1682-2 REDOS-2030 Zgornja Gorenjska - elektro-gorenjska.si · Elektro Gorenjska Zgornja Gorenjska Študija št. 1682/2 Ljubljana, 2004 . ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR Oddelek za energetiko

ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR

Oddelek za energetiko in na;rtovanje energetskih sistemov

REDOS 2030

Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Gorenjska

Zgornja Gorenjska

Študija št. 1682/2

Ljubljana, 2004

ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR

Oddelek za energetiko in na;rtovanje energetskih sistemov

REDOS 2030

Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Gorenjska

Zgornja Gorenjska

Študija št. 1682/2

Ljubljana, 2004 Direktor:

prof. dr. Maks Babuder, univ. dipl. inž. el.

Naročnik: ELEKTRO CELJE d. d., Celje, Vrunčeva 2a ELEKTRO GORENJSKA d. d., Kranj, Mirka Vadnova 3a ELEKTRO LJUBLJANA d. d., Ljubljana, Slovenska cesta 58 ELEKTRO MARIBOR d. d., Maribor, Vetrinjska 2 ELEKTRO PRIMORSKA d. d., Nova Gorica, Erjavčeva 22

Številka pogodbe: Letna pogodba št. 3/2004 k osnovni pogodbi št. 82/2001

Številka študije: 1682/2

Projekt: REDOS 2030: Razvoj elektroenergetskega distribucijskega omrežja Slovenije do leta 2030, 3. leto

Naslov študije: Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Gorenjska – Zgornja Gorenjska

Odgovorni pri naročniku:

Projektni svet REDOS: Metod Brešan, univ. dipl. inž. el. - Elektro Primorska Drago Deželak, univ. dipl. inž. el. - Elektro Celje Janez Hudobivnik, univ. dipl. inž. el. - Elektro Gorenjska Franc Leskovec, univ. dipl. inž. el. - Elektro Ljubljana Franc Toplak, univ. dipl. inž. el. - Elektro Maribor

Spremljevalec: Janez Hudobivnik, univ. dipl. inž. el. - Elektro Gorenjska

Izvajalec: ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindutrijo Hajdrihova 2, Ljubljana Oddelek za energetiko in načrtovanje energetskih sistemov

Odgovorni vodja projekta:

mag. Leon Valenčič, univ. dipl. inž. el.

Odgovorni nosilec študije:

dr. Brane Hlebčar, univ. dipl. inž. el.

Izdelal: dr. Brane Hlebčar, univ. dipl. inž. el.

Obseg: 68 strani

Datum izdelave: december 2004

© EIMV

REDOS 2030 – Elektro Gorenjska Zgornja Gorenjska

1

Povzetek

Študija obravnava dolgoročni razvoj razdeljevalnega omrežja in transformacije 110/20 kV na območju Zgornje Gorenjske do leta 2030. Študija temelji na prognozi obremenitev, ki je izdelana na osnovi izhodiščnih podatkov o porabi električne energije po TP in na osnovi podatkov o koničnih obremenitvah po izvodih iz RTP, prognoza porabe električne energije in koničnih obremenitev za večje industrijske odjemalce pa je izdelana ločeno. Realno omrežje iz leta 2002 se modelsko transformira v mikro cone v naslednjih letih. Narejena je tudi analiza kratkostičnih razmer in analiza zanesljivosti razdeljevalnega omrežja.

Geslo iz stroke: elektroenergetski sistemi

Gesla iz vsebine: omrežje, razdeljevanje, razvoj, načrtovanje


2

Vsebina

Povzetek .............................................................................................................................................1

Vsebina...............................................................................................................................................2

1. Rezultati raziskav, zaključki...........................................................................................................3

2. Omejitev raziskovanega območja...................................................................................................8

3. Energetske osnove..........................................................................................................................9

4. Kriteriji načrtovanja SN omrežij ..................................................................................................12

5. Metodologija načrtovanja SN omrežij..........................................................................................15

6. Opis obstoječega omrežja.............................................................................................................17

6.1 Primarno in sekundarno napajalno omrežje .........................................................................17

6.2 Razdeljevalno omrežje .........................................................................................................17

7. Analize obstoječega stanja ...........................................................................................................21

8. Kratkoročni razvoj razdeljevalnega omrežja................................................................................29

8.1 Razvoj do leta 2010 z novo RTP Moste...............................................................................29

8.2 Razvoj do leta 2010 z novo RTP Bled .................................................................................38

9. Dolgoročni razvoj razdeljevalnega omrežja .................................................................................42

9.1 Razvoj do leta 2015..............................................................................................................42

9.2 Razvoj do leta 2020..............................................................................................................44

9.3 Razvoj do leta 2025..............................................................................................................44

9.4 Razvoj do leta 2030..............................................................................................................48

10. Dolgoročni razvoj 110 kV omrežja ..........................................................................................55

11. Dolgoročni razvoj transformacije 110/20 kV...........................................................................57

12. Analiza kratkostičnih razmer....................................................................................................61

13. Analiza zanesljivosti omrežja...................................................................................................62

14. Literatura ..................................................................................................................................68


3

1. Rezultati raziskav, zaključki

Študija temelji na prognozi obremenitev, ki je bila izdelana na osnovi izhodiščnih podatkov o porabi električne energije po TP in na osnovi podatkov o koničnih obremenitvah po izvodih iz RTP, prognoza porabe električne energije in koničnih obremenitev za večje industrijske odjemalce pa je bila izdelana ločeno.

Pri izdelavi študije smo upoštevali naslednje deterministične kriterije: • kriterij o dopustnih obremenitvah elementov omrežja; • kriterij o dopustnih padcih napetosti; • kriterij zadostnosti (N-1).

Obstoječe napajalno omrežje

Razdeljevalno omrežje na območju Zgornje Gorenjske napajajo 110/20 kV RTP Jesenice in RTP Radovljica ter RTP 110/35 kV HE Moste, ki služi kot 35 kV vir za RTP 35/20 kV. RTP Radovljica je vzankana v enega od treh 110 kV DV RTP HE Moste – RTP Okroglo. RTP kV Jesenice se napaja po dvosistemskem 110 kV DV iz 110 kV zbiralk v RTP HE Moste. Dvosistemski 110 kV DV se od RTP Jesenice nadaljuje do karavanškega predora in obratuje na 20 kV.

Sekundarno napajalno 35 kV omrežje se napaja iz transformacije 110/35 kV v RTP HE Moste. 35 kV vodi potekajo v obe savski dolini in napajajo naslednje RTP 35/20 kV: RTP Završnica, RTP Ukova, RTP Kranjska Gora, RTP Bled in RTP Bohinj.

Od RTP HE Moste do RTP Bohinj je zgrajen dvosistemski 110 kV DV. En sistem tega DV obratuje na 35 kV, drugi pa na 20 kV.

Obstoječe razdeljevalno omrežje

Razdeljevalno omrežje je skoraj v celoti 20 kV, 10 kV je le še na nekaterih odsekih proti planinskim domovom in omrežje med TP Kreda in HE Radovna, ki se napaja iz RTP Železarna. Na 20 kV omrežje so priključene številne mHE, večje med njimi so HE Savica 3 MW, HE Bohinjska Bistrica 2,4 MW in HE Soteska 1,7 MW.

Glavni vodi so večinoma preseka Al/Fe 70/12 mm2, prisotni pa so tudi drugi materiali in preseki. Bivši 35 kV DV med RTP Završnica in RTP Radovljica je opremljen z vodniki Al/Fe 150/25 mm2. 20 kV vod RTP Bled – RTP Bohinj prek Pokljuke je v celoti obnovljen z vodniki PAS 70 mm2, na odseku od Jereke do RTP Bohinj pa je vod dvosistemski, prav tako z vodniki PAS 70 mm2. Odcepni vodi so večinoma preseka Al/Fe 35/6 mm2 in Al/Fe 50/8 mm2, pa tudi PAS vodniki različnih presekov. Prisotni so še Cu vodniki preseka 25 in 50 mm2, vendar je njihov delež zanemarljiv. Kabelska omrežja so v vseh večjih krajih.


4

Dvojna kabelska povezava preseka 150 mm2 je med RTP Radovljica in RTP Bled prek Roblekove, dvojni kabel AXCES 70 mm2 je položen od Bohinjske Bistrice prek TP Vogel nihalka do RP Savica. Kabelska povezava preseka 150 mm2 je od RTP Jesenice do RP Portal pri karavanškem predoru. Kabelska je tudi povezava Radovljice z Lescami in naprej proti Bledu do golf igrišča. Prisotni so tudi kabelski odseki manjših presekov, predvsem za napajanje nekaterih planinskih domov.

V normalnem obratovalnem stanju so napetostne razmere ugodne v celotnem omrežju. V rezervnih napajalnih stanjih pa je za območje Kranjske Gore najhujši izpad 35 kV DV za Kranjsko Goro. V tem primeru bi ob predvidenih obremenitvah za leto 2005 padci napetosti močno presegli dopustne vrednosti za rezervna napajalna stanja. Zato je nujno čimprej poskrbeti za ustreznejše napajanje območja Kranjske Gore. Za območje Bohinja je najtežji izpad 35 kV DV na odseku RTP Moste – RTP Bled. V tem primeru padci napetosti na celotnem območju Bohinja presežejo dopustne vrednosti za rezervna napajalna stanja.

Kratkoročni razvoj razdeljevalnega omrežja

Izračuni so pokazali, da je za novo RTP 110/20 kV primernejša lokacija Moste. V primerjavi z lokacijo Bled ima več prednosti. Te so ugodnejše napetostne razmere v normalnem stanju, ustreznost SN omrežja za vzpostavitev rezervnih obratovalnih stanj, ustrezno napajanje ENP Žirovnica ter nižje izgube. Prednost je tudi v dolgoročni ustreznosti rešitve.

Nova RTP 110/20 kV Moste se postavi na platoju 110 kV stikališča HE Moste. V novi RTP bosta dva transformatorja po 31,5 MVA, kar zagotavlja popolno rezervo v transformaciji. Zaradi dotrajanosti opreme in neustrezne lokacije se opusti RTP 35/20 kV Završnica, vsi izvodi se vključijo v novo 20 kV stikališče.

S prenovo transformacije v HE Moste na 6,3/110 kV se ukine 35 kV napajalni vir na območju Zgornje Gorenjske. Bled je blizu RTP Radovljica in RTP Moste, s čimer je zagotovljeno kvalitetno napajanje RP Bleda po 20 kV omrežju. Napajanje območja Bohinja po 20 kV pa zaradi velikih razdalj ni mogoče, zato je potrebna nova RTP 110/20 kV. RTP Bohinj bo omogočala tudi ustrezno napajanje morebitne nove ENP na tem območju. Ob doslednem upoštevanju kriterija dopustnih padcev napetosti v rezervnih stanjih napajanja sta v novi RTP 110/20 kV Bohinj že takoj na začetku potrebna dva transformatorja.

Če bo 35 kV napetost v RTP Moste ukinjena pred začetkom obratovanja nove RTP Bohinj, bo treba poskrbeti za ustrezno napajanje območje Bohinja v prehodnem obdobju. Predlagamo, da se v prehodnem obdobju 35 kV napetost na Bledu in v Bohinju ohrani, torej da se Bohinj napaja po 35 kV, kjer bi kot vir 35 kV napetosti služil transformator 20/35 kV na Bledu. Poleg ugodnejših napetostnih razmer zaradi velike razdalje Bled – Bohinj je ta začasna rešitev ustrezna tudi zato, ker mora biti v Bohinju regulacijski transformator zaradi mHE, katerih moč lahko (še posebno v času nizkih obremenitev) preseže obremenitve na tem območju.

Prehod s 35 kV na 20 kV napetostni nivo je potreben tudi v ENP Žirovnica, kar bo možno po predhodni zagotovitvi dvostranskega napajanja. Dvostransko napajanje ENP Žirovnica iz dveh ločenih virov na 20 kV (RTP Moste in RTP Radovljica) je mogoče realizirati z vzankanjem ENP v obstoječi 20 kV DV Radovljica.


5

Analize obstoječega stanja so pokazale, da je problematično rezervno napajanje Kranjske Gore ob izpadu 35 kV DV Ukova – Kranjska Gora in je torej treba čimprej zagotoviti ustreznejše napajanje območja Kranjske Gore. Poleg tega bo po prenovi transformacije v HE Moste na 6,3/110 kV ukinjena 35 kV napetost, napajanje po obstoječem omrežju na 20 kV pa ni mogoče.

Ker ne moremo računati na 110 kV DV do Kranjske Gore in s tem na novo RTP 110/20 kV Kranjska Gora, predlagamo položitev dveh 20 kV kablov Cu 240 mm2, in sicer enega od RTP Jesenice do Kranjske Gore, drugega pa od RP Portal (karavanški predor) do Kranjske Gore. RTP Kranjska Gora tako postane RP 20 kV. S tem bo zagotovljeno ustrezno napajanje Kranjske Gore po 20 kV omrežju. Predlagamo 3-žilne kable zaradi nižjih padcev napetosti in praktično zanemarljivega sevanja. Razmere v omrežju so ugodne tudi v primeru Al 240 mm2 kablov. Ob predvidenih obremenitvah bo to zadostovalo še po letu 2030.

Če bo 35 kV napetost v RTP Moste ukinjena pred položitvijo dveh 20 kV kablov do Kranjske Gore, bo treba poskrbeti za napajanje območja Kranjske Gore v prehodnem obdobju. Predlagamo, da se v prehodnem obdobju Kranjska Gora napaja po 35 kV, kjer bi kot vir 35 kV napetosti služil transformator 20/35 kV v RTP Ukova. Seveda je to le zasilna rešitev za prehodno obdobje, je pa vsekakor boljša, kot napajanje Kranjske Gore po obstoječem omrežju na 20 kV, saj bi padci napetosti zahodno od Kranjske Gore že v normalnem obratovanju presegli 10%. Boljše napetostne razmere bi dosegli z uporabo avtotransformatorja v Kranjski Gori. Vsekakor predlagamo čim hitrejšo položitev kablov za Kranjsko Goro, po možnosti še v času, dokler je na razpolago 35 kV napetost iz Most.

Poleg nekaterih odročnih planinskih TP je na 10 kV še tisti del omrežja, ki se napaja z 10 kV zbiralk RTP Železarna (omrežje med TP Kreda in HE Radovna). Za ta del omrežja je treba najti ustreznejši način napajanja. Predlagamo približno 2,4 km dolgo povezavo od Krnice (TP Hotunje) do mHE Radovna ter prehod na 20 kV, vod preko Mežakle pa se ukine. TP Kreda, Ravne in Perniki ter mHE Radovna se tako napajajo po izvodu Zasip–Gorje iz RTP Moste.

Dolgoročni razvoj razdeljevalnega omrežja

Ob predvidenih obremenitvah bo treba do leta 2030 ojačiti transformacijo v RTP Radovljica na 2 x 31,5 MVA. V primeru preselitve ENP na območje Radovljice (v tem primeru bi bila potrebna tudi nova ENP Jesenice) bi se obremenitev RTP Moste v konici zmanjšala za dobrih 7 MVA, povečala pa bi se seveda obremenitev RTP Radovljica. V tem primeru bo treba transformacijo v RTP Radovljica ojačiti na 2 x 31,5 MVA že do leta 2010 oz. pred začetkom obratovanja nove ENP Radovljica.

V RTP Jesenice bo ob predvidenih obremenitvah transformacija 2 x 20 MVA zadostovala do konca obravnavanega obdobja. Če pa bo na območju Jesenic zgrajena nova ENP Jesenice, bo treba transformacijo ojačiti na 2 x 31,5 MVA okrog leta 2015 (oz. pred začetkom obratovanja nove ENP Jesenice), torej približno 15 let prej, kot v primeru brez nove ENP. Ker pa med izdelavo študije nismo dobili nobenih konkretnih podatkov o morebitni novi ENP, je tudi nismo upoštevali pri obremenitvi RTP. Vsekakor pa je realizacija nove ENP Jesenice pogojena s “selitvijo” obstoječe ENP Žirovnica v Radovljico.


6

Nizki padci napetosti in nizke relativne obremenitve omrežja zagotavljajo, da bo omrežje lahko opravljalo svojo nalogo še po koncu opazovanega obdobja. Tudi ob izpadu katerega koli izvoda je možna vzpostavitev rezervnega stanja. Rezervno napajanje Kranjske Gore je zagotovljeno z dvema kabloma. RP Bled se v normalnih razmerah napaja po enem sistemu 110 kV DV Al/Fe 240/40 mm2, ki obratuje na 20 kV, in po enem kablu iz RTP Radovljica prek Roblekove. Rezervno napajanje Bleda je zagotovljeno, saj je možno napajanje Bleda tudi samo iz RTP Radovljica po obeh kablih.

Poleg v tej študiji predlaganih ojačitev omrežja bodo vsekakor potrebne še druge lokalne ojačitve in razširitve omrežja za nove odjemalce, ki pa jih med izdelavo te študije še ne moremo predvideti.

Dolgoročni razvoj 110 kV napajalnega omrežja in transformacije 110/20 kV

Nova RTP 110/20 kV Moste se postavi na platoju 110 kV stikališča HE Moste, kar je ugodno glede 110 kV omrežja.

