ISKRICE · 2012. 6. 15. · Spletne Iskrice so priloga tiskane izdaje Iskric. Izidejo tik pred zaključkom šolskega leta na spletni strani OŠ Drska . SPLETNE ISKRICE, spletno glasilo

1

ISKRICE SPLETNE ISKRICE, GLASILO UČENCEV OŠ DRSKA,

LETNIK I, ŠTEVILKA 1, JUNIJ 2012

2

Lepo pozdravljeni, bralci spletnih Iskric!

Izšlo je naše šolsko glasilo Iskrice. Vsi učenci smo se trudili zanj, vsak je

nekaj prispeval, zato je nastalo ogromno odličnih prispevkov o naših

dosežkih, dejavnostih, objavljamo še nekatera literarna dela in še bi lahko

naštevali.

Ali vas zanima, kdo bo letos prejel nagrado šole, naziv športnika in

športnice šole?

Vse to si lahko preberete v naši spletni izdaji Iskric.

Zaželim vam le še veselo branje.

Nika Muren, 8. a, novinarski krožek

DOGODKI NAŠE ŠOLE DAN ŠPORTA LITERARNE STRANI ŠOLA V NARAVI: 3., 5. IN 7. RAZRED NAGRADA ŠOLE ŠPORTNIK IN ŠPORTNICA ŠOLE ŠPORT V SLIKI IN ŠTEVILKAH ŠE NEKAJ REZULTATOV TEKKMOVANJ Spletne Iskrice so priloga tiskane izdaje Iskric. Izidejo tik pred zaključkom šolskega leta na spletni strani OŠ Drska www.os-drska.si. SPLETNE ISKRICE, spletno glasilo OŠ Drska, Novo mesto Letnik I, junij 2012, številka 1 Uredniški odbor: učenci novinarskega krožka Mentorica in urednica spletne izdaje: Mojca Kadivnik Jezikovni pregled: Mojca Mežik Fotografije: učenci in delavci šole

NE PREZRITE …

http://www.os-drska.si/

3

NA OBISKU V DOLENJSKEM MUZEJU Danes, 22. 3., smo učenci 2. b odšli v Dolenjski muzej. Odpravili smo se peš. V muzeju smo si ogledali stare predeete. To so bili: sulice, nakit, bojevniška oblačila. Tam smo delali mobile. Nanj smo obesili situlo, posodo za vino ali vodo in stekleno kroglico. Mobile smo označili z znakom Dolenjskega muzeja. V muzeju mi je bil všeč nakit, ker je nekaj posebnega. Spoznala sem veliko novih stvari. Eva Bojanc, 2. b

Danes smo imeli tehnični dan in smo bili v Dolenjskem muzeju. Najprej smo si ogledali razstavo. Potem pa smo izdelovali mobile. Mobile smo naredili iz žice. Na eno vrvico smo navezali situlo, ki smo ji sami naredili vzorček. Na drugo vrvico smo navezali opeko. Najbolj všeč pa mi je bilo, ko smo izdelovali jagodo. Naredili smo jo iz posebne mase in jo dali peč v posebno peč. Danes mi je bilo v Dolenjskem muzeju zelo všeč, ker sem izvedel, kako se izdeluje mobile in izvedel veliko o železni dobi. Upam, da bomo še kdaj šli. Maks Vidmar Konda, 2. b

ŠPORTNA ANKETA Sem šolski novinar in pišem o športnem dnevu, ki je bil 29. 11. 2011 v športnem centru Košenice. Igrali smo lahko nogomet, košarko, odbojko, pingpong in badminton. Simon: Športni dan mi je bil všeč. Še najbolj pa, ko smo igrali košarko. Senija: Rada sem igrala badminton in odbojko. Aljoša: Dobro je bilo, da smo se lahko prosto gibali. Karin: Najraje imam badminton in odbojko. El: Najbolj mi je bila všeč košarka, pingpong in badminton. Sara: Najraje sem igrala košarko in badminton.

Kristijan: Najboljše mi je bilo, ko smo igrali pingpong. Žan: Dobro je bilo, ko so učitelji igrali z učenci. Urban Tjaž Pirnar, 6. b KROS Danes smo tekli kros. Najprej smo se sprehodili, da smo spoznali progo. Tekli smo po gozdu in travi, v hrib in dolino. Malo je bilo težko, a sem zmogla. Bila sem enajsta. Bilo je lepo. Katja Vertuš, 3. b Na krosu sem se počutil zelo dobro. Najprej so tekli učenci 1. razredov. Ko smo tekli, sem se malo bal, ker sem mislil, da bom tretji. Bil sem prvi in sem se počutil dobro. Potem smo se z učiteljico Mojco igrali med dvema ognjema. Nato smo najboljši dobili priznanja. Vesel sem bil priznanja za 1. mesto. Mirlin Abdulahu, 2. a

4

EKO DAN – IZDELEK IZ ODPADNE EMBALAŽE V šoli smo delali svojo sobo. Sobo smo naredili iz kartonske škatle, pokrovčkov, škatle od jajc, zamaškov, lončkov, majhnih posodic, škatlic od embalaže. Rabili smo veliko časa. Vsi smo naredili lepe sobe. Zelo lepo je bilo. Erik Mihalič, 2. b

V petek, 20. 4. 2012, smo izdelovali svoje sobe. Potrebovali smo škatlo za čevlje in druge uporabne stvari. Iz teh reči smo zelo lahko naredili izdelek. Začeli smo s pohištvom: naredili smo omare, postelje in poličke. Ko smo končali, smo dodali dodatke (zavese, igračke, vaze). Eko dan je bil zanimiv. Lana Anderlič, 2. b

Dolgo smo ga iskali. Učenci od 1. do 4. razreda smo spomladi prebirali pravljice, jih igrali,

peli pesmice in jih ustvarjali, pisali svoje zgodbe, razmišljanja in najrazličnejše recepte

za srečo. Ugotovili smo, da je sreča nekaj preprostega, kar nas ves čas obdaja, le dovoliti

ji moramo, da nas objame. To smo želeli sporočiti tudi našim staršem, zato smo jih v

ponedeljek, 11. junija, povabili na našo zaključno prireditev. Predstavili smo se jim z

zgodbicami Sneguljčica, Kekec, Janko in Metka, Maček Muri, Pekarna Mišmaš, peli smo

pesmi o sreči, recitirali svoje verze, brali in delili recepte za srečo, ob tem pa ves čas v

velikem loncu s pikami kuhali našo srečo. Ob zaključku prireditve je ravnateljica skupaj

z našim učencem, ki je največkrat nastopal na prireditvah naše šole in nas zastopal,

Gašperjem Kavškom, razgrnila zastavo kulturne šole.

