20 let PSS

zbornik_euroscale.indd 3 14.6.2010 18:58:59

POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE tefanova ulica 2, 1501 Ljubljana

S I 83912665 Tel.: + 386 (1) 428 43 62 Fax: +386 (1) 231 91 74 Email : [email protected]

[email protected]

UREDIL: IO PSSOBLIKOVANJE: E2rdIZDAL IN ZALOIL: PSSNAKLADA: 1500 kosovTISK: Seprom d.o.o., Koprska 72, Ljubljana

Policijski sindikat Slovenije, Junij 2010

POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE - 20 LET

ZBORNIK OB 20 LETNICI OBSTOJA IN DELOVANJA


1P O L I C I J S K I S I N D I K A T S L O V E N I J E

Dovolite mi, da se Vam najprej zahvalim za zaupanje in podporo dosedanjim vod-stvom Policijskega sindikata Slovenije, ki ste jo preko svojih predstavnikov izraali v preteklih dvajsetih letih delovanja NAEGA sindikata.

Na ta praznini dan, dan dvajsete obletnice usta-novitve Policijskega sindikata Slovenije, naj iz svo-jega zornega kota dodam e nekaj misli. V mislih imam zelo pomembno dejavnost, ki smo jo vasih imenovali razvijanje novih zamisli, sedaj pa ji pravi-mo ustvarjalnost ali kreativnost. Nekateri med vami verjetno ne veste, kako so se nove zamisli v naem sindikatu sploh oblikovale, se je v teku let nad-aljevale ter pridobivale na pomenu. Zato naj Vas na kratko popeljem do nekaterih pomembnejih poglavij v zgodovini naega sindikata.

Zaetek naega dananjega Policijskega sindikata Slovenije je bila ideja o sindikalnem zdruenju zapo-slenih v tedanji milici, ob demokratizaciji Slovenije. Iz osnovne ideje je zraslo sindikalno gibanje zapo-slenih v Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji. Za ustanovitev Policijskega sindikata Slovenije teje prva skupina Policijskega sindikata Slovenije leta 1990. e takratno lanstvo je ugotavljalo, da bo samo tevilnost pripomogla k moi in uspehom mladega sindikata in zato je bil ustanovljen samo en sindikat. lanstvo je ugotavljalo, da je za napredek sindikata potrebno predvsem troje:

PRIJATELJSTVO med vsemi lani kot osnova za do-bre in zdrave odnose,SOLIDARNOST do tistih, ki pomo potrebujejo inSODELOVANJE na medsebojni ravni in z drugimi

posamezniki in institucijami, ki lahko pripomorejo k boljemu poloaju lanstva.

Iz prvotnega sindikata je v teh dvajsetih letih nasta-la organizacija, ki ima svoja nihanja v tevilnosti, vendar danes zdruuje blizu 6000 lanic in lanov, ki preko uteenih poti, v Policijskem sindikatu Slovenije uveljavljajo svoje interese. Tako, kot smo si razlini ljudje med seboj so tudi interesi lanov razlini. Nekaterim je interes za lanstvo povsem ekonomski, drugim pravni, portni, socialni. Trudimo se in se bomo tudi v prihodnje, v finannih in organizacijskih okvirih, da bi zadovoljili im ve interesov lanov.

Ker nobena organizacija ne more delovati in biti uspena brez lanstva naj bo ena od temeljnih na-log slehernega lana in sindikalnega zaupnika pri-dobivanje novih lanov. Mo sindikata je predvsem v tevilu lanstva in v aktivnosti lanov. Vsi lani sindi-kata moramo s svojim delovanjem pozitivno vplivati na medsebojne odnose delovanje pa mora temeljiti na naih geslih PRIJATELJSTVO, SOLIDARNOST IN SODELOVANJE.

Samo ob medsebojnem spotovanju in spotovanju razlik in razlinih interesov bomo za lanstvo dosegli mesto v drubi, ki ga zasluimo. Za dosego taknih ciljev pa je nujna podpora in odziv lanstva na ak-tivnosti sindikata. Sleherni lan mora biti aktiven za uveljavitev njegovih pravic in se mora ne poziv sindi-kata v prizadevanju za dosego bolje plae, pogojev dela, zaite aktivno odzvati.

Branko PrahPREDSEDNIK POLICIJSKEGA SINDIKATA

SPOTOVANA LANICA, LAN POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE Branko Prah

PREDGOVOR



Spotovane policistke in policis-ti, sodelavke in sodelavci,nae poslanstvo je predvsem za-gotavljanje im veje varnosti v nai dravi. Pri tem pa je najbolj pomembno, da policija deluje stro-kovno, da pri svojem delovanju upoteva naelo sorazmernosti ukrepov in zagotavlja spotovanje lovekovih pravic ter da deluje oper-ativno neodvisno. Takno delovanje policije predstavlja podstat vsem ostalim intitucijam pravne drave, svobode in varnosti; brez teh pa ni razvoja, demokracije, ekonomske-ga napredka in socialne ter pravne enakosti. V tem smislu je policija imunski sistem demokratine, so-cialne in pravne drave; prvi garant svobode in varnosti. Na Ministrstvu za notranje zadeve se zavedamo, da pomemben dele k temu prisp-evajo tudi zadovoljni policisti in policistke. Tako smo e na prvem sestanku s predstavniki Policijskega sindikata Slovenije (PSS) poudarili, da elimo voditi konstruktiven in uinkovit socialni dialog, kar se je po naem mnenju do sedaj tudi uresnievalo na razlinih podrojih. V tem asu sem se tudi sama udeleila veih sestankov s pred-stavniki sindikata, na nekaj ve kot deset sestankih pa so z vami raz-pravljali moji sodelavci.

Temelj uspenega sodelovanja in zadovoljnega kolektiva je dobra ko-munikacija. Zato smo vzpostavili pooblaenca za delo z vodstvom PSS in voljenimi lani IO PSS,

preko katerega poteka redna komu-nikacija o vsakodnevnih problemih s podroja vodenja socialnega dialoga. Tako skrbimo za redno obveanje obeh sindikatov o vseh pomembnih sistemskih projektih, pogajanjih o proraunu ter no-vostih, ki se nanaajo na izboljanje organizacije policije, gradnje ob-jektov policije, osebne in zaitne opreme policije, zavarovanja in pravne pomoi. V primeru vejih sprememb smo upotevali tudi mnenja PSS. Vse sindikalne po-bude in predlogi so bili v strokovnih slubah ministrstva ustrezno ob-ravnavane, na tevilne predloge pa smo tudi pismeno odgovarjali ali pa se udeleevali skupin PSS ali sej Sveta PSS skupaj z vodstvom GPU.

Decembra lani sem podpisala povsem novo pogodbo o zagotavl-janju pogojev za sindikalno delo v ministrstvu za notranje zadeve, s katero smo omogoili dobre pogo-je za delo, tako vodstva PSS, kot tudi vseh sindikalnih zaupnikov, vkljuno z dodelitvijo potrebne kvote ur za sindikalno delo.

Eno izmed prvih stvari, na katere ste me opozorili predstavniki sin-dikata, je bila potreba po osebni in zaitni opremi za policiste, zato je bilo to vedno prioriteta. Tako smo v letonjih proraunskih pogajan-jih in kljub rebalansu uspeli izboriti 5.008.963 evrov za osebno opremo in 2.230.000 evrov za zaitno op-remo, ne glede na to, da so se sred-stva za vsa ministrstva drastino

zmanjevala.

Demonstracija pred Dravnim zborom so pokazale, da je bila odloitev za nakup zaitne in os-ebne opreme izjemno pomembna in da moramo tudi v prihodnje skrbeti za to. To je bil tudi eden od glavnih argumentov pri pogajanjih o reba-lansu prorauna, zato smo sred-stva za opremo tudi obdrali. Sku-paj z vodstvom GPU bomo storili vse, da bodo imeli policisti v vseh okoliinah ustrezno zaitno op-remo, saj pri tovrstnih nastopanjih mnoinih kritev javnega reda ni mo izkljuiti pokodb.

Delo vaega sindikata je izredno pomembno, saj bi se brez vas veliko teje zavedali potreb in elja naih policistov in policistk. Strokovna, uspena in zadovoljna policija je na skupni cilj. Verjamem, da bomo s pomojo odprtega naina komu-nikacije, s poudarkom na social-nem dialogu in spotovanju po-godbe, tudi v prihodnje s skupnimi momi premagovali skupne teave.

Ob 20. obletnici ustanovitve Polici-jskega sindikata Slovenije vam iskreno estitam in se veselim do-brega in uspenega nadaljnjega sodelovanja.

S spotovanjem,

Katarina KresalMinistrica za notranje zadeve

NAGOVOR MINISTRICE ZA NOTRANJE ZADEVE

Katarina Kresal

NAGOVOR


Spotovane sodelavke in sodelavci!

K ar je resnino vredne-ga v loveku, je njegova dovzetnost za pravice in potrebe drugega. Ta lastnost je inte-grirana v temeljne vrednote policis-tov, svojo vrednost pa lahko ohranja le, e si zanjo prizadeva tudi vod-stvo. Ena najpomembnejih nalog vodstva policije je skrbeti za do-brobit svojih zaposlenih, neomajno braniti njihove pravice, jim zago-tavljati ustrezne delovne razmere in zaito. Le tako bomo lahko suvereno uresnievali poslanstvo policije in odgovorno skrbeli za var-nost obank in obanov.

Vesel sem, da v teh prizadevan-jih nismo sami. Policija in Polici-jski sindikat Slovenije e dvajset let zdruujeta moi in si skupaj prizadevata za izboljanje poloaja zaposlenih v policiji. Taken jubilej je odlina prilonost za razmislek o vlogi sindikalnih gibanj in pomenu partnerskega sodelovanja med sindikati in policijo. Iskren posluh za potrebe in teave policistov ter medsebojno prilagajanje sta osnov-na pogoja za preseganje parcialnih interesov in uresnievanje obega dobrega.

Rojstvo Policijskega sindikata Slo-venije je pomenljivo povezano z rojstvom nove drave. Prebujanje nacionalne zavesti in poveana obutljivost za temeljne lovekove pravice in svoboine sta spodbu-dila tudi intenzivneje zavedanje o pravicah zaposlenih. Iz taknih temeljev navadno zraste tudi mona motivacija, z njo pa hotenje za uresnievanje potreb, ki jih na-rekujejo spreminjajoe se razmere.

V dvajsetih letih obstoja je Polici-jski sindikat Slovenije pustil svoj peat. V obdobju intenzivnih spre-memb drubenega, gospodarskega in politinega sistema je vztrajno zagovarjal pravice ter upraviene zahteve in interese zaposlenih v policiji in tako pomembno prispeval k izboljanju socialnega in delovno-pravnega poloaja policistov. Sode-loval je tudi pri uveljavitvi novega planega sistema in uspel izboljati plane razrede policistov. Vse, kar smo dosegli za zaposlene v policiji, velikokrat z vao pomojo, pa bo imelo pravo vrednost le, e bomo z dobrim delom tudi nadaljevali.

Prihodnost al napoveduje nekaj negotovosti. Zaradi predvidenih reform pokojninskega sistema in nartovanega zmanjevanja iz-

datkov za javno upravo bomo vsi trije partnerji policija in oba sin-dikata morali presei medsebojna nestrinjanja. Obvezali smo se, da bomo s svojimi pristojnostmi, znan-jem in izkunjami skrbeli za dobro zaposlenih v policiji. To je naa na-loga, naa dolnost in nenazadnje tudi privilegij.

eprav se vasih zdi, da smo na razlinih bregovih, pa z zadovoljst-vom poudarjam, da je socialni dialog med policijo in Policijskim sindikatom Slovenije na zavidljivi ravni. Drui nas dovzetnost za prav-ice in potrebe vseh zaposlenih v policiji. In kjer je skrb za zaposlene temeljna vrednota, se najde tudi pot za doseganje cilja.

Spotovane sodelavke in sodelavci, elim si, da bi se bogata tradicija sodelovanja med policijo in Polici-jskim sindikatom Slovenije tudi v prihodnje nadaljevala, da bi jo pod-piral premiljen dialog in da bi bile nae poteze konstruktivne.

Ob 20-letnici delovanja Policijske-ga sindikata Slovenije vam iskreno estitam!