Za napajanje nove RTP Bohinj preide na obratovanje na 110 kV en sistem 110 kV DV Moste – Bled – Bohinj, ki sedaj obratuje na 35 kV, in sicer zahodni sistem DV na odseku Moste – Bled in vzhodni sistem na odseku Bled – Bohinj. Do leta 2008 bo zgrajen (predvidoma) dvosistemski 110 kV DV Bohinj – Železniki s standardnimi vodniki preseka Al/Fe 240/40 mm2 (en sistem naj bi obratoval na 20 kV), ki bo zagotavljal dvostransko napajanje nove RTP 110/20 kV Bohinj, pa tudi RTP Škofja Loka in Železniki, ki se sedaj napajata radialno. Poleg tega pa bo imel ta DV pomembno vlogo pri zagotavljanju rezervnega napajanja RTP 110/20 kV severno od Kranja v primeru izpada dvosistemskega 110 kV DV RTP 400/110 kV Okroglo – RTP Moste.

Naslednji problem glede 110 kV omrežja na območju Zg. Gorenjske je enostransko napajanje RTP Jesenice. Zato predlagamo 110 kV kablovod med RTP 110/20 kV Jesenice in RTP 110/35 kV Železarna, ki bo dolžine približno 2,2 km. S tem se zagotovi dvostransko napajanje za RTP Jesenice.

Kratkostične razmere

Za omrežje Zgornje Gorenjske smo analizirali kratkostične razmere za dve obdobji, in sicer za obstoječe stanje (leto 2005) in za stanje v letu 2025. Pri izračunih moči tripolnih kratkih stikov, ki so merodajne za dimenzioniranje stikalne opreme v RTP-jih 110 kV/SN, je upoštevano celotno slovensko prenosno omrežje (400 kV, 220 kV, 110 kV), proizvodni viri in prispevki iz sosednjih držav. Kratkostične moči tripolnih kratkih stikov smo izračunali na zbiralkah RTP Moste, RTP Jesenice, RTP Radovljica in (za leto 2025) nove RTP Bohinj.

Največja kratkostična moč na 110 kV nivoju leta 2025 je 3060 MVA v RTP Moste. Na SN nivoju je najvišja vrednost kratkostične moči pri paralelnem obratovanju transformatorjev 454 MVA, pri ločenem obratovanju transformatorjev pa 245 MVA, oboje v RTP 110/20 kV Moste (2 x 31,5 MVA).

Analiza zanesljivosti omrežja


7

Izračuni zanesljivosti razdeljevalnega omrežja za izhodiščno leto 2002 so pokazali, da je frekvenca vseh prekinitev vozlišč (vsota frekvence prehodnih prekinitev vozlišč in frekvence trajnih prekinitev vozlišč) dokaj nizka na večjem delu območja Zgornje Gorenjske. Največja je na izvodu Kranjska Gora iz RTP Jesenice, kjer presega dopustnih 25 trajnih in prehodnih prekinitev letno. Gre za dolg izvod, zato je tudi izračunana frekvenca prekinitev vozlišč visoka.

Do leta 2010 so na območju Zgornje Gorenjske predvidene številne ojačitve omrežja, kot so nova RTP 110/20 kV Moste, ukinitev 35 kV napetosti in transformacije 35/20 kV, nova RTP 110/20 kV Bohinj, dvojni kablovod do Kranjske Gore (eden od RTP Jesenice, drugi pa od RP Portal pri karavanškem predoru). Te ojačitve pripomorejo k znižanju frekvenc prekinitev vozlišč, predvsem na območju Kranjske Gore in Bohinja. Ponekod pa se zaradi spremenjene obratovalne sheme povečajo dolžine nekaterih izvodov (npr. izvod Pokljuka iz RTP Bohinj in izvod Zasip-Gorje iz RTP Moste), zato se tudi nekoliko povečajo frekvence prekinitev vozlišč glede na izhodiščno stanje.

Tabela 1.1: Dolgoročni načrt razvoja na območju Zgornje Gorenjske

Objekt Opis Rok Razlog

kablovod Krnica (TP Hotunje) – mHE Radovna

povezava od Krnice (TP Hotunje) do mHE Radovna (kabel, l ≈ 2,4 km)

do 2006 - napajanje TP Kreda, TP Ravne, TP Perniki in mHE Radovna iz RTP 110/20 kV Moste

- prehod na 20 kV

dvostransko napajanje ENP Žirovnica

vzankanje ENP Žirovnica v obstoječi 20 kV DV Radovljica

do 2006 zagotovitev dvostranskega napajanja ENP Žirovnica iz dveh ločenih virov za prehod s 35 kV na 20 kV

RTP 110/20 kV Moste nova RTP 110/20 kV Moste, 2 x 31,5 MVA

do 2008 - dotrajanost opreme - prenova transformacije v HE

Moste na 6,3/110 kV

RTP 110/20 kV Bohinj nova RTP 110/20 kV Bohinj, 2 x 20 MVA

od 2008 do 2010

- napajanje območja Bohinja - rezervno napajanje Bohinja

DV 2 x 110 kV Bohinj – Železniki

nov dvosistemski 110 kV DV Bohinj – Železniki (l ≈ 20 km)

do 2008 dvostransko napajanje RTP Bohinj, RTP Šk. Loka in RTP Železniki

dvojni 20 kV kabel za Kranjsko Goro

dva 20 kV kabla Cu 240 mm2 do Kranjske Gore, eden od RTP Jesenice (l ≈ 22 km), drugi pa od RP Portal (karavanški predor) (l ≈ 16 km)

do 2008 - osnovno napajanje območja Kr. Gore

- rezervno napajanje Kr. Gore

110 kV kabel RTP Jesenice – RTP Železarna

110 kV povezava RTP 110/20 kV Jesenice in RTP 110/35 kV Železarna

do 2010 dvostransko napajanje RTP Jesenice

zamenjava TR v RTP 110/20 kV Radovljica

zamenjava obstoječih TR moči 20 MVA z novima moči 31,5 MVA

do 2030 rezervno napajanje ob izpadu enega transformatorja


8

2. Omejitev raziskovanega območja

Obravnavano območje je na severozahodnem delu Slovenije. Obsega območje Radovljice z okolico, Zgornjesavsko dolino in dolino Save Bohinjke. Severni del območja omejuje meja z Avstrijo, severozahodni del meja z Italijo, na zahodu in jugozahodu meji z OE Tolmin (JP Elektro Primorska), na vzhodu in jugovzhodu pa s preostalimi območji Elektro Gorenjske.

Slika 2.1 – Omejitev raziskovanega območja


9

3. Energetske osnove

Razvoj porabe električne energije in obremenitev do leta 2030 obravnava študija [2], kjer je izdelana napoved porabe električne energije in koničnih obremenitev do leta 2030 za območje JP Elektro Gorenjska. Uporabljena metoda temelji na izhodiščnih podatkih o porabi električne energije po TP in sicer po tarifnih skupinah v letu 2003, ter na podatkih o koničnih obremenitvah po izvodih iz RTP. Realno omrežje iz leta 2003 se modelsko transformira v mikro cone v naslednjih letih. Napoved porabe električne energije in koničnih moči je izdelana za vsako mikro cono posebej.

Prognoza porabe električne energije in koničnih obremenitev za večje industrijske odjemalce je izdelana ločeno. To so anketni odjemalci, ki so bili v procesu prognoze obravnavani individualno in sicer na osnovi ankete o njihovi pretekli, sedanji in bodoči porabi električne energije ter razvoju konične obremenitve. Neanketni odjemalci so vsi ostali obstoječi odjemalci, ki so obravnavni v okviru tarifnega razreda in glede na lokacijo po elektroenergetskih območjih. Izhodiščni cilj modeliranja porabe energije je podvojitev celotne porabe v 30-ih letih. Medletna rast porabe ni linearna, ampak je upoštevana velika rast porabe v preteklem obdobju, pričakovane spremembe v dinamiki gospodarske rasti in rasti življenjskega standarda ter postopna saturacija. Največja rast porabe je na začetku obravnavanega obdobja, pozneje pa se postopno umirja.

Rast koničnih obremenitev je določena kot funkcija rasti porabe električne energije po izvodih. Razmerje med rastjo porabe električne energije in rastjo konične obremenitve izhaja iz dogajanj v preteklosti. V preteklem obdobju je poraba energije naraščala nekoliko hitreje kot konična obremenitev podjetja. Zato tudi v naših prognozah konica narašča nekoliko počasneje kot poraba energije.

Pri naših izračunih smo upoštevali obremenitve po TP za izhodiščno stanje in prognozo obremenitev za vse mikro cone v naslednjih obdobjih po študiji [2]. Pri tem je treba opozoriti, da razdelitev po izvodih obstoječih RTP ustreza realnemu omrežju le v izhodišču, v poznejših letih pa moramo izvode razumeti kot konico vzdolž lokacij, ki jih je v izhodišču napajal ta izvod in ne kot realno omrežje.

Tabela 3.1 prikazuje prognozo koničnih obremenitev izvodov iz RTP v času konice RTP, slika 3.1 pa prikazuje porast obremenitev na celotnem območju Zgornje Gorenjske do leta 2030.

Vhodni podatek v študijah razvoja omrežja je tudi faktor moči cos ϕ, ki smo ga ocenili z 0,95, kolikor je povprečna vrednost na nivoju JP Elektro Gorenjska.


10

Tabela 3.1: Prognoza koničnih obremenitev izvodov iz RTP v času konice RTP v kVA

LETO 2.005 2.010 2.015 2.020 2.025 2.030RTP KRANJSKA GORA Izvod KR. GORA - K0136 2.610 3.316 3.834 4.304 4.759 5.197Izvod VRŠIČ - K0185 865 1.080 1.247 1.414 1.580 1.742Izvod RATEČE - K0189 1.075 1.102 1.124 1.147 1.166 1.186RTP UKOVA Izvod JAVORNIK - K0243 2.250 2.736 3.105 3.468 3.783 4.091RTP JESENICE Izvod ŠOLSKI CENTER - K0252 416 483 539 596 647 699Izvod CENTRALNA POST. - K0295 930 1.030 1.122 1.216 1.315 1.420Izvod KLAVNICA - K0313 2.289 2.405 2.504 2.604 2.695 2.786Izvod GRADIS - K0349 2.215 2.602 2.885 3.160 3.443 3.723Izvod PREDOR - K0392 362 483 546 603 664 715Izvod KR. GORA - K0393 640 780 897 1.013 1.119 1.224Izvod MEJNI PLATO - K0438 48 60 67 73 80 86Izvod ZA PROGO - K0476 2.919 3.234 3.445 3.697 3.962 4.247Izvod TRAVNICE -K0505 34 37 40 43 47 51RTP ZAVRŠNICA Izvod BLED - D001 1.817 2.209 2.529 2.853 3.133 3.420Izvod LESCE - D013 2.350 2.846 3.254 3.667 4.027 4.396Izvod JESENICE - D007 752 930 1.056 1.178 1.290 1.398RTP RADOVLJICA Izvod BREZJE - K0121 837 1.021 1.167 1.315 1.449 1.583Izvod KROPA - K0224 2.211 2.628 2.946 3.245 3.532 3.815Izvod VRBNJE - K0250 1.908 1.968 2.081 2.194 2.234 2.276Izvod VOLČJI HRIB - K0308 1.647 1.797 1.954 2.090 2.232 2.374Izvod GREGORČIČEVA - K0431 1.051 1.282 1.465 1.645 1.806 1.968Izvod LANCOVO - K0432 314 381 435 488 535 583Izvod MOSTE - K0433 421 515 590 666 738 809Izvod VERIGA - K0490 2.912 3.362 3.707 4.047 4.373 4.688RTP BLED Izvod KLJUČE - K0359 3.276 4.138 4.748 5.341 5.930 6.490Izvod JARŠE - K0398 3.023 3.316 3.468 3.724 3.852 4.034Izvod SOTESKA - D281 104 127 146 165 182 200Izvod BOH. BELA - D033 428 524 603 683 753 823Izvod RIBNO - D053 539 665 762 858 944 1.030RTP BOHINJ Izvod MHE BISTRICA - K0504 4 5 6 7 8 9Izvod BOH. BISTRICA - D055 2.669 3.277 3.766 4.255 4.697 5.144Izvod SAVICA - D124 576 725 832 938 1.045 1.148Izvod LIP - D180 1.917 1.958 1.999 2.040 2.080 2.121Izvod ST. FUŽINA - D297 774 938 1.073 1.209 1.331 1.453Izvod POKLJUKA - D298 331 400 455 510 559 609Izvod POKLJUKA - D307 22 27 31 35 38 41RTP HE MOSTE Izvod ENP - K0118 35KV 5.789 6.842 6.842 7.368 7.368 7.895RTP ŽELEZARNA Izvod HE Radovna 29 34 39 44 49 54


11

0

30

60

90

2005 2010 2015 2020 2025 2030

leto

P (M

W)

Slika 3.1 - Razvoj obremenitev na območju Zgornje Gorenjske do leta 2030


12

4. Kriteriji načrtovanja SN omrežij

Pri načrtovanju elektroenergetskih omrežij moramo upoštevati kriterije, ki bodo zagotavljali določeno kakovost napajanja odjemalcev v normalnih obratovalnih stanjih in tudi v stanjih rezervnega napajanja. Z načrtovanjem omrežja pravočasno ugotovimo potrebne ojačitve omrežja in transformacije, s katerimi bomo zadostili predvidenemu naraščanju obremenitev. Omrežje se tako razvija v smeri dolgoročno optimalne strukture, kar zagotavlja učinkovitost investicij. Pri tem pa je potrebno tudi čim bolj izkoristiti obstoječe elemente EES. Kriterije načrtovanja določimo vnaprej in se tako opredelimo za določeno kakovost napajanja porabnikov, zagotovimo homogeno strukturo omrežja in ob pravilni izbiri kriterijev tudi prilagajamo kakovost napajanja odjemalcev finančnim možnostim.

Ker so ti kriteriji podrobno opisani v študiji "»Kriteriji načrtovanja razvoja distributivnih omrežij, 1. del"« [1], navajamo v tem poglavju le povzetke.

Pri izdelavi študije smo upoštevali naslednje deterministične kriterije:

• kriterij o dopustnih obremenitvah elementov omrežja

• kriterij o dopustnih padcih napetosti

• kriterij zadostnosti

Kriterij zadostnosti N-1 zagotavlja rezervno napajanje ob izpadu kateregakoli elementa (enojni izpadi). Pri nadzemnih dvosistemskih vodih se šteje dvosistemski izpad kot izpad enega elementa, torej enojni izpad. Za manjše skupine porabnikov na odcepih se dopušča, da nimajo možnosti rezervnega napajanja.

Dopustno obremenjevanje elementov omrežja

Obremenjevanje transformatorjev 110 kV/SN

Energetskih transformatorjev v normalnih obratovalnih stanjih nikoli ne moremo obremeniti do nazivnih moči, ker je potrebno zagotavljati rezervo ob izpadih transformatorjev. Način obratovanja RTP delimo na:

• samostojno, kjer rezervo za izpad transformatorja zagotavljamo s preostalimi transformatorji v samem RTP;

• nesamostojno, kjer del ali celotno rezervo ob izpadu transformatorja zagotavljamo iz sosednjih RTP po SN omrežju.


13

Samostojno obratovanje transformatorjev je z obratovalnega stališča enostavnejše in tudi boljše s stališča zanesljivosti napajanja porabnikov. Je pa razvoj omrežij običajno takšen, da so RTP-ji medsebojno povezani na SN nivoju in je možno zagotavljati del rezerve iz sosednjih RTP-jev.

Pri pokrivanju rezerve iz sosednjih RTP pri načrtovanju upoštevamo pravilo, da transformatorji nudijo rezervo samo do svoje nazivne obremenitve, oz. da kratkotrajno obremenjevanje do 120% nazivne obremenitve dopuščamo samo v tistem RTP, kjer je prišlo do izpada.

RTP s tremi transformatorji običajno obratujejo samostojno, saj ob izpadu enega transformatorja preostala dva zagotavljata rezervo. V rezervnih stanjih dopuščamo obremenitve do 120% nazivne moči, kar pomeni, da lahko v normalnih obratovalnih stanjih obremenjujemo transformatorje z največ 80% nazivne moči.

RTP z dvema transformatorjema lahko obratuje samostojno ali nesamostojno. Do kod lahko v normalnih obratovalnih stanjih obremenimo transformatorja, je v primeru nesamostojnega obratovanja odvisno od razpoložljive rezerve v sosednjih RTP in od zmogljivosti obstoječih SN povezav med njimi. Če lahko zagotovimo iz sosednjih RTP 40% nazivne moči izpadlega transformatorja, lahko transformatorja v normalnih stanjih obremenjujemo do največ 80% nazivne moči. Ob izpadu enega transformatorja in ob pomoči iz sosednjih RTP bo tako drugi transformator obremenjen s 120% nazivne moči. Če je razpoložljiva rezerva iz sosednjih RTP manjša od 40%, je dopustna obremenitev transformatorjev v normalnem obratovanju ustrezno manjša od 80% nazivne moči. Če rezerve po SN omrežju ni mogoče zagotoviti, obremenitev transformatorjev v normalnem obratovanju ne sme presegati 60% njihove nazivne moči.

RTP z enim transformatorjem je običajno predhodnica RTP-ja z večimi transformatorji. Za RTP z enim transformatorjem moramo celotno rezervo zagotavljati iz sosednjih RTP-jev, za kar je potrebno dovolj rezerve v transformaciji in dovolj močno povezovalno SN omrežje. Izjemoma lahko RTP z enim transformatorjem, ki je močno povezan s sosednjim RTP-jem z dvema transformatorjema, obratovalno obravnavamo kot RTP s tremi transformatorji, ki si medsebojno zagotavljajo rezervo. Možno je tudi zgraditi dva ločena RTP-ja s po enim transformatorjem, ki ju obratovalno obravnavamo kot en RTP.

