2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13) P V- S - … nacrt od S do Z.pdf · R. Boutry: Divertimento – Leduc J. Charpeniter: Gavambody 2 – Leduc C. Debussy / V. David:

1. Naslov enote / predmeta / modula Saksofon 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13) 4. Kontaktne ure Skupaj 60

(30+30) P V- S - Ostale oblike 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Saksofon 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticij, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov saksofonske igre - študent saksofona mora še naprej razvijati in obnavljati vse elemente tehnike instrumentalne igre – pravilno dihanje, igranje lestvic, akordov, intervalov, ornamentov itd. Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od romantike (prve saksofonske skladbe) do sodobnih del ter transkripcije del starejših stilnih obdobij. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Pri študiju mehaničnih vaj, etud ter originalnih skladb za saksofon (sonat, koncertov, skladb za saksofon solo, primerov moderne notacije…) združuje vse izrazne elemente – dinamiko, artikulacijo, agogiko, predvsem pa čisto intonacijo in tonsko oblikovanje ter pravilno fraziranje (poznavanje forme, analiziranje), pri igranju transkribcij pa študent spozna tudi stile različnih obdobij. Tekom študija, ki se v glavnem realizira na alt saksofonu, študent spoznava tudi ostale instrumente iz družine saksofonov (sopranino, sopran, tenor, bariton, bas). V skadu z učnim načrtom in sposobnostmi študenta izbereta profesor in študent takšen program, ki bo ob pravilnem in sistematičnem delu v študentu razvil potrebo po neprestanem izpopolnjevanju ter ga pripravil za uspešno učenje instrumenta na nižji ali srednji glasbeni šoli, igranje v profesionalnem (pihalnem) orkestru, v komorni skupini (kvartetu saksofonov oz. drugih komornih formacijah, ki niso le saksofonske), nadpovprečnega študenta pa vzpodbudil k solističnemu nastopanju. Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja in na tej osnovi izdelava individualnega programa za izpopolnjevanje tehničnih elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija saksofonske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), katere izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura

ETUDE J. Andersen: 24 grandes études op. 15 – Billaudot W. Ferling: 48 etudes pour tous les saxophones - Leduc

J.–M. Londeix: Ecercices mecaniques II – Lemoine M. Mule: Études variées – Leduc E. Rousseau: Saxophone High Tones – Etoile Music SONATE P. Creston: Sonata op. 19 – Shawnee

B. Heiden: Sonata - Schott P. Hindemith: Sonata - Schott R. Muczynski: Sonata op. 29 - Schirmer

C. Pascal: Sonatine – Durand KONCERTI P. Bonneau: Concerto – Leduc

E. Bozza: Concertino – Leduc A. Glazunov: Concerto – Leduc J. Rivier: Concertino – Salabert

OSTALA DELA E. Bozza: Piece breve – Leduc J.M. Defaye: Ampélopsis - Leduc

B. Heiden: Solo – AMP, Schott P. Maurice: Tableaux de Provence – Lemoine D. Milhaud: Scaramouche – Salabert R. Noda: Improvisation I – Leduc P. Šavli: Ne trjeba črne tinte - Sloway

P. Šivic: Notturno (Evocazione) - Sloway P. Šivic: Suita – DSS

H. Tomasi: Ballade – Leduc

16. Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje • sposobnost kontrole rok oz. telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja • stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba • uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanja pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi

16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

o izvajalska praksa (tudi pri drugih predmeti reproduktivnega sklopa, npr. zbor, komorna igra, orkester)

o poznavanje stilne interpretacije (pri različnih predmetih – npr. pri harmoniji, kontrapunktu, solfeggiu, zgodovini glasbe)

o analiza - pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih premetih (analiza, harmonija, kontrapunkt)

o razumevanje metod vadenja in vzročno-posledičnih metod za vzpostvaitev kontorliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, korepeticije 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri Saksofon. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 30 - 40 minut programa, ki vsebuje najmanj 3 dela iz različnih stilnih obdobij oz.: - dve etudi različnega karakterja

- sonato ali suito - koncert - virtuozno delo Eno delo obveznbo na pamet

Ocenjevalna lestvica: 10 – 6 pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, z udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Izr. prof. Matjaž Drevenšek

1. Naslov enote / predmeta / modula Saksofon 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P V- S - Ostale oblike 60 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3 + 4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Saksofon 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur


• Obvladovanje tehničnih elementov saksofonske igre z razvijanje hitrosti, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja

• Razvijanje agogičnih sprememb • Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij

od baroka do sodobnih del. • Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem

nastopanju.

14. Opis vsebine

• Interpretacija saksofonske literature različnih stilnih obdobij • Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature

vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela saksofonske literature ter transkribcije del starejših obdobij.

• Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


ETUDE E. Bozza: 12 études – caprices – Leduc J.-M. Londeix: Nouvelles études variées – Leduc M. Mule: 53 études I – Leduc A. Piazzola: Tango - études - Leduc SONATE P.-M. Dubois: Sonate – Leduc J. Absil: Sonate op. 115 – Lemoine S. Osterc: Sonata – DSS

I. Petrić: Sonata – Pizzicato E. Schulhoff: Hot-Sonate - Schott

KONCERTI P. Dešpalj: Concerto - Southern P.-M. Dubois: Concerto - Leduc J. Kalčič: Concertino - manuscript J. Ibert: Concertino da camera – Leduc OSTALA DELA J. S. Bach: Suite No. 1 – Lemoine R. Boutry: Divertimento – Leduc J. Charpeniter: Gavambody 2 – Leduc

C. Debussy / V. David: Rhapsodie - Lemoine P.-M. Dubois: Divertissement - Leduc

G. Gastinel: Dilemme – Choudens I. Gotkovsky: Brillance – EFM J.-P. Holstein: Suite irrévérencieuse - Lemoine

O. Macha: Plač Saxofonu – Cesky hudebni fond R. Noda: Improvisation II, III – Leduc P. Sancan: Lamento et rondo – Durand


16.1 Znanje in razumevanje • Sposobnost igranja v predpisanih tempih • Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v

stilno-ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize

• Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi

16.2 Uporaba • Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija • Vrednostenje interpretacije • Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi

izvajalski praksi


• izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa , npr. komorna igra, pihalni in simfonični orkester, zbor)

• poznavanje stilne interpretacije ( pri različnih predmetih – npr. pri harmoniji, kontrapunktu, solfeggiu, zgodovini glasbe)

• poznavanje in analiza glasbenih oblik - pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih premetih ( analiza, harmonija, kontrapunkt)

• Razumevanje metod vadenja in vzročno-posledičnih metod za vzpostavitev kontorliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Saksofon 1. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi najmanj 40 minut programa, ki vsebuje vsaj 3 dela iz različnih stilnih obdobij oz.: - dve etudi različnega karakterja

- sonato ali suito - koncert - virtuozno delo

Program ne sme vsebovati izpitnih skladb nižjega letnika. Del programa je potrebno izvajati na pamet (najmanj eno skladbo). Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , kar potrdi nosilec predmet



1. Naslov enote / predmeta / modula Saksofon 3 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Saksofon 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur


• Obvladovanje tehničnih elementov saksofonske igre z razvijanje hitrosti, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja

• Razvijanje agogičnih sprememb • Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij

od baroka do sodobnih del • Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem

nastopanju 14. Opis vsebine

• Interpretacija saksofonske literature različnih stilnih obdobij • Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature

vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela saksofonske literature ter transkribcije del starejših obdobij.

• Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


ETUDE G. Lacour: 28 études J.-M. Londeix: Exercices mécaniques III – Lemoine M. Mule: 53 études II – Leduc SONATE J. Feld: Sonata for Alto Saxophone – Leduc M. Lazar: Sonata No.1 - DSS

P. Woods: Sonata – Kendor T. Yoshimatsu: Fuzzy Bird Sonata - Billaudot KONCERTI M. Constant: Musique de concert – Leduc

W. S. Hartley: Concerto – Tenuto I. Petrić: Koncert - DSS

H. Tomasi: Concerto – Leduc OSTALA DELA J. S. Bach: Suite No.3 – Lemoine P. Bonneau: Caprice en forme de valse - Leduc E. Bozza: Piece breve – Leduc R. Corniot: Églogue et danse pastorale – Leduc A. Desenclos: Prélude, cadence et finale – Leduc

R. Noda: Maï – Leduc M. Nyman: Shaping the Curve – Chester G. Scelsi: Tre pezzi - Sallabert F. Schmitt: Legende op. 66 – Durand H. Villa-Lobos: Fantasia - Southern


16.1 Znanje in razumevanje • Sposobnost igranja v predpisanih tempih • Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v

stilno-ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize

• Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi

16.2 Uporaba • Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija • Vrednotenje interpretacije • Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi

izvajalski praksi


• izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa , npr. komorna igra, pihalni in simfonični orkester, zbor)

• poznavanje stilne interpretacije ( pri različnih predmetih – npr. pri harmoniji, kontrapunktu, solfeggiu, zgodovini glasbe)

• poznavanje in analiza glasbenih oblik - pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih premetih ( analiza, harmonija, kontrapunkt)

• Razumevanje metod vadenja in vzročno-posledičnih metod za vzpostavitev kontorliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Saksofon 2 Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi najmanj 50 minut programa, ki obsega vsaj 3 dela iz različnih stilnih obdobij oz.: - dve etudi oz. solistični skladbi različnega karakterja

- sonato ali suito - koncert - virtuozno delo

Program ne sme vsebovati izpitnih skladb nižjih letnikov. Del programa je potrebno izvajati na pamet (najmanj eno skladbo). Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , kar potrdi nosilec predmeta



1. Naslov predmeta SEMIOLOGIJA POLIFONIJE 2. Koda enote

3. Število ECTS kreditov 4 (2+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60

P 30

V 20

S 10

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer - Sakralna glasba (Obvezni)

- orkestrsko dirigiranje (izbirni) -- zborovsko dsirigiranje ( izbirni)

10. Steber programa B. Obvezni – strokovni Izbirni strokovni smer dirigiranje

11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Male skupine (največ 6-8), redno vsakotedensko preverjanje znanja ob vajah. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

• Poznavanje zakonitosti sistemov zapisovanja glasbe od 15. do 17. stoletja; • zmožnost razumevanja zakonitosti menzuralnega notnega zapisa in zavest o mejah in pomanjkljivostih transkribiranja v sodobno notacijo; • ozaveščanje problema historično korektne interpretacije glasbenih del iz časa pred klasicizmom in osvojitev kriterijev za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del; • osvojitev predznanj, ki so neobhodna za historično izvajalsko prakso.

14. Opis vsebine

• Uvod: pregled razvoja evropske glasbene notacije in specifika bele menzuralne notacije; metrika Gallusovih madrigalov in menzuralizem; • claves, literae, voces musicales; • octoechos in gvidonjanski modalni sistem v polifoniji renesanse in baroka; • notni sistem bele menzuralne notacije (figura, modus, tempus, prolatio, punctum, ligaturae, proportio, color oz. hemiolia); • tactus, problematika in njegov pomen v interpretaciji renesančne glasbe; • principi odnosa zlog-figura in podpisovanje besedila.


Pomemben je študentov neposredni stik z viri in zgodovinskimi traktati. Temeljna literatura je dosegljiva v obliki faksimilov ali kritičnih izdaj: • Gaffurio F., Practica musicae, Lodi 1496; • Zarlino G., Le istitutioni harmoniche, Venezia 1561/1589; • Praetorius M., Syntagma musicum, Wolfenbüttel 1619; • Walter J.G., Praecepta der Musicalischen Composition, Weimar 1708. Pomožna čeprav precej manj zanesljiva pa je lahko (pod določenimi pogoji): • Apel W., Die Notation der Polyphonen Musik, Leipzig, 1962.


16.1 Znanje in razumevanje

• Poznavanje temeljnih zakonitosti sistemov zapisa, razumevanja in izvajanja glasbe iz časa renesanse in baroka; • poglobljen uvid v temeljne principe za historično izvajalsko prakso in osvojitev kriterijev za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del.

16.2 Uporaba • Branje menzuralnih notnih zapisov v virih; • pogoj za ustrezno posutvarjalno prakso stare vokalne in inštrumentalne glasbe; • priprava za branje tabulaturnih zapisov.

16.3 Refleksija • zmožnost neposredenega razumevanja zakonitosti izvirnega renesančnega notnega zapisa in zavest o mejah transkribiranja skladb v beli menzuralni notaciji v sodobno notacijo.


• vse oblike obravnavanja in dela s primarnimi viri renesanse in baroka.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje. 18. Pogoji za vključitev v delo in opravljanje študijskih obveznosti

• Vpis v ustrezni letnik študijskega programa; • Latinščina (matura klasične gimnazije ali opravljen izpit na podobnih univerzitetnih programih) je za sakralno glasbo pogoj za vključitev, za ostale slušatelje je znanje zaželjeno, oz. v veliko pomoč.


(a) Zaključni izpit in delo med letom (verifikacije aplikativnih zmožnosti znanja, vaj in nalog); (b) Pozitivne ocene so od 6 – 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in

izpitnim pravilnikom Akademije za glasbo. 20. Metode evalvacije kakovosti Sprotna evalvacija in ,, . glede na metodo dela. 21. Sestavljalec učnega načrta Izr. prof. mag. Ivan Florjanc

1. Naslov predmeta Slovenska ljudska in popularna glasba 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 6 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P60 S V Ostale oblike 5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 1. 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smer Vse, razen sakralne glasbe

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta) 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študnet pozna: večplastnost slovenske glasbe v evropskem kontekstu in uvrščanje dejanskih ljudskih in popularnoglasbenih praks v kontekst celostne podobe glasbenega življenja; zemljepisne in časovne mejnike ter jih razume glede na raznovrstne kriterije (žanrske posebnosti, funkcionalnost, spol, starost, ideološke značilnosti in dr.); raziskovalne tradicije in sodobne znanstvene pristope v tretiranju ljudskih in popularnoglasbenih praks.

14. Opis vsebine

Slovenska ljudska glasba kot fokus glasbenonarodopisne raziskovalne tradicije na Slovenskem ter primerjava z značilnostmi in raziskovalnimi pristopi v drugih evropskih državah. Raznovrstne oblike življenja ljudske glasbe: od »avtentičnih« funkcionalnih podeželjskih kontekstov do folklornih skupin, preporodniških ansamblov ter obdelav v domenah umetne glasbe, jazza in popularne glasbe. Kontinuum med ljudsko in popularno glasbo, vključno z narodnozabavno glasbo. Potencial popularnoglasbenih študij v obravnavanju predmetnega območja. Projektna obravnava izbrane seminarske teme, ki lahko zajame manjšinske/podkulturne skupnosti, vprašanja ideologije in cenzure, odnos med lokalnim, nacionalnim in regionalnim oz. med ruralnim in urbanim,vokalnim in inštrumentalnim, amaterskim in profesionalnim in dr.

15. Temeljna literatura Cvetko, Igor (ur.). Med godci in glasbili na Slovenskem. 1991. Kumer, Zmaga. Slovenska ljudska pesem. 2002. Lundberg, Dan in dr. Music – Media – Multiculture. 2003. Marušić, Dario. Piskaj – Sona – Sopi. 1995. Middleton, Richard. Studying Popular Music. 1990. Muršič, Rajko. Center za dehumanizacijo. 1995. Shepherd, John in Peter Wicke. Music and Cultural Theory. 1997. Sivec, Ivan. Vsi najboljši muzikanti. 1998, 2003. Slobin, Mark (ur.). Retuning Culture. 1996. Terseglav, Marko in Robert Vrčon (ur.). Valens Vodušek. Etnomuzikološki članki in razprave. 2003.



Poznavanje strukturnih in funkcionalnih značilnosti slovenskega ter evropskega kontinuuma med ljudsko in popularno glasbo. Poznavanje obravnavanih raziskovalnih tradicij ter raziskovalcev, njihovih metodologij in teorij ter dejanskih dosežkov. Razumevanje pojmovnega aparata in procesov.

16.2 Uporaba Prepoznavanje in interpretacija regionalnih značilnosti slovenske ljudske glasbe ter žanrskih značilnosti slovenske popularne glasbe in kontekstualizacija obeh v evropskem prostoru. V seminarskem delu aplikacija obravnavanih konceptov in teorij na konkretne glasbene prakse na Slovenskem.

16.3 Refleksija Kritično obravnavanje virov in aplikacija obravnavanih teoretičnih zasnov na konkretne seminarske projekte.


Spretnosti uporabe pisnih, slušnih in avdiovizualnih virov ter zbiranja, analize in interpretiranja podatkov.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja.

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnik študija. Opravljen kolokvij in oddana seminarska naloga sta pogoja za pristop k ustnemu izpitu.


Kolokvij, seminarska naloga, izpit. Kolokvij in seminarska naloga prineseta vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča izboljšanje končne ocene. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta

Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete. 20. Metode evalvacije kakovosti

,, ., študentska anketa.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta

Izr. prof. dr. Svanibor Pettan

1. Naslov predmeta Sociologija glasbe 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 4. Kontaktne ure

Skupaj 30

P 30

S

V

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. ali 2. ali 3. 7. Semester 1. 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smer vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti . Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta) 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študent pozna temeljna zgodovinska prizadevanja na področju sociologije glasbe. Študent pozna osnovne teoretske glasbenosociološke pristope. Študent se usposobi za apliciranje spoznanih metod na različne glasbene pojave.

14. Opis vsebine

Predmet ima dve vsebinski enoti. V okviru prve vsebinske enote se študenti seznanijo s temeljnimi zgodovinskimi prizadevanji na področju sociologije glasbe, v okviru druge vsebinske enote pa pregled nad delom osnovne teorije glasbenosocioloških raziskav. Poleg pregleda dela posameznih raziskovalcev, ki so se ukvarjali z različnimi tematikami sociologije glasbe, je posebej pomemben poudarek na interdisciplinarnih vsebinskih povezavah s psihologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, filozofijo, ekonomijo, epistemologijo in kulturologijo.

15. Temeljna literatura Kurt Blaukopf. Glasba v družbenih spremembah: Temeljne poteze sociologije glasbe. Ljubljana: ŠKUC/FF, 1993. Elisabeth Haselauer. Handbuch der Musiksoziologie. Wien: Böhlau, 1980. Theodor W. Adorno. Sociologija glasbe. Ljubljana: DZS, 1986. Katarina Inhetveen. Musiksoziologie in der Bundesrepublik Deutschland. Opladen 1997. Christian Kaden. Musiksoziologie. v: MGG, ur. Ludwig Finscher, Sachteil 6. Kassel: Bärenreiter, 1997. 1618-1652. Christian Kaden, Karsten Mackensen (ur.). Soziale Horizonte von Musik. Ein kommentiertes Lesebuch zur Musiksoziologie. Kassel: Bärenreiter, 2004. Michael Haralambos in Martin Holborn. Sociologija. Teme in pogledi. DZS Ljubljana 1999.Frane Adam (ur.). Kompendij socioloških teorij. Ljubljana 1995. Oxford Dictionary of Sociology. Oxford: Oxford University Press, 1994/1998.


16.1 Znanje in razumevanje Študent: pozna delo najpomembnejših raziskovalcev na področju sociologije glasbe v preteklosti do danes; si pridobi temeljna spoznanja sociologije glasbe.

16.2 Uporaba Študent je sposoben spoznane metode in spoznanja aplicirati na različne glasbene pojave.

16.3 Refleksija Študent poglablja razumevanje mesta sociologije glasbe v muzikologiji in povezav med sociologijo glasbe in ostalimi muzikološkimi predmeti (psihologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, estetiko glasbe itd.) in drugimi strokami (epistemologijo raziskovanja, kulturologijo itd.). Ob spoznavanju temeljnih teoretskih postavk si oblikuje znanstveno historično in analitično mišljenje na področju sociologije glasbe.


Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih bibliografskih in informacijskih pripomočkov. Kritična uporaba strokovne literature. Spoznavanje strokovne terminologije v več jezikih.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v ustrezni letnik študijskega programa.


Izpit. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., študentska anketa.