Janko GorekGENERALNI DIREKTOR POLICIJE

KJER JE SKRB ZA ZAPOSLENE TEMELJNA VREDNOTA, SE NAJDE TUDI POT ZA DOSEGANJE C ILJA

NAGOVOR GENERALNEGA DIREKTORJA POLICIJE JANKA GORKA OB 20-LETNICI DELOVANJA POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE (MAJ 2010)

P O L I C I J S K I S I N D I K A T S L O V E N I J E

NAGOVOR

3


Iz dokumentacije, ki je na razpolago, tudi glasilo delavcev v ONZ R Slovenije t. 4-5 (april, maj) 1990 je tako zapisano. Urednitvo Varnosti je pri-pisalo Na UNZ Maribor in UNZ Koper so delavci ONZ e ustanovili obmoni policijski sindikat. Prvi so imeli ustanovno skupino 5. junija, drugi pa 8. junija.

Ustanovna skupina Policijskega sindikata Slovenije je bila 23. junija 1990 v Ljubljani. Takrat se je razpustil stari sindikat in ustanovil PSS. lanstvo v novoustanov-ljenem sindikatu je prostovoljno in ga bodo delavci

potrdili s pristopno izjavo.

V iniciativnem odboru za ustanovitev PSS so bili:

ivko Drekonja iz UNZ KranjStojan Privek iz UNZ MariborZdenka Likar iz UNZ Novo MestoIvan Kern iz UNZ Ljubljana okolicaVinko Erjavec iz UNZ CeljeJoko Mezgec iz UNZ KoperBranko Celar in Sonja Milenkovi iz RSNZ.

Ne moremo mimo aktivnih delavcev, ki so sode-lovali iz razlinih obmoij R Slovenije kot so:

Bojan Magon iz OZK UNZ MariborMirjana ohar iz OSS UNZ MariborJadranka Zorko, skupne slube UNZ KoperMilan Marinek iz OZK UNZ KoperMilan Zgonc iz PM PostojnaVojko Otoniar iz OM PivkaLojze pindler, naelstvo UNZ Murska SobotaJanko Golob, PM Murska SobotaStjepan Mikovi, IM UNZ Nova GoricaRoman Kos, PM TrbovljeAnica Novak iz UNZ Krko.

POLICIJSKI SINDIKAT SLO-VENIJE JE TREBA USTANOVITI TAKOJ, EPRAV MORDA SPRVA NE BO DELOVAL, KOT BI SI VSI ELELI, SAJ NIMAMO DRUGE INSTITUCIJE, KI BI DELAVEVE INTERESE VAROVALA PRED ZLORABAMIje zapisal Joko Mezgec, lan iniciativnega odbora za ustanovitev PSS.

USTANOVITEV

P O L I C I J S K I S I N D I K A T S L O V E N I J E 4



PRVI PREDSEDNIK NOVOUSTANOV-LJENEGA POLICIJSKEGA SINDIKA-TA SLOVENIJE JE POSTAL JOKO MEZGEC IZ UNZ KOPER, KI JE V SVOJI IZJAVI OB 20 LETNICI PSS ZA-PISAL:

USTANOVITEV POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJENAMESTO UVODA

Vsi vemo kaj se je konec os-emdesetih prejnjega stoletja dogajalo v Sloveniji in svetu. To je bil as velikih sprememb, hitrih teko predvidljivih dogajanj in premikov. as, ko prihodnost ni bila jasna. V zraku je bilo utiti na-petost, nemir, pritiske pa tudi strah in negotovost. Vse to smo delili tudi takratni miliniki in drugi uslubenci Republikega sekretari-ata za notranje zadeve. Pred nami je dobesedno razpadal sistem vred-not, ki so nam ga privzgajali ali bolje reeno doloali v takratnem sistemu organiziranja in delovanja drave. Kar teko si je danes po dvajsetih letih predstavljati tisti as.

POBUDA ZA USTANOVITEV NOVEGA POLICIJSKEGA SIN-DIKATA

Na Upravi za notranje zadeve Koper je takrat, e v okvirih t.i. starega sindikata delovala skupina nedo-budnih sindikalistov, ki smo imeli, zaradi naih druganih razmiljanj, kar nekaj teav z vodstvom UNZ. Bili smo polni pozitivne energije, volje in elje po spremembah. Nekje v samem zaetku leta 1990 je med nami dozorela ideja, da ustanovi-mo nov samostojni in neodvisni Policijski sindikat. Pripravili smo programske smernice in drugo propagandno gradivo, ki smo ga ob preverjanju pobude za usta-novitev novega sindikata, razpos-lali po vseh enotah UNZ. Pozitiven odziv je bil hiter in nedvoumen.

Ustanovi naj se nov Policijski sindi-kat. Z novo energijo in zagnanostjo, ki jo dan danes al ne poznamo ve, smo zagrizli v delo. V prvem trenutku nismo posebej razmiljali o raziritvi pobude izven obmoja koprske UNZ. To se je pojavilo nepriakovano in nenartovano, saj se je glas o aktivnosti v Kopru hitro iril po Slo-veniji.

Prvega marca 1990 sem bil kot vodja ko-prskih pobudnikov za ustanovitev novega sin-dikata, povabljen na sestanek koordinacije sindikata ONZ, ki je po-tekal na sedeu RSNZ v Ljubljani. Na tem sestanku je bila prvi podana javna pobuda za ustanovitev Polici-jskega sindikata Slo-venije. Imenovan je bil iniciativni odbor, ki je e v istem mesecu pri-pravil smernice za delo, reklamne plakate, os-nutek statuta in predlog trojezinih pristopnih

izjav. Pripravljen je bil prvi prispevek v glasilu Varnost. Aktivnosti po vsej Sloveniji so stekle. Vse se je odvijalo z blis-kovito naglico. V dravi so bile volitve, zamen-java oblasti, napovedan je bil prihod novega ministra. In nekega majskega dne se je zgo-dil v iri javnosti manj znan sestanek takrat e starega sindikata. Na ta sestanek sem bil dobesedno priveden iz ceste, kjer sem obravna-val prometno nesreo. V neki majhni pisarni v drugem ali morda tretjem nadstropju na takratni e Kidrievi ulici, so mi pokazali pripravljeno depeo, v kateri je pisalo, da se v sindikatu ne strinjamo z novo imenovanim ministrom. Moji gos-

titelji so zahtevali da na ses-tanku sprejmemo tak sklep in depeo poljemo po vseh enotah v Sloveniji. Jasno sem povedal, da s to zadevo, nov sindikat, katerega

Obvestilo o ustanavljanju PSS

Obvestilo o ustanavljanju PSS - stran 2

USTANOVITEV


6 iniciativni odbor za usta-novitev sem vodil, ne eli imeti niesar. Isti sklep je kasneje na ses-tanku sprejel tudi star sindikat, katerega lani so se ta dan e zadnji skupaj zbrali.

Aktivnosti za ustanovitev PSS so se nemoteno nadaljevale. V tem asu so bili navezani stiki z novo nastajajoimi policijskimi sindikati na Hrvakem in BIH. Sreali smo se tudi s kolegi policijskimi sindi-kalisti iz Italije in Avstrije.

Kmalu je bil doloen datum ustanovne skupine - 23. ju-nij 1990 v kinodvorani Doma Maksa Perca Kot-nikovi ulici v Ljubljani. e pred tem so 5. junija 1990 ustanovili obmoni Policijski sindikat v Mari-boru in ez tri dni e v Kopru. Ustanovitev obmonega Policijskega sindikata v Mariboru la-hko tako tejemo za prvo formalno obliko novega organiziranja sindikata v slovenski policiji.

Na ustanovni skupini 23. junija 1990 je bil tako s sprejemom statuta in drugih aktov tudi formal-no pravno ustanovljen POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE (PSS), kot prostovoljna, interesna organizacija delavcev organov za notranje za-

deve republike Slovenije. Imenovan je bil zaasni svet, z nalogo da v estih mesecih ustvari pogoje

za delovanje PSS na obmoju ce-lotne Slovenije.

e takoj na zaetku delovanja PSS je bilo jasno, da bodo najtri oreh sindikalnega delovanja v slovenski policiji, zahteve oziroma pogaja-nja z vodstvom RSNZ in kasneje MNZ ter Vlado za izboljanje gmot-nega poloaja delavcev zaposlenih v ONZ. Zaasni svet PSS tako ni imel miru za pripravo lastne orga-niziranosti. V petek 21. septembra 1990 ob 14.00 uri je bila orga-nizirana enourna splona opozo-rilna stavka vseh delavcev v ONZ. Nekateri so takrat ugotavljali, da je bila to prva stavka organizirana

v podobnih dravnih organih, t.i. vzhodnega dela Evrope. Takrat-ni lani zaasnega sveta in lani pogajalskih pogovorov z vodstvom ministrstva, se bodo zagotovo spo-minjali nekaterih burnih dogajanj na sestankih sindikata. Med nami so se kresala razlina mnenja in stalia. To je bil kar naporen as. V asu pogajanj so se razirile gov-orice, da bomo vsi odpueni in da nas na izhodu iz stavbe minis-trstva e akajo delovne knjiice, pa ni bilo ni od tega. Rezultat je bil prvi uspeh PSS v pogajanjih z MNZ in Vlado. V asu opozorilne stavke je bilo v PSS vlanjeno e 4227 delavcev ONZ, kar je pome-nilo veino uslubencev takratnega MNZ.

V okviru ustanavljanja PSS, ki je dokonno organiziranost dobil na prvi redni skupini v Mariboru 19. januarja 1991, velja omeniti e iz-

peljan interni razpis in izbor najbolje idejne reitve znaka PSS. Avtor iz-branega znaka, ki je e danes p r e p o z n a v n i

simbol PSS, je Ale KAI. Znak PSS je bil prvi predstavljen 27. de-cembra 1990.

revija Varnost t. 3, 1990

NEKATERI SO TAKRAT UGOTAVLJALI, DA JE BILA TO PRVA STAVKA..

E TAKOJ NA ZAETKU DELOVANJA PSS JE BILO JASNO, DA BODO NAJTRI OREH SINDIKALNEGA DELOVANJA V SLOVENSKI POLICIJI, ZAHTEVE OZI-ROMA POGAJANJA Z VODSTVOM RSNZ IN KASNEJE MNZ TER VLADO

USTANOVITEV



revija Varnost t. 3, 1990

Kot je e zapisano je ustanovitev Policijskega sindikata Slo-venije potrebno povezovati z takratnim asom, oziroma trenutkom silovitih drubeno politinih sprememb doma in v svetu. Ustanovitelji PSS smo ta, lahko bi rekli zgodovin-ski trenutek samo izkoristili in z veliko volje, energije pa tudi vztrajnosti in trme, brez posebnega plaila in nagrade, realizirali interese ter elje veine uslubencev organov za notranje zadeve. Sam osebno sem v tistem asu spoznal, kar nekaj odlinih sodelavcev in prijateljev, s katerimi smo si odkrito pomagali, da smo skupaj nalogo izpeljali tako kot je bilo od nas priakovano.

ZAKLJUEK

Aktivnost Policijskega sindikata Slovenije e ve let sprem-ljam bolj od dale in v glavnem samo preko spremljanja sredstev javnega obveanja, tako da teko realno ocenju-jem uspenost sedanjega organiziranja in delovanja. Za-gotovo pa je Policijski sindikat Slovenije danes eden izmed monejih in bolj prepoznavnih cehovskih sindikatov v Sloveniji. To je bila tudi ena izmed elja vseh ustanoviteljev PSS pred dvajsetimi leti.

Joko MEZGEC

USTANOVITEV

PRVI PODPREDSEDNIK POLICI-JSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE JE POSTAL MARJAN MALEK IZ UNZ MARIBOR, KI JE OB OBLETNICI ZAPISAL:

Leta 1990 sem se vrnil v vrste takratne slovenske milice, ob spremljanju nastajanja novega sindikata, sem se vanj tudi ta-koj vkljuil. V vrstah milice sem opravljal tudi funkcijo predsednika sindikata takratne Postaje milice Maribor. Seveda ni mogoe povsem primerjati vloge in delovanja sindi-kata v takratnem asu do leta 1980, saj smo takrat v njem v glavnem skrbeli za dobro vzduje delavcev, organizirali kakna predavanja in predvsem tvorili druabnost milice v povezavi s kulturno in portno de-javnostjo. Morda smo kdaj pa kdaj kaj spregovorili o delovni discipli-ni v milici, seveda pa pogosto na podlagi ugotovitev vodstva milice, zbora delavcev, bilo pa je tudi nekaj

poizkusov interesnega delovanja sindikata. Ta vloga je sicer bila v kasnejem asu tudi nekajkrat poizkusno uporabljena, vendar je zaivela ele z ustano-vitvijo novega Polici-jskega sindikata.