Glede na povedano, obremenjujemo transformatorje 110 kV/SN:

• v normalnih obratovalnih stanjih do največ 80% nazivne moči;

• v stanjih rezervnega napajanja do 120% nazivne moči, vendar praviloma samo tiste, ki so v istem RTP-ju, kot izpadli transformator;

• pri pokrivanju rezerve iz sosednjih RTP lahko transformatorji nudijo pomoč do svoje nazivne moči;

• če nastopajo najvišje obremenitve poleti, lahko transformatorje v rezervnih obratovalnih stanjih obremenjujemo do 110% nazivne moči.

Obremenjevanje SN vodov


14

Mejno obremenljivost SN vodov načelno predstavlja njihova termična meja. Zaradi izgub dopuščamo termično obremenitev samo v stanjih rezervnega obratovanja. V tem primeru izgube niso pomembne, ker ta stanja trajajo kratek čas.

Pri kabelskih omrežjih, grajenih po konceptu odprtih zank, kablov v normalnih stanjih ni mogoče obremeniti z več kot 50% termične moči, zaradi zagotavljanja rezervnega napajanja. Če je struktura kabelskega omrežja drugačna, s posebnimi rezervnimi kabli, lahko kable bolj obremenjujemo, vendar zaradi izgub do 75% termične moči.

V normalnih obratovalnih stanjih naj zaradi izgub obremenitve ne presegajo:

• pri nadzemnih vodih 50% termične meje;

• pri kablovodih 75% termične meje pri posamičnem polaganju.

V rezervnih stanjih dopuščamo obremenjevanje do termične meje nadzemnih vodov in kablovodov, če padci napetosti to dopuščajo.

Dopustni padci napetosti

V normalnih obratovalnih stanjih je najvišji dopustni padec napetosti 7.5%.

V rezervnih stanjih napajanja predpisi dopuščajo, da je napetost pri porabnikih lahko za največ 15% nižja od nazivne, torej je najnižja dovoljena napetost za 5% nižja, kot v normalnih stanjih. Ker je dopustni padec napetosti v normalnih stanjih omejen na 7.5%, je najvišji dopustni padec napetosti v rezervnih stanjih napajanja 12.5%. Kolikšne padce napetosti lahko dopuščamo na SN vodih, je odvisno tudi od nastavitve odcepov transformatorjev SN/NN (tabela 4.1). Če želimo zagotavljati napetost pri porabnikih v predpisanih mejah, moramo obvezno upoštevati spodnjo tabelo.

Tabela 4.1 – Dopustni padci napetosti v rezervnih stanjih napajanja glede na nastavljene odcepe transformatorjev SN/NN in padce napetosti v normalnih stanjih

Uporabljen odcep transformatorja SN/NN

Dopustni padec napetosti v normalnih stanjih

Dopustni padec napetosti v rezervnih stanjih

-2.5% 2.5% 7.5%

0% 5% 10%

+2.5% 7.5% 12.5%

+5% 10% 15%


15

5. Metodologija načrtovanja SN omrežij

Pri načrtovanju razvoja razdeljevalnih omrežij zajamemo 110 kV napajalno omrežje (primarno razdeljevalno omrežje), transformacijo 110 kV/SN in SN omrežje. V izhodiščnem stanju uporabimo realni model omrežja, v naslednjih obdobjih pa se realno omrežje transformira v mikro cone.

V prvi fazi načrtovanja razvoja razdeljevalnih omrežij z analizami obratovalnih stanj preverjamo, če omrežje in transformacija izpolnjujeta kriterije načrtovanja ob predvidenem naraščanju obremenitev. Kriterije v tej fazi predstavljajo dopustni padci napetosti in dopustne obremenitve elementov omrežja.

Preverjanja se opravijo za pričakovane letne konične obremenitve, v časovnih intervalih, ki se prilagajajo stopnji rasti porabe in odmaknjenosti v prihodnost. Običajno so bližnji intervali petletni, zadnji pa desetletni. Raziskovalno obdobje je v dolgoročnem načrtovanju običajno 20-30 let.

Pretoke moči najprej računamo v zazankanem omrežju. Na podlagi analize minimalnih pretokov vzdolž posameznih vodov ugotavljamo optimalna mesta za razklenitev zank, ki jih nato primerjamo z dejanskimi razklopnimi mesti.

V vsakem obdobju se preverjajo stanja normalnega obratovalnega stanja in stanja z enojnimi izpadi. Pri dvosistemskih nadzemnih vodih obravnavamo izpad obeh sistemov kot enojni izpad. Načeloma se preverjajo vsa možna stanja z enojnimi izpadi, za manjše skupine porabnikov na odcepih pa se dopušča, da nimajo možnosti rezervnega napajanja.

Ko v omrežju prekoračimo dopustne obremenitve ali padce napetosti, se odločimo za ojačitev omrežja. Tako dobljeni časi ojačitev so skrajni roki, ki ne smejo biti prekoračeni. Če nastopi dilema med različnimi možnimi ojačitvami, je treba vsako smer razvoja pripeljati kot varianto do konca raziskovanega obdobja in šele potem izbrati ugodnejšo.

V drugi fazi s tehtanjem tehničnih, ekonomskih in zanesljivostnih kriterijev opredelimo optimalno varianto razvoja.

Skrajne roke ojačitev, ki smo jih v prvi fazi določili glede na dopustne obremenitve in padce napetosti, lahko v fazi optimizacije natančneje opredelimo. Objekt lahko zgradimo pred skrajnim rokom zaradi zmanjšanja stroškov izgub oz. izboljšanja zadostnosti napajanja porabnikov. V tej fazi lahko utemeljimo še kakšen dodaten objekt, ki pa mora biti v skladu s smerjo razvoja, določeno v prvi fazi. Slika 5.1 prikazuje postopek načrtovanja razdeljevalnih omrežij.

Metodologija dela v tej študiji je prirejena cilju raziskave. Opazovano obdobje je razdeljeno na petletne korake. Ob upoštevanju predvidenih obremenitev analiziramo razmere v omrežju, predvsem obremenitev elementov in padce napetosti v normalnih obratovalnih stanjih in v rezervnih stanjih napajanja.


16

Slika 5.1 - Postopek načrtovanja razdeljevalnih omrežij

Ko se v napajalnem ali razdeljevalnem omrežju pojavijo ozka grla, se prične faza razvoja. Iščejo se različne variante ojačitev, s katerimi bi odpravili ozka grla. Te variante med seboj primerjamo in izberemo dolgoročno najugodnejšo rešitev.

Analize obratovalnih stanj smo v tej študiji opravljali s programskim paketom Gredos, ki je namenjen analizi in načrtovanju SN omrežij.

Izdelava prognoze obremenitev

Izdelava modela omrežja

ZAČETNO LETO

OBREMENITVE

ANALIZA OBRATOVALNIH STANJ- normalna stanja

- enojni izpadiLETO+5 OJAČITVE

KRITERIJI1. faze

ne

da

KONČNO LETOne

da

VARIANTE RAZVOJA

OPTIMIZACIJAvariant razvoja

KRITERIJI2. faze

ne

da

OPTIMALNAVARIANTA RAZVOJA

investicijevzdrževanje

izgubezadostnost


17

6. Opis obstoječega omrežja

6.1 Primarno in sekundarno napajalno omrežje

Razdeljevalno omrežje na območju Zgornje Gorenjske napajajo 110/20 kV RTP Jesenice in RTP Radovljica ter RTP 110/35 kV HE Moste, ki služi kot 35 kV vir za 35/20 kV RTP Kranjska Gora, RTP Ukova, RTP Završnica, RTP Bled in RTP Bohinj.

Napajalna vira na 110 kV nivoju sta RTP 400/110 kV Okroglo (300 MVA) in HE Moste (3 x 6 MW). RTP 110/20 kV Radovljica (2 x 20 MVA) je vzankana v enega od treh 110 kV DV RTP HE Moste – RTP Okroglo (Al/Fe 240/40 mm2). RTP 110/20 kV Jesenice se napaja po dvosistemskem 110 kV DV (Al/Fe 240/40 mm2) iz 110 kV zbiralk v RTP HE Moste. Dvosistemski 110 kV DV se od RTP Jesenice nadaljuje do karavanškega predora (Al/Fe 240/40 mm2) in obratuje na 20 kV.

Na obravnavanem območju je poleg primarnega napajalnega 110 kV omrežja prisotno še sekundarno napajalno 35 kV omrežje, ki se napaja iz transformacije 110/35 kV v RTP HE Moste (20 in 31,5 MVA). 35 kV vodi potekajo iz 35 kV vira RTP 110/35 kV HE Moste v obe savski dolini in napajajo naslednje RTP 35/20 kV: RTP Završnica (8 MVA), RTP Ukova (8 MVA), RTP Kranjska Gora (2 x 4 MVA), RTP Bled (8 MVA, drugi transformator je v okvari) in RTP Bohinj (8 MVA). 35 kV vod od RTP HE Moste do RTP Ukova je preseka Al/Fe 120/20 mm2, od RTP Ukova proti Kranjski Gori pa je do Hrušice preseka Al/Fe 95/15 mm2, naprej proti Kranjski Gori pa preseka Al/Fe 70/12 mm2. S 35 kV zbiralk RTP HE Moste se napaja tudi ENP Žirovnica.

Od RTP HE Moste do Bohinja je zgrajen dvosistemski 110 kV DV, in sicer do Bleda preseka Al/Fe 240/40 mm2, od Bleda do Bohinja pa Al/Fe 150/25 mm2. En sistem tega DV obratuje na 35 kV, drugi pa na 20 kV. Sistem tega DV, ki obratuje na 20 kV, služi na odseku od Most do Bleda za rezervo, na odseku od Bleda do Bohinja pa je nanj priključena mHE Soteska in tri TP vzhodno od Bohinja.

Primarno napajalno 110 kV omrežje na območju Zgornje Gorenjske je prikazano na sliki 6.1, sekundarno napajalno 35 kV omrežje pa prikazujemo na slikah skupaj z razdeljevalnim omrežjem.

6.2 Razdeljevalno omrežje

Na območju Zgornje Gorenjske je razdeljevalno omrežje skoraj v celoti 20 kV. 10 kV omrežje je še na naslednjih odsekih: kablovod od Krope na Vodiško planino, kablovod od Planice do Tamarja, kablovoda od Završnice do Valvasorja in Žingarice, ter tisti del omrežja, ki se napaja iz RTP Železarna (TP Kreda in HE Radovna).

Ostalo omrežje je 20 kV. Glavni vodi so večinoma preseka 70 mm2, sicer pa so prisotni različni materiali in preseki. Tako je bivši 35 kV DV med RTP Završnica in RTP Radovljica opremljen z


18

vodniki Al/Fe 150/25 mm2. 20 kV vod Bled – Bohinj prek Pokljuke je v celoti obnovljen z vodniki PAS 70 mm2, na odseku od Jereke do RTP Bohinj pa je vod dvosistemski, prav tako z vodniki PAS 70 mm2. Odcepni vodi so večinoma preseka Al/Fe 35/6 mm2 in Al/Fe 50/8 mm2, pa tudi PAS vodniki različnih presekov. Prisotni so še Cu vodniki preseka 25 in 50 mm2, vendar je njihov delež zanemarljiv.

Kabelska omrežja so v vseh večjih krajih (Jesenice, Radovljica, Bled, Lesce, Bohinjska Bistrica, Kranjska Gora, Mojstrana). Dvojna kabelska povezava preseka 150 mm2 je med RTP Radovljica in RTP Bled prek Roblekove, dvojni kabel AXCES 70 mm2 je položen od Bohinjske Bistrice prek TP Vogel nihalka do RP Savica. Kabelska povezava preseka 150 mm2 je od RTP Jesenice do RP Portal pri karavanškem predoru. Kabelska je tudi povezava Radovljice z Lescami in naprej proti Bledu do golf igrišča. Prisotni so tudi kabelski odseki manjših presekov, predvsem za napajanje nekaterih planinskih domov.

Na 20 kV omrežje so priključene številne mHE, večje med njimi so HE Savica 3 MW, HE Bohinjska Bistrica 2,4 MW in HE Soteska 1,7 MW.

Razdeljevalno omrežje na območju Zgornje Gorenjske prikazuje slika 6.2.

19

RTP 400/110 kV Okroglo

RP 20 kV Portal(Predor Karavanke)

RTP JeseniceRTP Železarna

RTP Jeklarna

RTP Bohinj

RTP HE Moste

RTP Bled

RTP Radovljica RTP Tržič

2 x 20 kV

1 x 20 kV

1 x 35 kV

1 x 20 kV

1 x 35 kV

Slika 6.1 – Primarno napajalno 110 kV omrežje na območju Zgornje Gorenjske

20

Al/Fe_35/6 mm2

Al/Fe_50/8 mm2

Al/Fe_70/12 mm2

ostalokabli

Al/Fe_95/15 mm2

Al/Fe_120/20 mm2

Al/Fe_150/25 mm2

Al/Fe_240/40 mm2

PAS_35 mm2

PAS_50 mm2

PAS_70 mm2

Legenda:RTP Kr. Gora

RTP Jesenice

RTP HE Moste

RTP Radovljica

RTP Bled

RTP Bohinj

Slika 6.2 – Razdeljevalno omrežje na območju Zgornje Gorenjske


21

7. Analize obstoječega stanja

Po dogovoru z naročnikom bomo pri analizah obstoječega stanja izhajali iz obstoječih omrežnih podatkov in predvidenih obremenitev za leto 2005, saj praktično že vstopamo v leto 2005, zato izračuni z obremenitvami iz leta 2003 ne bi bili smiselni.

Tako so v tem poglavju podani rezultati analiz obstoječega omrežja s predvidenimi obremenitvami za leto 2005. Iz tega je razvidna stopnja zadostnosti obstoječega napajalnega omrežja, transformacije 110 kV/SN in razdeljevalnega omrežja. Ti rezultati nam pokažejo, v kolikšni meri je obstoječe omrežje sposobno obvladovati današnje obremenitve, in do kdaj to omrežje (ob dani prognozi obremenitev) še lahko smatramo za zadostnega. Ko omrežje ni več zadostno, je potrebno začeti z ojačevanjem omrežja. Najti je treba takšno strategijo razvoja omrežja, ki ob minimalnih investicijah zagotavlja kvalitetno napajanje odjemalcev v normalnih in rezervnih obratovalnih stanjih.

Slika 7.1 prikazuje pretoke moči in napetostne razmere v omrežju Zgornje Gorenjske, razklopljenem po obstoječih obratovalnih shemah.

Za boljšo predstavo o napetostnih razmerah na obravnavanem območju prikazujemo padce napetosti tudi v grafični obliki (slika 7.2). Kot je razvidno s slike, so v normalnem obratovalnem stanju napetostne razmere ugodne v celotnem omrežju. Izgube moči v razdeljevalnem in sekundarnem napajalnem 35 kV omrežju v konici znašajo 1,16 MW.

Transformacija v RTP 35/20 kV Kranjska Gora je povprečno obremenjena 58%, torej lahko ob izpadu enega transformatorja drugi transformator prevzame celotno obremenitev. Za območje Kranjske Gore pa je najhujši izpad 35 kV DV za Kranjsko Goro. V tem primeru bi ob predvidenih obremenitvah za leto 2005 padci napetosti močno presegli dopustne vrednosti za rezervna napajalna stanja (slika 7.3). Zato je nujno čimprej poskrbeti za ustreznejše napajanje območja Kranjske Gore!

Za območje Bohinja je pomemben izpad 35 kV DV RTP Bled – RTP Bohinj ali transformatorja v RTP 35/20 kV Bohinj. Ob predvidenih obremenitvah za leto 2005 je še možno rezervno napajanje ob tem izpadu (slika 7.4). Padci napetosti na območju Bohinja sicer ne presežejo dopustnih vrednosti za rezervna napajalna stanja, vendar se tej vrednosti precej približajo. Ker je na Bledu na razpolago samo en transformator, je ob izpadu 35 kV DV RTP Bled – RTP Bohinj potrebna pomoč po 20 kV iz RTP Završnica.

Še težji je izpad 35 kV DV na odseku RTP HE Moste – RTP Bled. V tem primeru padci napetosti na celotnem območju Bohinja presežejo dopustne vrednosti za rezervna napajalna stanja (slika 7.5). Vendar do tako slabih napetostnih razmer pride le v primeru brez upoštevanja proizvodnje v mHE Savica, Bohinjska Bistrica in Soteska. Ob upoštevanju proizvodnje 1,5 MW v mHE Savica, 1 MW v mHE Bohinjska Bistrica in 0,6 MW v mHE Soteska so razmere v omrežju precej ugodnejše, padci napetosti nikjer ne presežejo dopustne vrednosti za rezervna napajalna stanja (slika 7.6).

Lažji je izpad transformatorja v RTP Bled, saj je mogoče zagotoviti rezervo po 20 kV omrežju iz RTP Radovljica ali RTP HE Moste (slika 7.7).

