DRUŽINSKI VELIKONOČNI ZAJTRK

NAGRADNI NATEČAJ SLONČKA FALA

GIBANJE IN IGRA VPLIVATA NA RAZVOJ MOŽGANOV

4/2011 revija z odgovori za velike in izzivi za male

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

oglas_FB_A4_29032011.pdf 1 29.3.11 10:01

Ne spreglejte:

KOLOFONRingarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 4; letnik III, april 2011 Naklada: 30.000 izvodov 1855-2838Izdajatelj: Danu d.o.o.Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 LjubljanaVodja Danu Slovenija:Krešo Gotovackreso.gotovac@ringaraja.netOdgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net041-667-077Spletna stran: www.ringaraja.net/iskriceOblikovanje: Andreja Vekarandreja.vekar@ringaraja.netFotografije: iStockphotoLektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja: Damjan Alešnik

Vodja oglasnega trženja:Maruša Najger,marusa.najger@ringaraja.net,031-223-077Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec,petra.prelec@ringaraja.net,041-894-303Andreja Kočar,andreja.kocar@ringaraja.net040-723-676Tisk: DZS d.d.Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskriceNAROČILAVrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

Ne spreglejte

Razglednice — 4Čvekamo z Ivanom Esenkom — 8Tema meseca - Capoeira — 12Fit mamica - Začetni tečaj teka — 16Psihologija - Gibanje in igra vplivata na razvoj možganov — 18Nagradni natečaj slončka Fala — 21Ringarajini strokovnjaki odgovarjajo - Alergije — 22Dobra praksa - Ekologija v vrtcu — 24Beremo pravljico - Hočem svojega bratca — 26KnjigaRajanje — 27Urbani podvig - Z avtodomom do Normandije in nazaj! — 28Samo za očke - Železna kroglica — 31KuhaRajanje - Družinski velikonočni zajtrk — 32Lino, ambasador gibanja — 35Otroške iskrice — 37

Uvodnik:Življenje nam pripravlja izzive ali pa meče polena pod kole-na. Doživljamo priložnosti ali pa preizkušnje. Prepuščamo se učenju ali pa neznanju. Sprejemamo odločitve ali pa se prepuščamo razvajanju in popuščanju. Kozarci so na pol polni ali na pol prazni ... Že veste, na kaj namigujem? Temu lahko rečemo zorni kot, stvar verskega prepričanja, energije ali dobre volje, kar vam je ljubše. Vse je odvisno samo od tega, kako gledamo na kakšno stvar oziroma kako se odločimo, da bomo gledali na kakšno stvar. Neverjetno se mi zdi, kakšen učinek ima lahko odločitev, kadar se od-ločimo, da bomo nek cilj dosegli. Pri čemer je spet najpo-membnejši trening. Trenirali bomo sami sebe, da ne obtiči-mo na prvi oviri, da ne podležemo prvemu »neju«, prvemu deževnemu dnevu ... Če smo trdno odločeni, da premaga-mo sami sebe, ali nas lahko še kaj ustavi? Ne, če verjamemo, da smo samo mi tisti, ki lahko sami sebi preprečimo dose-ganje tega cilja, ki smo si ga sami zastavili. Kolikokrat ste se že odločili, da greste jutri na tek, pa je potem deževalo, zato ste raje gledali televizijo in potem s slabo vestjo odšli spat? Je bil zares kriv dež? No, saj veste, kaj mislim. Spet smo pri treningu samega sebe. Če se razvajamo in si popuščamo na poti do cilja, potem ga bomo zagotovo dosegli veliko ka-sneje oziroma nikoli. Če pa smo se odločili in verjamemo v cilj, nas ne more nič ustaviti. Zastavila sem si cilj: preživeti en mesec v kosu z nasmehom na ustnicah. Brez jeze, kon-fliktov, strahu in žalosti. Začenjam danes, 28. marca. O re-zultatih bom poročala čez en mesec, ko bom pisala majski uvodnik. V tem času lahko preverite, kako mi gre, in sicer na www.facebook.com/Ringaraja. Vesela bom vsake spodbude in vsakega vprašanja o mojih razmišljanjih in odločitvah, še bolj pa, če se mi kdo pridruži. Pišite mi na anja.pelan@ringaraja.net.

Odločite se tudi vi in naj nas nič ne ustavi!

Anja

Nič me ne ustavi!

3

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

oglas_FB_A4_29032011.pdf 1 29.3.11 10:01

DRAGI VZGOJITELJI IN UČITELJI

Svoje dogodivščine, aktivnosti, delavnice, izlete, pogovore in še marsikaj drugega,kar počnete z otroki, lahko delite s širno Slovenijo! Pokažite, kako lepo se imate in nam pošljite razglednico!

Kratek tekst in eno fotografijo pošljite na iskrice@ringaraja.net.

Razglednice

OŠ Gustava Šiliha

Vrtec Manka Golarja

OŠ Prežihovega Voranca,

Maribor

OŠ Ribnica pri Pohorju,Enota vrtec

Dvojezični Vrtec Prosenjakovci

Vrtec Ringaraja,

Dobrepolje

Vrtec Ringaraja,

DE Ciciban

Vrtec Vrhnika

4

ANGLEŠKA ČAJANKA Vrtec Manka Golarja, Gornja Radgona, vzgojiteljica Marjeta VindišV našem vrtcu že nekaj let sodelujemo v Unicefovih projektih. V skupini otrok, starih 5–6 let, sodelujemo v projektu »Potovanje k sebi in okrog sveta«. Za ta projekt smo se odločili, ker živi na svetu veliko ljudi, ki so med seboj različni, pa vendar enakopravni, veliko ljudi živi v revščini, med-tem ko imajo drugi veliko materialnih dobrin. Osnovni cilj tega projekta je, da se otroci seznanijo z različnimi kulturami, navadami, različnimi življenjskimi slogi v različnih državah. Najprej smo raziskovali, odkrivali in spoznavali samega sebe in druge ljudi, družino, postopoma pa se je naše raziskovanje širilo navzven. Raziskali smo naše mesto Gornjo Radgono, glavno mesto Slovenije Ljubljano in se seznanjali z značilnostmi Slovenije. Naša radovednost in veselje do raziskovanja pa nas je vodila tudi v Veliko Britanijo. Otroci so ob sodelovanju staršev v vrtec prinašali različne slike, knjige, enciklopedije, ki so nam pomagale pri odkrivanju. S pomočjo naše zunanje sodelavke gospe Barbare smo navezali stike z otroki iz Anglije, izdelali za njih razglednice, hkrati pa smo z njeno pomočjo izvedli tudi dejavnost »Igramo se šolo angleškega jezika«. Ena izmed osvojenih vedenj o navadah je bilo popoldansko druženje Angležev ob pitju čaja z mlekom. Otrokom se je porodila ideja, da bi tudi oni pripravili angleško čajanko. Organizacija in priprave na čajanko so stekle in začeli smo izdelovati vabila za povabljene otroke in vzgojiteljice iz drugih skupin, angleške zastave, prinašali smo porcelanaste skodelice, vrčke, … Vlogo angleške kraljice so otroci dodelili naši Živi. Prišel je dan za čajanko. Angleška kraljica je prihajajoče otroke pozdravila in jim zaželela dobrodošlico v angleškem jeziku. Otroke so zelo pritegnile pogrnjene mize s skodelicami ter z vrči čaja in mleka, angleške zastave, manjkali pa niso niti čajni piškoti. Odziv otrok je bil zelo pozitiven, saj je večina otrok z velikim navdušenjem poskusila in sprejela nov način pitja čaja z mlekom. Naša angleška čajanka je trajala ves dopoldan, saj otroci ob prijetnem klepetu, pitju čaja in skupnem druženju nikakor niso želeli prekiniti angleške čajanke.

SANKANJEOsnovna šola Gustava Šiliha, Maribor, predšolski oddelki s prilagojenim programomV mesecu februarju smo otroci, starši in strokovne delavke vseh treh naših enot imeli zimski športni dan. Ker pa ni bilo snega, ki smo si ga tako želeli, smo se odločili, da ga poiščemo nekje višje – na bližnjem Pohorju. Oblečeni v zimska oblačila in opremljeni s sanmi smo se pogumno odpravili snegu naproti. Na vrh Pohorja smo se odpeljali z veliko rdečo gondolo, kar je bilo za vse prav posebno doživetje. Ker je bil dan sončen in topel, smo kar nekaj časa vztrajali na zasneženem sankališču. Pripravili smo pravo sankaško tekmovanje. Kako je bilo zabavno! Vsi smo bili zmagovalci, zato smo vsi dobili medalje in zasluženo malico. Domov smo prišli prijetno utrujeni.

OBISK POTUJOČE KNJIŽNICE Dvojezični Vrtec Prosenjakovci, vzgojiteljica Bernarda Koroša PantovićTudi letos smo obiskali potujočo knjižnico, ki se vsak drugi teden ustavi v bližini našega vrtca. Preden smo se odpravili na obisk, smo otrokom povedali, da bomo obiskali avtobus, ki je drugačen od tistega, s katerim se včasih peljemo na lutkovne predstave v Dobrovnik. Z otroki smo se obuli in oblekli in se odpravili do glavne ceste, kjer sta nas že čakala šofer Stanko in knjižničar Jože. Knjižničar Jože je otrokom pokazal, kje se na avtobusu nahajajo knjige, kasete in CD-ji, ki so primerni za njihovo starost. Tako so si otroci najprej knjige samo ogledovali, nato pa so se odločili, katero knjigo bodo vzeli s seboj. Večina otrok je vzela po eno slovensko in eno madžarsko knjigo, mlajše otroke pa so pritegnile predvsem tiste knjige, ki so pisane ali oddajajo zvoke. Ko smo se vrnili nazaj v vrtec, smo vse knjige dali na mizo in otroci so si jih z veseljem ogledovali. Pridružili so se nam tudi najmlajši otroci, ki niso šli z nami na avtobus. V naslednjih dneh bomo veliko pozornosti namenili knjigi, saj želimo otrokom privzgojiti ljubezen do knjige oz. pravi odnos do knjig.

ZIMSKE RADOSTIEnota vrtca pri OŠ Ribnica na Pohorju, vzgojiteljici Katja Mori in Hermina OstruhKončno je zima tudi naš kraj odela v belo obleko. Navdušeni smo se odpravili na sneg, kjer smo se sankali, se vrteli na snežnem vrtiljaku in delali odtise v sneg. Na koncu smo pripravili še sankaško tekmovanje, kjer smo se otroci in vzgojiteljici v parih na saneh spustili po bregu. Če bo mesec februar bel, bomo izvedene dejavnosti ponovili. Hura za zimo in sneg!

NASTOP PREDŠOLSKE FOLKLORNE SKUPINE VRTCA RINGARAJAVrtec Ringaraja, Dobrepolje, vzgojiteljica Sonja Lenarčič10. februarja je v Dobrepolju potekalo območno srečanje folklornih skupin z naslovom »Ko je sonce posijalo, se je dete nasmejalo«. Nastopilo je 6 folklornih skupin, a najmlajši in najbolj prisrčni so bili zagotovo otroci iz skupine Ježki. Otroci so se z vzgojiteljico Darjo Erčulj že zgodaj začeli pogovarjati o ljudskem izročilu, prepevali so pesmi in ponavljali izštevanke dedkov in babic. Tako se je pri vzgojiteljici porodila ideja, da bi se naučili še kakšnega plesa. Skupaj z gospo Martino so začeli plesati. Otroci so uživali, se učili pesmic v narečju in plesali. Še bolj so bili navdušeni, ko so dobili čisto prave obleke iz starih časov. Pridno so vadili kar tri mesece in se nam na srečanju folklornih skupin predstavili s spletom Vajt'r. Hudomušno so nam prikazali, kako se lahko vajt'r – otrok poigra s klobukom muzikanta. Ker pa je bil muzikant Jernej prijazen in jim je nasedel, se je odločil, da jim na harmoniko nekaj zaigra. Tako so naši folkloristi veselo zaplesali in na koncu spet prinesli muzikanta naokoli. Ob njihovem nastopu smo se nasmejali, saj so bili spontani. Samostojno so plesali in peli in na koncu poželi bučen aplavz. Vsekakor sta za nastop najbolj zaslužni vzgojiteljica Darja in mentorica Martina, ki sta s svojo potrpežljivostjo, dobro voljo, energijo ter z glasbenim in s plesnim znanjem najmlajše folkloriste odlično naučili ter jim tudi približali ljudsko izročilo in jih navdušili za ples in petje.

UTRINKI IZ VROČE AFRIKEVrtec Ringaraja, DE Ciciban, Kompolje, Videm-Dobrepolje, vzgojiteljici Darja Miklič Mišmaš in Mlakar MojcaV skupini Medvedki smo z otroki raziskovali Afriko. Zbirali smo najrazličnejše gradivo, slike in knjige o Afriki. Naučili smo se afriškega plesa zimba zimba zaja. Otroci so z velikim zanimanjem spoznavali živali v Afriki, prinašali njihove slike in se veliko pogovarjali o njih. Na predlog otrok smo zbirali tudi igrače za afriške otroke. Januarja nas je obiskal gospod Jože, ki je bil 15 let misijonar v Zairu. Afriko je dodobra spoznal in njegovo pripovedovanje ob diapozitivih je bilo prijetno, zanimivo in poučno. Pripovedoval nam je o življenju otrok ter kako je pomagal graditi kapelice, cerkve in šole. Pravzaprav je bila to ena in ista stavba. Za otroke je bil zanimiv podatek, da v Afriki ni snega, saj poleti temperature dosegajo 40 °C, pozimi pa 25 stopinj. Na koncu je gospod Jože odgovarjal tudi na vprašanja otrok, ki so se večinoma nanašala na živali, zveri, kače in pragozd.

»MIŠKE« IN »ZAJČKI« NA ZIMOVANJUVrtec Vrhnika, vzgojiteljici Polona U. Jerebic in Lidija SlanaLetošnje zimovanje otrok iz našega vrtca je zaradi velikega števila prijavljenih otrok potekalo v dveh izmenah. Iz enot Žabica in Rosika smo odšli prvi. Na pot smo se odpravili z avtobusom in vožnja do Četene Ravni, kjer smo se nastanili na kmetijah Tavčar in Davčen, je kar hitro minila. Že prvi dan smo si ogledali hlev, kjer so nas pozdravile domače živali, po kosilu pa smo se sankali. Zvečer smo imeli zabavo z modno revijo pižam. Za naše želodčke je skrbela gospodinja na kmetiji Davčen s pripravo domačih dobrot, ki so šle otrokom dobro v slast. Tudi drugi dan smo se sankali, mesili in pekli kruh, klekljali zapestnice, zvečer pa smo se odpravili po poteh škratovega pisma, ki nam ga je pustil v jedilnici. Ob reševanju škratovskih nalog, ki so nas popeljale do skritega zaklada, nam je večerni sprehod hitro minil. Ob pesmi Gradimo si prijateljstvo smo se povezali z otroki iz enote Rosika. In že je bil pred nami zadnji dan in le še ogled stare hiše. Za dobrodošlico in v slovo smo pomahali otrokom iz enot Želvica ter Barjanček in se odpeljali nazaj proti domu. Otroci so bili nad dogodivščinami navdušeni, najbolj pa so jim ostale v spominu škratove vragolije.

PUSTNO RAJANJEOŠ Prežihovega Voranca, Maribor, vzgojiteljica Marta EferlNa pustni torek smo na osnovni šoli Prežihovega Voranca pripravili projektni dan na temo PUST. Peli smo pesmice, slikali, se predstavili s svojo pustno masko in rajali ob glasbi.

5

Vrtec ŠoštanjVrtec Agata

Vrtec Hrastnik

Vrtec Najdihojca

Vrtec Trebnje

Vrtec Križevci

pri Ljutomeru

Vrtec Miškolin

Vrtec Čebelica

6

PREOBLAČIMO PROSTORVrtec Najdihojca, enota Čenča, Ljubljana, vzgojiteljica Branka PetercaV mesecu novembru smo v okviru eko projekta spoznavali poreklo in nastanek različnih naravnih materialov (ovčja preja, volna, svila, blago, usnje). Urška Štrukelj je z otroki izvedla delavnico »Preoblačimo prostor«, kjer smo odsluženim predmetom nadeli novo oblačilo in jim podaljšali uporabnost. Urška je otroke spodbudila z zgodbico o Dečku s kiltom. Na obrušene lesene predmete smo polagali z lepilom prepojene koščke blaga. Nastali so zanimivi izdelki, kaširani z blagom.

LUČKO, ENERGETSKI DETEKTIVVrtec Agata, Poljane, vzgojiteljici Aleksandra Frelih in Karmen OblakV mesecu februarju smo v naši enoti uvedli energetske detektive, ki slišijo na ime Lučko. Vsak dan je eden izmed otrok Lučko in skrbi, da luči niso po nepotrebnem prižgane. Lučko ima okoli vratu obesek s sličico žarnice, v tabelo pa pridno vpisuje, če so otroci pozabili ugasniti luči.