Vsem je znano, da so prvi koraki nastajali v Mariboru in zato tudi prvi kongres Policijske-ga sindikata Slovenije v Mariboru. V pripravi na kongres je potekalo seveda tudi kadrovanje za organe in ob sreanju z Vladom Mariniem in Magonom sem se odloil, da kandidiram za podpredsednika te nove stanovske orga-nizacije, tudi zaradi izkuenj politinega dela v asu, ko sem bil izven dela milice. In priel

je dan kongresa, potek kongresa, moja uradna in osebna predstavitev vizije dela policijskega sindikata v




Sloveniji, vloga podpredsednika in namen moje odloitve, da poma-gam soustvarjati razvoj polici-

jskega sindikata. Spomnim se, da sem s svojo predstavitvijo ve-liko asa podaljal odmerjeni as po poslovniku in ker je bila moja predstavitev e kovanje novega programa, me delovni predsednik ni prekinil. Ugotovil pa sem, da vodstvo takratne policijske uprave ni povsem sprejelo moje izvajanje in celo nakazovanje monosti iz-volitve za podpredsednika, kar je kazalo e po sprejetem aplavzu, ko sem predstavil svojo kandidaturo in programska izhodia. Veliko mojega takratnega izvajanja je bilo vnesenega v program policijskega sindikata, veliko je bilo tudi oprav-ljenega in izvedenega, nekatere za-deve pa se e danes niso uveljavile in se morda tudi ne bodo.

Vendar as je tekel, po izvolitvi za podpredsednika Policijskega sindi-kata Slovenije in po konstituiranju izvrnega odbora, se je prielo odvi-jati delo te stanovske organizacije,

pogajanja z ministrom za notranje zadeve g. Igorjem Bavarjem, kas-neje e z ostalimi. Najbolj mi ostaja

v spominu trenutek asa leta 1991, ko se zgodi za slovenski narod ne najbolj primeren dogodek, vendar za dananjo Slovenijo odloilen in v njem je takratna milica odigrala pomembno vlogo, morda ji celo ni priznano tisto, kar je res storila za slovenski narod. In spomnim se nonega pogajanja pri dr. Drnovku, ko sem mu ob prisotnosti takrat-nega ministra za notranje zadeve g. Bizjaka odlono povedal, da je drava prodala zasluge milice nove slovenske policije in odlonost teh ljudi v takratni uniformi neko-mu drugemu, ki ga jaz na terenu nisem spoznaval tako, kot jo ali ga danes mnogi opevajo, istoanso pa zamolijo takrat neverjetno vlogo svetlo modre uniforme.

Moja takratna zadolenost po funk-ciji podpredsednika je bila ekonom-ski sistem, prostorska problematika in plae policistov, pristop k ureditvi priznavanja statusa policista skozi

odraz drube, drave do policije. V osnovne akte nam je takrat uspelo zapisati in tudi realizirati veliko,

vse do trenutka, ko je prielo post-opno usklajevanje vseh zadev, prav na podlagi posredovanja takrat-nega predsednika vlade, z izredno veerno sejo na temo, kako zajeziti delovanje policijskega sindikata in delavcem v policiji in dravni upra-vi prepovedati osnovno delavevo pravico pravico do stavke.

Ko danes ocenjujem delovanje policijskega sindikata v prvih letih, zagotovo lahko reem da je bilo delo takratne skupine ljudi nadpovpreno, veliko ur prosto-voljnega dela, potovanja na ses-tanke iz raznih krajev Slovenije, (predsednik Joko iz Kopra, jaz iz Maribora). Veliko ur medsebojnega usklajevanja, preprievanje kdo ima bolj prav, da smo lahko nato enotno nastopili pred pogajalci, ali ministrom za notranje zadeve, ali predsednikom vlade. as je pri-peljal da je policijski sindikat dobil ustrezni status. Ob aktivnostih v

USTANOVITEV

revi

ja V

arno

st,

t.

6, 1

990


slovenskem prostoru policijskega sindikata, sem veliko asa in po-zornosti namenil tudi v podronem policijskem sindikatu v Mariboru, kjer sem za to prejel tudi tevilne pohvale ali zlati znak tega sindi-kata.

Priel je as zakljuka mandata, vo-litev, ostal sem na razpolago OPS in svoje delovne sile sem namenil delu stareine slovenske policije, kjer so z mano ostali predvsem tevilni pro-jekti policijske preventive, najbolj mnoina sestavina tega podroja otroka olimpijada varnosti. Nas-topil je tudi as upokojitve. Seveda pa nikoli nisem pozabil na delovan-je policijskega sindikata, e vedno me povabijo na kakno sreanje, kjer skupaj obujamo prehojeno pot. Pogosto me povpraajo za kaken predlog v dobro slovenskega poli-cista.

Ko danes potujem po Sloveniji in se ozrem v okolje dela slovenske polici-je, pogream rajonskega policista, pogream kakno staro policijsko

stavbo, slubeno vozilo v zelo slabem stanju.

Z naimi napori in na-pori sedanjega vodstva policijskega sindikata smo torej dosegli veliko. Morda se ta isti sindikat v tem trenutku sreuje z drugimi problemi, ob tem pa mu elim, da bi uspel. Nekaj pa zagotovo pogream - duh vzajem-nosti dananje generacije policistov in policistk.

Vsem lanom PSS pa estitam ob jubileju.

Marjan Malek nekdanji podpredsednik

PSS

USTANOVITEV


-dokument o organiziranosti PSS:

9



POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE, DANES, JUTRI IN V PRIHOD-NOSTI

Vsekakor je bilo v teh dvaj-setih letih obstoja Polici-jskega sindikata Slovenije (PSS) narejenih veliko dobrega in uspenega za vse lane PSS, kot

tudi vse zaposlene v MNZ in policiji. PSS se je po svojih najboljih moeh in znanju trudil, dosei najbolje za zapo-slene, pri svojem delovanju je bil pri nekaterih zadevah bolj pri drugih pa manj uspeen. Skozi leta delovanja se or-ganizacijska struk-tura, statut PSS in samo delovanje ni bistveno menjalo, kar je posledino pomenilo, da je PSS postala okorela organizacija, ki v prihodnosti nima perspektive, v ko-likor nebo prilo do sprememb.

Vsekakor je v bodoe v prvi fazi potrebno spremen-iti Statut PSS in v njem doloiti ses-tavo Izvrnega od-bora PSS in pred-pisati tudi nain volitev. Nesprejem-ljivo je da predsed-niku PSS dana monost, da si sam izbira Izvrni odbor (IO). Posledino tak nain privede do tega, da so predsed-niku PSS lani IO

nekaj dolni in mu ne upajo oporeka-ti ter predlagati doloene spremem-be in prioritetne naloge v kolikor se predsednik z njimi ne strinja, zaradi bojazni da bodo zamenjani. Sasoma taka organizacija pri-pelje do tega, da predsednik post-ane vsemogoen in da lahko pone kar hoe. Pri takem nainu iz-volitve predsednika PSS skoraj no-benih monosti nimajo tisti, ki imajo ideje in bi uspeneje in v veje zado-voljstvo lanov vodili PSS. Nain izbire IO PSS tako poteka predvsem

z lobiranjem predsednikega kandi-data, ki si na svojo stran eli prido-biti veje OPS s samim tem pa tudi veje tevilo glasov pri volitvah. Pri pridobivanju podpore pa predsed-nikom OPS obljubi doloene funk-cije v IO PSS. Na tak nain so nekateri abonirani v IO PSS.

Potrebno je spremeniti tudi Svet PSS, ki je preobiren in glasovalni stroj, ki v veini primerov, brez kakrne koli razprave, potrdi veino predlogov pa naj so za delovanje PSS dobri ali pa ne. Zelo hitro bo potrebno pristopiti k spremembam statuta in samih pravil delovanja PSS in na tak nain omogoiti, da se bo PSS lahko hitro in uinkovito odzival na vse nastale situacije.

V Statut PSS je potrebno vnesti doloila, da se vsi lani IO PSS volijo na Kongresu PSS. Na njihovo izvolitev kandidat za predsednika nebi smel imeti nobenega vpliva temve bi morali vplivati samo programi dela in videnja nadaljnje-ga razvoja PSS ne pa tevilo glasov, ki jih ima posamezni OPS v Kon-gresu PSS.

Spremeniti je potrebno tudi sestavo Sveta PSS, ki bi se moral tevilno bistveno zmanjati in s samim tem postati tudi bolj operativen. Vseka-kor bi v njem poleg predsednika posameznega OPS lahko bil najve e en lan. Najbolj optimalno bi bilo, da bi bil svet PSS sestavljen iz lanov IO PSS in predsednikov OPS o vseh sklepih bi pa odloal z dvotretjinsko veino. Z takim nainom bi dosegli to, da se bo o posameznih problemih lahko bist-veno bolj poglobljeno razpravljalo, ter da se o posameznih glasovanjih

ne bo odloalo po trenutnem navdihu temve na podlagi ar-gumentov za ali proti. Danes se dogaja to, da ve-liko lanov sve-

ta, o doloeni zahtevi glasuje tako, da se prikljuijo veini, velikokrat pa sploh ne vejo o em tono gla-sujejo.

DANES SE DOGAJA TO, DA VE-LIKO LANOV SVETA, O DOLOENI ZAHTEVI GLASUJE TAKO, DA SE PRIKLJUIJO VEINI, VELIKOKRAT PA SPLOH NE VEJO O EM TONO GLASUJEJO.

Milan Klemeni

VIZIJA

10


Potrebno bo zmanjati stroke de-lovanja samega IO PSS in njegov-ega sedea in ustvariti finanno rezervo, ki bi jo PSS lahko porabil za izvedbo vejih akcij za obveanje javnosti o nastalih teavah, ki jih imamo lani PSS in ob organizaciji in izvedbi stavk. Opredeliti se bo treba ali je smiselno toliko sred-stev nameniti za izvajanje portnih aktivnosti, kjer razline portne igre veliko naih lanov izkoristi za lep in poceni izlet, kar ni smisel takega druenja in bi bilo prav, da lani ki prihajajo na portne igre, da se teh tudi resnino aktivno udeleijo. Sredstva, ki bi jih na tak nain pri-hranili pa bi namenili za rezervo ali za izvedbo doloenih projektov od katerih bi imeli korist vsi lani PSS. Vsekakor bo potrebno prouiti, kakne koristi nam prinaa sode-lovanje v mednarodnih zdruenjih in se potem na novo odloiti ali bomo v njih e ostali.

Sindikati bomo morali pritisnili na zakonodajalca, da bo z zako-nodajo doloil neko nadomestilo sindikatom za tiste, ki niso lani sindikata. Sedaj so lani sindikata zaradi tega, ker plaujejo lanarino v slabem poloaju kot tisti, ki te lanarine ne plaujejo. Ko si sin-dikati izborijo doloene pravice so jih deleni vsi zaposleni. Stroke pogajanj nosijo samo lani sindi-kata, kar sigurno ni prav in zato bi bilo poteno, da bi bilo zakon-sko doloeno, da morajo tisti ki niso lani reprezentativnih sindi-katov, plaevati doloen znesek (nekaken davek), ki bi se potem glede na tevilo lanov razdelil med reprezentativne sindikate.

PSS bo moral vloiti veliko ve na-porov v izobraevanje sindikalnih z a u p n i k o v, ter jih tako us-posobiti, da bodo lahko opravili svoje poslanstvo in zadovoljili potrebe lanstva, tako s podroja ozaveanja o pravicah lanov, kakor tudi vloge sindikata. Vsekakor, je potrebno delovanje vseh sindikalnih zaupnikov dvigniti na viji nivo, saj bomo edino tako

lahko opraviili sredstva, ki jih za nae delovanje namenjajo lani s plaevanjem lanarine. Izboljati je potrebno tudi pretok informacij in lanstvo aurno seznanjati z vsemi aktivnostmi, ki jih izvaja vodstvo PSS. Na tak nain si bo IO pri lanih povrnil zaupanje v delovanje sindikata. Spremeniti bo potrebno tudi taktiko delovanja PSS, do de-lodajalca in vlade RS, ki bosta policijo vse bolj potrebovala, kar pa tudi pomeni, da jo bosta zato morala tudi us-trezno opremiti, usposobiti in na-graditi za opravljeno delo. Zahtevati moramo sodelovanje PSS pri prip-ravi raznih predpisov, ki opredelju-jejo pravice in dolnosti zaposlenih, saj je dajanje mnenj k predpisom, ko je e vse dogovorjeno in tik pred sprejemom velikokrat brezpredmet-no in se mnenj PSS ne upoteva.