22

Bohinjska Bistrica

Jereka

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznica

Vrba RodinePoljče

Begunje

Draga

Mlaka

Hraše

Zapuže

Črnivec

Dobro polje

Veriga

Lesce

Šobec

Praproše

Roblekova

Vošče

Kamna Gorica

KropaVodiška planina

Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica

ViševnikMrzli studenec

Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše

RP Savica Stara Fužina

Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

Kreda

Javorniški Rovt

Žingarica

Ajdna

Kovor

RTP Tržič

Podnart

Rovte

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Begunje

GoricaKosovelova

Lipnica

Ravnica

Sp. Dobrava

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Planica

Palovče

Aljažev dom

RTP Kranjska Gora

RTP HE Moste

RTP Ukova

Predor

RTP Završnica

Lesce šola

RTP Radovljica

RTP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

RTP Železarna

HE Savica

RTP Kranjska Gora

RTP Jesenice

RTP Ukova

RTP Završnica

RTP HE Moste

RTP Radovljica

RTP BledRTP Bohinj

Vi=33.92

Vi=20.07

Vn=110.00

Vi=36.12

Vn=110.00

Vi=20.61

Vi=35.58

Vi=20.68

Vi=36.11

Vi=20.78

Vn=110.00

Vi=20.57

Vi=35.46

Vi=20.72

Vi=34.06

Vi=19.95

Vi=19.77

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

2.332.33

19.50 14.62

5.005.01

2.29

5.06

5.78 5.76

7.676.52

3.68

3.85

3.31

3.39

3.63

2.99

0.12

3.01

0.22

2.94 0.39

1.15

1.37

0.53

0.140.38

0.25

0.23

0.55

0.32

0.20

0.34

0.16

0.180.20

0.23

0.27

0.52

0.52

0.34

1.38

0.64

0.100.58

0.73

2.82

2.82 2.79

2.34

4.75

6.79

7.28

14.71

0.63

0.52

0.58

0.330.78

2.69 1.93

0.61

0.000.41

3.253.07

2.95

0.421.930.84

2.240.321.65

2.37

1.84

5.06

0.75

0.750.00

0.03

2.27

0.360.65

0.052.30 2.93

0.932.23

0.24

4.85

0.64

1.08

0.220.17

Slika 7.1 – Pretoki moči in napetostne razmere v omrežju Zgornje Gorenjske leta 2005, normalno obratovalno stanje

23

dV (%):# do 1,5 %# 1,5 - 2,5 %# 2,5 - 3,5 %# nad 3,5 %

#

###

#

# ##

#

# #

#

#

#

#

#

####

######

#

##

#

#

# ###

## # ##

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

##

####

#

#

## #

###

# ##

######

##### ##

## ###

##

##

##

#

#

####

##

##

####

#

#

####

####

##

##

# #

#

#

#

####

###

##

#

#

#

#

# ####

##

#

#

###

#

##

##

##

#

# #

#

##

#

#

#

#

####### #

####

#

#

#

#

#######

#####

#

####

#

#

#

#

#

##

##

##

# #

#

##

##########

#

#

#

####

#

##

#####

#

##

#

#

##

#

##

# ###

#

##

##

###########

##

#

# #

#

#

#

##

##

##

###

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

##

##

#

##

#

# #

##

# #

#

# ##

# #

#

#

#

#

###

##

#

#

#

#

###

#

###

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

##

##

##

# # ##

# #

#

#

#

###

##

#

###

#

##

#

#

#

###

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

#

#

####

# ###

# ##

##

#

#

# ##

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

###

##

##

##

#

#

#

##

##

#

##

##

#

###

##

##

##

##

#

#

##

###

#

#

##########

#

#

##

##

#

##

#

###

#

####

###

#

#

#

#

#

##

#

#

###

####

#

#

##

#

#

#

#

##

# #

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

#

#

#

##

#

#

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

####

##

#

#

###

#

#

#

##

#

#

#

#####

######

## ##

# ##

#

#

#

#

##

#

##

#

##

#

#

#

###

#

#

#

#

#

#

#

####

#

#

#

#

##

#

#

# #

#

#

#

##

#

##

#

#

#

### #

# #

##

#

#### # ## ###

#

#

#

#

#

#

##

#

#

# ##

#

#

#

#

#

##

###

#

#

# #

##

###

##

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

###

###

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

###

###

#

#

#

#

##

##

#

#

## ##

#

##

#

#

#

#

#

#

#

####

#

#

#

####

#

#

###

######

##

# #

#

# ##

####

###

#

####

##

#

####

#

#

#

#

###

#

#

##

###

###

#

#

#

#

#

#

####

#

##

#

#

#

#

####

#

#

##

#

#

######

#

#

#

#

### #

#

#

#

##

##

#

#

#

RTP Kr. Gora

RTP Jesenice

RTP HE Moste

RTP Radovljica

RTP Bled

RTP Bohinj

Slika 7.2 – Grafični prikaz napetostnih razmer v omrežju Zgornje Gorenjske leta 2005, normalno obratovalno stanje

24

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznica

Vrba RodinePoljče

Hraše

Veriga

Lesce

ŠobecRoblekova

Vošče

Ka

Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše

Podjelje

Kreda

Javorniški Rovt

Žingarica

Ajdna

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Kosovelov

Lipnica

Rav

Praprotnica

Jarše

Ribno

Planica

Aljažev dom

RTP Kranjska Gora

RTP HE Moste

RTP Ukova

Predor

RTP Završnica

Lesce šola

RTP Radov

RTP Bled

Zagorice

RTP Železarna

RTP Kranjska Gora

RTP Jesenice

RTP Ukova

R

RTP HE Moste

RTP BledRTP Bohinj

Vi=29.70

Vi=17.86

Vn=110.00

Vi=35.84

Vn=110.00

Vi=20.47

Vi=35.66

Vi=20.73

Vi=35.17Vi=33.75

Vi=19 76

HE Radovna

HE Soteska

0.000.00

16.45 12.34

7.737.74

2.29

7.676.52

4.343.94

3 96

0.22

3.89

0.14

0.20

0.34

0.16

0.180.21

0.23

0.27

4.91

4.91

0.34

1.39

0.63

0.266.91

*11.52

*13.94

*13.94 *13.90

*13.40

2.30

14.73

*11.79

0.000.41

3.253.08

2.95

0.42 1.0.84

2.240.321.65

2.37

1.84

5.07

0.75

0.750.00

0.03

2.27

0.365.95

0.052.30 2.93

0.932.23

0.24

5.82

1.08

5.100.17

Slika 7.3 – Pretoki moči in napetostne razmere ob izpadu 35 kV DV RTP Ukova – RTP Kranjska Gora, leto 2005

25

Bohinjska Bistrica

Jereka

Blejska Dobrava Završnic

Brezn

Vrba

Hraše

Veriga

L

Šobec

Vošče

V

Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

KredaAjdna

Lipn

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Aljažev dom

RTP HE Moste

RTP Završnica

Le

R

RTP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

HE Savica

RTP HE Moste

RTP Radovljica

RTP BledRTP Bohinj

Vn=110.00

Vi=36.04

Vn=110.00

Vi=20.57

Vi=35.68

Vi=19.87

Vi=30.70

Vi=18.47

Vi=18.27

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

19.87 14.90

5.78 5.76

9.560.00

*8.02

*8.21

7.33

6.65

*7.91

5.13

5.54

5.68

2.20

3.96

0.14

1.87

0.34

0.16

0.180.21

0.520.34

1.89

7.29

9.65

0.52

0.581.36 1.93

1.97

0.003.03

3.253.08

2.37

1.84

10.91

0.75

0.70.00

0.03

Slika 7.4 – Rezervno napajanje ob izpadu 35 kV DV RTP Bled – RTP Bohinj, leto 2005

26

Bohinjska Bistrica

Jereka

Podmežaklja Stolpiči

Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznic

Vrba

Hraše

Veriga

Le

Šobec

Vošče

V

Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

KredaAjdna

Lipnic

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Aljažev dom

RTP HE Moste

RTP Završnica

Les

RT

RTP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

RTP Železarna

HE Savica

RTP HE Moste

RTP Radovljica

RTP BledRTP Bohinj

Vn=110.00

Vi=35.81

Vn=110.00

Vi=20.46

Vi=32.50

Vi=19.55

Vi=30.11

Vi=18.11

Vi=17.91

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

12.81 9.60

12.19 12.19

0.000.00

*12.95

*13.14

*12.24

*11.54

*12.82

*9.99

*10.42

*10.55

7.00

*8.80

0.36

6.66

1.67

0.16

0.181.74

0.52

0.52

1.88

3.31

7.29

0.52

0.581.36 1.93

1.97

10.443.04

1.083.08

0.

2.37

1.84

9.24

0.75

0.750.00

0.03

Slika 7.5 – Rezervno napajanje ob izpadu 35 kV DV RTP HE Moste – RTP Bled, leto 2005

27

Bohinjska Bistrica

Jereka

Blejska Dobrava Završnic

Brezn

Vrba

Hraše

Veriga

Šobec

Vošče

Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

KredaAjdna

Lipn

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Aljažev dom

RTP HE Moste

RTP Završnica

Le

R

RTP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

HE Savica

RTP HE Moste

RTP Radovljica

RTP BledRTP Bohinj

Vn=110.00

Vi=35.88

Vn=110.00

Vi=20.49

Vi=32.95

Vi=19.82

Vi=31.45

Vi=18.92

Vi=19.21

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

12.16 9.12

10.80 10.79

0.000.00

6.46

6.64

*8.15

*8.07

*8.09

7.07

6.90

7.41

5.00

6.23

0.21

4.76

0.71

0.16

0.180.89

0.521.03

2.36

7.29

1.01

0.951.04 1.93

1.26

7.792.24

1.083.08

2.37

1.84

8.20

0.75

0.70.00

0.03

Slika 7.6 – Izpad 35 kV DV RTP HE Moste – RTP Bled, proizvodnja v mHE Savica 1,5 MW, v mHE Boh. Bistrica 1 MW in v mHE Soteska 0,6 MW, leto 2005

28

Jereka

Korotan


Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznica

VrbaRodinePoljče

Begunje

Draga

Mlaka

Hraše

Zapuže

Črnivec

Dobro polje

Veriga

Lesce

Šobec

Praproše

Roblekova

Vošče

Kamna Gorica

Vodiška planina

Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

evnikMrzli studenec

nica

Koprivnik

Gorjuše

Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Kreda

Žingarica

Ajdna

Podnar

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Begunje

GoricaKosovelova

Lipnica

Ravnica

Sp. Dobrava

Praprotnica

Jarše

Ribno

Palovče

RTP HE Moste

RTP Ukova

RTP Završnica

Lesce šola

RTP Radovljica

RTP Bled

Zagorice

RTP Železarna

RTP Završnica

RTP HE Moste

RTP Bled

Vn=110.00

Vi=36.04

Vi=20.63

Vi=36.01

Vi=20.52

Vi=35.73

Vi=19.84

HE Radovna

HE Soteska

19.81 14.86

13.40

522.13

2.14

3.63

2.08 0.39

1.150.53

0.140.38

0.25

0.23

0.55

0.32

3.60

0.34

0.16

0.180.21

0.23

0.27

0.52

0.34

2.05

6.78

7.28

6.83

0 330 780 61

0.000.41

3.253.08

2.95

0.421.930.84

2.240.321.65

2.37

1.84

13.41

0.75

0.750.00

0.03

2.27

0.360.65

0.052.30 2.93

0.932.23

0.24

7.65

Slika 7.7 – Rezervno napajanje ob izpadu transformatorja v RTP Bled, leto 2005


29

8. Kratkoročni razvoj razdeljevalnega omrežja

Po prvotnih načrtih je bila zaradi dotrajanosti opreme do leta 2006 predvidena prenova obstoječe RTP Moste. Staro 35 kV stikališče bi se opustilo, na tem mestu bi se zgradilo novo 20 kV stikališče. V prenovljeni RTP bi bila dva transformatorja 110/20 kV, eden za potrebe proizvodnje, drugi pa za potrebe distribucije. S tem bi bila zagotovljena rezerva v transformaciji za oba partnerja.

V začetku leta 2005 je prišlo do spremenjene vloge Savskih elektrarn Ljubljana pri izgradnji skupne RTP Moste. Po novem naj bi transformacijo v HE Moste obnovili z blok transformatorji 6,3/110 kV, tako da ne bo 20 kV stikališča, prav tako pa seveda tudi ne bo redundance v transformaciji 110/20 kV. Zato je treba poiskati nove rešitve za distribucijsko RTP 110/20 kV. V poštev prideta dve lokaciji: Moste in Bled.

8.1 Razvoj do leta 2010 z novo RTP Moste

V primeru nove distribucijske RTP 110/20 kV na lokaciji Moste se RTP postavi na platoju 110 kV stikališča HE Moste. Glede 110 kV omrežja je ta lokacija ugodna, saj bi bila nova RTP energetsko vpeta na 110 kV zbiralke 110 kV stikališča obstoječe RTP Moste, ki s proizvodnjo v HE Moste predstavljala pomemben proizvodni vir v (bodoči) 110 kV zanki Okroglo – Moste – Bled – Bohinj – Železniki – Škofja Loka – Okroglo.

Zaradi dotrajanosti opreme in neustrezne lokacije se opusti RTP 35/20 kV Završnica, vsi izvodi se vključijo v 20 kV stikališče nove RTP 110/20 kV Moste. V novi RTP bosta dva transformatorja moči 31,5 MVA, s čimer bo zagotovljena popolna rezerva v transformaciji. Nova RTP Moste postane osrednja točka napajanja distribucijskega omrežja zgornje Gorenjske. Zaradi močnih povezav s sosednjimi RTP-ji bo RTP Moste omogočala večjo zanesljivost obratovanja SN omrežja.

S prenovo transformacije v HE Moste na 6,3/110 kV se ukine 35 kV napajalni vir na območju Zgornje Gorenjske. Z ukinitvijo 35 kV vira je potrebno zagotoviti ustrezno napajanje območij Bleda in Bohinja. Bled je blizu RTP Radovljica in RTP Moste, s čimer je zagotovljeno kvalitetno napajanje RP Bleda po 20 kV omrežju. Bohinj pa potrebuje nov vir, saj že analize za leto 2005 kažejo, da je problematično rezervno napajanje območja Bohinja. Z ukinitvijo 35 kV napetosti v Mostah se razmere seveda še poslabšajo. Zaradi velike razdalje med RTP Moste in Bohinjem ustrezno napajanje po 20 kV ni več mogoče. Zato je na območju Bohinja potrebna nova RTP 110/20 kV. RTP Bohinj bo omogočala tudi ustrezno napajanje morebitne nove ENP na tem območju.

Predvidoma do leta 2008 bo zgrajen dvosistemski 110 kV DV Bohinj – Železniki (en sistem bo obratoval na 20 kV). S sklenitvijo gorenjske zanke bo zagotovljeno dvostransko napajanje nove RTP 110/20 kV Bohinj, pa tudi RTP Škofja Loka in Železniki, ki sta sedaj napajani radialno.

Na obratovanje na 110 kV preide en sistem 110 kV DV Moste – Bled – Bohinj, ki sedaj obratuje na 35 kV, in sicer zahodni sistem DV na odseku Moste – Bled in vzhodni sistem na odseku Bled –


30

Bohinj. Drugi sistem 110 kV DV še naprej obratuje na 20 kV: na odseku od Most do Bleda (RTP Bled postane RP na 20 kV) služi za napajanje RP Bled na 20 kV, na odseku od Bleda do Bohinja pa je nanj priključena mHE Soteska in nekaj odjemalcev vzhodno od Bohinjske Bistrice.

Če bo 35 kV napetost v RTP Moste ukinjena pred začetkom obratovanja nove RTP 110/20 kV Bohinj, bo treba poskrbeti za ustrezno napajanje območja Bohinja v prehodnem obdobju. Predlagamo, da se v prehodnem obdobju 35 kV napetost na Bledu in v Bohinju ohrani, torej da se Bohinj napaja po 35 kV, kjer bi kot vir 35 kV napetosti služil transformator 20/35 kV na Bledu. Poleg ugodnejših napetostnih razmer zaradi velike razdalje Bled – Bohinj je ta začasna rešitev ustrezna tudi zato, ker mora biti v Bohinju regulacijski transformator zaradi razmeroma močnih mHE, saj lahko moč njihove proizvodnje krepko preseže obremenitve na tem območju, še posebno v času nizkih obremenitev. Regulacijski transformator drži napetost v dovoljenih mejah tudi v teh primerih. Poudarjamo pa, da je to le zasilna kratkotrajna rešitev, saj so že analize za leto 2005 pokazale, da je problematično rezervno napajanje ob izpadu 35 kV DV ali transformatorja v RTP Bohinj.

Prehod s 35 kV na 20 kV napetostni nivo je potreben tudi v ENP Žirovnica. To bo možno po predhodni zagotovitvi dvostranskega napajanja. Dvostransko napajanje ENP Žirovnica iz dveh ločenih virov na 20 kV (RTP 110/20 kV Moste in RTP 110/20 kV Radovljica) je mogoče realizirati z vzankanjem ENP v obstoječi 20 kV DV Radovljica.

Analize za leto 2005 so pokazale, da je problematično rezervno napajanje Kranjske Gore ob izpadu 35 kV DV Ukova – Kranjska Gora in je torej treba čimprej zagotoviti ustreznejše napajanje območja Kranjske Gore. Poleg tega bo predvidoma leta 2006 ukinjena 35 kV napetost v RTP Moste, napajanje po obstoječem omrežju na 20 kV pa ni mogoče.

Dolgoročno najustreznejša bi bila seveda izgradnja 110 kV DV od karavanškega predora do Kranjske Gore in nova RTP 110/20 kV Kranjska Gora, a zaradi okoljevarstvenih razlogov na to varianto ne moremo računati. Zato predlagamo položitev dveh kablov Cu 240 mm2, in sicer enega od RTP Jesenice do Kranjske Gore, drugega pa od RP Portal (karavanški predor) do Kranjske Gore. RTP Kranjska Gora tako postane RP 20 kV. S tem bo zagotovljeno ustrezno napajanje Kranjske Gore po 20 kV omrežju. Kabel je ugoden tudi zaradi nizkih padcev napetosti. Predlagamo 3-žilne kable zaradi nižjih padcev napetosti in tudi manjšega sevanja. Kabli morajo biti položeni tako, da je zagotovljen kriterij N-1. Ob predvidenih obremenitvah bo to zadostovalo vsaj do konca opazovanega obdobja.