ČIV, ČIVVrtec Šoštanj, enota Urška, Topolšica, vzgojiteljica Štefka Kompan»Čiv, čiv, čiv, čiv, je odmevalo okrog vrtca, in čiv, čiv, čiv, čiv, sem komaj še živ, me lakota muči že cele tri dni, ker sneg vse pokril je in hrane več ni ...,« se je slišalo petje otrok v vrtcu, ki so pripravljali ptičjo hišico in sončnice in se tako učili skrbeti za ptičke pozimi.

VKLJUČEVANJE STARŠEV V VZGOJNO DELO Vrtec Čebelica, Gabrovka, vzgojiteljica Marinka LenartSodelovanje med vrtcem in starši je pomembno za kakovostno predšolsko vzgojo, saj prav to sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje. Starši sodelujejo pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in oddelku ter aktivno sodelujejo pri vzgojnem delu. Jeseni smo obiskali Jaševo družino, kjer nam je očka razkazal sadovnjak in skladišče s hladilnico jabolk. Ker je očka tudi gasilec, nam je kasneje razkazal še gasilski avtomobil in druge zanimivosti gasilcev. Pri predstavitvi poklicev sta nam sodelovanje prijazno ponudila tudi Žigova mamica in Larisin očka. Oba starša sta na zanimiv način prikazala ter predstavila svoj poklic. Žigova mamica je šivilja in je pred otroki pokazala postopek izdelave srajčice, ki so jo otroci oblekli dojenčku v igralnem kotičku. Tudi otroci so se preizkusili v krojenju in izrezovanju blaga. Larisin očka pa je poštar. Otrokom je bil zanimiv že izgled pismonoše, pa seveda uniforma, torba, … Prinesel nam je reklamni časopis in za vsakega otroka eno pisemsko ovojnico, pismo prijateljev in paket. Ovojnice smo kasneje porabili tako, da je vsak otrok pisal (risal) domov svojim staršem (seveda s pomočjo vzgojiteljic). Pisma smo odnesli na pošto, kjer smo srečali še Larisino mamico, ki je poštarica. Kupili smo znamke, jih nalepili na pisemsko ovojnico ter jih dali v poštni nabiralnik. Spoznali smo tudi delo na pošti. Vsi starši so zelo popestrili naše delo z otroki, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

PODELITEV PRIZNANJVrtec Hrastnik, enota Sonček, vzgojiteljica Helena KoritnikOtroci iz skupine Pikapolonice so 28. januarja gostili Žiga Koritnika, košarkarja KK Hrastnik. Predstavil jim je košarko. V mesecu januarju smo se veliko zadrževali v telovadnici, se igrali različne igrice, premagovali ovire, se plazili, plezali, tekali, hodili, spoznavali svojo telesno vzdržljivost in telesne spretnosti. Z njim se nismo samo pogovarjali, temveč smo mu pokazali tudi telovadnico, da je lahko videl, kaj vse zmoremo. Otrokom je postavil poligon ter jih spodbudil k premagovanju ovir in k ciljanju. Vsi skupaj smo zelo uživali v tekmovanju in navijanju. Ob konec pa nam je podelil priznanja za uspešno sodelovanje pri športnih dejavnostih.

ZDRAVJE V VRTCUVrtec Križevci pri Ljutomeru, vzgojiteljici Sonja Stolnik in Renata Berden Slavinec Naš vrtec je že drugo leto vključen v program Zdravje v vrtcu. S tem se zavezujemo h krepitvi in ohranjanju zdravja. Ciljne skupine v programu so: zdravi otroci, usposobljeni vzgojitelji, informirani starši ter motivirani ustanovitelji vrtcev, cilje programa pa delimo na oblikovanje vrtčevskega okolja kot skupnosti, ki je zavezana skrbi za zdravje, in k preprečevanju nastanka bolezni in poškodb. V vrtcu se trudimo za aktiven pristop ter doseganje ciljev. Pripravljamo uravnoteženo prehrano, vsakodnevno se razgibavamo (gibalne minutke, vadbene ure, popoldanska gibalna srečanja otrok in staršev, pohodi, …), izvedli smo eko ustvarjalne delavnice za razvoj čutil, npr. spoznavanje zelišč in kuhanje čaja, imeli smo sadni dan, ko smo pripravili sadni sok, uredili smo prehransko piramido, se ob tem veliko pogovarjali o zdravi prehrani in še bi lahko naštevali! Nekaj poučnih in prijetnih utrinkov bi radi delili tudi z vami, zato vam pošiljamo fotografijo in vam sporočamo, da smo pri vseh dejavnostih uživali!

VRTEC TREBNJE ODKRIVA GOZDNE SKRIVNOSTIVrtec Trebnje, vzgojiteljica Marta RogeljV letošnjem šolskem letu kot eko vrtec veliko časa namenjamo raziskovanju narave same. Otroci kažejo za naravoslovne dejavnosti izredno zanimanje. Otroci se v gozdu zelo radi zadržujejo in ga raziskujejo. Nekatere gozdne dejavnosti izzovejo tudi logične probleme, na katere lahko najdemo različne rešitve. Ob vseh teh dejavnostih se zavedamo, da otrok največ odnese takrat, ko se med seboj povezujejo različna področja otrokovega razvoja. Spoznavanje gozdnih skrivnosti je torej proces, kjer sploh ni pomemben samo končni izdelek. Otroke smo med izvajanjem gozdnih dejavnosti spodbudili k uporabi različnih čutil. Tako so bili bolj pozorni, natančni in uspešni pri določenem opazovanju oziroma odkrivanju in zaznavanju narave okrog sebe. Otroci so gozd tako vzljubili, da so na pot s seboj vzeli tudi svoje najljubše pravljice in jih v gozdu pripovedovali drugim otrokom. Z opazovalnimi pripomočki so iskali in opazovali gozdne živali in rastline. Otroci so nadgradili sposobnosti opazovanja ter spoznanja o gozdnih rastlinah in živalih.

NAGRAJENE ŽELVICE Vrtec Miškolin, vzgojiteljici Mojca Košmrlj in Tatjana ŽinkoTokrat smo s scenarijem naše zgodbe »O miški, ki je iskala sir« sodelovali v nagradnem natečaju »NAJ SE PREDSTAVA ZAČNE«, ki sta ga organizirali podjetji Henkel in Tuš. Veseli nas, da se je naš scenarij izmed vseh prispelih uvrstil med dvajset najboljših, še bolj pa nas je razveselilo priznanje, ki smo ga ob tem prejeli ter lutkovno gledališče z desetimi lutkami. Sedaj bomo še bolj uživali v naših gledaliških predstavah!Zahvaljujemo se podjetjema Henkel in Tuš za lepo in praktično nagrado!Vrtec Miškolin

7

Miska, 16. 3. 2011, 13.05

Moj otrok je navdušen nad živalmi in ko me mala radovedna bučka sprašuje vse mogoče o živalih, ki jih srečujeva na sprehodu, mi je prav nerodno, ker vem o nekaterih tako malo. Imate kakšen predlog, kje in kako se lahko podučim o živalih, kot je na primer sinička v parku ali deževnik, ki sva ga z otrokom odkrila pod listjem?

? Umma, 16. 3. 2011, 13.09

Te popolnoma razumem. Tudi mi smo se soočali s tem, potem pa sem spoznala Ivana Esenka, ki je zelo zanimiv gospod, ki veliko ve o živalih, poleg tega pa jih tudi navdušeno fotografira. O živalih, ki jih pravzaprav vsi poznamo, saj živijo v naši neposredni bližini, pripoveduje s takim žarom v očeh, da te s svojo navdušenostjo kar okuži. Ga bom povabila na forum, pa boste videli, o čem govorim.

? Miska,16. 3. 2011, 13.12

Super. Tudi jaz sem že slišala zanj in bi ga z veseljem kaj povprašala. Za začetek morda to, kdo ga je navdušil nad lepotami narave in mu privzgojil ljubezen do živih bitij?

Ivan,16. 3. 2011, 13.18

Pozdravljeni. Bom kar odgovoril na prvo vprašanje. Ljubezen do narave sta mi vcepila predvsem starša, jaz pa sem to prenesel naprej na otroke. In ker je otrok za učenje doma kmalu zmanjkalo (so zrasli), sem pričel okuževati še druge otroke. Spoznal sem, da so otroci zelo dovzetni za sporočila iz narave, zato imam z njimi več zabave kot dela. In oni z mano.

? Umma, 16. 3. 2011, 13.20

Gospod Ivan, ljudje radi predalčkamo druge ljudi, stvari in tudi živali okrog sebe v kategorijo najljubših in malce manj ljubih. Katera je vaša najljubša žival in katera je tista, ki ni na seznamu najbolj priljubljenih?

Ivan,16. 3. 2011, 13.23

Pustimo gospode in vikanje na strani. Za vas sem Ivan. Torej, nobena žival se mi ni toliko zamerila, da mi ne bi bila ljuba, z modrasom in s škorpijonom vred. Res pa je, da so mi še posebno pri srcu ptice. Raziskujem njihove navade in veliko pišem o njih tudi v strokovno literaturo. Ptice so zanimive pravzaprav vsem ljudem. Obvladujejo nebo, zato jih lahko srečamo povsod. So barvite in obdarovane s pevskim talentom. Naš dom oziroma njegov zunanji del je v celoti prirejen pticam, zato mi ni težko priti do izkušenj iz prve roke. Dom je naravoslovni raziskovalni center z mlako, drevjem, s cvetlicami, s pticami, z žabami, murni, ...

ČvekamoIvan Esenko

»PRIJATELJEVANJE Z NARAVO OD PRVIH KORAKOV DALJE JE ŠE KAKO POMEMBNO!«

Ivan Esenko je zaljubljen v naravo in ji je predan že od malih nog. S številnimi knjigami o naravi in prispevki v različnih publikacijah, opremljenimi s čudovitimi foto-grafijami, skuša s to ljubeznijo okužiti vse okrog sebe, tako odrasle kot tudi otroke. Njegov najzvestejši spre-mljevalec je fotoaparat in v njegov objektiv se še posebej rade »ujamejo« živali, ki živijo v bližini naših domov. Te so nam že tako samoumevne, da se zanje sploh ne zmeni-mo več. Ivan je njihov glas, njihov »osebni« fotograf, ki jih ujame v tako nenavadnih in zanimivih »manekenskih« pozah, da jih preprosto moraš opaziti.

Ivan Esenko je še posebno dejaven pri proučevanju živalstva in njegovega pomena v vrtni ekologiji. O tem je napisal vrsto polju-dnih in strokovnih člankov ter knjig: Zbogom voluhar, Zaživimo z naravo – ptice in ekološko vrtnarjenje, Vrtnarimo z dušo, Vrtna mlaka ter Vrt, učilnica življenja. V njih se dotika pozitivnega odno-sa do narave in bralcu na prijazen način odstira drugačne pogle-de na življenje. Ukvarja se z naravoslovno fotografijo, predvsem s portretiranjem živali. Je član DOPPS (Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije), RSPB (Royal Society for the Protection of Birds) iz Velike Britanije in Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.

Čvekamo

Spet je tu pomlad, čas, ko se z otroki pogosteje odpravimo na potep v naravo ali z vrtnim orodjem »zaorjemo« na našem malem ali velikem vrtičku v bližini doma. Odprite oči, odkrivajte drobcena živa bitja, ki se skrivajo v travi ali zemlji, v katero ste pravkar zasadili lopato. Prisluhnite vsem zvokom, ki se zlivajo v prelepo pesem in prepričani smo, da se boste tudi vi in vaši najmlajši za vedno zaljubili v prelepo, zanimivo, nikoli dolgočasno damo, ki ji je ime narava.

8

? Umma, 16. 3. 2011, 13.25 Kakšen je po tvojem mnenju naš odnos do narave?

Ivan,16. 3. 2011, 13.28

Odnos se izboljšuje. To ne pomeni, da smo z naravo dobri znanci, temveč da bi to radi bili. Nasičeni smo s tehnološkimi dosežki ter razočarani nad političnim in gospodarskim dogajanjem. Človek pač pobegne tja, kjer se čuti najbolj doma in kjer je najbolj varen. Narava je stalnica, njeni zakoni niso prirejeni, temveč so za vsakogar enaki. Vprašanje je, koliko jih upoštevamo, saj še tistih zakonov ne, ki si jih sami pišemo.

? Miska, 16. 3. 2011, 13.30 Kako dobro pravzaprav poznamo živalski svet okrog sebe, npr. v naši bližnji okolici, na vrtu?

Ivan,16. 3. 2011, 13.33

Sodoben človek pozna živalski svet samo površno. Največkrat delimo živali na grde in lepe ter koristne in škodljive. Ta izraza sta moteča, saj sta antropocentrična, napisana ljudem na kožo. Povsem razumljivo je, da ima vsako bitje v naravi svoje mesto. Kar je moteče, izloči narava sama. Ljudje ustvarjamo umetna okolja oziroma na okolje vplivamo v takšni meri, da nekatere živalske vrste in skupine privabimo, druge pa izženemo. Na ta način oblikujemo nenaravna okolja, kjer je tudi naselitev vrst nenaravna, v nobeni povezavi z osnovnimi zakonitostmi preživetja. Če se bomo naučili sporazumevanja z naravo in bomo strpnejši do živalskega sveta, bomo postali tudi uspešni vrtnarji.

? Umma, 16. 3. 2011, 13.36

Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Kako pomembno je, da se že v najzgodnejših letih naučimo, kako živeti v sožitju z naravo?

Ivan,16. 3. 2011, 13.39

Če se ozrem na svojo osebno izkušnjo, je prijateljevanje z naravo od prvih korakov še kako pomembno. Predvsem pa moramo to vzeti kot zabavo, ne kot nalogo, ki si jo starša podajata drug drugemu. Preprost izlet na sončno livado, spoznavanje z metulji in murni je dovolj, da otroku vzbudimo zanimanje za živi svet. Kasneje nas bo silil v to sam, s svojo zvedavostjo in z nenehnimi vprašanji. Npr. katera žival je to? To vprašanje je postalo tudi naslov moje zadnje knjige, ki z opisi živali s komentarji in fotografijami podira meje med odraslimi in otroki. Napisana je namreč odraslo, torej spoznava z živalskim svetom odrasle in otroke. V bistvu je to knjiga, ki sodi tako na police z zrelo literaturo kot tudi otroško.

? Umma, 16. 3. 2011, 13.42 Ena tvojih knjig nosi naslov Vrt, učilnica življenja. Kaj nas lahko nauči narava, vrt?

Ivan,16. 3. 2011, 13.45

Ob tem vprašanju se moram hočeš nočeš zopet vrniti v otroštvo. Kot otrok sem nenehno delal napoto staršem na vrtu in stikal za pikapolonicami. To so bili moji prvi koraki v spoznavanju z naravo. Sicer pa je pravi pomen naslova te knjige v sporazumevanju z naravo, našo največjo učiteljico. Vrt ni zgolj poligon za pridobivanje solate in peteršilja, temveč je način življenja. Tisti, ki bo knjigo vzel v roke, bo temu pritrdil, saj je oblikovna uspešnica, nasičena z doživetimi fotografijami. Predvsem pa ima prednost pred prevodnimi deli, ker jo je napisal domačin, torej »sede« v naše okolje.

? Miska, 16. 3. 2011, 13.48

Je lahko otroku deževnik ravno tako zanimiv kot ogromen tiger, ki ga je videl na televiziji oziroma se je z njim seznanil v živalskem vrtu?

Ivan,16. 3. 2011, 13.50

Deževnik kot nižja oblika živali, ki je človeškemu očesu tudi neugledna, se s tigrom po atraktivnosti ne more primerjati. Je pa zato hvaležen predmet opazovanja. Otroke seznanimo z njegovim pomenom pri ustvarjanju rodovitne prsti, predvsem pa poudarimo, da ga ni narava ustvarila zato, da bi ga mi lahko mrcvarili. V knjigi Katera žival je to? sem zato predstavil tudi deževnika. Ne samo otrokom, temveč tudi odraslim.

? Miska, 16. 3. 2011, 13.53

V svetu narave velja zakon močnejšega in včasih je usoda kakšne živali, ki jo brutalno napade in pokonča druga žival, precej krvava. Kako to razložiti otroku, ki ga že tako želimo obvarovati pred krutostjo sveta?

Ivan,16. 3. 2011, 13.55

Otroci imajo poudarjen čustven naboj in jih tragične zgodbe tudi v živalskem svetu lahko zelo prizadenejo. Z njimi se pogovarjajmo odraslo in jim povejmo, da v naravi obstaja nenehen boj za obstanek in da so nekatere živali plen, druge plenilci. In ti ne lovijo drugih živali, ker so hudobni, temveč zato, ker se tako prehranjujejo in če jih ne bi bilo, bi se druge živali namnožile, bi preplavile svet ... Načeloma pa takšne krvave dogodivščine v živalskem svetu pred otroki, če se le da, skrijmo. Z njimi naj se raje spoznajo nekoliko večji.

? Umma, 16. 3. 2011, 13.58

Običajno otrokom strah pred določenimi živalmi »privizgojimo« oziroma jih strahu naučimo odrasli. Pa vendar so nekatere živali lahko tudi človeku nevarne. Kako otroka podučiti o nevarnih živalih, ne da bi te živali otrok zasovražil oz. jim želel škoditi?