Zaradi irjenja in nakupa poitnikih kapacitet, bo potrebno odloiti, kako bomo te aktivnosti peljali na-prej in na kaken nain bomo to de-javnost zagotavljali naim lanom tudi v prihodnosti. Zavedati se je potrebno, da bomo objekte slej ko prej morali obnavljati, kar bo pome-nilo, da bo za poitniko dejavnost potrebnih ve sredstev, ki pa jih ne bomo mogli pridobiti z povianjem plaila za uporabo teh objek-tov, saj v takem primeru ne bomo konkurenni. Sredstva za ta namen in nakup novih objektov je potrebno namenjati e sedaj iz lanarine in drugih prihodkov in tako ustvariti fond, ki bo namenjen samo nakupu in vzdrevanju poitnikih kapac-itet.

V PSS se mora-mo zavedati, da zaposleni zaenkrat ne utijo kaknih

velikih potreb, da so lani ali da postanejo lani PSS in v kolikor elimo, da nam lanstvo ne bo zaelo upadati, bomo morali pri samem delovanju zaeti upora-bljati sodobneje metode ter pred-

vsem tekoe in aurno obveanje lanstva o vseh aktivnostih delovan-ja PSS z prikazom dobrih reitev, ki smo jih dosegli. Zavedati se mora-mo, da nam je kar nekaj lanov, odlo tudi v konkurenni sindikat, da je kar nekaj lanov PSS postalo tudi lanov v konkurennem sindi-katu in da se bodo ti lani slej ko prej opredelili za tisti sindikat, ki bo bolj uspeen. Zaenkrat imamo e

to prednost, da imamo ve kot 60 % lanov od vseh za-poslenih v policiji in da

nam razen nekaterih posameznikov lani zaupajo. Zaradi tega je de-lovanje PSS potrebno posodobiti in pribliati lanom tako, da bodo tudi sami lahko ugotovili, da je pametno in smiselno, da ostanejo ali se na novo vlanijo v PSS. Najslabe bo situacija, da bodo nai lani presto-pili v konkurenni sindikat, potem pa ugotovili, da s tem niso ni pri-dobili in izstopili e od tam, kar je velika verjetnost, saj danes ta sin-dikat kaknih vejih uspehov nima.

V PSS moramo spoznati, da gre razvoj naprej in da mu bomo morali slediti tudi mi, e bomo eleli obstati. Storiti moramo vse, da nam bodo zaposleni v policiji in MNZ zaupali in spoznali, da moan sindikat potrebujemo, saj lahko edino z njim doseemo, da se nam bodo izboljali delovni pogoji, plae itd. in da se nam ne bodo odvze-male e pridobljene pravice.

Sindikalisti zavedajmo se, da smo za svoje delo odgovorni svojim lanom in da ima vodstvo policije in MNZ popolnoma nasprotne in-terese, kot so nai in da zaradi tega kaknih posebnih simpatij do njih ni potrebno gojiti, e posebej e je odnos do PSS tak kot je sedaj.

Milan KLEMENI

KO SI SINDIKATI IZBORIJO DOLOENE PRAVICE SO JIH DELENI VSI ZAPOSLENI.


SPREMENITI BO POTREBNO TUDI TAKTIKO DELOVANJA PSS, DO DE-LODAJALCA IN VLADE RS, KI BOSTA POLICIJO VSE BOLJ POTREBOVALA

VIZIJA

11



1990Ustanovitev PSS, sprejem us-treznih aktov, uveljavljanje v sistem

1991- prva redna skupina- za novega predsednika izvoljen Zdravko Melanek (na sliki spodaj)

1992Na leto 1992 se navezuje kar nekaj dokumentov, katerih vsebina je raz-

vidna v nadaljevanju. Ohranjen do-kument je Osnutek poroila sveta PSS za leto 1992, datiran na dan 19.1.1993. Prav tako so izhodia PSS razvidna iz programa dela OSO Kranj za obdobje od 1992 do 1995.

KRONOLOGIJA

poro

ilo

sve

ta P

SS z

a le

to 1

992

12



KRONOLOGIJA

poro

ilo

sve

ta P

SS z

a le

to 1

992

13



KRONOLOGIJA

poro

ilo

sve

ta P

SS z

a le

to 1

992

14



program OSO Kranj

KRONOLOGIJA

DELOVNI AS:ZAHTEVAMO, DA SE DELO PONOI OMEJI NA NAJVE 80 UR. TA ZAHTEVA SE UTEMELJUJE IZ ZDRAVST-VENIH RAZLOGOV, HUMANIZACIJE DELOVNEGA PROCESA TER ZARADI MONOSTI, DA PREDSTOJNIK POSAMEZNIKA IZ TAKIH ALI DRUGANIH RAZLOGOV VEINOMA ODREJA NA DELO PONOI, NE DA BI ZA TAKO POETJE ODGOVARJAL.

15



1993- Stavka PSS (8.1.; 13.1.; 19.1.) zaradi nezakonitosti pla (obrauna pla, izplaila razlike v plaah)

- Zahteva po odstopu ministra

1994- Poloaj delavcev ONZ leto dni po stavki

- Policijske stareine med delodajal-cem in sindikatom

- Nov plani sistem v ONZ

1995- Napad romov na deurno poli-cistko na PP Murska Sobota Danico Vogrini (utrpela telesne pokodbe, po 3. letih sodie ustavi postopek zaradi pomanjkanja dokazov je zatajila Policija)

- Nasprotovanje uvedbi Projekt POLICIJA NA LOKALNI RAVNI

- Predstavitev delovnih pogojev na juni meji PMP Grukovje

lanek v Slovenskih novicah

1996- Zahteve PSS ob obisku PAPEA v Sloveniji in nasprotovanju prihoda Modrim eladam

- PSS zahteva dodatke za pripad-nike PPE glede terenskega dodatka

Posebna tevilka Varnosti

Obisk papea leta 1996

1997

- Za novega predsednika izvoljen Maks Rakua

- PSS izvedel akcijo zbiranja kovancev za predsednika Vlade zaradi varevalnih ukrepov

- Pod streli na PP Koevje umrl Anton Lipovec zaradi slabih delovnih pogojev deurnih

- Javna tribuna na Bledu pod naslovom Naj verjamemo Vladi zaradi varevalnih ukrepov

- Priprave na Belo stavko glede delovnih razmer in op-remljenosti ter ogroenosti, izplailo nadur, napredovanje, regres za letni dopust

Letak za Javno tribuno na Bledu

KRONOLOGIJA

16



lan

ek v

Dne

vnik

u le

ta 1

997

1998- Policisti morajo toiti ministrstvo na juni meji sendvii

- PSS izvedel akcijo solidarnos-tne pomoi lanom po potresu v Posoju

depe

a o

b ob

ravn

avi Z

akon

a o

polic

iji

1999- Za novega predsednika izvoljen Miroslav Dui

- PSS je postal polnopravni lan mednarodnega zdruenja UISP, kjer je sodeloval na temo Glas policije v Evropi

lanek V ariu

2000- PSS zahteva izplailo celotnega dela vkljuno z nadu-rami- PSS protestira glede preverjanja znanja policistov- Na Bledu simpozij pod naslovom Polici-ja in politika- Protestna akcija na PP Rae glede slabe opreme in slubenih vozil Policije

2001- Skupina v Krkem z osrednjo temo Javni uslubenci prednosti in slabosti nartovanih sprememb statusa in plane politike

- Po posameznih OPS-ih in PU se izvedejo se volitve delavskih za-upnikov za varnost in zdravje pri delu

- Javna tribuna pod naslovom Spotovanje pravic delavcev in de-lovni pogoji

Sindikalne novice iz leta 2000

KRONOLOGIJA

17



depea ob obravnavi Zakona o policiji

2002- Protest proti ministru zaradi alitev policistov ob sprejemu ministrovih usmeritev za pripravo natannejih strokovnih pravil in poenotenja prakse glede 35. lena ZPol

- PSS sodeluje v referendumski po-budi zbiranja podpisov glede ZSPJS

depea o ministrovi alitvi policistov

2003- Za novega predsednika izvoljen Branko Prah

- PSS sodeluje v sploni stavki tudi policistov glede ZPol in gnila jajca za ministra Bohinca

- PSS protestira, ker minister ne spotuje socialnega dialoga

- Okrogla miza na temo Vloga poli-cista v slovenski drubi lanek v Delu, leta 2003

KRONOLOGIJA

18



2004- PSS izda poziv glede krepitve medsebojnih odnosov v Policiji

poziv h krepitvi medsebojnih odnosov

2005- PSS organizira Izvrni komite CESP v Velenju na temo Odgov-ornost drube in drave za varnost ogroenih policistov

- PSS sklene novo Pogodbo o ure-ditvi medsebojnih razmerij med Policijo in PSS

zasedanje CESP

2006- V Krkem sprejeta Decembrska resolucija PSS glede pogajanj o ZSPJS z ministrom Virantom

- PSS aktualizira problematiko pre-vozov na delo

- PSS zahteva vejo zaito policis-tov Kdo naj varuje policiste

- Javna tribuna na Bledu pod naslo-vom Si slovenska Vlada za pod-cenjeno plailo eli podcenjeno var-nost dravljanov?

- PSS zagrozil, da bo toil predsed-nika Vlade zaradi razalitve v DZ

lanek v Dnevniku o stavki in o tobi premierja

KRONOLOGIJA

19



2007- Na PMP Dolga var izvedena enourna opozorilna stavka glede uvranja zaposlenih v plane raz-rede z mednarodno udelebo

- Protest zaradi ogroenosti policis-tov ter ostalih delavcev

- Protest zaradi ukinjanja delovnih mest na severni meji

- PSS sprejel resolucijo pod naslo-vom Z razumom in vztrajnostjo v bolji jutri

- V alcu javna tribuna pod naslovom Primerjalna analiza zahtevnosti delovnih mest policist, carinik, gasilec, vojak, paznik

KRONOLOGIJA

lanek o opozorilni stavki na Dolgi vasi2008- PSS aktivno sodeluje pri sprejemanju ZPol v DZ- PSS javno opozori na napade na policiste-PSS sodeluje na protestnem shodu zaradi sprememb pokojninskega sistema

PRAH JE PONOVIL, DA NE GRE ZA IZSILJEVAN-JE, TEMVE ZA UTE-MELJENE ZAHTEVE, SAJ SO PO NJEGOV-EM POLICISTI VRED-NI UVRSTITVE V VIJI PLAILNI RAZRED.

...STAVKA PA JE JASEN POZIV VLADI, DA MORA ODGOVORITI NA NJIHOVE ZAHTEVE.

V

ari

u -

la

nek

o op

ozor

ilni

stav

ki n

a D

olgi

vas

i

20



2009- PSS uspeno izvede stavko 2 uri brez zaposlenih v Policiji in MNZ- Mrtev ne pomaga nikomur, so ivljenja policistov res zastonj oster protest PSS glede neprebojnih jopiev- PSS protestira zaradi slabe varnosti ob napadu na PP Kranj- Spet ranjeni policisti in protest PSS zaradi streljanja na policiste v Lju-bljani- PSS solidarnostno pomaga lanom ob neurju v okviru dodelitve solidarnos-tnih sredstev

SEDANJE DELOSKRB ZA DOBER DELOVNO PRAVNI IN SOCIALNI POLOAJ LANSTVA

Temu podroju dela je bilo namen-jenega najve asa, moi, energije in znanja. Pristojnosti sindikata na tem podroju so sicer omejene ven-dar lahko pomembno in odloilno vplivamo na odloitve s katerimi se delovno pravni in socialni poloaj zaposlenih ureja. Probleme, ki so se tekom mandatnega obdobja pojavl-jali smo pravoasno zaznali se nan-je odzvali in predlagali konstruk-tivne reitve. Pohvalimo se lahko z visoko stopnjo uinkovitosti in organiziranosti, kar se je odraalo v sprejetju predlaganih reitev. Delo in prizadevanja Policijskega sin-dikata Slovenije je bilo usmerjeno predvsem v zagotavljanje pravic LANOM in LANICAM. Po zamen-javah v vodstvih MNZ in GPU smo takoj vzpostavili kontakt z novim vodstvom in prieli z dialogom, ki vodi v sprotno reevanje problemov in teav naih lanov.