Če bo 35 kV napetost v RTP Moste ukinjena pred položitvijo dveh 20 kV kablov do Kranjske Gore, bo treba poskrbeti za napajanje območja Kranjske Gore v prehodnem obdobju. Predlagamo, da se v prehodnem obdobju Kranjska Gora napaja po 35 kV, kjer bi kot vir 35 kV napetosti služil transformator 20/35 kV v RTP Ukova. Seveda je to le zasilna rešitev za prehodno obdobje, je pa vsekakor boljša, kot napajanje Kranjske Gore po obstoječem omrežju na 20 kV, saj bi padci napetosti zahodno od Kranjske Gore že v normalnem obratovanju presegli 10%. Boljše napetostne razmere bi dosegli z uporabo avtotransformatorja v Kranjski Gori. Je pa tudi to le zasilna kratkotrajna rešitev v prehodnem obdobju, saj ostaja problem rezervnega napajanja ob izpadu 35 kV DV nerešen. Tudi morebitna obnova starega 20 kV daljnovoda do Kranjske Gore z dvojnim kablom axces 3 x 95 mm2 bi bila le kratkoročna rešitev. Že v normalnem stanju bi bili kmalu na meji


31

dopustnih padcev napetosti, ob izpadu pa ni mogoče zagotoviti rezervnega napajanja. Sicer pa že poteka obnova tega daljnovoda z 1 x axces 3 x 95 mm2. Glede na to, da ne bo prišlo do izgradnje skupne nove RTP 110/20 kV Moste, ampak bo v HE Moste uvedena direktna blok transformacija 6,3/110 kV (ki pa se bo verjetno nekoliko zamaknila), predlagamo, da se pohiti s polaganjem kablov za Kranjsko Goro, dokler je še na razpolago 35 kV napetost iz HE Moste.

Poleg nekaterih odročnih planinskih TP je na 10 kV še tisti del omrežja, ki se napaja z 10 kV zbiralk RTP Železarna (omrežje med TP Kreda in HE Radovna). Za ta del omrežja bo treba najti ustreznejši način napajanja. Predlagamo približno 2,4 km dolgo povezavo od Krnice (TP Hotunje) do mHE Radovna ter prehod na 20 kV, vod preko Mežakle pa se ukine. TP Kreda, Ravne in Perniki ter mHE Radovna se tako napajajo po izvodu Zasip–Gorje iz RTP Moste.

V tako ojačanem omrežju so v normalnem obratovalnem stanju obremenitve in padci napetosti zelo ugodni v celotnem omrežju (slika 8.1). Izgube moči v razdeljevalnem omrežju v konici znašajo 0,9 MW. Ustrezno rezervno napajanje Kranjske Gore je zagotovljeno z dvema kabloma. Rezervno napajanje Bleda je mogoče iz Radovljice, pa tudi samo iz Most po DV Al/Fe 240/40 mm2 (slika 8.2). Izpadi vseh izvodov iz RTP so nadomestljivi z enim korektivnim preklopom, razen nekaterih radialno napajanih TP.

V RTP Jesenice, RTP Radovljica in novi RTP Moste je rezerva zagotovljena z drugim transformatorjem v RTP. V novi RTP 110/20 kV Bohinj naj bi bil sprva en transformator moči 20 MVA. Vendar ob izpadu tega transformatorja in rezervnem napajanju po 20 kV omrežju iz Radovljice in Most prek RP Bled padci napetosti močno presežejo dopustne vrednosti za rezervna napajalna stanja (slika 8.3). Tudi ob morebitni pomoči iz Železnikov po enem sistemu dvosistemskega 110 kV DV Železniki – Bohinj (ocenjena dolžina 20 km, 240/40 mm2), ki bi obratoval na 20 kV, bi padci napetosti še vedno znašali nekoliko več kot +5% glede na normalno obratovalno stanje (slika 8.4). Ob doslednem upoštevanju kriterija dopustnih padcev napetosti v rezervnih stanjih napajanja sta torej v novi RTP 110/20 kV Bohinj že takoj na začetku potrebna dva transformatorja. Na sliki 8.5 je prikazano omrežje v letu 2010. Seveda pa pri tem nismo upoštevali proizvodnje v mHE. Distribuiranih virov zaradi svoje narave obratovanja pri načrtovanju SN omrežij ne upoštevamo, ker mora biti omrežje dimenzionirano tako, da zagotavlja obratovanje v skladu s kriteriji tudi ob izpadu proizvodnje distribuiranih virov, torej v tem primeru mHE.

Za osnovno in rezervno napajanje območja Kranjske Gore smo predlagali dva kabla Cu 240 mm2, (enega od RTP Jesenice, drugega pa od RP Portal). Vendar pa ni nujno, da so kabli bakreni, saj tudi v primeru kablov Al 240 mm2 dosežemo še vedno ugodne napetostne razmere (slika 8.6).

32

Bohinjska Bistrica

Jereka

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznica

Vrba RodinePoljče

Begunje

Draga

Mlaka

Hraše

Zapuže

Črnivec

Dobro polje

Veriga

Lesce

Šobec

Praproše

Roblekova

Vošče

Kamna Gorica


Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

Kreda

Javorniški Rovt

Žingarica

Ajdna

Kovor

RTP Tržič

Podnart

Rovte

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Begunje

GoricaKosovelova

Lipnica

Ravnica

Sp. Dobrava

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Planica

Palovče

Aljažev dom

RP Kranjska Gora

RTP Moste

RP Ukova

Predor

Lesce šola

RTP Radovljica

RP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

RTP Železarna

HE Savica

RTP Jesenice

RTP Moste

RTP Radovljica

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vn=110.00

Vi=20.44

Vn=110.00

Vi=20.43

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

Vi=20.49

Vn=110.00

Vi=20.47

10.21

8.608.60

8.84 8.84

0.82

1.70

1.94

0.98

0.510.81

0.65

0.63

0.91

0.73

0.41

1.90

1.930.31

0.33

0.67

0.64

0.64

0.50

1.69

0.120.71

0.90

3.41

0.521.991.03

2.670.381.81

2.28

0.92

0.480.79

0.062.42 3.25

1.032.63

0.29

0.78

0.27

2.81

2.76

0.00

1.11

0.21

2.60

3.91

3.91 3.87

3.29

2.03

0.93

0.94

0.14

4.113.38

0.19

4.23

1.20

1.40

0.66

1.15

0.91

0.60

0.55

0.69

0.61

0.69

0.771.34

0.73 4.20

1.13

4.27

5.70

8.03

10.21

Slika 8.1 – Razvoj razdeljevalnega omrežja na območju Zgornje Gorenjske do leta 2010, varianta z RTP Moste, normalno obratovalno stanje

33

Jereka

Blejska Dobrava Završnica

Breznica

Vrba RodPol

Hraše

Veriga

Lesce

ŠobecRobleko

Vošče

Vodiška p

Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše

Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Žingar

j

Kosove

Lipnica

Praprotnica

Jarše

Ribno

RTP Moste

Lesce šola

RTP Rad

RP Bled

Zagorice

RTP Moste

RTP Radovljica

Vn=110.00

Vn=110.00

HE Radovna

HE Soteska

Vi=20.40

12.48

0.64

0.16

0.68

2.35

0.78

0.33

2.14

3.41

0.

0.381.81

2.28

0.92

0.93

0.94

0.14

4.113.38

1.150.60

0.55

0.69

0 771 341 13

8.63

12.48

3.61

Slika 8.2 – Napajanje RP 20 kV Bled iz RTP Moste po DV Al/Fe 240/40 mm2, leto 2010

34

Bohinjska Bistrica

Jereka



Breznic

Vrba

Hraše

Veriga

Le

Šobec

Vošče

Vo

Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

KredaAjdna

Lipnic

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Aljažev dom

RTP Moste

Lesc

RT

RP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

HE Savica

RTP Moste

RTP Radovljica

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vn=110.00

Vi=20.56

Vi=18.00

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

Vi=20.41

*110.00

Vi=18.02

12.19

11.60 11.60

0.16

0.64

2.32

2.340.72

0.64

0.64

0.91

2.10

0.

2.28

0.92

2.81

6.17

5.76

3.78

4.113.38

*10.98

9.35

*12.84

*13.04

*13.15

*11.74

*12.90

*9.84

*10.53

*8.38

0.05

0.130.73 3.49

2.42

8.07

12.19

Slika 8.3 – Rezervno napajanje ob izpadu (edinega) transformatorja v RTP Bohinj po 20 kV omrežju iz Radovljice in Most prek RP Bled, leto 2010

35

Bohinjska Bistrica

Jereka


Breznica

Vrba

Hraše

Veriga

Lesc

ŠobecRo

Vošče

Vod

Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

Ž

Ajdna

Ko

Lipnica

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Aljažev dom

RTP Moste

Lesce

RTP

RP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

HE Savica

RTP Moste

RTP Radovljica

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vn=110.00

Vi=20.43

Vi=18.26

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

Vi=20.44

*110.00

Vi=18.49

11.43

8.91 8.91

0.53

0.47

2.150

0.640.74

1.93

0.38

2.28

0.92

4.36

4.11

2.39

4.113.38

2.62

4.36

*8.75

*8.97

*8.14

7.46

*8.38

6.47

6.80

5.61

0.61

0.690.73 4.13

1.20

6.61

11.43

*7.58

1.85

Slika 8.4 – Rezervno napajanje ob izpadu (edinega) transformatorja v RTP Bohinj po 20 kV omrežju iz Radovljice, Most in dodatni pomoči iz Železnikov, leto 2010

36

Bohinjska Bistrica

Jereka

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznica

Vrba RodinePoljče

Begunje

Draga

Mlaka

Hraše

Zapuže

Črnivec

Dobro polje

Veriga

Lesce

Šobec

Praproše

Roblekova

Vošče

Kamna Gorica


Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

Kreda

Javorniški Rovt

Žingarica

Ajdna

Kovor

RTP Tržič

Podnart

Rovte

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Begunje

GoricaKosovelova

Lipnica

Ravnica

Sp. Dobrava

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Planica

Palovče

Aljažev dom

RP Kranjska Gora

RTP Moste

RP Ukova

Predor

Lesce šola

RTP Radovljica

RP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

RTP Železarna

HE Savica

RTP Jesenice

RTP Moste

RTP Radovljica

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vn=110.00

Vi=20.44

Vn=110.00

Vi=20.43

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

Vi=20.49

Vn=110.00

Vi=20.37

10.21

8.608.60

8.84 8.84

0.82

1.70

1.94

0.98

0.510.81

0.65

0.63

0.91

0.73

0.41

1.90

1.930.31

0.33

0.67

0.64

0.64

0.50

1.69

0.120.71

0.90

3.41

0.521.991.03

2.670.381.81

2.28

0.92

0.480.79

0.062.42 3.25

1.032.63

0.29

0.78

0.27

2.81

2.76

0.00

1.11

0.21

2.60

3.91

3.91 3.87

3.29

2.03

1.41

1.43

0.14

4.113.38

0.67

4.23

1.69

1.89

1.14

1.63

1.39

1.08

1.03

1.17

0.61

0.69

0.771.34

0.73 4.20

1.13

4.27

5.70

3.98 3.98

10.21

Slika 8.5 – Dokončna konfiguracija razdeljevalnega omrežja Zgornje Gorenjske in RTP 110/20 kV leta 2010 po varianti z RTP Moste

37

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled


Kreda

Javorniški Rovt

Ajdn

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Praprotnica

Jarše

Rib

Planica

Aljažev dom

RP Kranjska Gora

RTP Moste

RP Ukova

Predor

RP Bled

Zagorice

RTP Železarna

RTP Jesenice

RTP Moste

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vn=110.00

Vi=20.44

HE Radovna

Vi=20.49

Vn=110.00

10.21

8.638.63

0.41

1.90

1.930.64

0.64

0.50

1.69

0.120.71

0.90

2.28

0.480.79

0.062.42 3.25

1.032.63

0.29

0.78

0.27

2.81

2.76

0.00

1.11

0.21

2.60

5.18

5.19 5.14

4.56

3.32

1.41

1.43

0.14

4.113.38

1.631.08

5.77

10.21

Slika 8.6 – Napajanje Kranjske Gore po kablih Al 240 mm2, leto 2010


38

8.2 Razvoj do leta 2010 z novo RTP Bled

Ob upoštevanju novih razmer je poleg Most kot primerno lokacijo za postavitev nove RTP potrebno upoštevati tudi Bled. V novi RTP 110/20 kV Bled bosta dva transformatorja moči 31,5 MVA, s čimer bo zagotovljena popolna rezerva v transformaciji. V primeru RTP Bled bo treba na območju Most zgraditi novo 20 kV stikališče (RP 20 kV), v katero se vključijo vsi izvodi iz obstoječe RTP 35/20 kV Završnica, ki se zaradi dotrajanosti opreme in neustrezne lokacije opusti.

Ravno tako, kot v varianti z novo RTP Moste, tudi v varianti z novo RTP Bled na obratovanje na 110 kV preide en sistem 110 kV DV Moste – Bled – Bohinj, ki sedaj obratuje na 35 kV, in sicer zahodni sistem DV na odseku Moste – Bled in vzhodni sistem na odseku Bled – Bohinj. Drugi sistem 110 kV DV še naprej obratuje na 20 kV in bo na odseku od Bleda do Most služil napajanju nove RP 20 kV Moste. S sklenitvijo gorenjske 110 kV zanke bo zagotovljeno dvostransko napajanje tudi nove RTP 110/20 kV Bled.

Razvoj ostalega omrežja je enak, kot v varianti z novo RTP Moste.

V primeru nove RTP 110/20 kV bi bili ob obstoječi razdelitvi območij napajanja padci napetosti v RP Moste že okoli 6%, v okoliških TP pa čez 7,5% (slika 8.7), izgube pa znašajo 1,29 MW. Za izboljšanje napetostnih razmer v normalnem stanju bi bilo treba razširiti območje napajanja RTP Jesenice proti JV do Blejske Dobrave. Poleg tega bi bilo treba razbremeniti tudi izvod Zasip-Gorje in večji del tega izvoda napajati iz RTP Bled preko Zagoric. Seveda pa bi bil v tem primeru kmalu potreben nov izvod iz RTP Bled za napajanje tega dela omrežja. V nasprotnem primeru so padci napetosti na koncu tega izvoda preseženi že v normalnem stanju. Dodatno razbremenitev RP Moste bi dosegli tudi s spremembo razdelitve napajanja na relaciji RP Moste – RTP Radovljica. Šele v tem primeru bi dosegli primerljive napetostne razmere (slika 8.8), kot pri varianti z RTP Moste. Kljub temu pa je še vedno precej razlike glede izgub, saj so v tem primeru 1,04 MW, kar je občutno več, kot v primeru z RTP Moste.

Poleg tega so že v normalnem stanju precej večji pretoki moči po DV Bled – Moste

(Al/Fe 240/40 mm2), tudi zaradi ENP Žirovnica, ob izpadu tega DV pa rezerve po 20 kV omrežju

ni mogoče zagotoviti. V primeru RTP Moste se lahko RP Bled napaja po kablih iz RTP Radovljica,

v primeru RTP Bled pa RP Moste ni mogoče ustrezno napajati po obstoječem SN omrežju. Za

zagotovitev zadostnosti omrežja bi potrebovali nov kabel od RTP Bled do RP Moste.

V primeru RTP Bled bo za napajanje ENP Žirovnica potreben dodatni kabel od RTP Bled do ENP

Žirovnica. Rezervno napajanje ENP Žirovnica bo zagotovljeno z obstoječim 20 kV DV Radovljica.

Šele tako ojačano omrežje (slika 8.9) je primerljivo varianti z RTP Moste. Seveda le kratkoročno,

dolgoročno bi bile potrebne nove ojačitve SN omrežja. Izgube pa so še vedno občutno večje, kot v

varianti z RTP Moste. Glede morebitnega nudenja rezerve bodoči RTP 110/20 kV Bohinj po 20 kV

omrežju med obema variantama ni bistvenih razlik, saj bosta v obeh primerih v RTP Bohinj

potrebna dva transformatorja.

