Nar. umjet. 24, 1988, sir. 207·275, PRIKAZI

209

ticke, kulturne, drustvene, ideoloske) preko-racujuci etnicke i nacionalne gran ice.Proucavajuci totalne drustvene procese onanuzno moraistrazivati bezimene nositelje povi-jesti, ljude s ruba drustva. Tada, cini mi se,povjesnicar postaje etnolog. Dubinske prodoreu drustvenu strukturu i u istraZivanje bezimenihnositelja povijesti omogucuje osobito lokalnapovijest. Ujedno, onaje i polaziste zakonstitui-ranje tematski i metodoloski najprikladnijihmodela povijesnih istrazivanja. Lokalno takopostaje univerzalnim.

JASNACAPO

o razmerju med geografijo in etno\ogijo,(Dela, st. 3), Odde1ek za geografijo Filozofskefakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljublja-ni, Ljubljana 1986, 160 str.

U temeljne zadace svake znanstvenediscipline ulazi teorijsko provjeravanje njezinausmjerenja. Tu zadacu ona obavlja otkrivajucisvoju povijest, te odredujuci se u odnosu nadrustvenu praksu i na druge, manje-vise srodneznanstvene discipline, kaze se u uvodu zbor-nika radova sa skupa 0 odnosu izmedu geo-grafije i etnologije, sto su ga Savez geografskihdrustava Slovenije i Slovensko etnoloskodrustvo odrz.ali 18. travnja 1986. godine.

Zbomik sadrZi gotovo dvostruko visereferata geografa nego etnologa. Mogu se po-dijeliti na referate 0 povijesti znanosti i njiho-vim odnosima, na teorijsko-metodoloske,prakticne i konkretno-istrazivacke referate.

U prvoj grupi su cIanci 1. Vrisera Geo-grafija i etnologija, S. Kremenseka Ka geneziodnosa izmedu etnologije i geografije i Z.Smiteka Geografski determinizam i istra-zivanje ne-evropskih kultura. Vriser, geografpo struci, ukazuje na teorijsku srodnost etnolo-gije i posebnih disciplina geografije - kultumegeografije, povijesne geografije i etnogeo-grafije. U novije doba izrazenija orijentacijageografije k funkcionalnim objasnjenjimapojava na zemlji, i k deduktivnome, no-motetskome pristupu, udaljuju, medutim, geo-grafiju od kulturoloskih i drustveno-povijesnihistrazivanja. Pisac zastupa stajaliste da bi

unatoc tim, inace pozitivnim strujanjima ugeografiji, bilo lose kad bi ona posvema napus-tila svoju kulturolosku i humanistiCku tradiciju.

Kremensekov je referatpisan sa staj alistaetnologa. Daje pregled nastajanjajedne i drugeznanosti i njihovih medusobnih odnosa urazlicitim fazama njihova definiranja. Primjer-ice, slovenska etnologija nastaje u okrilju zna-nosti 0 drzavi u doba prosvjetiteljstva i tadajenajbliza geografiji. Nakon toga dvije se disci-pline sve vise udaljuju jedna od druge. Pisacmisli da je odnos dviju disciplina danas jasan:unatoc preklapanju sirega predmeta istrazi-vanja (narodnosti), ishodiSta su disciplinarazlicita - etnologija proucava nacin zivota iljudsku kul turu, geografija, pak, proucava pros-tor, geografsku sredinu i njezine ucinke nadrustvo. Prema piscu, predmet je etnologije(nacin zivota i ljudska kuHura) uZi od predmetageografije (geografska sredina), sociologije(drustvo) i historiografije (povijest).

Smitek pokazuje kako se u kontekstuideje 0 covjekovoj bioloskoj i kulturnoj zavis-'nosti od prirodnog okolisa moZe bolje razumje-ti proces formiranja etnologije i geografije injihovih odnosa u razlicitim fazama njihovarazvoja. Danas, kad prevladava misljenje daveze covjeka i prirode nisu odredene sarnofizickim i bioloskim nego i kultumim idrustvenim ciniteljima, razumijemo zasto sedrustva razlicito odnose prema prirodnomeokoliSu, kao i, obmuto, da je taj okoliS vaznaodrednica drustva.

NajviSe je referata teorijsko-metodo-loske prirode. To su EtnoloSka topografija slov-enskoga etnickoga teritorija - 20. stoljece M.Nateka, Problemnarodnosti inarodnih manjinau procesu urbanizacije sa geografskoga ietnoloskoga stajalista V. Klemencica, Urbanageografija i etnologija M. Paka, Multidiscipli-nami znacaj sakupljanja narodnoga znanja 0

lokalnoj sredinil. Gamsa, i Elementi geografijei etnologije u istraZivanju urbane okoline M.Ravnik.

Natek usporedujeetnolosku topografiju igeografiju na temelju teorijskih pretpostavkisocijalne geografije, sociologije i etnologije.Etnoloska topografija Slovenije 20. stoljecaprikazanaje analizom njezine unutrasnje struk-ture, ekonomskoga razvoja, porasta stanov-niStva, promjena u profesionalnoj strukturi i

210

Nar. umjel. 24, 1988, sir. 207 - 275, PRIKAZI

modemizacije drustva. Paki Ravnikova se baveodnosom urbane geografije i etnologije, Pak snaglaskom na metode istrazivanja, posebicegeografske, a Ravnikova u svrhu zaStite kul-tumoga nasljeda.