Izr. prof. dr. Leon Stefanija

1. Naslov enote / predmeta / modula Sodobne plesne tehnike I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

3 (2+1)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 20 V 40 S 0 Ostale oblike

5. Stopnja Univerzitetni dodiplomski študij prve stopnje

6. Letnik 1. 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilj predmeta je podiranje tabujev gibanja, dotik sočloveka, skupno gibanje, kultivacija in zavedanje slednjega. Je spoznavanje in prvo soočenje bodočega igralca in režiserja z odrskim gibom.

14. Opis vsebine

- pet osnovnih tibetanskih vaj: inicirajo zagrevanje telesa, pospešijo pretok krvi, uravnovesijo dihanje, vzpodbudijo koncentracijo telesa in duha (ko jih študentje obvladajo, so vaje priporočljive kot vsakdanja skrb za telo) - dihalne vaje/vizualizacija: različni principi dihalnih vaj in osnove meditacije; ozaveščanje diha samega, opazovanje dihanja pri gibanju, povezovanje - logična interakcija sproščenega dihanja in gibanja, kontrolirano povezano dihanje in gibanje, odrska prezenca; celota (telo in dih) se predstavlja gledalcu - prebujanje telesa - prvi premik v prostor; vodene improvizacije na osnovi odkrivanja lastnih oblik gibanja posameznika (forma ni pomembna) - sklop gibno tehničnih vaj: za koordinacijo telesa, psihično koncentracijo in tonus mišičnega tkiva (vmes so vrinjene preproste telovadne vaje; napr. sklece, vaje za trebušne mišice); kasneje se vaje nadgradi v kratko koreografijo - nove vaje - predpriprava na material za II. Letnik osnove avtomasaže in masaže v parih; navajanje na fizični stik - dotik med študenti (mišična in skeletna manipulacija),


* Laban, Rudolf, Mojstrstvo gibanja, knjižnica MGL, 134 * Steve Parker, Človeško telo, Domus, Okno v svet * Kurt Sachs, Svetovna zgodovina plesa, ZPS d.o.o., Sophia 1/97 * Uršula Teržan, Sodobni ples v Sloveniji, knjižnica MGL, 137 * Kos, Neja, umetnost in kultura: Ples - od kod in kam (Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, 1982)



V prvem letniku predmet ne vsiljuje nikakršne forme. Za študente je bistveno odkrivanje lastnih oblik gibanja in odstiranje zavor in frustracij (kompleksov) v zvezi s svojim telesom in drznostjo gibanja. Spoznajo osnovne načine in zakonitosti premikanja skozi/po prostoru, ki so naravno telesno pogojene. Do konca 2. semestra jih učni proces pripelje do kratkih gibalnih koreografij in prvih plesnih improviziranih oblik (ki se spreminjajo glede na zadano nalogo). Študenti so sposobni aplicirati pridobljene osnove umetnosti giba, jih oblikovati in predstaviti na odru:

16.2 Uporaba Predmet pri študentih vzpodbuja domišljijo, iznajdljivost, samozavest in - bistveno - psihofizično samozavedanje (pozitivno in negativno) in jih hkrati vodi skozi prve plesno tehnične oblike, ki jim služijo kot orodje (tako pri razvijanju samega plesno-gibnega izraza ter motorike, kot tudi giba in igre na dramskem prizorišču)

16.3 Refleksija Toliko težja je naloga zato, ker sodobni plesni izraz ne zastavlja meja in ne (nujno) principov, ki jih mora gibalec upoštevati. Iz zornega kota študenta mu je, znotraj danih okvirov, prepuščena vsa svoboda gibanja, ki pa je bolj zavezujoča kot gibanje z "omejitvami" in točno določenimi kodami


- dosežejo osnovno razumevanje pojmov, zakonitosti, struktur, procesov, relacij, postopkov, tehnik odrskega giba - sposobni so aplicirati pridobljeno znanje in razumevanje gibnih procesov na odrski akt stopnji učnega programa primerno

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja ,delavnica kjer študentje sodelujejo in sooblikujejo izpitni nastop. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

a. pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija b. pogoj za pristop k izpitu je 90% prisotnost na predavanjih


a. sprotno delo 50% b. iniciativa in stopnja soustvarjanja v skupinskem delu 30% c. individualni napredek 20% Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti ,, . 21. Sestavljalec učnega načrta doc. Tanja Zgonc, Uršula Teržan

1. Naslov enote / predmeta / modula SOLFEGGIO A I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 30

V 30

S Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti K predavanjem lahko pristopijo tudi slušatelji ostalih študijskih programov, ki imajo dobro predznanje

solfeggia in željo po hitrejšI nadgradnji znanja le-tega. Programsko je predmet zasnovan podobno kot pri ostalih smereh, razlika je v obširnosti, natan~nosti obdelave posameznega stilnega sklopa in stopnji zahtevnosti. Celoletni predmet.

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenega odlomka:

• razviti in utrditi glasbene spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilisti~ne orientacije na osnovi primerov iz bogate glasbene literature:

- stilne posebnosti glasbenih obdobij: ritem, melodika, harmonska gibanja - prenos teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasna homofonija v ozki legi) - ritmi~ne posebnosti skozi stoletja (primeri izklju~no iz glasbene literature)

14. Opis vsebine

Stabilne alteracije diatoni~nega in kromati~nega tipa • Renesansa - stilne zna~ilnosti (tonski sistem, kompozicijske tehnike, ritmi~no, melodi~no in harmonsko (modalno) gibanje) - Lassus: dvoglasni moteti - petje in analiza - posledi~nost vpliva renesanse v romantiki in dvajsetem stoletju (predvsem modalnost v delih Bele Bartoka, slovenske ljudske pesmi) • Barok - stilne zna~ilnosti (mutacija, harmoni~ni dur, kromatika - harmonsko tuji toni, stabilne alteracije: izbor alteriranih akordov diatoni~nega tipa) - E. Hegyi: Izbor Bachovih primerov - petje in analiza enoglasnih arij ter dvoglasnih recitativov iz Bachovih kantat • Dunajska klasika - stilne zna~ilnosti (razširitev stabilnih alteracij: akordi kromati~nega tipa) - Izbor primerov iz simfonij Haydna, Mozarta in Beethovna


- lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio I nosilke predmeta) - E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica

Budapest, Budimpesta (553 str.) - E. Hegyi (1984): Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly concept. Zoltan

Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet (1941) str. - E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest, Budimpesta (153 str.) - Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48 str.) - Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41

str.) - R. Mackamul (2001): Lehrbuch der Gehörbildung 2 . Barenreiter Verlag, Kassel

(149 str.) - L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm - U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.) - B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd. (266 str.) - D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti Beograd.

Beograd (269 str.)


16.1 Znanje in Razumevanje

• slušna ob~utljivost in slušna inteligenca • sposobnost dvoglasbenega zapisa:polifoni

sluh • petje a prima vista z intonan~no ~istostjo • dobra zaznava absolutnih tonskih višin • takojšnja slušna harmonizacija slov. ljudske

pesmi (spremljava s stranskimii stopnjami, z alt. akordi), sposobnost štiriglasnega homofonega zapisa:harmonski sluh

• ritmi~na natan~nost z enakomernim pulziranjem

• sposobnost zavestnega vodenja dveh linij hkrati (melodika, ritem)

• sposobnost glasbenega spomina daljših slišanih odlomkov in njihov zapis

• razumevanje in posledi~na prakti~na uporaba glasbenih pojmov kot so modalnost, stabilne alteracije diatoni~nega, kromati~nega tipa

• razumevanje, slušna zaznava zna~ilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Razvoj celostne slušne ob~utljivosti in slušne inteligence pripomore k boljšemu zavedanju in razumevanju glasbene kreativnosti preteklega in sedanjega ~asa, je bistveni element pri izvajalski praksi (instrument, zbor, orkester), slušateljevi kreativnosti, izboljša posredovanje pridobljenega znanja pri kasnejšem pedagoškem delu

16.3 Refleksija Slušatelj(ica) poveže glasbeno-teotetska znanja s prakti~no slušno percepcijo; vrednotenje, kriti~ni pristop slišanega


Vse naštete spretnosti so pomemben del nadgradnje slušateljeve muzikalnosti (slušna percepcija, sposobnost glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), le-ta pa pomembno vpliva na njihov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.

17. Metode poučevanja in učenja Skupinski in individualni pristop k slušateljem glede na obravnavano tematiko (aktivno, refleksivno poučevanje)


Dobro predznanje solfeggia, glasbeno-teoretskih predmetov Predmet solfeggio povezuje kontrapunkt, harmonijo, oblikoslovje, zato je redno, sprotno delo slušatelja zelo pomembno za postopno napredovanje in razumevanje - nepripravljenost namre~ zelo ovira delo v skupini. Redna prisotnost slušatelja na predavanjih je obvezna. Dovoljuje se največ 5 odsotnosti v šolskem letu.


Znanje in delo se preveri (pisno in ustno) ob koncu zimskega (kolokvij) in letnega semestra (letni izpit, pri katerem se upošteva ocena kolokvija). Pogoj za prijavo na ustni del pri izpitu letnega semestra je uspešno, pozitivno opravljeni pisni del letnega izpita. Ocenjevalna lestvica: Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti • z anonimnimi anketami slušateljev ob koncu predavanj • z iskanjem sprotne povratne informacije • z analizo opravljenih izpitov.

. Naslov enote / predmeta / modula SOLFEGGIO A II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60

P 30

V 30

S Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 2 7. Semester 3-4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,


10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti K predavanjem lahko pristopijo tudi slušatelji ostalih študijskih programov, ki imajo dobro predznanje

solfeggia in željo po hitrejšI nadgradnji znanja le-tega in so končali prvi letnik predmeta Solfeggio 1 A. Programsko je predmet zasnovan podobno kot pri ostalih smereh, razlika je v obširnosti, natančnosti obdelave posameznega stilnega sklopa in stopnji zahtevnosti. Celoletni predmet.



• razviti in utrditi glasbene spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilisti~ne orientacije na osnovi primerov iz bogate glasbene literature:

- stilne posebnosti glasbenih obdobij: ritem, melodika, harmonska gibanja - prenos teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvo in troglasna polifonija, štiriglasni Bachovi korali, štiriglasna homofonija) - ritmi~ne posebnosti skozi stoletja (primeri izklju~no iz glasbene literature)

14. Opis vsebine

M o d u l a c i j e, l a b I l n e a l t e r a c I j e • Renesansa - štiriglasje: harmonske zveze, utrjevanje trozvokov v široki in mešani legi , alteracije - diktati z analizo: odlomki iz del renesan~nih avtorjev - Izbor troglasnih, štiriglasnih renesan~nih motetov in madrigalov (moralij) J. Gallusa • Barok - štiriglasni stavek Bachovega korala s harmonskimi zna~ilnostmi, alteracijami, modulacijami • Dunajska klasika - labilne alteracije - modulacije in labilne alteracije v klavirskih koncertih W. A. Mozarta - modulacije in labilne alteracije v simfonijah W. A. Mozarta - modulacije v simfonijah L. van Beethovena • Romantika - terčno sorodstvo - modulacije v delih J. Brahmsa - Tristan akord • 20. stoletje - kratek vpogled v različne kompozicijske tehnike: impresionizem (predvsem Debussyeva vokalna dela), serializem, prosta atonalnost..., preko melodičnega , harmonskega , ritmičnega gibanja - intervalne vaje za pomoč pri atonalnosti


• lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio II nosilke predmeta) • E. Hegyi: Solfege according to the Kodaly concept I, II (EMB, 1979 (553 str.)) • E. Hegyi: Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly concept Zoltan Kodaly pedagogical institute of Music, 1984 (141 str.) • E. Hegyi: Stilusismeret III (Zenemukiado Budapest, 1988 (153 str.)) • Z. Kodaly: Tricinia Hungarica (E M B Budapest, 1954 (41 str.)) • R. Mackamul: Lehrbuch der Gehörbildung 2 (Barenreiter , 2001 (149 str.)) • L. Edlund: Modus novus (Music sales corp., 1990 ) • U. Kaiser: Gehorbildung (Barenreiter Verlag Kassel, 2000 (476 str.) ) • B. Popovic: Intonacija (Univerzitet umetnosti Beograd, 1977 (266 str.)) • D. R. Divjakovic: Intoniranje intervala (Univer. umet. Beograd,1986 (269 str.) • Z. M. Vasiljevic: Melodika (Univerzitet umetnosti Beograd, 1977 (300 str.))



• slušna občutljivost in slušna inteligenca • sposobnost dvo ali troglasbenega zapisa:polifoni

sluh • petje a prima vista z intonančno čistostjo • dobra zaznava absolutnih tonskih višin • takojšnja slušna harmonizacija slov. ljudske pesmi

(spremljava z alt. akordi, modulacijo), sposobnost štiriglasnega homofonega zapisa:harmonski sluh

• ritmična natančnost z enakomernim pulziranjem • sposobnost glasbenega spomina daljših slišanih

odlomkov in njihov zapis • sposobnost vodenja dveh glasov hkrati (melodika,

ritem) • razumevanjie in posledična uporaba glasbenih

pojmov kot so modalnost, stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa, labilne alteracije, modulacije, mediantni odnos, kompozicijske tehnike 20. Stoletja

• razumevanje, slušna zaznava značilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Razvoj celostne slušne občutljivosti in slušne inteligence pripomore k boljšemu zavedanju in razumevanju glasbene kreativnosti preteklega in sedanjega časa, je bistveni element pri izvajalski praksi (instrument, zbor, orkester), slušateljevi kreativnosti, izboljša posredovanje pridobljenega znanja pri kasnejšem pedagoškem delu

16.3 Refleksija Slušatelj(ica) poveže glasbeno-teotetska znanja s praktično slušno percepcijo; vrednotenje, kritični pristop slišanega





Končan prvi letnik predmeta Solfeggio 1 A je pogoj za vključitev v delo skupine drugega letnika. Predmet solfeggio povezuje kontrapunkt, harmonijo, oblikoslovje, zato je redno, sprotno delo slušatelja zelo pomembno za postopno napredovanje in razumevanje - nepripravljenost namreč zelo ovira delo v skupini. Redna prisotnost na predavanjih je obvezna. Dovoljuje se največ 5 odsotnosti v šolskem letu.


Znanje in delo se preveri (pisno in ustno 50%-50%)) ob koncu zimskega (kolokvij) in letnega semestra (letni izpit, pri katerem se 50% upošteva ocena kolokvija). Pogoj za prijavo na ustni del pri izpitu letnega semestra je uspešno, pozitivno opravljeni pisni del letnega izpita. Gostujočim študentom se izpitne obveznosti priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po prvem semestru. Ocenjevalna lestvica: 10-6 Pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.


21. Sestavljalec učnega načrta Prof. Urška Pompe, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula SOLFEGGIO A III 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 30

V 30

S Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,


10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti K predavanjem lahko pristopijo tudi slušatelji ostalih študijskih programov, ki so končali drugi letnik

predmeta Solfeggio 2 A za I. in II. oddelek. Programsko je predmet zasnovan podobno kot pri ostalih smereh, razlika je v obširnosti, natančnosti obdelave posameznega stilnega sklopa in stopnji zahtevnosti, celoletni predmet



• razviti in utrditi glasbene spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz bogate glasbene literature:

- stilne posebnosti 20. stoletja: ritem, metrum, melodika, harmonska gibanja - prenos teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvo in troglasna polifonija, štiriglasna homofonija, ritmični diktati))

14. Opis vsebine

2 0. s t o l e t j e - podroben vpogled v bistvene glasbene elemente preteklega stoletja, ki prinaša velik razvoj in raznolikost le-teh:

• ritem, metrum iregularno pulziranje, polimetrija, poliritmija, ametrični ritmi, ritmične modulacije, ritmični kanoni, »phase shifting« , »pattern accumulation« , »additive rhythms«, lebdečI ritem (Ives, Stravinsky, Varese, Carter, Nancarrow, Reich, Messiaen, Ligeti) • barva uporaba korala (heksakordov), modusov, lestvic, ki izhajajo iz ljudskega izrocila, (a)simetričnih lestvic, bitonalnosti, politonalnosti, umetnih modusov, »Klangfarbenmelodien«, serialnosti, intervalnih modulov, aleatorike, spektralnosti, minimalističnega pristopa (Debussy, Ravel, Messiaen, Bartok, Stravinsky, Schoenberg, Webern, Berg, Lutoslawsky, Boulez, Saariaho, Reich)


• lastni primeri in vaje • L. Friedmann: Ear Training for 20th century music Yale University Press, 1990 (201 str.) • E. Hegyi: Solfege according to the Kodaly concept I, II Editio Musica Budapest, Budapest 1979 (553 str.) • R. Mackamul: Lehrbuch der Gehörbildung 2 Barenreiter Verlag Kassel, 2001 (149 str.) • L. Edlund: Modus novus (Music sales corp., 1990) • U. Kaiser: Gehorbildung (Barenreiter Verlag Kassel, 2000 (476 str.) • O Messiaen: Traite de rythme, de couleur, te d'ornitologie I, II Editions Musicales Alphonse Leduc,Paris 1994 (368 str.) • B. Popovic: Intonacija (Univerzitet umet. Beograd, 1977 (266 str.) • D. R. Divjakovic: Intoniranje intervala

Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd 1986 (269 str.)



• slušna občutljivost in slušna inteligenca • sposobnost dvo ali troglasnega zapisa:polifoni

sluh • petje a prima vista z intonančno čistostjo • dobra zaznava absolutnih tonskih višin • sposobnost štiriglasnega homofonega

zapisa:harmonski sluh • ritmična natančnost z enakomernim pulziranjem • vodenje dveh linij hkrati (melodika, ritem) • sposobnost glasbenega spomina daljših slišanih

odlomkov in njihov zapis • razumevanjie, slušna zaznava, prepoznava in

posledična praktična uporaba glasbenih pojmov, ki spadajo pod kompozicijske tehnike 20. stoletja

16.2 Uporaba Razvoj celostne slušne občutljivosti in slušne inteligence pripomore k boljšemu zavedanju in razumevanju glasbene kreativnosti preteklega in sedanjega časa, je bistveni element pri izvajalski praksi (instrument, zbor, orkester), slušateljevi kreativnosti, izboljša posredovanje pridobljenega znanja pri kasnejšem pedagoškem delu

16.3 Refleksija Slušatelj(ica) poveže glasbeno-teotetska znanja s praktično slušno percepcijo; vrednotenje, kritični pristop slišanega





Končan drugi letnik predmeta Solfeggio 2 A za I. in II. oddelek je pogoj za vključitev v delo skupine. Predmet solfeggio povezuje kontrapunkt, harmonijo, oblikoslovje, zato je redno, sprotno delo slušatelja zelo pomembno za postopno napredovanje in razumevanje - nepripravljenost namreč zelo ovira delo v skupini. Redna prisotnost slušatelja na predavanjih je obvezna. Dovoljuje se največ 5 odsotnosti v šolskem letu.


Znanje in delo se preveri (pisno in ustno 50%-50%)) ob koncu zimskega (kolokvij) in letnega semestra (letni izpit, pri katerem se 50% upošteva ocena kolokvija). Pogoj za prijavo na ustni del pri izpitu letnega semestra je uspešno, pozitivno opravljeni pisni del letnega izpita. Gostujočim študentom se izpitne obveznosti priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po prvem semestru. Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.).


21. Sestavljalec učnega načrta Prof. Urška Pompe, doc.

1. Naslov predmeta Solfeggio B I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 30

V 30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost

Glasbena pedagogika 9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programa B. Obvezni – strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia 1: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno na 15,

največ 20 študentov. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenih odlomkov

- Razvijanje in utrjevanje glasbenih spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz glasbene literature

- slušno usvajanje stilnih posebnosti glasbenih obdobij (ritem, melodika, harmonska gibanja)

- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasna homofonija)

- ritmične posebnosti obravnavanih obdobij 14. Opis vsebine

Stabilne alteracije diatoničnega in kromatičnega tipa Renesansa - stilne značilnosti (tonski sistem, kompozicijske tehnike, ritmično, melodično in harmonsko /modalno/ gibanje) - Lassus: dvoglasni moteti - petje in analiza - posledičnost vpliva renesanse v romantiki in v 20. stol. (predvsem modalnost v delih Bele Bartoka, slovenske ljudske pesmi) Barok - stilne značilnosti (mutacija, harmonični dur, kromatika - harmonsko tuji toni, stabilne alteracije: izbor alteriranih akordov diatoničnega tipa) - petje in analiza enoglasnih arij ter dvoglasnih recitativov iz Bachovih kantat Dunajska klasika - stilne značilnosti (razširitev stabilnih alteracij: akordi kromatičnega tipa) - Izbor primerov iz simfonij Haydna, Mozarta in Beethovna


- lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio I nosilke predmeta) - E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica


Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet (1941) str. - E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest, Budimpesta (153 str.) - Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48 str.) - Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41


(149 str.) - L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm - U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.) - B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd. (266 str.) - D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti Beograd.