Učenci so o prireditvi povedali:

Na koncu smo tudi učenci vzeli recepte za srečo. In veste kaj? Še vedno sem srečna. (Kiara Pavlin, 3.

b)

Moja mami je bila zelo vesela. (Gal Fon, 3. a)

Starša sta mi povedala, da smo bili glasni in dobri. (Kiara Pavlin, 3. b)

Vse predstave so mi bile všeč, najbolj pa pekarna Mišmaš. (Lea Danev, 3. b)

Všeč mi je bilo, da je naša šola dobila zastavo kulturne šole. Med predstavami mi je bila najbolj všeč

Maček Muri. (Gal Fink, 3. b)

Najbolj mi je bil všeč 1. c, ker je v njem nastopala moja sestrica. (Nika Judež, 3. b)

ZAKLJUČNA PRIREDITEV UČENCEV RAZREDNE STOPNJE: Našli smo

recept za srečo

6

V četrtek, 31. maja,

smo učenci OŠ Drska

obeležili svetovni dan

športa. Prvo uro smo

se zbrali na šolskem

igrišču. Ogreli smo se

z gimnastičnimi

vajami, ki jih je vodila

Claudia Beg iz 8. b,

nadaljevali pa z

atletskimi poskoki

pod vodstvom Tjaše

Potočar iz 9. b.

Zadali smo si cilj, da

vsi pretečemo krog

okoli šole, ki je dolg

800 metrov. S tekom

so začeli prvošolci,

nato učenci drugega

razreda in tako naprej

do devetošolcev. Prav

vsem je uspelo! Na

cilju smo se posladkali

z zdravim prigrizkom

– sadjem ali zelenjavo.

Všeč nam je bilo in

želimo si, da bi še kdaj

tako začeli.

Tjaša Recelj in Nika

Muren, 8. a

7

Nekaj utrinkov iz zbora šole, ki je bil v petek, 15. junija, na zadnji šolski dan učencev devetega razreda. Oglejte si njihove točke, borbo za ključ, ki so ga tokrat prejeli učenci 8. b razreda, in podelitev računalnikov Leo kluba našima učencema Janji Kolenc in Florijanu Brudarju.

9

MOJ PRIJATELJ Prijatelj je zame tisti, ki je prijazen, dobrosrčen, ki mi pomaga in se ne norčuje iz mene. S prijateljem si zaupava. Kadar rabim pomoč, si pomagava. Prijatelja spoštujem. Z njim se smejim, zabavam in igram. Lepo je, če imaš dobrega prijatelja. Maks Vidmar Konda, 2. b

Moja prijateljica mi zaupa in jaz njej. Prijateljica je, ker je prijazna. Ne prepira se. Prijateljica ne rabi biti lepa. Prava prijateljica mi pomaga. Blažka Hrovat, 2. b Pravi prijatelj je tisti, ki ti pomaga. Pravi prijatelj je tisti, ki ne izda skrivnosti. In je tisti, ki se z mano igra. Pravi prijatelj se ne sme pretepati in delati važnega. Pravi prijatelj se ne sme kregati. Lara Golob, 2. b

OPRAVIČILO Larisa se je hotela pogovarjati s Tanjo. Rok se je tudi hotel pogovarjati s Tanjo. Larisa se je razjezila in branila Rokovo torbo. Tanja je bila zmedena, ker se je že dogovorila s prijateljico. Larisa je sama sedela na klopi. Bilo ji je zelo žal. Zato se je odločila, da se bo Roku opravičila. Rok je bil zelo vesel, ker se mu je Larisa opravičila. Serena Vrhovnik in Tina Bartolj, 2. a PETEK V petek zjutraj sta Luka in Miha v šoli predlagala, da Lili napišejo sporočilo. Vsi so se strinjali. Zato so ji napisali sporočilo. Potem je tajnica odnesla pisma Lili. Dopoldne so imeli za malico orehe, pomaranče, grozdje in banane. Luka je bil zelo žalosten, saj je sedel sam med malico. Popoldne sta Luka in Miha odšla na igrišče, kjer sta bili Lilina mama in sestrica Mia. Nato sta vprašala, če je z Lili bolje in katero bolezen ima. Lilina mama je Mihu in Luku povedala, da je z Lili vse v redu in da je samo gripa. Potem sta Luka in Miha odšla vsak v svojo smer. SOBOTA Luka se je zbudil že na vse zgodaj zjutraj in kar v pižami poklical Lili. Lili je rekla, da je že vse v redu in ga vprašala, če se gre igrat na igrišče in če povabi Miha, da se gre igrat na igrišče. Luka se je hitro oblekel in pohitel na igrišče. Še prej je poklical Miha. Vsi trije so se zabavali, saj so najboljši prijatelji. Vsi so bili lačni in iz nahrbtnika je Luka potegnil tri sendviče. Vsi so pojedli vse do zadnje drobtine in popili vse do zadnje kapljice. Ura je odbila ena in otroci so morali na kosilo. Dogovorili so se, da se dobijo na drugem igrišču čez eno uro. In res je bilo tako. Čez eno uro so se spet igrali, dokler ni bil čas, da se razidejo, ker je bila ura že pol sedmih. Neža Račečič in Jošt Badovinac, 2. a

10

MOJ DEDEK Moj dedek je star 70 let, zato rad poje sladoled.

