avtohtono škocjansko nošo, nato pa smo na ploščadi pred cerkvijo zaplesali Vino-gradniški splet. Poleg nas je v kulturnem programu nastopal še orkester harmonikarjev Janeza Lekšeta. Ko so svoje točke zaključili še ostali nastopajoči, smo se vsi pomaknili v cerkev in se udeležili svete maše. Množica vernikov je z molitvijo sodelovala pri slovesni sveti maši in s svojo prisotnostjo po-častila relikvije, obredno mašo pa je vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Po končani slovesnosti se je marsika-teri vernik z molitvijo priporočil Don Bosku ob njegovi urni. Plamenci smo se do poznega popoldneva zadržali na prijetni pogostitvi in druženju na pomladnih sončnih žarkih.

Tanja Kocjan, FS Plamen


KULTURA

Pestrost tu, pestrost tam, tudi v knjižnici ŠkocjanS prihodom pomladi je narava končno pokazala svojo lepoto v vsej svoji pestrosti barv, vonjev in življenja. Ptički pojejo, rožice cvetijo, listi šelestijo in trave vijugajo v vetru. Vse je ena sama milina, nikjer sledu o krizi. Ko bi si nekateri vzeli kak dan ali teden in se prepustili lepotam (in zakonom) narave, bi morda spoznali, da smisel življenja ni v pehanju za dobičkom in tep-tanju vseh pod seboj. A kaj moremo, kot v živalskem in rastlin-skem kraljestvu mora očitno biti takšna in drugačna pestrost tudi v človeškem kraljestvu. Pa pustimo težke teme in se raje posvetimo pestrosti v naši bližini. Na primer v naši knjižnici, kjer smo bili v preteklih dveh mesecih prav pomladno aktivni in marljivi. Uspešno smo so-delovali s prvo triado OŠ Frana Metelka Škocjan, za katero smo izvedli bibliopedagoške ure za 2. in 3. razrede. Učenci so obis-kali prostore knjižnice, kjer je bila predstavitev splošne knjižnice Škocjan, v dvorani Metelkovega doma pa smo izpeljali kviz in izvedli ustvarjalne delavnice. Otroci in učiteljice so bili navduše-ni in vsi so obljubili, da se še vidimo. Tudi s 1. razredi smo dogo-vorjeni za obisk knjižnice, a ker imamo obenem napovedan še obisk posebnega gosta, ki v aprilu ni utegnil priti, smo srečanje morali prestaviti na poznejši termin.Ob dnevu Zemlje smo s skupino Vsevedi iz vrtca Radovednež izvedli ustvarjalno eko delavnico. Uporabili smo odpadne tulce, ki smo jih povezali v deblo in veje, namesto listkov pa smo na barvne papirje obrisali naše dlani, jih izrezali in okrasili. Tako je nastalo čudovito eko drevo, ki krasi in lepo popestri knjižnico. V sredo, 22. 5., smo v prijetnem vzdušju in sončnem vremenu zaključili tudi naša pravljična druženja za to sezono. Imeli smo igralni dan na prostem, na katerem so otroci in njihovi starši uživali v različnih družabnih igrah, mega sestavljankah in mag-netnih labirintih, tisti ustvarjalni pa so v čudovite in pestre bar-ve odeli veliko pobarvanko v obliki hišice. Seveda pa vam pestrost obljubljamo tudi v prihodnje. Kot sem že omenila v pretekli številki Naših korakov, v mesecu avgustu pripravljamo niz ustvarjalnih delavnic z naslovom Lep je po-letni dan v Knjižnici Škocjan. Tako bomo 5 poletnih pone-deljkovih dopoldnevov, od 29. 7. do 26. 8., v senci Metelkovine ustvarjali, se družili in imeli fino. Začeli bomo kar s Fiš piknikom, na katerem bomo ustvarjali naše čisto posebne mavrične ribice ter priredili tekmovanje v ribolovu iz škafa. V naslednji delav-nici si bomo izdelali pahljačo in sladoled, da nam ne bo preveč vroče. Tretja delavnica bo namenjena sončku, četrta pa čisto

posebni pripravi, imenovani kalejdoskop. Zaključno srečanje, ki bo v ponedeljek, 26. 8., bo namenjeno prijateljstvu, zato bomo ustvarili mavrico prijateljstva, ki jo bomo razstavili v knjižnici, da nas bo spominjala na prijetno druženje in pestro dogajanje v vročih poletnih dneh. Če se bo komu zdela delavnica preveč zahtevna ali morda nezanimiva, pa se bo lahko preizkusil v dru-žabnih igrah, kvizih ali v sestavljanju mega sestavljank.Upam, da vas lahko z našo pestro ponudbo gradiva in aktivnosti prepričamo v obisk knjižnice Škocjan. Popestrite si vsakdan in nas obiščite, veseli bomo vsakega izmed vas.

