Drugi del: KAZENSKI ZAKONIK IN KAZENSKA ZAKONODAJA

1. poglavje: VIRI KAZENSKEGA PRAVA

1. Materialni in formalni viri KP

Materialni viri = - družbeni odnosi, dobrine in vrednote, ki jih kaka družba goji, razvija in

varuje- so odločilnega pomena za zakonodajalca – moralna ali etična

upravičenost ali legitimnost kazenskega zakona

Formalni viri=- pravni red ali pravni sistem- je v največjem delu izraz materialnih virov KP

2. Ustava kot vir KP

URS določa temeljne družbene vrednote (ČPTS) ter osnove družbene in politične ureditve. Vse te vrednote so takšnega pomena, da potrebujejo kazenskopravno varstvo.

URS vsebuje tudi določbe, ki so načelnega pomena za opredelitev razmerja med posameznikom in državo:

- v RS ni smrtne kazni,- načelo zakonitosti pri določanju kaznivih dejanj in kazenskih sankcij- spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v

kazenskem in vsakem drugem postopku- pogoji, pod katerimi se sme odvzeti prostost

Za KMP pomembne:- pravica do enakosti pred zakonom- prepoved mučenja- domneva nedolžnosti- pravica do zasebnosti- aktivna in pasivna volilna pravica…

URS določa nekatera dejanja neposredno za kazniva, nekatera pa za protiustavna – to nalaga DZ, da jih v KZ natančneje določijo in zanje predpišejo kazenske sankcije.

3. Mednarodno kazensko pravo

kot vir KP

Ratificirane in objavljene MP so pravni vir KP!- DZ z ratifikacijo daje MP položaj zakona (+ objava v Ur.

listu)- splošne določbe MP pa je potrebno preliti v obliko

kazenskopravnih norm.

Gl. KZ: poglavje o k.d. zoper človečnost in mednarodno pravo (velika večina k.d. izvira iz ženevskih konvencij o humanizaciji vojne, o preprečevanju in kaznovanju genocida, o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije).

Pazi! 3.a člen URSDZ je odstopil del svojih suverenih pristojnosti, ko gre za najhujša mednarodna hudodelstva (genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresija), in sicer represivno oblast Skupščini držav pogodbenic MKS in juridikcijo Mednarodnem kazenskem sodišču.

Glede MP, s katerimi so ustanovljena kakšna nova kazniva dejanja velja, da z zakonom o ratifikaciji ta nova k.d. niso postala za kazenskopravno prakso neposredno uporabljive določbe – potrebna še specialna transformacija!

4. Zakon kot neposredni vir KP

Zakon je samo tisti predpis, ki izpolnjuje - formalni (organ+postopek) in - vsebinski pogoj (določen, jasen)

• Kazenski zakonik:- formalno KZ ni nad zakoni (beseda zakonik zgolj poudarja

pomembnost tega zakona)- vsebinsko pa so številne določbe v KZ takšnega pomena, da jih

kakšen drug zakon ne bi smel spreminjati, ker bi to ogrozilo pravno varnost državljanov.

• Kazenski zakon:- Poimenovanje za kakšno posamično kazenskopravno normo, s

katero zakonodajalec npr. ustvarja kakšno novo k.d., ne glede na to, ali jo potem uvrsti v KZ ali kakšen drug zakon.

Kazenskopravna norma ali kazenski zakon = je konkreten člen zakona, s katerim je določeno dejanje:1. poimenovano2. opisano – natančen opis dejanja – določitev zakonskih znakov – določena

cona kriminalnosti3. zanj določena kazen – predpisana kazen je tudi izraz hierarhične razvrstitve

zavarovanih dobrin in teže napadov nanj.Gre za t.i. tipično kazenskopravno normo (vse tri sestavine sestavljajo celoto)

• Stranska kazenska zakonodaja:- ko kakšen drug zakon (ne KZ) vsebuje posamične

kazenskopravne določbe (s katero razglasi kako dejanje za kaznivo, ga opiše in določi zanj kazen).

- nezaželeno, vendar včasih neizogibno.

5. Drugi viri KP • Viri KMP; ZKP, ZIKS, ZS, ZDT…• Stranski in dopolnilni viri• Podzakonski predpisi, strokovna pravila, tehnična pravila, itd. kadar

se KZ nanje sklicuje (t.i. blanketne določbe).

• Viri KP niso:- običaji- sodna praksa- kazenskopravna znanost

Formalni vir KP je le zakon!!!

4. poglavje: PROTIPRAVNOST

1. POJEM PROTIPRAVNOSTI

• Formalna protipravnost (določenost v zakonu) in materialna protipravnost (nasprotnost moralnim in družbenim vrednotam).