9

Ivan,16. 3. 2011, 14.00

V zadnjih dveh knjigah sem namenil prostor tudi nevarnim živalim. Npr. kako razlikujemo strupeno kačo od nestrupene, kar je zelo poučno tudi za odrasle. Otroke naučimo, da živali ne ljubkujejo, temveč jih spoznavajo zrelo. Nobena kača ne bo napadla človeka, temveč bo zbežala, če bo le lahko. Strupenjače nas s svarilnim vzorcem celo opozarjajo, da so nevarne in naj jih pustimo pri miru. Strup imajo samo za omrtvičenje plena in za samoobrambo. Strupena kača torej ne more poosebljati ljubkosti, ker je pač nevarna, zato ji pustimo, da gre svojo pot.

? Umma, 16. 3. 2011, 14.03

Včasih so naši predsodki do določenih živali neutemeljeni in te predsodke potem prenašamo na svoje otroke, spet neutemeljeno. Kako se tega »znebiti«, kako ta krog prekiniti?

Ivan,16. 3. 2011, 14.06

Z vzgojo in tudi z listanjem po literaturi. Ravno o razbijanju škodljivih stereotipov pri posameznih živalih in skupinah pišem v svojih delih. Upam, da dovolj prepričljivo.

? Miska,16. 3. 2011, 14.08

Otroci, ki živijo na podeželju, so v stalnem stiku z naravo, mestni otroci pa ogromno živali sploh ne poznajo, jih še nikoli niso videli. Kako naj otroka podučimo o raznolikosti živalskega sveta, če živimo v mestu? Je dovolj »živega materiala« tudi v mestu, da otroku predstavimo lepote živalskega sveta?

Ivan,16. 3. 2011, 14.13

Otroci na podeželju so privilegirani, kar se tiče spoznavanja z naravnimi zakonitostmi. Odraščanje na kmečkem dvorišču je živo nasprotje odraščanju v mestnem bloku, večino časa med štirimi stenami. Seveda pa živi svet zaide tudi v mesta, na balkone, na okenske police. Na to lahko vplivamo sami: z okenskimi zasaditvami bomo privabili metulje in vretenčarje. Gozdne ptice gnezdijo tudi v mestnih parkih.

? Miska, 16. 3. 2011, 14.15

Kaj lahko starši storimo, da otrok spoštuje, ceni naravo in živa bitja v njej?

Ivan,16. 3. 2011, 14.18

Zgledi so tisti, ki vzgajajo. Ni rečeno, da bo imel kmečki otrok več smisla za spoznavanje z živalmi od tistega, ki odrašča v 9. nadstropju bloka v prestolnici. Morda se bo slednji razvil v odličnega biologa ob pomoči staršev, ki niso brezbrižni do narave.

? Umma, 16. 3. 2011, 14.22

Kakšna je vloga šole in vrtca pri vzgajanju otrok, ki so spoštljivi do narave?

DanijelaC,16. 3. 2011, 14.25

Lahko je ključna, zlasti v primerih, kadar zataji domača vzgoja. Nekateri vrtci in šole imajo izrazito naravoslovno noto in ti imajo posebno težo. To opažam na svojih predavanjih. Tukaj podeželske šole načeloma prednjačijo pred mestnimi, vsaj glede na moje osebne izkušnje.

? Umma, 16. 3. 2011, 14.27

Je naš šolski sistem dovolj usmerjen v to smer? Kaj bi lahko spremenili, storili več?

»Preprost izlet na sončno livado, spoznavanje z metulji in murni je dovolj, da otroku vzbudimo zanimanje za živi svet. Kasneje nas bo silil v to sam, s svojo zvedavostjo in nenehnimi vprašanji: Katera žival je to?«

10

Ivanu se najlepše zahvaljujemo za tako prijeten klepet!Vse osebe, z izjemo Ivan, so izmišljene.

Z Ivanom je klepetala Metka Troha.Fotografije: osebni arhiv Ivana Esenka, Metka Esenko

Ivan,16. 3. 2011, 14.29

Daleč od tega. V učni program bi morali vključiti izdelavo ptičjih gnezdilnic, netopirnic, krmljenje ptic in spoznavanje vrst. In to seveda v povsem praktičnem pomenu besede. To privzgoji življenjski pozitivizem in spoštovanje do vsega živega, čeprav ti otroci kot odrasli ne bodo neposredno delovali v naravoslovnih panogah.

? Umma, 16. 3. 2011, 14.31

V knjigi Katera žival je to, sem našla zanimivo iztočnico, da nezanimivih živali ni. Pa vendar ... Zdi se mi, da je pisan ptiček, ki prepeva na vrtu, veliko bolj zanimiv od deževnika, ki rije pod kupom odpadlega listja na vrtu.

Ivan,16. 3. 2011, 14.35

Ljudje padamo na izraze zanimiv in nezanimiv. Vmesnih stopenj ni. Nekatere stvari v naravi in tudi sicer so samoumevne. So prisotne in nujne, niso niti lepe niti grde, preprosto so. V tem primeru je pomembno, da otrok ve, kje deževniki živijo in da ve za njihov pomen v okolju.

? Miska, 16. 3. 2011, 14.39

Kako naravo zvabiti pred okno naše hiše, stanovanja? Kako nam pri tem lahko pomagajo otroci?

Ivan,16. 3. 2011, 14.40

Naravo lahko privabimo s preprostimi mehanizmi. Z nameščanjem ptičjih gnezdilnic, netopirnic, gnezdilnic za samotarske čebele, o čemer tudi pišem v svojih delih in predavam. Zanimanje je čedalje večje, kajti takšna dejavnost povezuje generacije. Poznam ničkoliko dedkov, ki s svojimi vnučki zbijajo gnezdilnice, jih obešajo na drevje ali balkone v blokih. Poskusite in spoznali boste, da je narava vsepovsod. Sinica bo gnezdila tudi na balkonu stanovanjskega bloka, ne samo v sadovnjaku, gnezdo kosa, grlice in sivega muharja pa vas lahko nekega dne preseneti kar v cvetličnem lončku na okenski polici.

? Umma, 16. 3. 2011, 14.43

Misliš, da bomo dejansko kdaj manj (ali sploh nič) uporabljali sredstva za zatiranje »škodljivcev«, ki nam uničujejo pridelek, in za zaščito pred njimi začeli izkoriščati njihove naravne »sovražnike«? Je to lahko naša bodoča realnost, ali se to ne bo zgodilo, dokler nas ne bo narava pošteno kaznovala?

Ivan,16. 3. 2011, 14.46

Nihče nas ne sili, da jih uporabljamo. To je naša odločitev, vašemu vprašanju pa se pridružujem tudi jaz. Je pa v zadnjem času opazen trend zatekanja k naravi in odrekanju pesticidom, kar je seveda spodbudno.

? Umma, 16. 3. 2011, 14.49

Narava nam je nekako postala samoumevna, čeprav nam vedno znova dokazuje, da je nikoli ne bomo mogli ukrotiti.

Ivan,16. 3. 2011, 14.55

Narave ne moremo ukrotiti, lahko pa nas ona postavi na hladno. To niso vznesene besede, temveč neizpodbitna resnica, ki se je izkazala že ničkolikokrat. Naravi smo se odtujili, zdaj pa moramo najti ponoven stik z njo. To je tisto, kar se nam splača na dolgi rok.

»V učni program bi morali vključiti izdelavo ptičjih gnezdilnic, netopirnic, krmljenje ptic in spoznavanje vrst.«

Ivanove knjige poiščite v

rubriki KnjigaRajanje,

na strani 27!

11

www.ringaraja.net/druzinske_finance

Capoeirabesedilo in fotografije: Živa Gobbo

Capoeira je plesno-borilna veščina, ki se je razvila v Braziliji. Ta veščina je hkrati ples, borba, igra, petje, glasba, kultura, način življenja in modrost. Njen izvor sega v čas suženjstva oz. portugalske kolonizacije Brazilije (16. stoletje), razvili pa so jo afriški sužnji, ki so delali na plantažah. Sužnji iz različnih predelov afriške celine so v Brazilijo prinesli lastne kulturne elemente, ki so vključevali tudi praznovanja in obrede, ki so jih izvajali ob koncu napornih delovnih dni. Petje, ples in ostali obredi so jim tako predstavljali sprostitev in vračanje k lastnim koreninam. Zatiranost pa je v njih vzbujala vse večje nezadovoljstvo in željo po uporu. Ker niso posedovali orožja, so imeli samo svoja telesa. Tako so v plese in obrede vključevali elemente borbe. Borilne tehnike so prikrili s petjem, plesom in z igro. Gibanje je večkrat po-snemalo gibanje živali in vsakdanje delo na plantažah, kar je bila uspešna krinka pred gospodarji, ki niso dopuščali borilnih tehnik. Tako se je rodila capoeira.

Tema meseca12

Ker pa je capoeira nastala v Braziliji, se je v bogato afriško tradicijo vključila še kultura avtohtonega brazilskega prebivalstva in kultura kolonizatorjev – Portugalcev. Danes, ko se je capoeira razširila po svetu, najdemo v njej množico različnih kulturnih elementov, pa naj bo to v glasbi, besedilih pesmi, gibanju itd. Tako ima vsak mojster, glede na lastno življenjsko zgodbo, okolje, v katerem živi, ter lastno domišljijo in lastna besedila pesmi in celo lastne kombinacije gibov.

Capoeira je lahko ples ali borba oz. plesna borba, odvisno od načina igre, hitrosti gibov, mehkobe gibanja, uporabe moči. Igra poteka v krogu, ki ga s svojimi telesi tvorijo capoeiristi. Inštrument berimbau naznani začetek in konec igre ter določa hitrost igre. Bistvo capoeire ni v nasilnem vračanju ali zaustavljanju udarcev, temveč v spretnih umikih in premišljenih protinapadih. Želja capoeiristov je, da je igra lepa in učinkovita, kar pomeni, da so vsi izvedeni udarci in umiki premišljeni, natančni in učinkoviti ter da spravijo soigralca iz ravnotežja.

Moje srečanje s capoeiroS capoeiro sem se srečala med prvo študijsko izmenjavo na Portugalskem. Tudi na naslednjo študijsko izmenjavo sem odšla na Portugalsko, vendar nevedoč, da nisem sama. Bila sem namreč že noseča. Capoeiro sem trenirala še naslednjih pet mesecev nosečnosti. Kolegica, ki je z menoj trenirala na Portugalskem, mi je povedala, da je sama trenirala do osmega meseca nosečnosti. Po vrnitvi v Slovenijo sem se odločila za nadaljevanje treningov v Sloveniji.

Ko je bila hčerka Moeti stara nekaj več kot eno leto, sem jo včasih vzela s seboj na trening, če je oče ni mogel čuvati. Tako se je s to plesno-borilno veščino srečala že zelo zgodaj, pri treh letih pa se nam je občasno že pridružila pri naših

vajah. Izvajala jih je na svoj način in v svojem ritmu. Njena capoeira je bila še bolj igriva kot naša. Spoznavala je celo ekipo, ki jo vodi mojster Jose Ubaldo dos Santos – Alegria. Mojster ima poleg dveh sinov, ki sta stara nekaj več kot deset let, tudi hčerko, ki se je rodila le tri dni pred mojo Moeti. Z mlajšim mojstrovim sinom Martinom se je Moeti najbolj ujela. Predvsem med poletnimi treningi v parku Tivoli sta se podila po travniku in okoli grmovja.

Mojster 'Baldo' in Moetino učenjeSkupino, ki jo obiskujeva z Moeti, vodi mojster Alegria, ki je postal že pravi družinski prijatelj. Že 25 let posveča svoje življenje capoeiri. Svoje znanje širi tako med otroki kot tudi odraslimi. Njegova izkušnja na področju izobraževanja je bogata tudi zato, ker se s capoeiro ukvarja poklicno, izvaja pa jo tudi v terapevtske namene. Tečaje za otroke izvaja večkrat tedensko na področju Ljubljane in v Italiji. Na tečajih mu pomagajo učenci, ki imajo za sabo največ let treningov.

Poleg spoznavanja same veščine se Moeti nauči še veliko več. Mojster prihaja iz Brazilije in živi v Italiji, zato govori portugalsko in občasno italijansko. Moeti se na ta način uvaja v večkulturnost, na način, ki je nevsiljiv. Novi jeziki in ljudje različnih barv in navad so del njenega vsakdana in ne nečesa nenavadnega. Uči se petja, saj je petje del same capoeire, uči se igranja instrumentov in ritma, kar je ravno tako sestavni del te veščine. Poleg tega se uči komunikacije, saj capoeira predstavlja komunikacijo med borilnima partnerjema, ki se med igro ves čas gledata v oči in skušata slediti gibom drugega. Razvija se telesna in očesna govorica ter kreativnost, saj lahko gibe izvajamo sebi primerno, dodajamo lastne elemente, kar otroci še posebno dobro izražajo. Sama govorim portugalsko in prevajam mojstrove besede, vendar se Moeti z mano ni želela učiti portugalskega jezika. Naučila se je zgolj nekaj pesmic.

V šolskem letu 2010/11 sem ocenila, da je Moeti dovolj stara (tri leta in pol), da začne tudi sama obiskovati capoeiro za otroke, ki je organizirana preko šole Capoeira Tradição Baiana, kar pomeni brazilska tradicija. Imeli sva še to srečo, da sta treninge obiskovala tudi deček in deklica, ki sta govorila francosko. Tako se je srečala še z enim novim jezikom. Želela sem, da hčerka trenira nekaj, kjer bom lahko tudi sama zraven. Na otroških treningih je bilo precej zabavno, tudi zaradi tega, ker smo starši aktivno prisostvovali. Starši smo izvajali vse vragolije in vaje, ki so jih izvajali otroci. Moram priznati, da smo bili, predvsem pri akrobatskih elementih,

morda še bolj zanimivi in smešni kot otroci. Nato pa me je Moeti presenetila.

Nekega dne nisem mogla z njo na trening. Ostala je sama z drugimi otroki, s trenersko ekipo in z mojstrom. Po končani uri me je mojster Alegria poklical ter z velikim navdušenjem povedal, da se je Moeti neverjetno dobro vključila. Izvajala je vse vaje in sodelovala pri vseh aktivnostih. Tega drugače ni vedno počela, saj je precej navezana name in tako ob moji prisotnosti ni popolnoma sodelovala. Nekoč pa je prišla domov in rekla: »Veš kako 'Baldo' šteje?« In začela šteti po portugalsko. Priznati moram, da sem bila ponosna nanjo in vesela za obe, po drugi strani pa sem bila postavljena pred dilemo: ali naj obiskujem treninge z njo in bo ona manj trenirala, ali naj jo pustim samo, čeprav želim početi stvari skupaj z njo, in bo zgledno trenirala ter se več naučila. Odločila sem se za kombinacijo. S treningi bova obe nadaljevali, občasno jo bom še vedno vzela s seboj na treninge za odrasle, saj tudi sama tako hoče, pogosto pa mi omeni, da si želi tudi na treninge za otroke. Na treninge z 'Baldom'.

Zakaj je capoeira primerna za otroke?Otroci pridobijo boljše motorične sposobnosti, razvije se jim občutek za koordinacijo oz. gibanje v prostoru, njihovo gibanje je spretnejše in hitrejše, njihova telesa postanejo bolj gibčna. Ker je capoeira disciplinirana veščina, se tako soočijo tudi z avtoriteto oz. s pravili, ki potekajo znotraj poučevanja. Naučijo se spoštovanja sovrstnikov in ostalih prisotnih.

Capoeira je dinamična veščina, zato otrokom dopušča igro in sproščanje domišljije. Otroci uživajo v glasbi, kjer se jim s petjem in z igranjem na različna glasbila razvija občutek za ritem. Na tečaju capoeire se učijo osnovnih gibov, tehničnih elementov napada, obrambe in akrobacij. Učijo se tudi petja tradicionalnih pesmi v portugalskem jeziku in igranja različnih glasbil (npr. berimbau, pandeiro). Capoeira ne spodbuja tekmovalnosti, temveč pomaga otrokom, da se soočijo s svojimi lastnimi čustvi ter jih na kreativen način prevedejo v govorico telesa, gibe, zvoke.

Zaradi vsega naštetega uživam tako jaz kot tudi Moeti pri obiskovanju treningov, saj menim, da je zgodnje spoznavanje s športom, plesom, z ritmom ter različnimi kulturami in navadami bistvenega pomena za osebnostni in fizični razvoj otroka. Zato ker hčerki želim vse najboljše in ker uživam v druženju z njo. Še malo, pa bova lahko igrali capoeiro skupaj.

13

Reportaža Seat

Znani so nagrajenci SEAT-ove nagradne igre »Kam me pelje SEAT ALHAMBRA?«

Hvala vsem, ki ste od decembra do februarja pridno barvali nagradne naloge »Kam me pelje SEAT ALHAMBRA«. Prejeli smo res veliko število pobarvank in prav vse so bile lepe, zato je bila odločitev, katera bo prejela nagrado, resnično težka.