Zala Štamcar, knjižnica Škocjan

KAJ? Ustvarjalne delavnice LEP JE POLETNI DAN V KNJIŽNICI ŠKOCJAN

KJE? V senci za Metelkovino, v primeru dežja pa v prostorih Knjižnice Škocjan.

KDO? Vsi, ki vas veseli ustvarjanje in druženje.

KDAJ? KAJ?

PONEDELJEK, 29. 7. 2013, FIŠ PIKNIK

med 10. in 12. uro (izdelava mavričnih ribic in tekmovanje v ribolovu iz škafa)

PONEDELJEK, 5. 8. 2013,

ZA VROČE DNI SI VSAK PAHLJAČO in SLADOLED NAREDI

med 10. in 12. uro (izdelava pahljače iz papirja in slado-leda iz …)

PONEDELJEK, 12. 8. 2013, TI SI MOJ SONČEK

med 10. in 12. uro (izdelava sončka iz obrisov dlani)

PONEDELJEK, 19. 8. 2013, IZDELAJMO KALEJDOSKOP

med 10. in 12. uro

(izdelava vrtljive optične naprave s pisanimi bleščicami. Usmerjen proti viru svetlobe nam razodene nikoli ponovlji-ve podobe, ki jih ustvarja naključje)

PONEDELJEK, 26. 8. 2013, MAVRICA PRIJATELJSTVA

med 10. in 12. uro (izdelava mavrice s pomočjo naših dlani)


KULTURA

Pomladna sladkoba, harmonija in ena violina – koncert vokalne skupine Mesečina Nekateri pravijo, da smo Mesečinke cvetice bučenskega raja, kjer nežno prepevamo in izžarevamo svojo dušno milino. Spod-budne besede nas dvigajo višje in višje, nam vlivajo voljo, da rastemo in da smo z leti tesneje povezane v šopek, ki ima diše-če in prijetne spomine. V soboto, 6. aprila 2013, smo z izbranimi dvanajstimi melodijami napravile novega in se predstavile na 13. samostojnem koncertu z naslovom »Šopek dvanajstih«. Prve cvetice, ki smo jih utrgale, so dišale po morju in dalmatin-skem svetu, nato pa nas je pot zanesla v gaj slovenskih ljudskih pesmi: sladkobne rezijanske uspavanke, prekmurskih žitnih polj in terskih visokih gora. Prijazni publiki se je nato predstavila vokalno-instrumentalna skupina Koseze, ki prihaja iz Ljubljane. Z zvoki kitar, bobnov in flavte so lahkotno preleteli polje koncer-ta kot barviti metuljčki. S kar nekaj humorja, ki ga je ustvarjal simpatičen voditelj Luka Bregar, smo oživele Kremenčkove, na-daljevale pa smo z melodijami nostalgične ljubezni slovenske popevke in opevanjem človekove osebne lepote v pesmi C. Aguilera. Skupaj z VIS Koseze smo posredovale sporočilo, da človeka najbolj osrečuje čista duša – publiki smo tako poklonili črnsko-duhovno pesem Happy day. Kreslinova ideja o violini in

ljubezni dveh src v pesmi Dekle moje, pojdi z menoj je v dvo-rano vnesla višek romantične harmonije.

Mesečinke smo za glasbeno ustvarjanje hvaležne predvsem zborovodkinji Ani Češnjevar, ki nas navdihuje s svojim talentom, in glasbenici Petri Jerič, ki nas je s spretnimi prsti na klavirju spremljala ves večer. K organizaciji koncerta so pripomogli še Kulturno društvo Bučka, podružnična šola Bučka, Andrej Resnik, Fanika Godec, Slavko Jalovec, naši starši, partnerji in prijatelji. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi publiki, ki nas je na-grajevala z aplavzi in nam poklanjala iskrive nasmeške.