Pozna veliko pravljic, v katerih nastopa veliko mravljic. Moj dedek gre rad na koncerte poslušat velike bende.

Preden gre moj dedek spat, gre klavir igrat. Gašper Pust, 4. a

Moj dedek je sladkosnedek

in je zelo prijazen. Pogleda on na pedenj,

jutrišnji dan ne bo beden. Star je že kar nekaj let,

a vrača rad se on na Bled. Ima majhne brke in rad ima krokodile.

Rad popravlja in pospravlja, kar se da ima me rad.

Popravil mi je že več igrač, doma pa nima kač. Ima bolj malo hlač. Ima veliko slik in

hodi v trgovino Kik. Andraž Kramar, 4. A

UČITELJICA

Učiteljica v pisarni tiči, ob 8. pa v razred prihiti.

Otroci veselo že čakajo jo, učit`lca pa pozdavi jih: »Živjo.«

Ko učiteljica grdo gleda, otroci vedo, da bo po tabli pisala kreda.

Gašper Pust, 4. a

LJUBLJANSKI MOSTIŠČARJI Mostove so gradili,

zatočišča dobili, čolne naredili,

v njih ribe so lovili, hrano so dobili.

Na vodi so živeli, opek niso imeli,

na kolih so imeli hiške, da k njim niso prišle miške.

Drobili žito so kamen ob kamen,

zraven včasih rekli so amen. To bili mostiščarji so,

ki živeli tako lahkotno so. Lovro Bukovec, 5. b

11

OTROCI Zvonec prvič zadoni, na igrišču so še vsi.

Zvonec drugič zazvoni, en v razredu sam tiči. Zvonec tretjič zazvoni, učit`la glava že boli!!!

Gašper Pust, 4. a

Otroci so 'gajstni' kot same lisičke, ko učiteljica gleda, je mir,

a ko ne gleda, takoj je špetir. V šoli se učiti ni treba,

doma po učenju je zato večja potreba. Gašper Pust, 4. a

Nesreča nikoli ne počiva Janez, Metka in Matevž so se zbudili, hitro oblekli, pojedli zajtrk in se veselo odpravili na pot v gore. Prišli so pod vznožje gore, spili požirek vode in se urno odpravili proti vrhu. Na poti so srečali veliko živali, ki so bile zelo prijazne. Matevž je zagledal lepo rožo in Metka jo je prišla pogledat. Bila je edina, ki je rasla pozimi. Janez ni hotel bližje, ker ne mara rož. Nenadoma se je z vrha gore spustil snežni plaz na mesto, kjer sta bila Matevž in Metka. Janez ju je opozoril, vendar prepozno. Hitro je vzel mobilni telefon iz nahrbtnika in poklical gorske reševalce. Povedal je, kje so in da je zelo nujno. Reševalci so prišli zelo hitro. Nekaj časa je trajalo, da so ju odkopali, potem pa so ju hitro odpeljali v bolnišnico. Tam so ju ozdravili in Janez ju je lahko obiskal. Zelo je bil srečen, ko sta mu povedala, da nista hudo poškodovana in bosta kmalu zapustila bolnišnico. Ko sta okrevala, so se lahko spet družili in skupaj planinarili. Blaž Bartolj, 4. a Skotila sta se slončka V živalskem vrtu je slonja mama pričakovala dva mladička. Popoldan je mama Meta skotila dva slončka. Bila sta zelo vesela. Eden je bil slonček, druga pa slončica. Oba sta imela lepi imeni. Enemu je bilo ime Benjamin, drugemu pa Beti. Očka je bil zelo ponosen nanju. Ko sta dopolnila eno leto, sta se že ruvala. Kmalu sta odšla od mame in si poiskala vsak svoj par. Pogosto sta se obiskovala in pogovarjala. Vedno sta se imela rada. Lana Anderlič, 2. b Sošolec Moj sošolec je Alen. Ima lepe oči, rjave lase in zabaven karakter. Profesionalno pleše standardne in latinsko-ameriške plese. Je zelo prijazen in nas vedno nasmeji s svojimi šalami. Vedno si izmišljuje nekaj novega. Pri pouku lahko rečem, da sodeluje. Za zaključek pa priznam, da mi je kot sošolec zelo všeč. Diana Škof, 8. a Kaj bom po poklicu Ko bom velik, bom rejec puranov. Na domači kmetiji v hlevu bom gojil jato puranov. Imel bom veliko teh živali.

Ločeno v ogradah bodo purani in pure. Hranjenje in napajanje bom nadzoroval računalniško. Zjutraj se bom oblekel v zaščitno obleko in šel pogledat v hlev, če vse poteka po načrtih. To je, če je dovolj krme in vode, kako visoka je temperatura zraka v hlevu in če je ta zrak svež, kako se živali počutijo in ali so vse žive. Uredil bom vse,

12

kar ne bo dobro in šel iz hleva. Popoldan bom obisk ponovil. Čas, ki ga ne bom porabil v hlevu, bom namenil gojenju rastlin za krmo in mešanje žit. Užival bom v delu v naravi in v hlevu. Purani so res zanimivi. Matej Bele, 4. b

Z BABICO IN DEDKOM LOJZKOM PREŽIVIM DAN

Nekega dne sem se odločila, da grem počitnikovat k babici in dedku Slavcu. Dedka kličem Lojzi, ker

se je tako odločil. Odšla sem že zgodaj zjutraj, saj sem z njima hotela preživeti čim več časa. Babi in

Lojzi sta me bila zelo vesela.