Glavno nagrado, vikend s SEAT ALHAMBRO, prejme ELA MILOŠIČ. Vsi ostali nagrajenci, ki prejmejo majčke za celo družino z motivom pobarvanke, so bili o nagradah obveščeni, objavljeni pa so tudi na spletnem portalu Ringaraja.net.

Objavljamo nekaj najlepših pobarvank.

Ana Milošič

Zala Brezovnik

Vesna Čampa

Erik Bojanc

14

Dogodivš~ina za vso družino!

NASTOPAJO:• Manca Špik• Ribi~ Pepe• Gino & Band• Maja Triler• MPZ Dotik

DOGAJA SE:• ustvarjanje, risanje, slikanje• kuhanje, pe~enje, sladkanje• karaoke …

IGRAMO SE:• Z balin~ki, gumitvistom, kolebnico, diabolom• nagajive štafetne igre• z mega milnimi mehur~ki• maksi ~lovek ne jezi se …

KULTURNO:• Gledališ~e za mal~ke in dojen~ke• Lutkovne predstave za otroke• Igrana predstava za starše …

VZETO NA ZNANJE:• Discipliniranje in razvajenost (vzgoja 2+)• Midva kot starša in zakonca• Kaj se dogaja z zdravjem naših otrok? …

NAPETA DOGODIVŠ^INA:• Z Robinom Hoodom in skrivnostnim

~arovnikom!

Najceneje, najbolj eko, najbolj zabavno: Veseli družinski vlak vas pripelje to~no do prizoriš~a!

po BREZPLA^NOvstopnico na

www.festival-druzin.si!

v sodelovanju z:

22. maj 2011, Terme Olimia

za vsakega ~lana vaše družine

50% cenejša karta za kopanje

Velja vse dni v tednu za kopanje v Termailiji ali Aqualuni. Velja do: 20.12.2011

16 Fit mamica

piše: Anja Pelan

Pomlad, ki se prebuja, je idealna za nove začetke. Vsak prvi korak je težak, ampak če ste se odločili, da boste nekaj naredili zase, potem vas nič več ne more zaustaviti. Tek je eden izmed najpopularnejših športov, ki je primeren tako za popolne začetnike kot tudi bolj zahtevne športnike, saj ga lahko izvajamo na mnogo načinov, z različno intenzivnostjo, hitrostjo in na različne dolžine. Tek krepi srce in pljuča, če ga izvajamo na pravilen način, poleg tega pa je tudi eden izmed najbolj učinkovitih načinov za pridobivanje kondicije in zmanjševanje telesne teže.

Začetni tečaj teka

Kaj potrebujem za tek?•Kdaj lahko začnem? •Kako se ogrevam?

Najpogostejše napake tekačev začetnikov

∑ Prehitro in preveč – Bodite zmerni oziroma konservativni, ko pride do ciljev, ki si jih postavite na začetku. Nikoli ne povečujte dolžine teka za več kot 10 % tedensko. Na začetku ali po dolgem tekaškem premoru vedno pričnite s hojo!∑ Napačna drža – Roke imejte v višini pasu, s komolci ob telesu in pod kotom 90 stopinj. Glava naj bo naravnost, hrbtenica ravna in ramena poravnana. Kadar se nas loteva utrujenost, se drža velikokrat pokvari. Takrat izbočite prsni koš in razbremenite hrbtenico.∑ Dehidracija – Bodite pozorni na to, kaj in koliko pijete pred, med in po tre-ningu. Najkasneje eno uro pred trenin-gom je priporočljivo popiti vsaj pol litra tekočine (priporočam vodo), kasneje je že več možnosti, da vas bo neprijetno ščemenje doletelo ravno med trenin-gom. Vsakih 20 minut treninga naj bi zaužili 2–4 dl tekočine, pri treningih, daljših od 90 minut, pa je priporočeno izgubljene elektrolite nadomestiti tudi z izotoničnimi pijačami.

MAMICE, POSTANITE FIT IN SE

SPRAVITE V RAVNOVESJE. VSE TO

LAHKO NAREDITE SAME, MI PA

VAM POMAGAMO Z NASVETI IN

VAM STOJIMO OB STRANI.

Obiščite fit.ringaraja.net.

16

Kdor išče, ta najde ustrezen terenKo imate opremo, morate razmisliti, na kateri progi boste izvajali trening. Včasih se nam zdi, da okoli naše hiše, bloka ni ničesar primernega. Verjemite, da se vedno najde »krog«, s katerim lahko začnemo začetne tekaške treninge. Moja izkušnja je, da je zelo dobro, če poznate teren, na katerem boste izvajali trening, da lahko v glavi odklopite potek poti, saj jo poznate. Zato je najbolje, da je pot krožna – torej je začetek poti hkrati tudi konec poti in sčasoma lahko iz enega kroga preidete v drugega, tretjega, ... No, takrat boste hrepeneli že po čisto pravem »ta velikem« krogu.

Kje lahko tečete? * Po pešpoti ob bližnjem potoku (super, če imate to možnost!), * po bližnji sprehajalni poti, kot je npr. PST (pot spominov in tovarištva) v Ljubljani, ki ponuja idealen tekaški trening,* po manjših hribih, ki so lahko dostopni in na vrhu tudi dovolj ravni, da naredite nekaj krogov,* po parkih, gozdnih poteh, * v mestih pa tudi po katerikoli vam ljubi

Kaj potrebujete za tek v naravi?

∑ Udobna, zračna tekaška oblačila, ki naj bodo v plasteh, da jih lahko po potrebi slačite ali oblačite med treningom.∑ Par superg za tek, pri čemer bi rada poudarila, da je pomembno, da so vam prav, da so zračne, udobne in dobro blažijo vaš pristanek na tleh, še posebej, če tečete po asfaltu.∑ Za večerni tek priporočam tudi nekaj svetlečega oziroma z varnostnimi odbojniki.∑ Stekleničko vode, ki naj bo mlačna. Ta naj vas čaka na koncu treninga.∑ Uro za merjenje časa in srčnega utripa.

krožni poti, na stadionih, ...Pomanjkanje terena za tekaški trening ni dovolj dober izgovor, ker se vedno najde teren, če sta volja in želja prisotni. Saj se spomnite, da ste se odločili za nov začetek? Ta odločitev je vredna spoštovanja, zato se nikar ne razvajajte, ampak hitro ven!

Brez ogrevanja ni treninga!Ogrevanje je prvi del treninga, brez

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

popravljen_oglas_zdravi.pdf 1 24.3.11 12:50

17

TEDEN PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA

1. počitek 2,4 km DT ali počitek 2,4 km počitek 2,4 km aktivni

počitek

2. počitek 2,8 km DT ali počitek 2,4 km počitek 2,8 km aktivni

počitek

3. počitek 3,2 km DT ali počitek 2,4 km počitek 3,2 km aktivni

počitek

4. počitek 3,6 km DT ali počitek 2,4 km počitek 3,6 km aktivni

počitek

5. počitek 4 km DT ali počitek 3,2 km počitek 4 km aktivni

počitek

6. počitek 4,4 km DT 3,2 km počitek 4,4 km aktivni počitek

7. počitek 4,8 km DT 3,2 km počitek 4,8 km aktivni počitek

8. počitek 5 km DT ali počitek 3,2 km počitek počitek aktivni

počitek

*DT = drugačen trening: kolesarjenje, plavanje, nordijska hoja, ki naj bo lahek do zmeren in naj traja 30–40 minut. Če ste utrujeni, si raje vzemite dan počitka.**Aktivni počitek = lahek tek, kombinacija hoje in teka, intenzivnost naj bo nizka, da se mišice sprostijo.

Začetni tečaj teka

Ogrevanje je sestavljeno iz ogrevanja na mestu in hoje s tekom

∑ Traja naj 5–10 minut.∑ Ogrevanje na mestu začnemo z razgibavanjem glave in končamo z razgibavanjem gležnjev. Razgibamo prav vse dele telesa: mišice s počasnim raztegom, sklepe pa s krožnimi gibi, pri čemer se dlje zadržimo pri kroženju z boki, s koleni in z gležnji.∑ Ko začutimo, da so se sklepi in miši-ce začeli ogrevati, naredimo vsaj 20 počasnih in pravilnih počepov.∑ Nadaljujemo s sonožnimi poskoki, najprej s stegnjenimi nogami (10-krat), nato s skrčenimi nogami, ki jih dviguje-mo visoko pred seboj (10-krat).∑ Nadaljujemo s hojo po prstih in hojo po petah, vsako izvajamo pol minute.∑ Ogrevanje zaključimo s tremi se-rijami počasnega teka in hoje, vsako izvajamo pol minute.

katerega si ne smete dovoliti nadaljevanja. Pri vseh športih je ogrevanje izjemnega pomena, zato nikar ne razmišljajte, da v vašem primeru ni tako. Ogrevanje je še posebej pomembno, kadar se z določenim športom šele začenjamo ukvarjati, saj se z njim fizično pripravimo na tek in s tem zmanjšamo nastanek poškodb. Naše telo, vse naše mišice in sklepi se bodo spoznali z novimi gibi, zato jih moramo na to ustrezno pripraviti.

Tako kot v življenju, so tudi pri teku pomembni ciljiVsak tekač, začetnik ali izkušen, si mora postaviti cilje in jim slediti, dokler jih ne doseže, ne glede na to, kako težko je včasih obuti superge. Cilji začetnikov so drugačni od ciljev izkušenih tekačev. Predvsem morajo biti cilji na začetku zastavljeni v času, ki smo ga zmožni preteči brez premora, kasneje pa šele sledijo cilji, vezani

8-TEDENSKI PROGRAM »ZA POPOLNE ZAČETNIKE«Cilj: 30-minutni tek brez premora

8-TEDENSKI PROGRAM »OSVOJI 5 KILOMETROV«Cilj: 5-kilometrski tek brez premora

TEDEN TRENING ŠTEVILO TRENINGOV

1. 6 minut hoje, 1 minuta lahkega teka – 3 ponovitve 3

2. 5 minut hoje, 2 minuti lahkega teka – 3 ponovitve 3

3. 3 minute hoje, 4 minute lahkega teka – 4 ponovitve 4

4. 2 minuti hoje, 5 minut teka – 4 ponovitve 4

5. 2 minuti hoje, 8 minut teka – 3 ponovitve 4

6. 2 minuti hoje, 9 minut teka – 3 ponovitve 4

7. 1 minuta hoje, 11 minut teka – 3 ponovitve 4

8 .

Čestitamo. Prišli ste do zadnjega tedna.Za začetek in konec prvega treninga v 8. tednu 5 minut hoje, vmes pa 20 minut teka. V tem tednu na vsakem treningi povečujte minute teka, tako da boste vsaj dvakrat odtekli 30 minut.

4

na kilometre. Za vas imamo dva 8-tedenska programa, in sicer »Za popolne začetnike« in »Osvoji 5 kilometrov«. Če se odločite, da boste sledili enemu ali drugemu programu, vam priporočam, da predvsem poslušate in opazujete svoje telo in počutje. Če ste po treningu uničeni, potem ste pretiravali! Oba programa sta zasnovana tako, da ste po treningu prijetno utrujeni, predvsem pa motivirani za doseganje cilja.

Konec treninga nastopi šele po raztezanju!Vsakemu zaključku treninga sledi raztezanje in ohladitev telesa ter nadomeščanje tekočine, vitaminov in mineralov. Raztezanje naj traja približno toliko kot ogrevanje, 5–10 minut. Po zaključku teka preidite najprej v hitro hojo (2 minuti) in nato še počasno hojo (2 minuti), s katerima umirite srčni utrip. Potem se lahko počasi ustavite in naredite raztezne vaje za vse mišice telesa, če pa se vam to zdi preveč, pa vsaj vaje za mišice nog ter trebušne in hrbtne mišice. Zavedati se morate, da raztezne vaje zagotovijo sprostitev mišice, kar posledično pomeni manj bolečin v mišicah naslednji dan, sčasoma pa več kondicije.

Dajte teku priložnost, odločite se, obujte superge in obljubim vam, da boste kmalu noro uživali!

Psihologija

Gibanje in igra vplivata na razvoj možganovpiše: Tina Bregant, dr. med.

Otroštvo je najobčutljivejše in neponovljivo obdobje v človekovem življenju. Možgani se razvijajo in skladiščijo pridobljena znanja, ki nam v odrasli dobi omogočijo, da smo samouresničeni posamezniki. Tekom razvoja pridobimo najosnovnejša spoznanja, znanja in izkušnje, ki nas vodijo skozi vsakdan. Včasih kar pozabimo, da zdrav in športno aktiven življenjski slog za otroke (in tudi za nas) ni pomemben kar sam po sebi ali zato, ker je pač moderen, pač pa zato, ker pomembno vpliva na nadaljnji razvoj.

18

Gibanje je prva in zelo osnovna oblika spoznavanja s svetom. Otrok z gibanjem uravnava telesno rast in razvoj, pridobiva gibalne in ročne spretnosti, to pa tudi vpliva na njegov duševni razvoj. Otrok pridobi nadzor nad gibi v naslednjem zaporedju: glava, ramena, roke, dlani, prsti in hrbtenica. Gibanje in igra sta neločljivo povezana, kar vidite že pri 6- mesečnem dojenčku, ki iz sedečega položaja opazuje svet okoli sebe in poskuša posegati po predmetih in jih prelagati iz ene roke v drugo. 9-mesečnik je lahko že pravi kobacaj, za starejše od enega leta pa tako ali tako velja, da jih je dobro imeti na očeh. Vsi starši poznamo sumljivo tišino …

19V prvem letu življenja je razvoj gibanja zelo zapleten in hiter. Osnovni del gibanja, ki vodi do hoje, tvori neke vrste gibalno abecedo. Če jo razumemo, lahko bolj smiselno rokujemo z dojenčkom in malčkom. Tako omogočimo otroku optimalnejši razvoj.

Tudi gibanja se moramo naučiti. Imamo sicer vrojene potenciale, ki pa jih zmoremo polno razviti le v družbi soljudi. Naši možgani intenzivno delajo na gibalnih vzorcih, ob igri se sproži kar nekaj možganskih prenašalcev: od dopamina, serotonina, adrenalina in kortizola. Otrok z igro, še zlasti gibalno igro, uri in razvija fizične in psihične sposobnosti, usvaja spoznanja o življenju in svetu, si bogati svoje čustveno življenje, razvija in oblikuje svojo voljo in tudi oblikuje svoje obnašanje. Gibanje in igra sta procesa, ki ju naši možgani radi izvajajo, zato sta tudi vir zadovoljstva in sprostitve.

»Naš Maj je zdrav dojenček, star je dva meseca. Zdi se mi tako nebogljen. Ne vem, kako naj se igram z njim?«

Dvomesečni dojenček zmore za krajši čas zadržati sredinski položaj glave, med 3. in 4. mesecem to že zanesljivo obvlada. Pri šestih mesecih raziskuje svoja stopala in pri sedmih mesecih lahko sesa prstke na nogah. Med 3. in 4. mesecem se obrača v bočni položaj, med 5. in 7. mesecem obvlada kotaljenje iz trebušne v hrbtno lego, med 6. in 8. mesecem pa se s hrbta prekotali na trebuh. Pri dveh mesecih že opazuje svet okoli sebe, sedaj dovolj dobro vidi vaš obraz in tudi okolico. Pri šestih mesecih prijemlje stvari s celo roko, pri osmih mesecih razvije škarjast prijem in v 9. mesecu se pojavi pincetni prijem. Pri šestih mesecih dojenček pričenja sedeti, pri devetih se kobaca.

Iz povedanega sledi, da dvomesečni otrok še ne potrebuje posebnih igrač. V obdobju do približno 4. meseca dojenček rad opazuje, pazljivo posluša in potrebuje občutek telesnega ugodja, ki mu ga nudite z rokovanjem. Pri rokovanju z njim bodite potrpežljivi, gibi naj bodo nežni, brez sunkovitih potegov in sile. Sprva boste Maja gibali vi, čez nekaj časa pa bo pričel sodelovati tudi sam. Poslušajte otroka, saj vam hitro pove, če mu kakšen položaj ne ugaja. Za krepitev mišic je zelo dober položaj pasenja kravic. Če dojenčka spodbujamo, da leži na trebuhu, ko je spočit, sit in previt, bo otrok položaj usvojil in ga zelo hitro uporabil in nadgradil s plazenjem pri šestih mesecih. Otroka lahko spodbujamo tako, da mu prigovarjamo ter nastavimo igračke in ležanje na trebuhu spremenimo v igro.

Hoja otrokom omogoči precejšnjo gibalno samostojnost. Otroci šele s hojo pričnejo aktivno raziskovati okolje, pri čemer jih lahko odrasli spodbujamo. Starši moramo zagotoviti varno, hkrati pa spodbudno okolje, ki omogoča raziskovanje. Poskusi z laboratorijskimi podganami so pokazali, da so podgane, ki so živele v »obogatenem« okolju s plezali, predori, z vrtljivim kolesom, različno hrano in s številnimi socialnimi povezavami, v dveh mesecih pridobile kar 100.000 nevronov več v obeh hipokampusih, ki sta možganska centra, odgovorna za spomin in učenje. Ustvarjalna in raziskovalna igra, pogosto ob gibanju, omogoča otrokom tudi razvoj dopaminskega sistema, ki jim kasneje omogoča zadovoljno, izpolnjeno življenje ter učinkovito spopadanje s stresom.