Mojca Tramte, VS Mesečina

Navodila avtorjem člankov za prihodnje številke Oblikovanje občinskega glasila ni tako enostavna reč, kot se zdi na prvi pogled. Vzame ogromno časa in energije, saj je treba vsak članek posebej najprej prebrati, ga lektorirati, pravilno vnesti fotografije in nazadnje oblikovno poenotiti članke in jih združiti v smi-selno celoto. Omenjeni dolgotrajni postopek pa lahko bistveno skrajšajo natančna navodila piscem člankov, kako naj oblikujejo svoja besedila. Zato v uredništvu vljudno naprošamo vse, ki bi želeli svoje članke objaviti v naslednjih številkah, da svojih prispevkov ne oblikujete. To pomeni, da za celotno besedilo uporabite isto vrsto, velikost in barvo pisave. Besede, ki jih želite poudariti, pa lahko označite krepko in takšne bodo ostale tudi v končni obliki. Izogibajte se pisanju s samimi velikimi črkami, tudi pri naslovih. Zelo pomembno je tudi, da fotografij ne vključite v samo besedilo, temveč jih pošljete ločeno v originalni obliki (ne v programu Word). V Wordu se kakovost fotografije namreč znatno poslabša in zato ni primerna za tisk. Fotografije naj bodo brez datumov. Na koncu besedila navedite le točno ime fotografije, ki jo želite na določenem mestu in ste jo poslali ločeno od besedila kot pripon-ko. Preglednice naj bodo narejene v programu Excel in priložene besedilu posebej kot ločen dokument (ne vstavljene v Wordovo datoteko), v besedilu pa naj bo navedeno ime in opis preglednice ter kam naj bo preglednica postavljena. Pri shranjevanju besedil in fotografij se izognite šumnikom, pikam, vejicam in drugim ločilom. V primeru, da fotografij niste posneli sami, je treba pod njo navesti avtorja oziroma vir, od kod ste fotografijo dobili. Podobno je s teksti, ki jih povzemate po drugih avtorjih, kajti v naspro-tnem primeru kršite avtorske pravice. Za sodelovanje in razumevanje se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo


KULTURA

Za svoj jubilej so se letos Bučenski ramplači še posebej potrudili in organizirali svoj tradicionalni koncert v velikem prireditvenem šotoru za Kulturnim domom na Bučki. V soboto, 20. 4. 2013, se je tako zbralo preko 500 obiskovalcev, ki so lahko uživali ob domači, folklorni in zabavni glasbi različnih izvajalcev, izvrstnem humorju in zanimivih točkah. Ramplači so povabili tudi nekaj zanimivih gostov. Na odru so se jim pridružili Ansambel Pogum, solo pe-vec in humorist Franc Gorza, etno skupina Hrvatski gajdaški orkestar, ljudski pevci Fantje iz vasi in vokalna skupina Mese-čina.

Program je na svojevrsten in zabaven na-čin povezoval radijski voditelj Darko Pov-še, svoje zabavne vložke pa sta imela še Marjan Roblek - Matevž in Franc Gorza. Skupaj z njimi pa so tudi Ramplači poskr-beli za obilico humorja in dobrega vzdušja, tako da skoraj nihče ni opazil, da je koncert trajal skoraj štiri ure.

Vse zbrane je nagovoril še župan Jože Ka-pler, ki se je še posebej zahvalil Bučenskim

ramplačem, ker tako uspešno združujejo in navdušujejo vse ljudi na svojih kulturnih dogodkih in ker uspešno promovirajo škocjan-sko občino tudi drugod po svetu. Prav tako je goste nagovorila tudi predsednica KS Bučka, Ljuba Hočevar, ki je povedala, kako smo vsi ponosni na svoje Ramplače in jim želimo vse dobro še ob vseh nadaljnjih jubilejih. Pred koncertom pa so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo Jedi iz žitaric, ki so jo v Kulturnem

Jubilejni 10. koncert Bučenskih ramplačev


domu pripravile članice Društva podeželskih žensk Bučka. Tokratna rdeča nit razstave so bile žitarice. Članice so pripravile najrazličnejše jedi iz posameznih vrst žita. Še posebej navdušujo-če so bile jedi iz kvinoje, ki je za naše kraje še precej nepoznano žito. Bučenski ramplači vsako leto organizirajo koncert v okviru Kulturnega društva Bučka, katerega del so tudi oni sami. Tokrat se za pomoč še posebej zahvaljujejo Občini Škocjan, KS Bučka, PDŽ Bučka, PGD Bučka, Kmetiji Salmič, Kmetiji Mehak, AB Me-tal, KAM d.o.o., Gostilni Janc, Pekarni Pepe, Avtoličarstvu Zorko in vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbo koncerta. Iskreno pa se zahvaljujejo tudi vsem obiskovalcem, ki jih s svojo številčno udeležbo vsako leto znova presenetijo.