Takoj smo se odpravili v vrtnarijo. Tam smo kupili rože, cvetlične lonce, semena zelenjave in ptičjo

hišico. Rože sem izbirala jaz. Pri tem sem imela veliko težav, saj nisem vedela, katere barve naj bi

bile. Po dolgotrajnem razmisleku sem se odločila, da bo nekaj rož belih, nekaj pa vijoličnih ter roza.

Ko smo vse to plačali, smo zavihali rokave in odšli sadit. Pred tem smo pobarvali in okrasili

cvetlične lonce. Jaz sem pobarvala celo svoj cvetlični lonec. Bil je lepe lila barve z belimi pikami. Bila

sem zelo ponosna nanj. Vanj sem posadila belo, vijolično in roza primulo. Videti je bila čudovita.

Zalila sem jih in pognojila zemljo. Nato smo odšli na kosilo, potem pa naprej na delo. V zemljo smo

zapičili ptičjo hišico in vanjo natrosili seme. Nato sem iz kleti vzela seme. Ponesreči sem ga stresla

na tla. Bila sem obupana, saj nismo mogli takoj posejati zelenjave. Začela sem ločevati posamezna

semena. Pri tem sta mi pomagala tudi babi in Lojzi. Po slabi uri so bila skoraj vsa semena ločena. Le

nekaterih semen se ni dalo ločiti, zato sta babi in Lojzi odšla v vrtnarijo po nova. Ko sta bila nazaj,

sem si naredila tudi svojo gredico in vanjo previdno posejala korenje, solato, fižol in bučke. Semena

sem zalila in pognojila. Gredico sem pokrila z belo kopreno, da ptiči ne bi pojedli vsega semena.

Lojzi je imel v kleti tudi sadiko jablane. Posadili smo jo blizu hiše. Bila sem zelo vesela. Danes je to

zelo pomembno, saj so gozdovi zaradi sekanja dreves vse redkejši. Dan se je bližal koncu, zato je

babi naredila palačinke. Oba z Lojzijem sva bila povabljena v “Gostilno pri babici“. Palačinke so bile

odlične, zato sem pojedla celo tri. Zvečer sem odšla nazaj domov.

Babici in dedku Lojzku sem se zahvalila za vse. Ko sem prišla domov, sem bila izčrpana. Hitro sem

se umila, potem pa skočila v posteljo in v hipu zaspala. Razmišljala sem o tem dnevu in upala, da

bomo še kdaj skupaj sadili rože in sejali zelenjavo. Komaj čakam, da iz drevesa utrgam prvo jabolko.

Bilo mi je zelo všeč. Ta dan bo vedno ostal v mojem spominu. Gaja Potočar, 5. a

13

Novo doživetje z dedkom

Za moj rojstni dan sem odšla k babici in

dedku. Ko sem prišla, sta mi povedala,

da mi bosta dala darilo drugje. Odšli smo

v zavetišče živali. Vstopili smo in rekla

sta mi, da si lahko sama izberem žival.

Ogledovala sem si vse živali.

Premišljevala sem, ali naj vzamem muco

ali kužka. Odločila sem se za kužka, saj je

mami alergična na mačjo dlako. Bila je

psička, ki je bila še mladiček. Vso pot do

doma babice in dedka sem razmišljala,

katero ime bi ji pristajalo. Razmišljala

sem in razmišljala, dokler se nisem

spomnila imena – Zoey. Ker pa je bilo to

ime angleško, sem ga spremenila v ime

Zoja. Tako smo Zojo pospremili v hišo

babice in dedka.

Bil je večer, zato sva se odpravili spat.

Njeno začasno ležišče je bila kartonska

škatla, jaz pa sem spala na napihljivi

blazini. Ko sem se zjutraj zbudila, je Zoja

glasno tulila. Pojedla sem zajtrk in jo

peljala na sprehod. Med potjo sem

poslušala Radio 1, Zoja pa je zalajala in

se strgala s povodca. Stekla sem za njo in

videla, da je nekaj našla. To je bila

srebrno-svilena torbica, v njej pa je bilo

kup dragocenih reči. Torbico sem

pobrala ter jo nesla k babici in dedku.

Nesli smo jo k lastnici, saj je bila v njej

osebna izkaznica. Ko smo prišli domov,

sem dedku rekla, da morava zgraditi

pasjo hiško. Pripravila sva žeblje, les,

kladivo in barve. Lotila sva se izdelave

notranjosti. Zazidala sva vse do okna.

Nato sva deske razrezala na pol za

obrobo okna. Nadaljevala sva s streho.

Bilo jo je težko zgraditi, zato jo je dedi

naredil sam, jaz pa sem mu podajala les.

Bilo je pozno, zato sva z Zojo zlezli pod

odejo in zaspali.

Naslednji dan je bilo na vrsti za barvanje

hiške. Spodnji del sem pobarvala s svetlo

rjavo barvo, streha pa je bila nežno

oranžne barve. Nato pa sem se spomnila,

da bi lahko zgradili tudi hišico na

drevesu. Dela sva se lotila enako, samo

da sva pred delom poiskala bukev, od

nje odžagala nekaj vej in se lotila

izdelave. Ko sva jo zgradila, sem jo

pobarvala v sinje-modro in belo barvo,

streha pa je bila rožnata. Ko se je barva

posušila, sem po lesenih deskah

(stopnicah) splezala na drevo. Pri zadnji

stopnički mi je spodrsnilo, zato sem se

zadnji hip ujela in pri tem deščico

porinila z nogo, da je padla na tla, za njo

pa še vse druge. Tako sem ostala ujeta

na drevesu. Na srečo sem se spomnila,

da znam plezati po drevesu. Odločila

sem se, da bom po vejah prišla dol. Ne da

bi pomislila na nevarnost, sem skakala

po vejah vse do tal. Potem pa je pritekla

babica in me je zagledala. Takrat sem se

spomnila, da imamo doma lestev in

poklicala sem mamico. Mami je prihitela

in lestev smo pritrdili na bukev. Pot do

hišice na drevesu je bila bolj varna. Ko je

mamica zagledala Zojo, se je takoj malo

poigrala z njo, nato pa sva se skupaj

odpravili domov.