Gibalne veščine so v zgodnjem otroškem obdobju pomembne za dober razvoj. Omogočajo raziskovanje in spoznavanje svojega telesa in okolice. Otroci, ki so gibalno spretni in dobro obvladajo različne gibalne veščine, so zmožni hitro in dobro osvajati nove, včasih zelo specifične veščine, ki jim olajšajo tudi kognitivni razvoj. Zato je pomembno, da otrokom omogočimo dovolj raznovrstnega gibanja. Hkrati se moramo zavedati, da otroka ne silimo v hitrejši ali neprimeren razvoj gibanja. Otroka spodbujajmo, zagotovimo mu varne pogoje, ponudimo mu raznovrstne dejavnosti ter spoštujmo njegovo biološko uro.

»Lana je imela za sabo že nekaj »prvih« korakov. Nato je doživela dva (blaga) padca. Zdaj noče več hoditi. Ali naj jo silim s hojo?«

Če boste deklico silili s hojo, se boste pošteno namučili, deklica se bo upirala, hoditi pa ne bo hotela. Počakajte, da bo poskusila sama od sebe. Ko bo samostojno vstala, bo tudi ponovno shodila. Ljudje imamo vrojen potencial hoje in neke vrste notranjo uro, ki vodi naš razvoj, zato ni smiselno prehitevati razvoja.

Otroci do tretjega leta starosti se praviloma spontano gibljejo. Radi imajo izštevanke, ritmične pesmice in nagajivke, ob čemer se lahko ritmično gibajo. Dvo- in triletniki imajo radi plesne igrice v skupini in rajanje ob pesmici Ringa, ringa, raja. Starejši pa imajo radi plesne igre, radi uprizorijo tudi kakšno igrico.

»V skupini 2- in 3-letnikov se fantje pogosto igrajo tako, da se valjajo po tleh kot mladi kužki. Včasih se mi zdi njihova igra precej groba. Naj jo prekinem?« Igro prekinite le, če je nasilna. Premetavanje, valjanje po tleh in fizično-interaktivna igra, ki je lahko malce groba, ne pa nasilna, je za razvoj možganov zelo pomembna. Če se otrok igra veliko telesnih iger, s tem spodbuja zorenje čelnih možganov, vključno z razvojem sistemov za obvladovanje stresa in čustev.

Skupinske igre razvijajo tako gibalne kot tudi spoznavne sposobnosti. Igra je pomembna za socializacijo, saj otroka navaja na sodelovanje v skupini, na medsebojno pomoč ter sprejemanje zmage in poraza. Otrok se nauči pomembnosti upoštevanja pravil. V igri z vlogami ima menjava vlog pomembno funkcijo, saj otrok sam izbira, prilagaja in razvija svoje reakcije določeni situaciji ali dogodku. Igranje zgodbe krepi različne otrokove funkcije in sposobnosti, saj se aktivno vživlja v vsebino, ne le posluša, temveč dogajanje tudi fizično poustvarja. Igre postanejo kasneje bolj zapletene, pač skladno s sposobnostjo možganov, in tudi gibalno zahtevnejše, prav tako kot postane telesni ustroj zrelejši.

»Težko najdem čas za igro s svojim 3-letnim Janom.«

Morda sami kot otrok niste bili deležni dovolj igrive človeške interakcije. Sedaj imate priložnost, da se tega priučite. Več ko se igrate s svojim sinom, večkrat se aktivira njegov sistem za igro. V njegovih možganih nastaja dopamin, aktivira se sistem za igro. Krepi se njegov imunski sistem. Vesela igra povzroči, da veselje do življenja lahko postane ena glavnih značajskih lastnosti vašega sina.

Dobrodošli v Toli kotiček

Toli vas vabi v prenovljen spletni Toli kotiček. V njem je za starše ustvaril posebne strani, na katerih si lahko preberete nasvete, kako otroka učiti ravnanja z denarjem, odgovore na pogosta vprašanja in tudi recepte za peko Toli piškotkov. Vašemu otroku pa Toli kotiček ponuja igranje in učenje s Tolijem. Skupaj bosta skozi zabavo spoznavala denar in banko. Otroci se v novih igricah lahko s Tolijem odpravijo na lov za zakladom ali pa se učijo računanja. Toli je za otroke pripravil tudi nove pobarvanke in reševanke. Šolarčki bodo veseli tudi nasvetov, kako ravnati z denarjem, in bančnega slovarčka. V Tolijev svet z otrokom preprosto vstopite tako, da v spletni brskalnik vtipkate naslov www.toli.nlb.si.

20 Psihologija

»Gremo na pot, pa ne bomo imeli s seboj veliko igrač. Kako lahko vseeno zabavamo našega enoletnika?«

Že kobacaji se radi igrajo skrivalnice. Sprva gre za skrivanje za pleničko, odejico – kuku, kasneje pa, skladno z usvajanjem prostora, tudi za skrivanje celega telesa. Otrokom se prav skrivalnice zdijo neznansko zabavne. Slovenci poznamo celo vrsto prstnih iger, npr. mešala miška je kašico, ki so zelo uporabne, ko morate imeti otroka v naročju. Poznamo pa nekaj »univerzalnih« igrač, ki jih je dobro imeti pri roki. To so zlasti žoge in kocke. Če nimate nobene igrače s seboj, razmislite in se ozrite okoli sebe. Verjetno imate s seboj kakšen jogurt, trši list papirja, okoli vas pa so listki, vejice, kamenčki. Marsikaj lahko izdelate sami oziroma uporabite embalažo. Stolp iz lončkov je lahko prava mojstrovina. Ni pomembno, koliko igrač imate s seboj, pomembno je, da se z otrokom igrate.

V zgodnjem razvoju otroka sta gibanje in igra izredno pomembna. Tako poteka nenehna spodbuda vseh čutil, razvija se socialna zrelost, čustvena zrelost, poglablja se navezanost, pripadnost in občutek varnosti. Otrok se sprva igra sam s sabo, nato z drugimi otroki in z odraslimi. Igrače pri tem niso najbolj pomembne. Prva »igrača« je vedno otrokovo telo: otrok tlači prstke v usta, jih sesa, ritmično pozibava glavo, se vrti v krogu.

Kaj slonček Fala pripravlja na Festivalu družin?

Slonček Fala bo imel sseboj tudi pomočnike inskupaj z njimi boste lahkosodelovali v zanimivihposkusih s kvasom,izvedeli vse o njegovisestavi ter značilnostihin se zraven odlično zabavali!

Vzgojiteljem, učiteljem in staršem pa bodo slončkovi sodelavci predstavil tudi najnovejše možnosti za uvajanje manj soljene prehrane v vrtcu, šoli in doma!

NAGRADNI NATECAJ SLONCKA FALA!

Kaj moraš narediti?

NAREDI SLOncKA IZ TESTA!V vrtcu ali šoli z vzgojiteljico in učiteljico, ali pa doma z mamico, babico, sestrico ali očkom zamesite testo, oblikujte slončka po vaši domišljiji in ga specite v pečici.

Medtem, ko se slončki pečejo v pečici, napišite zgodbico o tem, kaj potrebuje majhen slonček, da zraste v velikega slona, tako kot na primer testo potrebuje kvas, da zraste v dober kruh!

Slončke in zgodbice nam skupaj s svojimi podatki do 15. maja 2011 pošljite na Ringarajine iskrice, Knezov štradon 94, 1000 Ljubljana,

ALI pa jih prinesite na FESTIVAL DRUŽIN, ki bo 22. maja v parku Term Olimia, kjer bo slonček Fala razveseljeval male in velike! Tam jih bo zbiral do 13. ure, nato pa jih vse skupaj razstavil in skupaj s svojimi pomočniki izbral nagrajence!

NAGRADE ZA najprikupnejšega SLONČKA IZ TESTA in ZGODBICO:Zmagovalna vrtčevska skupina prejme:Paket didaktičnih igrač in knjigic ter delavnico s pekom v vrtcu

Zmagovalna osnovnošolska skupina prejme:Poučen in zabavni izlet v pekarno ter sladka presenečenja za ves razred!

Zmagovalna družina prejme:Paket didaktičnih igrač, knjigic in kuhinjskih pripomočkov – za male in velike šefe

P.S. Slonček je za vse svoje obiskovalce rezerviral brezplačne vstopnice na Festivalu družin – tako za vrtčevske in šolske skupine ter za družine. Naročite jih čimprej na www.festival-druzin.si, da jih ne zmanjka! Na Festival se lahko pripeljete tudi z vlakom po posebej ugodni ceni!

RR strokovnjaki

Adela Trunkl Je univ. dipl. polit., svetovalka s področja uporabe cvetnih esenc. Usposabljanje opravlja v Italiji v okviru Bachovega centra in Flower Essence Society.Je mamica triletnega sina, samostojna podjetnica, lastnica Centra Cvetnih Esence.

Njen življenjski moto je: Bodi to, kar si – pojdi svojo pot in se ji nikoli ne odreci.

Vprašanje

Odgovor RR strokovnjakinje »Cvetne esence so preprost, blag in varen naravni pripravek. Primerne so za vse, tudi otroke, dojenčke in starostnike. Delujejo na negativne miselne in vedenjske vzorce, ki jih razvijemo kot odziv na okolje in notranje vzgibe oziroma predispozicije. Cvetne esence so v primeru sezonskih alergij učinkovite predvsem kot dodaten ukrep lajšanja tovrstnih težav. Pri uporabi cvetnih esenc je treba izhajati iz človekove osebnosti in ne simptomov njegove bolezni. Zato tudi ne moremo natančno reči, da je neka cvetna esenca primerna za alergije, druga za glavobol ali nespečnost. Zelo na splošno bi alergijo lahko opredelili kot preobčutljivost na zunanje alergene. Otroci, ki trpijo za sezonskimi alergijami, so notranje bolj občutljive narave, čeprav to ni vedno vidno navzven. Kot dopolnilo drugim ukrepom ali terapijam, ki jih predpiše zdravnik, lahko za lajšanje težav v času sezonskih alergij uspešno uporabljate mešanico cvetnih esenc Yarrow Environmental Solution. Ta mešanica uravnovesi človeško energetsko polje po izpostavljenosti različnim vrstam sevanja. Zmanjšuje alergijsko občutljivost, tako da energetsko zaščiti pred alergeni, ki se nahajajo v okolju. Občutljivost na okolje in negativne okoljske dejavnike ter posledično nagnjenje k alergijam blaži in zmanjšuje tudi cvetna esenca Yarrow (rman), ki je tudi sestavina zgoraj

navedene mešanice. Cvetna esenca Hybrid Pink Fairy/Cowslip Orchid prav tako pomaga zmanjšati občutljivost na vplive iz okolja in deluje protistresno ter tako omili alergijske reakcije. Za ljudi, ki so svetle polti, občutljivi na svetlobo in težko prenašajo vročino ter so nagnjeni k okoljskemu stresu, vključno z alergijami, lahko pomaga cvetna esenca Saint John's Wort. Učinkovita je lahko tudi cvetna esenca Crab Apple, ki pomaga odpraviti pretirano občutljivost in obsesije glede nečistoče, kar sicer lahko vodi v zmanjšano prenašanje toksinov ali v alergijske reakcije. To je le nekaj cvetnih esenc, ki blažijo težave pretirane občutljivosti na okoljske dejavnike. V vsakem primeru pa je vedno treba obravnavati osebnost otroka in njegove specifične lastnosti, preden določimo najustreznejšo cvetno esenco v določenem trenutku.«

CVETNE ESENCECvetne esence so preprost, blag in varen naravni pripravek. Primerne so za vse, tudi otroke, dojenčke in starostnike. Delujejo na negativne miselne in vedenjske vzorce, ki jih razvijemo kot odziv na okolje in notranje vzgibe oziroma predispozicije.

»Moj otrok je alergičen na cvetni prah. Ali mu alergijo lahko olajšam s pomočjo cvetnih esenc?«

Mamica GordanaOdgovor RR strokovnjakinje

22

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

plenicke.net_oglasA4_25032011_3.pdf 1 25.3.11 21:04

24 Dobra praksa

Ekologija in otrocipiše: Mojca Košmrlj, dipl. vzgojiteljica, Vrtec Miškolin

Moje otroštvo se je odvijalo v času, ko še ni bilo potrošniške mrzlice, kakršno poznamo danes. Res je, da smo odpadke zgolj zbirali in ne razvrščali, vendar pa smo bili vsi nekako vzgojeni v ekološkem duhu. Samoumevno se nam je zdelo, da smeti pač ne sodijo kamorkoli. Čeprav sem pričela ekologijo postavljati v ospredje že pred mnogimi leti, pa svojo ekološko ozaveščenost vseskozi nadgrajujem. Živimo v času, ko nam vsak dan prinese nekaj novega, od vsakega posameznika pa je odvisno, ali bo novost sprejel ali ne.

Vzgojitelji in

učitelji!Navdihnite tiste, ki potrebujejo

zagon in pišite o svojem delu, o svoji

DOBRI PRAKSI!

Vsi članki so nagrajeni!

Pišite mi na iskrice@ringaraja.net!

rojstne dneve – z eko torto, vendar brez sladkarij! Naš vrtec je poleg programa Eko vrtec vključen tudi v program Zdravje v vrtcu, zato se nam je zdelo zdravo praznovanje rojstnih dni v povezavi z ekologijo tisto pravo. Eko torto smo izdelali z otroki iz odpadkov. Sladkarije smo ob praznovanjih nadomestili s svežim in suhim sadjem, z različnimi oreščki in negaziranimi pijačami. Pri tem nismo poskrbeli samo za zdravje naših najmlajših, temveč smo pripomogli k občutnemu zmanjšanju odpadkov. Otroci so sprejeli takšno praznovanje brez večjih težav. Starši so imeli sprva veliko pomislekov, zdaj pa so tudi oni mnenja, da je praznovanje na takšen način zelo koristno. Občasno pa se tudi mi posladkamo s sladkarijami, vendar je to bolj izjema kot pravilo.Podobno izkušnjo smo imeli tudi z eko pustnim praznovanjem. Starši so bili na začetku resnično zbegani, ko so dobili nalogo, da skupaj z otroki naredijo pustne kostume zgolj iz odpadkov. Zdaj lahko rečem, da so iz leta v leto bolj ustvarjalni, ob njihovem ustvarjanju pa gre ponovno za ustvarjanje iz odpadkov. Otroke pa se na nevsiljiv način ozavešča še k varčevanju denarja.

Ekološko ozaveščen = napolnjen s pozitivno energijoEkološko ozaveščen ne pomeni samo znati ločevati odpadke, varčevati ipd. – ta pojem zajema veliko več. Je način življenja, ki ga sprejmeš, ob tem pa se ne počutiš obremenjenega. Nasprotno! Napolni te s pozitivno energijo, saj se zavedaš, da je tvoje ravnanje koristno tako zate kot tudi za tvojo okolico.Ekološka ozaveščenost otrok in staršev je v današnjem času precej raznolika. Tisti, ki so dojemljivi za spremembe in sprejmejo novosti s polno mero razumevanja, brez težav zaživijo v ekološkem duhu. Na žalost pa je med nami še vedno veliko ljudi, ki se jih ekologija ne dotakne oz. jih to področje preprosto ne zanima.