Davorin Lavrič, KD Bučka

KULTURA


UPOKOJENCI / JUBILANTI

80 let Frančiške Tramte7. marca je v krogu svojih najbližjih praznovala 80 let Frančiška Tramte. Na njenem domu v Dobruški vasi smo jo obiskale predstavnice KORK Škocjan in ji zaželele še mnogo sreč-nih in zdravih let. Iskrene čestitke.Največje darilo je življenje samo.

Tinca Granda, KORK ŠkocjanFoto: Anja Tramte

Pohod na Vinji VrhNa sončen petek, 10. 5. 2013, smo imeli člani štirih društev upo-kojencev tradicionalni pohod na Vinji Vrh. Udeležila so se društva DU Škocjan , DU Otočec, DU Šmarjeta in DU Bela Cerkev ter naši gostje DU Raka. Pred odhodom smo se zbrali pred Metelkovim

domom, kjer nas je prišel pozdravit tudi naš župan g. Kapler. Na vrhu pa nas je čakala jedača in pijača, da smo se lahko okrep-čali.Vsak dan je darilo. Odpri ga, proslavljaj, uživaj v njem. Uživaj v življenju, izkoristi ga, saj mine, kot bi mignil.

Jožica Kaučič, DU Škocjan, Foto: Jože Kocjan

Jubilanti!V aprilu so prazno-vali: Prva sta drugega apri-la svoj 80. rojstni dan praznovala Vinko Ka-pler iz Zavinka in Aloj-zija Povše iz Zagrada. 21. aprila je 90. rojstni dan praznovala Marija Oberč iz Osrečja. Tudi v Tomažji vasi je 90 let tridesetega aprila praz-novala Ana Škof. V Kle-noviku je svoj 94. rojstni praznoval Jože Giodani.

V maju so praznovali:

Stanislav Knafelj iz Grmovelj. On je dopolnil 80 let. Ralf Greike iz Hrastulj sedaj živi v Nemčiji. Njemu smo voščili po pošti, saj je praznoval 80 let. Prvega maja je dopolnila 94 let Julijana Jelinič. Žal je le mesec po častitljivem jubileju njen dih zastal. Angel smrti ji je podal roko, v naših srcih pa bo ostala v lepem spominu ...

Kot mavrica je življenje, skozi vse barve drsimo čez večno nebo, med umrlim listjem in zvezdnim prahom, med sivino in kresovi, drsimo in vsak hip je drugačen.

Še enkrat vsem iskrene čestitke želimo DU, KORK in župan Jože Kapler.

Jožica Kaučič, DU Škocjan

Vinko Kapler Alojzija Povše

Jože Giodani


UPOKOJENCI / JUBILANTI

TolminV soboto, 11. 5. 2013, smo imeli v Tolminu srečanje prosto-voljcev severne primorske regije ter dolenjske, bele krajne in kočevske regije v okviru projekta Starejši za starejše. Med nji-mi smo bili tudi škocjanski prostovoljci. Čeprav je bil dan de-ževen, smo si sami narisali sonce na obrazih in tudi tolminski prostovoljci so nam pripravili sončne rumene majice. Ob pri-stnem sprejemu se je odvil bogati kulturni program. Po vseh pozdravnih govorih smo si do kosila ogledovali zanimivostih Tolmina. Po kosilu smo imeli zopet kratek kolutni program. Vse pa enkrat mine, in tako je tudi ta sobota lepo minila in odpeljali smo se domov, vsak s svojimi lepimi spomini.Eden od govornikov je še rekel, da mi starejši naredimo vse, če le tega ne pozabimo.


Športne igre upokojencev v Škocjanu38. pokrajinske športne igre v pikadu so se odvijale v Škocja-nu. V Škocjan je prišlo 24 ekip. Društvo upokojencev Škocjan je že petič organiziralo športne igre v pikadu pokrajinske zveze. Med pozdravnimi govori se je k besedi oglasil tudi naš župan g. Kapler, ki je zaželel vso srečo tekmovalkam, med drugim pa je tudi pohvalil naše društvo, da smo zelo dejavni. Potem se je tekmovanje začelo.

Najbolj uspešne so bile naslednje tekmovalke:

1. DU Šentjernej2. DU Črnomelj3. DU Mirna

Posamezno so bile uspešne naslednje tekmovalke:

1. Korenič Joži, DU Šentjernej2. Bučar Milena, DU Otočec3. Dizdarevič Marija, DU Mirna

Tako smo v Škocjanu uspešno izpeljali še eno prireditev. Zahva-ljujemo se vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je vse potekalo v redu, še posebej pa našim športnicam, ki so pogostile udele-ženke z dobrim pecivom, kavo in pijačo.