Beograd (269 str.) - Z. M. Vasiljevic 1977): Melodika. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (300

str.)



Študent razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje a prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski sluh). Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju melodičnega odlomka istočasno izvaja komplementarni podpisani ritem: zavestno zaznava (vodi) dva glasova hkrati. Pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin). Razume in uporablja glasbene pojme kot so modalnost, stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa. Razume, slušno zaznava značilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Študent uporablja celostno slušno občutljivost in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi.

16.3 Refleksija Študent poveže glasbeno-teoretična znanja s praktično slušno percepcijo. Vrednoti in kritično pristopa k slišanemu.


Vse naštete spretnosti pomembno nadgrajujejo študentovo muzikalnost (slušna percepcija, sposobnost glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), ki sooblikuje njegov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.



Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja. Pri Solfeggiu B1 so pogoji za pristop k delnemu modularnemu izpitu: redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti dva kolokvija, kar je pogoj za pristop k delnemu modularnemu izpitu.


Delni izpit iz Solfeggia B3 je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Ocene so 6-10 (pozitivno) in 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena je izračunana iz povprečja vseh pozitivnih ocen (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti anonimne ankete študentov ob koncu predavanj, sprotne povratne informacije, analiza opravljenih izpitov.

21. Sestavljalec učnega načrta Urška Pompe, doc.

1. Naslov predmeta Solfeggio B II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 30

V 30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3+4. 8. Študijski program Glasbena umetnost

Glasbena pedagogika 9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programa B. Obvezni - stroka 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia B2: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno

na 15, največ 20 študentov. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence




- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasni Bachovi korali, štiriglasna homofonija)


Modulacije, labilne alteracije • Renesansa - štiriglasje: harmonske zveze, utrjevanje trozvokov v široki in mešani legi , alteracije - diktati z analizo: odlomki iz del renesanšnih avtorjev - Izbor troglasnih, {tiriglasnih renesanšnih motetov in madrigalov /moralij/ J.

Gallusa) • Barok - štiriglasni stavek Bachovega korala s harmonskimi značilnostmi, - labilnimi alteracijami, modulacijami • Dunajska klasika - labilne alteracije - modulacije in labilne alteracije v klavirskih koncertih W. A. Mozarta - modulacije in labilne alteracije v simfonijah W. A. Mozarta - modulacije v simfonijah L. van Beethovena • Romantika - terčno sorodstvo - modulacije v delih J. Brahmsa - Tristan akord • 20. stoletje kratek vpogled v različne kompozicijske tehnike: impresionizem (predvsem Debussyeva

vokalna dela), serializem, prosta atonalnost..., preko melodičnega , harmonskega , ritmičnega gibanja

intervalne vaje za pomoč pri atonalnosti 15. Temeljna literatura

- lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio II nosilke predmeta) - E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica


Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet(141 str.) - E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest. Budimpesta (153 str.) - Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41


(149 str.) - L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm - U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.) - B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (266 str.) - D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti Beograd.

Beograd (269 str.) - Z. M. Vasiljevic 1977): Melodika. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (300

str.) 16. Predvideni študijski dosežki


Študent razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje a prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski sluh). Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju melodičnega odlomka istočasno izvaja komplementarni podpisani ritem: zavestno zaznava (vodi) dva glasova hkrati. Pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin). Razume in uporablja glasbene pojme kot so stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa, labilne alteracije, modulacije, mediantni odnos, kompozicijske tehnike 20. stoletja. Razume, slušno zaznava značilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Študent uporablja celostno slušno občutljivosti in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi.






Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja. Pri Solfeggiu B2 so pogoji za pristop k delnemu modularnemu izpitu: redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti dva kolokvija, kar je pogoj za pristop k delnemu modularnemu izpitu.


Delni izpit iz Solfeggia B3 je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena je izračunana iz povprečja vseh pozitivnih ocen (6-10). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.



1. Naslov predmeta Solfeggio B3

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2 + 3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30 + 30)

P 30

V 30

S /

Ostale oblike /

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester

5. in 6.

8. Študijski program Glasbena umetnost

9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programa obvezni strokovni predmet

11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia B3: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno na 15, največ 20 študentov.


- Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenih odlomkov;

- razvijanje in utrjevanje glasbenih spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz glasbene literature;

- slušno usvajajnje stilnih posebnosti 20. stoletja (ritem, melodika, harmonska gibanja);

- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvo- in troglasna polifonija, štiriglasna homofonija, ritmični diktati).

14. Opis vsebine

20. stoletje - podroben vpogled v bistvene glasbene elemente preteklega stoletja, ki prinaša velik razvoj in raznolikost le-teh: - ritem, metrum

iregularno pulziranje, polimetrija, poliritmija, ametrični ritmi, ritmične modulacije, ritmični kanoni, »phase shifting« , »pattern accumulation« , »additive rhythms«, lebdeči ritem (Ives, Stravinsky, Varese, Carter, Nancarrow, Reich, Messiaen, Ligeti)

- barva uporaba korala (heksakordov), modusov, lestvic, ki izhajajo iz ljudskega izročila, (a)simetri~nih lestvic, bitonalnosti, politonalnosti, umetnih modusov, »Klangfarbenmelodien«, serialnosti, intervalnih modulov, aleatorike, spektralnosti, minimalističnega pristopa (Debussy, Ravel, Messiaen, Bartok, Stravinsky, Schoenberg, Webern, Berg, Lutoslawsky, Boulez, Saariaho, Reich)


- U. Pompe: skripta Solfeggio III, Akademija za glasbo, Ljubljana. - L. Friedmann (1990): Ear Training for 20th century music. Yale

University Press (201 str.) - E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio

Musica Budapest (553 str.) - R. Mackamul (2001): Lehrbuch der Gehörbildung 2 . Barenreiter Verlag

Kassel (149 str.) - L. Edlund (1990): Modus novus. Music sales corp. - O. Messiaen (1994): Traite de rythme, de couleur, et d’ornithologie I, II.

Editions Musicales Alphonse Leduc. (368 str.) - B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd. (266 str.) - D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti

Beograd. (269 str.)



Študent/-ka - razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter

sposobnost dvo- ali troglasnega zapisa ( polifoni sluh);

- poje a prima vista z intonančno čistostjo; dobro zaznava absolutne tonske višine

- zna zapisati štiriglasne homofoni stavek (harmonski sluh);

- je ritmično natančen/-na in enakomerno pulzira; - zna voditi dve liniji hkrati (melodika, ritem); - pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni

spomin); - razume, slušno zaznava, prepoznava in uporablja

glasbene pojme iz kompozicijske tehnike 20. stoletja;

16.2 Uporaba - uporablja celostno slušno občutljivosti in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi;

16.3 Refleksija - poveže glasbeno-teoretična znanja s praktično slušno percepcijo;

- vrednoti in kritično pristopa k slišanemu. 16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet




Splošni pogoji za vpis v 3.letnik. Pri Solfeggiu B3 so pogoji za pristop k izpitu: redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti dva kolokvija, kar je pogoj za pristop k izpitu.


Izpit iz Solfeggia B3 je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Kolokvija, pisni izpit in ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvija predstavljata 40%, pisni izpit 40 %, ustni izpit pa 20% ocene delnega izpita iz Solfeggia B3 za Glasbeno-teoretični modul III. Gostujočim študentom se krediti priznajo na osnovi obiska, sprotnega dela in opravljenega kolokvija.

20. Metode evalvacije kakovosti Anonimne ankete študentov ob koncu predavanj, sprotne povratne informacije, analiza opravljenih izpitov.

21. Sestavljalec učnega načrta nosilec: Urška Pompe, doc.

1. Naslov predmeta Solfeggio C 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60(30+30)

P 30

V 30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2 8. Študijski program • Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije,

dirigiranja in sakralne glasbe 10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia 1: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno na

15, največ 20 študentov. Celoletni predmet





- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasna homofonija)


Stabilne alteracije diatoničnega in kromatičnega tipa Renesansa - stilne značilnosti (tonski sistem, kompozicijske tehnike, ritmično, melodično in harmonsko /modalno/ gibanje) - Lassus: dvoglasni moteti - petje in analiza - posledičnost vpliva renesanse v romantiki in v 20. stol. (predvsem modalnost v delih Bele Bartoka, slovenske ljudske pesmi) Barok - stilne značilnosti (mutacija, harmonični dur, kromatika - harmonsko tuji toni, stabilne alteracije: izbor alteriranih akordov diatoničnega tipa) - petje in analiza enoglasnih arij ter dvoglasnih recitativov iz Bachovih kantat Dunajska klasika - stilne značilnosti (razširitev stabilnih alteracij: akordi kromatičnega tipa) - Izbor primerov iz simfonij Haydna, Mozarta in Beethovna


Izbor iz naslednje literature: - E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica


Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet (1941) str. - E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest, Budimpesta (153 str.) - Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48

str.) - Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41


(149 str.) - L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm - U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.) - B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd. (266 str.) - Z. M. Vasiljevic 1977): Melodika. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (300



Študent razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje a prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski sluh). Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju melodičnega odlomka istočasno izvaja komplementarni

podpisani ritem: zavestno zaznava (vodi) dva glasova hkrati. Pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin). Razume in uporablja glasbene pojme kot so modalnost, stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa. Razume, slušno zaznava značilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Študent uporablja celostno slušno občutljivost in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi.






Splošni pogoji za vpis v 1. letnik, vpis v 1. letnik Pri Solfeggiu 1C so pogoji za pristop k izpitu: redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti zimski kolokvij, kar je pogoj za pristop h koncnemu izpitu.


Izpit iz Solfeggia 1C je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.


1. Naslov predmeta Solfeggio C 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5(2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (20+30)

P 30

V 30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3+4 8. Študijski program • Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije,

dirigiranja in sakralne glasbe 10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia 2C: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno

na 15, največ 20 študentov. Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence




- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasni Bachovi korali, štiriglasna homofonija)


Modulacije, labilne alteracije • Renesansa - štiriglasje: harmonske zveze, utrjevanje trozvokov v široki in mešani legi ,

alteracije - diktati z analizo: odlomki iz del renesanšnih avtorjev - Izbor troglasnih, {tiriglasnih renesanšnih motetov in madrigalov /moralij/ J.

Gallusa) • Barok - štiriglasni stavek Bachovega korala s harmonskimi značilnostmi, - labilnimi alteracijami, modulacijami • Dunajska klasika - labilne alteracije - modulacije in labilne alteracije v klavirskih koncertih W. A. Mozarta - modulacije in labilne alteracije v simfonijah W. A. Mozarta - modulacije v simfonijah L. van Beethovena • Romantika - terčno sorodstvo - modulacije v delih J. Brahmsa - Tristan akord • 20. stoletje - kratek vpogled v različne kompozicijske tehnike: impresionizem (predvsem

Debussyeva vokalna dela), serializem, prosta atonalnost..., preko melodičnega , harmonskega , ritmičnega gibanja

- intervalne vaje za pomoč pri atonalnosti 15. Temeljna literatura

Izbor iz naslednje literature: - E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica


Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet (1941) str. - E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest, Budimpesta (153 str.) - Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48

str.) - Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41


(149 str.) - L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm - U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.) - B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd. (266 str.) - Z. M. Vasiljevic 1977): Melodika. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (300



Študent razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje a prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski sluh). Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju melodičnega odlomka istočasno izvaja komplementarni podpisani ritem: zavestno zaznava (vodi) dva glasova hkrati. Pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin). Razume in uporablja glasbene pojme kot so stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa, labilne alteracije, modulacije, mediantni odnos, kompozicijske tehnike 20. stoletja. Razume, slušno zaznava značilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Študent uporablja celostno slušno občutljivosti in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi.






Vpis v 2. letnik v katerem se predmet nahaja Koncan prvi letnik predmeta Solfeggio 1 C (oz. 2 A, 2 B) je pogoj za vkljucitev v delo skupine. Pri Solfeggiu 2C so pogoji za pristop k letnemu izpitu: redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti zimski kolokvij, kar je pogoj za pristop k letnemu izpitu.


Delni izpit iz Solfeggia 2C je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela in opravljenem zimskem kolokviju. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.



1. Naslov enote / predmeta / modula Sorodni pihalni in trobilni inštrumenti 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

4 (2+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj 30

P V S Ostale oblike 30 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik katerikoli 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Flavta, oboa, klarinet, fagot, trobenta,

pozavna , rog, tuba, saksofon 10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik 12. Posebnosti Delo poteka v obliki individualnega dela s študenti in v obliki seminarjev

Celoletni poredmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izbirni strokovni predmet Sorodni pihalni in trobilni inštrumenti je namenjen tistim študentom Oddelka za pihala, trobila in tolkala z univerzitetnimi programi flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon, trobenta, rog, pozavna in tuba, ki želijo spoznati tehnike igranja sorodnega inštrumenta (npr. saksofonist igranja klarineta in/ali flavte, pozavnist trobente ipd.) zaradi zavedanja, da jim takšno dodatno znanje lahko koristi v bodočem profesionalnem delu, npr. pri igranju/podvajanju v jazzovskem oz. kateremkoli drugem ansamblu, pri poučevanju sorodnega inštrumenta v glasbeni šoli (seveda le v primerih, ko zaradi kadrovske situacije ni druge rešitve) ipd. Cilji: - pridobivanje osnovnih znanj o sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentih, potrebnih za poučevanje v glasbenih šolah; - seznanjanje s sorodnimi pihalnimi in trobilnimi inštrumenti in njihovimi zakonitostmi: drža instrumenta, vodenje in oblikovanje tona, osnovni principi artikulacije, intonacija; - spoznavanje različnih vrst in velikosti inštrumentov; - moderna tehnika in improvizacija; - razvijanje lastnega izražanja v interpretaciji različnih zvrsti glasbe; - razvijanje profesionalne odgovornosti za vzgojno-izobraževalno delo na področju učenja sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov.

14. Opis vsebine

- osvajanje in izpopolnjevanje tehničnih znanj; - čista intonacija pri sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentih; - interpretacija glasbe, pregled in praktična uporaba; - pregled izbora učbenikov in literature za poučevanje sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov na začetni stopnji; - spoznavanje originalnih del za sorodne pihalne in trobilne inštrumente.


Izbor literature glede na študentovo predznanje: E. Köhler: Šola za flavto op. 54 G. Gariboldi: 20 petites etudes za flavto M. R. Barret: A Complet Method for the Oboe A. W. Ferling: 48 etudes za oboo I. Karlin: Šola za klarinet III. del U. Delecluse: Etudes faciles za klarinet J. Weissenborn: Methode op.81 za fagot L. Hara: Music for Basson J. M. Londeix: Le saxophone en jouant J. Andersen: 18 petites etudes op. 41 za saksofon J. Porret: Methode Progressive za trobento R. Bouche, J. Robert: 20 etudes melodiques za trobento B. Tuckwel: 50 začetnih vaj za rog E. Paul: Waldhornschule I. del R. Muller: Šola za pozavno II. del A. Lafosse: Méthode complette I. del za pozavno P. Clodomir: Methode Complete za saksove rogove, ki berejo v violinskem ključu in krilovko R. Kietzer: Šola za tube, saksove rogove, ki berejo v basovskem ključu, krilne rogove razen krilovke, helikone in suzafone



- poznavanje osnovnih tehničnih prvin sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov; interpretacija; - poznavanje modernih tehnik igranja sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov, primernih za poučevanje na osnovni glasbeni stopnji.

16.2 Uporaba - uporaba osvojenega znanja pri načrtovanju pouka sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov v glasbenih šolah; - igranje/podvajanje v jazzovskem oz. kateremkoli drugem ansamblu; - sposobnost izvajanja lažje literature solistično ali v manjših komornih zasedbah.

16.3 Refleksija - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta; - vrednotenje interpretacije; vrednotenje didaktičnih metod in učnega gradiva za poučevanje instrumenta v glasbenih šolah;


- igranje/podvajanje v jazzovskem oz. kateremkoli drugem ansamblu; - izvajalska praksa, uporaba literature tudi pri prvotnem inštrumentu.


Individualno delo s študentom.


Vpis v ustrezen letnik


Po zaključenih predavanjih sledi delni izpit, za katerega študent pripravi pribl. 10 minut programa, ki vsebuje dela različnih skladateljev. Namesto izpita se lahko ocenijo interni in javni nastopi (izvajalska praksa). Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., iskanje povratnih informacij ter analiza rezultatov opravljenih izpitov

21. Sestavljalec učnega načrta Matjaž Drevenšek, red. prof.

1. Naslov enote / predmeta / modula Tehnika govora I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

3 (2+1)

4. Kontaktne ure 30 Skupaj 30 ( 15+15)

P 10 V 20 S 0 Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik I 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Predmet Tehnika govora 1 je v prvem letniku posvečen raziskovanju konstitutivnih elementov odrskega govora. Cilj predmeta je spoznavanje osnovnih zakonitosti govornega izraza, ki segajo od bazičnih (dih, , govor v prostoru, artikulacija…) do teoretičnega in praktičnega spoznavanja slovenskega samoglasniškega in soglasniškega sistema. Predmet ponuja osnove odrske dikcije, ki ni nujno vezana samo na izgovarjavo slovenskega jezika.

14. Opis vsebine

• spoznavanje in ozaveščanje različnih načinov dihanja, uporaba diha v fonaciji • slovenski vokalni sistem – teoretično in praktično spoznavanje glede na študentovo dialektalno odstopanje • artikulacijska priprava na govorni akt • spoznavanje s stavčno-fonetičnimi pravili pri analizi slovenskega klasičnega besedila


1. Toporišič: Slovenska slovnica, Obzorja 2000, poglavje Fonetika besedila, 4183296. 2. Katarina Podbevšek: Govorna interpretacija literarnih besedil, Lj 2006 (posamezna poglavja), 230825728. 3. Kolokvij o umetniškem govoru I, zbornik (ur. Podbevšek, Gubenšek), AGRFT 2000, 108849664. 4. Cicely Berry: Igralec in glas, Pravljično gledališče, Lj 1998, 79344896. 5. Kolokvij o umetniškem govoru II, zbornik (ur. Podbevšek, Gubenšek), AGRFT 2006, 229532672. 6. C. Šeruga-Prek, E. Antončič: Slovenska zborna izreka, Aristej, Maribor 2003, 53110017. 7. Tomaž Gubenšek: Tehnika govora 1 (interna skripta).



Študentova sposobnost korekcije samoglasnikov, osnovno znanje na področju oblikovanja besedila, osvojitev znanj na področju praktične fonetike.

16.2 Uporaba Sposobnost korekcije samoglasnikov pri oblikovanju besedila. Osnove glasovne interpretacije.

16.3 Refleksija Samozavedanja govornega aparata, dihalne tehnike, strukturiranosti besedila.


Oblikovanje konstitutivnih glasovnih prvin verbalne komunikacije pri praktičnih in teoretičnih predmetih.

17. Metode poučevanja in učenja • predavanje • artikulacijske vaje • govorna analiza izbranega besedila


Vpis v letnik


Semestralni izpit Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti ,, . 21. Sestavljalec učnega načrta doc. Tomaž Gubenšek

1. Naslov predmeta Teologija Nove zaveze in judovstva 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

4 (2+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 30

S 30

V Ostale oblike

5. Stopnja 1, 6. Letnik Po izbiri 7. Semester oba 8. Študijski program Glasbena umetnost

9. Študijska smer Sakralna glasba /

10. Steber programa C. Izbirni - strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študentje: - spoznavajo principe zgodovinskega in sintetičnega pristopa k obravnavanju tematik biblične teologije; - se seznanijo s temeljnimi kristološkimi, teološkimi in etičnimi poudarki evangeljske teologije; - spoznavajo genezo Pavlove teološke misli in njen razvoj v različnih pismih glede na okolje in izzive; - vzpostavijo povezave med biblično teologijo Stare zaveze, judovstvom, pavlinsko teologijo in teologijo evangelijev; - spoznavajo osrednja dela judovske literature in se usposabljajo za kvalificiran pristop k judovskemu izročilu, ki tvori najvažnejši kontekst novozaveznih besedil.