Tega doživetja se bom spominjala še

dolgo. Upam, da bom s svojim dedkom

še marsikaj zanimivega doživela. Rada ju

obiskujem, saj me vedno s čim

razveselita in presenetita. Ajda Žura, 5. a

14

3. RAZREED

V šoli v naravi na Ptuju je bilo zabavno. V

sobi sem bil z Domnom. Vsak dan smo šli

plavat. Bili so tudi tobogani. Najlepše je

bilo, ko sva se z Domnom igrala. Žan

Rauh, 3. a

V šoli v naravi sem bil v sobi z Juretom,

Janom in Patrikom. Imeli smo tudi

kuharja Gorazda in teto, ki nam je

preverjala sobe. Povedala nam je, da

smo najbolj pridni učenci, kar jih je bilo

v domu Kurent. Vsak dan smo šli na

bazen. Zvečer smo se pred spanjem

zbrali v jedilnici in se igrali skupne igre.

Enkrat smo se igrali, ko so nas obiskali

kurenti. Ko so migali s svojimi zvonci, so

nekateri sošolci jokali, ampak ko so sneli

maske, smo videli, da niso pravi. Obisk

kurentov mi je bil najbolj všeč. Marko

Lukšič, 3. a

15

5. RAZRED V ponedeljek, 28. maja, smo peti razredi

odšli v šolo v naravi. Pot je bila dolga, ker

smo bili tako nestrpni. Po dveh urah in pol

smo prispeli v dom Štrk.

Razdelili smo se po sobah, razpakirali

kovčke, oblekli postelje in odšli v jedilnico,

kjer so nam povedali pravila. Tisti dan smo

imeli še predavanje o vremenu in družabne

igre. Ker je bila to prva noč, smo le s težavo

zaspali.

Naslednje dni smo se peljali s kanuji, odšli

smo na nižinski travnik, plezali po plezalni

steni. Ogledali smo si Ptuj in njegove

znamenitosti. Vsak dan smo nekaj časa

namenili športnim igram. Na mlaki smo

iskali različne rastline in živali. Najbolj mi je

bilo všeč Pokaži, kaj znaš, ker je bilo veliko

smešnih, zanimivih in zabavnih točk. Najbolj

mi je bila všeč točka sobe Čumnata, ker je

bila res smešna.

V petek ni nihče želel iti domov. Želeli smo si

ostati v domu Štrk, ker smo se imeli tako

lepo. Upam, da se bomo tudi naslednjič v

šoli v naravi tako zabavali.

Brina Recelj, 5. b

Bil je ponedeljek, 28. maj, ko smo se s

sošolci odpravili na Ptuj. Tam smo spoznali

vse o vremenu, nižinskem travniku, učili

smo se veslati v kanujih, plezali smo, imeli

miselne igre in še veliko drugega. Najbolj mi

je bila všeč vožnja s kanujem, saj sem bila z

mojima prijateljicama in me je malo

poškropila voda. Všeč mi je bilo tudi

plezanje, ker sem vedno priplezala do konca.

Upam, da bomo še kdaj šli na Ptuj, ker je bilo

nepozabno.

Mojca Verhovec, 5. b

V ponedeljek, 28. maja, smo se učenci 5.

razreda zbrali, da bi se odpravili v šolo v

naravi. Malo zaspani, a navdušeni smo se

odpravili na pot. Sicer dolga pot je bila

zanimiva, saj smo peli ter se zabavali. Ko

smo prispeli, smo hitro razpakirali ter si

ogledali nove sobe. Sledil je sestanek ter

kosilo. Izvedeli smo veliko o vremenu,

oblakih in napovedovanju vremena. Bilo je

poučno in zabavno. Naslednji dan je bil

posvečen kanujem. Oh, kako je bilo zabavno.

Šele po dvajsetih poskusil veslanja smo ujeli

ritem! Po kosilu je bil na vrsti nižinski

travnik. Videli smo veliko pikapolonic in

listnih uši ter izvedeli veliko o

prehranjevalni verigi. Bilo je zanimivo.

Iman Hussein, 5. b

Zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpeljali

v šolo v naravi na Ptuj. Peljali smo se dolgo,

a smo si čas krajšali s petjem in

pogovarjanjem. Ko smo prispeli, so nam

razkazali dom Štrk. Sledilo je razpakiranje

končkov in oblačenje posteljnine. Po

okusnem kosilu smo imeli prosti čas.

Velikokrat smo med prostim časom igrali

nogomet. Ko je čas potekel, smo imeli pouk,

vsak dan nekaj drugega. Sledila je večerja in

po njej prosti čas. V tem času smo morali

napisati dnevnik ... Odšli smo v jedilnico in

ga prebrali. Zvečer smo odhajali na pohod

ali bili zunaj. Ob deseti uri smo morali biti v

postelji. Vstajali smo ob sedmih. Ob pol

osmih smo imeli jutranjo telovadbo. Po

zajtrku smo se odpravili na pohode. Ob

povratku je bilo kosilo. Tako so si sledili naši

dnevi. Ostali so mi lepo spomini.