• Materialna protipravnost:- materialna protipravnost in družbena nevarnost sta dva medsebojno tesno povezana pojma, ki

sta včasih lahko identična, včasih pa ju je treba presojati kot relativno samostojna elementa kaznivega dejanja

• za opredelitev splošnega pojma k.d. ne zadostuje njegova formalna določenost v KZ, k.d. mora imeti tudi antisocialno naravo.

• Nevarnost je torej sestavina pojma protipravnosti. Vprašanje = ali izključuje protipravnost ali zgolj kaznivost?

a) kdor zastopa stališče, da je pojem nevarnosti vsebovan v celoti v pojmu protipravnosti, bo iz tega sklepal, da nezadostna stopnja nevarnosti dejanja izključuje njegovo protipravnost.

b) Kdor meni, da sta pojma nevarnosti in protipravnosti sicer med seboj povezana, a vendarle relativno samostojna elementa kaznivega dejanja, bo iz tega sklepal, da nezadostna stopnja nevarnosti izključuje samo njegovo kaznivost, ne pa protipravnosti.

• IZKLJUČITEV PROTIPRAVNOSTI IN KAZNIVOSTIGre za primere, ko ravnanje, ki je sicer v zakonu zapisano kot k.d. ob določenih pogojih izgubi lastnost protipravnosti.

Ločimo tri skupine primerov:i. Splošni del KZ – najbolj tipični primeri: silobran, skrajna sila, sila in grožnja.ii. Posebni del KZ – gre za primere, ki se nanašajo na nekatera posamezna k.d.

(153/2.čl. KZ)iii. Drugi zakoni – npr. ZPol

Razlogi upravičenosti: gre za razloge, zaradi katerih je človekovo voljno ravnanje kljub njegovi skladnosti z bitjo kakšne inkriminacije vendarle v skladu s pravom (neprotipravno),Upravičeno ravnanje je skladno s pravom – zato ga ni dopustno pravno obsojati in se nanj represivno odzvati!

Razlogi upravičenosti:Številni razlogi so priznani v kazenskopravni teoriji, ne pojavljajo pa se v splošnih delih zakonodaj. Sem sodi npr. športna dejavnost, privolitev potencialnega oškodovanca, deloma tudi domnevana privolitev potencialnega oškodovanca, predvsem v zvezi z medicinskimi posegi. Nekatere razloge upravičenosti KP prevzema iz drugih vej in jim priznava kazenskopravno veljavnost.

I. SILOBRAN

11. člen

(1) Ni kaznivo dejanje tisto dejanje, ki je storjeno v silobranu.

(2) Silobran je tista obramba, ki je neizogibno potrebna, dastorilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipravennapad.

SESTAVINE SILOBRANA

1. NAPAD I. Mora biti stvaren oz. resničen - Ali je bil nekdo v resnici napaden ali si je to samo izmislil – dejansko

vprašanje.- Lahko je bil samo prepričan, da je bil napaden = PUTATIVNI

SILOBRAN (ni izključena protipravnost, lahko pa je izključena kaznivost).

II. Napad mora biti protipraven - Zakon govori o t.i. protipravnem napadu; če bi bil napad dokončan, bi

imeli opraviti s k.d., ker pa zardi obrambe ni bil dokončan, uporablja zakon izraz protipraven napad. S tem hkrati izključuje vse tiste napade, ki so v skladu s pravom.

- Izvrši ga lahko le človek. - Napadalec lahko ravna s krivdo (naklepno ali iz malomarnosti) ali

celo brez nje.

- Napad je praviloma storitveno dejanje, vendar ni izključeno, da je tudi opustitev1 po vsebini napad, zoper katerega je dovoljena obramba.

- Pomembno je vedeti, da je napad protipraven tudi, če ga stori duševni bolnik ali otrok, mlajši od 14 let, ki ni subjekt kazenskega prava. Protipravnost napada je torej treba pojmovati objektivno.

- Protipraven napad je tudi tisti napad, ki ga je napadeni sam izzval, razen – če je napadeni namenoma izzval napad zaradi tega, da bi drugega poškodoval in se zatem skliceval na silobran.

- Silobran zoper silobran ni dovoljen. Nekdo nekoga izziva, da ga bi lahko v silobranu napadel.

III. Napad in obramba morata biti istočasna. - Treba je raziskati ali se je napad že začel ali pa je obstajala le

grožnja. - Dovoljena je obramba pred neposredno grožnjo torej zoper resno

možnost, da bo v naslednjem hipu napadena ali ogrožena vrednota tudi poškodovana.

- Obramba je dovoljena in upravičena dokler napad traja, ko napad preneha, preneha tudi obramba v smislu silobrana.

1 Paznik v zaporu npr. priprtega noče spustiti na prostost kljub veljavnemu sklepu pristojnega organa, da je treba pripor takoj odpraviti, bo drugega s svojo pasivnostjo imel zaprtega – v tem smislu ga opustitveno napada.