SKRB ZA DOBRE POGOJE DELA ZAPOSLENIH

Temu podroju smo dali e veji poudarek, saj smo se zavedali prob-lematike delovnih razmer v MNZ, e posebej v Policiji. Problematinost se je pokazala predvsem v neus-treznih prostorih v katerih zaposleni delajo (juna meja, PP Gornja Rad-gona, PP entjur, PP Radlje ob Dravi PP, PPP in PU Slovenj Gradec, PP

KATARINA KRESAL OB DVOURNI STAVKI: KRITIKA POLICISTOV JE UPRAVIENA, SAJ JE POLICIJA PRI VSEH PLANIH POGAJAN-JIH POTEGNILA TA KRATKO, TO DELO PA JE SLABO OVREDNOTENO, EPRAV JE IZJEMNO POMEMBNO, ZAHTEVNO, TEAVNO IN TUDI ODGOVORNO, JE E DEJALA KRESALOVA.

KRONOLOGIJA

Jesenice in drugi) ter neustreznosti opreme s katero zaposleni delajo (vozila, zaitna sredstva, unifor-ma). Podali smo vrsto konkretnih pripomb za izboljanje delovnih razmer in pogojev dela ter standar-dov na delovnih mestih. V zadn-jem asu so se zadeve na podroju razvoja policijske uniforme priele izvajati. Novi generalni direktor Policije je pokazal veliko mero po-sluha in interes za izboljave polici-jske uniforme. Res je, da so zaradi finanno gospodarske krize na tem podroju nastopile teave vendar si prizadevamo, da bi imela kriza na pogoje dela in zaito zaposlenih kar se da majhne vplive.

SKRB ZA BOLJE MEDSEBOJNE ODNOSE

Splona ugotovitev, da so medoseb-ni odnosi v Policiji in MNZ slabi je vodila k tenji po izboljanju taknih odnosov. V preteklem obdobju smo temu podroju namenili kar nekaj asa. Vodstvo MNZ in Policije smo podprli pri izvedbi posnetka stanja na tem podroju. Zavedamo se, da lahko vsa vodstva tako vodstvo MNZ, Policije, Policijskih uprav in policijskih enot kot tudi sindikalna vodstva na vseh ravneh pripomo-remo k izboljanju medosebnih odnosov. Pokazali smo pripravljen-ost za konstruktivno sodelovanje saj gre za eno od bistvenih podroij, ki pripomorejo k boljemu zado-voljstvu lanstva.

POGAJANJA V POGAJALSKI SKU-PINI SINDIKATOV JAVNEGA SEK-TORJA

Policijski sindikat Slovenije je ak-tivno sodeloval v pogajalski sku-pini sindikatov javnega sektorja v pogajanjih in usklajevanjih glede sprememb Kolektivne pogodbe za javni sektor. Posebna pozornost je bila namenjena uvranju v plane razrede, dodatkom, napredovanju, eskalaciji pla, doloitvam viin regresov in drugemu. Ob napovedi po kateri bi samo doloeni skupini zaposlenih pripadel regres za letni dopust je Policijski sindikat Sloveni-je temu odlono nasprotoval in se zavzel izkljuno za lanice in lane za katere je bilo zahtevano izplailo regresa na osnovah iz leta 2008.

PRAVNA POMO LANOM PSS

Veliko sindikalnega dela in sredstev je bilo vloenega v zaito lanov na delovno pravnem podroju z neposrednim delom vodstva Polici-jskega sindikata Slovenije in za-gotavljanjem brezplane pravne pomoi. Na zaetku mandata se je tevilo dodeljenih brezplanih pravnih pomoi drastino povealo zaradi velikega tevila kritev pravic lanov s strani delodajalca. Zagot-avljanje brezplane pravne pomoi je imelo za posledico zmanjanje kritev delodajalca. Trend proenj za zagotovitev brezplane pravne pomoi je v porastu vendar pred-vsem zaradi uveljavljanja nado-

21


mestil (prevoz, obleka, disciplinske kritve..).

Disciplinske kritveLaje kritve 31Zastopanje odvetnika 18Teje kritve 13Zastopanje odvetnika 5

Odpovedi delovnega razmerjaObveen PSS 10Dodeljena pravna pomo 5Ostalo ni vloge ali je zavrnjena ne izhaja iz delovnega razmerja

Pravno zastopanjetevilo vlog 166Zavrnjene 26

Odvetniki tevilo zadevKraovec 83ubic 10ribar 13Berden 8Pajk 7Pungartnik 6 Ostali manj

Zastopanja razlogiNadomestilo za civilno obleko UVZ 26Zaradi KD 31 (zavrnjenih 12)Potni stroki 36Premestitve 7Odkodnine 6

Tudi v prihodnje bo temu podroju namenjena velika pozornost in skrb za slehernega lana, ki se bo znael v situaciji v kateri bo potreboval pravno pomo in zastopanje sindi-kalnih zaupnikov ali pogodbenih odvetnikov Policijskega sindikata Slovenije. Nihe v taknih trenutkih ni in ne bo ostal sam.

SOLIDARNOSTNA POMO

Na podroju solidarnostne pomoi je bil pred kratkim spremenjen Pravilnik o dodeljevanju solidar-nostnih pomoi, ki na pregleden in transparenten nain doloa pogoje za dodelitev in viino dodeljenih sredstev. PSS je pri tem seveda omejen zaradi sredstev, ki so na raz-polago, ima pa Svet PSS monost odloati o izjemah tako glede


dodelitve, kot glede viine sredstev. V letu 2008 je bilo odobrenih 27 solidarnostnih pomoi. V 7 primerih pa so bili prosilci zaradi neizpoln-jevanja pogojev zavrnjeni. V letu 2009 je bilo odobrenih 50 solidarnostnih pomoi (42 neurja). Zavrnjenih je bilo 22 vlog za soli-darnostno pomo, ker prosilci niso izpolnjevali pogojev (18 neurja).Prav neurja in solidarnost do tistih, ki so bili pri tem okodovani je bil eden vejih finannih zalogajev.

Ne dvomimo, da bomo v okviru naih zmonosti, tako kot smo to storili lani, tudi letos pomagali vsem, ki pomo potrebujejo in iz-polnjujejo pogoje za dodelitev.

ORGANIZACIJSKI RAZVOJ PSS

V preteklem mandatnem obdobju se delovanje PSS okrepilo pred-vsem s prietkom polnega delovan-ja veine OPS. Do dananjega dne je ostal nedelujo samo e OPS MAKU. Sodelovanje med PSS in OPS je potekalo korektno. V posa-meznih primerih je sicer prihajalo do nesoglasij, vendar so se sprotno reevala.

Svet PSS je od zadnje Skupine PSS v oktobru 2008 zasedal 6 krat na redni seji Sveta PSS in na 1 iz-redni seji Sveta PSS, s kroenjem po obmojih razlinih OPS. Izvrni od-bor se je sestal na 21sejah. Prav tako se je 1 krat sestal Stavkovni odbor. Predmet obravnav so bile predvsem teme, ki zadevajo lane sindikata. Vse naloge so bile sprotno oprav-ljene, nekatere bolj druge manj uspeno. Vodstvo PSS se je ves as zavzemalo za interese lanov.

Zaradi sprememb Statuta PSS je Statutarna komisija pripravila pred-loge sprememb predpisov PSS, ki so bili na Svetu PSS obravnavani in sprejeti.

Za dober pregled nad finannim po-slovanjem PSS se je tri krat sestal Nadzorni odbor PSS, ki je sprotno pregledoval finanno poslovanje in podal poroilo o letnem pregledu finannega poslovanja PSS.

Za zagotavljanje boljega delovanja PSS in veje senzibilnosti sindikal-nih zaupnikov za probleme lanstva je bilo organizirano izobraevanje. Teme so bile aktualne in usmerjene v prepoznavanje in reevanje prob-lemov lanstva.

MEDNARODNO SODELOVANJE

Temu podroju je bila namenje-na velika pozornost. Delovanje v mednarodnem zdruenjih policis-tov CESP je po oceni PSS, nujno. V preteklosti smo bili vkljueni tudi v mednarodno zdruenje policijskih sindikatov EUROCOP vendar smo zaradi visoke lanarine in raciona-lizacije poslovanja iz lanstva izs-topili.

POITNIKA DEJAVNOST PSS

PSS ima za poitniko dejavnost imenovano komisijo v sestavi Branko PRAH, Miroslav VOLMA-JER, Ivan MEZEK, Andrej KOCBEK in Tatjana TROBEC,

V letu 2008 je Policijski sindikat Slovenije prvi v svoji zgodovini delovanja svojim lanom ponudil v ugoden najem poitniki objekt v Termah Lendava in avtodom. Z veli-kim zadovoljstvom lahko zapiemo, da je lanstvo omenjeni monosti ugodnih dopustov vzelo za svoje tako, da sta obe kapaciteti veji del leta zasedeni.

Ne glede na dejstvo, da smo lanstvo e nekaj krat povabili k sodelovanju in zbiranju okolja in objektov, kjer se bomo za svoj denar najbolje poutili, pretiranega odziva ne zaznavamo. Pri tako irokem in obutljivem projektu nujno potrebu-jemo pomo slehernega lana, ne elimo pa si podtikanj in irjenja neresnic.

UGODNOSTI ZA LANE

PSS je v zadnjih dveh letih vzpostav-il bazo ponudnikov, kjer lahko lani sindikata uveljavljajo dogovorjene

KRONOLOGIJA

22



popuste. Popusti so objavljeni na spletni strani PSS, prav tako bodo ponovno objavljeni v glasilu Modri sindikalist, ki bo izlo po Skupini Policijskega sindikata Slovenije 2009.

MODRI SINDIKALIST GLASILO PSS

PSS je v lanskem letu, na predlog lanstva, priel izdajati obasno glasilo Policijskega sindikata Slovenije MODRI SINDIKALIST. Pretekle izdaje so med lanstvom naletele na izredno dober odziv in sprejem, zato bomo z izdajanjem glasila nadaljevali.

IZOBRAEVANJE, PORT

V oktobru 2008 je PSS organiziral dvodnevno izobraevanje sindi-kalnih zaupnikov. Izobraevanja se je udeleilo rekordno tevilo za-upnikov in njihovih namestnikov, skupaj 128. Rekordne so bile tudi 5. portne igre PSS, tako po tevilo disciplin, kot po tevilu sodelujoih. Iger se je aktivno udeleilo 580 lanov in lanic. portne igre PSS so vsakoletna najtevilneja pri-reditev, ki se je udeleuje preko 10 % lanstva.

OBVEANJE LANSTVA

V letih poskusov, kako pripeljati in-formacije k vsakemu lanu, lahko sedaj nedvomno ugotovimo, da smo sistem obveanja pripeljali do toke, v kateri vsak lan Polici-jskega sindikata Slovenije, ki ima interes po obveenosti, lahko pri-dobi sprotne informacije o vseh zanj pomembnih novostih, ki se tiejo sindikalnega dela.

lanstvo je bilo obveeno na naslednje naine: Depena obvestila, Intranet Policije, Elektronska pota (preko 400 e-naslovov lanov PSS), Internet Policijskega sindikata Slovenije, Glasilo Modri sindikalist,

Koledar za tekoe leto.

Zavedamo se, da je obveenost nujno potrebna zato bomo s irokim obveanjem nadaljevali.

ZAKLJUEK

Policijski sindikat Slovenije je bil v preteklem asu zaradi ranih zunan-jih in notranjih dejavnikov pred resn-im izpitom. Izpit je bil usmerjen v to kako in na kaken nain zadovolje-vati elje, potrebe in priakovanja lanov in lanic v takni meri, da ostanejo v lanstvu. Glede na kazalce po katerih se lanstvo v zadnjih mesecih poveuje lahko upravieno sklepamo, da je bil iz-pit uspeno opravljen. Poveanje lanstva je nedvomno zaveza za e bolje delo v prihodnosti.

Pogajanja za sklenitev Kolektivne pogodbe za javni sektor so bila na nekaterih podrojih uspena, na nekaterih podrojih pa nekoliko manj. Prav tako lahko ugotovimo, da se je z uveljavitvijo novega planega sistema v javnem sek-torju zgodilo, da so posamezne sku-pine zaposlenih v MNZ in Policiji pridobile nekoliko manj ali pa so bila prej vzpostavljena razmerja poruena, ker so drugi dobili ve. Vse nepravilnosti na tem podroju vodstvo Policijskega sindikata Slovenije skrbno zbira in sprotno zahteva odpravo nepravilnosti ali nesorazmerij. Nujna je posodobitev sistemizacije MNZ in Policije, s kat-

ero bo ustvarjena ustrezna in potena umestitev delovnih mest. Pri vsem tem je nujno, da smo predstavniki lanov in lanic, sindika-listi tisti, ki bomo vedeli, kaj je za lane dobro. Znati moramo lanom svetovati tako, da bodo svoje pravice lahko prepoznali in jih uveljavljali. Da bomo to lanstvu lahko zagotavljali

pa moramo biti sami usposobljeni, imeti moramo znanje in eljo po pravinem sindikalnem delu. Skrb za lanstvo in promocija Polici-jskega sindikata Slovenije je bila in mora biti permanentna skrb sle-hernega sindikalnega zaupnika in funkcionarja.Policijski sindikat Slovenije bo la-hko svojim lanom zagotavljal kvalitetno zaito in zastopanje v odnosu do delodajalca samo, e bo dovolj moan. Mo sindikata in pritisk, ki ga lahko le-ta ima pa je odvisen predvsem od tevilnosti, zaupanja in aktivnosti slehernega lana in lanstva kot celote.