Neža Koprivnik, 5. b

16

7. RAZRED

Zjutraj ob sedmih nas je zbudil učitelj, ki je bil tisto noč dežuren. Najprej smo vstali, se oblekli in si umili zobe. Obuli smo si čevlje in vzeli copate ter hitro stekli v jedilnico, kjer so nam dežurni učenci pripravili zajtrk. Po zajtrku nam je eden izmed učiteljev, ki so bili zaposleni v domu Rak povedal, kaj nas bo čakalo tisto dopoldne. Šli smo na kakšen pohod, se vozili s kanuji, kolesarili, šli v jame ... Dogajalo se je veliko zanimivih stvari. Po aktivnostih smo imeli kosilo. Tukaj so zopet nastopili dežurni učenci. Po okusnem kosilu nam je eden izmed učiteljev povedal, kaj bomo delali popoldan. Imeli smo nekaj minut odmora, nato pa smo si pripravili nahrbtnike in odšli. Nastavljali smo kamere medvedu, plezali po stenah, si ogledali Unško koliševko ... In še veliko drugih zanimivih stvari. Ko smo se vrnili, smo imeli dajši prosti čas. Nekateri so šli na igrišče, drugi pa so raje ostali notri na toplem. Kmalu je bil čas za večerjo. Po večerji smo se v jedilnici igrali kakšne zabavne igre, šli na nočni sprehod in na slepo stezo. Klara Gazvoda in Maša Pavlič, 7. a

17

En del življenjskega uspeha

predstavlja tisto, kar nam je dano,

velik del pa predstavlja našo moč, pogum in predanost,

da poslušamo srce ter mu sledimo z vero in zaupanjem.

V teh besedah prepoznam Hano Fabjan, dekle, ki širi svoja obzorja tudi izven šole.

18

Zanesljivost, vedoželjnost, samostojnost, iznajdljivost, odprtost in toplina – vse to so lastnosti, ki jo odlikujejo. To nas je spodbujalo, da smo se obračali nanjo, ko smo potrebovali podporo in sodelovanje pri različnih projektih, raziskovalnih nalogah, natečajih, tekmovanjih. Hana je ponesla dobro ime šole navzven v širše okolje z veliko odgovornostjo in pripadnostjo. Pokazala je svojo ustvarjalnost in širino na različnih področjih. Vsa leta osnovne šole se je udeleževala tekmovanj in prejela bronasta, srebrna in zlata priznanja. V letošnjem šolskem letu je prejela 8 bronastih priznanj, 2 srebrni, 2 zlati priznanji in 3 priznanja za večletno ustvarjalno delo na različnih področjih. Hano v življenju zanima veliko različnih stvari, od glasbe do fotografije ter spoznavanja novih dežel in kultur po svetu. Veseli se novih izzivov, sprejme jih z navdušenjem. Njeno razmišljanje je zelo zrelo, odraslo, pozitivno in široko za dekle njenih let. Zna začutiti in čutiti z ljudmi, jim prisluhniti in pomagati. Vse to je bilo dovolj, da je učiteljski zbor brez pomislekov soglasno sprejel sklep, da letošnjo nagrado šole prejme Hana Fabjan, učenka 9. b-razreda. Hana, želim ti, da bi znala izkoristiti ponujene priložnosti v življenju. Razredničarka Katja Medle

19

Najuspešnejši športniki naše šole : 1M: TJAŠA POTOČAR IN NACE KOPRIVNIK (MANJKA NA FOTOGRAFIJI ZARADI UDELEŽBE NA TEKMOVANJU) 2m: Maša Pavlič in Luka Jedlovčnik, 3m: Lucija Lucie Laubry in Darko Hrka Z njimi tudi mentorji učitelji Suzano Zoran, Romanom Judežem in Andrejem Vindišem

20

TJAŠA POTOČAR Športnica OŠ Drska je ponovno Tjaša Potočar, ki se je rodila 13. septembra 1997 v

Ljubljani.

Ob prvih pogledih na svet je pokazala svojo vztrajnost in voljo do življenja, saj je imela že

ob rojstvu zdravstvene težave.

Njeni temno rjavi lasje so zelo bujni in se prilegajo njenim očem, ki so prav tako rjavi. Je

suhe in mišičaste postave. Vsaka mišica je trdo delo plesnih vaj pri plesnem centru

Dolenjska ter Atletskem klubu Krka.

Njeni najljubši barvi sta zelena in rumena, kar lahko opazimo po njenem vsakdanjem

stilu. Ponavadi je oblečena v kavbojke, majico ter ozko jopico, vedno pa obuje športne

copate znamke NIKE. Ob svečanih in plesnih dogodkih se ji na nogi podajo balerinke.

Ker je vsak dan športno zelo aktivna, ni izbirčna pri prehrani. Njena najljubša jed so

palačinke z nutelo, hrana v McDonald'su, zelenjavo pa radodarno pusti na krožniku svoji

mami.

Tjaša zna pomagati pri različnih opravilih, sošolcem pomagati pri učenju, vendar se zna

tudi zabavati. Krasita jo širok nasmeh in prijazne oči. V odprtost, pozitiven pogled na

življenje in v veselje do športa zna pritegniti vse, ki jo obkrožajo. Napisale učenke 9. r.

NACE KOPRIVNIK

Športnik OŠ Drska je zopet Nace Koprivnik, ki se je rodil 27. junija 1999.

Nace je živahen in igriv fant. Ni le uspešen na športnem področju, temveč tudi na učnem.

Obvlada veliko različnih stvari: igra igrice na računalniku, v šoli in po pouku se rad druži

s prijatelji, rad opazuje dekleta in jim včasih malo ponagaja, sošolcem pomaga pri

učenju.

Je zabaven, v njegovi družbi ni nikoli dolgčas. Zelo dobro se organizira pri učenju in

opravljanju šolskih obveznosti, saj se štirikrat na teden udeležuje nogometnih treningov

v Domžalah.

Nogometa se nikoli ne naveliča, saj se v prostem času prav v tej igri druži s svojimi

prijatelji na igrišču. Za njegove uspehe na učnem in športnem področju je zaslužna

njegova družina, ki ga spremlja na vseh tekmovanjih.