Jubilanti!V aprilu so prazno-vali: Prva sta drugega apri-la svoj 80. rojstni dan praznovala Vinko Ka-pler iz Zavinka in Aloj-zija Povše iz Zagrada. 21. aprila je 90. rojstni dan praznovala Marija Oberč iz Osrečja. Tudi v Tomažji vasi je 90 let tridesetega aprila praz-novala Ana Škof. V Kle-noviku je svoj 94. rojstni praznoval Jože Giodani.

V maju so praznovali:

Stanislav Knafelj iz Grmovelj. On je dopolnil 80 let. Ralf Greike iz Hrastulj sedaj živi v Nemčiji. Njemu smo voščili po pošti, saj je praznoval 80 let. Prvega maja je dopolnila 94 let Julijana Jelinič. Žal je le mesec po častitljivem jubileju njen dih zastal. Angel smrti ji je podal roko, v naših srcih pa bo ostala v lepem spominu ...

Kot mavrica je življenje, skozi vse barve drsimo čez večno nebo, med umrlim listjem in zvezdnim prahom, med sivino in kresovi, drsimo in vsak hip je drugačen.

Še enkrat vsem iskrene čestitke želimo DU, KORK in župan Jože Kapler.


Alojzija Povše Ana Škof

Jože Giodani Julijana Jelinič


UPOKOJENCI / JUBILANTI / ŠOLA IN VRTEC

Mladost in starost – z roko v rokiV soboto, 11. 5. 2013, je v Kulturnem domu na Bučki potekalo srečanje starejših krajanov pod naslovom Mladost in starost – z roko v roki, ki ga je organizirala Krajevna organizacija Rde-čega križa Bučka. Najprej so udeležence srečanja s pestrim programom razveselili učenci podružnične šole Bučka pod vodstvom njihovih učiteljic ge. Tine Jančar in ge. Kristine Res-nik, nato pa še mlada harmonikarja. Prijetnega druženja so se poleg starejših krajanov udeležili tudi predsednica OZRK Novo mesto, ga. Mojca Špec Potočar, podžupan Občine Škocjan, g. Alojz Hočevar, ter predsednica Krajevne skupnosti Bučka, ga. Ljubica Hočevar, ki je kot prostovoljka KORK Bučka tudi aktivno sodelovala pri pripravi srečanja. Ob tej priložnosti je ga. Mojca Špec Potočar tudi čestitala in zaželela uspešno delo novi pred-sednici KORK Bučka, ge. Mojci Krajnc.S cvetjem smo se zahvalili za obisk srečanja najstarejši ude-leženki ge. Alojziji Kliončič in najstarejšemu udeležencu g. Jo-žetu Pungeršiču. Obema smo zaželeli še obilo zdravja in po-novno snidenje ob letu osorej.Že aprila je ga. Alojzija Kliončič praznovala 93. rojstni dan in ob tej priložnosti so jo obiskali predstavniki KORK Bučka in župan Občine Škocjan Jože Kapler. Predstavniki KORK Bučka in podžupan Alojzij Hočevar pa so maja v DSO Novo mesto voščili ob 94. rojstnem dnevu ge. Julijani Jelinič.Vsem želimo vse dobro, obilo zdravja in pozitivne energije.

KORK Bučka

Projekt: od bučenske obare do slastnega šarkljaSkupina Ostržki smo v letošnjem šolskem letu sodelovali v vse-slovenskem gibanju Turizem in vrtec na temo Z igro do prvih turi-stičnih korakov. Rdeča nit letošnjega projekta je bilo spoznavanje lokalne kulinarike in poimenovanje lokalnih jedi. Naša skupina se je prijavila s temo Od bučenske obare do slastnega šarklja.Oktobra smo se odpravili na vrt ge. Sonje Pokleka, članice DPŽ


22. april – dan ZemljeOtroci iz vrtca Radovednež smo skupaj z vzgojiteljicami v okviru projekta Naravoslovje dan Zemlje počastili tako, da smo na igrišču posadili dre-vo. V vrtec smo povabili gozdarja, g. Cizla, ki se je z veseljem odzval. Na otrokom razumljiv način je predstavil delo gozdarja ter nam pokazal, kako posadimo drevo in kakšno zemljo potrebujemo. Otroci so mu z veseljem in ponosom priskočili na pomoč. Med drugim nam je povedal tudi, kako naj za drevo skrbimo, da bo zraslo visoko in močno in nam bo v vročih dneh nudilo zaščito pred soncem.Vsi se mu za sodelovanje lepo zahvaljujemo in obljubimo, da bomo za tulipanovec lepo skrbeli in še naprej razvijali spoštljiv in naklonjen odnos do narave.