Prav zaradi raznolikosti v znanju, različnih interesov posameznikov ter skromne izbire strokovne literature s področja ekologije za najmlajše, sem se odločila, da napišem svojo prvo knjigo Ekologija v predšolskem obdobju, ki je izšla pri založbi Morfem in je nastala iz aktivnosti s področja ekologije, ki smo jih izvajali v vrtcu. V njej so prikazane dejavnosti, ki so pripomogle k boljši ekološki ozaveščenosti otrok: zbiranje in ločevanje odpadkov, eko bralna značka, eko torta, eko delavnice, eksperimenti, izdelava papirja, eko družabne igre, ... Otroci so pridobivali znanja postopoma, predvsem pa preko lastne aktivnosti in izkušenj.V letošnjem letu bosta pri založbi Morfem izšli še knjigi Eko družabne igre in Spoznavanje držav preko iger. Obe knjigi bosta ponovno namenjeni otrokom in vsem tistim, ki delajo in se srečujejo z njimi. Zajemale bodo ideje za ustvarjanje, igro in učenje. Omenjene igre smo z otroki izdelovali zgolj iz odpadnega materiala. Otroci so ob ustvarjanju prišli do spoznanja, da je odpadke smotrno zbirati in ločevati. Vsak odpadek je pravzaprav za nekaj

Ekologija v našem vrtcuOsebno me zelo navdušuje, da lahko s svojim znanjem pripomorem k boljši ekološki ozaveščenosti najmlajših. Ekologija je zares enkratno področje, ki ga lahko v vrtcu prepletamo z vsemi ostalimi področji kurikuluma. V našem vrtcu smo se ekologije lotili postopoma. Otroke začnemo spodbujati v ekološko obarvane aktivnosti že v jasličnih oddelkih. Mogoče je v tem obdobju narejen samo en korak na novi poti, vendar je ta korak izjemnega pomena. Otroci z našim zgledom kaj kmalu pridejo do ugotovitve, da je npr. papir treba pospravljati v zabojnik, ki služi zgolj zbiranju papirja. Aktivnosti nato samo nadgrajujemo. Pomembno vlogo k boljši ekološki ozaveščenosti otrok v vrtcu ima zagotovo tudi ureditev EKO kotičkov. Otroci skupaj s starši prinašajo v vrtec različne odpadke. Razvrščamo jih v ustrezne EKO zabojnike, izdelane iz kartonastih škatel. Odpadke nato po potrebi odnašamo na bližnji ekološki otok. Pri delu z otroki pa nismo osredotočeni zgolj na odpadke. Pomembno mesto na področju ekologije ima poleg odpadkov tudi varčevanje z energijo in vodo. Tudi to so teme, ki jih je treba vključiti v projekt. V skupinah potekajo različne eko dejavnosti: eko delavnice s starši, praznovanje rojstnih dni z eko torto, eko pustna praznovanja, izdelovanje eko družabnih iger, ...Teme smo uvajali postopoma. Odzivi s strani otrok in staršev so bili pozitivni. Res se v vsaki skupini najde kdo, ki se mu zdi vse skupaj nesmiselno, me pa veseli, da je vse več tistih staršev, ki razmišljajo podobno kot mi. Starši so bili npr. precej v dvomih, ko smo jim predstavili načrt, kako bomo praznovali

25koristen – seveda, če zanj ustrezno poskrbimo in ga ne odvržemo kjerkoli.Eko šolaMenim, da je narava dela v vrtcih in šolah postala takšna, da se dejavnosti odvijajo tudi v obliki različnih eko projektov. Že samo dejstvo, da je večina slovenskih šol, vrtcev in celo nekaj srednjih šol v Sloveniji vključenih v projekt mednarodnega združenja za okoljevarstveno izobraževanje EKO ŠOLA – kot način življenja, katerega nosilec je Društvo za okoljsko izobraževanje, nam pove, da smo s skupnimi močmi naredili velik premik na tem področju. V omenjeni projekt je vključen tudi naš vrtec. Ker gre za celosten projekt, sodelujejo v njem strokovni delavci, otroci, starši, tehnično osebje, ... Naš cilj je enoten – vzgajati otroke za okoljsko odgovornost ter zdrav način življenja v zdravem okolju. Preden smo podpisali eko listino in pridobili eko zastavo, smo v dveh letih izvedli kar nekaj dejavnosti, ki jih projekt zahteva: ločeno zbiranje odpadkov, papirja, kartuš, tonerjev, eko bralno značko, izdelavo didaktičnih igrač iz odpadnega materiala, sodelovanje na sejmu Altermed, projekte Zdrava hrana, Varno s soncem, Zdravje v vrtcu, Zeleni nahrbtnik, natečaj eko voščilnic, pisali prispevke za medije v lokalnem in širšem okolju, ...

Eko zastavo imamo, vendar se naše delo ni ustavilo na tem mestu. Nasprotno – vsako novo šolsko leto moramo za ohranitev eko zastave ponovno izpolniti vse zahtevane kriterije, ki jih pripravi nacionalni projekt Eko šola. To je dobro, saj posledično s tem postaja skrb za okoljsko odgovornost na nevsiljiv način za marsikoga prednostna naloga!

EKO DRUŽABNA IGRA »TU-TU, AVTOMOBIL V GARAŽO GRE!«Igra je sestavljena iz: ∑ rdečih, rumenih, zelenih, modrih, oranžnih in vijoličnih avtomobilov,∑ rdečega, rumenega, zelenega, modrega, oranžnega, vijoličnega, belega in črnega kroga ter∑ rdečega, rumenega, zelenega, modrega, oranžnega in vijoličnega kartona – za oznako posamezne garaže.

Število avtomobilov, krogov in kartonov je poljubno oz. je odvisno od števila otrok v skupini. V našem primeru imamo osem krogov različnih barv in šest barvnih kartonov. Barve lahko dopolnjujemo.

PRAVILA IGRE: To je igra, v katero so vključeni vsi otroci. Najprej nalepimo barvne kartone po igralnici in tako označimo posamezne garaže. Nato vsak otrok dobi avto, ki ga »vozi« po prostoru. Vzgojitelj ima v roki kroge različnih barv. Ko reče: »Tu-tu, avto v garažo gre!« in pokaže:∑ krog rdeče barve, zapeljejo v garažo samo avtomobili rdeče barve;∑ krog rumene barve, zapeljejo v garažo samo avtomobili rumene barve;∑ krog zelene barve, zapeljejo v garažo samo avtomobili zelene barve; ∑ krog modre barve, zapeljejo v garažo samo avtomobili modre barve;∑ krog oranžne barve, zapeljejo v garažo samo avtomobili oranžne barve;∑ krog vijolične barve, zapeljejo v garažo samo avtomobili vijolične barve.

Ko pokaže krog bele barve, lahko vsi avtomobili odpeljejo iz garaže, če pa dvigne krog črne barve, pa se morajo vsi avtomobili vrniti v garažo.

CILJ IGRE: Otroci ob igri utrjujejo barve in razvijajo hitro reagiranje.

EKO DRUŽABNA IGRA »LOČEVANJE ODPADKOV«

Igra je sestavljena iz:∑ kroga, razdeljenega na 6 različnih barvnih polj (rjavo, belo, črno, zeleno, rumeno in modro barvno polje),∑ barvnih kartončkov s fotografijami različnih odpadkov,∑ 1 kocke, ki ima ploskve pobarvane z različnimi barvami (rjavo, belo, črno, zeleno, rumeno in modro barvo).

PRAVILA IGRE:To je igra za poljubno število igralcev. Igralec meče kocko samo enkrat. Če se kocka obrne na:∑ RJAVO BARVO, igralec poišče kartonček s fotografijo bioloških odpadkov;∑ BELO BARVO, igralec poišče kartonček s fotografijo nevarnih odpadkov iz gospodinjstev;∑ ČRNO BARVO, igralec poišče kartonček s fotografijo ostalih odpadkov;∑ ZELENO BARVO, igralec poišče kartonček s fotografijo stekla; ∑ RUMENO BARVO, igralec poišče kartonček s fotografijo embalaže;∑ MODRO BARVO, igralec poišče kartonček s fotografijo papirja in kartona.Zmagovalec je vsak, ki pravilno poišče kartonček.

CILJ IGRE: Otroci pridobijo, širijo in nadgrajujejo znanje o pravilnem ločevanju odpadkov.

26 KnjigaRajanje

avtor: Anita Žibrek

HOCEM SVOJEGA BRATCA!

čisto bele. Nekaj časa sta v tišini sedela na bregu in Manja se je počasi pomirila. »No, sem ti rekel, da je vse skupaj izmišljotina,« je dejal Urban. Vstal je in se žvižgajoč odpravil do roba jezera. »Ne hodi preblizu vode! Iz jezera lahko pride Zelenko in ...,« je vzkliknila Manja. A še preden je izgovorila do konca, se je zgodilo prav to! Strašna velika zelena glava s kvadratnimi očmi in z nosom čudno krive oblike je grozljivo pogledala iz vode. Pri tem so se zaslišali grozni zamolkli zvoki. Že v naslednjem hipu pa je deklica zagledala kosmate zelene šape, ki so zgrabile dečka in ga potegnile v vodo.

»Urbaaaan!« se je zadrla punčka tako glasno, da je še samo sebe prestrašila. Odgovorila ji je popolna tišina. Manja je zadrhtela po celem telesu. Ni upala iti domov in povedati, da sta kljub prepovedi odšla k jezeru in da je Urbana odnesel Zelenko. Mamici bi od žalosti počilo srce, očka pa bi najbrž hotel Urbana rešiti in tako bi verjetno tudi njega vzel Zelenko.»Tako bi jaz ostala čisto sama na svetu! Ne, to ne gre!« je deklica tiho zajokala.Potem pa še sama ni vedela zakaj, a pričela je glasno vpiti: »Hočem svojega bratca! Urbana hočem nazaj!« To je vreščeče ponavljala kar naprej in naprej. Sonce je že počasi zahajalo za hrib, ona pa je še vedno ponavljala in ponavljala. Pošteno je bila že utrujena, a ni odnehala.

Medtem pa je šlo njeno vpitje čedalje bolj na živce Zelenku. Pa čeprav je imel kosmate živce. Boleti ga je začela glava. Še najbolj pa so trpela njegova kvadratna kosmata ušesa. Vanje si je zatlačil vato, a ni pomagalo. Potem je poskusil s krožniki, ki si jih je pritrdil na ušesa, vendar zaman. Manjino vpitje ni ponehalo. Nato je poiskal piščalko in piskal nanjo. A Manjin »Hočem svojega bratca!« je preglasil zvok piščalke.»Vsega imam zadosti, tega ne morem več prenašati. V vseh teh letih nisem do danes vrnil niti enega samega mulca, tokrat pa bom naredi izjemo. Še celo posušil ga bom, da se s tisto deklino ne bosta predolgo zadržala na bregu. Tako vreščeče dekline pa še nisem srečal!« je Zelenko govoril sam s seboj. Kot je rekel, je tudi storil.

Kar naenkrat je Manja pred seboj zagledala brata. Ni mogla verjeti svojim očem. Kar naenkrat se je pojavil! In to povsem suh! Urban se je urno pobral s tal in jo z grozo v očeh zagrabil za roke. Potem pa sta jo ucvrla proti domu, kar so ju noge hitro nesle.

Tako ju je bilo strah, da do današnjega dne še nista upala spregovoriti o tem, kar se jima je pripetilo. Delata se, kot da nista ničesar groznega doživela, kot da sploh nista bila pri jezeru. Verjetno jima ne bo več prišlo na misel, da bi odšla tja. Pa četudi bi jima starša dovolila!

NALOGA ZA VRTCE IN ŠOLE KNJIGARAJAJTE Z NAMI!

Vsak mesec v Ringarajinih iskricah objavimo pravljico. Vaša naloga je, da jo v

vrtcu ali šoli z otroki preberete vsaj trikrat, potem pa pravljico narišete, vsak

na svoj list papirja.

Risbice nam pošljite do 20. aprila na naslov Danu d.o.o., Ringaraja,

Knezov štradon 94, 1000 Ljubljana in nagradili bomo 3 skupine ali razrede, ki

bodo prejeli KNJIGO PO IZBORU UREDNIŠTVA.

Berite z nami in se vsak mesec potegujte za novo knjigo!

PRAVLJICA

ZA OTROKE

V mesecu februarju smo s knjigami nagradili Vrtec Žiri, OŠ

Borcev za S mejo in VVZ Slovenj Gradec – enota Legen. V

marcu pa so si knjigo s svojimi lepimi izdelki prislužili OŠ

Franceta Prešerna Kranj, OŠ Cerkno in VVO Jesenice.

Nekoč, pred mnogimi leti, ko še niti vaših babic in dedkov ni bilo na svetu, je v neki hriboviti vasici stala majhna hišica. Kar s slamo je bila prekrita. Na majcenih oknih je bilo polno lončnic, ki so se že zgodaj poleti razbohotile v dišeče cvetove različnih barv. Zanje je skrbela mamica Zvonka. Pa ni skrbela le za cvetlice. Skrbela je tudi za svojo družinico – za moža Martina, za hčerkico Manjo in za sinčka Urbana. Manja in Urban sta bila sestrica in bratec, ki sta veliko časa preživela skupaj. Podila sta se okoli hiše, tekala sta po bližnjih travnikih in včasih zašla v gozdiček. Pol urice hoda stran pa je bilo jezero, vendar sta jima starša prepovedala hoditi tja.

»Zakaj ne smeva k jezeru?« sta otroka večkrat spraševala v en glas.»Zato, ker v njem živi zeleni škrat Zelenko. Ker je bil zelo osamljen, je sčasoma postal hudoben. Pravijo, da lovi in krade majhne otroke, ki jih nato odpelje v svoje stanovanje na dno jezera in se z njimi igra kot s plišastimi igračkami,« sta razložila mami in očka. »A Zelenko potem te otroke, ko odrastejo, vrne na kopno?« je upajoče vprašala Manja. Tako jo je bilo strah, da so ji šli kar lasje pokonci. Oče ji je povedal: »Ne, ker otroci v Zelenkovem domu nikoli ne odrastejo.«Od groze je Manja pozabila zapreti usta.Zvečer jo je Urban dražil: »Boječka! Stavim, da vse verjameš, kar govorijo neumni ljudje in da si ne upaš z menoj k jezeru!«Manja za nič na svetu ni hotela biti in ostati bojazljivka. Želela si je, da bi Urban imel korajžno sestrico.

Naslednjega dne sta se na skrivaj podala do jezera. Manja se je bratca tako močno držala za roko, da je imela členke na prstih

GREM

O V

NARA

VO!

KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA?Pošljite nam e-sporočilo na iskrice@ringraja.net, v katerem napišite naslov in avtorja svoje najljubše knjige ter nekaj stavkov, zakaj je najljubša.VSAK MESEC BOMO IZBRALI ENO IZMED VAŠIH NAJLJUBŠIH KNJIG IN JO PREDSTAVILI V RUBRIKI KNJIGARAJANJE!

EKO

DRUZ

INA

EKO

DRUZ

INA

Drugačna zgodba o hrastuAlenka in Tomaž Klopčič Založba Alba2000

Avtorja pravita: »Vse ima nek razlog, tako kot imajo drevesa nalogo oskrbovati planet s kisikom. Brez dreves bi umrli. Vode bi bilo manj, ker ne bi bilo dreves, ki bi privlačila vodo in jo tam zadržala. Zato je vse na tem planetu med seboj povezano, vključno z nami, ljudmi, pri medsebojni pomoči, pri ustvarjanju bolj udobnega in primernega življenja.« Zato naj otroci spoznajo zgodbo o Stanislavu, vklopijo bistre možgančke in pomagajo, kakor znajo le oni.

www.ekoknjiga.eu

Pi – zadnji polarni medvedekAlenka in Tomaž Klopčič Mettis Bukvarna

Zgodbica o polarnem medvedku Piju, ki skupaj s prijateljem Pingom obtiči na odlomljeni ledeni plošči, ki ju popelje daleč na odprto morje. Zbegana dvojica ima na nepredvidenem popotovanju zelo zanimive dogodivščine in srečanja, med drugim spoznata tudi človeka.

www.ekoknjiga.eu

Katera žival je to?Ivan EsenkoZaložba Oka

Avtor se že vrsto let ukvarja s proučevanjem živalskega sveta vrtov. Z nameščanjem gnezdilnic za ptice, gnezdilnic za samotarske čebele in netopirnic privabimo in omogočimo bivanje pestri živalski združbi. Sestavljajo jo nam ljudem prijetne in neprijetne vrste, ki se med sabo številčno uravnavajo brez vsakega vmešavanja ali celo rabe pesticidov. Vrtovi so lahko edinstveno prizorišče narave pred domačim pragom, na okenski polici, na balkonu, celo v stanovanju. Knjiga Vrt, učilnica življenja je namenjena otrokom in odraslim, ki imajo posluh za naravo ali bi ga radi pridobili, in seveda tudi ljudem, ki imajo za sporočila narave »gluha« ušesa.

www.oka.si

GREM

O V

NARA

VO!

pripravlja: Uredništvo

EKO

DRUZ

INA

Trara, pesem peljaSlovenska otroška glasbila, zvočila in zvočne igračeIgor CvetkoZaložba EMKA

Knjiga z dragoceno zbirko otroških inštrumentov, glasbil, zvočil in zvočnih igrač z izbranimi ljudskimi pesmicami spremljajo izvirne ilustracije. Knjiga je lahko uporaben pripomoček tako staršem, vzgojiteljem in tudi učiteljem, ki otrokom želijo omogočiti celostni razvoj tudi na razvejanem glasbenem področju.

www.emka.si

Zaljubljeni deževnik MartinAlenka KlopčičZaložba Didakta

Jerneja Pavček je o knjigi povedala tole: »Zgodba o deževniku Martinu velike in majhne nadobudneže popelje v svet živali z naših tal. Čudovito prepleta smisel življenja in obstoja, vrednote in zakonitosti, po katerih deluje celoten univerzum. Otroka uči, da je vse med seboj povezano. Pokaže nam, kaj so sreča, radost in tudi igrivost. Spomni nas, da moramo med seboj sodelovati.«

www.ekoknjiga.eu

Vrt, učilnica življenjaIvan Esenko Založba Oka

Knjiga izpod peresa in skozi objektiv Ivana Esenka predstavlja otrokom živali, ki jih najdemo v svoji okolici, staršem in vzgojiteljem pa pomaga osvežiti naravoslovno znanje. Vse živali so predstavljene z odličnimi fotografijami ter jedrnatim besedilom. Knjiga je manjšega formata,zato jo z lahkoto damo v žep ali nahrbtnik, ko se odpravimo v naravo.

www.oka.si

ZA KR

ATKO

CASE

NJE

27

Urbani podvig

piše: Urška Miličfotografije: Urška in Robi Milič

Z avtodomom do Normandije in nazaj!Odločitev o počitnicah z avtodomom je hitro padla. Avtodom je bil pripravljen, naša družina je imela čas, zato smo se odpravili na pot, ki se mi še zdaj zdi cel podvig. Idejni vodja potovanja je bil moj mož, družinski duh pa sva dodala midva s sinom. Naš cilj je bil St. Malo, mesto v Normandiji, kjer se je že leta nazaj Robi enkrat izkrcal in si je zaželel družinskega obujanja spominov. Odpravili smo se na dobrih 5.000 km dolgo pot, čez Italijo do Milana, po najbolj dolgočasni cesti, kot jo je poimenoval Robi.