Clanak Kmel-Umekove Dokumentira-nje lokalne historije izmedu etnologije i geo-grafije pregledni je clanak 0 razlicitim ustano-varna sto sakupljaju i cuvaju etnografsku igeografsku dokumentaciju.

Promjena uplaninskoj ruralnoj kultumojpokrajini (Meze), Geografija i etnoiogija naomladinskim istralivackim akcijama u BeiojKrajini (Dular) i Gospodarstvo Aipa u svjetJudosadasnjih etnoloSkih i geografskih istra-zivanja (Senegacnik) izvjestaji su 0 dosadas-njim istraZivanjima u kojima se preplecu geo-grafija i etnologija.

Na kraju je transkribirana i diskusijasudionika skupa u kojoj su se diskutanti slozilio potrebi interdisciplinarnog pristupa i nuznostiizobrazbe strucnjaka u tome smislu. OpCi jezakljucak diskusije kako nema povijesnih ne-sporazuma izmedu dviju disciplina, te da njiho-va suradnja time nece biti opterecena. Istaknutoje i to da valja bolje istraziti teorijska ute-meljenja obiju znanosti. S time je u vezi I.Vriser rekao da etnologija nije u dovoljnojmjeri razvila opci, normativni (nomoteticki)pristup, tj. da previSe ustraje u konkretnimistraloivanjima i tako otezava suradnju s geo-grafijom.

JASNACAPO

Stan! delnicka Praha: 2ivot a kultura prd-skych delniku 1848-1939, Redakce dnaAntonin Robek, Mirjam Moravcova, larmilaSt'astna, Ceskoslovenska akademie ved, Ustavpro etnografii a folkloristiku, Praha 1981,314str'

Kljub temu, da je knjiga izsla loe predsestimi leti, menim, da s svojo poglobljeno inprivlacno obravnavo praskega delavstvazasluzi natancnejso predstavitev. Knjiga jesestavljena iz prispevkov razlicnih avtorjev, kiob obravnavi posameznih sestavin nacina ziv-Ijenja praskega delavstva nazomo izoblikujejoin predstavijo tisto, kar naj bi bilo proletarska

,kultura v najsirSem pomenu. PraSko delavstvoje obravnavano v obseZnem casovnem obdobj u- od zacetkov industrializacije v obdobjumarcne revolucije 1848. leta pa vse do zaeetkadruge svetovne vojne. Posebna vrednost tegadelaje predstavitev stalne vpetosti in prepleten-osti nacina zivljenja praSkega delavstva z ziv-ljenjem ostalih socialnih skupin prebivalstvatega mesta. Knjiga torej ni Ie predstavitevnacina zivljenja praskega delavstva, ampaktudi zivljenjskega sloga ostalih socialnih sku-pin v Pragi.

Delo se zacenja z obravnavo nastankapraSkega delavstva in z njegovimi razvojnimifazami. Sprva je s10 za delavce v drobni bla-govni proizvodnji, nato za manufaktume de-lavce, sledijo tovarniSki delavci. K proletariatuse tu pristevajo tudi mezdni delavciv trgovini inneproizvodnih dejavnostih ter poljedelski de-lavci. Nacin zivljenja praSkega delavstva se jeizoblikoval in spreminjal v obdobju bojev zalastne gospodarske, politicne in druzbene prav-ice. Odsrede 19. stoletjado leta 1914.jepotekalv stirih razvojnih fazah in sicer: v predmarcnidobi, v obdobju razmaha in viSka industrijskerevolucije, v obdobju izoblikovanega nacinaZivljenja delavstva v sedemdesetih in osemde-setih letih 19. stoletja, in v obdobju mnozicnegarazmaha delavskega gibanja.

Sledi poglavje, ki se ukvarja z druz-benimi in druzinskimi institucijami sirsegavaskega zaledja in z druzbenimi in druZinskimiinstitucijami, izvirajocih iz Praga ter njihovovlogo v nacinu Zivljenja praskega delavstva.

Podrobnejsim obravnavam posameznihsestavin nacina zivljenja praskega proletariataso namenjena sledeca poglavja. OlgaSkalnikova obravnava druzabno zivljenje de-lavstva v Pragi. Za sredo prejsnjega stoletjajebi! znacilen se neenoten nastop delavstva -zdruzevali so se v razlicnih strokovnihzdruloenjih. Nato Skalnikova podrobneje obra-vnava nekatere namenske oblike druzenja:delavske besede, strokovna drustva, delavskaizobraz.evalna drustva, Sokol ter nekaterespontanejse oblike druZenja, npr. sodelovanjena vsepraskih slavnostih in zabavah, prazno-vanja letnih seg in praznikov ter obrtniskihpraznikov. Poglavje se koncuje z obravnavososedskih odnosov, zlasti z njihovo raznovrst-nostjo in pogojenostjo s tipi delavskih naselij.