Maja Avbar, Vrtec Radovednež pri OŠ F. M. Škocjan

ŠOLA IN VRTEC

Bučka. Spoznali smo različna zelišča in zelenjavo, sami pa smo tudi napulili korenje.V mesecu januarju smo s Sonjino pomočjo kar v igralnici pripra-vili obaro. Narezali smo potrebno zelenjavo in meso. Vse dobro prepražili, dodali vodo in začimbe ter na koncu še žličnike. Med tem časom, ko smo čakali, da je bila obara kuhana, smo napisali recept in pripravili mizo. Obara je bila okusna in z veseljem smo jo pojedli.

V mesecu maju smo se lotili še peke šarklja. Pri tem nam je po-magala naša kuharica Ljuba. Po receptu smo pripravili maso, jo vlili v zato pripravljen model in spekli.

Pri projektu so zelo aktivno sodelovali vsi otroci, si pridobili nove izkušnje in znanja, predvsem pa so vse tisto, kar so skuhali in spekli, tudi z veseljem pojedli.

Lidija Šinkovec, Vrtec Radovednež, Podružnica Bučka


ŠOLA IN VRTEC

Matjaž Pikalo med škocjanskimi bralnimi značkarjiV večnamenskem prostoru OŠ Frana Me-telka Škocjan je bilo v petek, 19. aprila 2013, praznično in slovesno predvsem za bralne značkarje. Njihovemu praznovanju so se pridružili tudi sošolci in učitelji ter gost dopoldneva pisatelj, pesnik, igralec ter vsestranski kulturni delavec Matjaž Pikalo, Korošec, ki živi in ustvarja v Ljub-ljani. Bralnim značkarjem je čestital in jim zaželel uspešno bralsko pot še v prihod-nje. Matjaž Pikalo je učencem razredne in

predmetne stopnje odkrival bogastvo svojih pesmi, svoj nastop pa je popestril s petjem in z dvema harmonikama. Iskreno smo mu zaploskali, saj nam je nepozabno obogatil petkovo dopoldne. V krajšem kul-turnem programu pa sta sodelovala Nika Novak in Aljaž Hočevar, ki sta zelo dobro upodobila dva lika iz Pikalovih del za otro-ke in mladino, to sta Samsara, deklica, ki je ni para, ter šestletnik Luža; glas-beni delež pa sta prispevala Luka Kovač na trobento in flavtistka Nika Godec. Ker pa je naš gost ljubitelj iger z žogo, še zlasti nogometa, saj je aktivni član slo-venske nogometne ekipe Nogometniki, smo ga izvali in povabili, da se skupaj z devetošolcem Sandijem Ogrincem pomeri

v žongliranju. Izziv je sprejel in tako smo na koncu obema zaploskali. Naše druže-nje smo zaključili z nastopom šolskih har-monikarjev. 12 se jih je odzvalo povabilu in s svojim srčnim igranjem so dokazali, da je v škocjanski dolini in na naši šoli doma diatonična harmonika. Čeprav g. Pikalo v svoji glasbeni skupini igra klavir-sko harmoniko, ki ga tudi sicer spremlja na njegovih gostovanjih, mu tudi ta izziv ni bil odveč. Po podelitvi je mladim novinarjem deve-tošolcem, tudi vnetim ljubiteljem iger z žogo, Sandiju, Davidu, Kristjanu in Deni-su v šolski knjižnici prijazno odgovarjal na njihova vprašanja iz življenja in ustvarja-nja.


Za obisk na naši šoli smo se mu zahvalili z Metelkovim peresom. Ob tej priložnosti je dejal, da je pero zelo simbolno, saj je lahko močnejše od meča.

Našo šolo v šolskem letu 2012/13 obiskuje 345 učencev, pri čemer jih je 227 osvojilo bralno značko, in sicer 152 na razredni in 75 na predmetni stopnji. Na POŠ Bučka pa jo je osvojilo 19 učencev. Sedemnajst devetošolcev pa si je prislužilo laskavi naziv zlati bralec – zlati bralni značkar za zvestobo dobri knjigi vseh 9 let.

To so:Nastja Gal, Jože Mlakar, Rok Mlakar Berger, Klemen Klobučar, Leon Hočevar, Ana Kolenc, Aleksandra Makovec (9. A);Anja Kovaček, Leja Markelc, Tadej Ančimer, Borut Vizler, Ema Lunka,Sandi Ogrinec, Nina Vdovč, Tjaša Lahne, Tina Gradišar, Kristjan Kermc (9. B).