14. Opis vsebine Temeljne vsebine teologije nove zaveze in judovstva študentje pridobivajo s poglobljenim branje besedil štirih evangelijev, kanoničnih pisem in osnovnih traktatov judovstva: - predstavitev novejših metod študija teologije Stare zaveze, ki so utemeljene na analizi semantičnih polj hebrejskih in grških teoloških pojmov; - razvoj novozaveznih teoloških, kristoloških in antropoloških konceptov: - predstavitev značilnih teoloških pojmov Nove zavezo: učlovečenje, nebeško kraljestvo, evangelij, dopolnitev postave, odpuščanje, teologija križa in trpljenja, opravičenje in Pavlova vizija odrešenja, koncept svobode, greha, antiteza postave in vere, krščanskega upanja; - analiza izbranih tekstov iz traktatov Mišne in Pirke Avot; - predstavitev osnovnih elementov judovskega izročila kot primarnega okolja krščanske tradicije: rojstvo, poroka in smrt; prazniki in odnos med učencem in učiteljem; molitev in obredna praksa.

15. Temeljna literatura 1. Berger, K. Theologiegeschichte des Urchristentums: Theologie des Neuen Testaments. Tübingen / Basel, 1994, 103-307. 2. Judovsko ljudstvo in njegovi sveti spisi v krščanskem Svetem pismu (Papeška biblična komisija). CD 110. Ljubljana, 2005. 3. Dunn J. D. G. The Theology of Paul the Apostle. London / New York, 1998, 2-78, 625-712. 4. Gnilka, J. Theologie des Neuen Testaments. Freiburg, 1994, 421-464. 5. Guthrie, D. New Testament Theology. Leicester, 1981, 45-162. 6. Hengel, M. The Four Gospels and the One Gospel of Jesus Christ. Harrisburg, 2000, 25-110. Ostalo: 7. Krašovec, J. Pravičnost v Svetem pismu in evropski kulturi. Celje, 1998, 151-208. 8. Matjaž, M. "Teološka utemeljitev pavlinske etike", BV 64 (2004), 469-479. 9. Nudecker, R. "Master-Disciple/Disciple-Master relationship in Rabbinic Judaism and in the Gospels", Gregorianum 80 (1999) 245-261. 10. Zupet, J. (prevod). Izreki očetov. Talmutski traktat Pirke Abot. Ljubljana, 2002.

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študent(ka): - se uvede v semantiko temeljnih pojmov judovstva, evangeljske kristologije in teologije; - si pridobi izkušnje v branju besedil ob upoštevanju razmerja med vsebino in obliko; - razume izvor krščanskih motivov in genezo novozavezne teologije; - prepoznava različne tokove v tradiciji krščanstva in judovstva ter razlikuje kanonične od nekanoničnih konceptov.

16.2 Uporaba - zaznava izvore različnih hotenj in trenj v človeku in družbi ter jih zmore ovrednotit; - poglablja oseben čut za temeljne vrednote življenja; - razvija sposobnosti za posredovanje razumevanja bistva dostojanstva človekove osebe v vzgoji osebne in javne komunikacije.

16.3 Refleksija -odkriva trajno in presežno modrost judovskega in evangeljskega sporočila ter jo zna umestiti v sociološki in družbeni kontekst; - zna povezovati svetopisemska besedila s konkretnim življenjem in jih ustrezno aplicirati; - pridobi si čut za sintetično presojanje izzivov časa ter prepoznava nevarnosti ideologij in fundamentalizmov.


- z znanjem temeljnih evangeljskih etičnih in moralnih vrednot gradi lastno samopodobo in pozitivno družbeno kritiko; - znanje literarne kritike in biblične semantike uporablja v soočenju z izzivi okolja; - si pridobi najbolj univerzalne prenosljive spretnosti in si krepi čut za oseben pristop v medčloveških odnosih in na vseh področjih udejstvovanja; - dobi spodbudo za intenzivno iskanje novih metod pedagoškega pristopa v posredovanju duhovnih vrednot.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja potekajo v stalnem dialoškem procesu. Študentje se posamezno ali v skupinah predhodno pripravijo na študij posameznih odlomkov oz. tem. Predavatelj razvija osnovne evangeljske in pavlinske koncepte in uvaja v značilnosti biblične semantike.


Poleg formalnih pogojev za vpis v letnik se od študentov pričakuje sodelovanje pri vajah in študij predpisane literature.


Pisanje testa in oddaja pisnih izdelkov za vaje so pogoj za pristop k izpitu. Ocenjevalna lestvica je od 1 do 10.

20. Metode evalvacije kakovosti Evalvacija kakovosti izvajanja predmeta poteka na temelju odzivov študentov in predavateljev katedre. Študenti se odzivajo neposredno, ob izvedbi ankete ob koncu predavanj ter ob analizi opravljenih kolokvijev in izpita.

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. dr. Maksimilijan Matjaž, habilitiran za biblični študij, v sodelovanju z doc. dr. M. Filipič in dr. M. C. Palmisano.

1. Naslov enote / predmeta / modula Tolkala 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Tolkala 10. Steber programa Obvezni strokovni, glavni

predmet 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur korepeticij,celoletni predmet


Obvladovanje tehničnih elementov na vseh tolkalnih instrumentih Razvijanje hitrega branja , tonskega oblikovanja in ritmičnega čuta za motoriko in agogiko.

14. Opis vsebine

V skladu z učnim načrtom in dispozicijo študenta, izbereta profesor in študent program tako, da se razvije pri študentu spretnost sestavljanja tolkalnih instrumentov v skupino in potreba po neprestanem izpopolnjevanju in prilagajanju. Študent dobiva praktične izkušnje in samozavest z nastopi solistično, komorno in v orkestrih.

15. Temeljna literatura Predvideni študijski dosežki

Tehnika in etude: Jacques Delecluse: TWENTY STUDIES for Timpani Joachim Sponsel : RUDIMENTAL SNARE DRUM SOLI Hein de Jong : 20 ETUDES FOR VIBRAFON Skladbe in koncerti : Dobri Paliev: FOLKLORE SUITE for 4 Timpani Robert Kamplet : Spomin za timpane in klavir Ron Delp : Scherzo for TOM-TOMS and Timpani Eugene Bozza : Rhapsodie sur des airs Japonnais for multi perc.. and Piano Wieland Schreiber : In Es for Marimba solo Wieland Schreiber : A YEAR IN ICE for Marimba J. S. Bach : Suite Nr. 1 (for Marimba solo ) David Friedman : VIENNA (for Vibes solo ) Bill Molenhof : Waltz King for Vibes solo A.Vivaldi : Pomlad (prir. za vibes in klavir) Rich O' Meara : RESTLESS for Marimba Ney Rosauro : CONCERTO for Vibraphon Abe Keiko : Memories of the Seashore for Marimba M.Eduards : Rhapsodic Fantasie for Marimba and Piano Werner Stadler : CHARADE for Marimba

16.Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje -obvladovanje tehničnih prvin tolkalnih instrumentov -razumevanje učnih procesov in metod vadenja -interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba

-uporaba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajanju

16.3 Refleksija ============== 16.4 Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet

-vrednotenje tehničnega obvladovanja tolkalnih instrumentov -vrednotenje interpretacije -vrednotenje uspešnosti realizacije znanje v praksi

Študij tolkal je tesno povezan z vsebino drugih glasbenih predmetov ( harmonija z analizo, zgodovina glasbe, kontrapunkt , komorna igra, igra v orkestrih ). Z razširjanjem znanja pri teh predmetih, si študent pridobi čut za samostojno interpretacijo, harmonično občutje, muzikalen ritmični čut in smisel za skladnost.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom , izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri tolkala. In vpis v 1. letnik Pogoj za opravljanje izpita pa je predelana snov (tehnično obvladovanje skladb na vseh

tolkalnih instrumentih) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega pripravi študent tehnično ustrezno skladbo po predpisani literaturi za vsak tolkalni inštrument in eno skladbo za skupino tolkalnih instrumentov. ( Ena skladba naj bo ciklična ) Ocenjevalna lestvica: 10-odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9-prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8-prav dobro (solidno znanje ) 7-dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6-zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če prejme oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi in udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih študentske ankete, samoevalvacija ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta red.prof. Boris Šurbek


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Tolkala 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur korepeticij,

celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov na vseh tolkalnih instrumentih Razvijanje hitrega branja , tonskega oblikovanja in ritmičnega čuta za motoriko in agogiko. Analitični pristop,pravilno samostojno delo

14. Opis vsebine



Tehnika in etude: Siegred Fink : STUDIES for Timpani (Advanced ) Jacgues Delecluse : Twelve Studies for the Drum David Kovins: Etudes for Vibes and Marimba Skladbe in koncerti : John Beck : Sonata for Timpani John Beck : Motives for Timpani and Piano Joachim Sponsel : GET- HIP for Drum set Eugene Bozza : RAG MUSIC for multi perc.. and Piano Xavier Joaquin : Drei Szenen fur vier Pauken David Friedman : Wind for Vibes solo J. S. Bach : Suite Nr. 2 (for Marimba solo ) N.Rosauro : Preludij and Blues for Vibes Bill Molenhof : MAY fLOWER for Vibes solo Alice Gomez : MARIMBA FLAMENCA A.Vivaldi : ZIMA (prir. za vibes in klavir) Darius Milhaud: CONCERTO POUR BATTERIE ET ORCH. Henry Tomasi : CONCERT ASIATIQUE Abe Keiko : Wind in the Bamboo Grove for Marimba Paul Smadbeck : Rhythm Song for Marimba T.Muramatsu : LAND for Marimba



16.2 Uporaba





17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom , izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo Pogoj za vključitev v program je opravljen 1. letnik in vpis v 2. letnik

oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za opravljanje izpita pa je predelana snov (tehnično obvladovanje skladb na vseh tolkalnih instrumentih) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega pripravi študent tehnično ustrezno skladbo po predpisani literaturi za vsak tolkalni inštrument in eno skladbo za skupino tolkalnih instrumentov. ( Ena skladba naj bo ciklična ) Ocenjevalna lestvica: 10-odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9-prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8-prav dobro (solidno znanje ) 7-dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6-zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če prejme oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.




25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P V S Ostale oblike 60ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Tolkala 10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur korepeticij,

celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov na vseh tolkalnih instrumentih Razvijanje hitrega branja , tonskega oblikovanja in ritmičnega čuta za motoriko in agogiko. Analitični pristop,pravilno samostojno delo

14. Opis vsebine



Tehnika in etude: Frederic Macarez : 10 STUDIES for Timpani Siegfried Fink: SALUT DE GENEVE soli for Snare Drum L.Howard Stevens : 590 EXCERCIZES for Marimba Skladbe in koncerti : Dobri Paliev: 19 PIECES BULGARES for Timpani and Piano N.Rosauro : Concerto for Timpani Maurice Jarre : SUITE ANCIENNE for multi perc. and Piano .Jean Balissat: Concertino pour percussion et orchestre Alfred Reed : Concertino for Marimba and Winds J. S. Bach : Suite Nr. 3 (for Marimba solo ) M.Andreas Giesecke : CRYSTAL FORCED US SUN for Vibes Mark Glentworth : Blues for Gilbert for Vibes solo Murray Houllif : TRANQUILITY for Vibes Dave Damuels : FOOTPATH for Marimba Ney Rosauro : Concerto for Marimba No.1 Abe Keiko : Dream of the Cherry Blossoms for Marimba N.J.Živković : VALSE SERBE for Marimba and Piano



16.2 Uporaba





17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom , izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je vpis v 3. letnik Pogoj za opravljanje izpita pa je predelana snov (tehnično obvladovanje skladb na vseh tolkalnih instrumentih) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega pripravi študent tehnično ustrezno skladbo po predpisani literaturi za vsak tolkalni inštrument in eno skladbo za skupino tolkalnih instrumentov. (Ena skladba naj bo ciklična) Ocenjevalna lestvica: 10-odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9-prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8-prav dobro (solidno znanje ) 7-dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6-zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če prejme oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta



1. Naslov enote / predmeta / modula Trobenta 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Trobenta 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur


Obvladovanje tehničnih elementov trobente(dihalna tehnika, oblikovanje tona, intonacija). Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za trobento. Analitični pristop, pravilno samostojno delo. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine

Izdelava induvidualnega programa na podlagi študentovega predznanja. Izpopolnjevanje tehničnega znanja( tehnične vaje, tonske vaje in etude ). Interpretacija literature za trobento vseh stilnh obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti , solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


METODE IN ETUDE M. Schlossberg – Daily Drills and Technical Studies J. B.Arban – Grande Methode Complete J.Thompson – Buzzing Book L. H.Clarke – Technical Studies L. Maggio – The Original System for Brass J.B.Arban – Karakteristične etude M. Bordogni – Melodic etude – Vokalise E.J. Trognee – 30 Etudes Melodiques P. Clodomir – 20 Etudes Ph.Smith – Concerte Etudes G. Balay – 16 Etudes de Virtuosite et de Style C. Koprasch – 60 Etudes Vol. 2 SKLADBE, SONATE, KONCERTI A. Goedicke - Concert etude F.Thome – Fantasy T. Charlier – Solo de Concours H. Busser – Andante et Scherzo P. Rougnon – Solo de Premier T. Albinoni – Koncert v C duru T. Albinoni – Koncert v Es duru G.F.Haendel – Aria con Variazioni J. Hubeau – Sonate J.N.Hummel – Koncert v Es duru A. Arutjunian – Koncert



Sposobnost igranja v predpisanih tempih. Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize. Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi.

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi.

16.3 Refleksija Vrednote interpretacije. Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkesterska igra. Poznavanje stila ( pri harmoniji, kontapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.

17. Metode poučevanja in učenja Idividualno delo s študenti, izvajalska praksa. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri trobente in vpis v 1. letnik Pogoj za opravljanje izpita. - najmanj dva interna nastopa - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo - redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo - odlomki iz orkestrske literature (5 – 10) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 - prav dobro ( solidni rezultat) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete. Samoevaloacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Stanko Arnold


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P V S Ostale oblike 60




14. Opis vsebine



METODE IN ETUDE M. Schlossberg – Daily Drills and Technical Studies J.S.Arban – Grande Method Copmlet L.Maggio – The Original System for Brass C.Collin – Complete Modern Method J.Stamp – Warm-ups and Studies J.Thompson - Boozing Book M.Bordogni - Melodic Etude – Vokalise No.2 T.Charlier – 36 Etudes transcendantes V.Berdiev – 17 Studies H.L.Clark – Character Etudes R. Sabarich – 10 Etudes SKLADBE, SONATE, KONCERTI IN SOLO SKLADBE B. Martini - Sonatine R. Boutry – Trompetunia V. Brandt – Koncertpieces No.2 E. Bozza – Rustique J.Turrin – Caprice E. Porrino – Concertino H. Purcell – Sonata A. Corelli – Sonata A. Ponchielli - Concerto G. Delerue – Concertino K. Kennan – Sonate T. Albinoni – Koncert v g molu J.B.G.Neruda – Koncert







Glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkesterska igra). Poznavanje stila ( pri harmoniji, kontapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.


Pogoj za vključitev v program je vpis v 2. letnik Pogoj za opravljanje izpita. - najmanj dva interna nastopa - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo - redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo - odlomki iz orkestrske literature ( 5 – 10 mest) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 - prav dobro ( solidni rezultat) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta




25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)



korepeticij 13. Cilji in predmetno specifične kompetence


14. Opis vsebine



METODE IN ETUDE M. Schlossberg – Daily Drills and Technical Studies J. S. Arban . Grande Methode Complete L. Maggio – The Original System for Brass J. Stamp – Warm-ups and Studies C. Collin – Complete Moderne Method J. Thompson – Buzzing Book T. Charlier - 36 Etudes transcendantes F. Bodet – 16 Etudes de virtuosite d apres Bach R. Caffarelli – 16 Etudes de perfectionement SKLADBE, SONATE, KONCERTI IN SOLO SKLADBE G. Enesco – Legende R.M. Montbrun – Sarabanda et Finale V. Brandt – Koncertpieces No.1 E. Bozza – Caprice F .Hidas – Trumpet Fantasy K. Pills – Sonata F.Rauber - Concerto C. Chayens – Concerto J. Haydn – Koncert v Es duru G.Torelli – Koncert v D duru P. Baldassare – Sonata v F duru M. Arnold – Fantasy V. Persichetti – Parable Orkesterska literatura







Glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkesterska igra. Poznavanje stila ( pri harmoniji, kontapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri trobente. Pogoj za opravljanje izpita. - najmanj dva interna nastopa - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo - redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo - odlomki iz orkestrske literature ( 5 – 10 mest) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 - prav dobro ( solidni rezultat) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta



1. Naslov enote / predmeta / modula TUBA 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Tuba

10. Steber programa A. Obvezni strokovni predmet,

Glavni predmet, 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti Pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij Celoletni predmet


Obvladovanje tehničnih elementov tube(dihalna tehnika, oblikovanje tona, intonacija). Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij. Analitični pristop, pravilno samostojno delo. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine

Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja. Izpopolnjevanje tehničnega znanja( tehnične vaje, tonske vaje in etude ). Interpretacija literature za tubo vseh stilnih obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti, solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta. Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


METODE IN ETUDE W. Hilgers – Dnevne vaje L.B. Arban – Komplet metoda M. Schlossberg – Daily Drills and technical studies M. Bousquet – 36 studies M. Bordogni – Belcantos studies C. Koprasch – 60 etud SKLADBE, SONATE, KONCERTI A. Lebedjev – Koncertna etuda G. Jacob – For sketches J. Golob – Tuba blues J.E. Galliard – 6 sonat A. Frackenpohl – Sonata A. Lebedjev – Koncert J. Pauer – Koncert SUITE J.S. Bach – Čelo suite Spoznavanje operno simfonične in komorne literature



• sposobnost igranja v predpisanih tempih. • sposobnost glasbeno-umetniškega

izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize.

• sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi.

16.2 Uporaba • uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi.

16.3 Refleksija • vrednote interpretacije. • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri izvajalski praksi


• glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkestrska igra.

• spoznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).

• utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

- opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri tuba - vpis v 1. letnik programa - pogoj za opravljanje izpita je dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in krajšo skladbo, najmanj dva interna ali javna nastopa ( izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo - odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest ) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , ki ga potrdi nosilec predmeta Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 - (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija - ,, ., - javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Darko Rošker

1. Naslov enote / predmeta / modula

TUBA 2


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)



10. Steber programa A. Obvezni strokovni predmet,

Glavni predmet 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti Pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij Celoletni predmet


Obvladovanje tehničnih elementov (dihalna tehnika, oblikovanje tona, intonacija). Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij. Analitični pristop, pravilno samostojno delo. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



14. Opis vsebine

Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja. Izpopolnjevanje tehničnega znanja( tehnične vaje, tonske vaje in etude ). Interpretacija literature vseh stilnih obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti , solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


METODE IN ETUDE W. Hilgers – Dnevne vaje L.B. Arban – Komplet metoda M. Schlosberg – Daily drils and technical studies R. Bobo – Flexibilities S. Bordogni – Belcanto studies P. Bernard – Melodične etude D. Uber – Progresivne etude C. Koprasch – 60 etud SKLADBE, SONATE, KONCERTI IN SOLO SKLADBE Tomasi – Etre on ne pas etre G. Jacobs – Bagatelles R. Lischka – Tri skice B. Marcello – 6 sonat H. East – Sonata W.S. Hartley – Sonata G.F. Handel – Koncert P. Ramovš – Koncert SUITE J.S. Bach – Čelo suite Spoznavanje operno simfonične in komorne literature








pri izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

• glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkestrska igra).

• poznavanje stila ( pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).