2. OBRAMBA Pravica do obrambe ni neomejena.

I. Naperjena mora biti zoper napadalca ali njegovo dobrino, če je to potrebno za odvrnitev napada.- če je v obrambi poškodovana kaka tretja oseba ali njena dobrina, ne

gre za silobran, lahko pa bi šlo za skrajno silo. - Ravnanje v obrambi je praviloma aktivno, teoretično pa si je mogoče

zamisliti tudi opustitveno obrambo.

II. Neizogibna mora biti potrebna za odvrnitev dejanja - ali je bilo storilčevo ravnanje za odvrnitev napada potrebno – ali

napada ni bilo mogoče odvrniti drugače kot s poškodbo napadalčeve dobrine, z dejanjem, ki ima zakonske znake k.d.

- ali je podana sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe Gre za dejansko vprašanje.Ni nujno, da sta napadena in poškodovana dobrina enakovredni.

• Ali je dovoljena obramba zoper pričakovan napad, ki se še ni začel niti tako, da bi neposredno grozil?Da, vendar mora biti podano sorazmerje med intenzivnostjo napada in obrambe. Ni dopustno, da bi kdo varoval svoje interese, četudi so kazenskopravno varovani po vsej sili in za vsako ceno.

Če napad ni stvaren (razen če gre za dejansko zmoto), protipraven in istočasen, če obramba ni neizogibno potrebna in istočasna, ni podan niti položaj, ki bi spominjal na silobran. Gre za kaznivo dejanje.

PUTATIVNI SILOBRAN

Storilec, ki je prekoračil meje silobrana, se sme kaznovatimileje;

če pa je prekoračil silobran zaradi močne razdraženostiali prestrašenosti, povzročene z napadom, se mu sme kazen tudiodpustiti.

Ko so bili izpolnjeni vsi pogoji silobrana, prekoračena pa je bila meja sorazmernosti med napadom in obrambo, gre za prekoračen silobran.

II. SKRAJNA SILA

12. člen (1)Ni kaznivo dejanje tisto dejanje, ki je storjeno v skrajnisili.

(2) Skrajna sila je podana takrat, kadar stori storilec dejanje,ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja zato, da bi od sebeali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost, ki jeni bilo mogoče odvrniti drugače, pri tem pa prizadejano zlo nivečje od zla, ki je grozilo.

1. NEVARNOST I. nevarnost = položaj v katerem lahko že v naslednjem hipu pride do poškodovanja dobrine ali pa se je poškodovanje že začelo pa bi lahko preprečili posledice.

1) Mora biti stvarna oz. resnična - mora objektivno obstajati- (putativna skrajna sila = namišljena skrajna sila = Storilec

je prepričan, da obstaja nevarnost, vendar je ni) Ni izključena protipravnost, vendar gre za zmoto, ki lahko izključi kazensko odgovornost.

2) Lahko jo povzročijo ljudje, živali ali druge sile

3) Grozi lahko katerikoli pravno zavarovani dobrini.

4) Nevarnost mora biti nezakrivljena. - Kdor je nevarnost zakrivil sam, se na skrajno silo ne

more sklicevati.

5) Nevarnost mora biti istočasna z odvračanjem nevarnosti.

2. ODVRAČANJE NEVARNOSTI

1) Nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače- ravnanje v skrajni sili praviloma storitveno, lahko tudi

opustitveno.

2) Povzročeno zlo ne sme biti večje od zla, ki je grozilo.- zahteva po enakovrednosti dobrin – dejansko vprašanje

PREKORAČENA SKRAJNA SILA Storilec, ki je sam povzročil nevarnost, toda iz

malomarnosti, ali je prekoračil meje skrajne sile, se sme milejekaznovati, če pa je prekoračil meje skrajne sile v posebnoolajševalnih okoliščinah, se mu sme kazen tudi odpustiti.

I. prekoračitev skrajne sile – fak. omilitev kazniII. iz malomarnosti zakrivljena nevarnost - fak. omilitev kazniIII. posebne olajševalne okoliščine – fak. kazen odpustiti

Pazi!Skrajne sile ni, če se je bil storilec dolžan izpostavitinevarnosti.

Gre za gasilce, zdravnike itd. Dolžnost izpostaviti se lahko izhaja iz zakonskih ali kakšnih drugih predpisov, iz pogodbe ali iz delovnega razmerja. Seveda pa nobena pravna norma že po ustavi ne more zahtevati od posameznika, da žrtvuje svoje življenje in se pusti pohabiti, kadar konkretno grozijo tako velike nevarnosti.