4. junija se bodo pridružili zlatim bralcem iz 17 OŠ iz 8 dolenjskih občin in popotniku Zvonetu Šerugi v KC Janeza Trdine v Novem mestu. Za zvestobo pa bodo prejeli knjižno darilo pesniško zbirko Saše Vegri Naročje kamenčkov.

Še vedno pa nam v ušesih odzvanjajo uglasbeni verzi iz Pikalove štirijezične pesniške zbirke Misli dobro in modro, ki so zapisani v slovenščini, angleščini, španščini in kitaj-ščini.

Učenci v likovni ustvarjalnici so jih pod mentorstvom likovne pedagoginje Mateje Korenič ilustrirali po svoji zamisli.

Marinka Cerinšek, mentorica Bralne značke na OŠ F. M. Škocjan

ŠOLA IN VRTEC

Dobro je, če sije sonce,dobro je, če pada dež.

Dobro je, če si v oblakih,dobro je, če si na tleh.

Dobro je, če bije dan,dobro je, če odzvanja noč.

Dobro je, če si hladen,dobro je, če si vroč.

Dobro je, če si prazen,dobro je, če si poln.

Dobro je, če si resen,dobro je, če si klovn.

Dobro je, če si palček,dobro je, če si velikan.

Dobro je, če si buden,dobro je, če si zaspan.

Dobro je, če si gladek,dobro je, če si kosmat.

Dobro je, če si okrogel,dobro je, če si oglat.

Dobro je, če je rešitev,dobro je, če je problem.

Dobro je, če lahko vzamem,dobro je, če ne smem.

Dobro je, če si moker,dobro je, če si suh.

Dobro je, če si kost in koža,dobro je, če si debeluh.

Dobro je, če si ozek,dobro je, če si širokin skačeš po lužah –cmok, cmok, cmok!

Matjaž Pikalo


Dan odprtih vrat v Vrtcu Radovednež 23. in 24. aprila 2013 smo imeli v Vrtcu Radovednež dan odpr-tih vrat. Ker je dogajanje potekalo v tednu, ko praznujemo dan Zemlje, smo izvedli ekodelavnice, kar pomeni, da smo skušali uporabiti čim več odpadnega materiala (plastenke, zamaške, škatle, stara oblačila, čevlje, tetrapake, star papir …) in tako reciklirati.Radovedneži so izdelovali stolpnice, hiše in ropotuljice. Kobacaji so naredili ekovlak in posadili rože. Navihančki so izdelali kak-tus, rože, vaze in papirnate ptičke, na vrvice so še nizali plastič-ne zamaške, posadili so tudi zelišča in rože. Cicibani so poslikali majčke in naredili lutke. Raziskovalci, vsevedi in mehurčki so barvali lončke ter vanje in v stare čevlje sadili rože. Iz odpadne embalaže so nastali zmaji, letala, hiše, pavi, stolpnice, avto-mobili, ropotulje in drugi izdelki. Gumbki so barvali makarone in izdelali pisane ogrlice. Ostržki pa so se poleg ustvarjanja iz

odpadne embalaže lotili tudi barvanja stolov in miz.Na dnevu odprtih vrat se nam je pridružilo nekaj obiskovalcev. Obiska smo bili veseli, naslednje leto pa pričakujemo še večjo udeležbo.

Teja Vizler, Vrtec Radovednež pri OŠ F. M. Škocjan

ŠOLA IN VRTEC

18. geografsko tekmovanjeTema letošnjega geografskega tekmovanja je bila »Leto 2012, mednarodno leto trajnostne energije«. Udeleženci tekmovanja so morali pokazati teoretično in praktično znanje.Na šolskem tekmovanju sta bila med štirinajstimi udeleženci najboljša Nika Godec in Luka Lenart. Oba sta se udeležila ob-močnega tekmovanja v Brežicah, kjer je Nika dosegla srebrno priznanje in si tudi zagotovila udeležbo na državnem tekmova-nju. Državno geografsko tekmovanje je bilo 18. aprila 2013 na OŠ Logatec. Udeležilo se ga je petindevetdeset tekmovalcev in njihovih mentorjev. Tudi na tej stopnji tekmovanja je Nika pokazala dovolj teoretičnega in praktičnega znanja ter prejela zlato priznanje.