Najin 14-mesečni Žarek je potovanj vajen še iz trebuha, pa vendar me je malce skrbelo, kako bo njegovo potrpežljivo sedenje v stolč-ku dohajalo Robijevo navdušenje po prema-govanju kilometrov. Že prvi dan smo nena-črtovano zapeljali v mestece Latisana, kjer smo prenočili, da so nam na servisu popravili okvaro na avtodomu. Mestece je zelo simpa-tično, tako kot ostala mesta v Italiji, zato smo se odpravili na kratek sprehod in pijačo. Ure-jene in prijetne hiške predstavljajo zgodovino 12. stoletja, ko je mesto pod goriškimi grofi postalo pomembno reško pristanišče, kjer se je trgovalo predvsem s soljo. Mestece je vredno ogleda.

Zadovoljni z italijanskimi storitvami smo se odpravili proti Franciji čez dolino Aoste ter skozi osrčje najvišje gore v Evropi vstopili v Francijo. Avtodom nas je pridno vozil, Robi pa njega in skupaj sta premagovala kilometre proti severozahodu države po pokrajini, ki se je v naslednjih dneh zaradi svoje prostranosti izkazala za »naporno«. Sicer rahlo dolgočasna pot je vseeno ponudila simpatične vasice, kjer smo se na poti trikrat ustavili, da bi pre-spali, pojedli kakšno dobro bageto, francosko pašteto oz. »mousse«, ki nam malce bolj odgovarja kot njihova terina, ter spili kozarec vina ali dva. Ko sva z Robijem že mislila, da Žarku ne bo šlo vse po grlu, naju je presenetil s svojim prefinjenim občutkom za okus. Še sedaj velja: naš Žarek v Franciji poje vse; tako kot njegov tata.

Naš avtodom pred Mont St. Michelom

Ideje za izlet ali počitnice

z družino poiščite

na Ringaraja.net!

www.ringaraja.net

28

Po petih dneh, ko smo odrinili od doma, smo prispeli na cilj, ki pa je predstavljal v bistvu izhodiščno točko za nadaljnja raziskovanja francoske Bretanje in Normandi-je. St. Malo je srednjeveško me-sto, najpomembnejše pristanišče Bretanje, ki je že v predrimskem času nadzorovalo dostope k reki Rance, sodobno mesto pa izvira iz samostanske naselbine. Mesto je bilo kasneje razvpito zaradi piratov, od tu pa so tudi odkritelj Kanade in prvi kolonisti Falklan-dskih otokov. Naše zasanjanosti pa niso povzročala zgodovinska dejstva, temveč čudovito sončno vreme, ki je mesto osvetljevalo v prav posebni svetlo rumeni in modri barvi. Čisto ozračje, me-stno obzidje, turisti, ki so se po vstopu v mesto počasi porazgu-bili po ozkih kamnitih ulicah, dra-go pivo, naš avtodom pa je našel svoj prostor v bližnjem manjšem kampu. Dopoldne smo se klatili po kampu, po kosilu pa zajahali kolesa ter se spustili proti morju. Popotniški ritem je bil podrejen navadam našega malčka, ki je zjutraj rad zgodaj vstal, se opol-dan otepal spanca in sploh, če se je le dalo, neprestano zahteval vso pozornost zase. Da bi si pri dobro leto starem otroku odpočil

Etretat, mesto, ki je znano po čudovitih razgledih na skale, ki rastejo iz morja.

po dolgi poti in se predajal brez-delju in poležavanju, je le po-božna želja. Iz St. Maloja smo se odpravili proti Mont St. Michelu, najbolj razvpiti turistični zname-nitosti Francije (poleg Eifflovega stolpa, verjetno). Na poti smo se ustavili v prečudoviti in prijetni ribiški vasici Pointe du Grouin, ki – vsaj po mnenju naše družine – zaigra na dušo turista veliko bolj blagodejno in harmonično kot bolj znani kraji. Vasica je naravni rezervat, kjer domuje veliko vrst ptic, katerih število pa zaradi za-pletanja v ribiške pasti in mreže ter tudi zaradi zapiranja odprtih odlagališč hitro upada. Vasica se v morje spusti s školjčiščem, kjer gojijo ostrige. Po dobrem kosilcu si jih je moški tandem družine tudi privoščili. No, Žarek se je spoznaval z okusom morja preko izpraznjene školjke.

Mont St. Michel. Iz leta 708 po-stavljene kapelice je v 10. stole-tju zrasel samostan, ki je skozi srednji vek nosil pomembno versko in med stoletno vojno tudi vojaško vlogo. Med celotno francosko-angleško vojno se je samostan upiral angleškemu zavzetju ter tako postal simbol francoske narodne identitete.

Tako arhitektura na otoku ni le pomembno sakralno delo, tem-več je pomembna tudi zaradi vojaško-strateškega vidika. Kul-turno znamenitost, ki je od 8. sto-letja (v tem času je bila na otočku samo kapelica) pomembno ro-marsko središče in jo obiskujejo

verski in ateistični turisti, krasi naravno plimovanje, ki doseže 8 in več metrov. Da bi se izognili gneči, smo navsezgodaj zjutraj z avtodomom zapeljali na parki-rišče, kjer pa je bilo že ogromno enakomislečih. Pogumno smo se podali med ozke uličice, da bi

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

popravek2_oglas_topline_180x125+3_22032011.pdf 1 22.3.11 14:14

29

Brandhorst muzej

ogled glavnega mesta Zgornje Normandije. Ogled smo osredotočili na gotsko katedralo Notre-Dam, kjer je shranjeno srce Riharda Levjesrčnega, astrološko uro »Gros Horloge«, sodno palačo, stolp, kjer je bila zaprta Ivana Orleanska, ter sodobno cerkev sv. Ivane Orle-anske, na mestu kjer je bila sežgana. Dan smo zaključil v Givernyju, kjer je Claude Monet živel dobrih štirideset let svojega življenja. Ogledali smo si njegovo hišo, cvetlične vrtove ter ribnik vodnih lilij, ki si jih je uredil v želji, da jih bo slikal.

Potovanje se je počasi bližalo koncu in temu primerno so se zaokroževale misli. Tla naše poti so bila večkrat prepojena s krvjo. V 14. in 15. stoletju se je na francoskih tleh odvijala večina bojev med Francozi in Angleži, 500 let kasneje so Angleži skupaj z Američani in s Kanadčani osvobajali isto ozemlje izpod vladavine tretjega rajha. Vsa ta zgodovina veje iz hiš, polj, izpareva iz zemlje ter jo obču-tiš na nek skrivnosten način. Okusiš jo lahko tudi skozi hrano in vino in morda vse to pri-pomore k temu, da z možem tako rada jeva in pijeva v Franciji. Iz Givernyja smo jo mahnili mimo Pariza proti dolini reke Mozele, kjer nas sredi manjšega trga vedno pričaka odlična restavracija v sicer industrijskem mestecu Pont-a-Mousson. Njihova specialiteta je svi-njina, pečena v krušni peči, seveda pa je tudi vsa ostala ponudba vrhunska. Verjetno se bo naša družina v tem mestecu, ki ima v bližini čudovit naravni park ter ponudbo turističnih kmetij, vedno ustavila, če nas bo pot le za-nesla tam blizu. S tem zadnjim postankom v Franciji se je naše potovanje končalo, vse ostalo je bila samo vožnja domov.

Kolesarjenje po Pont-a-Moussonu

Obujanje spominov na junij '44 na Omaha Beachu

Školjčišče v mestecu Pointe du Grouin

Slikoviti Honfleur

Urbani podvigse povzpeli proti opatiji na vrhu. Sredi poti sem klonila zaradi krčenja mojega osebnega prostora ter meni namenjenega zraka ter se složno z vso družino obrnila nazaj proti izho-du. Nekaj zgodovine, ki jo samostanski zidovi nosijo s sabo, smo le doživeli, nato pa smo se raje oddahnili na sprehodu po peščinah okrog samostana. Noge so se nam pogrezale v moker pesek, pogled pa je neovirano pole-tel po prostrani ravnini.

Na poti proti peščenim plažam Normandije, kjer so se odvijali najpomembnejši dogodki, ki so vodili h koncu druge svetovne vojne, smo se ustavili v mestecu Bayeux, ki je bilo prvo osvobojeno mesto v Franciji med bitko v Normandiji. Mesto, ki ima v lasti eno naj-starejših ohranjenih tapiserij na svetu iz leta 1077, ki ponazarja bitko pri Hastingsu, je tudi med 2. sv. vojno ostala nedotaknjena. Charles de Gaulle je imel tukaj enega svojih prvih velikih govorov, v katerem je jasno in glasno povedal, da je Francija na strani zaveznikov. Prav na mestu zgodovinskih dogodkov smo parkirali avtodom. Šest dni pred 65. obletni-co prihoda prvih zavezniških vojakov, ki so se pretolkli do prvih koščkov normandijske zemlje, smo se med ostalimi »počitnikarji« počutili kot vesoljci. Bili smo edini brez uni-forme, vojaškega vozila ali druge vojaške relikvije. Želeli smo le uživati v ogledu pro-stranega morja, peščenih plaž ter visokih sipin, preko katerih so se morali vojaki prebi-jati. Celotno območje so pripravljali za prosla-vo. Da bi se izognili vsemu hrupu in pompu, smo prespali le eno noč v Omaha Beachu, kjer se je 6. junija 1944 izkrcalo 35.000 ame-riških vojakov. Naslednji dan smo si ogledali

spominsko obeležje na strateško pomembni pečini Pointe du Hoc. Na pečini so še vedno vidne udrtine bomb, po katerih danes skače-jo zajčki. Ostalim plažam, kamor so se izkrcali ameriški, angleški in kanadski vojaki, nismo posvečali pozornosti in smo se raje odpravili naprej proti severovzhodu.

Pot nas je vodila mimo Caena proti obali zgor-nje Normandije, proti mestu Dieppe, ki naj bi bilo najsevernejša točka našega izleta. Ustavili smo se v prijetnem in slikovitem pristaniškem mestecu Honfleur, v katerem so umetniki (med njimi tudi Claude Monet) poslikali pro-čelja hiš. Sprehod skozi mesto in posedanje v prijetnih gostilnicah je pričaralo sproščenost na naše obraze in z Robijem sva ponovno ugotavljala, da je bilo zaradi tega mesteca vre-dno priti tako daleč. V spominu ostajajo svetli sončni dnevi, ki so jih po sončnem zahodu zamenjale zelo hladne noči. Predajali smo se lenarjenju. Žarek je tekal po travnikih kampa, midva pa sva ga opazovala ter se čudila veli-kosti nekaterih avtodomov, ki so bili parkirani okoli nas. V mestni ribarnici smo si privoščili gambere v velikosti zrezkov, ki so se topili v ustih. Z veseljem smo ugotavljali, da imajo naši sosedi morda velike avtodome, a nimajo tako velikih gamberov. Ta misel me še sedaj navdaja z velikim zadovoljstvom. V teh nekaj mirnih dneh smo se napolnili z energijo sonca in dobre hrane ter tako pripravljeni odrinili proti koncu našega potovanja. V načrtu smo imeli le še nekaj razglednih postankov.

Naše potovalno vozilo se je potem obrnilo proti jugu. Naš cilj je bil dom. Pot nas je vodila mimo Rouena, kjer smo si privoščili res kratek

30

se bo kroglica videla, ali sem si napačno zapomnil, ko sem po cevki pihal železne in steklene kroglice, in sem pravzaprav pogoltnil stekleno frnikolo. Rentgenski x-žarki se ne absorbirajo v steklu, ampak gredo kar skozi. To pomeni, da če bi pojedel še en steklen kozarec in črepinje steklenega čeveljca, ti ne bi bili vidni na rentgenskih slikah. To sem prebral v eni knjigi.Mašina za delanje rentgenskih slik je siva in velika in ima eno posteljo, ki je čisto polepljena z nalepkami medvedka Puja in oslička Sivčka. To je zato, da otrok ni strah, ko so sami v sobici. Medicinska sestra očijem prijazno ukaže, da morajo ven v vežo. Po moje je veža zaščitena s svincem. X-žarki ne morejo skozi svinec. To sem tudi prebral v knjigici. Po slikanju z rentgenskimi žarki sem dobil prazen list papirja in svinčnik, saj je bilo treba počakati na slike. In jaz svinčnik držim tako, da se mojemu očiju oči kar naokoli vrtijo in vzdihuje, kako lahko tako držim svinčnik. Svinčnik znam sicer tudi normalno držati, a samo če me nekdo ves čas opozarja. Sem pa zelo dober v risanju labirintov. Takih s sončnimi celicami in z žarečimi žarnicami ter vedri

na škripcih, kamor se zlije voda. Potem pa se zaradi težkega vedra pritisne stikalo za ventilator, da se jadrnica odpelje naprej in sproži tekoči trak, ki v vodo stresa sol. In tako nastane fiziološka raztopina. To je tista tekočina, ki jo midva z bratcem vsak večer in vsako jutro dobivava v velikih količinah v nos. Jaz sem že velik, pa sem se že navadil, bratec se pa še navaja. Oči pravi, da gre za pravo pravcato inkvizicijo in da ne ve, kako zdrživa. Sicer ne vem, kaj naj bi inkvizicija bila, vem pa, da zdrživa, ker naju on trdno drži v rokah in se plastični steklenički ne moreva izmuzniti. Je pa res, da potem lažje dihava ponoči in nos ni zamašen. Predvsem pa ušesa ne bolijo več. Čeprav moj bratec, ki je še majhen, včasih vseeno težko diha, ker ima (vsaj kadar naju ne da spat najina varuška Jana) v ustih še dudo, ki je njegova prijateljica. No, zdaj greva z očkom domov. Zdravniki so ugotovili, da se je železna kroglica očitno že odkotalila v stranišče in da ne vsebujem več feromagnetnih materialov. Škoda. Kmalu gremo namreč z letalom gledat Eifflov stolp in zdaj mi stroj na letališču ne bo čisto nič piskal.

Če pa že reče, doda, da bo mogoče pa moj mali bratec poskrbel za to, da se bomo tam spet počutili kot doma. Pet let je mlajši, zelo manjši in kmalu bo star dve leti. Vse že zna: od mazanja margarine na opečenec, ugašanja televizije z daljincem in s tipko (medtem ko mi gledamo risanko), vožnje mojega goseničarja na daljinca do vtikanja žičk v vtičnice. Vse mu uspe, razen zadnjega, ker je oči v vtičnice vtaknil tisto plastiko, ki je mlajši otroci ne znajo prelisičiti. Jaz pa sem že velik in jo znam. Čisto preprosto je. Vtakneš in obrneš. Moj bratec tudi še ne zna govoriti, čeprav je že zamrmral eno pesmico. Ko bo velik, bo električar ali pa urar. Oči pravi, da midva ne bova študirala, da bo raje en vodovodar, drugi pa keramičar. On že ve, ker je pol življenja hodil v šolo, drugo polovico pa je v službi v šoli.K zdravniku v bolnišnico naju je poslala moja zdravnica. Pravi, da se bo na rentgenu železna kroglica, ki sem jo pred tednom dni slučajno pogoltnil, zelo dobro videla. Upam, da se bo res, ker me že malo skrbi, če nam ni ušla v stranišče. Ker gre iz stranišča potem v Ljubljanico, to pa delajo le packi in ni ekološko. Malo me pa tudi zanima, če

Železna kroglicaZ očijem sva odšla k zdravniku v eno tako veliko novo bolnišnico. Vsi prostori so veliki, lepi in svetli in povsod je dosti igral. Malo se pogovarjava ali pa se jaz sam malo igram. Čakava. Oči pravi, da je res butast, ker ni vzel kakšne knjige s seboj. Zadnje čase nisem več tako pogosto bolan kot prej in oči ne reče več prav pogosto, da je Zdravstveni dom Ljubljana naš drugi dom.

piše: očka Gregor

Samo za očke 31

Velikonočni zajtrk in praznični običaji

besedilo in fotografije: Aleš Pirc

Po svetu in Sloveniji praznujemo veliko noč različno. Verniki seveda po verskem izročilu, za ostale pa je to praznik prekomernega uživanja dobre hrane. Mnogi pozabljamo stare tradicionalne navade in običaje, ki izhajajo iz krščanstva. Velika noč je največji krščanski praznik, ki je veliko bolj pomemben kot božič. To je tudi čas, ko se prvič v novem letu sreča skupaj cela družina in ko zimo zamenja pomlad z vso svojo kipečo energijo.