Odkrili smo njegovo skrito formulo o uspehu – rad pije bezgov sok. Napisale učenke 7. r

SPLETNE ISKRICE, LETNIK I, ŠTEVILKA 1, JUNIJ 2012

21

ODBOJKA 2. m – STAREJŠE DEKLICE OBČINSKO (Zala Lavrič, Karla Červ, Mateja Petaković, Sara Djukić, Tisa Dobovšek, Zenaida Huskić, Amela Kalabić, Eva Kos) 2. m – STAREJŠI DEČKI OBČINSKO (Rok Škedelj, Luka Jedlovčnik, Žan Colnar Hrastar, Benjamin Jakobčič, Antonio Golovrški, Žiga Komljanec, Aljoša Kafol, Jakob Čop)

1. m – MLAJŠI DEČKI OBČINSKO 2. m –MLAJŠI DEČKI PODROČNO (Simon Žetko, Nace Koprivnik, Miha Škedelj, Martin Jančar Jarc, Žiga Martinčič, Jakob Čop, Aljoša Kafol)


22

ROKOMET OBČINSKO 2. m – MLAJŠI DEČKI 2. m – STAREJŠE DEKLICE

(Miha Škedelj, Nace Koprivnik, Domen Šlejkovec, (Blažka Vrbinc, Maruša Bevc, Zala Lavrič, Matevž Rom, Damjan Kusić, Darko Hrka, Ela Kekec, Mateja Petaković, Tjaša Potočar, Žiga Martinčič, Martin Jančar Jarc) Dora Klobučar, Manca Troha, Lucija Lucie Laubry, Tina Bošković, Amela Kalabić, Eva Primc)

NOGOMET OBČINSKO PODROČNO

3. m – MLAJŠI DEČKI 2. m – MLAJŠI DEČKI (Jakob Kapš, Nace Koprivnik, Martin Jančar Jarc, Domen Šlejkovec, Darko Hrka, Urban Badovinac, Žiga Hrastar, Jure Klobučar)


23

2. m – MLAJŠI DEKLICE 2. m – MLAJŠI DEKLICE (Tina Bošković, Manca Troha, Pia Primc, Lucija Lucie Laubry, Eva Primc, Nika Strašek, Liza Skube, Neža Koprivnik, Patricija Rauh, Maša Pavlič)


24

OBČINSKO POSAMIČNO ATLETIKA MLAJŠE UČENKE

4. m Lucija Lucie Laubry 60 m 1. m Maša Pavlič 300 m 2. m Tina Bošković vortex

MLAJŠI UČENCI

1. m Nace Koprivnik 60 m 2. m Miha Škedelj daljina 3. m Marsel Lovrinović vortex


25

STAREJŠE UČENKE 1. m Tjaša Potočar 60 m 2. m Eva Lužar 300 m 3. m Tjaša Potočar, Lucija Lucie

Laubry, Emina Veličanin 4 x 100 m

PODROČNO POSAMIČNO ATLETIKA MLAJŠI UČENCI

2. m Nace Koprivnik 60 m 2. m Žiga Troha krogla


26

OBČINSKO DVORANSKO ATLETIKA MLAJŠE DEKLICE 40 m 40 m ovire 2. m Lucija Lucie Laubry 2. m Nika Brulc

3. m Neža Koprivnik 4. m Lara Škedelj

daljina višina 2. m Lea Jeriček 4. m Maša Pavlič

4 x 1krog Ekipno

1. m Lucija Lucie Laubry, Neža Koprivnik, Maša Pavlič, Karin Volt

2. m

3. m Lea Jeriček, Nika Brulc, Lara Škedelj, Tina Bošković


27

STAREJŠE DEKLICE 40 m ovire medicinka

1. m Tjaša Potočar 2. m Zala Lavrič

4 x 1 krog Ekipno

3. m Zala Lavrič, Eva Lužar, Emina Veličanin, Tjaša Potočar

2. m

MLAJŠI DEČKI 40 m ovire

1. m Nace Koprivnik


28

4 x 1krog Ekipno 1. m Nace Koprivnik, Darko Hrka,

Domen Šlejkovec, Aljoša Kafol

2. m

STAREJŠI DEČKI 40 m ovire medicinka

3. m Benjamin Jakobčič 4. m Žiga Troha

JESENSKI KROS DEČKI 1999

2. m Nace Koprivnik


29

SPOMLADANSKI KROS DEČKI 2001

1. m Jan Bevc Ekipno 1. m 2. m Žiga Hrastar

DEKLICE 2001

1. m Ana Gimpelj Ekipno 1. m 2. m Neža Koprivnik

DEČKI 2000 m

3. m Jakob Čop Ekipno 1. m 4. m Damjan Kusić


30

DEKLICE 2000 Ekipno 3. m

DEČKI 1999 2.m Nace Koprivnik Ekipno 2.m

DEKLICE 1999 Ekipno 2. m DEKLICE 1997 Ekipno 2. m


31

ŠTAFETNI TEKI LETNIK 2001 IN MLAJŠI učenci LETNIK 1999 IN 2000 2. m Jan Kos, Mentor Abdulahu 2. m Ana Grobler, Lucija Lucie Laubry, Maša

Pavlič 3. m Matija Blatnik, Urban Plut, Domen

Longar


32

PODROČNO NAMIZNI TENIS EKIPNO 6.–9. r

3. m Kristian Hren, Amela Kalabić, Zenaida Huskić, Žiga Komljanec

POSAMIČNO 2. m Luka Jedlovčnik 2. m Kristian Hren – absolutna kategorija


33

OBČINSKO STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO POSAMIČNO MLAJŠI DEČKI MLAJŠE DEKLICE 1. m Nejc Hudoklin 1. m Eva Primc 2. m David Kerin 2. m Maša Pavlič 3. m Manca Troha

STAREJŠI DEČKI STAREJŠE DEKLICE 2. m Tim Košak 1. m Nuša Hudoklin 3. m Žiga Komljanec


34

EKIPNO STAREJŠI DEČKI STAREJŠE DEKLICE 1. m Tim Košak, Žiga Komljanec,

Gašper Kastelic 2. m Nuša Hudoklin, Blažka

Vrbinc, Karla Červ

MLAJŠI DEČKI IN DEKLICE 1. m Žiga Martinčič, Nejc Hudoklin, Manca Troha


35

PROJEKT MLADI V SVETU ENERGIJE

V letošnjem šolskem letu smo se skupaj z učenci 8. razredov prijavili na projekt Mladi v svetu energije. Projekt Mladi v svetu energije je nadgradnja dolgoročnega nacionalnega projekta EVŠ, katerega pobudnik je skupina GEN.