RAZLIKE MED SILOBRANOM IN SKRAJNO SILO:

SILOBRAN SKRAJNA SILA- napad, obramba - nevarnost, odvračanje- napadalec je lahko le človek - napadalec: človek, živali, višja sila- napad mora biti resničen - nevarnost mora biti resnična- napadeni lahko tudi izzove napad

brez vnaprejšnjega namena problem dokazovanja

- obramba je usmerjena proti napadalcu - pri odvračanju pride do ali kakšni njegovi dobrini poškodovanja dobrine, ki pripada

nekemu tretjemu- povzročeno zlo je lahko večje kot je - povzročeno zlo ne sme biti večje kot

zagroženo je grozilo- izključena je protipravnost - izključena je protipravnost

IV. SILA IN GOŽNJA

13. člen (1) Ni kaznivo dejanje tisto dejanje, ki je bilo storjeno podvplivom sile, ki se ji storilec ni mogel upreti.

(2) Če je bilo kaznivo dejanje storjeno pod vplivom sile, ki seji je bilo mogoče upreti, ali pod vplivom grožnje, se uporabiprejšnji člen.

• Ali sila in grožnja izključujeta protipravnost ali kazensko odgovornost?i. KZ v 13. čl. določa, da lahko sila in grožnja izključita obstoj k.d., če sta bili takšne narave

in intenzivnosti, da se jima storilec ni mogel upreti. Tu je mišljen obstoj dejanja na ravni dejanja kot prvega elementa splošnega pojma k.d.

ii. Če pa je šlo za silo in grožnjo, ki se jima je bilo mogoče upreti, napotuje 2. odst. 13. čl. na uporabo določb o skrajni sili, tj. na institut, ki ima potencialni vpliv na materialno protipravnost, torej na drugi element splošnega pojma k.d.

• ABSOLUTNA SILA- Absolutna sila, ki jo je uporabil človek: Tisti, proti komur je uporabljena, je

popolnoma onemogočen pri uveljavljanju svoje volje. Ker manjka voljno dejanje, to ni kaznivo dejanje storilca, ampak je kaznivo dejanje tistega, ki je silo uporabil. Storilec dejanja je tisti, ki je drugega uporabil za svoje orodje.

- Lahko pa gre tudi za t-i- vis maior, ko se v dogajanje vmeša kak naravni dogodek in prekine ali preusmeri vzročno dogajanje. V takem primeru ni kaznivega dejanja, ker ni vzročne zveze med človekovim ravnanjem in nastalo posledico.

• KOMPULZIVNA SILA- Storilec se sam odloči za storitev k.d., vendar pod pritiskom sile. - Njegovo sicer voljno ravnanje je bilo izsiljeno z uporabo fizičnega nasilja / hipnoze

ali mamil – če v teh primerih volja ni bila povsem izključena.- Je lahko neposredna ali posredna (če je nasilje uperjeno zoper bližnjo osebo ali stvar

zato, da bi prisiljevani izvršil, kar prisiljevalec zahteva).

• GROŽNJA:- Grožnja se razlikuje od sile predvsem v tem, da je grožnja psihično nasilje, s katerim

tisti, ki grozi, predoči komu, kaj ga čaka, če njegove zahteve ne bo izpolnil, medtem ko sila pomeni, da se fizično ali kako drugo nasilje že izvaja.

- Grožnja se lahko nanaša na tistega, na katerega je naslovljena / na njegove bližnje /- Po obliki je grožnja lahko ustna, pisna, izvršena s konkludentnimi ravnanji.- Za presojo je pomembno, kako je grožnjo razumel ogroženi, ne pa tisti, ki je grozil –

ni potrebno, da bi resno mislil, niti da bi bila grožnja sploh uresničljiva.

- Učinki kompulzivne sile in grožnje:

Njuna lastnost ta, da se jima je na splošno in abstraktno mogoče upreti – to je dejansko vprašanje.Sila oziroma grožnja morata imeti v dogajanju tolikšen pomen, da izključujeta bodisi družbeno nevarnost bodisi protipravnost dejanja, ki je bilo storjeno pod njunim vplivom, ali tudi kazensko odgovornost storilca, in samo v teh primerih odpravljata kaznivost dejanja, medtem ko v drugih primerih lahko vplivata le na odmero kazni. Primere, ko se storilec sklicuje na kompulzivno silo ali grožnjo, je torej treba preskusiti in raziskati s naslednjimi kazenskopravnimi instituti:

- skrajno silo – da – izključena protipravnost.- D.m.p.- Ali je bil storilec zaradi uporabe kompulzivne sile ali grožnje v takšnem psihičnem

stanju, ki izključuje njegovo prištevnost

• Kako obravnavamo tistega, ki je silo in grožnjo uporabil?- če je uporabil absolutno silo, se šteje, da je sam storilec k.d., ki ga je neposredno storil

prisiljeni.- Če je prisiljevalec uporabil kompulzivno silo ali grožnjo, je od objektivnih in

subjektivnih okoliščin odvisno, katero k.d. je izvršil, npr. prisiljenje, lahko pa je tudi napeljevalec ali pomagač.