KuhaRajanje

V današnjem prehitrem tempu življenja so nekateri tradicionalni velikonočni običaji že utonili v pozabo, to pa nikakor ne drži za velikonočne jedi, ki kljub svoji kaloričnosti še vedno vztrajajo na velikonočnih jedilnikih. Na deželi so pred prihajajočim praznikom prekinili z delom in se posvetili pospravljanju dvorišč ter gospodarskih in bivalnih poslopij. V tem času so ljudje v večji meri pleskali stanovanja in urejali bivalne prostore. Tudi v mestih so prevzeli ta običaj ter pred velikonočnimi prazniki očistili, pospravili in dobro prezračili stanovanja. Spomnim se, da so bile sobe, v katerih smo živeli, polne svežih spomladanskih rož, med katerimi so poleg zelenja izstopale narcise in mačice. Cvetna nedelja naznanja velikonočno obdobje. V vaških okoljih se otroci marsikje z doma narejenimi butarami sprehodijo v sprevodu do cerkve. Butare so največkrat okrašene z bršljanom, leskovo šibo, vejico drena, vrbovimi mladikami, »božjim lesom«, s pomarančami ter z okraski iz krep papirja.

Različne tradicionalne igrice so včasih pripomogle, da so se otroci praznika izredno veselili. S praznikom je povezan lep običaj, pri katerem so otroci odkrivali preprosta darilca, ki jim jih je skril velikonočni zajec. Tradicionalna fantovska igrica pa je bila sekanje pirhov. Svojo pisanico je udeleženec položil v klobuk ali na tla, soigralec pa jo je ciljal s primerne razdalje s kovancem. Če jo je zadel, si jo je prilastil, drugače sta bila denar in pisanica nasprotnikova. Kovanec se je moral cel zariti v pirh. Sekanje pirhov je bilo pravo tekmovanje, saj so nekateri vadili že 14 dni prej, za »tarčo« pa so uporabili surov krompir.Z velikim petkom se začnejo velikonočni prazniki. Veliki petek je čas

strogega posta in iskanja notranjega miru vernikov. Včasih so se ljudje morali upreti slastnim dišavam, ki so prihajale iz preproste kuhinje ob peki velikonočnih sladic, in zaužili tradicionalno postno jed »aleluja«, ki so jo skuhali iz posušenih repnih olupkov in zakuhane kaše. Na velikonočno soboto verniki pripravijo jedi za blagoslov, ki so namenjena nedeljskemu velikonočnemu zajtrku. Pobarvajo pirhe in skuhajo prekajeno svinjino. Košarica za blagoslov jedi je pripravljena šele takrat, ko se vanjo doda še hren, kruh in potico. Včasih je tradicija velevala, da je jedi odnesla k blagoslovu gospodarica ali mlado dekle družine. Danes je blagoslov živil v cerkvah večinoma popoldan. Vstajenjska slovesnost se ponekod odvija v soboto zvečer, večinoma pa v nedeljo zjutraj. Vstajenjski slovesnosti sledi doma velikonočni zajtrk. Včasih se je praznovanje velike noči »potegnilo« tudi v belo nedeljo (teden dni kasneje), t.i. malo veliko noč, v katero je vsekakor sodil prazničen zajtrk in praznično kosilo.

Omenjeno tradicijo lahko priredimo današnjim potrebam in času, v katerem živimo. Velika noč lahko postane obred oz. čas, ki si ga podarimo drug drugemu za druženje in skupno ustvarjanje. Skupno pospravljanje stanovanja, nabiranje rož in zelenja, barvanje pirhov z naravnimi barvili, priprava jedi ter velikonočnih okraskov iz papirja in drugih materialov, igrice in smeh je samo skromen del idej, ki jih lahko družina vključi v praznično vzdušje in svoje doživljanje praznikov. Starši in otroci naj se posvetijo skupnemu ustvarjanju in skupaj pripravijo velikonočne jedi.

Uživajte v pripravi na praznike, da vam bodo ti v veselje in slast. Pripravili smo nekaj enostavnih receptur za popestritev velikonočnega jedilnika.

Poiščite ideje in navdih za zdravo in barvito družinsko

prehrano na Ringaraja.net!

32

Velikonočni jabolčni sendvič

Sestavine za 6 oseb:

Čas priprave: 30 minut

Postopek priprave:

∫ 2 skodelici olupljenih in grobo narezanih jabolk∫ skodelica vode∫ rjavi sladkor ali melasa ∫ 5 čajnih žličk koruznega škroba∫ 1/2 čajne žličke cimeta

V posodi za omako v vodi skuhamo narezana jabolka, da se malo zmehčajo. Po okusu vmešamo oz. dodamo rjavi sladkor ali melaso, koruzni škrob, cimet in muškatni orešček. Mešamo, dokler se jabolčna mešanica ne zgosti. Odstavimo z ognja in vmešamo limonin sok. Z jabolčno omako namažemo 6 kosov kruha in jih pokrijemo s preostalimi šestimi tako, da nastane sendvič. V globokem krožniku dobro premešamo jajca, mleko in vaniljo. Sendviče potopimo v jajčno mešanico ter jih popečemo v vroči ponvi na kokosovem maslu. Jabolčni sendvič popečemo na obeh straneh do zlatorumene barve. Na koncu ga lahko okrasimo s sladkorjem v prahu.

∫ 1/4 čajne žličke muškatnega oreščka∫ 2 čajni žlički limoninega soka∫ 12 rezin starega kruha∫ 3 jajca∫ 2/3 skodelice mleka∫ 2 čajni žlički vanilje

Tradicija in odličnost v vseh vaših receptih

si šteje v čast, da sme skupaj z vami deliti praznično mizo.

Tradicija in odličnost v vseh vaših receptih

Bono

pan

d.o.

o., O

brtn

iška

6f,

1370

Log

atec

, ww

w.b

onop

an.s

i

www.

Slastni recepti na:

33

34 KuhaRajanje

Velikonočni sufle iz sira

Čas priprave: 50 minut

Sestavine za 4 osebe:

Postopek priprave:

∫ 2 jajčna beljaka∫ 2 žlici naribanega parmezana∫ 1 žlica masla∫ 2 žlici namenske moke∫ ščepec muškatnega oreščka∫ ščepec kajenskega popra∫ 1/2 skodelice lahkega mleka (1,6 %)∫ 1/3 skodelice grojerja∫ 1 kamamber∫ 1 čajna žlička šerija ∫ 1/2 čajne žličke gorčice Dijon∫ 1 jajčni rumenjak∫ žlička smetane∫ ščepec soli

Jajčni beljak naj na sobni temperaturi počiva 30 minut. Namažemo dve posodici za peko s kokosovim maslom in jih ob notranjih straneh potresemo z naribanim parmezanom. V majhni posodici stopimo maslo. Z metlico vmešamo moko, muškatni orešček in kajenski poper, dokler ne postane zmes gladka. Postopoma dodajamo mleko. Vse skupaj postavimo na ogenj na srednjo temperaturo in mešamo toliko časa, dokler zmes ne postane gosta (2 minuti). Zmanjšamo ogenj in vmešamo grojer in kamamber. Dodamo šeri in gorčico ter mešamo, dokler se sir ne zmehča povsem. Posodo odstavimo z ognja in prelijemo v hladno posodo. Majhno količino vroče mešanice vmešamo v jajčni rumenjak in vse skupaj stresemo k preostali masi. Počasi mešamo in pustimo, da se mešanica postopoma ohladi. V majhni posodi stepemo beljak, smetano in sol, dokler sneg ne postane čvrst. S slaščičarsko lopatko beljak počasi vmešamo v ohlajeno sirovo mešanico. Ko vse dobro premešamo, maso predenemo v ognjevarni posodici in postavimo v pečico na temperaturo 175 °C. Pečemo 18–22 minut oziroma dokler se vrh sufleja ne dvigne in sesede v sredico. Postrežemo takoj.

Simpatični jajčni piščanci

Sestavine za 6 oseb:

Čas priprave: 30 minut

∫ 12 trdo kuhanih jajc∫ 150 g majoneze∫ 150 g naribanega parmezana∫ 2 čajni žlički na drobno narezane čebule∫ 1/2 žlice karija∫ 1/2 žlice gorčice∫ poper po okusu∫ narezane olive∫ 1 majhna rdeča sladka paprika

Postopek priprave:

Na dnu odrežemo jajce toliko, da ga lahko postavimo navpično. Cikcakasto odrežemo zgornjo tretjino jajca. Previdno izluščimo rumenjak in ga damo v posebno posodo ter ga zmečkamo z vilico. Dodamo majonezo, parmezan, čebulo, kari, gorčico in poper. Mešamo toliko časa, da zmes postane gladka. Jajce napolnimo z mešanico in na vrhu dodamo izrezan cikcakast jajčni del pokrova. Olive zrežemo na kolobarje, da naredimo očesa. Kljune naredimo iz rdeče paprike. Nežno in z občutkom pritisnemo očesa in kljun v jajčno mešanico. Vse skupaj ohladimo in postrežemo za velikonočni zajtrk.

Nagradna akcija

LINO, AMBASADOR GIBANJA

Dragi starši, vzgojitelji in otroci,veseli me, da vas je toliko, ki vam je gibanje blizu in redno skrbite za rekreacijo. Lepo je vedeti, da se redno odpravljate na bližnje

hribe, da se v vrtec ali šolo pogosto odpravite peš ali s kolesom, da ste mnogo zimskih dni preživeli na smučkah ali sankah in da vas gibanje napolni z energijo in dobrim počutjem. Hvala za vaše plakate z idejami in nasveti o gibanju.

Tudi ta mesec vas vabim, da še nadaljujete z izdelavo plakatov o gibanju. Napišite in narišite, kakšen je vaš odnos do gibanja? Koliko se gibate? Radi telovadite? Telovadite skupaj s starši ali raje s prijatelji? In še in še …

Plakate pošljite na uredništvo do 30. aprila 2011 (Danu d.o.o., Knezov Štradon 94, 1000 Ljubljana, s pripisom »Lino, ambasador gibanja«). Prav vseh prispelih plakatov bom zelo vesel. Z veseljem bom delil vaše napotke in ideje z drugimi otroki, starši in vzgojitelji, saj jih bomo po končani akciji objavil na spletu.

Izmed vseh prispelih plakatov bom izžrebal pet vrtcev, ki jih bom meseca maja ali junija obiskal. Takrat mi boste lahko pokazali, kako spretni telovadci ste in navdušenci gibanja. Izžrebal bom tudi pet plakatov, ki jih boste izdelali otroci skupaj s starši. Nagradil jih bom s paketom presenečenja. Nagrajenci boste obveščeni po elektronski ali navadni pošti, zato ne pozabite pripisati svojih podatkov.

Lep pozdrav, vaš LINO, ambasador gibanja

35

NAVODILO:

OTROK UTRJUJE ŠTETJE IN NATANČNO BARVANJE.

CILJ:

POBARVAJ TOLIKO PREDMETOV, KOLIKOR KAŽE ŠTEVILO NA LEVI.

37

NAVODILO:OTROK PREPOZNA VEČJE IN MANJŠE.

NA DESNI STRANI JE LE EN PREDMET ENAK TISTEMU NA LEVI. NAJDI IN OBKROŽI GA.

CILJ:

UGANKEustvarja: Manja Žugman Širnik

NAVODILO:PREBERI UGANKE O POMLADI.

IN NA LIST PAPIRJA NARIŠI REŠITVE.PRAVILEN ODGOVOR NAPIŠI NA

ČRTICE POD UGANKO.

(NARAVA)

SPOMLADI VSA SE PREBUDI,IZ GLOBOKEGA SNA SE RAZCVETI,V ZELENE BARVE SE ODENE,ZVONČKE IN TROBENTICENA TRAVNIKIH POŽENE.

N — — — — —

(MEDITACIJA)

S TEHNIKO POMIRIMO, SPROSTIMO DUHA,

POLNI SMO LJUBEZNI IN SOČUTJA.

SREČO IN ZADOVOLJSTVO GOJIMO,

POPOLN NOTRANJI MIR ZAŽIVIMO.

M — — — — — — — — — (ZVONČEK)

NA BLEJSKEM OTOČKU NANJ POZVONIMO

IN SI NEKAJ ZAŽELIMO,

ZVONČASTO OBLIKO PA PRAV TAKO IMA

ZGODNJA POMLADANSKA ROŽICA.Z — — — — — —

(TROBENTICA)

TROBI, A TROBENTA NI,

NA TRAVNIKU CVETI,

Z ZVONČKI MIZO NAM KRASI.

T — — — — — — — — —

(SPROŠČANJE)

KAKO SE TEHNIKA IMENUJE,KI NAS NE OBREMENJUJE,KO GLOBOKO VDIHNEMO SKOZI NOSIN ZRAK ZADRŽIMO,NATO SPET IZDIHNEMO,NAPETOST SPROSTIMOTER SE UMIRIMO.

S — — — — — — — — —

OTROK BARVA PO NAVODILIH.

NAVODILO:

POBARVAJ METULJE TAKO, KOT KAŽE LEGENDA SPODAJ.

CILJ:

S TOLIJEM SE LAHKO IGRAŠ VSAK DAN. OBIŠČI GA V NJEGOVEM TOLI KOTIČKU NA INTERNETU, NA NASLOVU WWW.TOLI.NLB.SI. TAM LAHKO S TOLIJEM IGRAŠ IGRICE, BARVAŠ, PREPEVAŠ TOLI PESMICE, PREBEREŠ TOLI NASVETE IN ŠE IN ŠE.

TOLI KOMAJ ČAKA, DA SVOJ HRANILNIK ODNESE V BANKO, DO KATERE VODI LABIRINT. POMAGAJ MU NA POTI SKOZI LABIRINT DO BANKE. REŠITVE NAM POŠLJI DO 20. APRILA IN IZŽREBALI BOMO 10 PLIŠASTIH RUMENIH TOLIJEV.

NASVETE IN ŠE IN ŠE.

NAVODILO:

OTROK KREPI MISELNE IN MOTORIČNE SPOSOBNOSTI.

CILJ:POZORNO POGLEJ EMBALAŽE IN POVEŽI PARE, KI SO ENAKI.

OTROK RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE IN UTRJUJE RAČUNANJE.

ZA MALO VEČJE:PRAZNA POLJA IZPOLNI TAKO, DA SE V VRSTICI IN STOLPCU PONOVI VSAKA ŠTEVILKA LE ENKRAT.

ZA MALO MANJŠE:POBARVAJ BELA POLJA TAKO, DA SE BARVA V VRSTICI IN STOLPCU PONOVI LE ENKRAT.

CILJ:

NAVODILO:

Nagrajenci iz marčevske številke:

Lino CLICS prejmejo:

Petrovič Matej, Šmarje pri Jelšah; Gojčič Rok, Ptuj; Ravbar Jan, Brusnice; Brcar Alja, Šentrupert; Gornik Taj, Ig; Blažič Alina, Maribor; Ocepek Pia, Zagorje; Stušek Žan, Krško; Kapušin Nejc, Brežice; Gorjup Ana, Lovenc na Pohorju; Smolar Matevž, Ruše; Vovk Anže, Domžale; Šmon Potočnik Tinkara, Šoštanj; Ješovnik Alida, Gornja Radgona; Vrečič Aljaž, Bodonci; Zver Kristjan, Beltinci; Radin Hana, Ljubljana; Erjavec Lana, Sveta Ana; Gršič France, Metlika; Ambrožič Janja, Metlika

Nagrade bodo poslane po pošti.

OTROK KREPI BESEDNI ZAKLAD IN VADI ABECEDO.

NAVODILO:

UGOTOVI, KAJ PREDSTAVLJAJO SLIČICE IN ZAPIŠI MANJKAJOČE ČRKE.

CILJ:

T————

K————

— E——————U——

—— A

M—— U——

OTROK PREPOZNA OBLIKE IN LOGIČNO SKLEPA.

NAVODILO:

V PRAZEN KVADRATEK NARIŠI LIK, KI ZAPOLNI ZAPOREDJE.

CILJ:

POIŠČI VELIIIIKO NALOGIC, POBARVANK, PESMIC IN PRAVLJIC V OTROŠKEM KOTIČKU NA RINGARAJI!

NAVODILO:

OTROK PREPOZNA RAZLIKE.

CILJ:

DOBRO SI OGLEJ RISBI, S KATERIMA SE JE POIGRAL ŠKRAT. POIŠČI IN OBKROŽI PET RAZLIK.

POMAGAJ LINU NAJTI PARE VELIKONOČNIH JAJC. JAJCA Z ISTIM VZORCEM POVEŽI IN JIH ČIM BOLJ

PISANO POBARVAJ. SVOJE REŠITVE NAM POŠLJI

DO 20. APRILA INLINO BO IZŽREBAL 10 LINO CLICS.

NAVODILO:

OTROK POIŠČE PRAVO POT, REŠI LABIRINT IN KREPI FINOMOTORIČNE SPOSOBNOSTI.

CILJ:

POMAGAJ VELIKONOČNEMU ZAJČKU, DA PRIDE DO SVOJEGA OBARVANEGA JAJCA.

NAVODILO:

POBARVAJ

VELIKONOČNEGA

PIŠČANČKA.

MOJE IME JE:

(PODPIŠI SE)