39

Bohinjska Bistrica

Jereka

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznica

VrbaRodine

PoljčeBegunje

Draga

Mlaka

Hraše

Zapuže

Črnivec

Dobro polje

Veriga

Lesce

Šobec

Praproše

Roblekova

Vošče

Kamna Gorica


Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

Kreda

Javorniški Rovt

Žingarica

Ajdna

Kovor

RTP Tržič

Podnart

Rovte

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Begunje

GoricaKosovelova

Lipnica

Ravnica

Sp. Dobrava

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Planica

Palovče

Aljažev dom

RP Kranjska Gora

RP Moste

RP Ukova

Predor

Lesce šola

RTP Radovljica

RTP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

RTP Železarna

HE Savica

RTP Jesenice

RTP Radovljica

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vi=20.44

Vn=110.00

Vi=20.54

Vi=20.17

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

Vn=110.00

Vi=20.37

RTP BledVn=110.00

Vi=20.42

8.608.60

6.64 6.64

0.47

1.35

1.59

0.64

0.160.46

0.31

0.29

0.57

0.39

7.06

*8.67

*8.706.97

6.99

0.33

0.64

0.64

7.17

*8.44

0.120.71

0.90

3.41

0.521.991.03

2.670.381.81

2.28

0.92

0.480.79

0.062.42 3.25

1.032.63

0.29

0.78

0.27

2.82

2.76

0.00

1.11

0.21

*9.43

3.91

3.91 3.87

3.29

2.03

1.41

1.43

0.14

4.113.38

0.671.69

1.89

1.14

1.63

1.39

1.08

1.03

1.17

0.61

0.69

0.771.34

0.73 4.20

1.13

15.90

5.70

3.98 3.98

12.94 12.94

6.68

Slika 8.7 – Razvoj razdeljevalnega omrežja na območju Zgornje Gorenjske do leta 2010, varianta z RTP Bled, normalno obratovalno stanje

40

Bohinjska Bistrica

Jereka

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznica

Vrba RodinePoljče

Begunje

Draga

Mlaka

Hraše

Zapuže

Črnivec

Dobro polje

Veriga

Lesce

Šobec

Praproše

Roblekova

Vošče

Kamna Gorica


Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

Kreda

Javorniški Rovt

Žingarica

Ajdna

Kovor

RTP Tržič

Podnart

Rovte

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Begunje

GoricaKosovelova

Lipnica

Ravnica

Sp. Dobrava

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Planica

Palovče

Aljažev dom

RP Kranjska Gora

RP Moste

RP Ukova

Predor

Lesce šola

RTP Radovljica

RTP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

RTP Železarna

HE Savica

RTP Jesenice

RTP Radovljica

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vi=20.35

Vn=110.00

Vi=20.51

Vi=20.17

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

Vn=110.00

Vi=20.37

RTP BledVn=110.00

Vi=20.56

10.4510.45

7.11 7.11

0.47

1.35

1.59

0.64

0.170.46

0.31

0.29

0.57

0.39

0.92

2.89

2.923.70

3.72

0.33

0.90

0.90

2.67

2.68

0.380.98

1.17

3.41

0.521.991.03

2.670.382.73

0.28

0.00

0.480.79

0.062.42 3.25

1.036.17

0.29

0.78

0.27

0.00

0.00

1.11

0.21

4.19

4.19

4.19 4.15

3.57

2.51

1.41

1.43

0.14

4.115.41

0.671.69

1.89

1.14

1.63

1.39

1.08

1.03

1.17

0.61

0.69

0.771.34

0.73 4.20

1.13

9.44

5.70

3.98 3.98

10.26 10.26

3.51

Slika 8.8 – Varianta z RTP Bled, razbremenitev RP Moste, leto 2010

41

Bohinjska Bistrica

Jereka

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznica

VrbaRodine

PoljčeBegunje

Draga

Mlaka

Hraše

Zapuže

Črnivec

Dobro polje

Veriga

Lesce

Šobec

Praproše

Roblekova

Vošče

Kamna Gorica


Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

Kreda

Javorniški Rovt

Žingarica

Ajdna

Kovor

RTP Tržič

Podnart

Rovte

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Begunje

GoricaKosovelova

Lipnica

Ravnica

Sp. Dobrava

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Planica

Palovče

Aljažev dom

RP Kranjska Gora

RP Moste

RP Ukova

Predor

Lesce šola

RTP Radovljica

RTP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

RTP Železarna

HE Savica

RTP Jesenice

RTP Radovljica

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vi=20.44

Vn=110.00

Vi=20.43

Vi=20.17

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

Vn=110.00

Vi=20.37

RTP BledVn=110.00

Vi=20.55

8.608.60

8.84 8.84

0.82

1.70

1.94

0.98

0.510.81

0.65

0.63

0.91

0.73

3.32

5.24

5.273.60

3.63

0.67

0.64

0.64

3.80

5.02

0.120.71

0.90

3.41

0.521.991.03

2.670.381.81

2.28

0.92

0.480.79

0.062.42 3.25

1.032.63

0.29

0.78

0.27

2.81

2.76

0.00

1.11

0.21

5.97

3.91

3.91 3.87

3.29

2.03

1.41

1.43

0.14

4.113.38

0.67

4.23

1.69

1.89

1.14

1.63

1.39

1.08

1.03

1.17

0.61

0.69

0.771.34

0.73 4.20

1.13

8.93

5.70

3.98 3.98

10.44 10.44

3.33

6.86

Slika 8.9 – Varianta z RTP Bled, ojačitev SN omrežja med RTP Bled in RP Moste, normalno obratovalno stanje, leto 2010


42

9. Dolgoročni razvoj razdeljevalnega omrežja

9.1 Razvoj do leta 2015

Že pri kratkoročnem razvoju razdeljevalnega omrežja in transformacije na območju Zgornje Gorenjske se je izkazalo, da je lokacija Moste ugodnejša za novo RTP 110/20 kV, kot Bled. Poleg ugodnejših napetostnih razmer v normalnem stanju, ustreznosti SN omrežja za vzpostavitev rezervnih obratovalnih stanj, ustreznega napajanje ENP Žirovnica ter nižjih izgub je prednost tudi v dolgoročni ustreznosti rešitve. Zato bomo v nadaljevanju obravnavali le varianto z RTP Moste.

Ker so bile do leta 2010 predlagane rešitve za vse kritične dele razdeljevalnega omrežja na območju Zgornje Gorenjske (nova RTP 110/20 kV Moste, dvojni SN kablovod do Kranjske Gore, nova RTP 110/20 kV Bohinj), so bile obremenitve in napetostne razmere v celotnem omrežju Zgornje Gorenjske v prejšnjem obdobju zelo ugodne, kar je nakazovalo, da bo razdeljevalno omrežje zadostno za daljše obdobje.

Na sliki 9.1 so prikazane razmere v omrežju Zgornje Gorenjske s pričakovanimi obremenitvami leta 2015. V normalnem obratovalnem stanju so obremenitve in padci napetosti v celotnem omrežju pod dopustno mejo za normalno obratovalno stanje.

V rezervnih napajalnih stanjih so nadomestljivi izpadi vseh izvodov, zato bo omrežje, ki je prikazano na sliki 9.1, kos predvidenim obremenitvam leta 2015. Izgube moči v razdeljevalnem omrežju v konici znašajo 1,1 MW.

Transformacija v RTP Jesenice je obremenjena 47%, v RTP Radovljica 49%, RTP Moste 35%, v RTP Bohinj pa le 22%. Izstopa nizka obremenitev RTP Bohinj (2 x 20 MVA), vendar bi, kot je bilo že omenjeno v prejšnjem poglavju, padci napetosti ob izpadu transformacije (v primeru enega transformatorja) v RTP Bohinj že leta 2010 presegli dopustne vrednosti za rezervna napajalna stanja.

43

Bohinjska Bistrica

Jereka

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznica

VrbaRodinePoljče

Begunje

Draga

Mlaka

Hraše

Zapuže

Črnivec

Dobro polje

Veriga

Lesce

Šobec

Praproše

Roblekova

Vošče

Kamna Gorica


Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

Kreda

Javorniški Rovt

Žingarica

Ajdna

Kovor

RTP Tržič

Podnart

Rovte

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Begunje

GoricaKosovelova

Lipnica

Ravnica

Sp. Dobrava

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Planica

Palovče

Aljažev dom

RP Kranjska Gora

RTP Moste

RP Ukova

Predor

Lesce šola

RTP Radovljica

RP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

RTP Železarna

HE Savica

RTP Jesenice

RTP Moste

RTP Radovljica

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vn=110.00

Vi=20.39

Vn=110.00

Vi=20.38

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

Vi=20.46

Vn=110.00

Vi=20.64

11.01

9.489.48

9.92 9.92

1.15

2.12

2.38

1.33

0.791.14

0.96

0.93

1.21

1.05

0.75

2.32

2.350.48

0.50

0.98

0.76

0.77

0.71

2.08

0.160.85

1.07

3.77

0.592.111.17

2.990.441.96

2.62

1.05

0.550.91

0.072.51 3.46

1.132.91

0.33

0.90

0.31

3.20

3.13

0.00

1.13

0.25

3.10

4.40

4.40 4.35

3.79

2.71

0.89

0.91

0.16

4.723.53

0.05

4.86

1.21

1.43

0.57

1.14

0.85

0.52

0.46

0.62

0.70

0.79

0.881.54

0.84 4.57

1.30

4.55

6.46

4.45 4.45

11.01

Slika 9.1 – Pretoki moči in napetostne razmere v omrežju Zgornje Gorenjske leta 2015, normalno obratovalno stanje


44


Takšno razdeljevalno omrežje Zgornje Gorenjske bo lahko opravljalo svojo nalogo tudi leta 2020, v normalnem obratovalnem stanju so razmere ugodne na celotnem območju (slika 9.2). Tudi ob izpadu katerega koli izvoda je možna vzpostavitev rezervnega stanja. Rezervno napajanje Kranjske Gore je zagotovljeno z dvema kabloma. RP Bled se v normalnih razmerah napaja po enem sistemu 110 kV DV Al/Fe 240/40 mm2, ki obratuje na 20 kV, in po enem kablu iz RTP Radovljica prek Roblekove. Rezervno napajanje Bleda je zagotovljeno, saj je možno napajanje Bleda samo iz RTP Radovljica, pa tudi samo iz RTP Moste (slika 9.3). Padec napetosti v RP Bled je v tem primeru 3,8%.

Transformacija v RTP Jesenice je obremenjena 52%, v RTP Radovljica 55%, v RTP Moste 39%, v RTP Bohinj pa 25%, zato je rezerva ob izpadu enega transformatorja zagotovljena z drugim transformatorjem. Izgube moči v razdeljevalnem omrežju v konici leta 2020 znašajo 1,36 MW.


Nespremenjeno omrežje iz prejšnjega obdobja smo preizkusili s predvidenimi obremenitvami za leto 2025. V normalnih razmerah so padci napetosti in obremenitve v celotnem omrežju v dopustnih mejah (slika 9.4). Izgube moči v konici so 1,6 MW, transformacija pa je v vseh RTP obremenjena do 60%, zato je rezerva zagotovljena z drugim transformatorjem.

45

Bohinjska Bistrica

Jereka

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznica

Vrba RodinePoljče

Begunje

Draga

Mlaka

Hraše

Zapuže

Črnivec

Dobro polje

Veriga

Lesce

Šobec

Praproše

Roblekova

Vošče

Kamna Gorica


Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

Kreda

Javorniški Rovt

Žingarica

Ajdna

Kovor

RTP Tržič

Podnart

Rovte

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Begunje

GoricaKosovelova

Lipnica

Ravnica

Sp. Dobrava

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Planica

Palovče

Aljažev dom

RP Kranjska Gora

RTP Moste

RP Ukova

Predor

Lesce šola

RTP Radovljica

RP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

RTP Železarna

HE Savica

RTP Jesenice

RTP Moste

RTP Radovljica

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vn=110.00

Vi=20.35

Vn=110.00

Vi=20.61

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

Vi=20.42

Vn=110.00

Vi=20.61

12.16

10.3710.37

10.97 10.97

0.61

1.64

1.92

0.79

0.210.59

0.39

0.37

0.63

0.50

1.36

2.81

2.850.71

0.74

0.42

1.08

1.09

0.98

2.54

0.401.18

1.43

4.12

0.672.221.32

3.300.492.10

2.96

1.19

0.611.03

0.072.62 3.71

1.223.19

0.37

1.01

0.35

3.58

3.50

0.00

1.16

0.28

3.66

5.06

5.06 5.00

4.46

3.37

1.01

1.03

0.18

5.313.80

0.06

5.48

1.37

1.63

0.64

1.28

0.95

0.58

0.52

0.70

0.79

0.89

0.991.74

0.94 4.95

1.46

4.95

7.18

4.92 4.92

12.16

Slika 9.2 – Pretoki moči in napetostne razmere v omrežju na območju Zgornje Gorenjske leta 2020, normalno obratovanje

46

Bohinjska Bistrica

Jereka

p


Breznica

Vrba RodinePoljče

Begunje

Draga

Mlak

Hraše

Zapuže

Črnivec

Dobro polje

VerigaLesce

ŠobecRoblekova

Vošče

Kamna Gorica


Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

evnikMrzli studenec

vnica

Koprivnik

Gorjuše

Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Kreda

Žingarica

Ajdna

Rovt

Begunje

GoricaKosovelova

Lipnica

Ravnica

Sp. Dobrava

Praprotnica

Jarše

Ribno

Pa

RTP Moste

Lesce šola

RTP Radovljica

RP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

RTP Moste

RTP Radovljica

Vn=110.00

Vn=110.00

Vi=20.47

HE Radovna

HE Soteska

Vi=20.59

15.16

8.08 8.08

0.78

1.82

2.10

0.96

0.38

0.56

0.54

0.80

0.67

0.52

2.40

2.440.32

0.34

0.59

0.58

2.13

4.12

0.672.221.32

3.300.492.10

2.96

1.19

3.58

1.01

1.03

0.18

5.313.80

0.06

.280.58

0.52

0.70

0.89

0.991.74

0.94 4.95

1.46

10.63

15.16

3.84

Slika 9.3 – Napajanje RP 20 kV Bled iz RTP Moste po DV Al/Fe 240/40 mm2, leto 2020

47

Bohinjska Bistrica

Jereka

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznica

Vrba RodinePoljče

Begunje

Draga

Mlaka

Hraše

Zapuže

Črnivec

Dobro polje

Veriga

Lesce

Šobec

Praproše

Roblekova

Vošče

Kamna Gorica


Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

Kreda

Javorniški Rovt

Žingarica

Ajdna

Kovor

RTP Tržič

Podnart

Rovte

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Begunje

GoricaKosovelova

Lipnica

Ravnica

Sp. Dobrava

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Planica

Palovče

Aljažev dom

RP Kranjska Gora

RTP Moste

RP Ukova

Predor

Lesce šola

RTP Radovljica

RP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

RTP Železarna

HE Savica

RTP Jesenice

RTP Moste

RTP Radovljica

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vn=110.00

Vi=20.30

Vn=110.00

Vi=20.56

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

Vi=20.40

Vn=110.00

Vi=20.59

12.88

11.2511.25

11.95 11.95

0.68

1.78

2.08

0.87

0.230.66

0.44

0.41

0.64

0.55

1.85

3.19

3.230.87

0.89

0.47

1.40

1.40

1.17

2.89

0.641.51

1.79

4.46

0.742.261.46

3.600.542.24

3.25

1.31

0.671.13

0.082.71 3.98

1.323.48

0.40

1.12

0.39

3.92

3.83

0.00

1.18

0.31

4.10

5.72

5.71 5.65

5.12

4.03

1.12

1.14

0.20

5.903.93

0.06

6.10

1.53

1.83

0.69

1.42

1.04

0.64

0.58

0.77

0.89

1.00

1.091.93

1.04 5.29

1.62

5.20

7.88

5.35 5.35

12.88

Slika 9.4 – Pretoki moči in napetostne razmere v omrežju na območju Zgornje Gorenjske leta 2025, normalno obratovanje


48


Ob predvidenih obremenitvah bo treba do leta 2030 ojačiti transformacijo v RTP Radovljica na 2 x 31,5 MVA. Transformacija v RTP Bohinj je obremenjena 29%, zato je rezerva zagotovljena.

V RTP Jesenice je obremenitev transformacije 61%, tako da je večino rezerve zagotovljene z drugim transformatorjem v RTP, pomoč pa je mogoče dobiti tudi iz Most po bivšem 35 kV DV RTP Moste – RTP (sedaj RP) Ukova (Al/Fe 120/20 mm2). Zato bo v RTP Jesenice ob predvidenih obremenitvah transformacija 2 x 20 MVA zadostovala do konca obravnavanega obdobja. Če pa bo na območju Jesenic zgrajena nova ENP Jesenice (med izdelavo študije o tem nismo dobili nobenih konkretnih podatkov), bo treba transformacijo ojačiti na 2 x 31,5 MVA precej pred letom 2030, predvidoma okrog leta 2015 oz. pred začetkom obratovanja nove ENP Jesenice.

V RTP Moste bo transformacija obremenjena 44%, zato je rezerva zagotovljena. V primeru preselitve ENP na območje Radovljice (v tem primeru bi bila potrebna tudi nova ENP Jesenice) bi se obremenitev RTP Moste v konici zmanjšala za dobrih 7 MVA, povečala pa bi se seveda obremenitev RTP Radovljica. V tem primeru bo treba transformacijo v RTP Radovljica ojačiti na 2 x 31,5 MVA že do leta 2010 oz. pred začetkom obratovanja nove ENP Radovljica.

Takšno razdeljevalno omrežje Zgornje Gorenjske, ki bo kos predvidenim obremenitvam v letu 2030, prikazuje slika 9.5. Prikazani so pretoki moči in padci napetosti v normalnem obratovanju.

Za napajanje Kranjske Gore smo predlagali dva kabla Cu 240 mm2, in sicer enega od RTP Jesenice do Kranjske Gore, drugega pa od RP Portal (karavanški predor) do Kranjske Gore. Vendar so tudi v primeru Al kablov padci napetosti ugodni tudi ob koncu opazovanega obdobja. Na sliki 9.6 je prikazano napajanje Kranjske Gore z enim 3-žilnim kablom Al 240 mm2.

V primeru napajanja Kranjske Gore z enožilnimi kabli Al 240 mm2 so padci napetosti nekoliko višji. Na sliki 9.7 so prikazane razmere v omrežju leta 2030 ob napajanju Kranjske Gore po dveh kablovodih (normalno stanje), na sliki 9.8 pa v primeru napajanja po enem kablu (rezervno stanje).

Slika 9.9 grafično prikazuje padce napetosti, slika 9.10 pa obremenjenost razdeljevalnega omrežja v letu 2030. Izgube moči v razdeljevalnem omrežju v konici leta 2030 znašajo 1,9 MW.