Pri predmetu DDE so se vsi učenci 8. razreda v okviru projekta prelevili v mlade raziskovalce, fizike, ekologe ter nastopili kot govorniki na konferenci Z elektriko ali brez nje, to je zdaj vprašanje. V svojih »referatih« so razmišljali o fizikalnih zakonitostih energije, o njeni uporabi, varčevanju, iskali so alternativne možnosti, opisali so, kako so doživljali dan brez elektrike. Predstavili so rezultate anket, intervjujev, obrnili so se na določene uporabnike in spoznavali njihove izkušnje.

Tri učenke 8. a-razreda so v okviru projekta posnele video, kjer so odlično odigrale in prikazale Varno rabo električne energije doma, nekateri učenci pa so posneli lastno radijsko oddajo O elektriki in varčni rabi električne energije. Na razrednih urah smo nato razvili diskusijo o rabi energije, alternativnih virih energije ter o varčevanju z energijo. Najboljše izdelke 13 učencev smo poslali na nagradni natečaj. Učenci so v starostni kategoriji 3 triade OŠ in srednjih šol osvojili 1. mesto. ČESTITAMO!

Vodja projekta na šoli: Katja Pečaver

TEHNIČNA TEKMOVANJA

KONSTRUKTORSTVO IN TEHNOLOGIJE OBDELAV

http://www.gen-energija.si/


36

Šolsko tekmovanje iz Konstruktorstva – Reševanje problema s konstrukcijsko zbirko

je potekalo 22. marca 2012. Uvrstitve so sledeče:

Jakob Gimpelj (7. a) – 1. mesto in uvrstitev na regijsko tekmovanje;

Rem Grobelšek (7. a) – 2. mesto in uvrstitev na regijsko tekmovanje;

Ivor Sečkar (7. a) – 3. mesto.

REGIJSKO TEKMOVANJE je potekalo 13. aprila 2012 na OŠ Trebnje v organizaciji Zveze

za tehnično kulturo Slovenije. Učenci na regijskem tekmovanju tekmujejo za bronasta

priznanja. Naši učenci so se tekmovali na 6 različnih področjih. Tekmovanja se je

udeležilo 11 učencev.

To so:

6. razred: Lučka Hrovat, Aljoša Kafol, Žan Pust in Simon Žetko;

7. razred: Jakob Gimpelj in Rem Grobelšek;

8. razred: Luka Kastelic;

9. razred: Hana Fabjan, Lenart Merlin, Luka Jedlovčnik in Matic Kozlevčar.

Bronasta priznanja so osvojili:

Hana Fabjan, Lenart Merlin, Luka Jedlovčnik, Matic Kozlevčar in Luka Kastelic.

Vseh pet učencev se je uvrstilo od 1. do 3. mesta.

DRŽAVNO TEKMOVANJE je potekalo 1. junija 2012, na OŠ III v Murski Soboti.

Državnega tekmovanja so se udeležili najboljši tekmovalci iz posamezne regije. Učenci

na državnem tekmovanju tekmujejo za srebrna in zlata priznanja.

Tekmovanja sta se udeležila 2 učenca naše šole, in sicer:

Hana Fabjan in Luka Kastelic.

SREBRNO PRIZNANJE je osvojila HANA FABJAN (9. b).

Mentorica: Ankica MILOŠEVIĆ

ROBOTIKA

REGIJSKO TEKMOVANJE

IV. regijskega tekmovanja iz robotike se je udeležilo 9 učencev od 7. do 9. razreda.

Tekmovanje je potekalo 19. aprila 2012 na Šolskem centru Novo mesto.

Robotsko tekmovanje je potekalo v dveh razredih:

A) LEGObum tekmovanje z LEGO mobilnimi roboti in B) ROBOsled tekmovanje s samogradnimi mobilnimi roboti.

ROBOsled tekmovanje je tudi potekalo v dveh razredih, in sicer: ROBOsled dirkač in

ROBOsled poznavalec.

BRONASTO priznanje v razredu ROBOsled sta osvojila: Blažka Vrbinc in Luka Kastelic.

SREBRNO priznanje v razredu LEGObum 8. ekipno sta osvojila Gregor Kikelj in Ivor

Sečkar.

SREBRNO priznanje v razredu ROBOsled je osvojila Tjaša Potočar.

DRŽAVNO tekmovanje je bilo 15. maja 2012 na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru.


37

Državnega tekmovanja so se udeležili Tjaša Potočar, Gregor Kikelj, Ivor Sečkar in

Blažka Vrbinc.

Priznanje za večletno ustvarjalno in prizadevno delo ter doseganje vidnih rezultatov na

tehniških tekmovanjih so prejeli: Hana Fabjan, Luka Jedlovčnik, Lenart Merlin, Matic

Kozlevčar in Tjaša Potočar.

Mentorja: Ankica MILOŠEVIĆ in Branko VRBINC

Blažka in Tjaša s svojima robotoma na državnem tekmovanju

Gregor in Ivor v predavalnici Univerze v Mariboru programirata robota

Documents

ISKRICE · 2012. 6. 15. · Spletne Iskrice so priloga tiskane izdaje Iskric. Izidejo tik pred zaključkom šolskega leta na spletni strani OŠ Drska . SPLETNE ISKRICE, spletno glasilo