TEMELJNA GESLA PSS SO BILA IN BODO OSTALA

PRIJATELJSTVO, SOLIDARNOST IN SODELOVANJE

DRIMO SE JIH VSI. DODAJMO E GESLO OSTANIMO MONI IN ENOTNI PA BOMO TAKI TUDI OSTALI.

Branko PRAH l.r.PREDSEDNIK PSS

SPLETNA STRAN PSS - HTTP://WWW.PSS-SLO.ORG

KRONOLOGIJA

23


Na podlagi Pravilnika o skla-du za solidarnostno pomo Policijskega sindikata Slo-venije je Izvrni odbor v okviru planiranih sredstev ter na podlagi meril in kriterijev za dodeljevanje solidarnostne pomoi lanom PSS in njihovim druinskim lanompermanentno spremljal ogroenost posameznih lanov. Podatki prejeti od Obmonih policijskih sindika-tov, sindikalnih skupin in posa-meznih lanov so bili skrbno pre-verjeni, lanom pa je bila nudena ustrezna pomo v skladu s predpisi Policijskega sindikata Slovenije.

V tem asu dela PSS so lani prejemali enkratne solidarnostne pomoi v naslednjih primerih:

smrt ojega druinskega lana PSS (oji druinski lani: zakonec, zunajzakonski partner, otroci, zu-najzakonski otroci, posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolan preivljati in jih je tudi dejansko preivljal)

ob nenadni smrti lana PSS se la-hko dodeli njegovi druini enkratna

teje zdravstvene teave (bo-lezen lana ali njegovega ojega druinskega lana), zaradi katerih lan zaide v tejo finanno

elementarne nesree na stanovan-ju in stanovanjski opremi lana, poara na stanovanju in stanovan-jski opremi lana,

e prelistamo prehojeno pot, smo naim lanom stali vedno ob stra-ni in jim pomagali ob vseh zgoraj navedenih primerih. Posebej naj izpostavimo, da smo se angairali ob velikem neurju s toko, ki jo bilo v Sloveniji in kot zadnji taken primer, da smo naemu lanu zaradi zdravstvenih teav v tujini pomagali domov.

To nam potrjuje tudi njegova za-hvala. PSS pa je bil, je in bo ve-dno pomagal svojim lanom in prav skozi to pomo se kae PRI-JATELJSTVO, SOLIDARNOST, SODELOVANJE.

Vlado Marini


Solidarnostna pomo

Glavni cilji Policijskega Sin-dikata Slovenije so med drugimi tudi varovanje pravic iz delovnega razmerja, V ta sklop spadajo tudi pravne pomoi lanom sindikata, ki jih brezplano zagotavlja PSS .

V zadnjih dveh letih lani vse po-gosteje iejo pomo pri odvet-nikih PSS. Razlogi so razlini: nezadovoljstvo z napredovanjem, pokodba na delovnem mestu, ka-zenski postopki, odpovedi pogodb o zaposlitvi, disciplinski postopki, premestitve, zavrnitev doloenih pravic iz delovnega razmerja in za druge zadeve, kjer so domnevno krene pravice iz dela ali zaradi dela.

Pravne pomoi so se v zadnjih letih zelo poveale. Odvetniki PSS so pri svojem delu zelo uspeni vendar jim kljub trudi v posameznih zade-vah ne uspe prepriati sodnikov.

Policijski sindikat Slovenije bo nad-aljeval in tudi okrepil zaito za-poslenih z uinkovitim sistemom

pravnih pomoi, saj je zavzemanje za pravice zaposlenih ena temeljnih deja-vnosti sindikata.

Pravna pomo

sezn

am p

ogod

beni

h od

vetn

ikov

24

POMO



PORTNE IGRE PSS 2009 PORTNE IGRE PSS 2009 PORTNE IGRE PSS 2009 PORTNE IGRE PSS 2009 PORTNE IGRE PSS

KRANJSKA GORA, 8. - 10. OKTOBER 2009

PSS SKOZI PORT IN PROSTI AS

P olicijski sindikat Slovenije e sedmo leto zapored, v okviru Tedna PSS, organizira PORTNE IGRE. Igre potekajo v razlinih disci-plinah, kot so nogomet, koarka, odbojka, kolesarstvo, kegljanje, pikado, tenis in namizni tenis, streljanje z zrano puko ipd.


keglj

anje

Mesto: Ime in priimek: OPS: Toke:

1. Renata BELANI HRVAKA 268

2. Mirela ARAMBAI HRVAKA 252

3. Marija BELANI HRVAKA 245

4. Mirjana BITO HRVAKA 240

5. Snjeana JELI POLJAR HRVAKA 234

6. Martina DIJAKOVI HRVAKA 229

7. Marija RANTAA MURSKA SOBOTA 227

8. Joica OVEN LJUBLJANA 222

9. Nataa IVANI MURSKA SOBOTA 211

10. Maja PAKOZDI LJUBLJANA 181

Mesto: OPS:

1. HRVAKA

2. MURSKA SOBOTA

3. LJUBLJANA

4. DUNZ IN DMI

5. UL

enske - posamezno

enske - ekipno


koles

arjen

je

Kolesarjenje je potekalo po kolesarski poti od Kranjske Goredo Bele pei v Italiji, v skupni dolini priblino 64 km.

Medalje so prejeli vsi udeleeni, ki so pot prevozili.


nogo

met

Mesto: OPS:

1. HRVAKA 2

2. LJUBLJANA

3. KOPER

4. HRVAKA 1

5. CELJE

6. MURSKA SOBOTA

7. POSTOJNA

8. SLOVENJ GRADEC

9. BOSNA IN HERCEGOVINA

10. POSAVJE

rezultati

IGRIE KOMPAS Rezultati:

LJUBLJANA - HRVAKA1 2:0

SLOVENJ GRADEC - CELJE 0:2

SLOVENJ GRADEC - LJUBLJANA 1:7

CELJE - HRVAKA 1 0:2

BIH - LJUBLJANA 2:3

IGRIE OSNOVNA OLA Rezultati:

M.SOBOTA - HRVAKA 2 1:2

POSAVJE - POSTOJNA 1:2

KOPER - MURSKA SOBOTA 4:0

HRVAKA 2 - POSAVJE 5:0

POSAVJE - KOPER 1:4

IGRIE KOMPAS Rezultati:

BOSNA SLOVENJ GRADEC 0:3

HRVAKA 1 - BOSNA 6:1

CELJE - LJUBLJANA 3:3

BOSNA CELJE 0:3 B.B.

IGRIE OSNOVNA OLA Rezultati:

M.SOBOTA POSAVJE 3:0

KOPER - POSTOJNA 5:1

POSTOJNA - HRVAKA 2 0:5

POLFINALE:

KOPER : LJUBLJANA 0 : 2

HRVAKA 1 : HRVAKA 2 0 : 3

ZA 3. MESTO

KOPER : HRVAKA 1 2 : 0

ZA 1. MESTO

LJUBLJANA : HRVAKA 2 1:1

PO 6 METROVKAH 3:4

razvrstitev


pss 2

009

VI. portne igre in teden PSS | Kranjska Gora, 8.-11. oktober 2009

ww

w.p

ss-s

lo.o

rg

E2rd & PSS | Design: E2rd:: vse pravice pridrane ::


odbo

jka

Nasprotnika: Rezultat:

HRVAKA : POLICIJSKA AKADEMIJA 1 : 2

MARIBOR : UVZ POSTOJNA 1 : 2

GORENJSKA : OBALNO-KRAKA REGIJA 0 : 2

POSAVJE : LJUBLJANA 1 : 2

UKS : SEVERNO PRIMORSKA REGIJA 2 : 1

MURSKA SOBOTA CELJE 0 : 2

GORENJSKA 1 NI NASPROTNIKA 2 : 0 B.B.

Nasprotnika: Rezultat:

HRVAKA : SEVERNO PRIMORSKA REGIJA 0 : 2

MARIBOR : POSAVJE 0 : 2

GORENJSKA : MURSKA SOBOTA 0 : 2

SEVERNO PRIMORSKA REGIJA: POSAVJE 0 : 2

POSAVJE: MURSKA SOBOTA 1 : 2

CELJE : GORENJSKA 1 2 : 0

MURSKA SOBOTA : SEVERNO PRIMORSKA REGIJA 2 : 0

Mesto: OPS:

1. OBALNO KRAKA REGIJA

2. POLICIJSKA AKADEMIJA

3. LJUBLJANA

4. UKP

5. CELJE

6. UVZ

7. GORENJSKA 1

8. MURSKA SOBOTA

9. POSAVJE

10. SEVERNO PRIMORSKA REGIJA

razvrstitev

PORT

Teden PSS 2009 in portne igre ter broura z rezultati


PROSTI AS


P olicijski sindikat Slovenije e od leta 2007 nudi svojim lanicam in lanom monost ugodnega korienja poitnikih ka-

pacitet po izjemno ugodni ceni. Po dobrih dveh letih delovanja na tem podroju lahko svojim lanicam in lanom ponudimo najem sodob-nega avtodoma ter sodobna apart-maja v Termah Lendava in Termah ate. Povpraevanja je zaradi izjemno ugodne cene ter kvalitetne ponudbe zelo veliko.

Vodilo snovalcev ideje o poitniki dejavnosti v PSS je ponuditi im ve udobja, za im manj denarja. Na prvi pogled zelo teko, e pose-bej v trenutni zapleteni gospodar-ski situaciji, vendar s trdim delom, potrpeljivostjo in odloitvami v duhu dobrega gospodarja, povsem realno!

lanicam in lanom PSS je tako na voljo:

AVTODOM

o znamka: ADRIATIC CORAL A 690 o motor: Fiat Ducato 2.3/130o reg. tevilka: LJ 60-6FXo leto izdeleve: 2007o homologirani sedei: 4o leia: 6+1

APARTMA V TERMAH LENDAVA (apartma tevilka 28) V ceno najema je vteto:- najem apartmaja 4+1 (vkljuno z inventarjem, posodo, .)- 1 x menjava posteljnine ob pri-hodu- 1 x tedensko konno ienje- 5 kart za bazene Terme Lendava- 1 x dnevno vstop v Sauno (za vse prijavljene goste)

APARTMA V TERMAH ATE (apart-ma tevilka 120)

V ceno najema je vteto:- najem apartmaja 4+1 (vkljuno z inventarjem, posodo, opremo.)- 5 kart za letno oz. zimsko riviero

Poitnike objekte je mogoe na-jeti ez vso leto, saj so prilagojeni

za uporabo tako v vroih poletnih dneh, kot v mrzlih zimskih mesecih. Avtodom je e posebej primeren za zimsko uporabo, z razlinimi naini gretja nudi izjemno udobje tudi tik ob smuiih. Rezervacije in oddaja objektov bodo tudi v prihodnje po-tekali preko elektronskega naslova [email protected], pravila naje-ma, dodatne informacije in cenik najema pa najdete na spletni strani PSS, www.pss-slo.org.

Prav v dneh zadnjih priprav na praznovanje 20. obletnice delovanja PSS, smo v Termah Vivat, Moravske Toplice, kupili sodoben apartma, kateri bo nesporno mono dvignil kvaliteto ponudbe poitnikih ka-pacitet PSS. lanicam in lanom bomo objekt v uporabo ponudili e pred glavno turistino sezono. Namesto besed, naj govorijo foto-grafije!

Glede na resen pristop in trmo, bomo tudi v prihodnje poskuali naim lanicam in lanom vsaj del-no pomagati pri uresnievanju sanj. Seveda pa se povsem zavedamo, da so lanice in lani tisti, ki na koncu ocenjujejo!

Veliko uitkov Vam eli va PSS!

26



DOMAE IN MEDNARODNE POVEZAVE POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE

Policijski sindikat Slovenije je reprezentativna sindikalna organizacija za dejavnost varnost in zaita, v Republiki Slo-veniji. Zaradi boljega pretoka infor-macij in idej ter posledino boljega zastopanja pravic lanstva se pov-ezuje v razline domae in tuje sindikate in sindikalna zdruenja, predvsem v javnem sektorju.