Kot je razvidno s slik, so razmere v celotnem omrežju Zgornje Gorenjske tudi ob koncu opazovanega obdobja ugodne. Nizki padci napetosti in nizke relativne obremenitve omrežja zagotavljajo, da bo omrežje lahko opravljalo svojo nalogo še po koncu opazovanega obdobja. Tudi ob izpadu katerega koli izvoda je možna vzpostavitev rezervnega stanja. Rezervno napajanje Kranjske Gore je zagotovljeno z dvema kabloma. RP Bled se v normalnih razmerah napaja po enem sistemu 110 kV DV Al/Fe 240/40 mm2, ki obratuje na 20 kV, in po enem kablu iz RTP Radovljica prek Roblekove. Rezervno napajanje Bleda je zagotovljeno, saj je možno napajanje Bleda tudi samo iz RTP Radovljica po obeh kablih.

Poleg v tej študiji predlaganih ojačitev omrežja bodo vsekakor potrebne še druge lokalne ojačitve in razširitve omrežja za nove odjemalce, ki pa jih med izdelavo te študije še ne moremo predvideti.

49

Bohinjska Bistrica

Jereka

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznica

Vrba RodinePoljče

Begunje

Draga

Mlaka

Hraše

Zapuže

Črnivec

Dobro polje

Veriga

Lesce

Šobec

Praproše

Roblekova

Vošče

Kamna Gorica


Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled

Obrne

KomnaSavica


Uskovnica

Koprivnik

Gorjuše


Srednja vas

Podjelje

Nomenj

Orlove glave

Sveti duh

Kobla

Nemški Rovt

Kreda

Javorniški Rovt

Žingarica

Ajdna

Kovor

RTP Tržič

Podnart

Rovte

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Begunje

GoricaKosovelova

Lipnica

Ravnica

Sp. Dobrava

Praprotnica

Jarše

Ribno

UkancRibčev laz

Kamnje

Kobla sedlo

Planica

Palovče

Aljažev dom

RP Kranjska Gora

RTP Moste

RP Ukova

Predor

Lesce šola

RTP Radovljica

RP Bled

Zagorice

RTP Bohinj

Vogel nihalka

RTP Železarna

HE Savica

RTP Jesenice

RTP Moste

RTP Radovljica

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vn=110.00

Vi=20.54

Vn=110.00

Vi=20.51

HE Radovna

HE Soteska

HE Boh. Bistrica

Vi=20.64

Vn=110.00

Vi=20.57

13.90

12.1312.13

12.92 12.92

0.74

1.93

2.24

0.95

0.250.72

0.48

0.45

0.66

0.61

0.92

2.89

2.930.36

0.39

0.51

0.99

1.00

0.70

2.56

0.171.11

1.41

4.78

0.812.311.60

3.890.592.39

3.56

1.44

0.721.24

0.092.80 4.27

1.433.76

0.44

1.23

0.43

4.25

4.14

0.00

1.20

0.35

3.83

5.57

5.57 5.50

5.00

3.16

1.23

1.25

0.21

6.464.12

0.07

6.70

1.69

2.02

0.75

1.56

1.13

0.70

0.64

0.84

0.98

1.10

1.192.12

1.13 5.64

1.77

5.50

8.55

5.79 5.79

13.90

Slika 9.5 – Pretoki moči in napetostne razmere v omrežju na območju Zgornje Gorenjske leta 2030, normalno obratovalno stanje

50

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

VK

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled


Kreda

Javorniški Rovt

Ajdna

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Praprotnica

Jarše

Ribno

Planica

Aljažev dom

RP Kranjska Gora

RTP Moste

RP Ukova

Predor

RP Bled

Zagorice

RTP Železarna

RTP Jesenice

RTP Moste

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vn=110.00

Vi=20.54

HE Radovna

Vi=20.64

13.90

12.2212.22

0.92

2.89

2.930.99

1.00

0.70

2.56

0.171.11

1.41

3.56

0.721.24

0.092.80 4.27

1.433.76

0.44

1.23

0.43

4.25

4.14

0.00

1.20

0.35

3.83

7.48

7.48 7.41

6.90

5.09

1.25

0.21

6.464.12

6.71.56

0.70

5.5

8.73

13.90

Slika 9.6 – Napajanje Kranjske Gore po enem 3-žilnem kablu Al 240 mm2, leto 2030

51

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

Valvasor

Završnica

Breznica

Vrba

Hraše

Veriga

Lesc

ŠobecRob

Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled


Kreda

Javorniški Rovt

Ž

Ajdna

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Ko

Praprotnica

Jarše

Ribno

Planica

Aljažev dom

RP Kranjska Gora

RTP Moste

RP Ukova

Predor

Lesce

RTP

RP Bled

Zagorice

RTP Železarna

RTP Jesenice

RTP Moste

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vn=110.00

Vi=20.33

HE Radovna

Vi=20.64

Vn=110 00

13.90

11.8711.87

0.92

2.89

2.930.36

0

1.34

1.35

0.70

2.56

0.511.46

1.77

0.592

3.56

1.44

4.391.24

0.092.80 4.27

1.433.77

0.44

1.23

0.43

4.25

4.14

0.00

1.20

0.35

3.83

5.21

5.21 5.15

4.64

3.52

1.23

1.25

0.21

6.464.12

6.701.56

0.70

5.50

4.50

13.90

Slika 9.7 – Normalno napajanje Kranjske Gore po enožilnih kablih Al 240 mm2, leto 2030

52

Korensko sedlo

Rateče Podkoren

Erika

Vršič

LogKokalj

Tamar

Martuljek

Dovje

RP Portal

Korotan

Podmežaklja

Planina

Stolpiči

Blejska Dobrava

V

Z

Vrba

Veriga

Šobec

Koritno

Breg

Zatrnik

Vintgar

Zaka Želeče

Bohinjska Bela

Kupljenik

B. otok

Selo Bled


Kreda

Javorniški Rovt

Ajdna

RTV Peč

Belca

Mojstrana

Radovna

HrušicaPlavž

RTP Jesenice

Praprotnica

Jarše

Ribno

Planica

Aljažev dom

RP Kranjska Gora

RTP Moste

RP Ukova

Predor

RP Bled

Zagorice

RTP Železarna

RTP Jesenice

RTP Moste

RTP Bohinj

Vn=110.00

Vn=110.00

Vi=20.56

HE Radovna

Vi=20.64

Vn=110 00

13.90

12.1612.16

0.92

2.89

2.930.99

1.00

0.70

2.56

0.171.11

1.41

3.56

0.721.24

0.092.80 4.27

1.433.76

0.44

1.23

0.43

4.25

4.14

0.00

1.20

0.35

3.83

*8.96

*8.96 *8.89

*8.37

6.48

1.23

1.25

0.21

6.464.12

6.701.56

0.70

5.50

8.63

13.90

Slika 9.8 – Rezervno napajanje Kranjske Gore, enožilni kabli Al 240 mm2, leto 2030

53

RP Kr. Gora

RTP Jesenice

RTP HE Moste

RTP Radovljica

RP Bled

RTP Bohinj

#

###

#

###

#

# #

#

#

#

#

#

####

######

#

##

#

#

### #

## # ##

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

# #

####

#

#

## #

###

# ####

####

##### #### ###

####

##

#

#

####

##

##

####

#

#

####

####

##

##

##

#

#

#

####

###

##

#

##

#

# ####

##

#

#

###

#

####

##

#

# #

#

##

#

#

#

#

####### #

####

#

#

#

#

##########

##

#

####

#

#

#

#

###

##

##

# #

#

##

##########

#

#

#

####

#

##

#####

#

##

#

#

##

#

##

# ## #

#

##

##

###########

##

#

# #

#

#

#

# #

## ##

###

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

##

##

#

##

#

# ###

# #

#

# ##

# #

#

#

#

#

###

##

#

#

#

#

###

#

###

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

####

##

# # ##

##

##

#

###

##

#

###

#

##

#

#

#

####

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

#

#

####

# ###

# ##

####

# ##

#

#

#

#

#

#

##

##

#

###

##

#

##

##

#

#

#

##

##

#

#

#

##

#

###

##

##

##

##

#

#

##

###

#

#

##########

#

#

##

##

#

##

#

###

#

#######

#

#

#

#

#

##

##

###

##

##

#

#

##

#

#

#

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

#

#

#

##

#

#

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

####

##

#

#

###

#

#

#

##

#

#

#

#####

###### ## ##

# ##

#

#

#

#

##

#

##

#

##

#

#

#

####

#

#

#

#

#

#

####

#

#

#

#

##

#

#

# #

#

#

#

##

###

#

#

#

### ## #

##

#

#### ##

# ###

#

#

#

#

#

#

##

#

#

# ##

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

# #

##

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

##

#

#

#

##

#

#

#

#

#

###

###

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

###

###

#

#

#

#

## ##

#

#

## ##

#

##

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

#

####

#

#

##

#####

##

# #

#

# ##

#

###

#

####

##

#

####

#

#

#

###

#

#

##

###

###

#

#

#

#

#

#

####

##

#

#

#

#

####

#

#

##

#

########

#

#

#

#

### #

#

#

#

##

##

#

#

#

dV (%):# do 1,5 %# 1,5 - 3 %# 3 - 4,5 %# 4,5 - 6 %

Slika 9.9 – Grafični prikaz napetostnih razmer v omrežju Zgornje Gorenjske leta 2030, normalno obratovalno stanje

54

S/Smax:do 10 %10 - 25 %25 - 50 %nad 50 %

RP Kr. Gora

RTP Jesenice

RTP HE Moste

RTP Radovljica

RP Bled

RTP Bohinj

Slika 9.10 – Grafični prikaz relativnih obremenitev omrežja na območju Zgornje Gorenjske leta 2030, normalno obratovalno stanje


55

10. Dolgoročni razvoj 110 kV omrežja

Nova RTP 110/20 kV Moste se postavi na platoju 110 kV stikališča HE Moste, kar je ugodno glede 110 kV omrežja.

S prenovo transformacije v HE Moste na 6,3/110 kV se ukine 35 kV napajalni vir na območju Zgornje Gorenjske, zato je treba zagotoviti ustrezno napajanje območja Bohinja. Tako je potrebna nova RTP 110/20 kV, saj zaradi velike razdalje med RTP Moste in območjem Bohinja ustrezno napajanje po 20 kV ni več mogoče. Za napajanje nove RTP preide na obratovanje na 110 kV en sistem 110 kV DV Moste – Bled – Bohinj, ki sedaj obratuje na 35 kV. Do leta 2008 bo zgrajen dvosistemski 110 kV DV Bohinj – Železniki s standardnimi vodniki preseka Al/Fe 240/40 mm2 (en sistem naj bi obratoval na 20 kV), ki bo zagotavljal dvostransko napajanje nove RTP 110/20 kV Bohinj, pa tudi RTP Škofja Loka in Železniki, ki se sedaj napajata radialno. Poleg tega pa bo imel ta DV pomembno vlogo pri zagotavljanju rezervnega napajanja RTP 110/20 kV severno od Kranja v primeru izpada dvosistemskega 110 kV DV RTP 400/110 kV Okroglo – RTP Moste.

Naslednji problem glede 110 kV omrežja na območju Zg. Gorenjske je enostransko napajanje RTP Jesenice. Zato predlagamo 110 kV kablovod med RTP 110/20 kV Jesenice in RTP 110/35 kV Železarna, ki bo dolžine približno 2,2 km. S tem se zagotovi dvostransko napajanje za RTP Jesenice.


56

RTP 400/110 kV Okroglo

RP 20 kV Portal(Predor Karavanke)

RTP JeseniceRTP Železarna

RTP Jeklarna

RTP Bohinj

RTP Moste

RP Bled

RTP Radovljica RTP Tržič

2 x 20 kV

1 x 20 kV

1 x 20 kV

RTP Železniki

v RTP Škofja Loka

1 x 20 kV

Slika 10.1 – Dolgoročni razvoj 110 kV omrežja


57

11. Dolgoročni razvoj transformacije 110/20 kV

Tabela 11.1 – Povzetek koničnih obremenitev RTP 110/20 kV na območju Zgornje Gorenjske

S (MVA)

RTP / leto 2005 2010 2015 2020 2025 2030

RTP Jesenice 10,0 17,2 19,0 20,7 22,5 24,2

RTP Moste - 20,4 22,0 24,3 25,8 27,8

RTP Radovljica 11,7 17,7 19,8 22,0 24,0 25,6

RTP Bohinj - 8,0 8,9 9,8 10,7 11,6

V izhodiščnem letu 2005 je za RTP Moste še upoštevana transformacija 110/35 kV, ki napaja RTP 35/10 kV na območju Zgornje Gorenjske, zato obremenitev RTP ni primerljiva z obremenitvijo RTP 110/20 kV Moste v naslednjih obdobjih. V novi RTP Moste bosta dva transformatorja moči 31,5 MVA. Ob predvidenih obremenitvah bo to zadostovalo do konca obravnavanega obdobja.

0

31,5

S (MVA)

leto

2005 2010 20202015 2025

63

2030

TR 1, 110/20 kV, 31,5 MVA

TR 2, 110/20 kV, 31,5 MVA

obremenitev

Slika 11.1 – Pokrivanje krivulje obremenitve območja RTP Moste s transformacijo 110/20 kV


58

V RTP Jesenice je po ukinitvi transformacije 110/35 kV in 35/20 kV na območju Zg. Gorenjske opazen skok obremenitve zaradi napajanja območja Kranjske Gore iz RTP Jesenice. Ob pričakovanih obremenitvah bo transformacija 2 x 20 MVA zadostovala do konca obravnavanega obdobja. Če pa bo na območju Jesenic zgrajena nova ENP Jesenice, bo treba transformacijo ojačiti na 2 x 31,5 MVA okrog leta 2015 (oz. pred začetkom obratovanja nove ENP Jesenice), torej približno 15 let prej, kot v primeru brez nove ENP. Ker pa med izdelavo študije nismo dobili nobenih konkretnih podatkov o morebitni novi ENP, je tudi nismo upoštevali pri obremenitvi RTP. Vsekakor pa je realizacija nove ENP Jesenice pogojena s “selitvijo” obstoječe ENP Žirovnica v Radovljico.

0

20

S (MVA)

leto

2005 2010 20202015 2025

40

2030

TR 1, 110/20 kV, 20 MVA

TR 2, 110/20 kV, 20 MVA

obremenitev

rez. TR 20 MVA (120% Sn)

Slika 11.2 – Pokrivanje krivulje obremenitve območja RTP Jesenice s transformacijo 110/20 kV


59

V RTP Radovljica je opazen skok obremenitve za dobre 4 MVA zaradi delnega napajanja RP Bled iz RTP Radovljica po ukinitvi transformacije 35/10 kV na Bledu. Ob predvidenih obremenitvah bo treba do leta 2030 ojačiti transformacijo v RTP Radovljica na 2 x 31,5 MVA. V primeru preselitve ENP iz Žirovnice v Radovljico se bo seveda povečala obremenitev RTP Radovljica, zato bo treba transformacijo ojačiti že do leta 2010 oz. pred začetkom obratovanja nove ENP Radovljica. Vendar, kot že rečeno, o tem nimamo nobenih konkretnih podatkov, zato pri obremenitvi RTP Radovljica nismo upoštevali morebitne nove ENP Radovljica.

0

31,5

S (MVA)

leto

2005 2010 20202015 2025

obremenitev

63

2030

TR 1

, 110

/20

kV, 3

1,5

MV

ATR

2, 1

10/2

0 kV

, 31,

5 M

VA

TR 1, 110/20 kV, 20 MVA

TR 2, 110/20 kV, 20 MVA

rez. TR 20 MVA (120% Sn)

40

20

Slika 11.3 – Pokrivanje krivulje obremenitve območja RTP Radovljica s transformacijo 110/20 kV


60

Po letu 2008 bo zgrajena nova RTP 110/20 kV Bohinj. Ob doslednem upoštevanju kriterija dopustnih padcev napetosti v rezervnih napajalnih stanjih in brez upoštevanja proizvodnje v mHE sta že takoj na začetku potrebna dva transformatorja moči 20 MVA. Če pa bi lahko računali na zanesljivo proizvodnjo vsaj 1 MW v mHE na območju Bohinja, bi za prvih 10 let zadostoval en transformator. V primeru nove ENP na območju Bohinja se bo obremenitev RTP ustrezno povečala.

0

20

S (MVA)

leto

2005 2010 20202015 2025

40

2030

TR 1, 110/20 kV, 20 MVA

TR 2, 110/20 kV, 20 MVA

obremenitev

TR 35/20 kV8 MVA

Slika 11.4 – Pokrivanje krivulje obremenitve območja RTP Bohinj s transformacijo 110/20 kV


61

12. Analiza kratkostičnih razmer

Za omrežje Zgornje Gorenjske smo analizirali kratkostične razmere za dve obdobji, in sicer za obstoječe stanje (leto 2005) in za stanje v letu 2025. Pri izračunih moči tripolnih kratkih stikov, ki so merodajne za dimenzioniranje stikalne opreme v RTP-jih 110 kV/SN, je upoštevano celotno slovensko prenosno omrežje (400 kV, 220 kV, 110 kV), proizvodni viri in prispevki iz sosednjih držav [5]. Kratkostične moči tripolnih kratkih stikov smo izračunali na zbiralkah RTP Moste, RTP Jesenice, RTP Radovljica in (za leto 2025) nove RTP Bohinj.

Pri izračunih smo za tipske transformatorje upoštevali naslednje kratkostične napetosti: TR 110/20 kV, 31,5 MVA uk=13% TR 110/20 kV, 20 MVA uk=11%

V spodnji tabeli so zbrani podatki izračunanih moči tripolnih kratkih stikov. Pri izračunu kratkostičnih moči na 20 kV nivoju so rezultati podani za ločeno obratovanje in paralelno obratovanje transformatorjev, saj je moč kratkega stika na SN zbiralkah bistveno odvisna od načina obratovanja transformatorjev. Pri izračunu kratkostične moči na 20 kV zbiralkah v RTP Bohinj je za leto 2005 upoštevana kratkostična moč v RTP 35/20 kV, 8 MVA.