17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je vpis v 2. letnik Pogoj za opravljanje izpita: - najmanj dva interna nastopa (izvajalska praksa) - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo - redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo - Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest )

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , ki ga potrdi nosilec predmeta Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 - (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete. - samoevaloacija, - javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.


1. Naslov enote / predmeta / modula TUBA 3 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)



10. Steber programa A. Obvezni strokovni predmet, 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega pouka s študenti

Pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij Celoletni predmet



14. Opis vsebine

Izdelava induvidualnega programa na podlagi študentovega predznanja. Izpopolnjevanje tehničnega znanja( tehnične vaje, tonske vaje in etude ). Interpretacija literature vseh stilnh obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti , solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


METODE IN ETUDE W. Hilgers – Dnevne vaje L.B. Arban – Komplet metoda M. Schlossberg – Daily drils and technical studies B. Lin – Lip Flexibilities M. Bordogni – Bel canto studies D. Uber – Koncertne etude Collin - Etude SKLADBE, SONATE, KONCERTI IN SOLO SKLADBE P. Mihelčič – Sam v sobi L. Krajnčan – V cirkusu E. Crespo – Tri skladbe A. Vivaldi – 6 sonat W. Bardwell – Sonata G. Anderson – Sonata A. Aratiunian – Koncert R. Jager – Koncert W. Hartley – Koncertino SUITE J.S. Bach – Čelo suite Spoznavanje operno simfonične in komorne literature








pri izvajalski praksi


• glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkestrska igra)

• poznavanje stila ( pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).


17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študenti, izvajalska praksa. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

- opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti. Pogoj za opravljanje izpita. - najmanj dva interna nastopa (izvajalska praksa) - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo - redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - dve etudi različnega karakterja - sonato, - koncert, - skladbo s klavirjem ali solo skladbo - Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest )

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , ki ga potrdi nosilec predmeta Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 - (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete. - javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.


1. Naslov predmeta Uvod v etnomuzikologijo 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 6 4. Kontaktne ure

Skupaj 60

P 30

S

V 30

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1,2,3 7. Semester 1. 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smer Vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta) 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študent pozna: temeljne dosežke etnomuzikološke stroke v zgodovinskih in zemljepisnih razsežnostih. značilnosti in povezave terenskega in kabinetskega raziskovalnega dela. določanje položaja slovenskega raziskovanja v kontekstih evropske in svetovne etnomuzikologije.

14. Opis vsebine

Zgodovinski pregled razvoja etnomuzikologije. Sodobni koncepti, teorije in metode. Odnos med primerjalno muzikologijo, glasbeno folkloristiko in moderno etnomuzikologijo ter med etnomuzikološko prakso v Sloveniji in drugje po svetu. Pot od terenskega raziskovanja do objave etnomuzikološkega prispevka. Uvod v etnokoreologijo in etnoorganologijo, odnos med etnomuzikologijo in sorodnimi vedami. Razsežnosti aplikativne etnomuzikologije. Pomembni etnomuzikologi, ustanove, združenja in relevantna literatura v Sloveniji in drugje. Izbrane teme iz svetovne etnomuzikološke prakse.

15. Temeljna literatura Blum, Stephen et al. (ur.). Ethnomusicology and Modern Music History. 1993. Cvetko, Igor (ur.). Med godci in glasbili na Slovenskem. 1991. Kaufman Shelemay, Kay (ur.). Ethnomusicology – History, Definitions, Scope. 1992. Kumer, Zmaga. Etnomuzikologija. 1988. Kunst, Jaap. Ethnomusicology. A Study of Its Nature, Its Problems, Methods and Representative Personalities to which is added a Bibliography. 1959. Leydi, Roberto. Druga godba. 1995. Merriam, Alan. Antropologija glasbe. 2000. Myers, Helen (ur.). Ethnomusicology: An Introduction. 1992. Pettan, Svanibor in dr. (ur.). Glasba in manjšine / Music and Minorities. 2001. Wade, Bonnie. Thinking Musically. 2004.



Mejniki v zgodovinskem razvoju stroke Etnomuzikološka teorija ter osnovni konceptualni in metodološki aparat. Predstavniki in dosežki v slovenskem in svetovnem merilu. Razumevanje strukturnih in kontekstualnih aspektov obravnavanja glasbe.

16.2 Uporaba Predmet je komplementaren s predmetom Uvod v muzikologijo in omogoča nadaljnje povezovanje predmetnih področij etnomuzikologije in muzikologije, kar je ključnega pomena za študij na oddelku. Poudarjene so tudi večplastne povezave s področji etnologije in kulturne antropologije, ki imata tudi esencialni pomen pri študiju etnomuzikologije.

16.3 Refleksija Kritično obravnavanje in primerjava virov.


Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih bibliografskih in informacijskih pripomočkov. Kritična uporaba strokovne literature ter slušnih in avdiovizualnih virov. Spretnost interpretiranja podatkov.


Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje.


Vpis v ustrezni letnik študijskega programa. Opravljena kolokvija sta pogoj za pristop k ustnemu izpitu.


Kolokvija, izpit. Kolokvija prispevata vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča izboljšanje končne ocene.

Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., študentska anketa. 21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta

Izr. prof. dr. Svanibor Pettan

1. Naslov predmeta Uvod v muzikologijo 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 6 4. Kontaktne ure

Skupaj 60

P 30

S

V 30

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1,2,3 7. Semester 1. 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smer Vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti .Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta) 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

• Študenti spoznavajo zgodovino, osnovne metode in področja muzikološkega raziskovanja.

• Posebej natančno se seznanijo s slovensko muzikološko tradicijo. 14. Opis vsebine

• Spoznavanje obsega, ciljev in metode muzikologije. • Tradicionalno členjenje muzikologije na sistematični in historični del ter

področja raziskovanja. • Posamezne muzikološke poddiscipline: teorija glasbe, estetika, analiza,

akustika, fiziologija poslušanja, psihologija, sociologija, lingvistika, ekonomija, etnomuzikologija, pedagogika idr.

• Zgodovinski razvoj historične muzikologije. • Muzikologija na Slovenskem


• Barbo, M. Obča muzikologija, Ljubljana 2004 • Sivec, J. Razvoj in dosežki glasbenega zgodovinopisja na Slovenskem, v:

Muzikološki zbornik 17/2 (1981), ur. A. Rijavec, 145-181. 16. Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje Študent pozna osnovna z razvojem muzikologije povezana zgodovinska dejstva.

Študent pozna metodologije in tehnike muzikološkega znanstvenega dela.

16.2 Uporaba Študent pridobljena temeljna znanja uporabi za razvijanje svojega pogleda na stroko in uspešnejše ter celovitejše reševanje strokovnih problemov.

16.3 Refleksija Ob kritični presoji literature o obravnavani tematiki izpopolnjuje svoj vpogled v pestrost in spoznavni domet različnih muzikoloških pristopov ter spoznava kvalitativne razlike med njimi.


Kritična uporaba strokovne literature. Poznavanje metodologij in tehnik muzikološkega znanstvenega dela, ki so temelj za delo pri drugih historičnih, sistematičnih in interdisciplinarnih vsebinah.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, študij obvezne literature in glasbenih del. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v ustrezni letnik študijskega programa.


Izpit. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., študentska anketa.


Izr. prof. dr. Matjaž Barbo

1. Naslov enote / predmeta / modula VIOLA 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Viola 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij

Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov violske igre Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija violske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


- Tehnične vaje:O. Ševčik op. 6, 7, 8, 9 , H. Sitt – Bratschenschule F. Hermann - Etude C. Flesch – Sistem lestvic - Etude: P. Rode> 24 Capricciov H. Wohlfahrt, - Etude Jacques Dont: Twenty Progressive Studies For Viola , B. Campagnoli 41 Capricov op.22 - J.S.Bach: Izbor iz sonat in partit za violino solo ali suit za violončelo solo - Prvi stavek ali drugi in tretji stavek koncertov in kadenca: G. Ph. Händel: Koncert za violo, J. Ch. Bach: Koncert c-mol, K. Stamitz: Koncert D-dur in podobne težavnostne - Skladba slovenskega skladatelja: S. Šantel: Anamitski motiv, P. Ramovš: Bagatele in podobne



• sposobnost kontrole rok oz. telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod

vzpostavljanja kontroliranega igranja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem domačem delu • Stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba • Uporaba kontroliranega igranja in

interpretativnih znanj pri izvajalski praksi 16.3 Refleksija • vrednotenje tehničnega obvladovanja

instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

• glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. Pri komorni igri, orkesteru )

• poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

• analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

• poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v prvi letnik programa

oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri viola. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Izpitne zahteve

- Lestvica: Tri ali štiri oktave, trozvoki, terce, sekste, oktave - Dve etudi - J.S.Bach: Dva stavka različnega značaja - Koncert: Prvi stavek s kadenco ali drugi in tretji stavek - Skladba slovenskega skladatelja Izpitni program je potrebno igrati na pamet

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Docent Mile Kosi Docent Franc Avsenek


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)




Obvladovanje tehničnih elementov violske igre ( ton, hitrost, dinamika) Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del s poudarkom na samostojnosti študenta Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija violske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


- Tehnične vaje:O. Ševčik op. 6, 7, 8, 9 , H. Sitt – Bratschenschule F. Hermann - Etude C. Flesch – Sistem lestvic - Etude: P. Rode> 24 Capricciov H. Wohlfahrt, - Etude Jacques Dont: Twenty Progressive Studies For Viola , B. Campagnoli 41 Capricov op.22 in etude podobne težavnostni - J.S.Bach: Izbor iz sonat in partit za violino solo ali suit za violončelo solo - Koncert: K. Stamitz: Koncert D-dur F. A. Hoffmeister: Koncert D-dur in podobne težavnostne stopnje - Predklasična sonata naslednjih avtorjev: C.Ph.E.Bach, G.Brunetti, A.Rolla, A.Vivaldi, L.Boccherini, A.Coreli, G.Ph.Telemann,B.Marcello, - Skladba slovenskega skladatelja: S. Šantel: Anamitski motiv, P. Ramovš: Bagatele, L. M. Škerjanc: Tri igre, Lirični intermezzo, S.Vremšak – Lirični inermezo, I.Petrič – Varijacije na Bartokovo tem














17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri viola. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta. Vpis v drugi letnik programa



Lestvica: Tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave Dve etudi J.S.Bach: Dva stavka različnega značaja Koncert v celoti Predklasična sonata Skladba slovenskega skladatelja

Izpitni program je potrebno izvajati na pamet razen predklasične sonate Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta




25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)




Obvladovanje tehničnih elementov violske igre, poglabljanje in razvijenaje elementov prejšnjih letnikov. Izpopolnjevanje in poglabljanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju ter samostojnosti študentov.

14. Opis vsebine

Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija violske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


- Tehnične vaje:O. Ševčik op. 6, 7, 8, 9 , H. Sitt – Bratschenschule F. Hermann - Etude C. Flesch – Sistem lestvic - Etude: P. Rode> 24 Capricciov H. Wohlfahrt, - Etude Jacques Dont: Twenty Progressive Studies For Viola , B. Campagnoli 41 Capricov op.22 in etude podobne težavnostni - J.S.Bach: Izbor iz sonat in partit za violino solo ali suit za violončelo solo - Koncert: B. Martinu: Rapsodie Koncert,D.Milhaud –Koncert, C.Beck –Koncert, C.M.Weber – Andante und Rondo, X.Brixi _ Koncert, G. David: Koncert za violo in drugi podobne težavnostne stopnje - Sonata po izboru od klasike do sodobnosti avtorjev: G. Tartini,F.Mendelssohn – Sonata c-mol,H.vieuxtemps op.36 B-dur, P.Hindemith op.25 za violo solo, L. van Beethoven ( orig. Violinske sonate) P. Juon: Sonata za violo ali podobne težavnostne stopnje - Skladba slovenskega skladatelja: S. Šantel: Anamitski motiv, P. Ramovš: Bagatele, L. M. Škerjanc: Tri igre, Lirični intermezzo,Sonata za violo solo,J.Matičič – Tri poemi,S.Vremšak – Lirični intermezzo,P.Šivic – Mala suita ,I.Petrič – Varijacije na- Bartokovo temo, P.Merku – Alba, L.Lebič – Rubato - orkestrski parti za violo Orchestral Excerpts for violin Vol. 1,2,3 (Schott)









izvajalski praksi






17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v tetji letnik programa Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri viola. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta



Dve etudi J.S.Bach:Dva stavka različnega značaja Koncert v celoti Sonata od klasike dalje Skladba slovenskega skladatelja Pet orkestrski partov

Izpitni program je potrebno izvajati na pamet razen sonate in orkestrskih partov Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta



1. Naslov enote / predmeta / modula VIOLINA 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violina 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij


Obvladovanje tehničnih elementov violinske igre (tehnične vaje (O. Ševčik, R. Lipicer, C. Mostras, D. C. Dounis, C. Fischer, , H. Schradieck, G. Yost, A. Janšinov, R- Ricci, C. Flesch) in lestvice (C. Flesch, I. Galamian, E. Gilels, A. Grigorjan)) Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija violinske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


Skozi vse štiri letnike: tehnične vaje (O. Ševčik, R. Lipicer, C. Mostras, D. C. Dounis, C. Fischer, , H. Schradieck, G. Yost, A. Janšinov, R- Ricci, C. Flesch) in lestvice (C. Flesch, I. Galamian, E. Gilels, A. Grigorjan Prvi letnik

lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime etude: R. Kreutzer, P. Rode, C. Dancla, J. Dont op.35 ali podobna težavnostna

stopnja J. S. Bach: dva stavka različnega značaja iz sonat ali partit za violino solo ali

baročna sonata po izboru ( dva stavka) skladba po izboru, ali 1. stavek koncerta od klasike dalje, ali baročni koncert v

celoti









izvajalski praksi







Vpis v prvi letnik programa Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri violina. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta



1. lestvica: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave 2. dve etüdi: Kreutzer, Rode, Dancla, Dont op.35 ali podobna težavnostna

stopnja 3. J. S. Bach: dva stavka različnega značaja ali baročna sonata po izboru ( dva

stavka) 4. skladba po izboru ali 1. stavek koncerta od klasike dalje, ali baročni koncert

v celoti Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


21. Sestavljalec učnega načrta Violinski pedagogi godalnega oddelka AG


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violina 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij


Obvladovanje tehničnih elementov violinske igre ( ton, hitrost, dinamika) Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del s poudarkom na samostojnosti študenta Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

• Interpretacija violinske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela violinske literature.

• Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu

• Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. Tehnične vaje (O. Ševčik, R. Lipicer, C. Mostras, D. C. Dounis, C. Fischer, ,

H. Schradieck, G. Yost, A. Janšinov, R- Ricci, C. Flesch) 2. Lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime (C. Flesch,

I. Galamian, E. Gilels, A. Grigorjan) 3. etude:C. Dancla, J- Dont op.35,C. A. de Beriot, H. Vieuxtemps, R. Kreutzer,

P. Rode ali podobna težavnostna stopnja 4. J. S. Bach: dva stavka iz sonate ali partite 5. koncert: A. Vivaldi, G. Tartini, J. S. Bach, J. Haydn, W. A. Mozart, M.

Bruch, F. Mendelssohn, C. Saint-Saens, J. Jarnovič, D. Kabalevsky, G. A. Viotti, L. Spohr, H. Wieniawski (1. stavek ali 2. in 3. stavek koncerta, ali baročni koncert v celoti)

6. W. A. Mozart: Sonata od.K.296 dalje 7. skladba po izboru






16.2 Uporaba • Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta

• vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri







Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa violina. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Vpis v drugi letnik programa


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Drugi letnik – izpitne zahteve

1. lestvica: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime 2. dve etudi: Dancla, Don’t op.35, de Beriot, Vieuxtemps, Kreutzer, Rode ali

primerna težavnostna stopnja 3. Bach: dva stavka iz sonate ali partite. 4. koncert: Vivaldi, Tartini, Bach, Haydn, Mozart, Bruch, Mendelssohn, Saint-

Saens, Jarnovič, Kabalevsky, Viotti, Spohr, Wieniawski izvaja se 1. stavek ali 2. in 3. stavek koncerta, oz. baročni koncert v celoti

5. Mozart: Sonata od.K.296 dalje 6. skladba po izboru



21. Sestavljalec učnega načrta Violinski pedagogi godalnega oddelka AG


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violina 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti


Obvladovanje tehničnih elementov violinske igre, poglabljanje in razvijenaje elementov prejšnjih letnikov. Izpopolnjevanje in poglabljanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju ter samostojnosti študentov.

14. Opis vsebine

• Interpretacija violinske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela violinske literature.




1. etude: J. Dont op.35, A. de Beriot, H. Vieuxtemps, R. Kreutzer-Jampolsky, H.

Marteau, P. Locatelli ali primerna težavnostna stopnja ali virtuozna skladba 2. J. S. Bach: dva stavka iz sonate ali partite 3. koncert: J. Haydn, J. Jarnovič, W. A. Mozart, M. Bruch, F. Mendelssohn, C.

Saint-Saens, G. A. Viotti, L. Spohr, J. Conus, E. Lalo, A. Hačaturjan, B. Bartok, S. Prokofiev, D. Šoštakovič

4. sonata: dva stavka od sonat L. W. Beethovena dalje 5. orkesterska mesta: izbor iz Orchestral Excerpts for violin Vol. 1,2,3 (različne

izdaje)









izvajalski praksi







Vpis v tretji letnik programa. Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri violina. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Izpitne zahteve - tretji letnik

1. ena etuda: Dont op.35, de Beriot, Vieuxtemps, Kreutzer-Jampolsky, Marteau, Locatelli ali primerna težavnostna stopnja ali virtuozna skladba

2. Bach: dva stavka iz sonate ali partite 3. koncert: Haydn, Jarnovič, Mozart, Bruch, Mendelssohn, Saint-Saens, Viotti,

Spohr, Conus, Lalo, Hačaturjan, Bartok, Prokofiev, Šoštakovič 4. sonata: dva stavka od Beethovena dalje 5. orkestrska mesta: izbor iz Orchestral Excerpts for violin Vol. 1,2,3


20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., javno predstavljanje študijskih dosežkov z

nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih 21. Sestavljalec učnega načrta Violinski pedagogi godalnega oddelka AG

1. Naslov enote / predmeta / modula VIOLONČELO 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violončelo 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticij Celoletni predmet


Obvladovanje tehničnih elementov violončelske igre: tehnične vaje: lestvice, akordi, terce, sekste, oktave Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija violončelske literature različnih stilnih obdobij (etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. Tehnične vaje: lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime

2. Etude: J.P. Duport, J. J. F. Dotzauer, D. Popper, A. Franchomme, ( izbor) 3. J. S. Bach: Suite za violončelo (izbor) 4. Predklasične sonate: B. Marcello, A. Vivaldi, W. De Fesch in podobne ( ena

sonata) 5. Koncert: D. Romberg, G.Goltermann, K. Y. Davidov, J Klengel in podobni

(en stavek) 6. Skladbe slovenskih skladateljev: L. M. Škerjanc, M. Lipovšek, P. Ramovš, J.

Golob, U. Rojko, Č. Vrhunc, T. Svete in drugi (izbor) 16. Predvideni študijski dosežki














Vpis v prvi letnik programa Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri violončelo. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Izpitne zahteve

1.lestvice: štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave 2.dve etudi: podobna težavnostna stopnja 3.Bach: Preludij ali dva stavka različnega značaja iz suit za violončelo 4.Predklasična sonata 5.Stavek koncerta 6.Skladba slovenskegas skladatelja

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.