Temeljni cilji povezovanja in de-lovanja so predvsem: vpliv na ekonomsko in socialno politiko, ohranitev temeljev socialne drave, sklepanje kolektivnih pogodb, do-govorov in sporazumov, zastopanje interesov lanstva v de-lovnopravni in socialni zakonodaji, uveljavljanje lovekovih pravic,

ekonomskih in socialnih standar-dov iz mednarodnih konvencij in evropskih listin, vpliv na plae in plano politiko, izboljanje pravne varnosti lanov sindikata, izboljanje delovnih pogojev, zaitne opreme ter varnosti in

zdravja pri delu, uveljavljanje sindikalnih pravic, razvoj sindikalne orga-niziranosti in solidarnosti,sodelovanje in povezovanje z drugimi sindikati, organiziranje vseh ob-lik sindikalnega boja za uveljavljanje legitimnih interesov lanstva.

V preteklosti se je Polici-jski sindikat Slovenije za dosego teh ciljev, v domaem in tujem sindikalnem prostoru, moral povezovati in sode-lovati z razlinimi sindikalnimi or-ganizacijami in zdruenji. V slovenskem prostoru smo tako dosegli visok nivo spotovanja in za-upanja v sindikalnih krogih. Polici-

jski sindikat Slovenije je kot lan Konfederacije sindikatov javnega sektorja soudeleen pri socialnem dialogu na dravnem nivoju. KSJS je namre lanica Ekonomsko so-cialnega sveta, predstavniki KSJS so udeleenci skupine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zava-

rovanje Slovenije, kot predstavnik zavarovancev v Skupini Zavoda za zdravstveno zavarovanje je tudi lan PSS, kar nekaj lanov je po-rotnikov na delovnih in socialnih sodiih, imamo neposredne poga-jalce v pogajanjih za sklenitev Kolek-tivne pogodbe za javni sektor in nasploh urejanja planega sistema za javne uslubence, imamo pred-stavnike v predsedstvu in konferen-ci Konfederacije sindikatov javnega

sektorja in sodelujemo v Koordinaciji sindi-katov pooblaenih uradnih oseb. Iz PSS je tudi eden izmed dveh pred-stavnik sindikatov v Uradnikem svetu

Na mednarodnem podroju smo bili v preteklosti lani dveh mednar-odnih sindikalnih organizacij zapo-slenih v evropskih policijah, C.E.S.P in EURO COP. Zaradi podobnega programa dela obeh organizacij in potrebe po racionalizaciji dela Policijskega sindikata Slovenije, smo v letu 2008 sodelovanje z or-ganizacijo EURO COP, prekinili. Celotno delo je bilo preusmerjeno v C.E.S.P.. Mednarodno sindikalno zdruenje zaposlenih v evropskih policijah, organizacija C.E.S.P. (Conseil Eu-ropeen des Syndicats de Police) je nevladna sindikalna organizacija, ki zdruuje policijske sindikate iz 19 drav. Predvsem gre za sindikate drav lanic Evropske unije in sindi-kate nekaterih drav, ki lanice EU e niso postale. Zaupanje v dobro delo Policijskega sindikata Slovenije s strani C.E.S.P. je posebej opaeno in cenjeno. Prav zaradi tega je bil za vodenje organizacije v zadnjih dveh mandatih kot predsednik izvoljen predstavnik Policijskega sindikata Slovenije g. Branko PRAH.

Predstavniki policijskih sindikatov Francije, Grije, Makedonije, Srbije

Predsednik PSS, g. Branko PRAH

SODELOVANJE



C.E.S.P. si kot nevladna sindikalna organizacija prizadeva v okviru Sveta Evrope , da bi bili ekonomski in socialni standardi v policijah ev-

ropskih drav primerljivi. e sama vzpostavitev minimalnih stan-dardov evropskih policij bi pome-nila velik napredek saj so tovrstni standardi za drave lanice p o v e z a v e o b v e z u j o i . Prav tako se predstavniki C.E.S.P. ves as aktivno u d e l e u j e j o vseh aktivnos-ti, ki jih izva-jajo policijski sindikati posa-meznih drav lanic in so usmerjeni v zagotavljanje ali ohranjanje

ekonomskih ali social-nih pravic lanstva. Na protestu maja 2007, v asu trajanja 4. Kon-gresa Policijskega sin-dikata Slovenije so se v skladu z nartovanjem protesta na mejnem prehodu Dolga Vas le tega v znak solidarnos-ti, udeleili vsi predsed-niki policijskih sindika-tov C.E.S.P.. Protest je zelo odziven, o njem so

poroali vse veje medijske hie v Sloveniji.

Podpore je bil Policijski sindikat Slo-venije s strani CESP deleen tudi v vseh drugih napovedanih sindikal-

Predsedniki v pogovorih

nih aktivnostih v asu uveljavljanja novega planega sistema.

Teme, ki jih je CESP obravnaval v zadnjih sreanjih so predvsem us-merjene v:Posledice gospodarske krize, ki zaradi porasta brezposelnosti in kriminala vplivajo na delo policis-tov,Ogroenost policistov pri opravl-janju dela,Sprejem resolucije o minimalnih standardih evropskih policij na de-lovnem in socialnem podroju.

Posebej je sodelovanje dobro s policijskimi sindikati Hrvake, Madarske, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Nizozemske, Italije, Srbije in Kosova. Z navedenimi sin-dikati Policijski sindikat Slovenije ne sodeluje samo v okviru C.E.S.P., ampak tudi na bilateralni ravni. Za medsebojno svetovanje in izmen-javo izkuenj so organizirana skup-na sreanja, kjer so obravnavana perea vpraanja lanstev. Prido-bljene izkunje in znanja so kasneje uporabljena pri uveljavljanju pravic lanstva.

Posledice globalizacije predvsem pa posledice mednarodne finanne krize kaejo na nujnost povezovan-ja sindikatov v veje, bolj mone organizacije, ki imajo zaradi tevilnosti mo, s katero lahko uspeno parirajo delodajalcem pri sistemskih posegih v ekonomske in socialne pravice delavcev. Takna povezovanja so nujna v domaem

in mednarodnem sindikal-nem prostoru. Dosedanje povezave je potrebno ohra-niti in nadgraditi stremeti pa je potrebno tudi k novim povezovanjem v smislu za-gotavljanja obveenosti, osveenosti in pravic lanom.

Prijateljstvo, solidarnost in sodelovanje so geslo in mo Policijskega sindikata Slo-venije.

Jadran ERJAL SEKRETAR PSS

Predsednik Madarskega sindikata FRSZ g. Geza PONGO

Generalni sekretar CESP, g. Gerard GRENERON

SODELOVANJE



Vlada RS, se je e leta 2000 odloila, da pristopi k spremem-bam plailnega sistema v javnem sektorju, ker je vse od sprejema Zakona o sistemu pla v javnem sektorju leta 1994 prihajalo do ne-transparentnosti in nerazumljivih razlik med primerljivimi poklici v javnem sektorju oz. je ugotavl-jala, da je praktino prilo do ses-utja plailnega sistema. Takoj, ko je Vlada RS zaela s pripravami za spremembo ZSPJS, je priela tudi s pogajanji oz. s pripravami za nov ZSPJS in Kolektivno pogodbo za ja-vni sektor.

V ta pogajanja se je od vsega zaetka aktivno vkljuevalo tudi vodstvo PSS. e v letu 1999 so se zaeli pogovori med Vlado in sin-dikati v dravnih organih glede novega sistema pla zaposlenih. Tako smo v letu 1999 na PSS prej-eli prvo delovno gradivo predloga Zakona o zaposlenih in o razmerjih pla v javnem sektorju, kjer so bila navedena izhodia za nadaljnja pogajanja. Aktivnosti glede nove-ga plailnega sistema so se tako priela v letu 2000 in aktivneje nad-aljevala v letu 2002. Takrat so pri tem sodelovali Zdravko Melanek, Romana Funkl in Vlado Marini. Slednji je nato sodeloval na poga-janjih z vladno pogajalsko skupino vse do leta 2006. Tako je bilo sku-paj 127 sej pogajalske skupine, na katerih pa je bil Marini do vkljuno 76. seje. Nato se je pogajanj vse do novembra 2007 udeleeval takrat-ni sekretar g. Cvar, od novembra dalje pa podpredsednik Radivoj UROEVI.

Na pogajanjih smo najprej dosegli vije kolinike zaposlenim, re-gres za tekoe leto ter vladni sklep glede kolektivnega prostovoljnega dodatnega zavarovanja za zapo-

slene v dravni upravi. Nato so stekli e pogovori o nastanku KPJS. Skupina PSS je v letu 2002 ob-ravnavala predlog ZSPJS, kjer smo ugotovili, da vladna stran ni sprej-ela niti enega predloga PSS, zaradi njene apatinosti in nezaintere-siranosti. Tako so bili oblikovani

predlogi glede obsega veljavnosti zakona, kakor tudi doloitev pla ter lestvica plailnih in poklicnih skupin, hkrati pa tudi plailna lest-vica z plailnimi razredi delovnega mesta, naziva in funkcije v javnem sektorju.

PSS je Dravnemu zboru poslal tudi pismo glede predloga ZSPJS, s kat-erim se nismo strinjali. Razpisan je bil referendum glede ZSPJS, ki pa al ni uspel, saj ga tudi nai zapo-sleni v Policiji in MNZ niso podprli, eprav bi bile danes, po takratnem predlogu, plae zagotovo drugane - bolje. V tem letu je nastala tudi Koordinacija sindikatov negospo-darskih dejavnosti, katera je ob-ravnavala usklajevanje izhodinih pla v javnem sektorju. V letu 2002 je Vlada RS predloila DZ v prvo obravnavo predlog ZSPJS, ne da bi ga predhodno uskladila s sindikati javnega sektorja. Usklajevanja so se priela, vendar so bila odloena, ker je vlada izdelala nov zakonski predlog. Pristojni parlamentarni od-bori so prieli z obravnavo predlog zakona, PSS pa jim je posredoval svoja splona stalia in predloge. Odbor za notranjo politiko DZ je

sprejel predlog PSS in organiziral javno predstavitev mnenj, v kateri je aktivno sodeloval takratni predstavnik PSS, g Vlado Marini. Iz-pisek obravnave je bil posredovan tudi lanom Sveta PSS.

V istem letu smo prieli tudi z obravnavo novega Zakona o javnih uslubencih, ki je e do-datno opredelil in postavil de-lovna razmerja nasproti ZDR, obravnavali pa smo tudi predlog Zakona o kolektivnih pogodbah.

Pogajalska skupina sindika-tov javnega sektorja je prav tako obravnavala pojav sub-tilnih in odkritih poskusov ikaniranja sindikalnih za-upnikov, e posebej s strani PSS. Na pojav smo se ostro pisno odzvali.

V letu 2003 smo podali selek-tivni predlog za nabor dodatkov za plae zaposlenih v Policiji in MNZ s predlogom, da se predlog prenese v KPJS. Prieli smo tudi pogovore o sklenitvi panonih KP ter opozorili na prenizko vredno-tenje mesta policista, kot tudi os-talih zaposlenih v Policiji in MNZ od istilke navzgor. Vlada nam je posredovala tudi vzorec KP deja-vnosti tarifni del, ki pa lui ni ugledal. Ob tem je potrebno za-pisati, da je OPS Podravje spisal predlog panone KP in ga posre-doval PSS, le ta pa tudi ostalim sindikatom v dravnih organih.

Leta 2004 smo ministru Bohin-cu poslali predlog o uvranju uradnikih delovnih mest in na-zivov v plailne razrede v plailni skupini C. Narejen je bil tudi pred-log ODMN za plailno skupino J ter posredovan vladni pogajalski skupini. Ministru Virantu je kas-neje bil posredovan predlog in tevilo uvrstitev v ODMN, kjer smo naredili najprej seznam 240 ODMN, kateri so bili rezultat tevilnih usklajevanj med stro-kovnimi komisijami in vladno pogajalsko skupino ter pogajals-

NA POGAJANJIH SMO NAJPREJ DOSEGLI VIJE KOLINIKE ZA-POSLENIM, REGRES ZA TEKOE LETO TER VLADNI SKLEP GLEDE KOLEKTIVNEGA PROSTOVOLJNE-GA DODATNEGA ZAVAROVANJA

POGAJANJA

29



ko skupino koordinacije sindikatov javnega sektorja. Vlada je ele v letu 2004 sindikalni pogajalski skupini predloila uradni predlog uvrstitev ODMN v PR. O tem smo se sindi-kati vekrat usklajevali, vendar se med seboj ni bilo mogoe uskladiti zaradi razlinih interesov. PSS je glede PR predlagal ustrezni PR za policista, nato pa vztrajal za 22 PR, kar drugi sindikati niso podpirali ter so se naslanjali na PSS. V letu 2005 so pogajanja potekala intenzivno glede uskladitve novele zakona o

plaah v javnem sektorju. Pri tem je bil prisoten tudi minister Virant. Zadnje intenzivno pogajanje je bilo 25. aprila 2006, kjer so pogajanja potekala kar celih 18 ur (glede de-lovnih mest, naziva v plailnih sku-pinah, napredovanja ter dodatka za prekrkovne organe).