Mentorica Gabrijela Kovač, OŠ F. M. Škocjan


ŠOLA IN VRTEC

Koncert šolskih pevskih zborov OŠ Frana Metelka ŠkocjanTudi letos so učenci Osnovne šole Frana Metelka pripravili koncert pevskih zborov. Svoje pesmi so predstavili v petek, 24. maja, ob 18. uri v večnamenskem prostoru šole. Sodelovali so mladinski pevski zbor, otroški pevski zbor 3. in 4. razreda in zbor Podružnične šole Bučka, vsi pod mentorstvom učitelja Milana Pavliča, ter otroški pev-ski zbor 1. in 2. razreda z mentorico Janjo Lesjak. Pevce je s klavirjem spremljal Andrej Resnik, s kitaro pa učenka 8. razreda Anamarija Ru-par. Za konec so nastopajoči zapeli skupaj z gledalci ljudsko pesem Snoč pa dav je slanca padla ob spremljavi harmonikarjev Nike in Luke Lenarta. Program sta popestrila povezovalca Andraž in Katja.Pred koncertom pevskih zborov in po njem je na šoli gostovala tudi fotografska razstava z naslovom Fotografija za malico, za katero so amaterski in profesionalni fotografi Slovenije odstopili svoje foto-grafije. Namen akcije je s prodajo razstavljenih fotografij omogočiti malico otrokom, katerih starši jim tega osnovnega obroka niso več sposobni omogočiti. Akcija Fotografija za malico bo nadaljevala go-stovanja tudi na drugih šolah po Dolenjski in Sloveniji. Zahvaljujemo se g. Jerneju Dežmanu in njegovi ekipi za pripravljeno razstavo ter prispevek, ki so nam ga s prodajo fotografij poklonili.

Janja Lesjak in Andrej Primc, OŠ F.M. Škocjan


Naši koraki, glasilo Občine Škocjan, je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec Občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1.200 iz-vodov. Glavni in odgovorni urednik: Ciril Miklavčič. Uredniški odbor: Karmen Janežič, Davorin Lavrič, Martina Božič in Jožica Mehak. Sodelavci Občinske uprave. Jezikovni pregled: Davorin Lavrič. Grafična priprava in tisk: Tomograf Tomo Cesar, s.p. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: [email protected]. Ne-naročenih rokopisov, fotografij in ostalega gradiva ne vračamo. Publikacija je brezplačna. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 10. julija 2013.Naši koraki, glasilo Občine Škocjan, je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi ministrstvo, odgovorno za kulturo.

7. bučenski tekSte se kdaj vprašali, v kolikšnem času je mogoče preteči 10-kilome-trsko razdaljo? Francu Meniču (Pristavica) je na 7. bučenskem teku to uspelo v borih 36 minutah. Kaj pa 5 kilometrov? Če ste Andrej Povše (ŠD Sevce), je to mogoče v 19 minutah. Zmagovalka v ženski katego-riji, Tina Gradišar (ŠD Bučka), je ciljno črto prestopila po 24 minutah. Tudi otroci so se izkazali kot pravi tekači. Na dveh razdaljah, 300 in 800 m, jih je teklo 13, v starosti od slabih treh do dobrih trinajstih let. Rekreativni tekači, ki so prvič obiskali naše kraje, so bili nad traso in naravo, ki jo obdaja, navdušeni. Kolena so namreč vedno hvaležna neasfaltni podlagi, koža prijetni senci gozda, oči pa pomirjujočim po-mladanskim barvam narave in vedno atraktivnemu Štritovskemu je-zeru. Kot sporočilo »Pomembno je sodelovati, ne zmagati«, je Športno društvo Bučka vsem 48 udeležencem teka podelilo obešanke z ročno izdelanimi bučkami. Ob začetku tekaške sezone želimo vsem tekačem še naprej dober tek!

Nataša Hočevar, ŠD Bučka

ČestitkaGe. Ančki Jaklič iz Telčic želijo njene sestrične

za njen 70. rojstni danvse najboljše

in najlepše.

ČestitkaPred časom pa je član našega uredniškega odbora Davorin Lavrič stopil na skupno življenjsko pot

s svojo izvoljenko Suzano Pungeršič.

Mi jima od srca čestitamo in želimo, naj angel varuh razpre svoja krila nad njunim zakonom;

naj bosta zdrava, srečna in zadovoljna.

ŠPORT / PISMA BRALCEV

Prispevke za naslednjo številko zbiramo do

10. julija 2013.Elektronski naslov:

[email protected].


OPERA

Documents

156 nasi koraki 2013za leto 2012. Nadzor je potekal v obdobju od januarja do aprila 2013. Namen nadzora je bil preverjanje namenskosti in smotrno-sti porabe proračunskih sredstev