21. Sestavljalec učnega načrta Red. Prof. Ciril Škerjanec, red. Prof. Miloš Mlejnik

1. Naslov enote / predmeta / modula VIOLONČELO 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)

4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P V- S - 60 ID 5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer violončelo 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticijCeloletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izpopolnjevanje obvladovanja tehničnih elementov violončelske igre: tehnične vaje: lestvice, akordi, terce, sekste, oktave , Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del., Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Interpretacija violončelske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela literature za violončelo. Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu, Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1.Tehnične vaje: lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime 2.Etude: J.P. Duport, J. J. F. Dotzauer, D. Popper, ( izbor) 3.J. S. Bach: Suite za violončelo (izbor) 4.Izbor različnih skladb od baroka do sodobnosti 5.Koncert: D. Romberg, G.Goltermann, K. Y. Davidov, J Klengel, L. Boccherini in podobni v celoti 6.Skladbe slovenskih skladateljev: L. M. Škerjanc, M. Lipovšek, P. Ramovš, J. Golob, U. Rojko, Č. Vrhunc, T. Svete in drugi (izbor)



sposobnost kontrole rok oz. telesa razumevanje procesov in metod vadenja razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu Stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi


glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. Pri komorni igri, orkesteru ) poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja


Individualno delo s študentom, izvajalska praksa


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa violina. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Vpis v drugi letnik programa


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit Ocenjevalna lestvica: 10-6 Pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Drugi letnik – izpitne zahteve

1. Dve etudi 2. J. S. Bach: Preludij ali dva stavka različnega značaja 3. Dve do tri skladbe različnih stilnih obdobij ( barok, klasika, romantika, moderna) 4. Koncert v celoti

5. Skladba slovenskega skladatelja Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti

Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta

Red. Prof. Ciril Škerjanec, red. Prof. Miloš Mlejnik

1. Naslov enote / predmeta / modula VIOLONČELO 3


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+ 6

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violončelo

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticij, Celoletni predmet


Obvladovanje tehničnih elementov violončelske igre: tehnične vaje: lestvice, akordi, terce, sekste, oktave Obvladovanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

• Interpretacija violončelske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela literature za violončelo.




1. Tehnične vaje: lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime 2. Etude: D. Popper, A. F. Servais, A. Piatti, F. Grützmacher, različne izdaje ( izbor), 3. J. S. Bach: Suite za violončelo, različne izdaje (izbor) 4. Sonata od klasicizma do sodobnosti 5. Koncert: A. Dvorak, R. Schumann, P. I. Čajkovski, J. Haydn in podobne

težavnosti v celoti, različne izdaje 6. Skladbe slovenskih skladateljev: L. M. Škerjanc, M. Lipovšek, P. Ramovš, J.

Golob, U. Rojko, Č. Vrhunc, T. Svete in drugi, različne izdaje (izbor) 7. Odlomki iz orkestrske literature ( najmanj 5 solo in 5 tutti ali 10 tutti mest),

različne izdaje 16. Predvideni študijski dosežki





16.2 Uporaba • Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta

• vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri






17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa


Vpis v tretji letnik programa Pogoj za vpis predmeta je opravljen izpit iz predmeta Violončelo 2. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta. Izpitne zahteve - tretji letnik

-dve etudi: podobna težavnostna stopnja -Bach: Preludij ali dva stavka različnega značaja ( dva stavke) -Sonata -Koncert -Skladba slovenskegas skladatelja -Odlomki iz orkestrske literature ( 5 mest solo, 5 tutti ali 10 tutti)


21. Sestavljalec učnega načrta Red. Prof. Ciril Škerjanec, red. Prof. Miloš Mlejnik

1. Naslov enote / predmeta / modula Vokalna tehnika 1 ( vokalno inštrumentalni modul ali Modula zborovodstvo)


2 (1+1) (2/7 ali 2/8)

4. Kontaktne ure

Skupaj 30

P

V S Ostale oblike 30 (individualno delo v skupini treh študentov)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1. in 2. 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

Zborovsko dirigiranje Sakralna glasba

10. Steber programa B.Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Vokalna tehnika 1 se izvaja kot sestavni del Vokalno instrumentalnega modula I na smereh zborovsko in

orkestrsko dirigiranje in kot del Modula zborovodstvo 1 na smeri sakralna glasba. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna končna ocena modula (glej rubriko 19). Posebnosti Vokalne tehnike 1: individualno delo poteka v okviru tričlanske skupine študentov, znanja se nadgrajujejo v vseh letnikih študija. Celoletni predmet.


• Spoznavanje fizičnih in akustičnih zakonitosti pevskega organa. • Individualno oblikovanje glasu. • Petje vokaliz.

14. Opis vsebine

Teoretični del obsega spoznavanje anatomije in delovanja dihalnih in glasotvornih organov ter resonančnih činiteljev, praktični del pa individualno učenje koordiniranega načina pevskega dihanja, pravega zastavka in zaključka tona in resonančnega ravnovesja glasu. Pevski organ: - struktura in funkcija dihalnega aparata - struktura in funkcija grla - struktura resonančnega sistema vokalnega trakta - pevska drža Tehnične in muzikalne prvine glasu: - dihalne vaje - govorne vaje - zastavek, trajanje, zaključek tona - appoggio (sistem koordinacije dihanja, tvorbe glasu in njegove resonance) - oblikovanje zvoka na enem tonu, v intervalih, razloženih kvintakordih in krajših

motivih - oblikovanje čistih vokalov - legato petje (sostenuto, glissando, portato, staccato) - razvijanje govorne oz. srednje pevske lege glasu - petje vokaliz


Zbirke vokaliz: - F. Abt: Practische Gesangschule, op.474, Henry Litolff's Verlag Braunschweig - J. Concone: 50 lecons op.9, C.F. Peters, Leipzig - N. Vaccai: Metodo pratico, C.F. Peters, Leipzig Literatura: - R. Miller (1996): The Structure of Singing, Schirmer Books, New York (Poglavje: 1., 2., 5., Priloga: 1., 2., 3.) - J. Sundberg (1987): The Science of the Singing Voice, Northern Illinois University

Press, DeKalb, Illinois(str.1 – 182) - S. McCoy (2006): Your Voice: An inside View, Inside View Press, Princeton, New

Jersey (str.15 -158)



Študent spozna anatomijo pevskega organa in njegovo delovanje: pevska drža, pevsko dihanje, tvorba glasu-koordiniran zastavek, resonančno ravnovesje. Uri pevski sluh: odpravlja tehnične napake glasu, spoznava barvo glasu, oblikuje glas in ga osvobaja.

16.2 Uporaba Študent pravilno uporablja glas kot osnovo za njegovo svobodno uporabo v vseh njegovih oblikah (govor, petje). Zvok ne samo nadzoruje, ampak ga tudi načrtuje.

16.3 Refleksija Študent kritično analizira svoj glas in prepoznava glasovne značilnosti drugega glasu. Preko različnih virov (avdio, video posnetki, živa izvedba, prebrana literatura) študent kritično reflektira izvedbe in nadgrajuje svoja znanja.


Znanja in izkušnje iz vokalne tehnike prenaša na predmete, ki se sočasno izvajajo in vključujejo pevsko-govorne dejavnosti.

17. Metode poučevanja in učenja vodeni individualni študij, skupinsko delo 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Študenti, ki sočasno obiskujejo ali so opravili program glasba -petje na glasbeni šoli, so oproščeni obiskovanja kontaktnih ur in lahko opravljajo samo delni izpit iz Vokalne tehnike 1 kot sestavnega dela Zborovodskega modula 1.


Delni izpit iz Vokalne tehnike 1 za Vokalno instrumentalni modul I je sestavljen iz praktičnega dela (oblikovanje glasu preko tehničnih vaj in petje vokaliz). Ocene delnega izpita iz Vokalne tehnike 1 so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula I sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena vokalne tehnike v deležu 30% končne ocene. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta. V Modulu zborovodstvo predstavlja ocena vokalne tehnike 25%

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa 21. Sestavljavec učnega načrta Pija Brodnik

1. Naslov predmeta Vokalna tehnika 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

2 (1+1)

4. Kontaktne ure

Skupaj 30 (15+15)

P

V

S

Ostale oblike 30 (individualno delo v skupini treh študentov)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3. + 4. 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

Zborovsko dirigiranje, sakralna glasba

10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Vokalna tehnika 1 se izvaja kot sestavni del Vokalno instrumentalnega modula I na smereh zborovsko in

orkestrsko dirigiranje in kot del Modula zborovodstvo 1 na smeri sakralna glasba. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna končna ocena modula (glej rubriko 19). Posebnosti Vokalne tehnike 2: individualno delo poteka v okviru tričlanske skupine študentov, znanja se nadgrajujejo v vseh letnikih študija. Celoletni predmet.


- Nadaljnje spoznavanje fizičnih in akustičnih zakonitosti pevskega organa - Individualno oblikovanje glasu - Petje vokaliz in enostavnejših pesmi.

14. Opis vsebine

Tehnične in muzikalne prvine: - nadgrajevanje tehnike appoggio (dihanje, zastavek, resonanca) - resonančno ravnovesje s pomočjo nosnih soglasnikov (v kombinaciji z vsemi

vokali) - resonančno ravnovesje nenazalnih soglasnikov (v kombinaciji z vsemi vokali) - glasovna prožnost: energija zraka in njegovo dovajanje (portato, staccato, melizmi) - vaje: en ton, manjši in večji intervali, razloženi akordi, - melizmi s tremi in več notami - oblikovanje jasne pevske dikcije - nadgrajevanje in utrjevanje srednje pevske lege glasu - petje vokaliz in lažjih pesmi


Zbirke vokaliz: - F. Abt: Practische Gesangschule op.474, Henry Litolff's Verlag Braunschweig - G. Concone: 50 lecons, C.F. Peters, Leipzig - N. Vaccai: Metodo pratico, C.F. Peters, Leipzig

Pesmi: Pesemska literatura (samospevi) slovenskih in tujih avtorjev vseh obdobij in stilov, z lažjo tehnično in interpretativno zahtevnostjo: slovenske ljudske iz različnih zbirk (M. Tomc, J. Pavčič, A. Foerster, E. Adamič, itd.), Arie antiche različnih skladateljev, Zgodnji slovenski samospev, Edicije DSS, 2005, Ljubljana Literatura: - R. Miller (1996): The Structure of Singing, Schirmer Books, New York, (Poglavje:

3., 6., 7.) - S. McCoy (2006): Your Voice: An Inside View, Inside View Press, 2006,

Princeton, New Jersey, (str.15 – 158) - J. McKinney (1984): The Diagnosis and Correction of Vocal Faults, Waveland

Press, Long Grove, Illinois (str.11 -199) 16. Predvideni študijski dosežki


Študent nadgrajuje fizično koordinacijo telesa. S slušno analizo in s posluhom za pravo estetiko barve glasu sodeluje pri oblikovanju glasu. Ozavešča sistem pevskega dihanja, svobodnega delovanja grla in resonančnega ravnovesja. Preko enostavnejših pesmi se seznanja z osnovnimi sredstvi pri oblikovanju tehnično-interpretativnih, oblikovnih in vsebinsko-emotivnih komponent petja.


16.3 Refleksija Preko različnih virov (avdio, video posnetki, živa izvedba, prebrana literatura) študent kritično reflektira izvedbe in nadgrajuje svoja znanja.



17. Metode poučevanja in učenja vodeni individualni študij, skupinsko delo. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Študenti, ki sočasno obiskujejo ali so opravili program glasba -petje na glasbeni šoli, so oproščeni obiskovanja kontaktnih ur in lahko opravljajo samo delni izpit iz Vokalne tehnike 2 kot sestavnega dela Zborovodskega modula II.


Delni izpit iz Vokalne tehnike 2 za Vokalno instrumentalni modul II je sestavljen iz praktičnega dela (oblikovanje glasu preko tehničnih vaj in petje vokaliz). Ocene delnega izpita iz Vokalne tehnike 2 so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula II sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena vokalne tehnike v deležu 30% končne ocene. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). V Modulu zborovodstvo predstavlja ocena vokalne tehnike 25%. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa 21. Sestavljalec učnega načrta Pija Brodnik

1. Naslov predmeta Vokalna tehnika 3 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 2 (1+1) 4. Kontaktne ure

Skupaj 30 (15+15)

P

V

S Ostale oblike 30 (individualno delo v skupini treh študentov)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 5. + 6. 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

Zborovsko dirigiranje Sakralna glasba

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Vokalna tehnika 3 se izvaja kot sestavni del Vokalno instrumentalnega modula III. Modul je uspešno

opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz obeh delnih ocen se izračuna končna ocena modula (glej rubriko 19). Posebnosti Vokalne tehnike 3: individualno delo poteka v okviru tričlanske skupine študentov, znanja se nadgrajujejo v vseh letnikih študija, udeležba na vsaj enem pevskem seminarju letno. Celoletni predmet.


• Spoznavanje fizičnih in akustičnih zakonitosti pevskega organa. • Individualno oblikovanje glasu. • Petje vokaliz in pesmi.

14. Opis vsebine

Tehnične in muzikalne prvine: 2. izpopolnjevanje tehnike appoggio (dihanje, zastavek, resonanca) 3. izenačevanje registrov pri moških in ženskih glasovih 4. sprememba vokalov pri petju: aggiustamento 5. messa di voce in dinamična kontrola glasu 6. vibrato in barva glasu (fizične lastnosti vibrata, raven ton, tremolo) 7. vaje: intervali v vseh oblikah, razloženi akordi, melizmi, lestvični postopi,

kolorature 8. širjenje obsega glasu 9. oblikovanje jasne pevske artikulacije in dikcije 10. petje vokaliz in pesmi

15. Temeljna literatura Zbirke vokaliz: - F. Abt: Practische Gesangschule op.474, Henry Litolff's Verlag Braunschweig - G. Concone: 50 lecons op.9, C.F. Peters, Leipzig - N. Vaccai: Metodo pratico, C.F. Peters, Leipzig

Pesmi: - Pesemska literatura (samospevi) slovenskih in tujih avtorjev vseh obdobij in stilov,

z lažjo tehnično in interpretativno zahtevnostjo: Arie antiche različnih avtorjev, zbirke pesmi W.A. Mozarta, G.F. Handla, F. Schuberta, F. Mendelssohna, J. Brahmsa, itd. Unterrichtslieder, Edition Peters, Leipzig, Zgodnji slovenski samospev, Edicije DSS, 2005, Ljubljana, zbirke slovenskih samospevov in ljudskih pesmi različnih avtorjev ( M. Tomc, B. Ipavec, J. Pavčič, Z. Prelovec itd.)

Literatura: • R. Miller (1996): The Structure of Singing, Schirmer Books, New York, (Poglavje:

4., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14.) • R. Miller (2004): Solutions for Singers and Teachers, Oxford University Press,

New York , (str.1 – 247) • S. McCoy (2006): Your Voice: An Inside View, Inside View Press, Princeton, New

Jersey, (str. 15 – 158) • M. Bunch – Dayme (2006): The Performer's Voice, W.W. Norton, New York,

(str.1 – 211)



Študent izpopolni tehnične prvine glasu in prepozna možnosti svobodnejše komunikacije in glasbenega izraza petih skladb. Ima večjo prožnost, širši obseg, resonančno polnost glasu. Njegova jasna artikulacija in dikcija se odražata v večji sposobnosti načrtovanja in doseganja čustvenih stanj v izvajanih pesmih.


16.3 Refleksija Preko različnih virov (avdio, video posnetki, živa izvedba, prebrana literatura) študent kritično reflektira izvedbe in nadgrajuje svoja znanja.



17. Metode poučevanja in učenja vodeni individualni študij, skupinsko delo. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Študenti, ki sočasno obiskujejo ali so opravili program glasba -petje na glasbeni šoli, so oproščeni obiskovanja kontaktnih ur in lahko opravljajo samo delni izpit iz Vokalne tehnike 3 kot sestavnega dela Zborovodskega modula III.


Delni izpit iz Vokalne tehnike 3 za Vokalno instrumentalni modul III ali za Modul zborovosstvo je sestavljen iz praktičnega dela (oblikovanje glasu preko tehničnih vaj in petje vokaliz). Ocene delnega izpita iz Vokalne tehnike 3 so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula III in Modula zbodrovodstvo sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena vokalne tehnike v deležu 30% končne ocene. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa 21. Sestavljalec učnega načrta Pija Brodnik

1. Naslov enote / predmeta / modula Vokalne in inštrumentalne tehnike 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 60

(30+30) P 30 V 30 S - Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija 10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Podrobno poznavanje tehničnih zmožnosti, dinamičnih zmožnosti, registrov, artikulacijskih zmožnostih instrumentov v kontaktu z vrhunskim izvajalcem.

14. Opis vsebine

Praktična uporaba pridobljenih izkušenj v orkestraciji lastnih del z upoštevanjem tehničnih in dinamičnih zmožnosti, registrov, artikulacijskih zmožnosti instrumentov.


Carse, A.: The History of Orchestration, Dover Publications, New York 1964. Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982. Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000. Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002. Adlešč M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964. Izbrani primeri iz svetovne orkestrske in solistične literature



• spoznavanje specifičnih lastnosti in možnosti posameznih inštrumentov in človeškega glasu pri praktični orkestraciji lastnih del

• razumevanje procesov orkestracije manjših instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

• poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri instrumentalni analizi ter izdelavi manjših orkestrskih skladb in pri samostojnem domačem delu

16.2 Uporaba • uporaba orkestracije pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija • vrednotenje primernosti lastnih glasbenih del glede na dejanske možnosti človeškega glasu ali inštrumenta

• vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri oblikovanju lastnih ter danih del


• oblikovanje lastnih manjših orkestrskih del pri pouku kompozicije

• orkestralna analiza lastnih ter tujih del pri pouku kompozicije

• poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja orkestracije

17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko delo, lastno delo 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa Kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet Inštrumentacija 2. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Orkestracija 1.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit Ocenjevalna lestvica: 10-5 (pozitivno) 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ..

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Jani Golob

1. Naslov enote predmeta Vokalno glasbeno slovstvo 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2) 4. Kontaktne ure Skupaj P 60 (30+30) V S Ostale oblike 5. Stopnja 1. 6. Letnik III Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

• Študent pozna temeljni izbor umetniško vrhunskih in praktično uporabnih glasbenih del vokalne glasbe iz preteklosti in sedanjosti.

• Zaveda se izvajalsko-tehničnih problemov, ki jih skladbe postavljajo pred izvajalca.

• Usposobljen je za prepoznavanje kompozicijsko estetske zasnove obravnavnih skladb kot podlage za interpretacijo.

14. Opis vsebine

Predavanja se osredotočajo na spoznavanje zasnove posameznih zvrsti solistične vokalne glasbe v različnih zgodovinskih obdobjih in sedanjosti. Tematske enote so:

• Poznorenesančna solistična vokalna glasba • Zgodnjebaročna monodija in concertato • Solistična vokalna glasba v operi prve pol. 18. st. • Solistična vokalna glasba v cerkveni glasbi prve pol. 18. st. • Komorna solistična vokalna glasba prve pol. 18. st. • Solistična vokalna glasba v operi druge pol. 18. st. • Solistična vokalna glasba v cerkveni glasbi prve pol. 18. st. • Komorna solistična vokalna glasba prve pol. 18. st. • Pesem pri skladateljih dunajske klasike (Haydn, Mozart, Beethoven) • Franz Schubert, Berlinske pesemske šole • Robert Schumann, Mendelssohn, Brahms, Liszt • Hugo Wolf, Richard Strauss, Gustav Mahler • Nemška vokalna glasba 20. st. • Francoska mélodie v drugi polovici 19. st. • Francoska mélodie v prvi polovici 20. st. • Ruski samospev 19. st., Ruski samospev 20. st. • Samospev v anglosaških deželah 19. in 20. st. • Samospev v španskih in latinskoameriških deželah • Samospev v drugih evropskih deželah 19. st. • Samospev v drugih evropskih deželah 20. st.

Samostojno delo študentov obsega spoznavanje izbora najpomembnejših sakralnih glasbenih del po predloženem izboru.


Coffin, Berton. Singer’s Repertoire. New York: Scarecrow Press, 1962. Osborne, Charles. The Concert Song Companion. London: Gollancz, 1974. Stevens, Denis (ur.). A History of Song. 2. izd. New York: Norton, 1970.



Študent pozna izbor glasbenih del različnih obdobij, ki so umetniško, izvajalsko-tehnično in estetsko primerna za uporabo v sodobni praksi, ter razume temeljne kriterije za njihov izbor.

19.2 Uporaba Študent je sposoben samostojno oblikovati izbor izvajane solistične vokalne glasbe za različne priložnosti.

19.3 Refleksija Na podlagi poznavanja vrste zgodovinskih situacij in v njih zajetih estetskih in umetniških dilem, povezanih s solistično vokalno glasbo, je sposoben samostojne orientacije v bodočem razvoju te zvrsti.