V zaetku leta 2005 je nastal pred-log za ustanovitev Konfederacije sindikatov javnega sektorja, kjer je PSS aktivno sodeloval in tako tudi ob ustanovitvi KSJS postal tudi njen aktivni lan. V drugi polovici leta 2005 je vlada drastino zmanjala predloge ODMN iz 240-ih na vsega 90 ter napovedala, da poveanja pla ne bo. Pogajanja so bila za ne-kaj asa zaustavljena. Ker je prilo do nezainteresiranosti vlade glede delovnih mest v policiji in pod-vrednotenju poklica policist glede na obseg, odgovornost, nevarnost itd., kar se je pokazalo tudi kasneje, smo vedeli in bili prepriani, da so naa pogajalska izhodia v tem asu bila pravilna. Na-redili smo tudi diferenciacijo v plailni skupini C glede prim-erljivosti delovnih mest. To je ocenil tudi svet in skupina PSS, ki je hkrati pohvalila delo pogajalca Vlada Marinia, kat-eremu se je v letu 2006 pridruil takratni sekretar PSS g. Aleksander Cvar. PSS do danes pogajanj okoli KPJS e vedno ni zakljuil, ampak

z njimi nadaljuje skupaj s pogaja-nji za KPDP. Ves ta as so poteka-la teka in naporna pogajanja o umestitvi poklicev, ki jih zastopa PSS v ustrezne plailne razrede in plailne skupine. Priblino je us-trezna umestitev poklica POLICIST in KRIMINALIST v plani skupini C v 5. tarifnem razredu, kjer pa smo e vedno nezadovoljni. Povsem nezadovoljno pa je vodstvo PSS z umestitvijo poklicev v tarifnih sku-pinah VI. In VII/1 in VII/2, kakor tudi v plani skupini J. Prenizko pa

so tudi ovrednotena in celo zelo problematina delovna mesta v tarifnih skupinah od I. do IV.Na tem delu bodo morali PSS in tudi ostali sindi-kati v dravni upravi in javnem sektorju v nad-

aljevanju storiti veliko ve in nas-topiti predvsem enotno, da bodo lahko zaitili socialni status zapo-slenih pri navedenih poklicih v vseh tarifnih razredih. Niso e konani razgovori in pogajanja v zvezi s Katalogi delovnih mest, obremen-jenosti doloenih poklicev in enot, kakor tudi ne pogajanja v zvezi z nekaterimi dodatki za zaposlene, le-ti se nam zdijo prenizki, nekatere pa je Vladna stran celo v popolno-ma ukinila.Dne 16.7.2007 je PSS parafiral KPJS in s tem nekako pristal, da je pripravljen nadaljevati s poga-janji in hkrati tudi jasno povedal pogajalcem s strani Vlade RS, da z doseenim, pri umestitvi poklicev v MNZ in Policiji, ni zadovoljen. PSS je seznanil vladno pogajalsko sku-pino z dejstvom, da ne zadostuje samo podpis KPJS, ampak se mora le-ta podpisati istoasno z usklaje-no KPDP.

Niti PSS, niti Vladni strani oitno e ni jasno, kaken bo zakljuek in

rezultat vseh pogajanj, ki so v teku.

PSS nikakor ne bo pristal na to, da bi se zaposlenim, v Policiji in MNZ, in njihovim druinam drastino znieval status oz. ivljenjski stan-dard. Zaradi tega bodo vodstvo PSS in pogajalci pri svojih zahtevah vz-trajni in nepopustljivi ter bodo na-redili vse, da zaposleni in e posebej lani PSS, v Policiji in MNZ, dobijo ustrezno veljavo in plailo za delo, ki ga opravljajo.

lani sveta PSS so bili seznanjeni s stanjem v pogajanjih za sklenitev Kolektivne pogodbe za javni sektor in Kolektivne pogodbe za dravno upravo, uprave pravosodnih or-ganov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti tarifni del (na kratko KP dejavnosti dravne up-rave).

31. marca 2008 pozno popoldne so minister za javno upravo, kot vodja vladne pogajalske skupine, na eni strani in predstavniki petih sindika-tov (med njimi tudi PSS) parafirali KP dejavnosti. Pred parafiranjem pa sta vodja vladne pogajalske skupine minister Gregor VIRANT in vodja sin-dikalne pogajalske skupine Duan MIEVI podpisala Dogovor o ak-tivnostih in predvsem zavezah vlade po prehodu na nov plailni sistem, kar je v bistvu bil pogoj sindikatov za parafiranje KP dejavnosti. Samo parafiranje (potreben je podpis tako KPJS kot KP dejavnosti, da bi za-deve zaele veljati) ima v bistvu le kot posledico jasno sporoilo, da sindikati, reprezentativni v de-javnosti dravne uprave mislimo resno in si elimo, da nov plailni sistem zaivi imprej, hkrati pa smo se s podpisom dogovora tudi ustrezno zavarovali in si zagotovili socialno partnerstvo pri urejanju plailne politike tudi po veljavnosti novega sistema.

Nadaljevala so se usklajevanja: - uredbe o napredovanju javnih uslubencev v plane razrede,- uredbe o delovni uspenosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu,- uredbe o delovni uspenosti iz

PSS NIKAKOR NE BO PRIS-TAL NA TO, DA BI SE ZAPO-SLENIM, V POLICIJI IN MNZ, IN NJIHOVIM DRUINAM DRASTINO ZNIEVAL STATUS OZ. IVLJENJSKI STANDARD

PSS JE GLEDE PR PREDLAGAL US-TREZNI PR ZA POLICISTA, NATO PA VZTRAJAL ZA 22 PR, KAR DRU-GI SINDIKATI NISO PODPIRALI TER SO SE NASLANJALI NA PSS

POGAJANJA

30



naslova poveanega obsega dela za javne uslubence,- uredbe o kriterijih za doloitev viine poloajnega dodatka za ja-vne uslubence.

Dne 5.6.2008 sta ministra za fi-nance in za javno upravo v imenu Vlade Republike Slovenije kot delo-dajalca ter predstavniki 21 reprezen-tativnih sindikatov v javnem sek-torju kot predstavniki delojemalcev, podpisali Kolektivno pogodbo za javni sektor in Kolektivno pogodbo o skupni metodologiji za uvranje delovnih mest in nazivov. Prav tako v mesecu juniju 2008 je sledil e podpis Aneksov oz. tarifnih delov Kolektivnih pogodb dejavnosti, kar je ob ustreznih drugih vladnih aktih (Uredba o enotni metodologiji in ob-razcih za obraun in izplailo pla v javnem sektorju) omogoilo vs-top v nov plani sistem vseh javnih uslubencev v Republiki Sloveniji z 1. avgustom 2008 (prvi obraun pla po novem torej 5.9.2008). Z omenjenim podpisom se je uresniil z Zakonom o sistemu pla v javnem sektorju pred estimi leti predviden dogovorni nain urejanja pla v celotnem javnem sektorju. Da je bilo mogoe preiti na nov nain izplaevanja pla, je sleherni javni uslubenec prejel od delodajalca pogodbo o zaposlitvi ali aneks k po-godbi o zaposlitvi (sklep, odlobo odvisno na podlagi kaknega akta opravlja delo), iz esar je bilo raz-vidno kakno plao je imel do sedaj in kakno bo imel po novem.

PSS je pozval vse lanice in lane, da anekse temeljito preverijo in v primeru nepravilnosti ali nejasnosti pravoasno odreagirajo. Razum-ljivo je, da gre za velik sistem in je bilo priakovati morebitne napake. e prvi odzivi lanic in lanov so pokazali, da pri vstopu v nov plani sistem pomeni veliko oviro oziroma neprilagojenost prav sistemizacija

delovnih mest predvsem v Policiji. Zaradi tega je PSS veino svojih ak-tivnosti po podpisu KPJS usmeril v urejanje pravineje in primerljiveje sistemizacije z drugimi dravnimi organi.

V povpreju so tako v MNZ in v Polici-ji zaposleni uradniki in strokovno tehnini delavci umeeni 2 plana razreda vije kot so bili do tedan in so s plao 5.9.2008 prej-eli tudi prvi del porauna za izravnavo ne-sorazmerij (v povpreju 2 %) od 1.5.2008, nato s 1.1.2009 e dodatni dvig oz. odpravo nesorazmer-ja za naslednjo etrtino, s 1.9.2009 tretja etrtina in konno s 1.3.2010 e zadnja etrtina odprave ne-sorazmerij pa je bila zaradi vladnih varevalnih ukrepov prestavljena v leto 2011.

Zelo pomembno novost predstavlja monost napredovanja slehernega javnega uslubenca v delovni kari-eri do 10 planih razredov, kar po-meni, da se predvsem izkuenim strokovno tehninim delavcem in tudi uradnikom, ki so v minulih letih v sedanjem sistemu dosegli maksimalni kolinik na svojem de-lovnem mestu, odpira monost na-predovanja v planem razredu.

Vsekakor pa so predvsem za vse nae lanice in lane najpomembneja doloila KPJS, ki opredeljujejo do-datke za manj ugoden delovni as. Zaradi drugane osnove obrauna

se vsi dodatki n o m i n a l n o (ob enakem p r o c e n t u kot doslej) p o v p r e n o poveajo za tretjino, do-

datki, ki pa so procentualno v KPJS sicer niji kot doslej, pa ohranijo nominalno vrednost prav zaradi vije osnove za obraun.

Neodvisno od odprave nesorazmerij pa je bila za vse javne uslubence s 1.7.2008 osnova plae vija za 2 %.

Z vstopom v nov plani sistem se

je za celotni javni sektor poenotilo ocenjevanje uradnikov, ki je pod-laga za napredovanje v plane raz-rede, prav tako pa bo ocenjevanje tudi podlaga za napredovanje v na-zive za uradnike.

V sklop planih predpisov sodi tudi Uredba o delovni uspenosti iz naslova poveanega obsega dela za javne uslubence.

Z vstopom v plani sistem je bil sicer zakljuen del kolektivnega dogov-arjanja za ureditev delovnih razmerij v javnem sektorju (tarifni del Kolek-tivne pogodbe dejavnosti dravnih organov), ostaja pa e zajetneji del priprave in pogajanj o norma-tivnem delu kolektivne pogodbe, ki mora urediti e druge pravice iz delovnih razmerij (odpravnine, dopusti, ugodnosti lanom sindi-kata), zato e vedno velja poziv vsem lanicam in lanom PSS, da sodelujete s predlogi neposredno do Izvrnega odbora PSS ali preko sin-dikalnih zaupnikov.

Menimo, da je potrebno sindikalno stran in pogajalska izhodia sin-dikatov javnega sektorja dvigniti na viji nivo in zahteve sindikatov transparentneje prikazati Vladi RS in slovenski javnosti.

Prav tako je potrebno v asu, ko potekajo poganja za spremembo KPJS in odpravo novo nastalih ne-sorazmerij, vloiti veliko ve truda v pripravi in nenazadnje tudi pri izvedbi ustrezne sistemizacije de-lovnih mest v Policiji, prav tako pa tudi v MNZ.

PRIJATELJSTVO, SOLIDARNOST, SODELOVANJE so mo naega sindikata!

MENIMO, DA JE POTREBNO SINDIKAL-NO STRAN IN POGAJALSKA IZHODIA DVIGNITI NA VIJI NIVO IN ZAHTEVE SINDIKATOV TRANSPARENTNEJE PRIKA-ZATI VLADI RS IN SLOVENSKI JAVNOSTI.

PRI VSTOPU V NOV PLANI SISTEM POME-NI VELIKO OVIRO OZIROMA NEPRILAGO-JENOST PRAV SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST PREDVSEM V POLICIJI

POGAJANJA

31



ZAHVALA


Documents

20 let PSS