Tabela 12.1 – Moči tripolnih kratkih stikov v omrežju Zgornje Gorenjske

Sk (MVA)

vozlišče (Un) leto 2005 leto 2025

RTP Moste (110 kV) 2762 3060

RTP Moste (20 kV) — 245 (454)*

RTP Jesenice (110 kV) 2050 2211

RTP Jesenice (20 kV) 182 (335)* 183 (338)*

RTP Radovljica (110 kV) 1968 2107

RTP Radovljica (20 kV) 181 (332)* 182 (336)*

RTP Bohinj (110 kV) — 2016

RTP Bohinj (20 kV) 52** 181 (333)*

* vrednosti v oklepajih veljajo za paralelno obratovanje transformatorjev

** velja za RTP 35/20 kV, 8 MVA

Največja kratkostična moč na 110 kV nivoju leta 2025 je 3060 MVA v RTP Moste. Na SN nivoju je najvišja vrednost kratkostične moči pri paralelnem obratovanju transformatorjev 454 MVA, pri ločenem obratovanju transformatorjev pa 245 MVA, oboje v RTP 110/20 kV Moste (2 x 31,5 MVA).


62

13. Analiza zanesljivosti omrežja

Namen analize zanesljivosti omrežja je preveriti učinkovitost ojačitev omrežja in vgradnje novih naprav v sistem ter s tem ugotoviti njihov vpliv na povečanje zanesljivosti sistema.

Kriteriji zadostnosti

Kriterijske vrednosti parametrov zadostnosti za dolgoročno načrtovanje SN omrežja [4], ki so upoštevani pri vseh izračunih in optimizaciji zanesljivosti so naslednji:

• 5 trajnih prekinitev na leto;

• 20 kratkotrajnih prekinitev na leto;

• 20 ur na leto za skupno trajanje prekinitev.

Kriterijske vrednosti predstavljajo splošen nivo zadostnosti, ki naj bi ga zagotavljali vsem porabnikom in v vseh razmerah, razen ob ekstremnih klimatskih dogodkih, ko se prekinitvam velikega obsega ni mogoče izogniti.

Velike havarije moramo obravnavati ločeno in jih ne vključujemo v statistiko ‘normalnih’ pogojev. Najbolj občutljive odjemalce je potrebno obravnavati individualno, če zahtevajo posebej zanesljivo napajanje, morajo tudi sami prispevati k temu.

Okvirne vrednosti za stroške prekinitev, da zadostimo gornjim kriterijem so:

• za kratkotrajne prekinitve: 0,25 E / kW

• za trajne prekinitve: 0,50 E / kW

• cena nedobavljene energije: 0,50 E / kWh

Podatki za izračun zanesljivosti

Pri izračunih je za SN nadzemne vode upoštevano:

• pogostost trajnih (permanentnih) odpovedi: λP=15 / leto, 100 km

• pogostost prehodnih (tranzientnih) odpovedi: λT=45 / leto, 100 km

• čas preklapljanja: TS=1 h

• čas popravila: TR=12 h

Za SN kable je upoštevano:

• pogostost trajnih (permanentnih) odpovedi: λP=3 / leto, 100 km

• pogostost prehodnih (tranzientnih) odpovedi: λT=3 / leto, 100 km

• čas preklapljanja: TS=1 h

• čas popravila: TR=48 h


63

Leto 2005:

Pri izračunu zanesljivosti razdeljevalnega omrežja za leto 2005 smo upoštevali izhodoščno stanje omrežja, ki smo ga analizirali v poglavju 7. S slike 13.1 je razvidno, da je frekvenca vseh prekinitev vozlišč (vsota frekvence prehodnih prekinitev vozlišč in frekvence trajnih prekinitev vozlišč) dokaj nizka na večjem delu območja Zgornje Gorenjske. Največja je na izvodu Kranjska Gora iz RTP Jesenice, kjer presega dopustnih 25 trajnih in prehodnih prekinitev letno. Gre za dolg izvod, zato je tudi izračunana frekvenca prekinitev vozlišč visoka.

Leto 2010:

Do leta 2010 so na območju Zgornje Gorenjske predvidene številne ojačitve omrežja, kot so nova RTP 110/20 kV Moste, ukinitev 35 kV napetosti in transformacije 35/20 kV, nova RTP 110/20 kV Bohinj, dvojni kablovod do Kranjske Gore (eden od RTP Jesenice, drugi pa od RP Portal pri karavanškem predoru). Te ojačitve pripomorejo k znižanju frekvenc prekinitev vozlišč, predvsem na območju Kranjske Gore in Bohinja. Ponekod pa se zaradi spremenjene obratovalne sheme povečajo dolžine nekaterih izvodov (npr. izvod Pokljuka iz RTP Bohinj), zato se tudi nekoliko povečajo frekvence prekinitev vozlišč (slika 13.2). Pred letom 2010 računamo tudi na ustreznejše napajanje omrežja med TP Kreda in HE Radovna, ki se sedaj napaja z 10 kV zbiralk iz RTP Železarna. Po našem predlogu se ta del omrežja po novem napaja po izvodu Zasip-Gorje iz RTP Moste. Zaradi povečanja skupne dolžine izvoda je opazna nekoliko povečana frekvenca prekinitev na tem izvodu glede na izhodiščno leto. Na sliki 13.3 so prikazane frekvence prekinitev vozlišč v varianti z novo RTP 110/20 kV Bled in z ojačitvami 20 kV omrežja med Mostami in Bledom (2 nova kabla iz RTP Bled, eden do RP Moste, drugi pa do ENP Žirovnica)

Leto 2030:

Takšno razdeljevalno omrežje bo lahko opravljalo svojo nalogo do konca obravnavanega obdobja. Do leta 2030 bo treba ojačiti transformacijo v RTP Radovljica na 2 x 31,5 MVA, vendar to ne vpliva na frekvenco prekinitev vozlišč (slika 13.4). Za leto 2030 je prikazana varianta z novo RTP Moste. Poleg tega bodo potrebne tudi druge lokalne ojačitve in razširitve omrežja za nove odjemalce, ki pa jih med izdelavo te študije še ne moremo predvideti.

Izračuni zanesljivosti SN omrežja so torej pokazali, da so imele ojačitve omrežja, ki so bile potrebne za zadostitev kriterijem za načrtovanje SN omrežij glede obremenitve elementov in napetostnih razmer, ugoden vpliv tudi na povečanje zanesljivosti SN omrežja.

Slike 13.1 do 13.4 prikazujejo frekvence vseh prekinitev vozlišč letno, torej vsoto frekvenc prehodnih prekinitev vozlišč in frekvenc trajnih prekinitev vozlišč na leto.

64

Frekvenca prekinitev:# do 10# 10 - 20# 20 - 25# nad 25

#

###

#

# ##

#

# #

#

#

#

#

#

#

######

###

#

##

#

#

###

##

# # ##

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

##

####

#

#

#

##

###

# ##

######

##### ######

##

###

##

#

#

####

##

# #

####

#

#

## ##

# ###

##

##

##

#

#

#

####

##

###

#

#

#

#

# ####

##

#

#

###

#

####

##

#

# #

#

##

#

#

#

#

### ##

## ###

##

#

#

#

#

##########

##

#

## ##

#

#

#

#

#

##

##

##

# #

#

##

##########

#

#

#

####

#

##

#####

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

# ###

#

##

##

###########

##

#

# #

#

#

#

##

## ##

###

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

##

##

#

##

#

# #

##

# #

#

# ##

# #

#

#

#

#

###

##

#

#

#

#

###

#

###

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

####

##

# # ##

# #

#

#

#

###

##

#

###

#

##

#

#

#

###

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

#

#

####

# ###

# ##

##

##

# ##

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

###

##

##

##

#

#

#

##

##

#

#

#

##

#

###

##

##

##

##

#

#

##

###

#

#

######

####

#

#

##

##

#

##

#

###

#

####

###

#

#

#

#

#

##

#

#

###

##

##

#

#

##

#

#

#

#

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

#

#

#

##

#

#

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

####

##

#

#

###

#

#

#

##

#

#

#

#####

######

# # #

## #

##

#

#

#

##

#

##

#

##

#

#

#

###

#

#

#

#

#

#

#

####

#

#

#

#

##

#

#

# #

#

#

#

##

#

##

#

#

#

### #

# #

##

#

#### ##

# ###

#

#

#

#

#

#

##

#

#

# ##

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

# #

##

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

###

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

###

##

#

#

#

#

#

##

##

#

#

## ##

#

##

#

#

#

#

#

#

#

####

#

#

#

####

#

#

###

######

##

##

#

# ##

####

###

#

####

##

#

####

#

#

#

#

#

##

#

#

##

###

###

#

#

#

#

#

#

####

#

##

#

#

#

#

####

#

#

##

#

#

######

#

#

#

#

### #

#

#

#

##

##

#

#

#

RTP Kr. Gora

RTP Jesenice

RTP HE Moste

RTP Radovljica

RTP Bled

RTP Bohinj

Slika 13.1 – Grafični prikaz frekvenc vseh prekinitev vozlišč v razdeljevalnem omrežju Zgornje Gorenjske leta 2005

65

#

###

#

# ##

#

# #

#

#

#

#

#

####

######

#

##

#

#

### #

## # ##

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

# #

####

#

#

## #

###

# ####

####

##### ##

####

##

###

##

#

#

####

##

##

####

#

#

####

# ###

##

# #

# #

#

#

#

####

###

##

#

#

#

#

# #### ##

#

#

###

#

####

##

#

# #

#

##

#

#

#

#

####### #

####

#

#

#

#

##########

##

#

## ##

#

#

#

#

##

###

##

# #

#

##

##########

#

#

#

####

#

##

#####

#

##

#

#

##

#

##

# ## #

#

##

##

###########

##

#

# #

#

#

#

##

##

##

###

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

##

##

#

##

#

# ###

# #

#

# ##

# #

#

#

#

#

###

##

#

#

#

#

###

#

###

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

##

###

## # #

#

##

##

#

###

##

#

###

#

##

#

#

#

####

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

#

#

####

# ###

# ##

##

##

# ##

#

#

#

#

#

#

##

##

#

###

##

#

##

##

#

#

#

##

# #

#

#

#

##

#

###

##

##

##

##

#

#

##

###

#

#

##########

##

##

##

#

##

#

###

#

#######

#

#

#

#

#

##

#

#

###

##

##

#

#

##

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

#

#

#

##

#

#

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

####

##

#

#

###

#

#

#

##

#

#

#

#####

######

# # ##

# #

##

#

#

#

##

#

##

#

##

#

#

#

####

#

#

#

#

#

#

####

#

#

#

#

##

#

#

# #

#

#

#

##

#

##

#

#

#

### ## #

##

#

#### ##

# ###

#

#

#

#

#

#

##

#

#

# ##

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

# #

##

###

##

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

###

###

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

###

###

#

#

#

#

###

#

#

#

## ##

#

##

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

#

####

#

#

##

#####

##

##

#

# ##

#

###

#

####

##

#

####

#

#

#

###

#

#

##

###

###

#

#

#

#

#

#

####

##

#

#

#

#

####

#

#

##

#

########

#

#

#

#

### #

#

#

#

##

##

#

#

#


RP Kr. Gora

RTP Jesenice

RTP Moste

RTP Radovljica

RP Bled

RTP Bohinj

Slika 13.2 – Grafični prikaz frekvenc vseh prekinitev vozlišč v razdeljevalnem omrežju Zgornje Gorenjske leta 2010, varianta z novo RTP Moste

66

#

###

#

###

#

# #

#

#

#

#

#

####

######

#

##

#

#

### #

## # ##

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

# #

####

#

#

## #

###

#####

####

##### ##

## ###

####

##

#

#

####

##

##

####

#

#

####

# ###

##

# #

# #

#

#

#

####

###

##

#

#

#

#

# #### ##

#

#

###

#

####

##

#

# #

#

##

#

#

#

#

####### #

####

#

#

#

#

##########

##

#

####

#

#

#

#

##

###

##

# #

#

##

##########

#

#

#

####

#

##

#####

#

##

#

#

##

#

##

# ## #

#

##

##

###########

##

#

# #

#

#

#

##

##

##

###

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

##

##

#

##

#

# #

##

# #

#

# ##

# #

#

#

#

#

###

##

#

#

#

#

###

#

###

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

##

###

## # #

#

##

##

#

###

##

#

###

#

##

#

#

#

####

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

#

#

####

# ###

# ##

##

##

# ##

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

###

##

#

##

##

#

#

#

##

# #

#

#

#

##

#

###

##

##

##

##

#

#

##

###

#

#

##########

##

##

##

#

##

#

###

#

#######

#

#

#

#

#

##

#

#

###

###

#

#

#

##

#

#

#

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

#

#

#

##

#

#

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

####

##

#

#

###

#

#

#

##

#

#

#

#####

######

## ##

# #

##

#

#

#

##

#

##

#

##

#

#

#

####

#

#

#

#

#

#

####

#

#

#

#

##

#

#

# #

#

#

#

##

#

##

#

#

#

### ## #

##

#

#### ##

# ###

#

#

#

#

#

#

##

#

#

# ##

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

# #

##

###

##

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

###

###

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

###

###

#

#

#

#

###

#

#

#

## ##

#

##

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

#

####

#

#

#

#####

##

##

#

# ##

#

###

#

####

##

#

####

#

#

#

###

#

#

##

###

###

#

#

#

#

#

#

####

##

#

#

#

#

####

#

#

##

#

########

#

#

#

#

### #

#

#

#

##

##

#

#

#


RP Kr. Gora

RTP Jesenice

RP Moste

RTP Radovljica

RTP Bled

RTP Bohinj

Slika 13.3 – Grafični prikaz frekvenc vseh prekinitev vozlišč v razdeljevalnem omrežju Zgornje Gorenjske leta 2010, varianta z novo RTP Bled

67

#

###

#

# ##

#

# #

#

#

#

#

#

#

######

###

#

##

#

#

###

##

# # ##

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

##

####

#

#

#

##

###

# ##

######

##### ######

##

###

##

#

#

####

##

##

####

#

#

## ##

# ###

##

##

##

#

#

#

####

##

###

#

#

#

#

# ####

##

#

#

###

#

####

##

#

# #

#

##

#

#

#

#

### ##

## ###

##

#

#

#

#

##########

##

#

## ##

#

#

#

#

#

##

##

##

# #

#

##

##########

#

#

#

####

#

##

#####

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

# ###

#

##

##

###########

##

#

# #

#

#

#

##

## ##

###

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

##

##

#

##

#

# #

##

# #

#

# ##

# #

#

#

#

#

## #

##

#

#

#

#

###

#

###

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

####

##

# # ##

# #

#

#

#

###

##

#

###

#

##

#

#

#

####

#

#

#

#

#

#

##

##

#

#

#

#

####

# ###

# ##

##

##

# ##

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

###

##

##

##

#

#

#

##

##

#

#

#

##

#

###

##

##

##

##

#

#

##

###

#

#

######

####

#

#

##

##

#

##

#

###

#

####

###

#

#

#

#

#

##

#

#

###

##

##

#

#

##

#

#

#

#

#

# #

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

#

#

#

##

#

#

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

####

##

#

#

###

#

#

#

##

#

#

#

#####

######

# # #

## #

##

#

#

#

##

#

##

#

##

#

#

#

###

#

#

#

#

#

#

#

####

#

#

#

#

##

#

#

# #

#

#

#

##

#

##

#

#

#

### #

# #

##

#

#### ##

# ###

#

#

#

#

#

#

##

#

#

# ##

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

# #

##

#

##

##

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

#

#

#

#

#

###

##

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

#

##

##

#

###

##

#

#

#

#

#

##

##

#

#

## ##

#

##

#

#

#

#

#

#

#

###

#

#

#

####

#

#

##

#####

##

##

#

# ##

#

###

#

####

##

#

####

#

#

#

#

##

#

#

##

###

###

#

#

#

#

#

#

####

##

#

#

#

#

####

#

#

##

#

#

#######

#

#

#

#

### #

#

#

#

##

##

#

#

#


RP Kr. Gora

RTP Jesenice

RTP Moste

RTP Radovljica

RP Bled

RTP Bohinj

Slika 13.4 – Grafični prikaz frekvenc vseh prekinitev vozlišč v razdeljevalnem omrežju Zgornje Gorenjske leta 2030


68

14. Literatura

[1] Kriteriji načrtovanja razvoja distributivnih omrežij, 1. del, EIMV, ref. št. 1371, Ljubljana, 1997;

[2] REDOS 2030: Razvoj elektrodistributivnega omrežja JP Elektro Gorenjska, Razvoj porabe električne energije in koničnih obremenitev na območju JP Elektro Gorenjske, EIMV, ref. št. 1682/1, Ljubljana, 2004;

[3] REDOS 2025: Razvoj elektrodistributivnega omrežja JP Elektro Gorenjska, Zgornja Gorenjska, EIMV, ref. št. 1421/1, Ljubljana, 1999;

[4] Kriteriji načrtovanja razvoja distributivnih omrežij, II. del (Zanesljivost SN omrežij), EIMV, ref. št. 1488, Ljubljana, 2000;

[5] Strateški razvoj slovenskega prenosnega omrežja v obdobju do leta 2025, EIMV, ref. št. 1466, Ljubljana, 1999.

Documents

1682-2 REDOS-2030 Zgornja Gorenjska - elektro-gorenjska.si · Elektro Gorenjska Zgornja Gorenjska Študija št. 1682/2 Ljubljana, 2004 . ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR Oddelek za energetiko