Poglabljanje poznavanja glasbeno-zgodovinskega, estetskega in funkcionalnega konteksta skladb in glasbenega razvoja v celoti.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, samostojno učenje. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje obveznosti

Vpis v ustrezni letnik študija.


Izpit, Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Akademije za glasbo.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ..

21. Nosilec in drugi izvajalci doc. dr. Aleš Nagode

1. Naslov predmeta ZBOR 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

3 (1+2)

4. Kontaktne ure 90

Skupaj 90 (30+60)

P 30

V 60

S

Ostale oblike

5. Stopnja I 6. Letnik

vsi v katerih zbor ni obvezen predmet

7. Semester 1, 2

8. Študijski program Vsi programi Akademije za glasbo

9. Študijska smer Vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik SLOVENSKI 12. Posebnosti Izbirni predmet Zbor se lahko izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje

različnih letnikov in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Če ima v posameznem letniku študent predmet zbor kot obvezen predmet ( npr. Zbor I), mora biti vključen v drugo skupino kot pri obveznem predmetu in izdelovati drug program. Študentje so na podlagi avdicije vsako leto namreč razveljeni v najmanj dve skupini z različnim repertoarjem: mešani zbor in komorni zbor, v primeru možnosti pa tudi v dekliški oziroma moški zbor


Poglabljanje obvladovanja bistvenih elementov zborovskega petja in širjenje repertoarja obveznega predmeta Zbor - osnov vokalne tehnike, - harmonskega posluha, - natančnega intoniranje, - fraziranja, artikulacije, agogike. - skupinskega petja, Razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti. Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedb Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja.

14. Opis vsebine

- vokalno-tehnične vaje za razvoj glasovne usposobljenosti - opevanje - skrbno in primerno izbrana zborovska literatura, ki omogoča postopno oblikovanje

zborovskega zvoka od manj zahtevne literature do težjih a cappella in vokalno-instrumentalnih del iz zakladnice svetovne in slovenske zborovske literature (glede na glasovno usposobljenost in sestavo trenutnega zborovskega ansambla – mešanega,dekliškega in komornega zbora)

- izvajalska praksa v obliki javnih koncertov in priložnostnih nastopov .


Zborovske skladbe iz zakladnice svetovne in slovenske a cappella in vokalno-instrumentalne zborovske literature



• sposobnost samostojnega kultiviranega petja z osnovami vokalne tehnike

• sposobnost prepoznavanja in razumevanja intonančnih težav

• sposobnost tonskega prilagajanja trenutni situaciji v zboru in kreativnega sodelovanja v ansamblu

• poznavanje temeljne zborovske literature • prepričljivo in stilno ustrezno

interpretiranje svojega glasovnega deleža • sposobnost timskega dela

16.2 Uporaba • izkoriščanje pridobljenih veščin in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu

16.3 Refleksija • vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja

• vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri drugih izvajalskih praksah


• glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri orkestru, solističnem igranju)

• poznavanje stilne interpretacije • harmonski posluh • skupinsko muziciranje – komorne vokalno-

instrumentalne zasedbe • analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-

teoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov

s področja zborovskega petja 17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor,

komorni pevski zbor. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v ustrezen letnik. Predmet se lahko izbere kot izbiren v letnikih, kjer zbor ni obvezen predmet. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi.


Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov s koncerti in drugimi javnimi nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov predmeta ZBOR I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

3 (2+1)

4. Kontaktne ure 90

Skupaj 90 (60 +30)

P 30

V 60

S

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik Različni glede na program in smer

7. Semester Zimski in letni

8. Študijski program Glasbena umetnost, glasbena pedagogika

9. Študijska smer Vse, ki imajo predmet v predmetniku

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik SLOVENSKI,

12. Posebnosti Predmet s izvaja v skupinah (npr. mešani, komorni, dekliški zbori ipd.), pri katerih skupaj delujejo študentje različnih letnikov, smeri in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Celoletni predmet


Obvladovanje bistvenih elementov zborovskega petja: - osnov vokalne tehnike, - harmonskega posluha, - natančnega intoniranje, - fraziranja, artikulacije, agogike. - skupinskega petja, Razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti. Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedb Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja.

14. Opis vsebine



- izvajalska praksa v obliki javnih koncertov in priložnostnih nastopov 15. Temeljna literatura




- sposobnost samostojnega kultiviranega petja z osnovami vokalne tehnike

- sposobnost prepoznavanja in razumevanja intonančnih težav

- sposobnost tonskega prilagajanja trenutni situaciji v zboru in kreativnega sodelovanja v ansamblu

- poznavanje temeljne zborovske literature - prepričljivo in stilno ustrezno

interpretiranje svojega glasovnega deleža - sposobnost timskega dela

16.2 Uporaba - izkoriščanje pridobljenih veščin in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu

16.3 Refleksija - vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja

- vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri drugih izvajalskih praksah


- glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri orkestru, solističnem igranju)

- poznavanje stilne interpretacije - harmonski posluh - skupinsko muziciranje – komorne vokalno-

instrumentalne zasedbe - analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-

teoretičnih predmetih) - poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja zborovskega petja 17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor,

komorni pevski zbor. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v ustrezen letnik programa, v katerem se predmet nahaja. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi.


Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



1. Naslov predmeta ZBOR II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure 90

Skupaj 90 (30+60)

P 30

V 60

S

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik Različni, glede na program ali smer

7. Semester Oba

8. Študijski program Glasbena umetnost, glasbena pedagogika

9. Študijska smer Vse, ki imajo zbor v predmetniku

10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI, 12. Posebnosti Predmet se izvaja v skupinah (npr. mešani, komorni, dekliški zbori ipd.), pri katerih skupaj delujejo študentje

različnih letnikov, smeri in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Celoletni predmet



14. Opis vsebine








sposobnost samostojnega kultiviranega petja z osnovami vokalne tehnike

sposobnost prepoznavanja in razumevanja intonančnih težav

sposobnost tonskega prilagajanja trenutni situaciji v zboru in kreativnega sodelovanja v ansamblu

poznavanje temeljne zborovske literature prepričljivo in stilno ustrezno interpretiranje

svojega glasovnega deleža sposobnost timskega dela

16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu

16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja

vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

drugih izvajalskih praksah 16.4 Prenosljive spretnosti – niso

vezane le na en predmet glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr.

pri orkestru, solističnem igranju) poznavanje stilne interpretacije harmonski posluh skupinsko muziciranje – komorne vokalno-

instrumentalne zasedbe analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-

teoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja zborovskega petja 17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor, komorni

pevski zbor. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 3. letnik Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi.


Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



1. Naslov predmeta ZBOR III 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

3 (1+2)

4. Kontaktne ure 90

Skupaj 90 (45+45)

P 30

V 60

S

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost

Glasbena pedagogika 9. Študijska smer Sakralna glasba,

10. Steber programa B. Obvezni – strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predmet se izvaja v skupinah (npr. mešani, komorni, dekliški zbori ipd.), pri katerih skupaj delujejo

študentje različnih letnikov, smeri in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Celoletni predmet



14. Opis vsebine








- sposobnost samostojnega kultiviranega petja z osnovami vokalne tehnike - sposobnost prepoznavanja in razumevanja intonančnih težav - sposobnost tonskega prilagajanja trenutni situaciji v zboru in kreativnega sodelovanja v ansamblu - poznavanje temeljne zborovske literature - prepričljivo in stilno ustrezno interpretiranje svojega glasovnega deleža - sposobnost timskega dela

16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu

16.3 Refleksija - vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja - vrednotenje interpretacije -vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah


- glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri orkestru, solističnem igranju) - poznavanje stilne interpretacije - harmonski posluh - skupinsko muziciranje – komorne vokalno- instrumentalne zasedbe - analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-teoretičnih predmetih) - poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja zborovskega petja

17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor, komorni pevski zbor.


Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi.


Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



1. Naslov enote / predmeta / modula ZBOR ali ORKESTER Z ASISTENCO III 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 120 (60+60)

P30 V90 S

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

Zborovsko dirigirje 10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI, 12. Posebnosti Študentje dirigiranja asistirajo pri vodenju zbora in/ali orkestra, zato imajo pri nosilcu predmetov zbor

in orkester po 5 ur konzultacij. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje bistvenih elementov zborovskega petja: - osnov vokalne tehnike, - harmonskega posluha, - natančnega intoniranje, - fraziranja, artikulacije, agogike. - skupinskega petja. Razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti. Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedb Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja. Obvladovanje bistvenih elementov orkestrske igre: intonacija, skupna igra, zvočna

uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v

različnih orkestrskih zasedbah Sposobnost asistiranja pri vodenju vaje zbora in orkestra

14. Opis vsebine



- izvajalska praksa v obliki javnih koncertov in priložnostnih nastopov - skrbno in primerno izbrana orkestrska literatura, ki omogoča ansamblom postopno rast in

oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posameznega ansambla).

- navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših ansamblov nujno.


Zborovske skladbe iz zakladnice svetovne in slovenske a cappella in vokalno-instrumentalne zborovske literature. Skladbe iz različnih obdobij glasbene zgodovine za različne orkestrske zasedbe






• poznavanje temeljne zborovske literature • prepričljivo in stilno ustrezno interpretiranje svojega

glasovnega deleža • sposobnost timskega dela • sposobnost vodenja in asistiranja na vaji • razumevanje in razčiščevanje intonančnih in tonskih

problemov • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb

in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize


16.3 Refleksija • vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih

izvajalskih praksah 16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet




teoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s


pevski zbor in različnih orkestrskih zasedbah (komorni godalni orkester, simfonični orkester, pihalni orkester...). Študent v sodelovanju z nosilcem predmetov Zbor in Orkester sodeluje pri izvedbi vaj.


Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi. Zborovske vaje mora študent obiskovati v polnem številu, orkestrske 30 ur. V tretjem letniku glede na izbiro smeri izbere prisostvovanje samo vajam zbora ali samo orkestra v polnem številu.


1. Naslov enote / predmeta / modula ZBOR IN ORKESTER Z ASISTENCO I, 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (3+2)

4. Kontaktne ure Skupaj 120 (60+60)

P30 V90 S Ostale oblike


Zborovsko dirigirje 10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI, 12. Posebnosti . Študentje dirigiranja asistirajo pri vodenju zbora in/ali orkestra, zato imajo pri nosilcu predmetov zbor





14. Opis vsebine






























1. Naslov enote / predmeta / modula ZBOR IN ORKESTER Z ASISTENCO II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 ( 3+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj 120 (60+60)

P30 V90 S

Ostale oblike


Zborovsko dirigirje 10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI, 12. Posebnosti Študentje dirigiranja asistirajo pri vodenju zbora in/ali orkestra, zato imajo pri nosilcu predmetov zbor





14. Opis vsebine





























1. Naslov enote / predmeta / modula Zborovska dirigentska praksa s hospitacijami (Modul dirigiranje 3) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3/15 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30

(15+15) P V30 S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Zborovsko dirigiranje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- priprava na delo z zborom - spoznavanje specifike delovanja zbora - spoznavanje različnih vadbenih tehnik in možnosti - spoznavanje dela zborov naših javnih institucij - nabiranje dirigentskih izkušenj

14. Opis vsebine

- priprava na vaje šolskih zborov s sprotno analizo in študijem posameznih del s programa

- vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega zbora, en 30 in en 60 - minutni nastop na vajah šolskega zbora

- hospitacija zborov SF, slovenske RTV in SNG Opere Ljubljana - sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih AG - sodelovanje na javnih koncertih z zbori slovenskih glasbenih institucij - sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah v organizaciji AG


Dela iz zakladnice svetovne in slovenske simfonične, operne in zborovske literature, ki so trenutno na programih šolskih ansamblov in slovenskih glasbenih institucij



- pozna specifike dela z orkestrom in različnimi orkestrskimi skupinami

- pozna specifiko dela z zborom in človeškim glasom - uspešno vodi pevsko vajo ali vajo orkestra - razume principe vodenja -razume principe delovanja različnih glasbenih instrumentalnih in pevskih skupin

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega in/ali profesionalnih ansamblov (glede na trenutne možnosti)

- pri ocenjevanju dela svojih kolegov - pri vrednotenju svojega dela

16.3 Refleksija - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju

šolskega ansambla 16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih

- vzpostavlja kritičen odnos do dela kolegov 17. Metode poučevanja in učenja vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, . 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj (najmanj 80% obisk) in opravljene obveznosti predmeta - vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega zbora ali orkestra, in en 30 in en 60- minutni nastop na vajah šolskega zbora ali orkestra. Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno oceno predmeta.


6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL. Delna ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija . 21. Sestavljavec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov enote / predmeta / modula Zborovsko dirigiranje (Modul dirigiranje 3) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 8/15 (4+4) 4. Kontaktne ure Skupaj 60

(30+30) P V S Ostale oblike

ID 60 5. Stopnja bakalavreat 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Zborovsko dirigiranje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov dirigiranja : - sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju - poznavanje dirigentskih shem - suvereno nakazovanje vstopov in odmahov - uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb - dirigiranje sprememb tempa - dirigiranje recitativov - izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom vokalno-instrumentalne in a cappella

literature iz obdobja romantike 14. Opis vsebine

- izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za prepričljivo vodenje.

- interpretacija zborovske literature stilnih obdobij romantike, izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela

- dirigentska analiza programa, priprava načrta vadenja s šolskimi ansambli - interpretacija skladb iz zborovske vokalno-instrumentalne in a cappella literature iz

obdobja romantike - izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva

praktične izvajalske izkušnje 15. Temeljna literatura

Zborovske vokalno-instrumentalne in a cappella skladbe iz obdobja romantike, skladateljev: Mendelssohn, Brahms, Schumann, Bruckner, Wolf Dvořak,Franck, Liszt, Gounod, Berlioz, Reger, Foerster, Ipavec, Gerbič, Adamič, Lajovic



- dirigentska analiza - sposobnost kontrole rok in telesa - sposobnost vodenja ansambla - poznavanje vpliva različne kvalitete kretenj na izvedbo - razumevanje procesov in metod vodenja - poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri

samostojnem domačem delu - stilna interpretacija

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla, pri ocenjevanju dela svojih kolegov,pri vrednotenju svojega dela

16.3 Refleksija - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega ansambla


- samostojno analitično razume in interpretira glasbo - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - elemente vodenja uporablja pri pedagoški praksi

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, . 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta: eno večje vokalno-instrumentalno delo iz obdobja romantike in koncertni program a cappella skladb iz obdobja romantike, en javni oz. trije interni nastopi v okviru vaj in koncertov šolskih ansamblov. Praktični del izpita – dirigiranje polovice koncertnega programa (min. 30' glasbe) šolskemu zboru ali klavirju, ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje stilnih značilnosti interpretacije od predklasicizma do romantike, poznavanje specifičnih značilnosti stilne interpretacije izbranega programa Če se med letom študent izkaže z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.


6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena predstavlja 60 % ocene celotnega modula

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija 21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov predmeta / modula Zborovsko dirigiranje 1 (Modul zborovodstvo 1) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4/8 (2+2) 4. Kontaktne ure Skupaj

60 (30+30) P 30

V 30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena pedagogika

Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju - poznavanje dirigentskih shem - suvereno nakazovanje vstopov in odmahov - uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb - dirigiranje sprememb tempa - poznavanje različnih glasbenih oznak za hitrost izvajanja - poznavanje glasbeno-karakternih in dinamičnih oznak

14. Opis vsebine

- Zgodovina dirigiranja, vloga dirigenta, lastnosti dirigenta - Drža in postavitev telesa Drža in postavitev rok in dlani - Opis iktusa (udarca) - Vertikalna in horizontalna raven - Pripravljalna gesta (vzmah) in težka doba(udarec navzdol) - Preprosti metrični vzorci ( 4, 3, 2, 1), opis oznak tempa - Ritmičen »dihajoč« gib - Notranja sprostitev in odmah - Očesni kontakt, dajanje vstopov - Vstopi na zadnjo dobo, Vstopi po dobi - staccato,legato in marcato stil, opis artikulacijskih označb - uporaba leve roke - dirigiranje z obema rokama - nakazovanje dinamike, nakazovanje crescenda in decrescendo, nakazovanje ritardanda in acceleranda


Phillips Kenneth H(1997) Basic Techniques of Conducting, Oxford University Press 1997,(235 str.); Ericson Eric, Ohlin Gösta, Spångberg Lennart (1976) Choral Conducting, Sveriges Körförbunds Förlag, Walton Music Corporation (171 str.), enoglasne otroške skladbe slovenskih in tujih skladateljev


16.1 Znanje in razumevanje - pozna in obvlada pravilno in sproščeno držo pri dirigiranju - pozna in obvlada osnovne dirigentske sheme - suvereno nakazuje vstope in zaključke izvajalcem - pri dirigiranju suvereno uporablja obe roki upoštevajoč njuni samostojni funkciji - pozna in razume glasbeno terminologijo za označevanje tempa in karakter glasbe - ima dober pregled in suvereno vodi razredni ansambel

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju razrednega ansambla - pri ocenjevanju dela svojih kolegov - pri vrednotenju svojega dela

16.3 Refleksija - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju razrednega ansambla


- uporablja dirigentska znanja pri učnem procesu v razredu - razume glasbeno terminologijo pri igranju instrumenta - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, . in skupinska evalvacija v razredu


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so reden obisk predavanj (80%), trije nastopi v razredu Praktični del izpita – dirigiranje petih skladb razrednemu zboru, ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje tehnike dirigiranja Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena

lestvica predstavlja 50% ocene celotnega mmodula 20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija . 21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec


60 (30+30)

P 30

V 30

S Hospitacije in dirigentska praksa


Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programa A. Obvezni – strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju - poznavanje asimetričnih dirigentskih shem - suvereno nakazovanje koron - suverena uporaba leve roke pri dirigiranju, dirigiranje fraze - dirigiranje sprememb tempa - sposobnost dirigentske analiza partiture

14. Opis vsebine

- Poddeljevanje in združevanje dob, hemiola - Tenuto gib - Korone - Asimetrični metrični vzorci - Različni obrazci shem, - Menjave metričnih vzorcev - Pavze - Spremembe ritma in tempa - Poudarki in sinkope - Fraziranje, gibi ki podpirajo določeno izvajanje


Phillips Kenneth H(1997) Basic Techniques of Conducting, Oxford University Press 1997,(235 str.); Ericson Eric, Ohlin Gösta, Spångberg Lennart (1976) Choral Conducting, Sveriges Körförbunds Förlag, Walton Music Corporation (171 str.), Rudolf Max (1995) Grammar of Conducting, Schirmer, third edition; večglasne otroške skladbe slovenskih in tujih skladateljev



- pozna in obvlada pravilno in sproščeno držo pri dirigiranju - pozna in obvlada vse dirigentske sheme - suvereno nakazuje korone - z levo roko samostojno in suvereno nakazuje fraziranje - suvereno nakazuje spremembe v tempu izvajanja - samostojno analizira partiture

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju razrednega ansambla in šolskega ansambla - pri ocenjevanju dela svojih kolegov

16.3 Refleksija - vrednoti tehnično obvladovanje zborovskega dirigiranja - vrednoti interpretacijo skladbe - vrednoti uspešnost realizacije znanja pri vodenju razrednega ansambla - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov


- uporablja dirigentska znanja pri učnem procesu v razredu - se samostojno glasbeno izraža pri igranju instrumenta - zna analizirati partituro (oblikoslovje) - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, . in skupinska evalvacija v razredu, hospitacije, dirigentska praksa z otroškimi zbori


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so reden obisk predavanj (80%), trije nastopi z dirigiranjem razredu, opravljene hospitacije in praksa z otroškim zborom Praktični del izpita – dirigiranje petih skladb razrednemu zboru,ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje dirigentske tehnike. Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega

dela. 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena predstavlja 50 % ocene celotnega modula



60 (30+30) P 30

V 30

S Druge oblike


Glasbena umetnost 9. Študijska smer - Sakralna glasba

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- sposobnost priprave na interpretacijo skladbe - sposobnost priprave na vajo z zborom - prepoznavanje težav pri pripravi zbora in priprave ustreznih rešitev zanje - sposobnost samostojnega vodenja pevske vaje - sposobnost priprave in izbire ustreznega programa zborovskih skladb

14. Opis vsebine

- Lastnosti zborovodje: strokovne in človeške, - Lastna priprava, študij partiture, priprava na interpretacijo - Priprava na vajo: potek vaje, vsebine na posamezni vaji, razporejanje težavnosti - Postopek vadenja, I. in II. faza, predstavitev, korepetiranje – učenje celote - Postopek vadenja. III faza: metode dela, vaje - Postopek vadenja IV. faza: vadenje celote, zadnje vaje, generalka - Reševanje ritmičnih težav: pulziranje - Reševanje ritmičnih težav: spreminjanje poudarkov, ciljni ton fraze - Reševanje intonančnih težav: alikvotni toni, različne uglasitve, stabilni nestabilni intervali,

sozvočja, uglaševanje sozvočij različnih vrst - Reševanje zvokovnih težav: oblikovanje zvoka – vokalna tehnika - Vokalna tehnika , resonanca, vokali, konsonanti– vadenje dikcije, registri, skoki, visoki toni,

nizki toni, ciljno upevanje - Avdicija - Organizacija zbora, ustanovitev zbora, prevzem že obstoječega zbora - Programi, izbira in kriteriji izbire, oblikovanje programov


Behrmann Martin (1984) Chorleiteung, Band I, Probentechnik, Hänssler-Verlag, Neuhausen- Stuttgart, (580 str., izbrana poglavja) Robinson Ray, Winold Allen(1992) HarperCollins Publishers, The Choral Experience (510 str., izbrana poglavja), večglasne skladbe za otroške in mladinske zbore slovenskih in tujih skladateljev



- študent se zna samostojno pripraviti na interpretacijo skladbe z zborom - študent se zna pripraviti na zborovsko vajo - prepoznava možne težave pri učenju skladbe in zna pripraviti zanje ustrezne rešitve - zna samostojno voditi pevsko vajo - zna pripraviti ansamblu in okoliščinam primeren program

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju vaj razrednega ansambla in dirigentski praksi - pri ocenjevanju dela svojih kolegov - pri sodelovanju v različnih šolskih ansamblih

16.3 Refleksija - vrednoti tehnično obvladovanje vodenja pevske vaje - vrednoti interpretacije - vrednoti uspešnost realizacije znanja pri vodenju vaje razrednega ansambla - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov


- uporablja dirigentska znanja pri učnem procesu v razredu - se samostojno glasbeno izraža pri igranju instrumenta - sposobnost vodenja učnega procesa uporablja pri delu v razredu

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, . in skupinska evalvacija v razredu, hospitacije, dirigentska praksa z otroškimi zbori


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so reden obisk predavanj (80%), trije nastopi z vodenjem 20 min. vaje

v razredu, opravljene hospitacije in praksa z otroškim zborom 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Praktični del izpita – dirigiranje petih skladb razrednemu zboru, pisni del izpita – poznavanje didaktike vadenja z zborom 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Ocena predstavlja 50 % ocene celotnega modula


1. Naslov enote predmeta Zgodovina Cerkve 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

4 (2+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30 +30)

P 30

S 30

V

Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik Po izbiri 7. Semester oba 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba 10. Steber programa C. Izbirni - strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Poleg predavanj in seminarjev je v izvajanje predmeta vključen obisk arheoloških najdišč, ki pričajo o

začetkih krščanstva na slovenskih tleh, ter muzejskih ustanov, ki hranijo gradivo., celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Temeljni cilj predmeta je, da se študentje seznanijo z začetki krščanstva in ustanov, ki so se razvile na takšnem temelju. Spoznajo širši religiozni in kulturno-gospodarski kontekst, v katerem se je začela zgodovina krščanstva, versko izročilo judovstva, oblikovanje več krščanskih skupnosti in nato vključevanje v širši evropski prostor. Večji poudarek je dan na začetkih ter povezovanju z religioznim izročilom, ki je pred tem prevladovalo v posameznih delih Evrope. Predmet mora študentom omogočiti, da razumejo specifični zgodovinski in notranje cerkveni razvoj, povezan s časom in ob sprotni kontekstualizaciji. Srečanje s temeljnimi viri in literaturo, kar uporabljajo v izvirnih jezikih in v slovenščini, jim pomaga, da si pridobijo kompetence za njihovo branje in interpretacijo. To naj bi jim pomagalo, da si pridobijo sposobnost samostojne analize zgodovinskih razmer in religijskega pojava kot takega.

14. Opis vsebine

Razdelitev snovi sledi kronološkemu redu, pri čemer je večji poudarek na začetkih oblikovanja krščanske skupnosti in odnosa do judovstva. Predstavljen je širši duhovno-religiozni kontekst ter vključevanje v antično grško-rimsko družbo. Študentje se seznanijo s širjenjem krščanstva in njegovim povezovanjem z družbo, ki je nastajala v evropskem prostoru ob koncu antike in na začetku srednjega veka; daljša obravnava je namenjena času preseljevanja ljudstev. V temeljnih orisih so predstavljene strukture, ki so nastale tako v obdobju kohezije (zgodnji in prva stoletja visokega srednjega veka) kot v obdobju diastaze (pozno obdobje in zaton srednjega veka). Pri tem velja poseben poudarek oblikovanju župnij, arhidiakonatov, škofij, metropolij in redovnih ustanov. Predstavljeno je obdobje reform in razne smeri, ki so se izoblikovale kot rezultat reformnih gibanj. Za slovenski prostor velja večja pozornost obdobju reformacije in s trajnim pomenom, ki ga je to obdobje prineslo za slovensko zgodovino. Posredovane so glavne informacije o misijonih. V novem veku velja pozornost vzpostavljanju odnosov med cerkvijo in novimi koncepti države ter različnim pogledom na mesto cerkve v družbi. Predstavljene so osrednje značilnosti cerkvene umetnosti in prispevka, ki ga je cerkev dala na področju kulturnega ustvarjanja.


Temeljni deli: 1. Josef Holzer, Zgodovina cerkve v stotih slikah. Ljubljana, 1995. 2. Rajko Bratož, Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem področju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode. Ljubljana, 1986. Ostalo: 3. Zgodovina Cerkve I. Od začetkov do Gregorja Velikega. Ljubljana, 1988, str. 27-225, 269-289. 4. Zgodovina Cerkve na Slovenskem. Celje, 1991, str. 11-112. 5. Katoliška obnova in protireformacija v notranje-avstrijskih deželah 1564-1628. Bogoslovni vestnik 52(1992), št. 1-2.



Študent s pomočjo predavanj, terenskih ogledov in seminarjev spozna osnovne značilnosti razvoja krščanske cerkve od njenih začetkov do novejšega časa. Dobi vpogled v temeljne procese, ki so zaznamovani nastanek in razvoj krščanstva v različnih časovnih in krajevnih pogojih (ob splošnih dejstvih velja poudarek razmeram v širšem slovenskem prostoru). V povezavi z vsebinami drugih predmetov razume zakonitosti razvoja cerkve in njenih struktur, njeno prepletenost z drugimi ustanovami, prispevek na kulturnem, gospodarskem in političnem področju.

16.2 Uporaba Študent mora biti usposobljen, da z analitično-sintetično metodo in z ovrednotenjem poda oceno kakega zgodovinskega pojava oz. procesa. Naučiti se mora obvladati postopke in metode, ki so nujni za kritični pristop k virom, za njihovo vrednotenje in kritično oceno. Pridobljeno znanje mora biti podano na način, da bo ga bo lahko uporabil v praktičnem ravnanju oz. pri nadaljnjem izobraževanju ter pri pedagoškem delu. Pridobljeno znanje mu pomaga, da lahko sodeluje pri interpretaciji religioznih znamenj in materialnih izrazov religioznega doživljanja.

16.3 Refleksija Na temelju pridobljenega znanja, metod dela in kritičnega pristopa je študent sposoben, da išče dodatne informacije in da kritično ovrednoti religijski pojav, s poudarkom na krščanstvu in cerkvi (v svetu in na Slovenskem) v preteklosti in danes. Pri tem zna biti kritičen, a hkrati imeti celovit pristop in upoštevati časovne dejavnike.


Pridobljena temeljna znanja, časovni okvir in metoda dela študentu nudijo možnosti, da si pridobi sposobnosti kritične ocene posameznih dokumentov, njihove izvirnosti in sporočilnosti. Hkrati mu to omogoča, da samostojno in kritično gleda na razmere v verskih skupnostih in v širši družbi. Pri tem je sposoben uporabljati pridobljeno znanje, se aktivno vključiti v razprave o odprtih vprašanjih in suvereno izražati lastna stališča. V širšem kontekstu pedagoškega dela mu pridobljeno znanje pomaga razumeti religiozne vsebine, ki jih vključujejo drugi predmeti.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in seminarji. Delo z izbrano študijsko literaturo. Pri uporabi primarnih virov skupinsko delo. Obiski na terenu in v muzejih. Za sprotno sodelovanje pri predmetu je priporočeno vključevanje v konzultacije ob govorilnih urah ali ob drugih priložnostih.


Vpis v letnik študija oz. dokončan prvi letnik študija. Vsaj temeljno znanje katerega od tujih jezikov, kar bo omogočilo sodelovanje pri branju virov in uporabo literature.


Ustni ali pisni izpit. Ocenjevalna lestvica: 1-5 nezadostno, 6 zadostno, 7 dobro, 8-9 prav dobro, 10 odlično – ob upoštevanju Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil fakultete.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, .. Študentska anketa ob koncu predavanj. 21. Sestavljalec učnega načrta Izr. prof. dr. Bogdan Kolar

1. Naslov predmeta ZGODOVINA GLASBE 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 60

V /

S /

Ostale oblike /

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena

pedagogika 9. Študijska smer vse

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Skupinska predavanja, do 40 študentov


- poznavanje in razumevanje svetovne zgodovine glasbe; - analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del iz svetovne

glasbene literature; - razumevanje glasbe v umetniških, znanstvenih in družbenih okvirih; - razumevanje in uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK; - interdisciplinarno povezovanje vsebin; - razvijanje zmožnosti ustvarjalnega, analitičnega in problemskega razmišljanja,

samostojnega študija in raziskovanja; - razvijanje estetske občutljivosti do kakovostnega zvočnega okolja

14. Opis vsebine

- značilnosti glasbe predantičnih in antičnih kultur - zgodnjekrščanska glasba (oblike, izvajalska praksa, glasbena teorija, notna pisava) - razvoj večglasja: notredamska šola, Ars antiqua, Ars nova, Trecento - trubadurska lirika (tipi in vsebine pesmi, inštrumentarij) - franko-flamske šole in vokalna polifonija 15. in 16. st. - beneška in rimska šola, začetki opere (Zarlinova teorija, G. P. Palestrina, razvoj

inštrumentalne glasbe in opere) - glasbeni barok: kulturno-zgodovinski okvir, tonska simbolika, musica poetica, nauk

o afektih, monodija, inštrumentarij, razvoj harmonije in ritma, basso continuo (pomembnejši skladatelji, scenska glasba, inštrumentalne in vokalne oblike glasbe)

- razsvetljenstvo in galantni slog - Glückova operna reforma - Dunajska klasika (Haydn, Mozart, Beethoven) - Glasbena romantika: družbene in kulturne značilnosti 19. st., najpomembnejši

skladatelji, razvoj harmonije, melodike in ritma, nacionalne šole - Opera v romantiki: Italija, Francija, Nemčija, slovanske dežele - Klavirska in komorna glasba - Romantična simfonija, programska glasba in razvoj orkestra - impresionizem in njegov vpliv na slogovni pluralizem 20. st.


Wörner, K. H. (1992), Zgodovina glasbe, Ljubljana: DZS, str. 11–401 Honolka, K. (1983), Svetovna zgodovina glasbe, Ljubljana: MK, str. 15–518 Michels, U. (2002), Glasbeni atlas, Ljubljana: DZS, str. 15–483 Norton Antology of Western Music, Vol. 1, 2 (ur. P. Burkholder/C. Palisca), New York, London: W. W. Norton & Co., 1980, 2006, str. 1–680 Snoj, J. (1997), Srednjeveški glasbeni kodeksi, Ljubljana: ZRC SAZU, str. 5–76 Sivec, J. (1976), Opera skozi stoletja, Ljubljana: DZS, str. 5–360 Slušni primeri iz svetovne zgodovine glasbe od antike do konca 19. st. (izbor pomembnejših glasbenih oblik in avtorjev)



Pozna zakonitosti razvoja glasbe, mejnike in značilnosti posameznih obdobij. Pozna pomembnejše ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost. Pozna pomembnejše ustvarjalne šole ter razume njihov pomen in vplive. Pozna in razume zakonitosti in razvoj glasbene teorije, oblik in poustvarjalne prakse. Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z družbenimi gibanji. Pozna in razume prepletanje umetniških gibanj.

16.2 Uporaba Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov. Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane glasbe. Zna ciljno uporabiti glasbo različnih stilnih obdobij. Upošteva različne dejavnike vplivov na zgodovinski tok razvoja umetnosti.

16.3 Refleksija Povezuje teoretična spoznanja in lastno poustvarjalno prakso. Vzpostavlja kritičen odnos do strokovne literature in je sposoben uravnavati lastno učenje.


Uporablja domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke v skupini, v ustni in pisni obliki poroča o glasbenih dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vodeno samostojno učenje, individualne pisne naloge, ustne prezentacije, portfolio


Vpis v 1. letnik Opravljeni kolokvij in pisni izdelki so pogoj za pristop h končnemu pisnemu oziroma ustnemu izpitu.


Individualne naloge in portfolio se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Kolokvij po prvem semestru, pisni ali ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 50%, pisni oz. ustni izpit 50% končne ocene. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija . 21. Sestavljalec učnega načrta Nosilec: dr. Darja Koter, doc.

1. Naslov predmeta ZGODOVINA GLASBE II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 60

V /

S /

Ostale oblike /

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost, glasbena

pedagogika 9. Študijska smer vse

10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- poznavanje in razumevanje svetovne in slovenske zgodovine glasbe; - analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del iz svetovne

in slovenske glasbene literature; - razumevanje glasbe v umetniških, znanstvenih in družbenih okvirih; - uzaveščanje vrednot nacionalne kulture; - razumevanje in uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK; - interdisciplinarno povezovanje vsebin; - razvijanje zmožnosti ustvarjalnega, analitičnega in problemskega razmišljanja,

samostojnega študija in raziskovanja - razvijanje estetske občutljivosti do kakovostnega zvočnega okolja

14. Opis vsebine

• Slogovni pluralizem nove glasbe: novi glasbeni pojavi in zvočni viri, celostna podoba v glasbi, glasbene oblike, harmonija, notacija, inštrumentacija in inštrumentarij

• Ekspresionizem in dunajska šola: tonalnost, atonalnost, dodekafonija • Neoklasicizem v Evropi in ZDA • Glasba po l. 1950: dodekafonija, modalnost, konkretna glasba,

eksperimentalna glasba, interdisciplinarnost, angažirana- , serialna glasba, punktualizem in aleatorika, elektronska- , konkretna- , računalniška glasba

• Opera v 20. in 21. stoletju, eksperimentalno gledališče • Postserialna glasba in postmoderna • Začetki petja v slovenščini; poustvarjalnosti v srednjem veku • Renesansa: protestantizem in glasba na Slovenskem • J. P. Gallus in njegovo mesto v razvoju evropske glasbe • Barok: razvoj duhovne in posvetne glasbe • Klasicizem: začetki opere, Filharmonična družba v Ljubljani • Romantika: družbena gibanja in razvoj slovenske glasbe, glasbena društva,

šolstvo, notni tiski, publicistika, operno gledališče, zborovska glasba in nacionalno gibanje, razvoj samospeva in inštrumentalne glasbe, glasbeni ustvarjalci

• Ustvarjalnost med obema svetovnima vojnama (slogovni pluralizem, približevanje evropskim razvojnim trendom)

• Značilnosti in pomen glasbe med drugo svetovno vojno • Glasbena ustvarjalnost v socialistični družbi povojnega časa, stilno

približevanje zahodnoevropski glasbi: neoklasicizem, ekspresionizem, modernizem in postmodernizem


Wörner, K. H. (1992), Zgodovina glasbe, Ljubljana: DZS, str. 305–326, 350–361, 374–375, 385–389, 403–417 Honolka, K. (1983), Svetovna zgodovina glasbe, Ljubljana: MK, str. 512–591 Michels, U. (2002), Glasbeni atlas, Ljubljana: DZS, str. 484–525 Norton Antology of Western Music, Vol. 2 (ur. P. Burkholder/C. Palisca), New York, London: W. W. Norton & Co., 1980, 2006, str. 141–491 Klemenčič, I. (2000), Musica noster amor, Glasbena umetnost Slovenije od začetkov do danes, Maribor: Obzorja, Ljubljana: ZRC SAZU, str. 13–229 Cvetko, D. (1991), Slovenska glasba v evropskem prostoru, Ljubljana: Slovenska matica, str. 9–465 Snoj, J. (1997), Srednjeveški glasbeni kodeksi, Ljubljana, ZRC SAZU, str. 5–76 Slušni primeri iz svetovne in slovenske zgodovine glasbe 20. in 21. st. (izbor pomembnejših glasbenih oblik in avtorjev)



Pozna zakonitosti razvoja svetovne in slovenske glasbe, mejnike in značilnosti posameznih obdobij ter ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost. Pozna pomembnejše ustvarjalne šole ter razume njihov pomen in vplive. Pozna in razume zakonitosti in razvoj glasbene teorije, oblik in poustvarjalne prakse. Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z družbenimi gibanji. Pozna in razume prepletanje umetniških gibanj.

16.2 Uporaba Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov. Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane glasbe. Zna ciljno uporabiti glasbo različnih obdobij.

16.3 Refleksija Povezuje teoretična spoznanja in lastno poustvarjalno prakso. Vzpostavlja kritičen odnos do strokovne literature in je sposoben uravnavati lastno učenje.


Uporablja domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT, ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o glasbenih dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vodeno samostojno učenje, individualne pisne naloge, ustne prezentacije, portfolio


Vpis v 2. letnik Opravljeni kolokvij in pisni izdelki so pogoj za pristop h končnemu pisnemu oz. ustnemu izpitu


Individualne naloge in portfolio se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Kolokvij po koncu 1. semestra, pisni ali ustni izpit ob koncu 2. semestra se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 50%, pisni oz. ustni izpit 50% končne ocene. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .. 21. Sestavljalec učnega načrta Nosilec: dr. Darja Koter, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula ZGODOVINA JAZZA IN STILI 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P-30 S-0 V-30 Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik

Različni 7. Semester

1,2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse, razen sakralne glasbe 10. Steber programa Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- razumevanje nastanka in razvoja jazza - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije

14. Opis vsebine

- zgodovinske pregled razvoja jazza od New Orleansa do danes. Značilnosti posameznih stilov in obdobij


Izbrana poglavja iz: Mark C. GRIDLEY: Jazz Styles - History and Analysis, 9th Edition, 2006 by Pearson Education, Upper Saddle River/New Jersey 07458, 418 strani



- sposobnost orientacije v jazzovski literaturi

- sposobnost analize skladb različnih jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri lastni improvizaciji v določenem jazzovskem stilu -analitična opredelitev lastnega stila improviziranja

16.3 Refleksija - vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine -vrednotenje in umeščanje lastnega improvizacijskega stila v današnja stilne opredelitve


- glasbeno izražanje v določenem jazz stilu in razlikovanje med raznimi zgodovinsko pogojenimi stili improviziranja, predstavitev jazz standardov na inštrumentu, oblikovna in harmonska analiza

17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge, , vodeni individualni študij, delavnice, izvajalska praksa


Vpis na Akademijo za glasbo


izpit, od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, Študentska anketa Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kare potrdi nosilec predmeta

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag. Doc. Rok Golob Red.prof. Jani Golob

Documents

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13) P V- S - … nacrt od S do Z.pdf · R. Boutry: Divertimento – Leduc J. Charpeniter: Gavambody 2 – Leduc C. Debussy / V. David: