Metka Zevnik, sovoditeljica Koalicije »Za otroke gre!«Storžiška ul. 4, 4000 Kranj in Aleš Primc, sovoditelj Koalicije »Za otroke gre!«Malejeva 31000 Ljubljana  

Ljubljana, 31. 3. 2016  DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJEDr. Milan Brglez,   predsednikŠubičeva 4, 1000 Ljubljana            ZADEVA: Pobuda volivkam in volivcem za vložitev predloga Zakona o ureditvi položaja istospolnih partnerskih skupnosti Spoštovani predsednik Državnega zbora Republike Slovenije! Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odbor 2014 v skladu z 59. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI, Uradni list RS, št. 15/94,13/95, 34/96 - odl. US, 38/96, 43/96 - odl. US, 57/96 - ZNGUIG, 82/98 - odl. US,59/01, 11/03 - skl. US, 11/03 - odl. US, 24/03 - UZ3a, 47, 68, 48/03 - odl. US, 83/04,24/05 - odl. US, 139/06, 47/13) vlaga pobudo volivcem za vložitev Predloga Zakona o ureditvi položaja istospolnih partnerskih skupnosti. Prosimo vas, da  v skladu s 16. a členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi o naši pobudi obvestite ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določite koledarski rok za zbiranje podpisov. S spoštovanjem, Metka Zevnik in Aleš Primc, sovoditelja Koalicije »Za otroke gre!«in skupina podpisnikov 

Priloga:

-          Predlog Zakona o ureditvi položaja istospolnih partnerskih skupnosti

PREDLOG ZAKONA O UREDITVI POLOŽAJA ISTOSPOLNIH PARTNERSKIH SKUPNOSTI(ZUPIPS)

1. UVOD

Predlog Zakona o ureditvi položaja istospolnih partnerskih skupnosti (v nadaljevanju ZUPIPS) predvideva spremembe določb 61 področnih zakonov, v katerih je, upoštevaje obstoječo judikaturo Ustavnega sodišča Republike Slovenije mogoče ugotoviti drugačno obravnavo parov v istospolnih skupnosti kot parov v raznospolnih skupnosti. Določbe zakonov, ki jih je v ta namen potrebno spremeniti so bile identificirane s pomočjo ugotovitev analize o pravnem položaju istospolnih partnerstev Zavoda zavoda za kulturo raznolikosti in Mirovnega inštituta iz leta 2005. V predlogu zakona so upoštevani izidi referendumov v letih 2001 (o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo), 2012 (o Družinskem zakoniku) in 2015 (o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

V skupno 117. členih predlog zakona izenačuje pravne položaje istospolnih parov s pravnim položajem raznospolnih parov in s tem prvim prinaša vrsto novih pravic, obveznosti in omejitev. Vključuje vse položaje različne obravnave, razen dela, ki se na naša na posvojitve, oploditve žensk z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo ter vlogo in pomen mame in očeta za otrokovo vzgojo in razvoj.

Sledeč odločbi ustavnega sodišča št. U-I-212/10, z dne 14. 3. 2013, zakon poleg instituta registriranega istospolnega partnerstva priznava tudi institut neregistriranega istospolnega partnerstva, ki je z vidika pogojev za oblikovanje ter konkretnih pravnih posledic v razmerju med istospolnima partnerjema izenačen z institutom zunajzakonske zveze.

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

V javnosti je splošno soglasje, da ni razlogov, da se osebam, ki živijo v istospolnih skupnostih na področju medsebojnih razmerij prizna enake pravice, obveznosti in omejitve, ki izhajajo iz njunega medsebojnega odnosa, kot veljajo za osebe, ki živijo v zakonski oz. zunajzakonski skupnosti. Prav tako obstaja široko soglasje, izkazano na referendumih v letih 2012 in 2015, da imajo zakonska zveza, zunajzakonska skupnost ter materinstvo in očetovstvo poseben družben pomen, ki ga zakonodajalec pri svojih normodajni aktivnosti ne sme prezreti.

Izhajajoč iz tega spoznanja je zakonodajalec položaj istospolnih partnerstev že leta 2005 uredil v Zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (v nadaljevanju ZRIPS), razmerja med zakonci, partnerji v zunajzakonski skupnosti ter med starši in otroki pa ohranil urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

ZRIPS je poleg možnosti registracije istospolne partnerske zveze, partnerjema te skupnosti na različnih področjih priznal tudi pravice in obveznosti, kot so: pravica do preživljanja in preživnine, pravica do pridobivanja skupnega premoženja in urejanja premoženjskih razmerij v okviru skupnosti, pravico do stanovanjskega varstva, pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja po umrlem partnerju in pravico do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja ter do obiskov v zdravstvenih ustanovah.

Poleg tega so se pravice, obveznosti in omejitve registriranih istospolnih partnerjev postopno dodeljevale v večini področnih zakonov, ki so bili sprejeti po letu 2005 in so se nanašali na podeljevanje pravic, obveznosti in omejitev, ki izhajajo iz skupnega življenja. Z izjemo Zakona o zavarovalništvu, sprejetega leta 2015, pa ti zakoni niso vključevali pravic, obveznosti in omejitev neregistriranih istospolnih partnerjev.

Na podlagi ZRIPS in omenjenih zakonov sprejetih po letu 2005 je položaj registriranih istospolnih partnerjev v večini zakonov urejen enako kot velja za osebe različnega spola, ki živijo v zakonski zvezi. Prav tako so enako kot za vse otroke urejene pravice otrok, ki živijo v registrirani istospolni zvezi, z izjemo položaja istospolnega partnerja, ki dejansko skrbi za pastorka po Zakonu o dohodnini.

Omenjeno ureditev je večkrat presojalo tudi ustavno sodišče. Z izjemo v dveh primerih, kjer je šlo vprašanje ureditve dedovanja med registriranimi in neregistriranimi istospolnimi partnerji, obstoječe ureditve ni ocenilo za neskladno z ustavo. V odločbi št. U-I-425/06, z dne 2. 7. 2009, je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost določbe 22. člena ZRISP ter jo hkrati tudi samo odpravilo. Odločilo je namreč, da do odprave neustavnosti veljajo za dedovanje med registriranima istospolnima partnerjema enaka pravila, kot veljajo po veljavni zakonski ureditvi za dedovanje med zakoncema. Podobno je v odločbi št. U-I-212/10, z dne 14. 3. 2013, ugotovilo neustavnost Zakona o dedovanju (ZD) v delu, kjer je pri zakonitih dednopravnih upravičenjih razlikoval med registriranimi in neregistriranimi istospolnimi partnerji.

Vse od sprejema ZRIPS v letu 2005 so se v javnosti pojavljale pobude, da se uredijo vse pravice, obveznosti in omejitve za istospolne partnerje, kot veljajo za osebe različnega spola, ki živijo v življenjski skupnosti. Vendar sta tako vlada leta 2009 kot predlagatelj Družinskega zakonika, kot Združena levica, kot predlagateljica Novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v letu 2014, medsebojna razmerja med istospolnima parterjema skušala urediti v okviru družinskopravne zakonodaje. Istospolna razmerja sta namreč skušala dejansko integrirati v instituta zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti. S tem bi prišlo do odprave različnosti spolov kot predpostavke sklenitve zakonske zveze oziroma oblikovanja zunajzakonske skupnosti. Posledično bi zakonska zveza in zunajzakonska skupnost že na normativni ravni izgubili poseben pomen, ki ga imata zaradi svojega prokreativnega potenciala. Posledica takšne rešitve bi bila dejanska ukinitev zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti kot jo pozna in razume slovenski pravni red in večina volivk in volivcev; vse zveze dveh oseb ne glede na spol, se pravi tudi zveze dveh oseb istega spola, dveh transseksualcev ali dveh queerseksualcev, bi bile namreč poimenovane in obravnavane povsem enako, čeprav za to ni naravnih, pravnih ali kakršnihkoli drugih razlogov.

Dejanske posledice obeh zakonskih predlogov iz let 2009 in 2014 bi bile med drugim: ukinitev pomena materinstva in očetovstva za razvoj in vzgojo otroka; možnost posvojitev otrok v razmerja dveh moških, dveh žensk, dveh transseksualcev, dveh

queerseksualcev; uvedba spornih šolskih programov, ki ne priznavajo posebnega pomena materinstva in

očetovstva za vzgojo in razvoj otroka; svoboda dveh moških ali dveh žensk, da odločata o rojstvu otroka, kar odpira vrata

uzakonitvi oploditvi z biomedicinsko pomočjo za dve ženski ter trgovine z materinstvom za moške.

Da v Sloveniji ni družbenega soglasja za takšne rešitve sta jasno pokazala izida referendumov o

obeh omenjenih zakonih v letih 2012 in 2015. Njuno skupno sporočilo je, da ureditev položaja istospolnih partnerstev ne sme odvzeti posebnega družbenega pomena, ki ga imajo v slovenskem pravnem redu zakonska zveza, zunajzakonska skupnost ter materinstvo in očetovstvo. Gre za naravne institute, ki jih mora pravni red priznavati in jih zavoljo koristi otroka ščititi tudi v prihodnje. Ureditev položaja istospolnih partnerstev zato ne more imeti za cilj ali posledico razvrednotenja omenjenih institutov.

Navedeno je torej glavni razlog za zavrnitev obeh omenjenih zakonskih predlogov na referendumih v letih 2012 in 2015. Ne glede na to pa v javnosti velja splošno soglasje, da je medsebojna razmerja oseb, ki živijo v istospolnih partnerstvih ter pravne posledice takšnih življenjskih oblik na najrazličnejših področjih družbenega življenja potrebno pravno urediti. Ni nasprotovanja določitvi pravic, obveznosti in drugih konkretnih pravnih položajev, v katerih velja osebe, ki živijo v istospolnih partnerstvih izenačiti z osebami, ki živijo v raznospolnih zvezah. Zato ni razloga, da ne bi v najkrajšem času prišlo do sprejetja ustreznega zakona, ki bo seveda upošteval tudi voljo, ki so jo ljudje izrazili na referendumu.

V skladu s 25. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI) »eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev«. Glede na to, da je na referendumu 20. decembra 2015 zavrnjena novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih posegala v celoten ZZZDR, upoštevajoč prej citirano določbo 25. člena ZRLI državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi posegal v ZZZDR.

Vendar pa državnemu zboru nič ne prepričuje, da bi s posebnim zakonom, in brez poseganja v ZZZDR, dopolnil relevantne področne zakone, v katerih je pravne položaje ter konkretne pravice in obveznosti za istospolne partnerje treba urediti na enak način, kot so urejeni za osebe v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti. Volivci na referendumu v vsebinskem smislu namreč niso glasovali o konkretnih pravicah in obveznostih, ki naj se v raznih področnih zakonih priznajo istospolnim osebam. Te iz zavrnjene novele ZZZDR niti niso bile razvidne. Referendumsko vprašanje se je nanašalo zgolj na uveljavitev ali neuveljavitev sporne novele D k ZZZDR. Volivci so na glasovanju tako zavrnili zgolj odpravo spola kot objektivne okoliščine, ki je relevantna za urejanje družinskopravnih razmerij, posvojitve otrok v istospolne skupnosti ter relativizacijo pomena materinstva in očetovstva za otrokove koristi.

Sprejem posebnega zakona, ki ustrezno spreminja posamezne področne zakone, v katerih je treba urediti pravne posledice istospolnih partnerstev, bi za razliko o zavrnjene novele ZZZDR odražal splošno družbeno soglasje in bi bil zaradi tega v skladu z zakonodajnim načelom mirnega reševanja nasprotij. To zasleduje pričujoči predlog ZUPIPS, ki ponuja celovito ureditev položaja istospolnih partnerstev, ki je skladna z načeli pravne države, še posebej z načelom določenosti v zakonu. Zagotavlja tudi konkretizacijo načela enakosti pred zakonom, krepi konsistentnost pravnega reda ter spodbuja zaupanje vanj.

Tudi po nomotehnični plati predstavlja pričujoči predlog zakona najbolj ustrezno rešitev. V največji možni meri sledi Resoluciji o normativni dejavnosti (ReNDej). Je razumljiv in kar se da pregleden, in sicer tako z vidika zakonodajalca, kakor tudi z vidika uporabnikov. Skladen je tudi z načeli koncentracije, učinkovitosti in predvidljivosti pravnih aktov.

Po sprejemu zakona bo predmetne zakone, ki jih spreminja, Služba Vlade RS za zakonodajo na svojem splentem portalu (http://www.pisrs.si) relativno hitro objavila tudi v prečiščeni različici, tako

da bodo kmalu na povsem pregleden in urejen način zelo enostavno dostopni vsem naslovnikom. Državni zbor pa bo skladno s prehodnimi določbami zavezan v roku šestih mesecev po uveljavitvi zakona sprejeti in poslati v objavo tudi prečiščena besedila vseh 60 zakonov, ki jih ZUPIPS dopolnjuje.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1. Cilji

Krepitev družbenega konsenzaŠtevilne javne razprave ob dosedanjih poskusih pravne ureditve medsebojnih razmerij in pravnega položaja istospolnih partnerjev, še posebej ob obeh referendumih v letih 2012 in 2015, so bile zelo polemične, javnost pa močno razdeljena. Izkazalo se je dvoje. Prvič: velika večina volivcev nasprotuje integraciji istospolnih partnerstev v instituta zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ter posvojitvam otrok v istospolne skupnosti. Drugič: med volivci praktično ni nasprotovanja pravni ureditvi medsebojnih razmerij med dvema partnerjema ter opredelitvi konkretnih pravic in obveznosti ter omejitev, ki iz njunega razmerja izhajajo na različnih področjih družbenega življenja. Predlagani zakon s svojimi rešitvami zato sledi obema spoznanjema. Njegov sprejem ima tako za cilj urediti položaj istospolnih partnerskih skupnosti na način, ki je skladen z najširšim družbenim konsenzom. Zakon bi vzpostavil ustrezno normativno podlago za polno vključenost najrazličnejših skupnosti dveh oseb v družbo. Okrepil bi medsebojno sprejemanje ter utrdil družbeni konsenz. S tem bi bistveno prispeval k družbeni pomiritvi, s čimer bi odpadla tudi potreba po nadaljnjih javnih razpravah, pri kakšnih je v preteklosti prihajalo do nepotrebnih družbenih delitev.

Krepitev pravne državeZakon sledi dosedanji zakonodajni praksi določanja konkretnih pravnih posledic istospolnih partnerskih skupnosti v posameznih poročnih zakonih. Sledi tudi pravnim standardom, ki jih je v odločbah št. U-I-425/06 in št. U-I-212/10 postavilo ustavno sodišče. S sprejemom zakona bi odpadla potreba po spodbijanju posameznih določb 60 zakonov pred ustavnim sodiščem za dosego polne enakopravnosti istospolnih partnerjev pred zakonom. Zakonodajalec pa bi si naložil tudi obveznost, da določbe sprejetega zakona v roku šestih mesecev po njegovi uveljavitvi integrira v posamezne področne zakone ter v objavo pošlje uradna prečiščena besedila vseh 60 zakonov, ki jih predlagani zakon dopolnjuje. Z vsem navedenim predlagani zakon služi tudi ciljem zagotavljanja jasnosti, preglednosti, kakovosti in določnosti zakonov ter tako prispeva h krepitvi pravne države.

Varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin Cilj zakona je, da se medsebojne pravice, obveznosti in omejitve za istospolne partnerje uredijo enako, kot so urejene za osebe različnega spola, ki živijo v življenjskih skupnostih. Z zakonom se tako urejajo medsebojne pravice, obveznosti ali omejitve v 60 zakonih, v katerih je bila že v analizi z naslovom Pravni položaj istospolnih partnerstev in starševstva v Sloveniji ugotovljena neupravičena različna obravnava istospolnih partnerstev, ki ne temelji na objektivnih in stvarno upravičenih razlogih. Pravni položaj oseb v istospolnih partnerskih skupnosti se bo s sprejemom ZUPIPS tako bistveno izboljšal ter postal primerljiv pravnemu položaju oseb v zakonskih zvezah ali zunajzakonskih skupnostih. S tem bo pripomogel h krepitvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenskem pravnem redu.

Zagotavljanje načela enakosti pred zakonomZakon po eni strani skuša odpraviti vse primere neupravičenega razlikovanja ter prispevati h krepitvi načela enakosti pred zakonom. Po drugi strani pa zakon ne posega na področja, kjer za razlikovanje obstajajo objektivni in stvarno upravičeni razlogi. Za razliko od preteklih dveh zakonodajnih poskusov ureditve položaja istospolnih partnerstev ZUPIPS ne zmanjšuje posebnega družbenega pomena, ki je zaradi njunega reproduktivnega potenciala pridržan zakonski zvezi in zunajzakonski skupnosti. Prav tako upošteva poseben družben pomen, ki ga imata materinstvo in očetovstvo. Na ta način po eni strani zasleduje cilj zagotavljanja enake pravne obravnave enakih pravnih položajev, pa po drugi strani pa ohranja ustrezno različno pravno obravnavo različnih položajev.

Preprečevanje možnosti zlorab Predlog zakona določa, da nesklenjena istospolna partnerska zveza ne more nastati med osebama, ki živita skupaj v vzgojno-izobraževalnem, socialno-varstvenem, zdravstvenem zavodu ali ki skupno bivata v študentskih sobah. Gre namreč za oblike skupnega bivanja, kjer v skladu z običajno prakso skupaj v sobah bivajo ljudje istega spola. Takšne oblike sobivanja so pogosto tudi dlje časa trajajoče, zato je ta omejitev vključena zato, da ne bi prihajalo do poskusov zlorab na drugih pravnih področjih. Zlasti denimo v zapuščinskih postopkih po smrti ene od oseb v takšni obliki sobivanja. Zato bosta morala istospolna partnerja v tovrstnih oblikah sobivanja za pridobitev pravic, obveznosti in omejitev iz naslova istospolne partnerske zveze to svojo skupnost tudi skleniti.

Spoštovanje načela delitve oblastiPredlog zakona uresničuje spoštovanje načela delitve oblasti. Skladno s tem načelom je zakonodajna funkcija oblasti v rokah državnega zbora. Državni zbor bi s prejemom zakona zato izpolnil svojo odgovornost in dolžnost normativnega urejanja družbenih razmerij ter zapolnjevanja pravnih praznin. S sprejemom pričujočega zakona bi pri urejanju istospolnih partnerstev ustrezno upošteval nedvoumno voljo volivcev, izraženo na referendumih v letih 2012 in 2015. Prav tako pa bi ostal v ustavnem okviru, ki ga je na področju varstva pravic in interesov istospolnih parov v okviru ustavnosodne prakse opredelilo ustavno sodišče. Prav zaradi spoštovanja načela delitve oblasti državni zbor zadevnega pravnega področja ne sme puščati neurejenega ter čakati, da pravne praznine še naprej zapolnjuje zgolj ustavno sodišče s svojimi odločbami.

Uveljavljanje državljanske participacijeV okviru Civilne iniciative je bilo zbiranju podpisov za referendum o noveli ZZZDR in pri ostalih aktivnosti o vprašanjih družinskega prava in o pravni ureditvi položaja istospolnih partnerstev opravljenih na deset tisoče pogovorov z volivkami in volivci. Odvila se je tudi intenzivna strokovna razprava o pravnih vidikih urejanja istospolnih partnerstev, v kateri so sodelovali številni pravni strokovnjaki. Rezultata teh aktivnosti sta dva. Prvega predstavljata dva pravna memoranduma, s katerima je Civilna iniciativa pred ustavnim sodiščem ubranila pravico do referenduma o noveli ZZZDR. Drugega pa predstavljajo argumenti, s katerimi so predstavniki Civilne iniciative nastopali v predreferendumskih razpravah in ki so naposled dobili tudi večinsko potrditev volivcev.

Tekom referendumske kampanje so predstavniki Civilne iniciative večkrat javno poudarili, da pravni ureditvi položaja istospolnih partnerstev ne nasprotujejo. Nasprotno. Izrazili so celo pripravljenost konstruktivno sodelovati pri pripravi ustreznega in splošno sprejemljivega zakona, kar pa so tako predstavniki vlade in državnega zbora, kakor tudi predstavniki organizacij istospolnih aktivistov vztrajno zavračali. Zato se je Civilna iniciativa že tekom referedumske kampanje javno zavezala,

da bo v primeru zavrnitve novele ZZZDR na referedumu v enem mesecu po njegovi izvedbi predstavila predlog zakona, ki bo položaj istspolnih partnerstev urejal skladno z večinskim prepričanjem volivk in volivcev.

Predlog ZUPIPS zato predstavlja verodostojno izpolnitev javne zaveze Civilne iniciative ter je izraz njene odgovornosti, da širokemu krogu državljank državljanov omogoči participacijo pri izvrševanju oblasti. Predlog zakona volivkam in volivcem namreč dokazuje, da njihov glas proti noveli ZZZDR ni bil glas proti ureditvi položaja istospolnih partnerjev nasploh, pač pa je bil glas za ustrezno pravno ureditev, ki na kocko ne bo postavljala koristi otrok. S pričujočim predlogom dobivajo besedo vsi tisti volivci, ki si želijo, da se pravni položaj istospolnih partnerstev dostojno uredi ne da bi pri tem neposredno ali posredno prišlo do razvrednotenja zakonske zveze, zunajzakonske skupnosti ter materinstva in očetovstva.

Z ozirom na navedeno je povsem upravičeno pričakovanje, da bo predlog ZUPIPS, vključno z dopolnili, ki se tekom javne razprave morda še izkažejo kot potrebne, državni zbor naposled tudi sprejel. V kolikor temu ne bo tako, potem to ne bo le sramotna opustitev njegovih dolžnosti in odgovornosti, ampak tudi neupravičeno onemogočanje državljanske participacije pri izvrševanju oblasti. Neupoštevanje volje volivcev bi bil nov primer samovolje državnega zbora ter velik udarec demokratičnemu procesu.

2.2. Načela

Predlog zakona sledi poglavitnim načelom družbenega urejanja, ki jih kot taka priznava tudi Resolucija o normativni dejavnosti.

Načelo potrebnosti pravnega urejanjaSplošno sprejeto je, da v odprti in demokratični družbi vsaka odrasla oseba svobodno vstopa v razmerja z drugimi osebami. Glede na to, da tudi osebe istega spola oblikujejo trajna partnerstva, ki temeljijo na pripadnosti in medsebojni čustveni navezanosti, je prav, da zakonodajalec takšna partnerstva pravno uredi. Potreba po pravnem urejanju se tako kaže v kar 60 področnih zakonih, ki istospolnim partnerstvom ne pripisujejo nikakršnih pravnih posledic, pa bi jih glede na dejstvo njihovega obstoja morali. S predlogom zakona bo tako zapolnjena sistemska pravna praznina na način, da bodo v področnih zakonih urejene pravnice, obveznosti in tudi omejitve, ki izvirajo tako iz registriranega, kakor tudi iz zunajzakonskega istospolnega partnerstva.

Načelo samoomejevanja in načelo sorazmernosti Predlog zakona spoštuje načelo, da zakonodajalec družbena razmerja lahko ureja le v obsegu, ki je nujno potreben za dosego zastavljenih ciljev. Za dosego zgoraj predstavljenih ciljev na področju pravnega urejanja istospolnih partnerstev zadošča dopolnitev 60 področnih zakonov, ki so v nadaljevanju natančno navedeni. Kakršnekoli druge rešitve, ki sta jih npr. ponujala Družinski zakonik ali novela ZZZDR, so se v družbenih razpravah in tudi na referendumih izkazale za neskladne z načelom samoomejevanja in sorazmernosti. V obeh primerih zakonodajalec ni zasledoval legitimnega cilja. Ureditev istospolnih partnerstev je skušal neupravičeno vnesti v družinsko pravo. Obakrat je izbral način, ki se je na referendumskih glasovanjih izkazal za neprimernega in nesorazmernega. Zadevni zakon te napake ne ponavlja.

Načelo odgovornosti in načelo sistematičnostiZ ozirom na referendumsko usodo Družinskega zakonika v letu 2012 ter novele ZZZDR v letu

2015 načelo odgovornosti od državnega zbora zahteva, da naposled prevzame politično odgovornost za ustreznost sprejetih rešitev. Te morajo slediti večinskemu prepričanju prebivalstva, urediti pravni položaj istospolnih partnerjev in prispevati k sprejemanju njihovega avtonomnega mesta v družbi. Obenem pa navedenih ciljev ni možno dosegati na račun tveganj za korist otroka ali na račun vrednot zakonske zveze, zunajzakonske skupnosti ter očetovstva in materinstva.

Predlagani zakon hkrati dopolnjuje 60 področnih zakonov, ki jih bo zakonodajalec v roku šestih mesecev moral objaviti tudi v prečiščeni obliki in na ta način v skladu z nomotehničnimi pravili zadostiti tudi načelu sistematičnosti pravnega reda.

Načelo določnosti in načelo koncentracijePredlog zakona uresničuje načelo določnosti, ki zahteva pripravo splošno razumljivih in jasnih predpisov. Uporabniki in naslovniki zakona se lahko na enem mestu seznanijo z vsemi dopolnili področne zakonodaje, ki jo zahteva ureditev položaja istospolnih partnerstev. Zakon bo tako zagotovil pravno varnost, okrepil zaupanje v pravo ter onemogočil dvome glede konkretnih pravnih posledic sklenitve registriranega ali oblikovanja zunajzakonskega istospolnega partnerstva. Prispeval bo k enotnemu tolmačenju in enostavni uporabi zakonov v praksi.

Načelo dostopnosti in načelo transparentnosti Predlog zakona uresničuje načelo, da je zainteresirana javnost z njim čim širše seznanjena. Zato je bil s strani Civilne iniciative javno predstavljen, objavljen ter ponujen v javno razpravo še preden je bil dokončno oblikovan ter ponujen državnemu zboru v zakonodajni postopek ter nadaljnjo obravnavo in končni sprejem.

Navedeno je tudi skladno z načelom transparentnosti, saj so imeli tako širša javnost kot tudi naslovniki zakona še pred začetkom zakonodajnega postopka vse možnosti za seznanitev z njegovimi rešitvami. Prav tako so imeli možnost za posredovanje predlogov morebitnih dopolnil ali izboljšav.

Načelo enakosti pred zakonomPoleg zgoraj navedenih temeljnih načel normativnega urejanja predlog ZUPIPS kot osrednje lastno načelo uresničuje predvsem enakost pred zakonom. Bistvo načela enakosti je v tem, da je treba enako obravnavati enako, različno pa ustrezno različno. V tem smislu se je po temeljiti preučitvi izkazalo, da je pravne posledice registriranega ali zunajzakonskega istospolnega partnerstva treba določiti v posameznih področnih zakonih, in ne z redefinicijo zakonske zveze na podlagi pavšalnega sklicevanja na načelo enakosti, kot je to skušal zakonodajalec s propadlo novelo ZZZDR.

Načelo enakosti iz 14. člen ustave ni pravica samostojne narave, ampak za osnovo potrebuje konkretno pravico ali obveznost, glede na katerega je pravno razlikovanje stvarno neupravičeno in zato neutemeljeno. Po preučitvi pravnega reda se neupravičeno razlikovanje kaže v 60 področnih zakonih, ki jih pričujoči zakon spreminja in so v nadaljevanju obrazložitve tudi konkretno navedeni. Nikakor pa ne gre za neupravičeno razlikovanje v primeru ZZZDR, ki ureja družinsko pravo. Instituti zakonske zveze, zunajzakonske skupnosti, posvojitve ter očetovstva in materinstva namreč niso človekove pravice, z ozirom na katere bi se različna pravna obravnava življenjskih skupnosti z vidika koristi otrok kazala kot neutemeljena.

Predlog zakona tako predstavlja najprimernejši način za odpravo diskriminacije istospolnih parov v

pravnem redu Republike Slovenije. S sprejemom zakona bodo medsebojna razmerja med čustveno povezanima osebama ne glede na spol ali spolno usmerjenost povsem primerljivo pravno urejena ter skladna z načelom enakosti pred zakonom.

2.3. Poglavitne rešitve

Največja novost, ki jo prinaša zakon je izenačitev medsebojnih pravic, obveznosti in omejitev istospolnih partnerjev, ki živita v nesklenjeni istospolni zvezi z zunajzakonskima partnerjema, se pravi s parterjema različnega spola, ki živita v življenjski zvezi. Glede na to, da je zunajzakonska skupnost v našem pravnem redu skoraj v celoti izenačena z zakonsko zvezo, to hkrati pomeni, da bo tudi nesklenjeno istospolno zvezo v skorajda vseh medsebojnih pravicah, obveznostih in omejitvah izenačeno s sklenjenim istospolnim partnerstvom.

Predlog ZUPIPS je v Evropi in širše sicer velika posebnost, saj nobena država, ki je doslej izenačila zakonsko zvezo in registrirano istospolno partnerstvo ni do te mere izenačila tudi nesklenjenega istospolnega partnerstva. Takšen predlog ureditve za osebe, ki živijo v istospolnih partnerskih zvezah izhaja iz dejstva, da je velika posebnost že ureditev zunajzakonske skupnosti, ki je v Sloveniji vse od leta 1976 skorajda v celoti izenačena z zakonsko zvezo. Tej logiki je sledilo tudi ustavno sodišče z odločbo št. U-I-212/10, v kateri je leta 2013 na področju zakonitega dedovanja poleg instituta registriranega istospolnega partnerstva posredno priznalo tudi institut neregistriranega partnerstva; Zakon o dedovanju je ocenilo za protiustavnega, ker je možnost zakonitega dedovanja predvideval zgolj za zunajzakonska partnerja, ne pa tudi za neregistrirana istospolna partnerja.

Poleg navedenega ZUPIPS določa okoliščine, v katerih po zakonu ne more nastati nesklenjena istospolna partnerska zveza, in sicer: med študentoma v študentskem domu ali zasebnem študentskem stanovanju v času študija ali srednje šole, v domu za ostarele ter v drugih vzgojno varstvenih zavodih in socialnovarstvenih zavodih. V teh primerih je potrebno za vzpostavitev istospolnega partnerstva, da partnerja zvezo skleneta. Gre namreč za oblike dalj časa trajajočega bivanja, kjer praviloma skupaj bivajo osebe istega spola, zato je namen te omejitve zgolj onemogočanje zlorab iz tega naslova.

Ob omenjenih poglavitnih rešitvah predlog zakona v 61 področnih zakonih za sklenjena ali nesklenjene istospolne partnerske zveze predvideva enake pravne posledice, kot veljajo zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnost. Ti zakoni so:

1. Zakon o registraciji istospolne partnerske zveze (Uradni list RS, št. 65/05 in 55/09 – odl. US);

2. Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13 in 17/15);

3. Zakon o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, 77/10, 40/14 – ZIN-B in 81/15);4. Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (Uradni list RS, št. 50/11);5. Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 –

odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B in 9/14);6. Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US in 79/12 – odl.

US);7. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14 in

90/14 – ZDU-1I);

8. Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12);

9. Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08 in 63/13 – ZS-K);10. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08

– ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US in 48/15 – odl. US);

11. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – Zarbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US);

12. Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15);13. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. št. 91/11 in 25/14);14. Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 –

ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15);15. Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06);16. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07,

19/10, 77/11, 108/12 – ZIS-E in 19/14);17. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo,

33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15);18. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno

besedilo);19. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US,

24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15);

20. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZdavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15 in 82/15);

21. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15);22. Zakon o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 16/08, 85/09 in 109/12);23. Zakon o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I);24. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08);25. Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr.);26. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14 in 47/15 –

ZZSDT);27. Zakon o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08 in 46/15 – odl. US);28. Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št.

34/84, Uradni list RS, št. 26/90 in 2/04 – ZzdrI-A);29. Zakon o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo);30. Zakon o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS, št. 7/93 in 79/10);31. Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06);32. Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 – popr., 123/08,

28/10, 49/11, 40/12 – ZUJF, 57/12, 39/13 in 92/15);33. Zakon o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 2/97 – odl. US, 19/97, 21/97 – popr.,

75/97, 11/06 – odl. US, 61/06 – ZDru-1, 114/06 – ZUTPG, 40/12 – ZUJF in 19/14);34. Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo);35. Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/2002);36. Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 –

ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11 in 40/12 – ZUJF);37. Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86, 20/88 – popr., Uradni list RS, št.

87/02 – SPZ, 131/03 – odl. US in 77/08 – ZDZdr);38. Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US in 19/15 –

odl. US);39. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr. in 47/15 – ZZSDT);40. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08,

69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF);41. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno

besedilo in 45/08 – Zarbit);42. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 –

uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS,87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT);

43. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B,95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15);

44. Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT);

45. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15);46. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13 in

90/15);47. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 –

ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15 in 90/15);48. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12,

94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15);49. Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15);50. Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo,

47/13 in 87/14);51. Zakon o pomilostitvi (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo);52. Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13,

74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US);53. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno

besedilo);54. Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 45/14 – uradno prečiščeno besedilo, 90/14, 19/15 in

47/15 – ZZSDT);55. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno

besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13);56. Zakon o potnih listinah (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo);57. Zakon o osebnem imenu (Uradni list RS, št. 20/06);58. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – odl. US in

30/13);59. Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15)60. Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (Uradni list RS, št. 65/05);61. Zakon o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 98/11 –

odl. US, 83/12, 111/13, 114/13 – odl. US in 82/15 – odl. US).

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona predvideva določene finančne posledice za državni proračun zaradi potrebne nadgradnje informacijskega sistema upravnih notranjih zadev (ISUNZ), ki bo potrebna za implementacijo predlaganega zakona in bo znašala 50.000 EUR brez DDV. Sprememba oziroma nadgradnja zahteva umestitev zavihka za novo matično dejstvo v matičnem registru "Sklenitev partnerske zveze" na način, kot že deluje "Sklenitev ZZ". Potrebna bo tudi prilagoditev podatkov v Centralnem registru prebivalstva in v Registru stalnega prebivalstva (razmerje v gospodinjstvu).

Stroški za sklenitev partnerske zveze so ocenjeni na podlagi povprečne višine vseh stroškov na sklenjeno zakonsko zvezo v uradnih prostorih, ki jih je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve, Služba za upravne enote. Povprečna višina vseh stroškov na sklenjeno zakonsko zvezo v uradnih prostorih v letu 2013 je bila 102,20 EUR.1 Od začetka veljavnosti ZRIPS pa do začetka marca 2014 je bilo v Republiki Sloveniji registriranih 90 istospolnih partnerskih skupnosti. Število registracij od leta 2006 je postopoma naraščalo, največ jih je bilo leta 2013, to je 21. Če ocenimo, da bodo v letu 2015, ko se naj bi zakon začel uporabljati (predvidoma se bo zakon začel uporabljati junija 2015), število sklenitev partnerskih skupnosti naraslo za 20% (t.j. 24 partnerskih skupnosti), bi stroški sklenitve znašali 2.452,80 EUR. Glede na to, da je okoli 20% sklenjenih zakonskih zvezi, sklenjenih izven uradnih prostorov, za katero zakonci plačajo pavšalni znesek v višini 170 EUR (stroški zakonske zveze so 102,20 EUR, razlika v višini 67,80 EUR pa se izplača v integralni proračun), lahko ocenjujemo, da bo enak delež sklenitev partnerskih skupnosti izven uradnih prostorov. V kolikor bi 20% predvidenih partnerskih skupnosti bilo sklenjenih izven uradnih prostorov (t.j. 4 partnerske zveze), je to 680 EUR plačanega pavšala, od tega gre 271,20 EUR v integralni proračun.

-4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

– Sredstva za izvajanje zakona bo zagotovilo pristojno ministrstvo oz. vlada.

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Evropska konvencija v 14. členu in Protokol št. 12 določata, da je uživanje pravic in svoboščin, določenih po konvenciji, zagotovljeno vsem ljudem, brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnost ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine.

NEMČIJA

Zakon o registriranem partnerstvu iz leta 2001 je uvedel registracijo partnerske zveze za osebe istega spola, ki niso nujno homoseksualci. Zakon določa, da registrirano partnerstvo lahko ustanovita osebi istega spola, ki pred pristojnim upravnim organom podata izjavo. Zakon nadalje določa učinke registriranega partnerstva. Partnerja sta dolžna skrbeti in podpirati drug drugega, za kar nosita odgovornost. Partnerja lahko izbereta skupen priimek, ki ga morata navesti ob sklenitvi registriranega partnerstva pred pristojnim upravnim organom, pri čemer obstaja možnost sestavljenega priimka (ohranitev rojstnega priimka, to je priimka iz rojstnega lista). Po prenehanju registriranega partnerstva je priimek mogoče obdržati ali pa ponovno prevzeti rojstni priimek (§ 3). Partnerja sta se dolžna medsebojno vzdrževati v skladu z določili Civilnega zakonika (dolžnost preživljanja, § 5). Pred sklenitvijo registriranega partnerstva morata predstaviti premoženjsko stanje. Vsak upravlja s svojim

1 V te stroške so zajeti stroški najemnin, (ministrstva in upravne enote), obratovalni stroški, stroški čiščenja, poročnih aranžmajev, in-

vesticijskega vzdrževanja, nadur za matičarje, povečanega obsega dela za načelnik, pooblaščencev, urejenost za matičarje, stroške

svečane obleke in goriva.

premoženjem sam (izravnalna skupnost). Premoženje, ki ga imata registrirana partnerja ob sklenitvi partnerstva, in tisto, ki ga ustvarita med trajanjem zveze, ni skupno (§ 6). Premoženjske zadeve lahko uredita v posebni pogodbi, ki mora biti sklenjena v prisotnosti obeh ter notarsko overjena (§ 7). Če je eden od partnerjev starš in zakoniti skrbnik otroka, ima njegov registrirani partner pravico do soodločanja glede vsakdanjih zadev v zvezi z otrokom. V primeru nevarnosti za otroka je registrirani partner upravičen prevzeti vse zakonite ukrepe za zaščito otroka (§ 9). § 10 določa pravico do dedovanja. Preživeli registrirani partner je poleg svojcev v prvem kolenu upravičen do četrtine dediščine, poleg svojcev v drugem kolenu ter starih staršev pa do polovice dediščine. V primeru, da ni niti svojcev po prvem ali drugem kolenu ali starih staršev, preživeli partner deduje vso zapuščino. Partnerja lahko naredita tudi skupno oporoko. Če je zapustnik izločil preživelega partnerja s poslednjo voljo iz dedovanja, je slednji upravičen od dedičev zahtevati polovico vrednosti zapuščine kot nujni delež (v tem primeru se uporabijo določila Zakona o obveznem deležu, enako kot pri zakoncih). Zakon ureja tudi možnost odpovedi dedni pravici. Zakon o registriranem partnerstvu ureja tudi razmere v primeru ločenega življenja registriranih partnerjev. V primeru, da živita ločeno, lahko eden od drugega zahtevata preživnino. Nezaposleni partner je lahko napoten, da si preživnino prisluži sam, v kolikor te zaradi določenih razlogov ne more pričakovati od partnerja. Preživninski zahtevek se lahko odpove, zniža ali časovno omeji, če je bilo uveljavljanje neupravičeno do zavezanca (§ 12). Če živita partnerja ločeno, lahko eden od drugega zahtevata svoje predmete iz gospodinjstva. Če partnerja živita ločeno ali če želi eden od obeh živeti ločeno, potem lahko od drugega zahteva, da mu v uporabo prepusti skupno stanovanje ali del stanovanja, pri čemer lahko drugi za to zahteva povračilo stroškov za souporabo stanovanja (§ 13, 14). Z zakonom so urejena tudi razmerja po prenehanju registriranega partnerstva. Registrirano partnerstvo preneha na osebno zahtevo enega ali obeh partnerjev z razsodbo sodišča, ki upošteva določene pogoje. Partnerja lahko v skladu z zakonom zahtevek tudi prekličeta (§ 15). Partner, ki se po prenehanju registriranega partnerstva ne zmore preživljati, sme, zlasti v primeru starosti ali bolezni, zahtevati preživnino od bivšega partnerja, ki mora biti v skladu z njegovimi zmožnostmi. Pravica do preživnine preneha, če upravičenec sklene zakonsko zvezo ali registrirano partnerstvo (§ 16). V primeru, da se registrirana partnerja ob prenehanju partnerstva ne moreta dogovoriti, komu pripada skupno stanovanje (nasledstvo najemne pogodbe), o tem odloči družinsko sodišče (§ 17-19) v skladu z Odredbo o ravnanju z zakonskim stanovanjem, opremo in inventarjem ter Zakonom o etažni lastnini.

ŠVEDSKA

1. Maja 2009 je stopila v veljavo pravna ureditev, in sicer spremembe Zakona o zakonskih zvezah na način, da lahko takšno zvezo sklenejo tudi osebe istega spola. Določbe Zakona o zakonskih zvezah se v celoti uporabljajo tudi za zakonske zveze, ki jih sklenejo istospolni partnerji. Leta 1994 je Švedska sprejela Zakon o registriranem partnerstvu, ki je pričel veljati leta 1995 in je vseboval splošno pravilo, da vse pravne posledice zakonske zveze veljajo tudi za registrirano partnerstvo, razen če ni z zakonom določeno drugače. Omenjene spremembe Zakona o zakonskih zvezah pa Zakon o registriranem partnerstvu razveljavljajo. Zakonske zveze se lahko sklepajo civilno ali v cerkvenih objektih.

FRANCIJA

V francosko civilno pravo je bila v letu 1999 uvedena pomembna novost, to je posebna pogodba, ki jo imenujejo pacte civil de solidarité (civilnopravna pogodba o solidarnosti; v nadaljevanju: PACS). PACS lahko skleneta (fizični) osebi, ki sta polnoletni, bodisi istega bodisi različnega spola in imata s pogodbo namen urediti njuno skupno življenje. Takšna pogodba, sklenjena med bližnjima sorodnikoma (med predniki in njihovimi potomci v ravni črti, med sorodniki v svaštvu ter med sorodniki v stranski črti do vključno tretjega kolena), med osebama, kjer je vsaj eden od njiju poročen ali pa je že sklenil PACS, je nična. Osebi, ki skleneta PACS, morata slednjo priglasiti pri sodišču, na območju katerega imata skupno prebivališče. Partnerja sta si v skladu z zakonom dolžna nuditi

vzajemno podporo in materialno pomoč. Konkretnejši način izvajanja teh obveznosti določita v PACS. Z uvedbo in ureditvijo PACS je zakonodajalec na novo opredelil tudi dotedanjo zunajzakonsko skupnost (le concubinage). Zanjo ne določa nobenih pravnih posledic, temveč jo samo definira, in sicer kot dejansko skupnost dveh oseb, bodisi različnega ali enakega spola, ki živita skupaj kot par, njuni življenjski skupnosti pa lahko pripišemo atribute stabilnosti in kontinuitete. Dne 17. maja 2013 je bil v Franciji sprejet Zakon o odprtju zakonske zveze za osebe istega spola, ki spreminja Civilni zakonik. Zakon dovoljuje zakonsko zvezo parom istega spola in posledično posvojitev navedenim zakonskim parom. Na podlagi teh novih določb se uzakonja načelo enakosti obravnave med zakonci ali starši istega spola ter zakonci ali starši nasprotnega spola za lažjo uporabo zakonodaje v različnih zakonikih in zakonih.

POLJSKA, SLOVAŠKA, ROMUNIJA, BOLGARIJA, LITVA, LATVIJA

Države članice Evropske unije Poljska, Slovaška, Romunija, Bolgarija, Litva in Latvija ne priznavajo sklenitve istospolne partnerske zveze. Partnerjem, ki živijo v istospolnih partneskih zvezah iz tega naslova v teh državah ne pripadajo socialne pravice ter medsebojne pravice in obveznosti.

6. PRESOJA POSLEDIC, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1 Presoja administrativnih posledic a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:

- Sedaj veljavni postopek registracije partnerske zveze bo nadomestil postopek sklenitve istospolne partnerske zveze, za katerega se smiselno uporabljajo določbe o postopku pred sklenitvijo in za sklenitev zakonske zveze, kot ga določa zakon, ki ureja družinska razmerja. V skladu s predlogom zakona bosta bodoča partnerja prijavila sklenitev partnerske zveze, ki se bo sklenila pred načelnikom upravne enote oziroma ali od njega pooblaščeno osebo ob navzočnosti matičarja.

-b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:

Partnerja bosta ob prijavi sklenitve partnerske zveze morala predložiti samo tiste podatke o dejstvih, ki jih ni mogoče ugotoviti iz uradnih evidenc. Uradna oseba namreč v skladu s 139. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, v nadaljevanju ZUP) po uradni dolžnosti pridobi podatke iz uradnih evidenc. V skladu s 33. točko 28. člena Zakona upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) so dokumenti in dejanja v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze ali z uradnim dejanjem registracije istospolne partnerske zveze brezplačni.

-6.2 Presoja posledic za okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki, in sicer za:Predlog zakona ne bo imel posledic na tem področju.

6.3 Presoja posledic za gospodarstvo, in sicer za:Predlog zakona ne bo imel posledic na tem področju.

6.4 Presoja posledic za socialno področje, in sicer za:- - V skladu z določbami Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010, 40/2011, 110/2011-ZDIU12, 40/2012-ZUJF, 14/2003, 99/2013, v nadaljevanju ZSVarPre) se bodo po sprejemu predloga zakona za družinske člane šteli tudi partnerji nesklenjene partnerske skupnost in se upoštevali pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja za dodelitev denarne socialne pomoči

in varstvenega dodatka. - - Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010, 40/2011, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D, 3/2013-ZŠolPre-1, 14/2013, 56/2013-ZŠtip-1, 99/2013, v nadaljevanju ZUPJS) se bodo za družinske člane šteli partnerji nesklenjene partnerske skupnost (pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja za dodelitev pravice do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanja plačila za programe vrtcev, dodatne subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oz. doplačilo pravic družinskega pomočnika, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje).- Na podlagi določb ZZVZZ bo imel zaposleni partner ter partner nesklenjene partnerske zveze pravico do odsotnosti z dela zaradi bolezni partnerja in pravice do nadomestila dohodka za nego družinskega člana. Poleg tega se bo nezaposleni partner lahko zdravstveno zavaroval po svojem partnerju. - Na podlagi ZPIZ-2 bo preživeli partner nesklenjene partnerske zveze po umrlem partnerju lahko uveljavljal vdovsko pokojnino.- v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008-ZArbit, 83/2009 Odl.US: U-I-284/06-26, 40/2012-ZUJF, 21/2013-ZDR-1 (78/2013 popr.)) bi delavcu pripadala plačana odsotnost med drugim tudi ob smrti partnerja partnerske zveze ali partnerja nesklenjene partnerske zveze. - Sedaj veljavni KZ-1 registrirano istospolno skupnost omenja le v zvezi s pregonom določenih kaznivih dejanj, ko je za pregon potreben predlog (npr. po četrtem odstavku 170. člena KZ-1 pri posilstvu, če je dejanje storjeno proti osebi, s katero storilec živi v registrirani istospolni skupnosti), v zvezi s pregonom na podlagi zasebne tožbe (npr. po 244. členu KZ-1 pri nekaterih kaznivih dejanjih zoper premoženje, ki so bila storjena proti partnerju iz registrirane istospolne partnerske zveze), v zvezi z opustitvijo ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje (280. člen KZ-1), v zvezi z opustitvijo ovadbe o kaznivem dejanju in storilcu (281. člen KZ-1), v zvezi s pomočjo storilcu po storitvi kaznivega dejanja (282. člen KZ-1). Na mestih, na katerih kazensko pravo ščiti družino in partnerska razmerja, izrecne omembe istospolnih partnerjev ni, kljub temu pa nekatera kazniva dejanja lahko storijo tudi partnerji v registrirani istospolni skupnosti, npr. kaznivo dejanje kršitev družinskih obveznosti. Kaznivo dejanje neplačevanje preživnine pa lahko storijo tudi istospolni partnerji, saj je partner v registrirani istospolni skupnosti po ZRIPS dolžan dajati preživnino svojemu partnerju, ker pojem registrirane istospolne skupnosti ni izenačen s pojmom zakonske zveze, v istospolnih razmerjih ne pride v poštev kaznivo dejanje dvojne zakonske zveze, saj to stori le, kdor sklene novo zakonsko zvezo, čeprav je že poročen, ali kdor sklene zakonsko zvezo z osebo, za katero ve, da je poročena (188. člen KZ-1). Čeprav tudi ZRIPS enako kot ZZZDR temelji na načelu monogamije, sklenitev nove registrirane istospolne skupnosti – ob že eni prej veljavni skupnosti – ni kaznivo dejanje.

6.5 Presoja posledic za dokumente razvojnega načrtovanja, in sicer za:Predlog zakona ne bo imel posledic na tem področju.

- 6.6 Presoja posledic za druga področjaV skladu s predlogom zakona se bo sklenitev partnerske zveze vpisala v matični register kot matično dejstvo, enako kot to velja za sklenitev zakonske zveze; ravno tako tudi neveljavnost in prenehanje partnerske zveze. Zakon o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/2011 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZMatR - UPB2) v 4. členu, v 12. in 14. točki določa, da se v matični register vpisujejo podatki o sklenitvi zakonske zveze ter o neveljavnosti in prenehanju zakonske zveze. Glede na sistemsko izenačitev partnerske zveze z zakonsko zvezo v pravnih posledicah med partnerjema, ni pričakovati, da bi bilo potrebno ZMatR novelirati zaradi sprejema tega predloga zakona. Bodo pa potrebne spremembe Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 40/2005, 69/2009), in sicer zaradi dodatnih izpiskov, ki se nanašajo na sklenitev partnerske zveze, in

sicer listine o sklenitvi partnerske zveze, izpisek iz matičnega registra o sklenjeni partnerski skupnosti, izpisek o smrti (zaradi vpisanega podatka o "zakoncu"). Ravno tako bodo potrebne spremembe oziroma nadgradnja ISUNZ z umestitvijo zavihka za novo matično dejstvo v matičnem registru "sklenitev partnerske skupnost", prilagoditi podatke v Centralnem registru prebivalstva (CRP) in Registru stalnega prebivalstva (RSP) (razmerje v gospodinjstvu) ter sprememba obrazcev za prijavo sklenitve partnerske zveze.

V skladu z določbami Zakona o osebnem imenu (Uradni list RS, št. 20/2006, v nadaljevanju ZOI-1) se bosta partnerja ob sklenitvi partnerske zveze lahko sporazumela o skupnem priimku ali da bosta obdržala vsak svoj priimek ali pa svojemu priimku dodala priimek partnerja. V primeru razveljavitve ali razveze partnerske zveze razvezana partnerja obdržita priimek, ki sta ga izbrala ob sklenitvi partnerske zveze. Partner, ki je ob sklenitvi partnerske zveze spremenil priimek, lahko pri pristojnem organu v šestih mesecih po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi ali razveljavitvi partnerske zveze poda izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo te skupnosti, pod pogojem če v času trajanja partnerske zveze priimka ni spreminjal.

V Zakonu o davku na dediščine in darila (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDDD) je mogoče določbo, ki ureja posledice registracije istospolne partnerske zveze za zavezanca, tolmačiti tako, da ne zadošča zgolj obstoj registrirane partnerske zveze, temveč zahteva zakon kot pogoj dejansko življenje v istospolni partnerski skupnosti. Zakon predvideva davčno oprostitev za dediča ali obdarjenca, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti, saj ga izenačuje z dediči oziroma obdarjenci prvega dednega reda. Zakon v tej določbi, drugače kot pri preostalih kategorijah (na primer zet, snaha ali pastorek), ne vsebuje formulacije »registrirani istospolni partner«, temveč »dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

Po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010, 26/2011, 30/2011 Skl.US: U-I-36/11-8, 43/2011, 56/2011 Odl.US: U-I-230/10-16, 56/2011 Odl.US: U-I-239/10-16, 60/2011, 69/2011-UPB2, 81/2013 Odl.US: U-I-81/11-12, v nadaljevanju ZIntPK) se za družinske člane ne štejejo istospolni partnerji, ki so svojo skupnost registrirali po določilih ZRIPS niti neregistrirani istospolni partnerji in zanje tako ne veljajo določila, ki veljajo za družinske člane, npr. glede zasebnega interesa uradne osebe in njenih družinskih članov, glede prepovedi sprejemanja daril za funkcionarja in družinske člane, omejitve poslovanja v postopku javnega naročanja, glede dolžnosti sporočanja sprememb premoženjskega stanja za družinske člane zavezanca.

Zakon o Radioteleviziji Sloveniji (Uradni list RS, št. 95/2005, 109/2005-DavP-1B, 105/2006 Odl.US: U-I-307/05-18, 26/2009-ZIPRS0809-B (31/2009 popr.), 9/2014, v nadaljevanju ZRTVS-1) določa, da v Programski svet ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so ožji družinski člani vodilnih delavcev RTV Slovenija, pri čemer se za ožje družinske člane štejejo zakonec ali oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. V času trajanja mandata članov Programskega sveta in Nadzornega sveta sme RTV Slovenija zaposlovati oziroma sklepati pogodbe o sodelovanju z njihovimi ožjimi družinskimi člani, vendar morata biti s takšno pogodbo ali zaposlitvijo ter z razlog za takšno odločitev predhodno seznanjena Programski svet in Nadzorni svet.

Zakon o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006, v nadaljevanju ZJZP) v 52. členu, ki določa, da javni parter imenuje strokovno komisijo za izbiro zasebnega partnerja za izvedbo predmeta javno-zasebnega partnerstva ali sklenitev statusnega partnerstva, predpisuje, da predsednik in člani komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta, ustanoviteljem, družbenikom ali delničarjem s kontrolnim deležem ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem

razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Zakon izključuje neregistrirane istospolne partnerje.

Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/1999, 45/2008-ZArbit, v nadaljevanju ZMZPP) za razmerja med istospolnima partnerjema z mednarodnim elementom bi se uporabljale določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, kot to velja za vsa druga civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom. Pravila o pravu, ki ga je potrebno uporabiti, bi bila enaka kot za zakonsko zvezo (glede pogojev za sklenitev partnerske zveze, obliko partnerske zveze, neveljavnost partnerske zveze, razvezo partnerske zveze, osebna in zakonska premoženjska razmerja partnerjev, pogodbena premoženjska razmerja partnerjev). Za nesklenjene partnerske skupnost bi se uporabilo določilo o uporabi prava za premoženjska razmerja (enako, kot velja za zunajzakonsko skupnost). Za partnerske zveze bi se uporabljala tudi določila o pristojnosti sodišča RS v sporih o premoženjskih razmerjih med zakonci, o zakonskih sporih.

- Ostalo glej obrazložitve k členom.

6.7 Izvajanje sprejetega predpisa:a) Predstavitev sprejetega zakona:

– širši javnosti (zakon bo predstavljen v medijih in objavljen na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti)

b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa:– Ministrstvo za notranje zadeve (sklenjene partnerske zveze bodo vpisane v matični

register)

6.8 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona/

7. Prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona:

Predlog zakona je bil dan v javno razpravo 19. januarja 2016. Javnost je bila pozvana, da predlagatelju posreduje predloge dopolnitev in sprememb predloga.

Predlog zakona je bil poslan vsem poslanskim skupinam. Dne 11.2.2016 je bila izvedena javna tribuna o predlogu Zakona o ureditivi položaja

istospolnih partnerskih skupnosti. Po vložitvi predloga zakona v javno razpravo je bilo več poskusov uskladitve termina srečanja

in uskladitve predloga zakona s predstavniki organizacij homoseksualnih aktivistov, vendar žal z njihove strani ni bilo interesa za sodelovanje.

8. Navedba, kateri predstavniki predlagatelja bodo sodelovali pri delu državnega zbora in delovnih teles

- Metka Zevnik, sovoditeljica Koalicije »Za otroke gre!«

- Aleš Primc, sovoditelj Koalicije »Za otroke gre!«

II. BESEDILO ČLENOV

I. DELSPLOŠNA DOLOČBA

1. člen (vsebina zakona)

S tem zakonom se za zagotovitev ureditve položaja istospolnih partnerskih skupnosti spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

1. Zakona o registraciji istospolne partnerske zveze (Uradni list RS, št. 65/05 in 55/09 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o registraciji istospolne partnerske zveze);2. Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13 in 17/15); v nadaljnjem besedilu: Zakon o podpornem okolju za podjetništvo);3. Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, 77/10, 40/14 – ZIN-B in 81/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o poštnih storitvah);4. Zakona o Slovenski tiskovni agenciji (Uradni list RS, št. 50/11); v nadaljnjem besedilu: Zakon o Slovenski tiskovni agenciji);5. Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B in 9/14; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Radioteleviziji Slovenija);6. Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US in 79/12 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o evidentiranju nepremičnin);7. Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnem naročanju);8. Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12; v nadaljnjem besedilu: Zakon o lokalnih volitvah);9. Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08 in 63/13 – ZS-K; v nadaljnjem besedilu: Zakon o revidiranju);10. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US in 48/15 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o pravdnem postopku);11. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – Zarbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o izvršbi in zavarovanju);12. Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon);13. Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. št. 91/11 in 25/14; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora);14. Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o državnem tožilstvu);15. Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o varstvu javnega reda in miru);16. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07, 19/10, 77/11, 108/12 – ZIS-E in 19/14; v nadaljnjem besedilu: Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma);

17. Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o gospodarskih družbah);18. Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije);19. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15); v nadaljnjem besedilu: Zakon o dohodnini);20. Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZdavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15 in 82/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb);21. Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o kmetijstvu);22. Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 16/08, 85/09 in 109/12; v nadaljnjem besedilu: Zakon o deviznem poslovanju);23. Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I; v nadaljnjem besedilu: Zakon o službi v Slovenski vojski);24. Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08; v nadaljnjem besedilu: Zakon o preprečevanju nasilja v družini);25. Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr.; v nadaljnjem besedilu: Zakon o nalogah in pooblastilih policije);26. Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14 in 47/15 – ZZSDT; v nadaljnjem besedilu: Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno);27. Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08 in 46/15 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o duševnem zdravju);28. Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90 in 2/04 – ZZdrI-A; v nadaljnjem besedilu: Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč);29. Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o lekarniški dejavnosti);30. Zakona o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS, št. 7/93 in 79/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Rdečem križu Slovenije);31. Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o nalezljivih boleznih);32. Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 – popr., 123/08, 28/10, 49/11, 40/12 – ZUJF, 57/12, 39/13 in 92/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prevozih v cestnem prometu);33. Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 2/97 – odl. US, 19/97, 21/97 – popr., 75/97, 11/06 – odl. US, 61/06 – ZDru-1, 114/06 – ZUTPG, 40/12 – ZUJF in 19/14; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vojnih invalidih);34. Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Obligacijski zakonik);35. Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. št. 87/02 in 91/13; v nadaljnjem besedilu: Stvarnopravni zakonik);36. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: Stanovanjski zakon);37. Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86, 20/88 – popr., Uradni list RS, št.

87/02 – SPZ, 131/03 – odl. US in 77/08 – ZDZdr; v nadaljnjem besedilu: Zakon o nepravdnem postopku);38. Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US in 19/15 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o sodnih taksah); 39. Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr. in 47/15 – ZZSDT; v nadaljnjem besedilu: Zakon o delovnih razmerjih).40. Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnih uslužbencih);41. Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – ZArbit; v nadaljnjem besedilu: Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju);42. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS,87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju);43. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B,95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).44. Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju trga dela);45. Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih);46. Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13 in 90/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o socialno varstvenih prejemkih);47. Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15 in 90/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev).48. Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davčnem postopku);49. Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr. in 54/15; v nadaljnjem besedilu: Kazenski zakonik);50. Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14; v nadaljnjem besedilu: Zakon o kazenskem postopku);51. Zakona o pomilostitvi (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o pomilostitvi);52. Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prekrških); 53. Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o državljanstvu Republike Slovenije);54. Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 45/14 – uradno prečiščeno besedilo, 90/14, 19/15 in 47/15 – ZZSDT; v nadaljnjem besedilu: Zakon o tujcih).55. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu: Zakon o splošnem upravnem postopku);56. Zakona o potnih listinah (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o potnih listinah);

57. Zakona o osebnem imenu (Uradni list RS, št. 20/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o osebnem imenu);58. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – odl. US in 30/13; v nadaljnjem besedilu: Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev);59. Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zavarovalništvu)60. Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb (Uradni list RS, št. 65/05; v nadaljnjem besedilu: Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb); 61. Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 98/11 – odl. US, 83/12, 111/13, 114/13 – odl. US in 82/15 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o mednarodni zaščiti).

II. DELSPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

1. ZAKON O REGISTRACIJI ISTOSPOLNE PARTNERSKE ZVEZE

2. člen

V Zakonu o registraciji istospolne partnerske zveze se naslov zakona spremeni tako, da se glasi: »Zakon o istospolni partnerski zvezi«.

3. člen

V vseh členih in naslovih poglavij zakona se beseda »skupnost« v vseh sklonih nadomesti z besedo »zveza« v ustreznem sklonu.

V vseh členih in naslovih poglavij se beseda »registracija« v vseh sklonih nadomesti z besedo »sklenitev« v ustreznem sklonu.V vseh členih in naslovih poglavij se beseda »registrirati« v vseh glagolskih oblikah nadomesti z besedo »skleniti« v ustreznih glagolskih oblikah.

4. člen

Za 2. členom doda nov 2.a člen, ki se glasi:

»2.a člen(nesklenjena istospolna partnerska zveza)

(1) Nesklenjena istospolna partnerska zveza je dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev istega spola, ki pred pristojnim organom nista sklenila svoje zveze na način, določen s tem zakonom, in ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi pred pristojnim organom sklenila partnersko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila sklenjena istospolna partnerska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka zveza pravne posledice, če zakon tako določa.

(2) Obstoj nesklenjene istospolne partnerske zveze po tem zakonu ne more biti brez soglasja obeh partnerjev ugotovljen na podlagi skupnega bivanja v študentskem stanovanju v študentskem ali dijaškem domu, skupnega bivanja v zasebni namestitvi v času študija ali srednje šole, v času bivanja v domu za ostarele, oz. skupnega bivanja v vzgojno-izobraževalnem, socialno varstvenem ali zdravstvenem zavodu.(3) Če je odločitev o pravici ali dolžnosti odvisna od vprašanja obstoja nesklenjene istospolne partnerske zveze, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali dolžnosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.«.

5. člen

V prvem odstavku 6. člena se črta besedilo »najmanj 30 dni pred nameravano sklenitvijo«.

V tretjem odstavku se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »V primeru utemeljenega razloga je dovoljena sklenitev istospolne partnerske zveze tudi po pooblaščencu enega od bodočih partnerjev istospolne partnerske zveze.«.

6. člen

Naslov III. Poglavja se spremeni tako, da se glasi: »III. PRAVNE POSLEDICE ZVEZE«.

7. člen

Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Partnerja imata pravico do preživljanja in preživnine, pravico do pridobivanja skupnega premoženja in urejanja premoženjskih razmerij v okviru zveze, pravico do stanovanjskega varstva, pravico do dedovanja po umrlem partnerju in pravico do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja ter do obiskov v zdravstvenih ustanovah.«.

8. člen

22. člen se spremeni tako, da se glasi:

»22. člen(dedovanje partnerjev)

Za dedovanje med partnerjema sklenjene in nesklenjene istospolne partnerske zveze se uporabljajo splošni in posebni predpisi o dedovanju.

Za partnerja sklenjene istospolne partnerske zveze se uporabljajo določila, ki veljajo za zakonca.

Za partnerja nesklenjene istospolne partnerske zveze se uporabljajo določila, ki veljajo za zunajzakonska partnerja.«.

9. člen

23. člen se črta.

2. ZAKON O PODPORNEM OKOLJU ZA PODJETNIŠTVO

10. člen

V Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo se v tretjem odstavku 21. člena besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

3. ZAKON O POŠTNIH STORITVAH

11. člen

V Zakonu o poštnih storitvah se v 3. točki četrtega odstavka 9. člena besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

4. ZAKON O SLOVENSKI TISKOVNI AGENCIJI

12. člen

V Zakonu o Slovenski tiskovni agenciji se v osmem odstavku 12. člena besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

5. ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA

13. člen

V Zakonu o Radioteleviziji Slovenija se v petem odstavku 17. člena besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

6. ZAKON O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN

14. člen

V Zakonu o evidentiranju nepremičnin se v tretjem odstavku 34. člena se na dveh mestih besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

7. ZAKON O JAVNEM NAROČANJU

15. člen

V Zakonu o javnem naročanju se v devetem odstavku 79. člena se besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

8. ZAKON O LOKALNIH VOLITVAH

16. člen

V Zakonu o lokalnih volitvah se v četrtem odstavku 37. člena besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

9. ZAKON O REVIDIRANJU

17. člen

V Zakonu o revidiranju se v prvi alineji 29. točke 3. člena besedilo »s katero ima registrirano istospolno partnersko skupnost« nadomesti z besedilom »s katero živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

10. ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU

18. člen

V Zakonu o pravdnem postopku se v 3. točki 70. člena za besedo »zakonu« doda vejica in besedilo »sklenjeni istospolni partnerski zvezi«, za besedama »zakonska zveza« pa se doda besedilo »oziroma sklenjena istospolna partnerska zveza«.

19. člen

V prvem odstavku 233. člena se za besedilom »zakon, ki ureja zakonsko zvezo,« doda besedilo »ali osebo, s katero živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi,«.

20. člen

V 234. členu se za besedilom »ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo, z njo izenačena,« doda besedilo »ali sklenjeno ali zunajzakonsko istospolno partnersko zvezo,«.

11. ZAKON O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU

21. člen

V Zakonu o izvršbi in zavarovanju se v podtočki b) točke 19. prvega odstavka 4. člena se besedilo »registrirane istospolne partnerske zveze« nadomesti z besedilom »sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerske zveze«.

22. člen

V drugem odstavku 200.b člena se besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

23. člen

V drugem odstavku 288. člena se za besedo »skupnosti« doda vejica in besedilo »osebo, s katero živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

12. ENERGETSKI ZAKON

24. člen

V Energetskem zakonu se v prvi alineji četrtega odstavka 393. člena besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

13. ZAKON O ODVZEMU PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA

25. člen

V Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora se v 8. točki 4. člena se besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

14. ZAKON O DRŽAVNEM TOŽILSTVU

26. člen

V Zakonu o državnem tožilstvu se v 42. členu za besedilom »partner v skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo,« doda besedilo »oseba, s katero živi državni tožilec v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi,«.

15. ZAKON O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU

27. člen

V Zakonu o varstvu javnega reda in miru se v četrtem odstavku 6. člena besedilo »v registrirani istospolni skupnosti« na dveh mestih nadomesti z besedilom »v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

16. ZAKON O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA

28. člen

V Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma se četrti odstavek 31. člena spremeni tako, da se glasi:»(4) Ožji družinski člani osebe iz drugega odstavka tega člena so: zakonec ali zunajzakonski partner, starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji. Za potrebe tega zakona se pod izrazom ožji družinski člani osebe iz drugega odstavka tega člena upošteva tudi partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi «.

17. ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH

29. člen

V Zakonu o gospodarskih družbah se v 16. členu za besedo »zakonca« doda vejica in besedilo » ali partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

30. člen

V sedmem odstavku 38.a člena se besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

31. člen

V četrtem odstavku 237. člena se za besedo »zakoncev« doda besedilo »ali partnerjev v sklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

32. člen

V drugem odstavku 238. lena se za besedo »zakoncev« doda besedilo »ali partnerjev v sklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

33. člen

V tretjem odstavku 239. člena se za besedo »zakoncev« doda besedilo »ali partnerjev v sklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

34. člen

V prvi alineji tretjega odstavka 308.a člena se za besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

35. člen V četrtem odstavku 483. lena se za besedo »zakoncev« doda besedilo »ali partnerjev v sklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

18. ZAKON O INTEGRITETI IN PREPREČEVANJU KORUPCIJE

36. člen

V Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije se 7. točka 4. člena spremeni tako, da se glasi:»7. »družinski člani« so zakonec, zunajzakonski partner, partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi , otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu;«.

19. ZAKON O DOHODNINI

37. člen

V Zakonu o dohodnini se v 2. točki 6. člena za besedo »zakonec« doda vejica in besedilo »partner v sklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

V 3. točki se v podtočki c) za besedo »zakonec« doda besedilo »ali partner v sklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

38. člen

V 1. točki prvega odstavka 7. člena se za besedo »zakonec« doda vejica in besedilo »partner v sklenjeni istospolni partnerski zvezi «.

39. člen

V tretjem odstavku 16. člena se besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze« nadomesti z besedilom »sklenjeni istospolni partnerski skupnosti«.

V četrtem odstavku se za drugim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Za partnerja, ki je sklenil istospolno partnersko skupnost se po tem zakonu se šteje tudi oseba, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja istospolne partnerske zveze, enake pravne posledice kot sklenjena istospolna partnerska zveza (v nadaljnjem besedilu: nesklenjeni istospolni partner)«. Dosedanja tretji in četrti stavek postaneta četrti in peti stavek.

Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:»(7) Za družinskega člana iz 4. točke prvega odstavka 37. člena, iz 39. člena ter iz petega odstavka 97. člena tega zakona se šteje zakonec, zavezanca ali otrok, posvojenec in pastorek zavezanca ali otrok zunajzakonskega partnerja ter starši in posvojitelji zavezanca. Za družinskega člana po tem odstavku se šteje tudi partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi in otrok partnerja registrirane ali neregistrirane istospolne partnerske zveze. Z besedo pastorek se v tem zakonu razume otrok zakonca, zunaj zakonskega partnerja, sklenjenega ali zunajzakonskega istospolnega partnerja.«.

40. člen

V 1. točki četrtega odstavka 51. člena se za besedo »zakonca,« doda besedilo »partnerja v sklenjeni istospolni partnerski zvezi,«.

41. člen

V 1. točki drugega odstavka 100. člena se za besedo »zakoncu« doda vejica in besedilo »partnerju v sklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

V 1. točki četrtega odstavka se za besedo »zakonec« doda vejica in besedilo »partner v sklenjeni istospolni partnerski zvezi «.

V 1. točki petega odstavka se za besedo »zakonec« doda vejica in besedilo »partner v sklenjeni istospolni partnerski zvezi «.

V 1. točki šestega odstavka se za besedo »zakonec« doda vejica in besedilo »partner v sklenjeni istospolni partnerski zvezi «.

42. člen

Prvi odstavek 115. člena se spremeni tako, da se glasi:»(1) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje zakonec in partner iz sklenjene istospolne partnerske zveze, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona in razvezani zakonec zavezanca

oziroma partner iz sklenjene istospolne partnerske zveze, ki je prenehala, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih oziroma po predpisih o sklenitvi istospolne partnerske zveze, priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.«.

V prvem stavku osmega odstavka se za besedo pastorek črta besedilo »oziroma otrok zunajzakonskega partnerja.«.

20. ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

43. člen

V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb se v drugem odstavku 16. člena besedilo »v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze,« na dveh mestih nadomesti z besedilom »v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, po zakonu, ki ureja istospolne partnerske zveze,«.

44. člen

V tretjem odstavku 17. člena se na dveh mestih besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze,« nadomesti z besedilom »v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, po zakonu, ki ureja istospolne partnerske zveze,«.

21. ZAKON O KMETIJSTVU

45. člen

V Zakonu o kmetijstvu se v tretjem odstavku 5. člena besedilo »partner v registrirani istospolni skupnosti« nadomesti z besedilom »partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

22. ZAKON O DEVIZNEM POSLOVANJU

46. člen

V Zakonu o deviznem poslovanju se besedilo »v registrirani istospolni partnerski skupnosti« na dveh mestih nadomesti z besedilom »v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

23. ZAKON O SLUŽBI V SLOVENSKI VOJSKI

47. člen

V Zakonu o službi v Slovenski vojski se v tretjem odstavku 76. člena besedilo »iz registrirane

istospolne partnerske zveze« nadomesti z besedilom »iz sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerske zveze«.

24. ZAKON O PREPREČEVANJU NASILJA V DRUŽINI

48. člen

V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini se v drugi alineji 2. člena besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

25. ZAKON O NALOGAH IN POOBLASTILIH POLICIJE

49. člen

V Zakonu o nalogah in pooblastilih policije se v drugem odstavku 142. člena besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

26. ZAKON O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO

50. člen

V Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno se v 9. členu besedilo »v registrirani istospolni skupnosti« nadomesti z besedilom »v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

51. člen

V prvi, drugi in četrti alineji prvega odstavka 17. člena se besedilo »registrirani istospolni skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

27. ZAKON O DUŠEVNEM ZDRAVJU

52. člen

V Zakonu o duševnem zdravju se v prvi alineji 10. točke 2. člena besedilo »iz registrirane istospolne partnerske zveze« nadomesti z besedilom »iz sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerske zveze«.

28. ZAKON O POKOPALIŠKI IN POGREBNI DEJAVNOSTI TER O UREJANJU POKOPALIŠČ

53. člen

V Zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč se v drugem odstavku 15. člena za besedilom »kot zakonska zveza,« doda besedilo »oseba, ki je z umrlim živela v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi,«.

29. ZAKON O LEKARNIŠKI DEJAVNOSTI

54. člen

V Zakonu o lekarniški dejavnosti se v prvem odstavku 20. člena za besedo »zakonec« doda vejica in besedilo »partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

V drugem odstavku se za besedo »zakonec« doda vejica in besedilo »partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

V četrtem odstavku se za besedo »zakonec,« doda besedilo »partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

30. ZAKON O RDEČEM KRIŽU SLOVENIJE

55. člen

V Zakonu o Rdečem križu Slovenije se v tretji alineji 18. člena za besedo »zakonec« doda vejica in besedilo »partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

31. ZAKON O NALEZLJIVIH BOLEZNIH

56. člen

V Zakonu o nalezljivih boleznih se v drugem odstavku 53.a člena za besedilom »v zunajzakonski skupnosti,« doda besedilo »partner, s katerim je živela v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

57. člen

V drugem odstavku 53.b člena se za besedilom »v zunajzakonski skupnosti« doda besedilo »partner, s katerim je živela v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

32. ZAKON O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU

58. člen

V Zakonu o prevozih v cestnem prometu se v 43. točki prvega odstavka 3. člena za besedo

»zakonec« doda vejica in besedilo »partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

33. ZAKON O VOJNIH INVALIDIH

59. člen

V Zakonu o vojnih invalidih se za 10. členom doda nov 10.a člen, ki se glasi:

»10.a člen

Sklenjena istospolna partnerska zveza in vsaj tri leta trajajoča nesklenjena istospolna partnerska zveza, imata po tem zakonu enake pravne posledice kot zakonska zveza.«.

34. OBLIGACIJSKI ZAKONIK

60. člen

V Obligacijskem zakoniku se v 180. členu za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:»(5) Odškodnino iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena lahko prisodi sodišče tudi partnerju iz sklenjen istospolne partnerske zveze, partnerju iz nesklenjene istospolne partnerske zveze pa le v primeru, če je obstajala med njim in umrlim oziroma poškodovancem trajnejša življenjska skupnost.«

61. člen

V drugem odstavku 256. člena se za besedo »zakonec« doda besedilo »ali partner sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerske zveze«.

62. člen

Na koncu 358. člena se pika nadomesti s podpičjem in se doda nova 5. točka, ki se glasi:»5. med partnerjema, ki živita v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.«.

63. člen

V drugem odstavku 551. člena se za besedilom »in njegovega zakonca«, doda besedilo: »ali partnerja v sklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

64. člen

V 552. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Sklenjena istospolna partnerska zveza ima v tem členu enake pravne posledice kot zakonska zveza.«.

65. člen

V prvem odstavku 563. člena se za besedo »zakonca« doda besedilo »ali partnerja iz sklenjene istospolne partnerske zveze«.

V tretjem odstavku 563. člena se za besedo »zakonec,« doda besedilo »partner iz sklenjene istospolne partnerske zveze«.

66. člen

Četrti odstavek 981. člena se spremeni tako, da se glasi:»(4) Če so za upravičence določeni otroci ali potomci, gre korist tudi tistim, ki so bili rojeni pozneje, soprogu oziroma partnerju iz sklenjene istospolne partnerske zveze namenjena korist pa tistemu, ki je bil z zavarovalcem v zakonu oziroma sklenjeni istospolni partnerski zvezi ob njegovi smrti.«.

35. STVARNOPRAVNI ZAKONIK

67. člen

V Stvarnopravnem zakoniku se v četrtem odstavku 38. člena za besedilom »zunajzakonskima partnerjema,« doda besedilo »partnerjema, ki živita v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi,«.

36. STANOVANJSKI ZAKON

68. člen

V Stanovanjskem zakonu se prvi odstavek 11. člena spremeni tako, da se glasi:»(1) Ožji družinski člani po tem zakonu so zakonec lastnika ali oseba, s katero lastnik živi v zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: zunajzakonska skupnost), oseba, s katero lastnik živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.«.

69. člen

Peti odstavek 103. člena se spremeni tako, da se glasi:»(5) Če ima najemnik neprofitnega stanovanja, njegov zakonec, oseba, s katero živi najemnik v dalj časa trajajoči zunajzakonski skupnosti, oseba, s katero živi najemnik v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo, sme lastnik odpovedati najemno pogodbo.«

70. člen

Prvi odstavek 109. člena se spremeni tako, da se glasi:»(1) Če najemnik stanovanja umre, mora lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je živel v zunajzakonski skupnosti ali z osebo, s katero je živel v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi oziroma z enim od ožjih družinskih članov, če je v času najemnikove smrti dejansko prebival v stanovanju, imel v tem stanovanju prijavljeno stalno bivališče ter bil naveden v najemni pogodbi. Zahteva za sklenitev pogodbe mora biti podana lastniku v pisni obliki v 90 dneh po smrti najemnika.«

V tretjem odstavku se za besedilom »v zunajzakonski skupnosti,« doda besedilo »ali osebo, s katero je najemnik živel v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi «.

37. ZAKON O NEPRAVDNEM POSTOPKU

71. člen

V Zakonu o nepravdnem postopku se v prvem odstavku 45. člena za besedilom »živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,« doda besedilo »ali osebe, ki z osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

38. ZAKON O SODNIH TAKSAH

72. člen

V Zakonu o sodnih taksah se v tabeli 4, v opombi 4 na koncu točke b) pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ali partnerja iz sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerske zveze .«.

73. člen

V tabeli 9.10 se 8. podtočka v točki c) opombe 9.10 spremeni tako, da se glasi:»8. za poznejšo vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, ki je skupna lastnina zakoncev oziroma partnerjev v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi , v korist posameznega zakonca oziroma partnerja v v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi , če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vknjižena samo v korist drugega zakonca oziroma partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.«.

39. ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH

74. člen

V Zakonu o delovnih razmerjih se v prvi alineji drugega odstavka 26. člena besedilo »partner v registrirani istospolni skupnosti« nadomesti z besedilom »partner v sklenjeni ali nesklenjeni

istospolni partnerski zvezi «.

40. ZAKON O JAVNIH USLUŽBENCIH

75. člen

V Zakonu o javnih uslužbencih se v drugem odstavku 11. člena za besedilom »osebo, s katero javni uslužbenec živi v zunajzakonski skupnosti,« doda besedilo »osebo, s katero javni uslužbenec živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi,«.

76. člen

V šestem odstavku 100. člena se za besedilom »njegov zakonec,« doda besedilo »zunajzakonski partner, partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

41. ZAKON O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU

77. člen

V Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju se tretji odstavek 12. člena spremeni tako, da se glasi:

»Družinski člani vodilnega osebja nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Za družinske člane po tem zakonu se štejejo zakonec, zunajzakonski partner, partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, otroci (zakonski ali nezakonski, v registriranem ali neregistriranem istospolnem partnerstvu, posvojenci in pastorki), vnuki, starši (oče, mati, očim in mačeha), posvojitelji ter bratje in sestre.«.

42. ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

78. člen

V Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se v 1. podtočki točke a) prvega odstavka 20. člena za besedo »zakonec« doda besedilo »in partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

1. podtočka točke b) se spremeni tako, da se glasi: »Pastorki, ki jih zavarovanec preživlja (pastorek je otrok zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi)«.

V 3. podtočki točke b) se besedilo »zakonec ali zunajzakonski partner« nadomesti z besedilom »zakonec, zunajzakonski partner, partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi «.

79. člen

21. člen se spremeni tako, da se glasi:»21. člen

Zakonec oziroma partner v sklenjeni istospolni partnerski zvezi je zavarovan kot družinski član, če ni sam zavarovanec.

Ob pogoju iz prejšnjega odstavka je zavarovan tudi razvezani zakonec oziroma partner sklenjene istospolne partnerske zveze, ki je prenehala, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina.

Kot zakonec oziroma partner iz sklenjene istospolne partnerske zveze je zavarovana tudi oseba, ki živi z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, in oseba, ki živi z zavarovancem v nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.«.

80. člen

Osmi odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi:»Določbe tega člena veljajo tudi za rejnika in skrbnika, kadar otroka dejansko neguje in varuje ter za zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja registrirane ali neregistrirane istospolne partnerske zveze kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja iz registrirane ali neregistrirane istospolne partnerske zveze.«.

43. ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU

81. člen

V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se v 40. točki 7. člena besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

Za 45. točka se doda nova 46. točka, ki se glasi:»Pastorek po tem zakonu je otrok, zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, za katerega zavezanec dejansko skrbi.«.

Dosedanja 46. in 47. točka postaneta 47. in 48. točka.

44. ZAKON O UREJANJU TRGA DELA

82. člen

V Zakonu o urejanju trga dela se v drugi, četrti in peti alineji prvega odstavka 57. člena besedilo »zakonci in zunajzakonski partnerji« nadomesti z besedilom »zakonci, zunajzakonski partnerji in partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

83. člen

V tretjem odstavku 63. člena se prva alineja spremeni tako, da se glasi:»- zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca, partnerja v sklenjeni istospolni partnerski zvezi ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti ali v nesklenjeni istospolni partnerski zvezi , v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom;«.

45. ZAKON O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH

84. člen

V Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se 15. točka 8. člena spremeni tako, da se glasi:»15. zakonci, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi in zunajzakonski partnerji uslužbencev ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve ali ministrstva, pristojnega za obrambo, napotenih na delo v tujino;«.

85. člen

V prvem odstavku 28. člena se besedilo »registrirane istospolne partnerske zveze« nadomesti z besedilom »v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

V drugem odstavku se besedilo »registrirane istospolne partnerske zveze« nadomesti z besedilom »v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

46. ZAKON O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH

86. člen

V prvem odstavku 9. člena se v 1. točki besedilo »v registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

87. člen

V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih se v prvem odstavku 17. člena besedilo »v registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

88. člen

V četrtem odstavku 26. člena se v prvi, drugi in tretji točki se besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

89. člen

Drugi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:»(2) Ne glede na določbe prve in tretje alinee 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena je do denarne socialne pomoči upravičena oseba, ki redno odpove ali sporazumno z delodajalcem razveljavi pogodbo o zaposlitvi zaradi nasilja v družini ali zaradi preselitve v drug kraj in zaposlitve svojega zakonca, osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.«.

90. člen

V četrtem odstavku 34.a člena se v prvi in tretji točki besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

47. ZAKON O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV

91. člen

V Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se v 1. točki prvega odstavka 10. člena besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

V 1. točki drugega odstavka se besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

V 1. točki tretjega odstavka se za besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

V 2. točki osmega odstavka 10. člena se besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

92. člen

V 6. točki tretjega odstavka 49. člena se besedilo »registrirana istospolna partnerska skupnost« nadomesti z besedilom »sklenjena ali nesklenjena istospolna partnerska zveza«.

48. ZAKON O DAVČNEM POSTOPKU

93. člen

V Zakonu o davčnem postopku se v sedmem odstavku 69. člena se besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

94. člen

V tretjem odstavku 148. člena se za besedo »registrirani« na dveh mestih dodata besedi »ali neregistrirani«.

49. KAZENSKI ZAKONIK

95. člen

V Kazenskem zakoniku se v četrtem odstavku 168. člena se besedilo »iz registrirane istospolne partnerske zveze« nadomesti z besedilom »sklenjene ali zunajzakonske partnerske zveze«.

96. člen

V četrtem odstavku 170. člena se besedilo »registrirani istospolni skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

97. člen

V četrtem odstavku 171. člena se besedilo »registrirani istospolni skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

98. člen

V 224. členu se besedilo »registrirane istospolne partnerske zveze« nadomesti z besedilom »sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerske zveze«.

99. člen

V tretjem odstavku 280. člena se besedilo »registrirani istospolni skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

100. člen

V tretjem odstavku 281. člena se besedilo »registrirani istospolni skupnosti« na dveh mestih

nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

101. člen

V četrtem odstavku 282. člena se v prvem stavku besedilo »registrirani istospolni partnerski skupnosti« nadomesti z besedilom »sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«. V drugem stavku se besedilo »registrirane istospolne partnerske zveze« nadomesti z besedilom »sklenjene ali zunajzakonske partnerske zveze«.

50. ZAKON O KAZENSKEM POSTOPKU

102. člen

V Zakonu o kazenskem postopku se v deveti alineji 144. člena besedilo »registrirane istospolne partnerske zveze po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze« nadomesti z besedilom »sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerske zveze po zakonu, ki ureja istospolno partnersko zvezo«.

51. ZAKON O POMILOSTITVI

103. člen

V Zakonu o pomilostitvi se v 6. členu za besedilom »oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti,« doda besedilo »oseba, s katero obsojenec živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi,«.

52. ZAKON O PREKRŠKIH104. člen

V Zakonu o prekrških se v 2. točki 84. člena za besedilom »ali zunajzakonski skupnosti,« doda besedilo »ali sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi,«.

105. člen

V tretjem odstavku 90. člena za besedilom »oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti,« doda besedilo »oseba, s katero živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi,«.

106. člen

V drugem odstavku 150. člena se za besedilom »oseba, ki živi z obdolžencem v zunajzakonski skupnosti,« doda besedilo »oseba, ki živi z obdolžencem v registrirani ali neregistrirani istospolni

partnerski skupnosti,«.

V petem odstavku se za besedilom »oseba, ki živi z obdolžencem v zunajzakonski skupnosti,« doda besedilo »oseba, ki živi z obdolžencem v registrirani ali neregistrirani istospolni partnerski skupnosti,«.

107. člen

Prvi odstavek 196. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Če je bil primer, na katerega se nanaša neopravičen izrek ali neutemeljen odvzem prostosti neke osebe, prikazan v sredstvu javnega obveščanja in je bilo s tem prizadeto njeno dobro ime, objavi sodišče, ki je odločalo o prekršku, na njeno zahtevo v časniku ali drugem sredstvu javnega obveščanja sporočilo o odločbi, iz katere izhaja neopravičenost prejšnje odločbe oziroma ukrepa. Če primer ni bil prikazan v sredstvu javnega obveščanja, pošlje na zahtevo te osebe tako sporočilo njenemu delodajalcu. Po smrti te osebe imajo to pravico njen zakonec, otroci, starši, bratje in sestre, oseba, s katero je živela v zunajzakonski skupnosti, ter oseba, s katero je živela v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.«.

53. ZAKON O DRŽAVLJANSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE

108. člen

V Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije se v tretjem odstavku 12. člena za besedilom »osebo, ki je že najmanj tri leti poročena z državljanom Republike Slovenije« doda besedilo »ali osebo, ki z državljanom Republike Slovenije že najmanj tri leta živi v sklenjeni istospolni partnerski zvezi«, za besedilom »na strani zakonca« pa se doda besedilo »oziroma partnerja v sklenjeni istospolni partnerski zvezi «.

109. člen

V 5. točki prvega odstavka 18. člena se za besedilom »iz zakonske zveze« doda besedilo »ali iz sklenjene istospolne partnerske zveze«.

54. ZAKON O TUJCIH

110. člen

V Zakonu o tujcih se tretji odstavek 98. člena spremeni tako, da glasi:»(3) Prošnjo za izdajo potnega lista za tujca vloži tujec osebno pri upravni enoti. Prošnjo lahko vloži tujec, ki je dopolnil 18 let, in tudi tujec, ki še ni star 18 let, če je sklenil zakonsko zvezo ali v tujini sklenil istospolno partnersko zvezo.«.

111. člen

Tretja alineja prvega odstavka 100. člena se spremeni tako, da se glasi:»– če ni poravnal preživninskih obveznosti iz zakonske zveze ali sklenjene istospolne partnerske zveze ali razmerja med starši in otroki do upravičencev, ki stalno prebivajo v Republiki Sloveniji, in to zahteva pristojni organ;«

112. člen

Četrti odstavek 126. člena se spremeni tako, da se glasi:»(4) Državljanu EU iz tretje, četrte in pete alinee prejšnjega odstavka, katerega zakonec ali partner v sklenjeni istospolni partnerski zvezi, s katerim skupaj prebivata v Republiki Sloveniji, je imel državljanstvo Republike Slovenije, ki mu je prenehalo po sklenitvi zakonske zveze oziroma po sklenitvi istospolne partnerske zveze, se dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda ne glede na dolžino prebivanja in zaposlitve v Republiki Sloveniji.«

55. ZAKON O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU

113. člen

V Zakonu o splošnem upravnem postopku se 2. točka 35. člena spremeni tako, da se glasi:»2. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali sklenjena istospolna partnerska zveza že prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti, ali če z njo živi ali je živela v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi;«.

114. člen

V prvem odstavku 148. člena se za besedilom »na obstoj zakonske zveze« doda vejica in besedilo »na obstoj sklenjene istospolne partnerske zveze«.

115. člen

1. točka prvega odstavka 183. člena se spremeni tako, da se glasi:»1. na posamezna vprašanja, če bi z odgovorom na vprašanje spravila v hudo sramoto, občutno premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe, svojega krvnega sorodnika v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, svojega zakonca, osebo, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, ali sorodnika po svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali sklenjena istospolna partnerska zveza že prenehala, ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca;«.

56. ZAKON O POTNIH LISTINAH

116. člen

V Zakonu o potnih listinah se tretji odstavek 9. člena spremeni tako, da se glasi:

»Službeni potni list se lahko izda ožjim družinskim članom uslužbencev iz prvega odstavka tega člena, če z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu v tujini. Za ožjega družinskega člana se šteje zakonec ali zunajzakonski partner, oseba v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, njihovi otroci in otroci zakonca, zunajzakonskega partnerja, sklenjenega ali zunajzakonskega istospolnega partnerja.«.

57. ZAKON O OSEBNEM IMENU

117. člen

V Zakonu o osebnem imenu se 15. člen spremeni tako, da se glasi:

»15. člen(sprememba priimka ob sklenitvi zakonske zveze ali registraciji istospolne partnerske zveze)

(1) Zakonca ali partnerja v sklenjeni istospolni zvezi se lahko ob sklenitvi zakonske zveze ali registraciji istospolne partnerske zveze sporazumeta, da bo njun skupni priimek enega ali drugega, lahko obdržita vsak svoj priimek, svojemu priimku dodata priimek zakonca ali partnerja sklenjene istospolne partnerske zveze ali izbereta priimek partnerja istospolne partnerske zveze in temu priimku dodata svoj priimek.(2) Če je izbrani priimek iz prejšnjega odstavka sestavljen iz več kakor dveh besed ali nedeljivih celot, morata zakonca ali partnerja istospolne partnerske zveze ob sklenitvi zakonske zveze ali istospolne partnerske zveze podati izjavo o izbiri priimka za pravni promet.(3) Priimek za pravni promet je lahko sestavljen iz katerihkoli dveh besed ali nedeljivih celot iz obeh priimkov, ki sta jih imela zakonca ali partnerja sklenjene istospolne zveze do sklenitve zakonske zveze ali istospolne partnerske zveze.«.

118. člen

V Zakonu o osebnem imenu se 16. člen spremeni tako, da se glasi:

»16. člen(priimek po sklenitvi zakonske zveze ali istospolne partnerske zveze s tujcem)

Če državljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče v tujini, sklene zakonsko zvezo ali sklene istospolno partnersko zvezo pred organi tuje države z državljanom te države, lahko izbrani priimek po sklenitvi zakonske zveze ali istospolne partnerske zveze v Republiki Sloveniji uporablja v obliki in na način, kakor se uporablja v državi zakonca ali istospolnega partnerja, v skladu z veljavnimi predpisi te države in v skladu z razpoložljivim naborom črk in znakov za zapis osebnega imena v Republiki Sloveniji.«.

119. člen

17. člen se spremeni tako, da se glasi:

»17. člen(sprememba priimka po razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze ali sklenjene istospolne partnerske

zveze)

(1) Ob razveljavitvi ali razvezi zakonske zveze ali istospolne partnerske zveze razvezana zakonca ali istospolna partnerja obdržita priimek, ki sta ga izbrala ob sklenitvi zakonske zveze ali istospolne partnerske zveze.(2) Zakonec ali istospolni partner, ki je ob sklenitvi zakonske zveze ali istospolne partnerske zveze spremenil priimek, lahko pri pristojnem organu v šestih mesecih po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze ali istospolne partnerske zvezepoda izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo te zakonske zveze ali sklenjene istospolne partnerske zveze.(3) Izjavo po prejšnjem odstavku lahko poda le, če v času trajanja zakonske zveze ali sklenjene istospolne partnerske zveze priimka ni spreminjal.«.

58. ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV

120. člen

V Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev se za prvim stavkom četrtega odstavka 2. člena doda stavek, ki se glasi: »Kot nesklenjena istospolna partnerja po tem zakonu se štejeta tudi dve osebi istega spola, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila istospolne partnerske zveze, vendar le v primeru, če ni razlogov, zaradi katerih bi bila sklenjena istospolna partnerska zveza med njima neveljavna.«.

59. ZAKON O ZAVAROVALNIŠTVU

121. člen

V tretjem odstavku 10. člena Zakona o zavarovalništvu se besedilo »registracijo istospolne partnerske zveze« nadomesti z besedilom »sklenitev istospolne partnerske zveze«.

60. ZAKON O ZAČASNI ZAŠČITI RAZSELJENIH OSEB

122. člen

V Zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb se prva alineja drugega odstavka 36. člena spremeni tako, da se glasi:»– zakonec oziroma oseba, ki je z osebo, ki je pridobila začasno zaščito, najmanj eno leto pred prihodom v Republiko Slovenijo živela v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ter partner v sklenjeni istospolni zvezi, oziroma oseba, ki je z osebo, ki je pridobila zaščito, najmanj eno leto pred prihodom v Republiko Slovenijo živela v neregistrirani istospolni partnerski skupnosti;«.

61. ZAKON O MEDNARODNI ZAŠČITI

123. člen

V Zakonu o mednarodni zaščiti se v devetem odstavku 16. člena za besedilom »sklenil zakonsko zvezo« doda besedilo »ali sklenil istospolno partnersko zvezo.«

124. člen

2. točka drugega odstavka 16.b člena se spremeni tako, da se glasi:»2. mladoletni otroci in posvojeni otroci prosilca ali osebe iz prejšnje točke, če so neporočeni ali niso sklenili istospolne partnerske zveze;«

III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu:V tem členu so navedeni vsi zakoni, ki se spreminjajo ali dopolnjujejo s tem zakonom. Z zakonom se ne posega le v zakon, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze, ampak v vse tiste zakone, ki zagotavljajo enakopravno obravnavo istospolnih partnerskih zvez.

K 2. členu:Predlog zakona odpravlja neenakost istospolnih partnerjev v primerjavi z zakonci, ki so sklenili zakonsko zvezo, zato se naslov zakona približuje ureditvi, kot jo pozna Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

K 3. členu:Z namenom približevanja ureditvi, kot velja za zakonsko zvezo, predlagani člen spreminja skupnost v zvezo, namesto registracije pa je predvidena sklenitev istospolne partnerske zveze.

K 4. členu:Predlagamo, da se nesklenjena istospolna partnerska zveza izenači z sklenjeno istospolno zvezo. Pri tem se navaja, kdaj nesklenjena istospolna zveza ne more nastati avtomatično. Predlagani člen tudi določa, v katerih primerih se ugotavlja obstoj nesklenjene istospolne partnerske zveze.

K 5. členu:V prvem odstavku omenjenega 6. člena se odpravlja kakršnakoli časovna omejenost pred sklenitvijo istospolne partnerske zveze, v tretjem odstavku pa se izenačuje pravni položaj obeh bodočih partnerjev istospolne partnerske zveze.

K 6. členu:Ker predlog zakona ne razlikuje več med sklenjeno ali zunajzakonsko partnersko zvezo, se spreminja tudi naslov III. poglavja, ki širi pravne posledice zveze tudi na nesklenjene istospolne partnerske zveze.

K 7. členu:Sprememba člena določa pravne posledice istospolne partnerske zveze in predvsem širi pravico do dedovanja po umrlem partnerju. Po veljavni ureditvi je bil partner namreč upravičen samo do dedovanja na deležu skupnega premoženja po umrlem partnerju in ne do celotne zapuščine umrlega partnerja.

K 8. členu:Partnerja v istospolni zvezi sta izenačena pri dedovanju, zato se o dedovanju med njima uporabljajo splošni in posebni predpisi o dedovanju.

K 9. členu:Zaradi popolne enakopravnosti med partnerjema istospolne skupnosti pri dedovanju, se 23. člen črta.

K 10. členu:Med vlagatelji, predsednikom in članom komisije za dodelitev sredstev ne sme biti nobenih poslovnih niti sorodstvenih razmerij, kamor štejemo tudi partnerje iz nesklenjenih istospolnih partnerskih zvez.

K 11. členu:Predsednik in člani komisije za izbiro izvajalca univerzalne storitve ne smejo biti s ponudniki interesno povezani v smislu poslovne povezanosti ali sorodstvenega razmerja, kamor štejemo tudi partnerje iz nesklenjenih istospolnih partnerskih zvez.

K 12. členuV nadzornem svetu ne morejo biti ožji družinski člani, kamor štejemo tudi partnerje iz nesklenjenih istospolnih partnerskih zvez.

K 13. členu:V programskem svetu člani ne morejo biti ožji družinski člani, kamor štejemo tudi partnerje iz nesklenjenih istospolnih partnerskih zvez.

K 14. členu:Pri izdelavi elaborata ureditve meje ne sme sodelovati geodetsko podjetje ali geodet, če v taistem postopku urejanja nastopa kot stranka, ki je z njima v sorodstvu, kamor štejemo tudi partnerje iz nesklenjene istospolne partnerske zveze.

K 15. členu:Za neposredno ali posredno povezavo s ponudnikom javnega naročanja se šteje tudi partnerje iz nesklenjene istospolne partnerske zveze.

K 16. členu:Predsednik, član volilnega odbora in njun namestnik ne more biti v sorodstvenem razmerju s kandidatom, ki kandidira v volilni enoti, kjer je odbor imenovan, kamor štejemo tudi partnerje iz nesklenjene istospolne partnerske zveze.

K 17. členu:Pri definiciji pojmov se za ožje družinske člane doda partnerja, s katerim živi v nesklenjeni

istospolni partnerski zvezi.

K 18. členu:Izločitev je potrebna tudi, če sta stranka in njen zakoniti zastopnik partnerja v sklenjeni istospolni partnerski zvezi, kot tudi, če je sklenjena partnerska zveza že prenehala.

K 19. členu:Priča lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja, če bi s tem hudo škodovala sorodniku, kamor se šteje tudi osebo, s katero živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 20. členu:Priča ne sme odreči odgovora na posamezno vprašanje, četudi gre za osebo vezano na življenje v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, če gre za dejstva, ki se nanašajo na rojstvo, smrt, sklenitev zakonske zveze ali sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerski zveze in če gre za prijavo ali izjavo po posebnih predpisih.

K 21. členu:Odplačana razpolaganja zadnjih treh let se pri posredovanje podatkov za namen izvršbe razširi tudi na partnerje iz nesklenjene istospolne partnerske zveze.

K 22. členu:Povezane fizične osebe so tudi partnerji iz zunajzakonske partnerske zveze.

K 23. členu:Izvršitelj ne more opravljati dejanj izvršbe in zavarovanja v zadevah, ki so vezane posredno in neposredno nanj in na osebe sorodstvenih razmerij, kamor štejemo tudi osebo, a katero živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 24. členu:Partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi ne more biti sorodstveno povezan s predsednikom ali članom sveta agencije.

K 25. členu:Med ožje družinske člane štejemo tudi osebe v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 26. členu:Državni tožilec ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi s svojo službo. Ta omejitev velja tudi za njegove družinske člane, med katere štejemo tudi osebo, s katero živi državni tožilec v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 27. členu:Zakon o varstvu javnega reda in miru šteje nasilno in drzno vedenje kot poseben prekršek, za katerega je določena globa. Če je ta prekršek storjen proti ožjemu družinskemu članu, med katere se šteje tudi partner ali bivši partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, je določena kvalificirana oblika kazni.

K 28. členu:Med ožje družinske člane tuje izpostavljene politične osebe se šteje tudi partner iz sklenjen ali

nesklenjene istospolne partnerske zveze.

K 29. členu:Ime in priimek ali psevdonim se za poimenovanje družbe v primeru, da je le-ta mrtev lahko uporabi z dovoljenjem zakonca ali partnerja iz sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerske zveze.

K 30. členu:Nasprotje interesov se prepreči z razširitvijo ožjih družinskih članov na partnerje iz sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerske zveze.

K 31. členu:Pridobitev delnic kot rezultat delitve skupnega premoženja, velja tudi za partnerja iz sklenjene istospolne partnerske zveze.

K 32. členu:Pridobitelj pridobi upravljavske pravice na delnicah, pridobljenih z delitvijo skupnega premoženja partnerjev v istospolni partnerski zvezi, šele na podlagi dovoljenja družbe za prenos delnic.

K 33. členuDružba ne more zavrniti dovoljenja za prenos delnic, če je pravni temelj pridobitve delnic delitev skupnega premoženja partnerjev v istospolni partnerski zvezi.

K 34. členu:Pri razkritju nasprotnih interesov za zastopanje pri ožjih družinskih članih štejemo tudi partnerje iz sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerske zveze.

K 35. členu:Delitev poslovnega deleža je dopustna v primeru delitve skupnega premoženja partnerjev v sklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 36. členu:Pri pojmovanju za potrebe zakona so družinski člani tudi partnerji iz sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerske zveze. K 37. členu:Rezidenti so tudi partnerji iz registriranih istospolnih skupnosti oseb, ki bivajo izven Slovenije in so uslužbenci Evropske unije.

K 38. členuZavezanec je nerezident, če je partner z osebo v sklenjeni istospolni partnerski zvezi, ta oseba pa opravlja diplomatsko, konzularno in delo na mednarodni misiji. K 39. členuČlen določa definicijo povezanih oseb v primeru transakcij in plačil dohodkov, med katere se po predlogu uvrščajo tudi partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi. Predlagana sprememba določa tudi pogoje in časovne parametre, kdaj se sklenjena istospolna partnersko zveza izenači z zunajzakonsko istospolno partnersko zvezo.

K 40. členu:Med družinske člane se uvršča tudi partnerja v sklenjeni istospolni partnerski zvezi. K 41. členu:Za družinske člane se za potrebe tega zakona določijo tudi partnerji v sklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 42. členu:Člen določa pogoje za vzdrževanega družinskega člana. Sprememba člena med vzdrževane družinske člane uvršča tudi partnerja iz sklenjene istospolne partnerske zveze.

K 43. členu:V zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb se določa definicija družinskih članov med katere se uvršča tudi partnerja v sklenjeni ali zunajzakonski partnerski skupnosti.

K 44. členu:Ponovno se določa definicija družinskih članov za potrebe definicije povezanih oseb rezidentov, med katere se uvršča tudi partnerja v sklenjeni ali zunajzakonski partnerski skupnosti

K 45. členu:Zakon o kmetijstvu v 5. členu določa pogoje, kdaj lahko fizična oseba postane član kmetije.

K 46. členu:Zakon o deviznem poslovanju določa pogoje za družinske člane rezidentov, med katere se po predlogu uvršča tudi partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 47. členu:Zaradi posebnih obremenitev, odgovornosti in zahtev pri opravljanju vojaške službe imajo pravico do celostne skrb tudi družinski člani pripadnikov vojske, med katere se po predlogu uvršča tudi partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 48. členu:Po predlogu spremembe se v Zakon o preprečevanju nasilja v družini med družinske člane uvršča partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 49. členu:Med udeležence pritožbenega postopka predlog spremembe uvršča tudi partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

K 50. členu:Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno v 9. členu določa, kdaj lahko posameznik opravlja sorodstveno pomoč.

K 51. členu:Predlog spremembe določa pogoje, kdaj lahko partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi brezplačno opravljajo delo, da se še šteje za kratkotrajno delo.

K 52. členu:

Zakon o duševnem zdravju določa, kateri posamezniki se uvrščajo med najbližje osebe. Predlog spremembe med najbližje osebe dodatno uvršča še partnerja iz nesklenjene istospolne partnerske zveze.

K 53. členu:Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč določa, da je način pokopa in potrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim. Pri tem ima med drugimi prednost tudi oseba, ki je z umrlim živela v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 54. členu:Predlog spremembe širi krog upravičencev, ki imajo pravico opravljati lekarniško dejavnost na podlagi izdane koncesije v primeru, če lekarnar umre, še na partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 55. členu:Pri Rdečem Križu Slovenije je ustanovljena posebna služba za poizvedovanje, ki opravlja naloge informacijskega urada in zbira določene podatke. Predlog spremembe širi krog upravičencev, ki smejo uporabljati podatke, ki jih zbere služba za poizvedovanje.

K 56. členu:Če je oseba umrla zaradi obveznega cepljenja, je do odškodnine upravičena tudi oseba, ki je s pokojnim živela v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 57. členu:Do odškodnine za smrt ob obveznem cepljenju je upravičen tudi partner umrle osebe, ki je z njo živel v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 58. členu:Zakon o prevozih v cestnem prometu določa definicijo kdaj gre pri prevozu za prevoz za osebne potrebe. Predlog spremembe širi definicijo ožjih družinskih članov tudi na partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 59. členu:Zakon o vojnih invalidih določa krog družinskih članov, ki uživajo varstvo po tem zakonu. S spremembo se krog družinskih članov širi tudi na partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 60. členu:Obligacijski zakonik v 180. členu določa upravičence do pravične denarne odškodnine za njihove duševne bolečine v primeru smrti ožjega družinskega člana. Predlagana sprememba zakona širi krog upravičencev tudi na partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 61. členu:Sprememba zakona širi krog oz. izenačuje zakonce z partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski skupnosti glede izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj.

K 62. členu:

Zastaranje ne teče med partnerjema v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 63. členu:Ob sklenitvi pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba) lahko izročitelj pridrži nekatere pravice tudi partnerju v sklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 64. členu:Ob sklenitvi pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba) lahko izročitelj pri izročitvi in razdelitvi upošteva tudi svojega zakonca ali partnerja v sklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 65. členu:Sklenjena istospolna partnerska zveza ima v tem členu, ki se nanaša na prenehanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, enake pravne posledice kot zakonska zveza.

K 66. členu:Partnerju v registrirani istospolni partnerski skupnosti gre korist iz življenjskega zavarovanja samo v primeru, da je bil z zavarovalcem v sklenjeni istospolni partnerski zvezi ob njegovi smrti.

K 67. členu:Prepoved odtujitve ali obremenitve lastninske pravice na nepremičnini se lahko v zemljiško knjigo vpiše samo, če je določena tudi med partnerjema, ki živita v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 68. členu:S predlagano spremembo se širi definicija ožjih družinskih članov tudi na osebe, s katero lastnik stanovanja živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 69. členu:Najemniku neprofitnega stanovanja se lahko odpove najemno pogodbo, če ima oseba, s kateri živi najemnik v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo.

K 70. členu:Predlagana sprememba zakona širi krog upravičencev, s katerimi mora lastnik po smrti najemnika skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji, tudi na partnerja, ki je živel z najemnikom v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 71. členu:Predlog za začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti lahko predlaga tudi partner, ki s to osebo živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 72. členu:V postopkih po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje, se takse ne plača v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje partnerja iz sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerske zveze.

K 73. členu:Po predlogu zakona se taksa v zemljiškoknjžnih postopkih ne plača za poznejšo vknjižbo

lastninske pravice na nepremičnini, ki je skupna lastnina partnerjev v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 74. členu:Zakon o delovnih razmerjih v 26. členu določa izjeme od obveznosti javne objave pogodbe o zaposlitvi, določa pa tudi krog družinskih članov za potrebe zakona. Predlagana sprememba širi krog družinskih članov tudi na partnerja v nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 75. členu: Omejitev sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem službe ne velja samo za javne uslužbence, ampak velja tudi za njegove družinske člane, med katere predlog sprememb zakona uvršča tudi partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 76. členu:Po predlagani spremembi se krog oseb, ki so povezane z uradnikom na položaju in imajo več kot 20% delež v pravnih osebah, ki ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela, širi tudi na partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 77. členu:Za družinske člane vodilnega osebja v družbi velja, da nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Predlog zakona širi družinske člane tudi na partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 78. členu:Predlog spremembe zakona širi krog družinskih članov, ki so zavarovani na podlagi zavarovanja zavarovanca, tudi na partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 79. členu:Predlog spremembe izenačuje ureditev ki velja za zakonca ali zunajzakonska partnerja, z ureditvijo, ki velja za partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 80. členu:Pravica do nadomestila zaradi nege in varstva otroka gre tudi partnerju, ki neguje otroka svojega partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 81. členu:S predlaganimi spremembami se na novo določa definicijo pastorka, širi pa se tudi krog upravičencev do vdovske pokojnine na partnerja v nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 82. členu:S predlogom zakona se daje možnost tudi partnerjem v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi v da se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.

K 83. členu:Po predlogu spremembe zakona lahko pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti uveljavi tudi partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 84. členu:

Člen širi krog zavarovancev za starševsko varstvo tudi na partnerje v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 85. členu:Pravica do očetovskega dopusta po predlagani spremembi pridobi tudi partner v nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 86. členu:Za potrebe zakona o socialno varstvenih prejemkih se med družinske člane po predlogu spremembe uvrščajo tudi partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 87. členu:Preživnina se v lasten dohodek upošteva tudi osebam, ki živijo v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 88. členu:Zakon o socialno varstvenih prejemkih določa višino minimalnega dohodka za vlagatelja in posameznega družinskega člana vlagatelja, ki se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določa po posebnih merilih glede na to ali je oseba odrasla in delovno aktivna. Med definicijo prve odrasle osebe predlog spremembe zakona dodaja še partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 89. členu:Predlog spremembe določa izjemo od izključitve osebe iz sistema denarne socialne pomoči.

K 90. členu:Do enkratne izredne denarne socialne pomoči v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka je upravičena tudi oseba, ki je z umrlim živela v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 91. členu:V Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi partner osebe, s katerim živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi«.

K 92. členu:Centralna zbirka podatkov, ki se jo vodi za potrebe odločanja o pravicah iz javnih sredstev, načrtovanje politike povečevanja socialne vključenosti, spremljanje stanja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene vsebuje tudi podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti. Predlog spremembe zakona med življenjske skupnosti dodaja še zunajzakonsko partnersko zvezo.

K 93. členu:Obveznost prijava premoženja po zakonu o davčnem postopku je v določenih primerih, ki jih našteva zakona, nujna tudi za partnerja v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 94. členu:Za povezano osebo se po predlogu tega zakona šteje tudi družinskega člana , ki je z zavezancem partner v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 95. členu:Pregon kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime se začne na zasebno tožbo. Če so takšna dejanja storjena proti pokojni osebi, se začne pregon na zasebno tožbo osebe, s katero je pokojnik živel v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 96. členu:Če je bilo kaznivo dejanje posilstva storjeno proti osebi, s katero storilec živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, se pregon začne na predlog.

K 97. členu:Če je bilo kaznivo dejanje spolnega nasilja storjeno proti osebi, s katero storilec živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, se pregon začne na predlog.

K 98. členu:Če je bilo kaznivo dejanje zoper premoženje storjeno proti osebi, s katero storilec živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi, se pregon začne na zasebno tožbo.

K 99. členu:Če oseba, s katero storilec živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi opusti ovadbo, da se pripravlja kaznivo dejanje, se te osebe ne kaznuje.

K 100. členu:Osebe, ki opusti ovadbo, se ne kaznuje, če je storilec oseba, s katero živi sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 101. členu:Oseba, ki pomaga storilcu po storitvi kaznivega dejanja, se ne kaznuje, če je storilec oseba, s katero živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 102. členu:Med definicijo posameznih izrazov, ki jih uporablja zakon o kazenskem postopku, se po predlogu uvršča tudi zunajzakonsko istospolno partnersko zvezo.

K 103. členu:Prošnjo za pomilostitev lahko vloži tudi oseba, s katero obsojenec živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 104. členu:Sodnik se lahko izloči, če je z obdolžencem, zastopnikom pravne osebe, njunima zagovornikoma, predlagateljem, oškodovancem, njihovim zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 105. členu:Obdolženec ima pravico do zagovornika, ki ga lahko obdolžencu najame tudi oseba, s katero živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 106. členu:

Pritožbo v korist obdolženca zoper sodbo o prekršku lahko vloži tudi oseba, ki živi z obdolžencem v registrirani ali neregistrirani istospolni partnerski skupnosti.

K 107. členu:Po smrti osebe, ki ji je bilo z objavo v sredstvih javnega obveščanja prizadeto njeno dobro ime, lahko objavo glede neopravičenosti ravnanja sodišča zahteva tudi partner, s katerim je oseba živela v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 108. členu:V zakon o državljanstvu v 12. členu ureja pogoje za sprejem v državljanstvo. Predlog spremembe zakona izenačuje status zakonca s statusom osebe, ki živi v sklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 109. členu:Člen ureja prenehanje državljanstva z odpustom. Pred prenehanjem državljanstva mora imeti oseba, ki je živi v sklenjeni istospolni partnerski zvezi, poravnane preživninske obveznosti iz te zveze.

K 110. členu:Člen se dopolnjuje z možnostjo osebe, ki je v tujini sklenila istospolno partnersko zvezo pred dopolnjenim 18 letom, da vloži prošnjo za izdajo potnega lista osebno pri upravni enoti.

K 111. členu:Člen določa pogoje pod katerimi se tujcu zavrne izdajo potnega lista za tujce.

K 112. členu:Člen določa pogoje za dovoljenje za stalno prebivanje.

K 113. členu:Člen določa, v katerih primerih predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku.

K 114. členu:Člen določa, v katerih primerih se prekine postopek zaradi razreševanja predhodnega vprašanja glede obstoja sklenjene istospolne partnerske zveze.

K 115. členu:Priča lahko odreče pričanje, če bi z odgovorom spravila v hudo sramoto, občutno premoženjsko škodo ali v kazenski pregon osebo, s katero živi v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi

K 116. členu:Člen določa pogoje za izdajo službenega potnega lista ožjim družinskim članom in določa, da se za ožjega družinskega člana šteje oseba v sklenjeni ali nesklenjeni istospolni partnerski zvezi

K 117. členu:Predlagana sprememba določa možnosti spremembe priimka ob sklenitvi istospolne partnerske zveze.

K 118. členu:Predlagana sprememba določa možnosti spremembe priimka po sklenitvi istospolne partnerske zveze s tujcem.

K 119. členu:Predlagana sprememba določa možnosti spremembe priimka po razvezi ali razveljavitvi istospolne partnerske zveze.

K 120. členu:Člen določa pogoje, kdaj posamezna kmetija pridobi status zaščitene kmetije. Predlog spremembe določa definicijo nesklenjene istospolne partnerske zveze za potrebe tega zakona.

K 121. členu:Predlog spremembe usklajuje spremenjeno terminologijo.

K 122. členu:Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb v 36. členu določa, da imajo pravico do začasne zaščite tudi ožji družinski člani osebe, ki je pridobila začasno zaščito. Med družinske člane se po predlogu uvršča tudi partner osebe, ki z njo živi v sklenjeni istospolni partnerski zvezi.

K 123. členu:Če je mladoletnik sklenil zakonsko zvezo ali istospolno partnersko zvezo, se ne uporabljajo določbe glede zakonitega zastopnika po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito.

K 124. členu:Člen določa definicijo družinskih članov za potrebe zakona o mednarodni zaščiti.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

1. Zakon o registraciji istospolne partnerske zveze

6. člen

(postopek registracije skupnosti)

(1) Osebi, ki imata namen registrirati istospolno partnersko skupnost, se najmanj 30 dni pred nameravano registracijo prijavita pri upravni enoti, pri kateri želita opraviti registracijo in priložita listine za registracijo, določene s podzakonskim predpisom iz 7. člena tega zakona.

(2) Upravna enota preveri, ali so izpolnjeni pogoji za registracijo, ki jih določa ta zakon. Če se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za veljavnost registracije po tem zakonu, upravna enota z odločbo zavrne registracijo. O pritožbah zoper odločbe upravne enote odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(3) Bodoča partnerja istočasno in osebno pred uradno osebo upravne enote, ki jo določi načelnik oziroma načelnica upravne enote, podata po ustnem soglasju pisno izjavo, da želita

registrirati skupnost.

(4) Pred podpisom izjave iz prejšnjega odstavka vpraša uradna oseba oba partnerja, ali želita registrirati skupnost ter ju opozori na pravne posledice registracije, tako da pred podanim ustnim soglasjem bodočima partnerjema prebere 8. člen tega zakona.

(5) Skupnost je veljavno registrirana z dnem podpisa izjave iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Po izraženem soglasju partnerjev in podpisu izjave se skupnost vpiše v register istospolnih skupnosti, ki ga vodi upravna enota.

8. člen

(obseg pravic in obveznosti)

(1) Na podlagi registracije skupnosti imata partnerja pravico do preživljanja in preživnine, pravico do pridobivanja skupnega premoženja in urejanja premoženjskih razmerij v okviru skupnosti, pravico do stanovanjskega varstva, pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja po umrlem partnerju in pravico do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja ter do obiskov v zdravstvenih ustanovah.

(2) Partnerja skupnosti sta se dolžna medsebojno spoštovati, si zaupati in si medsebojno pomagati.

22. člen

(dedovanje partnerjev)

(1) V primeru smrti partnerja ima preživeli partner pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja po tem zakonu.

(2) Če ima zapustnik otroke, dedujejo premoženje iz prejšnjega odstavka preživeli partner in zapustnikovi otroci po enakih delih.

(3) Če zapustnik nima otrok, deduje preživeli partner celoten delež na skupnem premoženju.

(4) Posebno premoženje zapustnika se deduje po splošnih predpisih o dedovanju. Splošni predpisi o dedovanju se uporabljajo tudi pri dedovanju na deležu skupnega premoženja zapustnika, če ta zakon ne določa drugače.

(5) Za postopek dedovanja po tem zakonu je stvarno pristojno okrajno sodišče.

23. člen

(neobstoj in izguba dedne pravice)

(1) Partner nima dedne pravice na deležu skupnega premoženja, če je bila skupnost z zapustnikom razveljavljena ali je prenehala v skladu z določbami tega zakona, ali če je skupnost po krivdi preživelega partnerja ali v sporazumu z zapustnikom, trajno prenehala.

(2) Partner izgubi dedno pravico, če je zapustnik podal vlogo za prenehanje skupnosti in je skupnost prenehala v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 25. člena tega zakona po njegovi smrti,

ali če se skupnost z zapustnikom razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preživeli partner vedel ob registraciji skupnosti.

2. Zakon o podpornem okolju za podjetništvo

21. člen(komisija za dodelitev sredstev)

(1) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje odgovorna oseba izvajalca razpisa ali od njega pooblaščena oseba.(2) Komisijo sestavljajo predsednik ali predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in najmanj dva člana ali članici (v nadaljnjem besedilu: član). Pri javnih razpisih, kjer je pričakovati večje število vlog, je mogoče imenovati še dodatne člane za pomoč pri opravljanju administrativnih del.(3) Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji ali vlagateljicami (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji), ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, v svaštvu do vštetega drugega kolena ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze, tudi če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale.(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka interesna povezanost ne more biti izločitveni razlog v primeru, če komisije ni mogoče sestaviti drugače zaradi omejenega števila strokovnjakov na določenem področju.

3. Zakon o poštnih storitvah

9. člen(komisija)

(1) Postopek javnega razpisa za izbiro izvajalca univerzalne storitve vodi komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje direktor ali direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor) agencije (v nadaljnjem besedilu: komisija).(2) Komisijo sestavljajo predsednik ali predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in najmanj dva člana ali članici (v nadaljnjem besedilu: člani komisije).(3) Predsednik in člani komisije morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo. Sestava komisije mora zagotoviti znanja s področja računovodstva, prava, financ in poštne logistike.(4) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s ponudniki interesno povezani v smislu poslovne povezanosti ali sorodstvenega razmerja. Za take osebe se štejejo zlasti:1.     osebe, ki so zaposlene pri enem od izvajalcev poštnih storitev ali so člani nadzornega sveta ali upravnega odbora katerega izmed izvajalcev poštnih storitev;2.     osebe, ki imajo lastninske deleže v višini več kot 100.000 eurov v vsaj eni družbi, ki izvaja poštne storitve, ali v družbi, ki ima vsaj 25-odstotni lastniški delež v družbah, ki izvajajo poštne storitve;3.     osebe, katerih zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja enake pravne posledice kakor zakonska

zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena je član nadzornega sveta ali upravnega odbora v družbah, ki izvajajo poštne storitve ali ima lastninske deleže v višini več kot 100.000 eurov v vsaj eni družbi, ki izvaja poštne storitve, ali v družbi, ki ima vsaj 25-odstotni lastniški delež v družbah, ki izvajajo poštne storitve.

4. Zakon o Slovenski tiskovni agenciji

12. člen(nadzorni svet)

(1) Nadzorni svet je organ nadzora in je sestavljen iz petih članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član).(2) Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) na predlog vlade imenuje štiri člane nadzornega sveta, in sicer enega člana izmed strokovnjakov za medije, enega člana izmed ekonomsko-finančnih strokovnjakov, enega člana izmed pravnih strokovnjakov ter enega člana izmed strokovnjakov za informatiko.(3) Enega člana nadzornega sveta izvoli svet delavcev v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.(4) Člani nadzornega sveta morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo pridobljeno po študijskih programih druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje in vsaj deset let delovnih ali pet let vodstvenih izkušenj na področjih, ki zagotavljajo ustrezna znanja in izkušnje za opravljanje funkcije nadzora STA.(5) Člani nadzornega sveta morajo imeti ob nastopu funkcije potrdilo o usposobljenosti za člane nadzornih svetov ali upravnih odborov gospodarskih družb, veljavno v Republiki Sloveniji.(6) Člani nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in namestnika oziroma namestnico predsednika nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: namestnik) z večino glasov vseh svojih članov.(7) Član nadzornega sveta ne more biti:-        oseba, ki opravlja funkcijo v organih politične stranke;-        predsednik republike, predsednik vlade, poslanec v Državnem zboru ali Evropskem parlamentu, član Državnega sveta, župan, ustavni sodnik, minister, generalni sekretar vlade, državni sekretar in drugi funkcionar v državnih organih ali v institucijah in organih Evropske unije;-        generalni direktor direktorata ministrstva, generalni sekretar ministrstva, predstojnik organa v sestavi ministrstva in predstojnik vladne službe, načelnik upravne enote ter direktor občinske uprave;-        oseba, ki je član ali zaposlen v organu, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo medije;-        oseba, ki v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, ne more biti imenovana za člana organa vodenja ali nadzora v delniški družbi;-        oseba, zaposlena na STA, razen predstavnika zaposlenih iz tretjega odstavka tega člena;-        oseba, ki je član organa vodenja, upravljanja ali nadzora ali je v delovnem razmerju oziroma pogodbeno sodeluje s podjetji, ki opravljajo enake oziroma podobne storitve kot STA, zaradi česar bi lahko prišlo do konflikta interesov;-        oseba, ki je ožji družinski član oseb, ki sestavljajo organe vodenja, upravljanja ali nadzora podjetji, ki opravljajo enake oziroma podobne storitve kot STA, zaradi česar bi lahko prišlo do konflikta interesov.(8) Ožji družinski član iz zadnje alinee prejšnjega odstavka je zakonec ali oseba, s katero živi

oseba iz osme alinee prejšnjega odstavka v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, njen otrok, vnuk in starš ter druga oseba, ki živi z njo v skupnem gospodinjstvu.(9) Mandat članov nadzornega sveta je štiri leta z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.(10) Člani nadzornega sveta po izteku mandata opravljajo naloge, ki so nujno potrebne za nemoteno in tekoče poslovanje in delovanje STA, dokler v skladu s tem zakonom ni konstituiran nov nadzorni svet.(11) Za člane nadzornega sveta se smiselno uporabljajo določbe o skrbnosti in odgovornosti kot jih za člane organov vodenja oziroma nadzora v delniških družbah določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.(12) Člani nadzornega sveta so pri svojem delu samostojni in neodvisni. Član nadzornega sveta pri svojem delu ni vezan na mnenje ali navodila tistih, ki so ga imenovali oziroma izvolili. Vsi člani nadzornega sveta imajo enake pravice in obveznosti ne glede na to, kdo jih je imenoval oziroma izvolil.(13) Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in povračila drugih stroškov v skladu s predpisom, ki ga izda vlada na predlog ministra, pristojnega za finance.(14) STA v imenu in za račun članov nadzornega sveta ne sme plačati stroškov zavarovanja za kritje odgovornosti iz naslova opravljanja nalog v nadzornem svetu.

5. Zakon o Radioteleviziji Slovenija

17. člen

(1) V Programski svet so lahko izvoljene oziroma imenovane osebe, ki s svojim znanjem, ugledom oziroma dosežki na kulturnem, izobraževalnem ali kateremkoli drugem področju družbenega življenja lahko pripomorejo k dobremu delovanju in krepitvi ugleda javne radiotelevizije, tako v Republiki Sloveniji kot v tujini.(2) Člani Programskega sveta morajo svoje delo opravljati neodvisno ter nepristransko in so dolžni uresničevati samo interese RTV Slovenija kot javne radiotelevizije. Pri opravljanju svoje funkcije so dolžni upoštevati Ustavo Republike Slovenije in določila tega zakona ter skrbeti za uresničevanje načel, določenih v 4. členu tega zakona, ter statuta v delu, ki se nanaša na programe in njihovo ustvarjanje.(3) V Programski svet ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so ob imenovanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem bile:-        člani organov političnih strank;-        poslanke oziroma poslanci (v nadaljnjem besedilu: poslanci) Evropskega parlamenta ali uslužbenke oziroma uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci) in funkcionarke oziroma funkcionarji (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) v organih Evropske unije;-        predsednik republike, predsednica oziroma predsednik vlade, poslanci, člani državnega sveta, županje oziroma župani, ustavne sodnice oziroma ustavni sodniki, ministrice oziroma ministri, državne sekretarke oziroma državni sekretarji in drugi funkcionarji v državnih organih;-        generalni direktorji, generalne sekretarke oziroma generalni sekretarji, predstojnice oziroma predstojniki organov v sestavi in vladnih služb, direktorji direktoratov in organov v sestavi, načelnice oziroma načelniki upravnih enot ter direktorji oziroma tajnice ali tajniki občinske uprave.(4) V Programski svet prav tako ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so:-        člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora oziroma so zaposlene pri konkurenčnih medijih, in osebe, ki imajo v teh medijih lastniške deleže; prav tako pa tudi ne osebe, zaposlene na RTV Slovenija, razen treh predstavnikov zaposlenih na RTV Slovenija, ki jih ti izvolijo izmed sebe;

-        člani Sveta za radiodifuzijo in zaposleni na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije ter člani oziroma zaposleni v drugih telesih, ki v upravnem postopku odločajo o podelitvi frekvenc ali drugih pravicah medijev oziroma zaposlenih v medijih, in osebe, ki sodelujejo v postopkih sprejemanja teh odločitev;-        člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora pravnih oseb, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija;-        ožji družinski člani vodilnih delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavcev) RTV Slovenija, kot so generalni direktor RTV Slovenija, direktor radia in direktor televizije ter tisti zaposleni v RTV Slovenija, ki jih kot vodstvene delavce opredeljuje statut.(5) Ožji družinski člani iz četrte alineje prejšnjega odstavka so zakonec ali oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.(6) Programski svet sestavlja 29 članov, od katerih:-        enega člana imenuje madžarska narodna skupnost;-        enega člana imenuje italijanska narodna skupnost;-        enega člana imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti;-        dva člana imenuje predsednik republike na predlog registriranih verskih skupnosti;-        tri člane izvolijo izmed sebe zaposleni v RTV Slovenija na neposrednih volitvah tako, da so zastopane informativna dejavnost, kulturno umetniška dejavnost in tehnika;-        pet članov imenuje državni zbor na predlog političnih strank, pri čemer mora v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru;-        16 članov imenuje državni zbor na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija; univerz in fakultet ter društev, zvez društev oziroma njihovih organizacij, zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva, ter drugih organizacij civilne družbe, razen političnih strank in njihovih organizacijskih oblik. Ustreznost kandidatov in izpolnjevanje pogojev se izkazuje z dokazili, ki so določena v besedilu javnega poziva.(7) Polovica članov iz sedme alineje prejšnjega odstavka se imenuje sočasno z imenovanjem oziroma volitvami članov iz prve do šeste alineje prejšnjega odstavka, druga polovica članov pa dve leti kasneje.(8) Državni zbor upošteva pri imenovanju članov Programskega sveta iz sedme alineje šestega odstavka tega člena kot enega od kriterijev tudi regionalno zastopanost različnih delov Slovenije.(9) Državni zbor sprejme odločitev o imenovanju članov Programskega sveta iz sedme alineje šestega odstavka tega člena z večino glasov vseh poslancev.

6. Zakon o evidentiranju nepremičnin

34. člen(zastopanje in prepoved izdelave elaborata)

(1) Lastnika v postopku ureditve meje ne more zastopati geodetsko podjetje, ki je izdelalo elaborat ureditve meje, niti oseba, ki pri tem podjetju dela na podlagi delovnega ali drugega pogodbenega razmerja.(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko lastnik pooblasti geodetsko podjetje, ki je izdelalo elaborat, oziroma osebo, ki dela pri tem podjetju, da:1.      vloži zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje;2.      v primeru iz drugega odstavka 35. člena tega zakona prevzame, dopolni in predloži geodetski upravi dopolnjen elaborat.

(3) Geodetsko podjetje ali geodet ne sme izdelati elaborata ureditve meje, če v postopku urejanja meje sodeluje kot stranka. Postopka urejanja meje ne sme izvajati geodet, elaborata ureditve meje pa ne sme potrditi odgovorni geodet, če v postopku urejanja meje sodeluje kot stranka oseba, ki je z njima v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali, če je z njo v zakonski zvezi ali zunaj zakonski zvezi, ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, oziroma, če kot stranka nastopa pravna oseba, katere družbenik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec je oseba, ki je z njima v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali, če je z njo v zakonski zvezi ali zunaj zakonski zvezi ali registrirani istospolni partnerski skupnosti.

7. Zakon o javnem naročanju

79. člen(odločitev o oddaji naročila)

(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti:-       kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in-       višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.(2) Naročnik mora o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike. Odločitev se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.(3) Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:-       razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in-       prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Ponudnik ne sme uveljavljati pravice do dodatne obrazložitve z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja.(4) Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkov. Naročnik ne sme zavrniti zahteve Državne revizijske komisije glede izročitve vseh podatkov o postopku oddaje naročila.(5) Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.

(6) Ta člen se smiselno uporablja tudi za posamezna naročila iz 32. ali 33. člena tega zakona.(7) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, mora vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v kateri koli fazi odločale v postopku javnega naročanja, pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku se javno naročilo oddaja.(8) Kadar je oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, ki sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali ki v kateri koli fazi odloča v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti, mora ta oseba takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, predstojnika oziroma naročnika, za katerega opravlja dela oziroma na drug način sodeluje v postopku javnega naročanja, o tem pisno obvestiti in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik naročnika mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.(9) Šteje se, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom iz prejšnjega odstavka, če je oseba iz prejšnjega odstavka v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot 25 % lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom.(10) Kadar je z izbranim ponudnikom v povezavi iz osmega odstavka tega člena zakoniti zastopnik naročnika, mora ta oseba o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, pisno obvestiti nadzorni organ naročnika. Nadzorni organ mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.

8. Zakon o lokalnih volitvah

37. člen

Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki.Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed občanov, ki imajo stalno prebivališče v občini.Politične stranke, druge organizacije občanov v občini ter občani lahko najpozneje v desetih dneh po razpisu volitev dajo svoje predloge za imenovanja predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov občinski volilni komisiji.Predsednik, član volilnega odbora in njun namestnik ne more biti zakonec, oče, mati, otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec kandidata v volilni enoti, v kateri je ta volilni odbor imenovan, niti ne more živeti s kandidatom v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti.Oseba, imenovana v volilni odbor, je dolžna obvestiti pristojno občinsko volilno komisijo v treh dneh po javni objavi kandidatur oziroma list kandidatov o svojem sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom, določenim v prejšnjem odstavku.Predlagatelj mora ob vložitvi predlogov iz tretjega odstavka tega člena za vsakega od kandidatov za predsednika in člana volilnega odbora oziroma njune namestnike priložiti njegovo pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in njegovo pisno izjavo, da bo najpozneje v treh dneh po javni objavi kandidatur oziroma list kandidatov obvestil pristojno volilno komisijo o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom, določenem v četrtem odstavku tega člena.

Predsedniku, članu volilnega odbora in njunemu namestniku, ki je s kandidatom v sorodstvenem ali drugem razmerju, določenem v četrtem odstavku tega člena, preneha funkcija v volilnem odboru, pristojna volilna komisija ga razreši in imenuje nadomestnega predsednika oziroma člana volilnega odbora ali njunega namestnika. Kandidat za nadomestnega predsednika volilnega odbora oziroma člana ali njunega namestnika mora priložiti pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in pisno izjavo o tem, da ni v sorodstvenem ali drugem razmerju, določenem v četrtem odstavku tega člena.

9. Zakon o revidiranju

3. člen(pojmi)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:1.      Revidiranje pomeni revidiranje računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja, dajanja zagotovil in etike.2.      Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.3.      Drugi posli dajanja zagotovil so revidiranje razen revidiranja računovodskih izkazov, posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.4.      Posli opravljanja dogovorjenih postopkov so storitve revizijske narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in organizacijo ali kako tretjo stranko, kot so opredeljene v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.5.      Pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov so Mednarodni standardi revidiranja in drugi mednarodni standardi, okvirna določila, stališča in kodeks etike, ki jih izdaja Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov in so povezani z revidiranjem.6.      Obvezna revizija je revizija letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahteva zakonodaja.7.      Zakoniti revizor/revizorka (v nadaljnjem besedilu: zakoniti revizor) je fizična oseba, ki ima veljavno dovoljenje pristojnega organa države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) za opravljanje obveznih revizij.8.      Pooblaščeni revizor/revizorka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni revizor) je zakoniti revizor, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.9.      Revizijsko podjetje je pravna oseba ali katerikoli drugi subjekt, ne glede na svojo pravno obliko, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij.10.   Revizijska družba je-  družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je organizirana kot gospodarska družba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe in ima veljavno dovoljenje Slovenskega inštituta za revizijo (v nadaljnjem besedilu: Inštitut) za opravljanje storitev revidiranja,-  pooblaščeni revizor ali pooblaščena revizorka, ki samostojno opravlja storitve revidiranja kot samostojni podjetnik posameznik in ima veljavno dovoljenje Inštituta za opravljanje storitev revidiranja (v nadaljnjem besedilu: samostojni revizor).11.   Revizijski subjekt tretje države je subjekt, ki ne glede na svojo pravno obliko izvaja revizije

letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države.12.   Revizor tretje države je fizična oseba, ki izvaja revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države.13.   Revizor skupine je pooblaščeni revizor ali pooblaščena revizorka ali revizijska družba, ki izvaja obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov.14.   Mreža je večja organizacijska struktura:-  ki je namenjena sodelovanju in v katero spada pooblaščeni revizor ali revizijska družba, in-  ki je jasno usmerjena k skupni delitvi dobička ali stroškov ali ima skupno lastništvo, nadzor ali upravo, skupne usmeritve in postopke obvladovanja kakovosti, skupno poslovno strategijo, skupno uporabo blagovne znamke ali pomembnega dela strokovnih virov.15.   Podružnica revizijskega podjetja je vsako podjetje ne glede na njegovo pravno obliko, ki je z revizijskim podjetjem povezano s skupnim lastništvom, nadzorom ali upravljanjem.16.   Revizijsko poročilo je poročilo, ki ga izda revizijska družba.17.   Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih je poročilo iz člena 51a Direktive 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih in člena 37 Direktive 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki ga je izdala revizijska družba.18.   Pristojni organi so organi ali telesa, določena s predpisi, ki so pooblaščeni za pravno ureditev ter/ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali posebnih vidikov ureditve oziroma nadzora.19.   Mednarodni revizijski standardi so Mednarodni standardi revidiranja in Mednarodna stališča o postopkih revidiranja ter z njimi povezana Pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, če so povezana z obvezno revizijo.20.   Mednarodni računovodski standardi so Mednarodni računovodski standardi (MRS), Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) in pripadajoče razlage (Razlage SIC-IFRIC), poznejše spremembe teh standardov in pripadajoče razlage, ki jih je izdal ali sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in kot jih je sprejela in objavila Evropska unija.21.   Ključni revizijski partner/partnerka (v nadaljnjem besedilu: revizijski partner)-  pooblaščeni revizor, ki ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe in ki podpiše revizijsko poročilo; ali-  v primeru revizije skupine pooblaščeni revizor, ki ga revizijska družba imenuje kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije na ravni skupine in ki podpiše revizijsko poročilo skupine.22.   Domača oseba je pravna oseba, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju Republike Slovenije.23.   Oseba države članice je pravna oseba, ki ima sedež na območju države članice, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju države članice.24.   Tretja država je država, ki ni članica Evropske unije.25.   Tretja oseba je pravna oseba, ki ima sedež na območju tretje države, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju tretje države.26.   Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik 10% delež glasovalnih pravic ali deleže v kapitalu določene pravne osebe.27.   Naložba v posamezno osebo je:-  neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik glasovalne pravice ali deleže v kapitalu te osebe,-  neposredno imetništvo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je ta oseba,-  terjatev do te osebe na podlagi posojila oziroma depozita oziroma drugih pravnih poslov, ki so po

svojem ekonomskem namenu enaki posojilu oziroma depozitu.28.   Povezane osebe so pravno samostojne osebe, ki so med seboj upravljalsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe. Za povezane osebe se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:-  kot ožji družinski člani;-  tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih alinejah te točke, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi. Posamezna oseba je udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem;-  tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih alinejah te točke;-  tako, da tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe;-  kot člani poslovodstva ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani teh oseb.29.   Za ožje družinske člane posamezne osebe se štejejo:-  zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza oziroma oseba, s katero ima registrirano istospolno partnersko skupnost;-  otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;-  druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.30.   Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju. Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.31.   Pooblaščeni ocenjevalec/ocenjevalka revizorka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec) je fizična oseba s strokovnim nazivom pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.32.   Ocenjevanje vrednosti je aktivnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine oziroma strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti.33.   Nadzorni organ je Slovenski inštitut za revizijo ali Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.

10. Zakon o pravdnem postopku

70. člen

Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije:1.     če je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, če je s stranko v razmerju soupravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča

ali izvedenec;2.     če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi, ki je stranka v postopku;3.     če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena, ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;4.     če je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;5.     če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom;6.     če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

233. člen

Priča lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja, če ima za to tehtne razloge, zlasti še, če bi s svojim odgovorom na taka vprašanja spravila v hudo sramoto, precejšnjo premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe ali svoje krvne sorodnike v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do vštetega tretjega kolena; svojega zakonca ali osebo, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, kot jo določa zakon, ki ureja zakonsko zvezo, ali sorodnike po svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca.Predsednik senata opozori pričo, da lahko odreče odgovor na postavljeno vprašanje.

234. člen

Priča ne sme zaradi nevarnosti pred kakšno premoženjsko škodo odreči pričanja o pravnih poslih, pri katerih je bila navzoča kot povabljena priča, o dejanjih, ki jih je glede spornega razmerja opravila kot pravni prednik ali zastopnik katere od strank, o dejstvih, ki se nanašajo na premoženjska razmerja, vezana na rodbinsko ali zakonsko zvezo oziroma drugo življenjsko skupnost, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo, z njo izenačena, o dejstvih, ki se nanašajo na rojstvo, sklenitev zakonske zveze ali smrt, kakor tudi tedaj, kadar mora na podlagi posebnih predpisov vložiti prijavo ali dati izjavo.

11. Zakon o izvršbi in zavarovanju

4. člen(Dolžnost posredovanja podatkov)

Državni organi, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ter zasebniki so za namene izvršbe dolžni na zahtevo sodišča ali izvršitelja brezplačno posredovati naslednje podatke, ki se nanašajo na dolžnika:1.     osebno ime,2.     naslov stalnega ali začasnega prebivališča,3.     datum rojstva,4.     EMŠO,5.     davčno številko,6.     podatke o višini plače, drugih osebnih prejemkov in njihovih izplačevalcih ter podatke o rubežih in administrativnih prepovedih na plačo in druge osebne prejemke,

7.     številke denarnih računov pri organizacijah za plačilni promet, stanje in promet na teh računih ter podatke o rubežih na teh računih,8.     številke računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih,9.     podatke o obstoju in stanju drugih dolžnikovih depozitov pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi,10.  podatke o delnicah in deležih v gospodarski družbi ali drugi udeležbi v pravni osebi,11.  podatke o nepremičninah, na katerih ali glede katerih ima dolžnik premoženjske pravice,12.  podatke iz evidence registriranih motornih in priklopnih vozil,13.  podatke iz registra plovil in letal,14.  podatke iz drugih evidenc premičnega premoženja,15.  podatke o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju,16.  podatke o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih,17.  podatke davčne uprave iz dohodninskih napovedi za zadnja tri leta,18.  podatke o drugih premoženjskih pravicah dolžnika,19.  identifikacijske podatke iz 16.a člena tega zakona o pogodbenih strankah, prepis listine o razpolaganju, če je nima, pa podatke o vsebini pravnega posla, ki se nanašajo na:a)       odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjem letu z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist tretjih oseb,b)       odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjih treh letih z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja iz registrirane istospolne partnerske zveze, sorodnika v ravni vrsti ali stranski vrsti do četrtega kolena ali sorodnika v svaštvu do četrtega kolena,c)       neodplačna razpolaganja, razen običajnih priložnostnih daril, nagradnih daril in daril iz hvaležnosti, če so sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika, storjena v zadnjih treh letih.Sodišče lahko od upravljavcev podatkov ali zbirk podatkov brezplačno pridobi tudi druge podatke, potrebne za uspešno izvedbo izvršilnega postopka.Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov sodišče in izvršitelj od zasebnika ne smeta zahtevati, zasebnik pa ne posredovati tistih podatkov, glede katerih zakon določa, da so del zaupnega razmerja ali da so del poklicne skrivnosti, oziroma da se podatki lahko pridobijo na podlagi odločbe sodišča samo za uporabo v drugih sodnih postopkih ali za potrebe predkazenskega postopka.Izvršitelj se mora za pridobitev podatkov iz prvega odstavka tega člena izkazati s sklepom o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ali s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine in sklepom, s katerim je bil določen za izvršitelja v zadevi, za potrebe katere pridobiva podatke, če ni bil določen že v sklepu o izvršbi.Sodišče sme podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena obdelovati samo za ugotovitev premoženja dolžnika v izvršbi in za izvedbo izvršbe iz tega premoženja ali na to premoženje. Izvršitelj sme podatke iz prvega odstavka tega člena obdelovati samo za ugotovitev premoženja dolžnika v izvršbi in za izvedbo izvršbe iz tega premoženja ali na to premoženje.Upravljavec podatkov ali zbirk podatkov je dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka tega člena. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Pri zahtevi upnika in posredovanju podatkov velja omejitev iz tretjega odstavka tega člena.Upnik sme pridobljene podatke iz 1. do 16. točke ter 18. točke prvega odstavka tega člena uporabiti samo za potrebe postopkov po tem zakonu, podatke iz 19. točke prvega odstavka tega člena pa samo za potrebe postopkov izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi izvršbe na to premoženje.

Upravljavec podatkov mora upravičenim osebam iz tega člena nemudoma, najkasneje pa v osmih dneh, sporočiti zahtevane podatke.

200.b člen(Povezane osebe)

Povezane osebe so lahko povezane fizične osebe ali povezane pravne osebe. Povezane so, če imajo takšno lastnost v trenutku domika nepremičnine oziroma po koncu dražbe premičnine ali druge premoženjske pravice oziroma ob prodaji premičnine ali druge premoženjske pravice z neposredno pogodbo.Za povezane fizične osebe se štejejo sorodniki v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena, skrbnik in varovanec, posvojitelj in posvojenec, zakonca, osebi, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo, enake pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze, osebi, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ter osebe v svaštvu do drugega kolena povezane osebe.Odvisne in gospodujoče pravne osebe so povezane pravne osebe. Odvisna pravna oseba je pravna oseba, nad katero lahko druga pravna oseba (gospodujoča pravna oseba) neposredno ali posredno izvršuje na članstvu temelječ obvladujoč vpliv. Gospodujoča pravna oseba je pravna oseba, ki ima takšno udeležbo v drugem podjetju, da bi lahko izvrševala na članstvu temelječ vpliv tako, da bi lahko odločilno, neposredno ali posredno vplivala na oblikovanje volje odvisne pravne osebe.Za gospodujočo pravno osebo velja tudi fizična oseba, če lahko odločilno vpliva na oblikovanje volje odvisne pravne osebe. Prav tako za gospodujočo pravno osebo velja tudi več fizičnih oseb skupaj, če te fizične osebe veljajo za povezane fizične osebe po drugem odstavku tega člena.Povezane pravne osebe so tudi pogodbeniki pogodbe o obvladovanju in pogodbe o prenosu dobička ter glavna in vključena družba. Dokaz o nasprotnem ni mogoč.Za pravno osebo v večinski posesti se domneva, da je odvisna od osebe, ki je na njej udeležena z večino.Pravna oseba v večinski posesti je tista, na kateri ima oseba z večinsko udeležbo večino kapitalskih deležev ali večino glasovalnih pravic.Kateri del deležev pripada osebi, udeleženi z večino, se pri kapitalskih družbah določi v razmerju med skupnim zneskom osebi pripadajočega osnovnega kapitala (osnovne glavnice) k osnovnemu kapitalu. Lastni deleži se pri kapitalskih družbah odštejejo od osnovnega kapitala. Z lastnimi deleži kapitala so izenačeni deleži, ki pripadajo komu drugemu za račun pravne osebe.Kateri del glasovalnih pravic pripada osebi, udeleženi z večino, se določi po razmerju števila glasovalnih pravic, ki jih lahko izvršuje iz njej pripadajočih deležev k skupnemu številu vseh glasovalnih pravic. Od skupnega števila glasovalnih pravic se odštejejo glasovalne pravice iz lastnih deležev. Z lastnimi deleži pravnih oseb so izenačeni deleži, ki pripadajo komu drugemu za račun pravne osebe.Kot deleži, ki pripadajo osebi z večinskim deležem, veljajo tudi deleži, ki pripadajo od nje odvisni pravni osebi ali drugemu za račun te pravne osebe ali od nje odvisni pravni osebi.Kot povezani veljata tudi oseba, zaposlena za nedoločen ali določen čas, in njen delodajalec, razen če je delodajalec oseba javnega prava.

288. člen(Opravljanje službe izvršitelja)

Pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja mora izvršitelj delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.Izvršitelj ne sme opravljati dejanj izvršbe in zavarovanja v zadevah, iz katerih neposredno ali posredno izhajajo pravice in obveznosti zanj, za njegovega zakonca ali osebo, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu do četrtega kolena ali za osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali pooblastitelj stranke ali udeleženca, ali za pravne osebe, pri katerih je član, ustanovitelj ali  družbenik, ali član njenih organov, ali če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.Izločitveni razlog je podan tudi v primeru, če okoliščine iz prejšnjega odstavka obstajajo v razmerju do izvršiteljevega namestnika ali pomočnika.Izvršiteljevo dejanje, opravljeno v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega člena, nima pravnih učinkov.Za prodajo premičnih stvari lahko izvršitelj na svoje stroške in odgovornost pooblasti komisionarja.Izvršitelj mora po opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe in zavarovanja sodišču in upniku posredovati pisno poročilo o svojem delu.Oglaševanje izvršiteljske dejavnosti je prepovedano.

12. Energetski zakon

393. člen(imenovanje predsednika in članov sveta agencije)

(1) Za predsednika ali člana sveta agencije je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:-        je državljan Republike Slovenije;-        ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustrezajo izobrazbi druge stopnje ustrezne smeri;-        je strokovnjak za elektrotehniška, strojnotehniška, ekonomska ali pravna vprašanja s področja energetike, pri čemer mora biti iz vsakega od navedenih strokovnih področij imenovan v svet agencije vsaj en član, oziroma predsednik;-        ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora šest mesecev ali več, pa obsodba še ni bila izbrisana;-        ni poslanec Državnega zbora, član Vlade Republike Slovenije, državni sekretar ali član organa politične stranke;-        ne opravlja funkcije župana ali podžupana v občini.(2) Predsednik ali član sveta ne sme biti:-        funkcionar v državnem organu;-        javni uslužbenec v državnem organu;-        zaposlen pri izvajalcu energetskih dejavnosti;-        član organa vodenja ali organa nadzora pri izvajalcu energetskih dejavnosti.(3) Predsednik ali član sveta ali z njim povezana oseba ne sme:-        imeti lastniškega deleža pri izvajalcu energetskih dejavnosti; z lastniškim deležem v smislu te alineje so izenačene druge pravice, na podlagi katerih ima navedena oseba pravico do udeležbe pri dobičku, glasovalne pravice ali lahko prejme plačilo od takega izvajalca energetskih dejavnosti, ali-        opravljati kakršno koli delo, storitve ali dobave blaga za izvajalca energetskih dejavnosti, če

bi to lahko vplivalo na neodvisno odločanje predsednika ali člana sveta v okviru njegove funkcije.(4) Povezana oseba v smislu prejšnjega odstavka je:-        zakonec predsednika ali člana sveta, njegov zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena;-        pravna oseba, ki jo predsednik ali član sveta v svetu neposredno ali posredno obvladuje na način, da ima on ali oseba iz prejšnje alineje ali pravna oseba, ki jo obvladuje, večinski delež v kapitalu te pravne osebe ali večino glasovalnih pravic v organu upravljanja ali nadzora te pravne osebe.(5) Če pri predsedniku, članu sveta ali pri povezani osebi ob imenovanju obstaja kateri od razlogov iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ali če ta razlog nastane v času opravljanja funkcije, mora predsednik oziroma član sveta najkasneje v dveh mesecih od imenovanja oziroma nastanka razloga uskladiti svoj položaj. Predsednik ali član sveta je prost te obveznosti, če je razlog iz tretjega odstavka tega člena tak, da to ne vpliva na neodvisnost njegovega odločanja.

13. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora

4. člen

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:1.      Premoženje so stvari in pravice, ki so lahko predmet izvršbe, zlasti nepremičnine, premičnine in finančno premoženje ter vsa druga sredstva, ki imajo denarno vrednost, kot tudi premoženje, ki neposredno ali posredno izhaja iz takega premoženja, v katero je spremenjeno ali s katerim je pomešano.2.      Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb, druge naložbe v pravne osebe in drugi finančni instrumenti.3.      Osumljenec ali osumljenka, obdolženec ali obdolženka in obsojenec ali obsojenka (v nadaljnjem besedilu: osumljenec, obdolženec in obsojenec) imajo enak pomen, kot v zakonu, ki ureja kazenski postopek.4.      Zapustnik ali zapustnica (v nadaljnjem besedilu: zapustnik) je oseba, zoper katero se zaradi smrti predkazenski ali kazenski postopek ni mogel začeti ali je bil ustavljen, pa zanjo obstajajo razlogi za sum, da je skupaj z drugimi osebami, zoper katere tak postopek teče, storila kataloško kaznivo dejanje; ali oseba, zoper katero je bil predkazenski ali kazenski postopek zaradi smrti ustavljen, pa so bili podani razlogi za sum, da je storila kataloško kaznivo dejanje.5.      Pravni naslednik ali pravna naslednica (v nadaljnjem besedilu: pravni naslednik) je oseba, ki je podedovala premoženje nezakonitega izvora od osumljenca, obdolženca, obsojenca, zapustnika ali njihovih dedičev.6.      Povezana oseba je ožje povezana oseba, ožji družinski član ali druga fizična ali pravna oseba, na katero je premoženje nezakonitega izvora preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, ali navidezno, ali je z njenim premoženjem pomešano.7.      Ožje povezana oseba je pravna oseba, v kateri ima osumljenec, obdolženec, obsojenec, zapustnik ali pravni naslednik lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice ali pravice odločanja v takem obsegu ali obvladuje pravno osebo na podlagi pogodbe ali prevladujočega položaja pri upravljanju ali nadzoru ali se pogoji prenosa premoženja razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.8.      Ožji družinski člani so zakonec oziroma oseba, s katero osumljenec, obdolženec, obsojenec, zapustnik ali pravni naslednik živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali s katero je v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega

tretjega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena ali je njen posvojitelj ali posvojenec, skrbnik ali oskrbovanec ali druga oseba, s katero živi v skupnem gospodinjstvu.9.      Lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je oseba, ki ima premoženjsko pravico ali se v pravnem prometu izkazuje kot imetnik premoženjske pravice.10.   »Kataloško kaznivo dejanje« je v Kazenskem zakoniku (v nadaljnjem besedilu: KZ-1) določeno kaznivo dejanje:-  terorizma (108. člen KZ-1),-  financiranja terorizma (109. člen KZ-1),-  spravljanja v suženjsko razmerje (112. člen KZ-1),-  trgovine z ljudmi (113. člen KZ-1),-  zlorabe prostitucije (175. člen KZ-1),-  prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva (drugi, tretji in četrti odstavek 176. člen KZ-1)-  proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje (prvi, drugi, četrti in peti odstavek 183. člena KZ-1),-  proizvodnje in prometa škodljivih živil in drugih izdelkov (prvi, drugi, četrti in peti odstavek 184. člena KZ-1),-  neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. člen KZ-1),-  omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu (187. člen KZ-1),-  organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo (212. člen KZ-1),-  zoper gospodarstvo (štiriindvajseto poglavje KZ-1), za katero se sme izreči kazen treh let zapora ali več,-  jemanja podkupnine (261. člen KZ-1),-  dajanja podkupnine (262. člen KZ-1),-  sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1),-  dajanja daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1),-  hudodelskega združevanje (294. člen KZ-1),-  izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje (prvi odstavek 306. člena KZ-1),-  nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva (307. člen KZ-1),-  drugo kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski združbi, ali-  drugo naklepno kaznivo dejanje, za katerega se sme izreči kazen petih let zapora ali več, če lahko iz njega izvira premoženje nezakonitega izvora.

14. Zakon o državnem tožilstvu

42. člen(prepoved sprejemanja daril)

Državni tožilec ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi s svojo službo. Prav tako ne smejo sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z njegovo službo njegov zakonec oziroma partner v skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo, ter drugi družinski člani, sorodniki in osebe, ki živijo z državnim tožilcem v skupnem gospodinjstvu.

15. Zakon o varstvu javnega reda in miru

6. člen

(nasilno in drzno vedenje)

(1) Kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje z globo od 60.000 do 120.000 tolarjev.(2) Kdor koga udari, se kaznuje z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev.(3) Kdor se pretepa, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 300.000 tolarjev.(4) Če so prekrški iz prejšnjih odstavkov storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, se kršitelj kaznuje z globo od 150.000 tolarjev do 300.000 tolarjev.

16. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

31. člen(tuje politično izpostavljene osebe)

(1) Organizacija mora vzpostaviti ustrezen postopek, s katerim ugotavlja, ali je stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec tuja politično izpostavljena oseba. Ta postopek, ki temelji na analizi tveganja, določi v svojem notranjem aktu ob upoštevanju smernic pristojnega nadzornega organa iz 85. člena tega zakona. Politična izpostavljenost se ugotavlja tudi za dejanske lastnike stranke.(2) Tuja politično izpostavljena oseba iz prejšnjega odstavka je vsaka fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju ter ima stalno prebivališče v kateri koli drugi državi, vključno z njenimi ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci.(3) Fizične osebe, ki delujejo, ali so delovale na vidnem javnem položaju, so:a)  voditelji oziroma voditeljice držav, predsedniki oziroma predsednice vlad, ministri in njihovi namestniki oziroma pomočniki;b)  izvoljeni predstavniki zakonodajnih teles;c)  člani oziroma članice vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na visoki ravni, zoper odločitve katerih, razen v izjemnih primerih, ni mogoče uporabiti rednih ali izrednih pravnih sredstev;d)  člani oziroma članice računskih sodišč in svetov centralnih bank;e)  veleposlaniki oziroma veleposlanice, odpravniki oziroma odpravnice poslov in visoki častniki oziroma častnice oboroženih sil;f)   člani oziroma članice upravnih ali nadzornih organov podjetij, ki so v večinski lasti države.(4) Ožji družinski člani osebe iz drugega odstavka tega člena so: zakonec ali zunajzakonski partner, starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji.(5) Ožji sodelavec osebe iz drugega odstavka tega člena je vsaka fizična oseba, ki ima skupni dobiček iz premoženja ali sklenjenega poslovnega razmerja, ali ima katere koli druge tesne poslovne stike.(6) Če je stranka, ki sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcijo, oziroma če je stranka, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcija, tuja politično izpostavljena oseba, organizacija v okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 7. člena tega zakona sprejme še naslednje:1.     pridobi podatke o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, in sicer iz listin in druge dokumentacije, ki jih organizaciji predloži stranka. Če

teh podatkov ni mogoče dobiti na opisani način, jih organizacija pridobi neposredno iz pisne izjave stranke.2.     delavec organizacije, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s stranko, ki je tuja politično izpostavljena oseba, pred njegovo sklenitvijo obvezno pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe.3.     po sklenitvi poslovnega razmerja s posebno skrbnostjo spremlja transakcije in druge poslovne aktivnosti, ki jih pri organizaciji izvaja tuja politično izpostavljena oseba.

17. Zakon o gospodarskih družbah

16. člen

(ime in priimek osebe)

Ime in priimek oziroma psevdonim zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo le z njenim dovoljenjem; če je že umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi, ter z dovoljenjem ministra ali ministrice (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za javno upravo.

38.a člen(odprava nasprotja interesov)

(1) Član organa vodenja ali nadzora, prokurist in izvršni direktor delniške družbe ter poslovodja, član nadzornega sveta in prokurist družbe z omejeno odgovornostjo se morajo izogibati kakršnemukoli nasprotju njegovih interesov ali dolžnosti z interesi ali dolžnostmi družbe, ki jo vodi ali nadzira.(2) V primeru, da nastopi nasprotje interesov, mora oseba iz prejšnjega odstavka o tem najkasneje v roku treh delovnih dni pisno obvestiti organ, katerega član je, in organ nadzora. Če družba nima nadzornega sveta, mora o tem obvestiti družbenike na prvi naslednji skupščini.(3) Nasprotje interesov osebe iz prvega odstavka tega člena obstaja, kadar je nepristransko in objektivno opravljanje nalog ali odločanje v okviru izvajanja funkcije ogroženo zaradi vključevanja osebnega ekonomskega interesa, interesa družinskih članov ali zaradi posebne naklonjenosti ali kakršnih koli drugih interesov povezanih z drugo fizično ali pravno osebo.(4) Poslovodstvo, prokurist in izvršni direktor delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo lahko sklene pravni posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega najmanj desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov družinski član udeležen na dobičku druge družbe na katerikoli pravni podlagi, le s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe. Oseba iz prejšnjega stavka lahko sklene pravni posel z drugo pravno osebo, v kateri ima sama ali njen družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic ali je udeležena na njenem dobičku na katerikoli pravni podlagi, le s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe. Če družba nima nadzornega sveta ali upravnega odbora ali če je ta nesklepčen, ker član organa ne sme sodelovati pri odločanju, mora soglasje dati skupščina.(5) Poslovodstvo, prokurist in izvršni direktor delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo mora o sklenitvi pravnega posla z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov družinski član ali vsi skupaj delež, ki je manjši od deleža iz prejšnjega odstavka, v roku treh delovnih dni po njegovi sklenitvi obvestiti nadzorni svet ali upravni odbor. Oseba iz prejšnjega stavka mora o sklenitvi pravnega posla z drugo pravno osebo, v kateri ima sama ali njen družinski član ali vsi skupaj manj kot desetino upravljavskih pravic, v roku treh delovnih dni po njegovi sklenitvi obvestiti nadzorni

svet ali upravni odbor. Če družba nima nadzornega sveta ali upravnega odbora, mora o sklenitvi posla obvestiti družbenike na prvi naslednji skupščini.(6) Član organa, ki odloča o soglasju iz četrtega odstavka tega člena, ne sme sodelovati pri odločanju, če je tudi sam ali njegov družinski član družbenik, ali če je na dobičku druge družbe, s katero se sklepa posel, udeležen na katerikoli pravni podlagi. Enako velja, če ima sam ali njegov družinski član upravljavske pravice v drugi pravni osebi, s katero se sklepa posel, ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli pravni podlagi.(7) Za družinskega člana se štejejo zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre.(8) Ne glede na 263. člen tega zakona odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je za sklenitev posla dala soglasje skupščina.(9) Če soglasje iz četrtega odstavka tega člena ni bilo dano, se šteje, da je pravni posel ničen.(10) Akt o ustanovitvi lahko za sklenitev pravnega posla iz četrtega odstavka tega člena določi strožje omejitve.(11) Določbe tega člena se ne uporabljajo za delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo, če je poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor sam, ali njegov družinski član, imetnik deleža v višini vsaj treh četrtin osnovnega kapitala ali upravljavskih pravic te delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. Enako velja, če so vsi skupaj imetniki takšnega deleža. Določbe tega člena se tudi ne uporabljajo v primeru, če znesek posameznega pravnega posla ne presega 2.000 eurov brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) in če skupni znesek vseh pravnih poslov z drugo družbo ali drugo pravno osebo v tekočem poslovnem letu ne presega zneska 24.000 eurov brez DDV. Izjema iz prejšnjega stavka ne velja v primeru, če je poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor sam, ali njegovi družinski član udeležen na dobičku pravne osebe, s katero se sklepa posel, na katerikoli pravni podlagi.

237. člen

(dovoljenje za prenos delnic, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu)

(1) Če se z imenskimi delnicami ne trguje na organiziranem trgu in statut določa, da je za prenos teh delnic potrebno dovoljenje družbe, mora statut določiti utemeljene razloge, zaradi katerih sme družba odkloniti dovoljenje za prenos delnic.

(2) Utemeljeni razlogi po prejšnjem odstavku so razlogi, ki ob upoštevanju strukture delničarjev družbe upravičujejo zavrnitev dovoljenja za prenos delnic, kadar bi lahko bilo zaradi prenosa delnic ogroženo uresničevanje ciljev družbe ali njena gospodarska samostojnost.

(3) Družba lahko od osebe, ki bi pridobila delnice na podlagi dovoljenja za prenos delnic, zahteva, da se izjavi o tem, ali namerava delnice pridobiti v svojem imenu in za svoj račun. V takem primeru lahko družba zavrne dovoljenje za prenos delnic tudi, če oseba, ki bi pridobila delnice na podlagi dovoljenja za prenos delnic, ne da izrecne izjave, da namerava delnice pridobiti v svojem imenu in za svoj račun.

(4) Če je pravni temelj pridobitve delnic dedovanje, delitev skupnega premoženja zakoncev ali prodaja, opravljena v postopku prisilne izvršbe, lahko družba zavrne dovoljenje za prenos delnic samo, če pridobitelju ponudi prevzem teh delnic za plačilo njihove tržne vrednosti.

(5) Če pridobitelj ponudbe za prevzem delnic iz prejšnjega odstavka v enem mesecu od prejema ponudbe ne zavrne, se šteje, da jo je sprejel.

(6) Če se pridobitelj ne strinja s ponujenim plačilom za prevzem delnic po četrtem odstavku tega člena, določi tržno vrednost sodišče na predlog pridobitelja.

(7) Statut za prenos imenskih delnic, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, ne sme določiti strožjih pogojev od pogojev, določenih v tem členu in 238. členu tega zakona.

238. člen

(učinek dovoljenja za prenos delnic, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu)

(1) Dokler družba ne izda dovoljenja za prenos delnic, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, pridobitelj iz teh delnic v razmerju do družbe nima nikakršnih pravic.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek pridobitelj, ki je delnice pridobil na podlagi dedovanja, delitve skupnega premoženja zakoncev ali prodaje, opravljene v postopku prisilne izvršbe, pridobi premoženjske pravice iz delnic že s pridobitvijo, upravljavske pravice pa šele na podlagi dovoljenja družbe za prenos delnic.

(3) Če družba o dovoljenju za prenos delnic ne odloči v treh mesecih po prejemu zahteve pridobitelja ali če neupravičeno zavrne dovoljenje za prenos, se šteje, da je bilo dovoljenje dano.

(4) Če družba zavrne zahtevo pridobitelja v nasprotju s tem zakonom, pridobi pridobitelj pravice iz delnic z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero sodišče družbi naloži, da izda dovoljenje za prenos delnic. V tem primeru mora družba pridobitelju tudi povrniti škodo, ki je nastala zaradi neutemeljene zavrnitve dovoljenja za prenos delnic.

239. člen

(dovoljenje za prenos delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu)

(1) Če se z imenskimi delnicami trguje na organiziranem trgu in statut določa, da je za prenos teh delnic potrebno dovoljenje družbe, lahko statut kot razlog za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic določi samo okoliščino, da bi s pridobitvijo pridobitelj skupaj z delnicami, katerih imetnik je bil pred pridobitvijo, prekoračil določen delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe.

(2) Družba lahko od pridobitelja zahteva, da se izjavi o tem, ali namerava delnice pridobiti v svojem imenu in za svoj račun. V takem primeru lahko družba zavrne dovoljenje za prenos delnic tudi, če pridobitelj ne da izrecne izjave, da je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun.

(3) Če je pravni temelj pridobitve delnic dedovanje, delitev skupnega premoženja zakoncev ali prodaja, opravljena v postopku prisilne izvršbe, družba ne more zavrniti dovoljenja za prenos delnic.

(4) Statut za prenos imenskih delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, ne sme določiti strožjih pogojev od pogojev, določenih v tem členu in 240. členu tega zakona.

308.a člen

(razkritje nasprotja interesov za zastopanje)

(1) Oseba, ki nedoločenemu krogu delničarjem, ne da bi bila s strani le-teh pooblaščena za zastopanje na skupščini, ponudi zastopanje na skupščini družbe, mora v pisni obliki delničarjem razkriti vse okoliščine, ki so lahko pomembne za delničarja pri presoji tveganja, da bi pooblaščenec lahko deloval v interesu, drugačnem od interesa delničarja (v nadaljnjem besedilu: nasprotje interesov).(2) Do nasprotja interesov lahko pride predvsem, če je oseba iz prejšnjega odstavka:-        večinski delničar družbe ali od njega nadzorovana oseba;-        član organa vodenja ali nadzora družbe ali večinskega delničarja ali od njega nadzorovane osebe;-        zaposlena ali revizor družbe ali večinskega delničarja ali od njega nadzorovane osebe ali-        ožji družinski član oseb iz prejšnjih alinej.(3) Za ožjega družinskega člana osebe iz prejšnjega odstavka se štejejo:-        zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,-        otroci in posvojenci, ki nimajo polne poslovne sposobnosti, in-        druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so ji dodeljene v skrbništvo.(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora podatke o nasprotju interesov ali izjavo, da nasprotja interesov ni, poslati delničarju v pisni obliki pred podelitvijo pooblastila.(5) Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki na skupščini ne zastopa več kot deset delničarjev in več kot 1 % osnovnega kapitala, ni zavezana k razkritju informacij po tem členu.

483. člen(odsvojitev dela poslovnega deleža)

(1) Družbenik lahko odsvoji del poslovnega deleža, tako da s tem nastane še en nov in samostojen poslovni delež.(2) Vrednost preostalega poslovnega deleža ali vrednost novega poslovnega deleža ne sme biti nižja od vrednosti, določene v 475. členu tega zakona.(3) Za odsvojitev dela poslovnega deleža se smiselno uporabljajo določbe tretjega do sedmega odstavka 481. člena tega zakona.(4) Delitev poslovnega deleža ni dopustna, razen pri odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju. Družbena pogodba lahko delitev poslovnega deleža prepove.

18. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije

4. člen(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:1.      »korupcija« je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega;2.      »mednarodna korupcija« je korupcija, v kateri je udeležena najmanj ena fizična ali pravna oseba iz tujine;

3.      »integriteta« je pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi;4.      »javni sektor« ima isti pomen kot javni sektor po zakonu, ki ureja javne uslužbence vključno z javnimi podjetji in gospodarskimi družbami, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost;5.      »zaposleni v javnem sektorju« so funkcionarji, javni uslužbenci in zaposleni v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali samoupravna lokalna skupnost;6.      »funkcionarji oziroma funkcionarke« (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) so: poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti), poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, kjer njihove pravice in obveznosti niso drugače urejene z akti Evropskega parlamenta in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah in drugih mednarodnih institucijah, generalni sekretar vlade, bivši funkcionarji, dokler prejemajo nadomestilo plače v skladu z zakonom, ter funkcionarji Banke Slovenije, če njihove pravice in obveznosti niso drugače urejene z zakonom, ki ureja Banko Slovenije in drugimi predpisi, ki obvezujejo Banko Slovenije;7.      »družinski člani« so zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti;8.      »uradniki oziroma uradnice na položaju« (v nadaljnjem besedilu: uradniki na položaju) so: generalni direktorji, generalni sekretarji ministrstev, predstojniki organov v sestavi ministrstev, predstojniki vladnih služb, načelniki upravnih enot, direktorji oziroma tajniki občinskih uprav;9.      »poslovodne osebe« so direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti ter javnih podjetij in gospodarskih družbi, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv;10.   »uradne osebe« so funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja;11.   »osebe, odgovorne za javna naročila«, so: osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila in ki odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna naročila, za katera je potrebno v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, izvesti postopek javnega naročanja, razen postopek oddaje naročila male vrednosti, in kadar gre za javna naročila, za katera ni potrebno izvesti postopka javnega naročanja, če je vrednost naročila enaka ali višja od vrednosti za izvedbo postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi, ne glede na to ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti. Za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju pri naročniku;12.   »nasprotje interesov« so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog;13.   »zasebni interes uradne osebe« pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike;14.   »lobiranje« je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri

obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odločanje državnih organov in organov ter uprav lokalnih skupnosti, ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ter postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev;15.   »lobist oziroma lobistka« (v nadaljnjem besedilu: lobist) je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije;16.   »lobiranci oziroma lobiranke« (v nadaljnjem besedilu: lobiranci) so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev iz 14. točke tega člena, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist;17.   »interesne organizacije« so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja;18.   »nosilci ukrepov« so organi in organizacije, ki so z akcijskim načrtom za uresničevanje resolucije določeni kot izvajalci ukrepov za dosego ciljev resolucije.

19. Zakon o dohodnini

6. člen(rezident)

Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:1.     ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;2.     biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;3.     je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:a)    v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa;b)    kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;c)    kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki ali Evropskem investicijskem skladu, ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in prebiva s to osebo;4.     je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu;5.     ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali6.     je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

7. člen(nerezident)

(1) Ne glede na 6. člen tega zakona, je zavezanec nerezident, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:1.     opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom v Sloveniji v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji skupine tujih držav ali tuje države, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član take osebe in prebiva s to osebo, če ni slovenski državljan;2.     bi postal rezident samo zaradi opravljanja dela kot funkcionar, strokovnjak ali uslužbenec mednarodne organizacije, če ni slovenski državljan;3.     bi postal rezident samo zaradi zaposlitve:a)    v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji tuje države v Sloveniji kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji brez diplomatskega ali konzularnega statusa in ni slovenski državljan;b)    kot uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji, ki ni diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja država na podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike Slovenije ne šteje za svojega rezidenta;c)    kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji;4.     je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:a)    bo bivala v Sloveniji izključno zaradi zaposlitve kot tuj strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra,b)    ni bila rezident v kateremkoli času petih let pred prihodom v Slovenijo,c)    ni lastnik nepremičnine v Sloveniji, ind)    bo bivala v Sloveniji skupno manj kot 365 dni v dveh zaporednih davčnih letih;5.     je fizična oseba, ki biva v Sloveniji izključno zaradi študija ali zdravljenja.(2) O izpolnjevanju pogojev iz 4. točke prvega odstavka tega člena odloči pristojni davčni organ in o tem osebi izda pisno potrdilo.

16. člen(splošna pravila)

(1) V primeru transakcij in izplačil dohodkov med povezanimi osebami se kot podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo primerljive tržne cene.(2) Metode za določanje primerljive tržne cene so določene z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.(3) Povezana oseba po tem zakonu je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze (v nadaljnjem besedilu: partner v istospolni skupnosti). Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.

(4) Za zakonca po tem zakonu se šteje oseba, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi. Za zakonca po tem zakonu se šteje tudi oseba, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza (v nadaljnjem besedilu: zunajzakonski partner). Šteje se, da je življenjska skupnost nastala na dan po preteku 12 mesecev od dneva, ko sta zavezanec in oseba začela živeti skupaj v življenjski skupnosti. Šteje se, da je življenjska skupnost prenehala na dan po preteku 90 dni od dneva, ko sta zavezanec in oseba prenehala živeti skupaj v življenjski skupnosti.(5) Če je pravica do dohodka prenesena na drugo osebo, se šteje, da je prejemnik tega dohodka oseba, ki je navedeno pravico prenesla, razen če je hkrati opravljen tudi neomejen in nepreklicen prenos premoženja, ki je vir dohodka iz navedenega premoženja, na drugo osebo, če ni s tem zakonom drugače določeno.(6) Pridobljeni dohodek in nastali stroški v tuji valuti se preračunajo v eure po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije. Preračun se opravi po tečaju, ki velja na dan pridobitve dohodka oziroma nastanka stroškov, če ni s tem zakonom drugače določeno.(7) Za družinskega člana iz 4. točke prvega odstavka 37. člena, iz 39. člena ter iz petega odstavka 97. člena tega zakona se šteje zakonec zavezanca ali otrok, posvojenec in pastorek zavezanca ali otrok zunajzakonskega partnerja ter starši in posvojitelji zavezanca. Za družinskega člana po tem odstavku se šteje tudi partner v istospolni skupnosti in otrok partnerja v istospolni skupnosti.(8) Učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas po tem zakonu je oseba, katere primarna dejavnost je osnovnošolsko ali srednješolsko izobraževanje ali študij po študijskem programu za pridobitev izobrazbe, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno, srednje in visoko šolstvo.(9) Dohodek, prejet v naravi, se poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če:1.     v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek, obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja od tega dohodka in2.     ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju pri izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.(10) Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz zaposlitve in delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti dohodek iz zaposlitve.(11) Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz dejavnosti in delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti dohodek iz dejavnosti.

51. člen(prenehanje opravljanja dejavnosti)

(1) Kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, se pri ugotavljanju davčne osnove po tem poglavju šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti. Ne glede na prejšnji stavek, se pri ugotavljanju davčne osnove pri prenehanju opravljanja dejavnosti za odtujitev ne šteje prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti.(2) Kot pridobitev sredstev se pri ugotavljanju davčne osnove po tem poglavju šteje tudi pridobitev sredstev ob prevzemu nadaljevanja opravljanja dejavnosti. Prihodki se upoštevajo v skladu z računovodskimi standardi.(3) Odtujitve in pridobitve sredstev po prvem in drugem odstavku tega člena se štejejo za transakcije med povezanimi osebami.(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena, zavezanec lahko zahteva, da se za odtujitev

oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje:1.     prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka (v nadaljnjem besedilu: novi zasebnik) in so izpolnjen naslednji pogoji:a)    novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji,b)    novi zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri se bi izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,c)    novi zasebnik prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,2.     prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni naslednji pogoji:a)    nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba je rezident,b)    nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri statusnem preoblikovanju podjetnika, po kateri se bi izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,c)    nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju oziroma delu podjetja, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,d)    fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi, pridobljen s statusnim preoblikovanjem, obdržala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.(5) Za del podjetja po tem členu se šteje celota sredstev in obveznosti, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobna samostojno poslovati. V okviru dela podjetja, ki se prenaša, se lahko prenašajo samo obveznosti in davčne ugodnosti, pridobljene v zvezi s četrtim odstavkom tega člena, ki se lahko pripišejo temu delu podjetja.(6) Sredstva in obveznosti, ki v primeru delnega prenosa podjetja v skladu s četrtim odstavkom tega člena, niso prenesena, se obravnavajo v skladu s prvim odstavkom tega člena.(7) Novemu zasebniku se davčna osnova, ugotovljena za davčno leto, v obdobju pet let po prevzemu podjetja ali dela podjetja, v katerem pride do neizpolnjevanja pogojev iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, poveča za prihodke, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena niso šteli za prihodke.(8) Če pride v obdobju petih let po prenehanju opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev iz 1. ali 2. točke četrtega odstavka tega člena, se prihodki, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena niso šteli za prihodke zavezanca, ki je prenehal, obdavčijo kot drugi dohodki fizične osebe po III.7. poglavju tega zakona, razen če je šlo za prenehanje dejavnosti zaradi smrti oziroma je zavezanec po prenehanju opravljanja dejavnosti umrl.(9) Davčna obravnava iz četrtega odstavka tega člena se prizna, če je priglašena pri davčnem organu in so izpolnjeni pogoji po tem členu.

100. člen(odlog ugotavljanja davčne obveznosti)

(1) Kadar zavezanec odsvoji kapital na način, določen v drugem odstavku tega člena, se davčna obveznost zavezanca v trenutku odsvojitve ne ugotavlja.(2) Ugotavljanje davčne obveznosti se lahko odloži pri naslednjih odsvojitvah kapitala:1.     podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, vključno z neodplačno izročitvijo po izročilni pogodbi;2.     zamenjavi deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah;3.     zamenjavi investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu, ki ga upravlja družba za upravljanje, ki je rezident Slovenije po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali rezident druge države članice EU, če družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med podskladi.(3) O tem ali gre za odsvojitev kapitala iz drugega odstavka tega člena, odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve kapitala pri davčnem organu, če je tako določeno z zakonom, ki ureja davčni postopek.(4) Ugotavljanje davčne obveznosti se odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravi zavezančev zakonec ali otrok, oziroma do naslednje obdavčljive odsvojitve kapitala, pridobljenega z zamenjavo iz 2. ali 3. točke drugega odstavka tega člena.(5) Kadar se ugotavljanje davčne osnove odloži, se kot čas pridobitve s podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega kapitala šteje:1.     v primeru ko zavezančev zakonec ali otrok pridobi kapital z obdaritvijo – datum, ko je darovalec pridobil kapital;2.     v primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah – datum, ko so bili zamenjani deleži pridobljeni;3.     v primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu – datum, ko so bili prvi zamenjani investicijski kuponi pridobljeni.(6) Kadar se ugotavljanje davčne osnove odloži, se kot nabavna vrednost s podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega kapitala šteje:1.     v primeru ko zavezančev zakonec ali otrok pridobi kapital z obdaritvijo – nabavna vrednost kapitala v času, ko je kapital pridobil darovalec;2.     v primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah – nabavna vrednost zamenjanih deležev v času njihove pridobitve;3.     v primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu – nabavna vrednost prvih zamenjanih investicijskih kuponov v času njihove pridobitve.(7) Za otroka po tem členu se šteje lasten otrok, posvojenec in pastorek.

115. člen(vzdrževani družinski člani)

(1) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.(2) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 18. leta starosti.(3) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 26 leta starosti, če:-       neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,-       ni zaposlen,-       ne opravlja dejavnosti, in-       nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu, razen družinske pokojnine, dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, štipendije in dohodki otroka, oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu tega zakona.Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.(4) Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena, se otrok, ki ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, šteje za vzdrževanega družinskega člana za obdobje, v katerem ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena, se za vzdrževanega družinskega člana šteje tudi otrok, ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, po 26. letu starosti pa, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Obdobje, v katerem se otrok šteje za vzdrževanega družinskega člana, se v navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi navedenih razlogov podaljšalo.(7) Ne glede na tretji, četrti, peti in šesti odstavek tega člena, se otrok, ki je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, šteje za vzdrževanega družinskega člana ne glede na njegovo starost.(8) Za otroka se šteje lasten otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja. Za otroka se šteje tudi vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča. Za otroka se šteje tudi druga oseba, če zavezanec zanjo skrbi na podlagi sodbe sodišča.(9) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se štejejo tudi starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne

olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ter pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.(10) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, se šteje tudi član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in če nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V takem primeru se kot vzdrževani družinski član zavezanca šteje tudi otrok člana kmečkega gospodinjstva, ki se po tem odstavku šteje za vzdrževanega družinskega člana. Za otroka po tem odstavku se šteje otrok, kot je določen v drugem do osmem odstavku tega člena. Za lastne dohodke iz prvega stavka tega člena se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.(11) Za vzdrževanega družinskega člana po tem členu se šteje oseba, ki izpolnjuje v prejšnjih odstavkih tega člena določene pogoje in ima prijavljeno bivališče v Sloveniji, je državljan Slovenije oziroma države članice EU ali je rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi izvajanja domače zakonodaje.

20. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb

16. člen(transferne cene)

(1) Za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), če:1.     ima zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic, v tuji osebi ali obvladuje tujo osebo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali2.     ima tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali3.     ima ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh zavezancih ali ju obvladuje na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali4.     imajo iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh rezidentih ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.(2) Za družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner oziroma partnerica (v nadaljnjem besedilu: partner), s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po

zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze, ter starši in posvojitelji fizične osebe.(3) Pri ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali storitev, ki se v enakih ali primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami (v nadaljnjem besedilu: primerljive tržne cene).(4) Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.(5) Primerljive tržne cene iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se določijo z eno od naslednjih metod ali njihovo kombinacijo:1.     metodo primerljivih prostih cen;2.     metodo preprodajnih cen;3.     metodo dodatka na stroške;4.     metodo porazdelitve dobička; ali5.     metodo stopnje čistega dobička.(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje tega člena.

17. člen(cene med povezanimi osebami rezidenti)

(1) Za povezani osebi se štejeta rezidenta:1.     ki sta povezana v kapitalu, upravljanju ali nadzoru tako, da ima en rezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugem rezidentu ali obvladuje drugega rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami; ali2.     če imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani v dveh rezidentih neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.(2) Za povezani osebi se štejeta tudi rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima ista fizična oseba ali njeni družinski člani v rezidentu najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali obvladuje rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.(3) Za družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze, ter starši in posvojitelji fizične osebe.(4) Pri ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo cene s povezanimi osebami za sredstva,

vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih v skladu s pogoji in na način iz 16. člena tega zakona.(5) Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih v skladu s pogoji in na način iz 16. člena tega zakona.(6) Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka tega člena se pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi po tem členu, davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša, razen če eden od rezidentov:1.     v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; ali2.     plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0% oziroma po posebej določeni stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu tega zakona; ali3.     je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.(7) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje tega člena.

21. Zakon o kmetijstvu

5. člen(pravica do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva, nosilec, člani kmetije, namestnik kmetije)

(1) Nosilec ima pravico do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva in je odgovoren za obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona. Šteje se, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG).(2) Šteje se, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč iz prejšnjega odstavka, če je lastnik ali zakupnik zemljišč oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Pri zemljiščih v solastnini ali skupni lastnini ima nosilec pravico do uporabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča.(3) Član kmetije je fizična oseba, starejša od 15 let, ki ima stalno prebivališče na istem naslovu kot nosilec. Član kmetije je lahko tudi fizična oseba, starejša od 15 let, ki dela na kmetiji in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, vendar ne na istem naslovu kot nosilec, in je nosilčev zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partner v registrirani istospolni skupnosti ali s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v sorodstvu po svaštvu v prvem kolenu, če nosilec za njen vpis v RKG pridobi njeno pisno soglasje. Fizična oseba je lahko član kmetije le na eni kmetiji. Fizična oseba, ki opravlja registrirano dejavnost, ne more biti član kmetije kot poslovni subjekt v skladu s predpisom, ki ureja poslovni register Slovenije.(4) Za kmetijo, ki uveljavlja ukrepe kmetijske politike, mora nosilec kmetije izmed članov kmetije določiti tudi namestnika ali namestnico nosilca (v nadaljnjem besedilu: namestnik). Če kmetija nima več nosilca, postane nosilec njegov namestnik.(5) Osebe iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena postanejo nosilec, namestnik ali član kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva z dnem vpisa v RKG.(6) Nosilec kmetijskega gospodarstva je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če imata sedež v Republiki Sloveniji, ali fizična oseba. Nosilec kmetije je lahko fizična oseba, ki ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji. Poslovni subjekt v skladu s predpisom, ki ureja poslovni register Slovenije, ne more biti nosilec kmetije.(7) Pravna oseba, fizična oseba ali samostojni podjetnik posameznik je lahko nosilec samo enega kmetijskega gospodarstva.

(8) Dopolnilna dejavnost na kmetiji iz 99. člena tega zakona se ne šteje za registrirano dejavnost iz tretjega odstavka tega člena.

22. Zakon o deviznem poslovanju

2. člen(rezidenti in nerezidenti)

(1) Rezidenti oziroma rezidentke (v nadaljnjem besedilu: rezidenti) po tem zakonu so:1.     gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno dejavnost;2.     podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji;3.     samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetniki posamezniki) in posamezniki oziroma posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost);4.     fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki začasno prebivajo v Republiki Sloveniji na podlagi veljavnega dovoljenja, izdanega za najmanj šest mesecev (v nadaljnjem besedilu: posameznik), razen tujih državljanov, zaposlenih na diplomatskih in konzularnih predstavništvih ter njihovih družinskih članov;5.     diplomatska, konzularna in druga predstavništva Republike Slovenije v tujini, ki se financirajo iz proračuna, ter slovenski državljani, zaposleni na teh predstavništvih, in njihovi družinski člani.(2) Vse druge osebe so nerezidenti oziroma nerezidentke (v nadaljnjem besedilu: nerezidenti).(3) Za družinskega člana po 4. in 5. točki prvega odstavka tega člena se šteje: zakonec ali oseba, s katero ta oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oseba, s katero ta oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero ta oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali otrok osebe, s katero ta oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe.

23. Zakon o službi v Slovenski vojski

76. člen(vsebina in upravičenci)

(1) Pripadniki imajo zaradi posebnih obremenitev, odgovornosti in zahtev pri opravljanju vojaške službe pravico do celostne skrbi, ki obsega:-        zdravstveno oskrbo;-        psihološko oskrbo;-        socialno-varstveno oskrbo;-        pravno pomoč;-        pravno svetovanje;-        religiozno duhovno oskrbo;-        športne dejavnosti in organizirano preživljanje prostega časa.(2) Do celostne skrbi so upravičeni pripadniki stalne sestave, pogodbeni pripadniki rezervne

sestave med opravljanjem vojaške službe in usposabljanjem, osebe med prostovoljnim služenjem vojaškega roka in drugi pripadniki, če je tako določeno s tem zakonom. Izvajanje posameznih dejavnosti celostne skrbi se prilagaja kraju in razmeram, v katerih deluje poveljstvo, enota ali zavod.(3) Do celostne skrbi so v skladu s tem zakonom upravičeni tudi družinski člani pripadnikov stalne sestave oziroma drugih pripadnikov med opravljanjem vojaške službe, če je tako določeno s tem zakonom. Za družinske člane se štejejo zakonec, zunajzakonski partner in partner iz registrirane istospolne partnerske zveze v skladu s predpisi (v nadaljnjem besedilu: zakonec) ter otroci ali posvojenci oziroma pastorki (v nadaljnjem besedilu: otroci) do polnoletnosti, če s tem zakonom ni drugače določeno. Otroci, nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica v skladu s predpisi, imajo po tem zakonu pravice, dokler traja podaljšana roditeljska pravica.(4) Sestavni del celostne skrbi za pripadnike obsega tudi namensko prilagoditev nastanitvenih in delovnih zmogljivosti ter vojaške opreme tako, da jih lahko funkcionalno uporabljajo tudi pripadnice.(5) Ministrstvo v okviru celostne skrbi pripadnike zavaruje v času, ko so zaposleni v Slovenski vojski, tudi za primer nesreče pri delu, katere posledica je začasna izguba delovne zmožnosti oziroma za primer nesreče, katere posledica je smrt, invalidnost, trajna ali začasna nezmožnost za delo in ki se je zgodila v času, ko ne opravljajo vojaške službe, razen če je bila nesreča povzročena naklepoma, zaradi velike malomarnosti ali zaradi uživanja alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi.(6) Določbe tega zakona, ki urejajo pravico do celostne skrbi, se smiselno uporabljajo tudi za civilne osebe in njihove družinske člane.(7) Minister uredi organizacijo in način izvajanja pravic celostne skrbi.

24. Zakon o preprečevanju nasilja v družini

2. člen(opredelitev družinskih članov)

Družinske članice oziroma člani (v nadaljnjem besedilu: družinski člani) po tem zakonu so:-        zakonec ali zunajzakonska partnerica oziroma partner, bivši zakonec ali bivša zunajzakonska partnerica oziroma partner,-        partnerica oziroma partner ali bivša partnerica oziroma partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti,-        krvna sorodnica oziroma sorodnik (v nadaljnjem besedilu: sorodnik) v ravni vrsti,-        krvni sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena,-        sorodnik po svaštvu do vštetega drugega kolena,-        posvojiteljica oziroma posvojitelj (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) in posvojenka oziroma posvojenec,-        rejnica oziroma rejnik (v nadaljnjem besedilu: rejnik) in rejenka oziroma rejenec,-        skrbnica oziroma skrbnik (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) in varovanka oziroma varovanec,-        osebe, ki imajo skupnega otroka,-        osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.

25. Zakon o nalogah in pooblastilih policije

142. člen(udeleženci pritožbenega postopka)

(1) V pritožbenem postopku sta stranki pritožnik in policist, zoper delo katerega je vložena pritožba. Drugi udeleženci pritožbenega postopka pa so lahko vodja policijske enote, v katero je razporejen policist ali od njega pooblaščena oseba, poročevalec, pooblaščenec ministra, vodja senata, predstavnika javnosti ter morebitne priče, strokovnjaki ali tolmači.(2) Pritožnik je fizična ali pravna oseba, ki naj bi ji bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Če meni, da je oseba izgubila življenje zaradi posledic dejanja ali opustitve dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki pomenijo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, lahko pritožbo vloži tudi njen vdovec, ali oseba, ki je z njo živela v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, oče, mati, posvojitelj, polnoletni brat, polnoletna sestra, polnoletni polbrat, polnoletna polsestra, polnoletni otrok, polnoletni posvojenec ali polnoletni pastorek (v nadaljnjem besedilu: svojci). Kdor koli od svojcev lahko namesto pritožnika nadaljuje pritožbeni postopek, če pritožnik med postopkom umre. Nadaljevanje pritožbenega postopka lahko zahteva v roku 30 dni od smrti pritožnika. Če več svojcev želi vložiti pritožbo ali namesto pritožnika nadaljevati pritožbeni postopek, ima prednost tisti, ki je prvi vložil pritožbo ali prvi zahteval nadaljevanje pritožbenega postopka.(3) Pojem vodja policijske enote se v pritožbenem postopku uporablja za komandirja policijske postaje, direktorja policijske uprave in generalnega direktorja policije ali pooblaščene policiste, ki so pristojni za obravnavo pritožbe v pomiritvenem postopku.(4) Pooblaščenec ministra je uslužbenec ministrstva, imenovan s pisnim sklepom ministra, ki je pristojen za vodenje seje senata kot vodja senata ali preverjanje pritožbe kot poročevalec ali opravljanje drugih nalog, določenih s tem zakonom. Pooblaščenci ministra so uradne osebe s posebnimi pooblastili in se pri opravljanju nalog dokazujejo s službeno izkaznico. Izkaznica vsebuje osebno ime, fotografijo in ime organizacijske enote. Obrazec službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister.(5) Poročevalec je praviloma pooblaščenec ministra, lahko pa je tudi vodja policijske enote ali drug uslužbenec policije, ki je na predlog generalnega direktorja policije s pisnim sklepom ministra pooblaščen in odgovoren za opravljanje vseh nalog pri ugotavljanju dejanskega stanja pritožbe. Poročevalec preveri okoliščine pritožbe, zbere dokaze in pripravi poročilo, ki ga predstavi na seji senata.(6) Vodja senata je pooblaščenec ministra, ki vodi sejo senata in o odločitvi senata pritožnika seznani s pisnim odgovorom.(7) Predstavnik javnosti je oseba, ki jo na predlog samoupravnih lokalnih skupnosti, organizacij strokovne javnosti, nevladnih in humanitarnih organizacij za sodelovanje v senatih imenuje minister.

26. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

9. člen(sorodstvena pomoč)

Za sorodstveno pomoč se šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.

17. člen

(kratkotrajno delo)

(1) Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo:-        zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,-        zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,-        oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,-        starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.(2) Delo osebe iz prejšnjega odstavka se lahko opravlja največ 40 ur mesečno.(3) Kratkotrajno delo se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.(4) Delodajalec vodi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki vsebuje:-        osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,-        uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih,-        skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.(5) Evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu predloži delodajalec v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela. Za izvajanje nadzora delodajalec hrani evidenco še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega delaosebe, ki je to delo opravljala.(6) V skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju je oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

27. Zakon o duševnem zdravju

2. člen

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:1.      Akutno bolnišnično zdravljenje je zdravljenje v bolnišnici zaradi akutne duševne motnje ali akutnega poslabšanja kronične duševne motnje.2.      Domače okolje osebe je okolje oziroma prostor, kjer oseba živi. Praviloma je to njen dom, lahko pa tudi stanovanjska skupnost ali drug prostor bivanja.3.      Duševna motnja je začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Neprilagojenost moralnim, socialnim, političnim ali drugim vrednotam družbe se sama po sebi ne šteje za duševno motnjo.4.      Duševno zdravje je stanje posameznika oziroma posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki se kaže v njegovem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja.5.      Koordinator nadzorovane obravnave je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje nadzorovane obravnave posamezne osebe na predlog psihiatrične bolnišnice s sklepom določi sodišče.

6.      Koordinator obravnave v skupnosti je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje obravnave v skupnosti za posamezno osebo določi center za socialno delo.7.      Načrt nadzorovane obravnave je načrt časovno določenih zdravstvenih, socialno varstvenih in drugih storitev, ki se izvajajo v nadzorovani obravnavi izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe.8.      Načrt obravnave v skupnosti vsebuje časovno določene zdravstvene, socialno varstvene in druge storitve z njihovimi izvajalci, ki se opravljajo v obravnavi v skupnosti in se sprejme za posamezno osebo.9.      Načrt zdravljenja je načrt zdravstvenih storitev, ki ga glede na zdravstveno stanje posamezne osebe določi zdravnik oziroma zdravnica (v nadaljnjemu besedilu: zdravnik) ob njenem sprejemu v psihiatrično bolnišnico in se ga ustrezno prilagaja zdravstvenemu stanju osebe.10.   Najbližja oseba je posameznik, ki ga določi oseba. Če oseba svoje najbližje osebe ne določi, je najbližja oseba po tem zakonu določena po naslednjem izključujočem vrstnem redu:-  zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz registrirane istospolne partnerske zveze,-  polnoletni otroci oziroma posvojenci,-  starši oziroma posvojitelji,-  polnoletni bratje ali sestre,-  stari starši,-  polnoletni vnuki.11.   Obravnava je postopek izvajanja zdravstvenih, socialno varstvenih ali drugih storitev in programov.12.   Oddelek pod posebnim nadzorom je oddelek psihiatrične bolnišnice za intenzivno zdravljenje, kjer se osebi zaradi zdravstvenih razlogov in ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih, hudega ogrožanja svojega zdravja ali zdravja drugih, povzročanja hude premoženjske škode sebi ali drugim lahko omeji gibanje.13.   Oseba je posameznik z duševno motnjo, ki se zdravi oziroma obravnava v mreži izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje.14.   Oseba s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo je posameznik, ki je zaradi dolgotrajne duševne motnje manj zmožen dejavnega vključevanja v svoje okolje.15.   Psihiatrična bolnišnica je psihiatrična klinika, psihiatrična bolnišnica oziroma psihiatrični oddelek splošne bolnišnice, ki opravlja specialistično bolnišnično in specialistično ambulantno zdravljenje ter konziliarno dejavnost s področja psihiatrije.16.   Socialno varstveni zavod je splošni ali posebni javni socialno varstveni zavod ali koncesionar, ki opravlja storitve v okviru mreže javne službe in je namenjen varstvu, bivanju in življenju oseb, katerih akutno bolnišnično zdravljenje, povezano z duševno motnjo, je zaključeno oziroma zanje bolnišnično zdravljenje ni potrebno.17.   Varovani oddelek je oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji.18.   Zastopnik oziroma zastopnica pravic oseb na področju duševnega zdravja (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) je posameznik, ki varuje pravice, interese in koristi osebe.

28. Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč

15. člen

Pokop v smislu tega zakona so pokop posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov umrlega ter druga dela, ki jih je potrebno opraviti v zvezi s pokopom.

Način pokopa in potrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim. Pri tem imajo prednost zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z umrlim ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, polnoletni otroci in posvojenci, starši umrlega in drugi svojci, ki so stalno živeli z umrlim oziroma najbližji sorodnik umrlega.Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa za zadeve socialnega skrbstva pristojni upravni organ občine, v kateri je oseba umrla ali je bila najdena.

29.   Zakon o lekarniški dejavnosti

20. člen

Če lekarnar umre, ima njegov zakonec ali otrok pravico opravljati lekarniško dejavnost na podlagi izdane koncesije, vendar ne dlje kot pet let od smrti imetnika koncesije.Zakonec ali otrok umrlega lekarnarja, ki izpolnjuje pogoje za samostojno vodenje lekarne, lahko zahteva izdajo koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti.Lekarno vodi v primerih iz prvega odstavka tega člena upravitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 7. člena tega zakona.Upravitelja imenuje zakonec, otrok ali njegov skrbnik.

30. Zakon o Rdečem križu Slovenije

18. člen

Podatki iz 15., 16. in 17. člena tega zakona se zbirajo neposredno od prizadetega posameznika ali pa od tretjih oseb, za katere služba ugotovi, da te podatke imajo.Podatke iz 15., 16. in 17. člena tega zakona smejo uporabljati:-       Rdeči križ Slovenije za opravljanje svojih nalog,-       državni organi, kadar je tako določeno z zakonom,-       krvni sorodniki v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonec ali sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena, skrbnik ali oskrbovanec, posvojitelj ali posvojenec,-       tisti posameznik, na katerega se nanašajo,-       organi in organizacije drugih držav, če tako določajo ženevske konvencije.

31. Zakon o nalezljivih boleznih

53.a člen

Oseba, ki ji je z obveznim cepljenjem po tem zakonu nastala škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij, ima pravico do odškodnine.Če oseba iz prejšnjega odstavka umre zaradi posledic obveznega cepljenja, imajo pravico do odškodnine pod pogoji, določenimi v tem zakonu, njen zakonec oziroma partner, s katerim je živela v zunajzakonski skupnosti, njeni otroci in starši.Kot škoda iz prvega odstavka tega člena se ne šteje škoda, ki je posledica strokovne nepravilnosti pri opravljanju cepljenja ali ki je posledica neustrezne kakovosti cepiva v skladu s predpisom, ki ureja zdravila.Kadar je škoda na zdravju ali smrt osebe, ki se je cepila, nastala kot posledica nepravilnega ravnanja strokovnih oseb pri cepljenju ali neustrezne kakovosti cepiva, se za odškodninsko

odgovornost oziroma odgovornosti proizvajalca cepiva uporabljajo predpisi civilnega prava.

53.b člen

Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena ima pravico do odškodnine po tem zakonu v enkratnem znesku v višini 15 milijonov tolarjev.Zakonec oziroma partner, ki je živel v zunajzakonski skupnosti z osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena, ali, če gre za mladoletno osebo, njeni starši imajo v primeru njene smrti pravico do odškodnine po tem zakonu v enkratnem skupnem znesku v višini 3 milijonov tolarjev.Otroci osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena do 18. leta starosti imajo v primeru njene smrti pravico do odškodnine po tem zakonu v enkratnem skupnem znesku v višini 5 milijonov tolarjev.

32. Zakon o prevozih v cestnem prometu

3. člen(pomen izrazov)

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:1.     »avtotaksi prevoz« je prevoz enega potnika ali povezane skupine potnikov z motornim vozilom, ki ima poleg voznikovega sedeža največ osem sedežev in ki se v celoti opravi po enem naročilu za eno plačilo prevoznine;2.     »avtobusna postaja« je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo;3.     »avtobusno postajališče« je označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov;4.     »dvostranski prevoz« je prevoz potnikov ali blaga med Republiko Slovenijo in drugo državo;5.     »daljinar« je obvezna podlaga za izdelavo avtobusnih voznih redov, ki vsebuje relacije s kilometrskimi razdaljami, voznimi časi in avtobusnimi postajami, pomembnejšimi avtobusnimi postajališči in avtobusnimi postajališči;6.     (črtana);7.     »domači prevoznik ali prevoznica« (v nadaljnjem besedilu: domači prevoznik) je fizična ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima licenco, licenco Skupnosti oziroma dovoljenje Skupnosti za opravljanje prevozov ali opravlja prevoze za lastne potrebe v skladu s tem zakonom;8.     (črtana);9.     »dovoljenje za prevoz« je skupno ime za več vrst listin, določenih v tem zakonu ali z mednarodno pogodbo, s katerimi se dovoljuje vozilu, registriranemu zunaj Republike Slovenije, pristop na ceste v Republiki Sloveniji in vožnja po njih, oziroma vozilu, registriranemu v Republiki Sloveniji, pristop na ceste v državi, katere organ je izdal dovoljenje, in vožnja po njih;10.  »dovolilnica« je javna listina, s katero se dovoljuje pristop vozilu, registriranemu zunaj Republike Slovenije, na ceste v Republiki Sloveniji in vožnja po njih, oziroma vozilu, registriranemu v Republiki Sloveniji, pristop na ceste v državi, katere organ je izdal dovolilnico, in vožnja po njih;11.  »dovolilnica CEMT« je večstranska dovolilnica, ki jo izda Mednarodni transportni forum (v nadaljnjem besedilu: ITF) za mednarodni cestni prevoz blaga, ki ga opravljajo prevozniki oziroma prevoznice (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) s sedežem v državi  članici ITF v in iz tretjih držav;11.a »finančna integracija« je sofinanciranje iste prevozne storitve iz naslova združevanja finančnih

sredstev;11.b »fizična integracija« je povezanost različnih sistemov in podsistemov javnega potniškega prometa kot tudi povezanost s posebnimi linijskimi prevozi potnikov, avtotaksi prevozi, stalnimi izvenlinijskimi prevozi in prevozi na klic;12.  »hitri linijski prevoz« je način prevoza potnikov, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo in izstopajo samo na avtobusnih postajah in na avtobusnih postajališčih;12.a »integrirana linija« je medsebojno povezan sistem finančne, fizične, tarifne oziroma upravljavske integracije javnega, posebnega in drugega prevoza potnikov;13.  »itinerar« je načrt, ki označuje smer gibanja vozila na liniji;14.  »izdajatelj licenc« je izvajalec upravnih nalog na podlagi podeljenega javnega pooblastila iz 5. člena tega zakona;14.a   »izdelava izkaznice« zajema blanket izkaznice in personalizacijo izkaznice. Blanket izkaznice in personalizacija sta izdelana v skladu z Direktivo 2003/59/ES. Personalizacija je nanos osebnih podatkov na blanket izkaznice, kjer gre v določenem delu izdelave dokumenta za lasersko graviranje podob in besedila, implementacijo in poosebljanje čipa ali magnetnega traku, izbočen ali vbočen tisk, eno- ali večbarvni termotisk podob in besedila, implementacijo podpisnega traku, nanos zaščitne folije, termotisk bar kod, nanos stratch-off folije oziroma spraskanke, odvisno od zahtev zaščite posameznega dokumenta;14.b »izvajalec« je izvajalec gospodarske javne službe in subvencioniranega prevoza dijakov in študentov;15.  »izvod licence« je listina, ki jo izda izdajatelj licence imetniku ali imetnici (v nadaljnjem besedilu: imetnik) licence za uporabo v posameznem vozilu;16.  »javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom ali uporabnicam (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene;17.  »javni linijski prevoz potnikov v cestnem prometu« je prevoz, ki se opravlja na določenih relacijah, po vnaprej določenem voznem redu, ceni in splošnih prevoznih pogojih. Opravlja se kot medkrajevni linijski in mestni linijski prevoz potnikov;18.  »javno parkirišče za tovorna vozila oziroma avtobuse« je urejen prostor za parkiranje, na katerem so zagotovljeni varno parkiranje in minimalni higienski pogoji (pitna voda, sanitarije ipd.) za vozno osebje;19.  »kabotaža« je vsak prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v Republiki Sloveniji, ki ga opravlja prevoznik ali prevoznica Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: prevoznik Skupnosti) ali tuji prevoznik ali prevoznica (v nadaljnjem besedilu: tuji prevoznik) oziroma prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v drugi državi, ki ga opravlja domači prevoznik;20.  »licenca« je dovoljenje za izvajanje prevozov potnikov ali blaga v skladu s tem zakonom;21.  »licenca Skupnosti« je dokument, ki ga izda izdajatelj licenc v skladu s 4. členom Uredbe Sveta 1072/2009/ES ali 4. členom Uredbe Sveta 1073/2009/ES;22.  »linija« je določena relacija in smer vožnje od začetne do končne avtobusne postaje ali avtobusnega postajališča, na kateri se prevažajo potniki v linijskem cestnem prometu po voznem redu in ceni, ki sta vnaprej določena in objavljena;23.  »medkrajevni linijski prevoz« je javni prevoz potnikov med dvema ali več kraji in se lahko opravlja kot potniški ali hitri linijski prevoz potnikov;24.  »mednarodna pogodba« je vsak mednarodni dvostranski ali večstranski sporazum, ki obvezuje Republiko Slovenijo in ki se nanaša na prevoze v cestnem prometu;25.  »mednarodni linijski prevoz« je javni prevoz potnikov med Republiko Slovenijo in drugimi državami, kjer lahko avtobusi ustavljajo na območju Republike Slovenije le na avtobusnih postajah in avtobusnih postajališčih;

26.  »mestni linijski prevoz« je javni prevoz potnikov, ki ga občina kot javno službo organizira znotraj naselja;27.  »nerazdeljene dovolilnice« so tiste dovolilnice, ki niso bile razdeljene prevoznikom po končanem postopku redne delitve, in dovolilnice iz ostanka kvote po izračunu letnih planov;28.  (črtana);29.  »običajno prebivališče« pomeni kraj, kjer oseba običajno živi, kar pomeni vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu, zaradi osebnih in poklicnih vezi ali pri osebi brez poklicnih vezi zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesne povezave med njo in krajem, kjer živi;30.  »opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov« je prevoz oseb v cestnem prometu, ki ga opravi podjetje, z motornim vozilom za prevoz potnikov ali kombinacijo takih vozil za plačilo;31.  »opravljanje dejavnosti cestnega prevoza blaga« je prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravi podjetje, z motornim vozilom za prevoz blaga ali kombinacijo takih vozil za najem ali za plačilo;31.a »organ JPP« je ministrstvo, pristojno za promet;32.  »podjetje« pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki opravlja dejavnost cestnih prevozov;33.  (črtana);34.  »potnik« je oseba, ki jo prevoznik za plačilo prepelje z vozilom za prevoz potnikov v cestnem prometu;35.  »potniški linijski prevoz« je način prevoza potnikov, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo in izstopajo na vseh avtobusnih postajah in avtobusnih postajališčih, ki so določena z voznim redom;36.  »potniška spremnica« je predpisan obrazec, ki ga mora imeti avtobusni prevoznik pri izvajanju občasnih prevozov potnikov v mednarodnemcestnem prometu in prevozov potnikov z izmeničnimi vožnjami v mednarodnem cestnem prometu;37.  »posebni linijski prevoz« je prevoz samo določene vrste potnikov in izključuje druge potnike. Opravlja se na podlagi pisne pogodbe med prevoznikom in naročnikom prevoza;37.a »prevoz na klic« je napredna oblika javnega prevoza do največ osem potnikov in se izvaja na območjih, na katerih ni organiziranega javnega prevoza potnikov, oziroma na območjih z nižjim povpraševanjem po storitvah javnega prevoza potnikov;38.  »prevoz v cestnem prometu« je vsak prevoz potnikov ali blaga, kot tudi vožnja praznega ali nenatovorjenega motornega vozila ali skupine vozil po javnih in nekategoriziranih cestah, danih v uporabo za cestni promet;39.  »prevoz v notranjem cestnem prometu« je vsak prevoz iz prejšnje točke znotraj meja Republike Slovenije;40.  »prevoz v mednarodnem cestnem prometu« je vsak prevoz iz prejšnje točke med dvema ali več državami;41.  »prevoz za tretje države« je prevoz domačega prevoznika, pri katerem potniki vstopijo ali se blago natovori za prevoz v izhodiščni tuji državi in potniki izstopijo ali se blago raztovori v ciljni tuji državi, kakor tudi prevoz tujega prevoznika, pri katerem potniki vstopijo ali se blago natovori za prevoz v Republiki Sloveniji in potniki izstopijo ali se blago raztovori v tuji državi, kjer ta prevoznik nima sedeža;42.  »prevoz potnikov z izmeničnimi vožnjami v mednarodnem cestnem prometu zunaj Skupnosti« je prevoz predhodno sestavljenih skupin potnikov, v določenih časovnih presledkih, v obe smeri z enega samega mesta odhoda na eno samo mesto prihoda. Vsako skupino, ki jo sestavljajo potniki z že opravljenimi potovanji na cilj, prepelje pozneje nazaj na mesto odhoda isti prevoznik;43.  »prevoz za osebne potrebe« je nekomercialni prevoz oseb ali blaga, ki ga opravi fizična oseba zgolj za svoje potrebe oziroma potrebe ožjih družinskih članov ali članic (v nadaljnjem besedilu: član) z vozilom, ki je v njegovi lasti ali ima pravico uporabe vozila na podlagi najemne oziroma

zakupne ali lizing pogodbe, ki mora biti sestavljena v pisni obliki. Za ta prevoz ne sme dobiti plačila ali kakega drugega nadomestila, vozilo pa lahko upravlja oseba, ki je lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali ima pravico uporabe tega vozila ali ožji član njegove družine. Za ožjega člana družine se štejejo zakonec in otroci te osebe, ki opravlja prevoz za osebne potrebe;44.  »prevoznik ali prevoznica Skupnosti« (v nadaljnjem besedilu: prevoznik Skupnosti) je podjetje, ki ima licenco ali dovoljenje v skladu s pravili Skupnosti za opravljanje prevozov potnikov ali blaga ali opravlja prevoze za lastne potrebe in ima sedež v državi članici Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: država članica), razen domačega prevoznika;45.  »relacija« je razdalja oziroma pot med dvema ali več kraji, med katerimi se opravlja prevoz potnikov oziroma med vsaj dvema krajema na liniji, ki sta v voznem redu označena kot avtobusna postaja, pomembnejše avtobusno postajališče ali avtobusno postajališče. Pri prevozu blaga pomeni relacija razdaljo oziroma pot med dvema ali več kraji, med katerimi se opravlja prevoz blaga;46.  »sistem enotne vozovnice« je način izvajanja javnih linijskih prevozov potnikov, kjer izvajalci ali izvajalke (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) v različnih vrstah prometa izvajajo prevoze na podlagi enotne vozovnice, kar potnikom omogoča uporabo te vozovnice pri različnih izvajalcih v javnem linijskem prometu na območju Republike Slovenije;47.  »skupina vozil« je skupina enega vlečnega in vsaj enega priklopnega vozila ali polpriklopnika;47.a »stalni izvenlinijski prevoz – shuttle prevoz« je prevoz med dvema točkama, ki ne vsebuje ponavljajočih se elementov obstoječega javnega linijskega prevoza potnikov, namenjen izključno uporabi letaliških storitev potnika. V ta namen potnik vstopi oziroma izstopi na letališču;47.b »subvencioniranje prevoza dijakov in študentov« je zagotavljanje subvencij prevoza iz kraja stalnega ali začasnega prebivališča do kraja izobraževanja;47.c »tarifna integracija« je uvedba enotnega tarifnega sistema, ki za enako raven kakovosti prevozne storitve določa enako ceno;48.  »tranzitni prevoz« je prevoz potnikov ali blaga čez ozemlje Republike Slovenije brez vstopanja in izstopanja potnikov oziroma nakladanja ali razkladanja blaga v Republiki Sloveniji;49.  »tuji prevoznik« je pravna ali fizična oseba, ki opravlja prevoze v mednarodnem cestnem prometu oziroma ima licenco ali drugačno dovoljenje svoje države za opravljanje prevozov potnikov ali blaga, če je v tej državi to predpisano, in ima sedež v državi, ki ni članica Evropske skupnosti;49.a »upravljavec prevoza« pomeni fizično osebo, zaposleno v podjetju, ali, če je to podjetje fizična oseba, to isto osebo ali, če je tako določeno, drugo fizično osebo, imenovano s pogodbo, ki dejansko in trajno vodi prevozne dejavnosti tega podjetja;49.b »upravljavska integracija« je povezanost posameznih med seboj usklajenih voznih redov, ki se izvajajo v obliki iste prevozne storitve oziroma enotnega voznega reda;49.c »vlagatelj« je dijak, udeleženec izobraževanja odraslih ali študent, ki pred nakupom subvencionirane mesečne vozovnice izpolni vlogo za izdajo subvencionirane mesečne vozovnice;50.  »vozni red« je ureditev linije, s katero se določajo vrsta prevoza, način prevoza, vrstni red avtobusnih postaj in avtobusnih postajališč, njihova oddaljenost od začetne avtobusne postaje ali avtobusnega postajališča, čas prihoda, postanka in odhoda na vsako avtobusno postajo ali avtobusno postajališče, obdobje, v katerem prevoznik opravlja prevoz na liniji, čas veljavnosti in režim obratovanja linije.(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja cestnega prometa, predpisi Skupnosti ali mednarodne pogodbe.

34. Obligacijski zakonik

180. člen

(1) Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine.(2) V primeru posebno težke invalidnosti kakšne osebe lahko sodišče prisodi njenemu zakoncu, otrokom in staršem pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine.(3) Takšno odškodnino je mogoče prisoditi tudi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oziroma poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost.(4) Odškodnino iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena lahko prisodi sodišče tudi zunajzakonskemu partnerju, če je obstajala med njim in umrlim oziroma poškodovancem trajnejša življenjska skupnost.

Pogoj za izpodbijanje256. člen

(1) Odplačno razpolaganje se lahko izpodbija, če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali bi bil moral vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom in če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu moralo biti znano.(2) Če je ta tretji dolžnikov zakonec ali je z njim v sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu v ravni vrsti oziroma v stranski vrsti do vštetega drugega kolena, se domneva, da mu je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upnikom.(3) Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano.(4) Odpoved dediščini se šteje za neodplačno razpolaganje.

Terjatve med določenimi osebami358. člen

Zastaranje ne teče:1.      med zakoncema;2.      med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica;3.      med varovancem in njegovim skrbnikom in tudi med skrbstvenim organom, dokler traja skrbništvo in dokler niso dani računi;4.      med osebama, ki živita v zunajzakonski skupnosti.

Pravica izročiteljevega zakonca552. člen

(1) Izročitelj lahko pri izročitvi in razdelitvi upošteva tudi svojega zakonca; tedaj je potrebno, da se tudi ta s tem strinja.(2) Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena.(3) V takem primeru ostane izročitev in razdelitev veljavna, pač pa se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darila.

Prenehanje pogodbe563. člen

(1) Če umre preživljalec, preidejo njegove obveznosti na njegovega zakonca in na tiste potomce, posvojence ali njihove potomce, ki so poklicani k dedovanju, če ti v to privolijo.(2) Če ti ne privolijo v nadaljevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje.(3) Če zakonec, potomci, posvojenci ali potomci posvojenca ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, imajo pravico zahtevati odškodnino od preživljanca.(4) Sodišče določi to odškodnino po prostem preudarku, upoštevajoč pri tem premoženjske razmere preživljanca in tistih, ki so bili upravičeni do nadaljevanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Določitev upravičenca981. člen

(1) Zavarovalec lahko s pogodbo o življenjskem zavarovanju ali s kakšnim poznejšim pravnim poslom, pa tudi z oporoko, določi osebo, ki bo imela pravice iz pogodbe.(2) Če se zavarovanje nanaša na življenje koga drugega, je za določitev upravičenca potrebno tudi njegovo pisno soglasje.(3) Ni potrebno, da bi bil upravičenec določen po imenu; dovolj je, če so navedeni podatki, potrebni za njegovo določitev.(4) Če so za upravičence določeni otroci ali potomci, gre korist tudi tistim, ki so bili rojeni pozneje, soprogu namenjena korist pa tistemu, ki je bil z zavarovalcem v zakonu ob njegovi smrti.

35. Stvarnopravni zakonik

Omejitve lastninske pravice po volji lastnika38. člen

(1) Lastnik lahko za vsak namen, ki ni prepovedan, svojo pravico omeji, razen če zakon določa drugače.(2) S pravnim poslom ali oporoko določena prepoved odtujitve ali obremenitve stvari ali stvarne pravice zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov.(3) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko časovno omeji.(4) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko vpiše v zemljiško knjigo samo, če je določena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, starši in otroci ter posvojenci in posvojitelji. V tem primeru prepoved učinkuje tudi proti tretjim osebam.(5) Lastnik se lahko s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti. Odkupna pravica se lahko časovno omeji. Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke.(6) Odkupna pravica učinkuje proti tretjim osebam, če je vpisana v zemljiško knjigo.

36. Stanovanjski zakon

11. člen(ožji družinski člani po tem zakonu)

(1) Ožji družinski člani po tem zakonu so zakonec lastnika ali oseba, s katero lastnik živi v

zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: zunajzakonska skupnost), njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za določitev ožjih družinskih članov najemnika.

103. člen(krivdni odpovedni razlogi)

(1) Lastnik lahko odpove najemno pogodbo zaradi naslednjih krivdnih razlogov:1.     če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja povzročajo večjo škodo na stanovanju ali skupnih delih stanovanjske ali večstanovanjske stavbe;2.     če opravlja v stanovanju dejavnost brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem;3.     če najemnik ne vzdržuje stanovanja v skladu s pravilnikom iz 125. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na najemnika;4.     če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa;5.     če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja pogosto grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja določenega s hišnim redom ali z načinom uporabe huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja;6.     če najemnik izvršuje ali izvrši v stanovanju in vgrajeni opremi spremembe brez poprejšnjega soglasja lastnika, razen v primerih iz 97. člena tega zakona;7.     če stanovanje več kot 60 dni v obdobju treh mesecev uporablja poleg najemnika oseba ali več oseb, ki niso navedene v najemni pogodbi in če najemnik za to ni pridobil soglasja lastnika;8.     če najemnik odda najeto stanovanje v podnajem brez soglasja lastnika, kot to določa 84. člen tega zakona;9.     če najemnik ne dopusti vstopa v stanovanje v primerih iz tretje alinee 94. člena in 99. člena tega zakona;10.  če najemnik brez upravičenih razlogov ne prevzame stanovanja oziroma ne prične prebivati v stanovanju v 30 dneh po sklenitvi najemne pogodbe;11.  če so najemnik in osebe, navedene v najemni pogodbi, nehale uporabljati stanovanje in brez presledka več kot tri mesece niso stanovale v njem;12.  če posreduje lažne podatke, ki so osnova za pridobitev pravice do subvencionirane najemnine v skladu s 121. členom tega zakona.(2) Pogoj iz 11. točke prejšnjega odstavka ni izpolnjen, če je najemnik na zdravljenju, v domu za starejše za čas, krajši od šestih mesecev, ali če stanovanja ne uporablja iz drugih upravičenih razlogov (službena premestitev ali šolanje v drugem kraju, služenje vojaškega roka, prestajanje zaporne kazni in podobno).(3) Najemne pogodbe ni mogoče odpovedati s tožbo, če lastnik ni predhodno pisno opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo. Opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni.(4) Za isto kršitev, ki predstavlja odpovedni razlog, opomni lastnik najemnika samo enkrat, razen če je med dvema zaporednima kršitvama preteklo več kot eno leto.(5) Če ima najemnik neprofitnega stanovanja ali njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi najemnik v dalj časa trajajoči zunajzakonski skupnosti, v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo, sme lastnik odpovedati najemno pogodbo.

109. člen(sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika)

(1) Če najemnik stanovanja umre, mora lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je živel v zunajzakonski skupnosti oziroma z enim od ožjih družinskih članov, če je v času najemnikove smrti dejansko prebival v stanovanju, imel v tem stanovanju prijavljeno stalno bivališče ter bil naveden v najemni pogodbi. Zahteva za sklenitev pogodbe mora biti podana lastniku v pisni obliki v 90 dneh po smrti najemnika.(2) Če se ožji družinski člani ne sporazumejo o tem, kdo bo sklenil najemno pogodbo, odloči sodišče v nepravdnem postopku.(3) Po smrti najemnika, ki je živel v namenskem najemnem stanovanju, mora lastnik skleniti najemno pogodbo z zakoncem umrlega, navedenega v najemni pogodbi, ali osebo, s katero je najemnik živel v zunajzakonski skupnosti, če ni s posebnimi predpisi ali v najemni pogodbi drugače določeno.

37. Zakon o nepravdnem postopku

45. člen

Postopek za odvzem poslovne sposobnosti se začne na predlog pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva, javnega tožilca, zakonca ali osebe, ki z osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena.Predlog za uvedbo postopka lahko vloži tudi oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga.Sodišče začne postopek po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost.

38. Zakon o sodnih taksah

4. POSTOPKI PO ZAKONU, KI UREJA IZVRŠBO IN ZAVAROVANJE 

Tarifna številka Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa

Znesek takse ali količnik za odmero takse po tarifnih številkah 4011 do 4032

4.0.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje4011 Postopek o predlogu za

izvršbo alipostopek o predlogu za nasprotno izvršbo

55 EUR

4012 Postopek o predlogu upnika, naj sodišče poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov dovoli izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in

30 EUR

predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti alipostopek o predlogu za odlog izvršbe alipostopek o zahtevi upnika, da o obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja odloči sodišče alipostopek o zahtevi za odpravo nepravilnosti, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe alipostopek o predlogu za zavarovanje po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje

4.0.2 Ugovorni postopek4021 Postopek o ugovoru zoper

sklep o izvršbi55 EUR

4022 Postopek o ostalih ugovorih, ki niso takse prosti

30 EUR

4.0.3 Pritožbeni postopek4031 Postopek o pritožbi zoper

sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi

125 EUR

4032 Postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu upnika, naj sodišče poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov dovoli izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti alipostopek o pritožbi zoper sklep o predlogu za odlog izvršbe

65 EUR

4.0.4 Elektronsko vložene vloge4041 Vložitev vloge v elektronski

obliki0,8«

 Opomba 4:a)     V postopku nasprotne izvršbe se plačujejo enake takse kot v postopku izvršbe.b)     Taksa se ne plača v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ali zakonca oziroma

osebe, ki je po predpisih rodbinskega prava izenačena z zakoncem.c)     Za postopek o predlogu za zavarovanje se plača ena taksa tudi tedaj, kadar se odloča o več

sredstvih za zavarovanje, ne glede na to, ali istočasno ali drugo za drugim.č)   Za sklep o zavarovanju, ki ga izda sodišče po uradni dolžnosti, se plača taksa, kot je določena

pod tarifno številko 4012.d)     Če je med postopkom za razvezo zakonske zveze ali med postopkom v zvezi s preživljanjem

otroka predlagana začasna odredba, se za postopek o tem predlogu ne plača taksa. Enako velja, če sodišče v teh postopkih izda začasno odredbo po uradni dolžnosti.

e)     Za postopek na predlog upnika, po katerem naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj upniku poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, se ne plača posebna taksa.

f)      V izvršilnem postopku je treba plačati tudi takse iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno.

9.10 Zemljiškoknjižni postopek 

Tarifna številka

Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksaZnesek takse

9.10.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje

91011 Postopek o predlogu za vknjižbo lastninske pravice ali za vknjižbo spremembe osnovnega pravnega položaja nepremičnine – glede na vrednost nepremičnine, pri kateri se zahteva vknjižba:

 

enaka ali večja od manjša od  

  20.000 5 EUR

20.000 32.000 20 EUR

32.000 41.000 40 EUR

41.000 70.000 60 EUR

70.000 300.000 80 EUR

300.000 400.000 100 EUR

400.000 500.000 120 EUR

500.000 600.000 160 EUR

600.000 750.000 200 EUR

750.000 1.000.000 250 EUR

1.000.000 2.000.000 300 EUR

2.000.000 5.000.000 600 EUR

5.000.000 10.000.000 1.500 EUR

10.000.000 20.000.000 2.000 EUR

20.000.000 40.000.000 3.000 EUR

40.000.000 60.000.000 4.000 EUR

60.000.000   5.000 EUR

91012

Postopek o predlogu za vknjižbo:1. pridobitve ali prenosa hipoteke,2. pridobitve zemljiškega dolga ali3. pridobitve ali prenosa stavbne pravice 50 EUR

91013Postopek o predlogu za vpis drugih izvedenih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo  20 EUR

91014 Postopek o predlogu za vpis zaznambe vrstnega reda  25 EUR

9.10.2 Postopek s pravnimi sredstvi

91021 Postopek o ugovoru ali pritožbi 16 EUR«

 Opomba 9.10:a)     Takso po tarifni številki 91011, 91012, 91013 ali 91014 je treba plačati tudi, če se vpis opravi

po uradni dolžnosti, razen če ne gre za vpis, ki je takse oproščen (opomba c).b)     Če predlagatelj z istim predlogom zahteva vpise pri več nepremičninah in je po zakonu, ki

ureja zemljiško knjigo, taka kumulacija zahtevkov dovoljena, se plača samo ena taksa po tarifni številki 91011, 91012, 91013 ali 91014.

c)     Ne plača se taksa za naslednje vpise oziroma postopke o predlogu za vpis:1.   za vknjižbo pridobitve hipoteke na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe;2.   za vpis v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti;3.   za uradna dejanja v postopku nastavitve in dopolnitve zemljiških knjig, razen če je napaka

nastala po krivdi nosilca pravice, ter za prilagoditev zemljiških knjig dejanskemu stanju in stanju v katastru;

4.   za ponovno vknjižbo lastninske pravice ali drugega osnovnega pravnega položaja nepremičnine, ponovno vknjižbo pridobitve ali prenosa hipoteke, ponovno vknjižbo pridobitve zemljiškega dolga ali ponovno vknjižbo pridobitve ali prenosa stavbne pravice, ali ponovno vknjižbo pridobitve ali prenosa drugih izvedenih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, če se taka ponovna vknjižba dovoli v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe ali zaznambe izrednega pravnega sredstva;

5.   za vknjižbo lastninske pravice na podlagi razdelitve solastnine ali skupne lastnine v korist oseb, ki so bile prej vpisane kot solastniki ali skupni lastniki;

6.   za vpis na podlagi sklepa o dedovanju;7.   za vknjižbo lastninske pravice ali spremembe pravnega položaja nepremičnine ob vpisu

oblikovanja etažne lastnine;8.   za poznejšo vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, ki je skupna lastnina zakoncev, v

korist posameznega zakonca, če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vknjižena samo v korist drugega zakonca.

39. Zakon o delovnih razmerjih

26. člen(izjeme od obveznosti objave)

(1) Izjemoma se lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave, če gre za:-        sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih okoliščin,-        obveznosti delodajalca iz naslova štipendiranja,-        zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov,-        zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi traja največ tri mesece v koledarskem letu ali zaposlitev za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,-        zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je pri delodajalcu opravljala pripravništvo, oziroma ki je bila pri delodajalcu zaposlena za določen čas, razen v primeru zaposlitve za določen čas iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona in v primeru zaposlitve za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,-        zaposlitev zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,-        zaposlitev s polnim delovnim časom osebe, ki je bila pri delodajalcu zaposlena s krajšim delovnim časom,-        zaposlitev družbenikov v pravni osebi,-        zaposlitev družinskih članov delodajalca, ki je fizična oseba,-        zaposlitev voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,-        poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce iz drugega odstavka 74. člena tega zakona,-        druge primere, določene z zakonom.(2) Družinski člani po tem zakonu so:-        zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zakonec ali zunajzakonski partner),-        otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja,-        starši – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj ter-        bratje in sestre.

40. Zakon o javnih uslužbencih

11. člen(omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril)

(1) Javni uslužbenec, ki opravlja javne naloge, ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem službe, razen protokolarnih in priložnostnih daril manjše vrednosti. Za darila manjše vrednosti se štejejo darila, katerih vrednost ne presega 15.000 tolarjev oziroma katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 30.000 tolarjev, če so prejeta od iste osebe. Za protokolarna darila se štejejo darila funkcionarjev ali javnih uslužbencev drugih držav in mednarodnih organizacij, dana ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih, ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah.(2) Prepoved oziroma omejitev iz prvega odstavka tega člena velja tudi za zakonca javnega uslužbenca, osebo, s katero javni uslužbenec živi v zunajzakonski skupnosti, in njegove otroke,

starše ter osebe, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.(3) Javni uslužbenec je dolžan darovalca opozoriti, da darila, ki presegajo vrednost iz prvega odstavka tega člena, postanejo last delodajalca. Če darovalec pri darilu vztraja, je javni uslužbenec oziroma oseba iz drugega odstavka tega člena darilo dolžna izročiti delodajalcu oziroma organu delodajalca, ki je pooblaščen, da z njimi razpolaga.(4) Podatki o sprejetem darilu, njegovi vrednosti, osebi, od katere je darilo sprejeto, in drugih okoliščinah, se vpišejo v seznam daril. Podatke za vpis je dolžan sporočiti javni uslužbenec, ki je darilo prejel. Javni uslužbenec je dolžan sporočiti podatke tudi v primeru iz drugega odstavka tega člena.(5) Način razpolaganja z darili iz tretjega odstavka tega člena, način vodenja seznama iz četrtega odstavka tega člena in druga izvedbena vprašanja v zvezi z omejitvami in dolžnostmi iz tega člena za organe državne uprave, pravosodne organe, uprave lokalnih skupnosti in osebe javnega prava predpiše vlada z uredbo. V uredbi se lahko določi, da se darila do določene vrednoti ne vpisujejo v seznam.

100. člen(opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov)

(1) Uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če:1.      je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja;2.      bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela;3.      bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne;4.      je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.(2) Preden uradnik začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, mora to sporočiti predstojniku.(3) Opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena prepove uradniku predstojnik s sklepom.(4) Dolžnost sporočanja in omejitve iz tega člena ne veljajo za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oziroma delovanje v političnih strankah.(5) Uradniki na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti.(6) Pravne osebe, v katerih ima uradnik na položaju iz petega odstavka tega člena ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.(7) Uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.

41. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju

12. člen

Pravico voliti predstavnike v svet delavcev imajo vsi delavci, ki delajo v družbi nepretrgoma najmanj šest mesecev (aktivna volilna pravica).Direktor, delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) ter prokuristi (v nadaljnjem besedilu: vodilno osebje) nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev.Družinski člani vodilnega osebja nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Za družinske člane po tem zakonu se štejejo zakonec, otroci (zakonski ali nezakonski, posvojenci in pastorki), vnuki, starši (oče, mati, očim in mačeha), posvojitelji ter bratje in sestre.

42. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

20. člen

Kot družinski člani zavarovanca so ob pogojih, ki jih določa ta zakon, zavarovani:a)  ožji družinski člani:1.   zakonec,2.   otroci (zavarovančevi otroci in otroci, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve);b)  širši družinski člani:1.   pastorki, ki jih zavarovanec preživlja,2.   vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, ob pogojih, ki jih določa ta zakon za otroke,3.   starši (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere, ter posvojitelj), ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jih zavarovanec preživlja ter nimajo za preživljanje dovolj lastnih sredstev in so trajno in popolnoma nezmožni za delo, razen staršev zavarovancev iz 24. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona.Za otroka brez staršev se šteje tudi otrok, ki ima starše, če so starši popolnoma in trajno nezmožni za delo ali, če zaradi drugih okoliščin ne morejo skrbeti za otroka in ga preživljati.Družinski člani so zavarovani, če imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, razen če ni za ožje družinske člane z mednarodno pogodbo drugače določeno.

21. člen

Zakonec je zavarovan kot družinski član, če ni sam zavarovanec.Ob pogoju iz prejšnjega odstavka je zavarovan tudi razvezani zakonec, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina.Kot zakonec je zavarovana tudi oseba, ki živi z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

30. člen

Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana traja v posameznem primeru največ do sedem delovnih dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni.Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko pristojni imenovani zdravnik

izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila, vendar največ do 30 delovnih dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 14 delovnih dni za nego drugih ožjih družinskih članov.Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, in sicer v primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev.Ne glede na prejšnji odstavek lahko na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrične klinike, imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego otroka in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja.Na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrična klinika lahko imenovani zdravnik odobri tudi pravico do nadomestila plače enemu od staršev, ko je tak otrok v bolnišnici.To pravico lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica.Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno.Določbe tega člena veljajo tudi za rejnika in skrbnika, kadar otroka dejansko neguje in varuje ter za zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

43.   Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

7. člen(pomen izrazov)

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:1.      brezposelna ali brezposelni (v nadaljnjem besedilu: brezposelni): fizična oseba, ki po predpisih, ki urejajo trg dela, prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ter fizična oseba, ki je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje);2.      čisto vplačilo: vplačilo premije dodatnega zavarovanja, zmanjšane za vstopne stroške, ki pripadajo upravljavcu;3.      delovno razmerje: pravno razmerje, ki v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi;4.      delna pokojnina: del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela;5.      delodajalka ali delodajalec (v nadaljnjem besedilu: delodajalec): pravna oseba ali fizična oseba, za katero druga oseba opravlja delo v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ali na drugi pravni podlagi;6.      delovni čas: tedensko število ur dela, s katerim delavka ali delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) po pogodbi o zaposlitvi opravlja delo;7.      delovna invalidka ali delovni invalid (v nadaljnjem besedilu: delovni invalid): zavarovanec, pri katerem je v skladu s tem zakonom ugotovljena invalidnost in je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja;8.      dodana doba: četrtina obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje, ki se šteje kot pokojninska doba brez dokupa pri

ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se ne upošteva za izračun višine pravic;9.      dodatek za pomoč in postrežbo: denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb;10.   dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v obliki pokojninske rente;11.   dokupljena doba: obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov;12.   družinska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrle upokojenke ali upokojenca (v nadaljnjem besedilu: upokojenec) ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon;13.   invalidska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;14.   kmetica ali kmet (v nadaljnjem besedilu: kmet): oseba, ki opravlja kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji (v nadaljevanju; kmetijska dejavnost), kot je določena s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, in je nosilec ali član kmetije;15.   legitimacijski papir: potrdilo, ki ga upravljavec pokojninskega sklada izda članu oziroma delodajalcu, s katerim lahko član oziroma delodajalec uveljavlja pravice iz dodatnega zavarovanja;16.   najnižja pokojninska osnova: najnižji znesek, od katerega se odmeri pokojnina, če je bil zavarovanec zavarovan od osnov, od katerih se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje, ki ne omogočajo odmere pokojnine, ki upokojencu zagotavlja ustrezno socialno varnost;17.   najvišja pokojninska osnova: najvišji znesek, od katerega se odmeri pokojnina, ne glede na višino osnov, od katerih se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;18.   osnova: osnova, od katere se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;19.   poklicna pokojnina: prejemek iz poklicnega pokojninskega zavarovanja;20.   pokojnina: redni mesečni prejemek, ki temelji na pokojninskem in invalidskem zavarovanju in uživalcu zagotavlja materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca;21.   pokojninska osnova: znesek valoriziranih osnov iz določenega obdobja, iz katerega se odmeri pokojnina;22.   pokojninska doba: zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine;23.   pokojninska doba brez dokupa: obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobja delovnega razmerja v tujini, vendar brez dokupa pokojninske dobe;24.   pokojninska družba: pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti dodatnega zavarovanja po tem zakonu;25.   pokojninski načrt: načrt poklicnega ali dodatnega zavarovanja, ki ureja temeljna razmerja med interesnimi skupinami v sistemu poklicnega ali dodatnega zavarovanja;26.   pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente: pokojninski načrt, ki določa pogoje in način izračunavanja ter način izplačevanja pokojninske rente;27.   polni delovni čas: tedensko število ur, ki je kot polni delovni čas določeno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;28.   polni zavarovalni čas: tedensko število ur, ki velja za izvajanje zavarovanja oseb, ki niso v delovnem razmerju, in znaša 40 ur;29.   posebna doba: obdobja, ki se v skladu s tem zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe ne daje pravice do

pokojnine;30.   predčasna dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki pripada članu ob dopolnitvi določene starosti, če izpolnjuje določene pogoje in ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, in se izplačuje v obliki pokojninske rente;31.   predčasna pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom in nima pravice do starostne pokojnine;32.   prenos: prenos sredstev med pokojninskimi skladi različnih upravljavcev v sistemu dodatnega zavarovanja;33.   prispevki: zneski, ki jih zavezanci za plačilo prispevkov plačajo v korist zavarovanca v obvezno ali poklicno zavarovanje in ki se upoštevajo pri določanju pravic iz zavarovanja;34.   prišteta doba: del obdobja med nastankom invalidnosti in določeno starostjo, ki se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine kot navidezna pokojninska doba;35.   sistem dodatnega zavarovanja: sistem, ki s pomočjo davčnih olajšav omogoča članom kolektivno in individualno dodatno zavarovanje, katerega namen je pridobitev pravice do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente ali pravice do dodatne pokojnine;36.   starostna pokojnina: pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;37.   šolanje: čas, v katerem je oseba vključena v javno priznani sistem dodiplomskega ali podiplomskega izobraževanja, vključno s srednješolskim izobraževanjem in izobraževanjem po predpisih o izobraževanju odraslih, in v katerem ne izpolnjuje pogojev za obvezno zavarovanje, lahko pa je prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje;38.   uživalec poklicne pokojnine: zavarovanec-član, ki mu je priznana poklicna pokojnina v skladu z 204. členom tega zakona;39.   uživalec pokojnine: oseba, ki ima v skladu s tem zakonom, predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, ali mednarodno pogodbo pravico do uživanja pokojnine iz obveznega zavarovanja;40.   vdovska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada preživeli zakonski partnerici ali partnerju (v nadaljnjem besedilu: partner) po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa tudi razvezanemu zakoncu, partnerju v zunajzakonski skupnosti ali partnerju v registrirani istospolni partnerski skupnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon;41.   vzajemni sklad: vzajemni sklad po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;42.   zavarovalna doba: obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki;43.   zavarovalna podlaga: pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek zavarovalnega razmerja;44.   zavarovalni čas: tedensko število ur, s katerim je v obvezno zavarovanje vključena oseba, ki opravlja dejavnost oziroma je zavarovana na drugi podlagi; kot zavarovalni čas šteje tudi čas dela iz naslova več zavarovalnih razmerij in pomeni razliko med delovnim časom in polnim zavarovalnim časom;45.   zavarovanec: oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje;46.   zavarovanec-član: fizična oseba, ki je v skladu s 199. členom tega zakona vključena v poklicno zavarovanje, vse dokler ji ne preneha članstvo v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;47.   zavezanec: pravna ali fizična oseba, ki je dolžna plačevati prispevke za obvezno oziroma poklicno zavarovanje po tem zakonu.

44. Zakon o urejanju trga dela

57. člen(prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje)

(1) V obvezno zavarovanje se lahko prostovoljno vključijo:-        slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi, ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti na drugi podlagi,-        zakonci in zunajzakonski partnerji slovenskih državljanov, zaposlenih v tuji državi, ki so bili neposredno pred odhodom v tujino v delovnem razmerju ali samozaposleni,-        osebe v času suspenza pogodbe o zaposlitvi po predpisih o delovnih razmerjih,-        zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred odhodom v tujino prijavljeni na zavodu kot brezposelne osebe vsaj šest mesecev,-        zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred odhodom v tujino vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti vsaj šest mesecev,če niso obvezno zavarovani po tem zakonu.(2) V prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti se osebe iz prejšnjega odstavka vključijo s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju in prijavo v zavarovanje po predpisih, ki urejajo prijavo v obvezna socialna zavarovanja.(3) Pogodbo o prostovoljnem zavarovanju sklene zavod po predhodni ugotovitvi, da je osebi na podlagi njenega predloga za sklenitev pogodbe o prostovoljnem zavarovanju mogoče priznati lastnost prostovoljno zavarovane osebe.(4) Osebe iz druge, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena sklenejo pogodbo o prostovoljnem zavarovanju pred odhodom v tujino.(5) Vključitev v prostovoljno zavarovanje traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja oziroma do izstopa iz zavarovanja. Obstoj, trajanje in prenehanje pravnega razmerja oziroma lastnost zavarovane osebe ugotavlja zavod.(6) Prostovoljni zavarovanci imajo pod pogoji iz tega zakona enake pravice kot obvezni zavarovanci.

63. člen(razlogi za odklonitev pravice)

(1) Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji.(2) Med razloge iz prejšnjega odstavka se šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi:-        na podlagi pisnega sporazuma;-        zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov;-        zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane delavcu iz krivdnega razloga;-        zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je to ponudbo odklonil;-        zaradi delodajalčeve izredne odpovedi;-        zaradi izredne odpovedi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;

-        zaradi delodajalčeve redne odpovedi iz razlogov, ki jih kot neutemeljene odpovedne razloge izrecno določa zakon, ki ureja delovna razmerja, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;-        zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;-        če starejšemu delavcu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;-        če delavec v času odpovednega roka neupravičeno odkloni novo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ki mu jo ponudi delodajalec ali zavod pri drugem delodajalcu;-        zaradi prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, pa delavec ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo v skladu s predpisi.(3) Ne glede na določbe prve in druge alineje prejšnjega odstavka lahko pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti uveljavi:-        zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom;-        zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se mu pri spremembi delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi;-        eden od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ki je uveljavil pravico do plačila prispevkov za socialna zavarovanja po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, ko mu ta pravica preneha.(4) Zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov. Med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja se štejejo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.(5) Ne glede na prejšnji odstavek zavarovanci, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, ne morejo pridobiti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje, temveč posledica prostovoljnega izstopa.

45. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

8. člen(zavarovanci za starševsko varstvo)

Zavarovanci za starševsko varstvo so:1.      osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji;2.      osebe v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, poslane na delo v tujino, če niso obvezno zavarovane v državi, v katero so bile poslane in osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi Unije uporablja zakonodaja

Republike Slovenije;3.      osebe, zaposlene pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih s sedežem v Republiki Sloveniji, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno;4.      osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost;5.      osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo versko službo kot verski uslužbenci v skladu s predpisi, ki urejajo versko svobodo;6.      osebe, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje rejniške dejavnosti;7.      družbenice ali družbeniki (v nadaljnjem besedilu: družbeniki) gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji) zavodov, ki so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi;8.      osebe, ki so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti;9.      brezposelne osebe, ki prejemajo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje nadomestilo po predpisih, ki urejajo trg dela;10.   osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje;11.   osebe, ki prejemajo starševsko nadomestilo po tem zakonu in niso zavarovane na drugi podlagi;12.   osebe, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva po tem zakonu;13.   osebe, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok po tem zakonu;14.   osebe, ki imajo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu ali po predpisih, ki urejajo socialno varstvo;15.   zakonci, zunajzakonski partnerji in registrirani istospolni partnerji uslužbencev ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve ali ministrstva, pristojnega za obrambo, napotenih na delo v tujino;16.   osebe, ki so upravičene do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.

28. člen(pravica osebe, ki dejansko neguje in varuje otroka do očetovskega dopusta)

(1) Ne glede na 25. člen tega zakona ima pravico do očetovskega dopusta tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske zveze, ki dejansko neguje in varuje otroka, na način in pod pogoji iz tega poglavja.(2) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka ima pravico do očetovskega dopusta zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske zveze osebe, ki koristi materinski dopust.(3) Osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko izrabijo očetovski dopust, če ga ne izrabi oče otroka.

46. Zakon o socialno varstvenih prejemkih

9. člen

(družina vlagatelja)

(1) V družino po tem zakonu se štejejo naslednje osebe oziroma družinski člani:

1. zakonec oziroma oseba, ki živi z osebo, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti,

2. otroci osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler jih je ta dolžna preživljati v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja,

3. pastorki ali pastorke (v nadaljnjem besedilu: pastorki) osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ima ta z enim od njegovih staršev, ki je dolžan preživljati svojega otroka, sklenjeno zakonsko zvezo ali živi z njim v življenjski skupnosti iz 1. točke tega odstavka,

4. mladoletni vnuki ali vnukinje (v nadaljnjem besedilu: vnuki), nečaki ali nečakinje (v nadaljnjem besedilu: nečaki) in bratje ali sestre osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ali osebe iz 1. točke tega odstavka, če ta oseba preživlja svoje mladoletne vnuke, nečake, brate ali sestre, ki so brez staršev.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v družino po tem zakonu šteje tudi odrasla oseba, ki jo je na podlagi zakona ali drugega pravnega naslova v pretežnem delu dolžan preživljati kateri od članov družine, če nima lastnih dohodkov oziroma premoženja, ki se upošteva po tem zakonu, v višini minimalnega dohodka.

(3) Samska oseba je oseba, ki nima družinskih članov po tem zakonu, in odrasla oseba, ki je v celodnevnem institucionalnem varstvu.

(4) Domneva se, da obstaja med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravičenec izpodbija zakonsko domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti tako, da dokazuje, da ne živi v zunajzakonski skupnosti.

(6) V primeru iz prejšnjega odstavka mora organ, ki odloča o pravici po tem zakonu, sam rešiti predhodno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti. Odločitev o tem predhodnem vprašanju ima pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo rešeno.

(7) Za enostarševsko družino po tem zakonu se šteje skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov za preživljanje, ali je drugi od staršev neznan, ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne dobiva.

17. člen(upoštevanje preživnine osebam, ki so jih starši dolžni preživljati)

(1) Osebam, ki so poročene, živijo v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni

partnerski skupnosti ali postanejo starši in skrbijo za otroka in so jih zaradi šolanja dolžni preživljati starši, se ob izpolnjevanju drugih pogojev po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, v lastni dohodek šteje preživnina, ki jo prejemajo na podlagi izvršljivega pravnega naslova.(2) Če višina preživnine ni določena z izvršljivim pravnim naslovom, se osebam iz prejšnjega odstavka v lastni dohodek šteje preživnina v višini dejansko prejetih sredstev.(3) Kadar višina preživnine, določena na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali dogovora, ali dejansko prejeta preživnina ne dosega višine minimalnega dohodka, ki bi posamezniku pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov, mora oseba iz prvega odstavka tega člena dokazati, da ji preživninski zavezanec v skladu z njegovo oziroma njihovo zmožnostjo preživnine ne more oziroma ne morejo izplačevati v višji višini oziroma da je za uveljavljanje pravice do preživnine v višini minimalnega dohodka, ki bi ji pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov, vložila ustrezno pravno sredstvo, z izjavo, kje je vložila ustrezno pravno sredstvo.(4) Če pristojni center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center za socialno delo) ugotovi, da starši k preživljanju oseb iz prvega odstavka tega člena ne prispevajo, jih pozove k sklenitvi oziroma izvrševanju dogovora ali sporazuma o preživljanju.

26. člen(merila za določitev višine minimalnega dohodka)

(1) Višina minimalnega dohodka za vlagatelja in posameznega družinskega člana vlagatelja se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona določi po naslednjih merilih:1.      prva odrasla oseba: 1,2.      prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec: 1,28 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za delovno aktivnost 0,28),3.      prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec: 1,56 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za delovno aktivnost 0,56),4.      samska oseba med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljena pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi ter imajo starši dovolj lastnih sredstev za preživljanje: 0,7,5.      samska oseba, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali nezaposlena in starejša od 63 let za ženske in 65 let za moške, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi: 0,76,6.      vsaka naslednja odrasla oseba: 0,57,7.      vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec: 0,85 (vsota osnovnega ponderja 0,57 in polovičnega ponderja dodatka za delovno aktivnost prve odrasle osebe, ki je delovno aktivna v enakem obsegu ur na mesec, 0,28),8.      vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec: 0,71 (vsota osnovnega ponderja 0,57 in polovičnega ponderja dodatka za delovno aktivnost prve odrasle osebe, ki je delovno aktivna v enakem obsegu ur na mesec, 0,14),9.      prvi otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, ki je najstarejši: 0,76,10.   vsak naslednji otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja: 0,66.(2) V primeru dodelitve otroka v skupno varstvo in vzgojo se višina minimalnega dohodka za otroka

v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določi v polovični višini merila iz prejšnjega odstavka.(3) Kot prva odrasla oseba se šteje:1.      samska oseba,2.      mladoletna oseba brez staršev, ker so ti umrli ali ker v življenjski skupnosti zaradi nasilja v družini, zaradi katerega so začeti ali tečejo postopki s skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje nasilja v družini, ni več dejansko povezana z njimi,3.      polnoletna oseba, dokler so jo starši v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, dolžni preživljati in ki v življenjski skupnosti zaradi nasilja v družini, zaradi katerega so sproženi ali tečejo postopki v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje nasilja v družini, ni več dejansko povezana z njimi.(4) Kot prva odrasla oseba v družini se:1.      v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, od katerih nobena nima statusa aktivne osebe, šteje tista oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, razen če je na njeni strani podan krivdni razlog iz tega zakona,2.      v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ki imata obe status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči oziroma tista oseba, ki ima status delovno aktivne osebe, razen če je na njeni strani podan krivdni razlog iz tega zakona,3.      v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, od katerih ima ena status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki ima status aktivne osebe, razen če je na njeni strani podan krivdni razlog iz tega zakona,4.      v primeru enostarševske družine, šteje tista oseba, ki je roditelj.(5) Za naslednjo odraslo osebo v družini se šteje polnoletna oseba, ki se po tem zakonu šteje v družino in ki ni otrok iz 9. ali 10. točke prvega odstavka tega člena.(6) Kot aktivna oseba se šteje oseba, ki je zaposlena ali nezaposlena in je zmožna za delo.(7) Dodatek za delovno aktivnost je dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali odraslega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo.(8) Kot delovno aktivne osebe se štejejo zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo dejavnost, osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in programe psihosocialne rehabilitacije, katerih cilj je zaposlitev, družinski pomočnik po zakonu, ki ureja socialno varstvo, osebe, ki so upravičene do delnega plačila za izgubljeni dohodek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva, osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, ter osebe, ki so vključene v zaposlitveno rehabilitacijo.(9) Za osebe iz prejšnjega odstavka, ki so vključene v programe psihosocialne rehabilitacije, ter za osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljnem delu, se šteje, da so delovno aktivne v obsegu od 60 do 128 ur na mesec.(10) Za osebe, ki opravljajo dejavnost, se štejejo osebe, ki opravljajo katerokoli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali

zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo.(11) Za osebe, ki opravljajo dejavnost, se šteje, da so delovno aktivne v obsegu več kot 128 ur na mesec, razen če se iz drugih okoliščin ugotovi drugače.(12) Šteje se, da imajo osebe iz 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena, ki niso družinski člani, dovolj lastnih sredstev za preživljanje, če njihov dohodek presega minimalni dohodek, ki bi jim pripadal, če ne bi imele drugih dohodkov.(13) V primeru otroka, ki živi v enostarševski družini po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, se višina minimalnega dohodka za družino za vsakega takega otroka poveča za 20 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

29. člen(izključitev krivdnih razlogov)

(1) Ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči se razlog iz 1., 3. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena po preteku šest mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35. člena tega zakona.

(2) Ne glede na določbe prve in tretje alinee 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena je do denarne socialne pomoči upravičena oseba, ki redno odpove ali sporazumno z delodajalcem razveljavi pogodbo o zaposlitvi zaradi nasilja v družini ali zaradi preselitve v drug kraj in zaposlitve svojega zakonca ali osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.

(3) Ne glede na razloge iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena je ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči do denarne socialne pomoči upravičena oseba, ki skrbi:

1. za otroka ali

2. za odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase,

ki se šteje v družino, če tak način varstva otroku oziroma odrasli osebi nadomešča celodnevno institucionalno varstvo.

34.a člen(posebna oblika izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana)

(1) Ne glede na določbe tega poglavja se družinskemu članu umrlega kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli enkratna izredna denarna socialna pomoč v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.(2) Do pravice iz prejšnjega odstavka je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialno varstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma katerega skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna

socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegal višine njegovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, pri čemer se dodatki za delovno aktivnost iz 26. člena tega zakona in krivdni razlogi iz 28. člena tega zakona ne upoštevajo.(3) Pri izračunu višine minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, se šteje, da samo družinski član umrlega, ki uveljavlja pravico iz tega člena, izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka 50. člena tega zakona.(4) Kot družinski člani umrlega iz tega člena se štejejo naslednje osebe:1.      zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero je umrli živel v registrirani istospolni partnerski skupnosti,2.      otroci in pastorki,3.      starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti.(5) Vloga za enkratno izredno denarno socialno pomoč iz prvega odstavka tega člena se vloži pri pristojnem centru za socialno delo v roku enega leta od datuma smrti umrlega. Vlogi je treba priložiti dokazilo o smrti, če podatek ni vpisan v matični register o smrti.(6) Enkratna izredna denarna socialna pomoč iz prvega odstavka tega člena se dodeli in izplača vlagatelju kot pomoč za vse družinske člane umrlega.

47. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

10. člen

(1) Poleg vlagatelja se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo naslednje osebe:1.      zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti;2.      otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu.(2) Če je vlagatelj oseba iz 2. točke prejšnjega odstavka, se poleg njega pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo:1.      starši oziroma eden izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo, in oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti;2.      bratje in sestre oziroma pastorki, ki so jih osebe iz prejšnje točke dolžne preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja.(3) Če starši vlagatelja iz prejšnjega odstavka ne živijo v zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti oziroma v registrirani istospolni partnerski skupnosti, se pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja upošteva le tisti izmed staršev kot se starši sporazumejo oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo. Upošteva se tudi oseba, s katero tisti od staršev, kot se starši sporazumejo oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo, živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti.(4) Ne glede na sporazum o preživljanju, ki ga ima oseba iz 2. točke prvega odstavka tega člena sklenjenega z obema staršema ali z enim od staršev, če je drugi umrl ali je neznan, se pri

ugotavljanju materialnega položaja, osebe upoštevajo v skladu z drugim odstavkom tega člena.(5) Domneva se, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna.(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko oseba izpodbija zakonsko domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti, tako da dokazuje, da ne živi v zunajzakonski skupnosti.(7) V primeru iz prejšnjega odstavka mora center za socialno delo sam rešiti predhodno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti.(8) Za enostarševsko družino po tem zakonu se šteje skupnost enega izmed staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem prejemkov za preživljanje ne prejema ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema.(9) Če je vlagatelj iz drugega odstavka tega člena poročen ali živi v zunajzakonski skupnosti ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo:1.      zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;2.      oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,3.      otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu.(10) Če se starši skladno s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, sporazumejo, da imajo oziroma obdržijo varstvo in vzgojo otroka, se otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva pri tistem izmed staršev, kot se sporazumejo starši. Če se starši o tem ne sporazumejo, se otrok upošteva pri tistem izmed staršev, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka se ob skupnem varstvu in vzgoji otroka višina minimalnega dohodka za otroka določi v polovični višini merila, ki mu pripada skladno z določbami zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke.(11) Samska oseba je vlagatelj po tem zakonu, kadar se pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja po tem zakonu ne upoštevajo druge osebe, ali kadar gre za osebo, ki je v institucionalnem varstvu in je delno ali v celoti oproščena plačila storitev, razen kadar uveljavlja oprostitev plačila te storitve.(12) Za potrebe ugotavljanja upravičenosti do subvencije najemnine se upoštevajo najemnik in osebe, navedene v najemni pogodbi.

49. člen

(1) Za potrebe odločanja o pravicah iz javnih sredstev, načrtovanje politike povečevanja socialne vključenosti, spremljanje stanja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene se vodi informatizirana zbirka podatkov, ki zajema pravice iz javnih sredstev (v nadaljevanju: centralna zbirka podatkov).(2) Centralna zbirka podatkov vsebuje naslednje zbirke podatke o:1.      otroških dodatkih;2.      denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku;3.      državnih štipendijah;4.      znižanih plačilih vrtca;5.      subvencijah malice za učence in dijake;6.      subvencijah kosila za učence;7.      subvencijah najemnine;8.      (črtana);

9.      oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev in prispevkih k plačilom družinskega pomočnika;10.   pravicah do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev;11.   pravicah do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.(3) Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje podatke osebe in njenega zakonitega zastopnika:1.      osebno ime;2.      EMŠO;3.      številko, datum izdaje in čas veljavnosti dovoljenja za prebivanje tujca;4.      stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji;5.      podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, podatek, ali gre za enostarševsko družino ali dvostarševsko družino, razmerje do vlagatelja);6.      podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, registrirana istospolna partnerska skupnost);7.      podatke o statusu (podatek, ali se šola, podatek o zaposlitvi oziroma brezposelnosti, podatek o upokojitvi);8.      podatke, katere dohodke iz 12. člena tega zakona ima in v kateri višini;9.      podatke, katero premoženje iz 17. člena tega zakona ima in v kateri vrednosti;10.   podatke o višini prejemkov iz 5. člena tega zakona oziroma subvencij oziroma plačil iz 6. člena tega zakona;11.   podatek o številki odločbe.(4) Ne glede na prejšnji odstavek vsebuje zbirka podatkov o otroških dodatkih tudi podatek o transakcijskem računu vlagatelja (številka TRR).(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenih dodatkih tudi podatek o članih skupnega gospodinjstva z vlagateljem (osebno ime, EMŠO), podatke o vključenosti oseb v izobraževalne programe (naziv vrtca, osnovne šole, srednje šole, višje strokovne šole, fakultete), podatek o transakcijskem računu vlagatelja (številka TRR) in mnenje centra za socialno delo o socialnih stiskah in težavah vlagatelja oziroma njegove družine.(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o državnih štipendijah tudi podatke o vključenosti oseb v izobraževalne programe (naziv srednje šole, višje strokovne šole, fakultete), podatek o vrsti in področju izobraževanja, podatek o nazivu in smeri izobraževalnega programa, podatek o letniku izobraževanja, podatek o občini vzgojno-izobraževalnega zavoda, podatek o transakcijskem računu vlagatelja (številka TRR), podatek o povprečni oceni dijaka oziroma študenta, podatek o povprečni višini štipendije, podatek o višini osnovne štipendije in podatek o tem, katere dodatke k štipendiji oseba prejema in v kateri višini.(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o znižanih plačilih vrtca tudi podatek o vrtcu, v katerega je oseba vključena.(8) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o subvencijah malice za učence in dijake tudi podatek o imenu vzgojno-izobraževalnega zavoda, v katerega je učenec ali dijak vključen.(9) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o subvencijah kosila za učence tudi podatek o nazivu vzgojno-izobraževalnega zavoda, v katerega je učenec vključen.(10) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o subvencijah najemnine tudi podatek o številu oseb, navedenih v najemni pogodbi, in podatek o transakcijskem računu lastnika neprofitnega stanovanja ter najemnika tržnega in hišniškega stanovanja (številka TRR).(11) (črtan)(12) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev in prispevkih k plačilom družinskega pomočnika tudi podatek o vključenosti oseb v izobraževalne programe (ime vrtca, osnovne šole, srednje šole, višje strokovne

šole, fakultete) in mnenje centra za socialno delo o socialnih stiskah in težavah vlagatelja oziroma njegove družine.(13) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o pravicah do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev tudi podatek, ali je oseba obvezno zdravstveno zavarovana in ali ima sklenjeno pogodbo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje.(14) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o pravicah do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi podatek, da je oseba slovenski državljan.

48. Zakon o davčnem postopku

69. člen(prijava premoženja)

(1) V primerih iz 68. in 68.a člena tega zakona sme davčni organ pozvati posameznega davčnega zavezanca – fizično osebo, da predloži davčnemu organu podatke o svojem premoženju ali delih premoženja in dohodkih (v nadaljnjem besedilu: prijava premoženja).(2) V prijavi premoženja mora davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena navesti premoženje, ki ga ima v lasti, in sicer:1.     nepremičnine;2.     pravice na nepremičninah in druge premoženjske pravice;3.     premičnine, ki posamično presegajo vrednost 10.000 eurov;4.     deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, katerih vrednost presega skupaj 10.000 eurov;5.     gotovino in denarna sredstva na računih v bankah in hranilnicah;6.     terjatve in obveznosti iz naslova obligacijskih razmerij, če presegajo 3.000 eurov;7.     dohodke po zakonu o obdavčenju.(3) Rezident Republike Slovenije prijavi premoženje iz drugega odstavka tega člena, ki se nahaja v Republiki Sloveniji in izven Republike Slovenije, nerezident Republike Slovenije pa premoženje, ki se nahaja v Republiki Sloveniji.(4) V prijavi premoženja se navedejo količina oziroma število enot premoženja ter vrednost posamezne enote premoženja ob pridobitvi, čas in pravni temelj pridobitve posamezne enote premoženja. Davčni zavezanec mora premoženje na poziv davčnega organa dokazati.(5) V prijavi premoženja se lahko navede tudi drugo premoženje, ki ni navedeno v drugem odstavku tega člena.(6) Davčni organ lahko od istega davčnega zavezanca zahteva predložitev prijave premoženja ali delov premoženja največ enkrat letno.(7) Če davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena živi v zakonski zvezi oziroma v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma v registrirani istospolni partnerski skupnosti, prijavi premoženje tudi zakonec oziroma oseba, ki živi z davčnim zavezancem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, ki živi z davčnim zavezancem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.(8) Premoženje otroka do 18. leta starosti se prijavi v prijavi premoženja staršev oziroma skrbnikov.(9) Če prijava premoženja ne zajema predpisanih podatkov, se kot prijavljena vrednost premoženja šteje le vrednost gospodinjske opreme, vrednost običajnih uporabnih predmetov in osebnih predmetov, ki so v lasti fizične osebe, vendar največ do zneska 20.000 eurov.(10) Za premoženje, ki ga fizična oseba ne prijavi v prijavi premoženja, se šteje, da je pridobljeno v

obdobju od zadnje prijave premoženja, če fizična oseba ne dokaže drugače.(11) Prijavo premoženja iz prvega odstavka tega člena sme davčni organ uporabiti le za oceno davčne osnove za davke od dohodkov fizičnih oseb.

148. člen(poroštvo)

(1) Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se ta izterja iz premoženja povezanih oseb, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne pridobile od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Davek se lahko izterja tudi od druge osebe, na katero je bila prenesena dejavnost dolžnika izven statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se dolžnik izognil plačilu davka.(2) Davek se lahko izterja tudi od članov kmečkega gospodinjstva, če ugotavlja davčno osnovo v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZDoh-2, za katere se v skladu z 69. členom ZDoh-2 šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost ali so lastniki osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti kmečkega gospodinjstva, ali so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti. Ta odstavek se uporablja za davke, ki se nanašajo na osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, drugo kmetijsko dejavnost ter dopolnilno dejavnost kmečkega gospodinjstva, razen za poračun dohodnine na letni ravni, če kmečko gospodinjstvo ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.(3) Povezana oseba po tem zakonu je družinski član, za katerega se šteje: zakonec dolžnika, oseba, s katero dolžnik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner oziroma partnerica, s katerim dolžnik živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero dolžnik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze, prednik ali potomec dolžnika ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji.(4) Poleg oseb iz prejšnjega odstavka, sta povezani osebi tudi:-       pravni osebi, ki sta povezani v kapitalu, upravljanju ali nadzoru tako, da ima ena pravna oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugi pravni osebi ali obvladuje drugo pravno osebo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami;-       pravni osebi, če imajo iste pravne osebe, fizične osebe ali njihovi družinski člani v obeh pravnih osebah neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami;-       pravna oseba in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima fizična oseba, ki opravlja dejavnost ali njen družinski član v pravni osebi najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali obvladuje pravno osebo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami;-       pravna oseba in njen družbenik, član organa vodenja ali nadzora in njihov družinski član.(5) Davek se izterja iz premoženja povezane osebe, ki je imela ta položaj v času pridobitve

premoženja.(6) Če je dolžnik z namenom, da bi se izognil plačilu davka, odtujil premoženje, se tak pravni posel lahko izpodbija pred sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, v dveh letih od dejanja za odplačne pravne posle in petih letih od dejanja za neodplačne pravne posle.

49. Kazenski zakonik

Posebne določbe o pregonu168. člen

(1) Pregon zaradi kaznivih dejanj iz 158. do 162. in 166. člena tega zakonika se začne na zasebno tožbo.(2) Če so dejanja iz 158. do 162. in 166. člena tega zakonika storjena proti državnemu organu ali občinskemu ali pokrajinskemu organu ali proti uradni ali vojaški osebi v zvezi z opravljanjem njune službe v tem organu, se pregon začne na predlog, razen za uradne osebe iz 1. točke prvega odstavka 99. člena, funkcionarje vlade Republike Slovenije in funkcionarje samoupravne lokalne skupnosti, kjer se pregon začne na zasebno tožbo.(3) Pregon za kaznivo dejanje iz 164. člena tega zakonika se začne z dovoljenjem ministra za pravosodje.(4) Če so dejanja iz 158. do 162. in 166. člena tega zakonika storjena proti pokojni osebi, se začne pregon na zasebno tožbo zakonca, osebe, s katero je pokojnik živel v zunajzakonski skupnosti, partnerja iz registrirane istospolne partnerske zveze, njegovih otrok ali posvojencev, staršev ali posvojiteljev, bratov ali sester.

Posilstvo170. člen

(1) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno grozovito ali posebno poniževalno ali če je dejanje storilo več oseb zaporedoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.(3) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.(4) Če sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s katero storilec živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti, se pregon začne na predlog.

Spolno nasilje171. člen

(1) Kdor uporabi silo ali zagrozi osebi drugega ali istega spola z neposrednim napadom na življenje ali telo in jo tako prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje, ki ni zajeto v prejšnjem členu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do desetih let.(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno grozovito ali posebno poniževalno ali če je

dejanje storilo več oseb zaporedoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.(3) Kdor osebo drugega ali istega spola prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje iz prvega odstavka tega člena, tako da ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do petih let.(4) Če sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s katero storilec ali storilka živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, se pregon začne na predlog.

Pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem224. člen

Za kaznivo dejanje iz 204., 205., prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 208., 210., 211., prvega in drugega odstavka 215. in 220. člena tega zakonika, ki so bila storjena proti zakoncu ali osebi, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ali partnerju iz registrirane istospolne partnerske zveze, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, bratu ali sestri ali drugemu krvnemu sorodniku v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodniku po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu ali proti drugim osebam, s katerimi živi storilec v skupnem gospodinjstvu, se pregon začne na zasebno tožbo.

Opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje280. člen

(1) Kdor ve, da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, pa ga v času, ko se je dalo še preprečiti, ne naznani in je bilo dejanje poskušeno ali dokončano, se kaznuje z zaporom do enega leta.(2) Če je šlo pri dejanju iz prejšnjega odstavka za kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen najmanj petnajst let zapora ali dosmrtni zapor, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.(3) Kdor ne naznani, da se pripravlja kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena, se ne kaznuje, če je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec. Če se katera od oseb, navedenih v tem odstavku, ne kaznuje za opustitev ovadbe iz prvega odstavka tega člena, se za opustitev ovadbe ne kaznuje niti njen zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti niti partner iz registrirane istospolne partnerske zveze.

Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca281. člen

(1) Kdor ve za storilca kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen najmanj petnajstih let zapora ali dosmrtnega zapora, ali kdor samo ve, da je bilo tako dejanje storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se storilec ali dejanje pravočasno odkrije, se kaznuje z zaporom do treh let.(2) Uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.(3) Kdor opusti ovadbo, se ne kaznuje, če je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski

skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec ali če je zagovornik, zdravnik ali spovednik storilca. Ker se katera od oseb iz tega odstavka razen zagovornika, zdravnika ali spovednika ne kaznuje za opustitev ovadbe iz prvega odstavka tega člena, se za opustitev ovadbe ne kaznuje niti njen zakonec niti oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti niti partner iz registrirane istospolne partnerske zveze.

Pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja282. člen

(1) Kdor skriva storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali mu s skrivanjem orodja, sledov ali kako drugače pomaga, da ga ne odkrijejo, ali kdor skriva obsojenca ali stori kaj drugega, da se ne bi izvršila kazen ali izrečeni varnostni ukrep ali da se ne bi uporabil vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom, se kaznuje z zaporom do enega leta.(2) Če gre za pomoč storilcu kaznivega dejanja po prejšnjem odstavku, za katero je predpisana kazen zapora najmanj petnajstih let ali dosmrtnega zapora, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.(3) Kazen za dejanje iz prvega odstavka tega člena ne sme biti ne po vrsti ne po višini hujša od kazni, ki je predpisana za kaznivo dejanje osebe, ki ji je storilec pomagal.(4) Za dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena se ne kaznuje zakonec storilca, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec. Ker se katera od oseb iz tega odstavka ne kaznuje za kaznivo dejanje iz prvega ali drugega odstavka, se za pomoč storilcu pri storitvi kaznivega dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena ne kaznuje niti njegov zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti niti partner iz registrirane istospolne partnerske zveze.(5) Če se pregon storilca kaznivega dejanja začne na predlog, se tudi storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena preganja na predlog.

50. Zakon o kazenskem postopku

144. člen

Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v tem zakonu, imajo tale pomen:-       osumljenec, ki označuje osumljenko in osumljenca, je oseba, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja;-       obdolženec je tisti, zoper katerega teče preiskava ali zoper katerega je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba;-       obtoženec je tisti, zoper katerega je obtožnica postala pravnomočna;-       obsojenec je tisti, za katerega je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je kazensko odgovoren za določeno kaznivo dejanje;-       izraz obdolženec, kot enotno poimenovanje za obdolženko in obdolženca, se uporablja v tem zakonu tudi kot splošen izraz za obdolženca, obtoženca in obsojenca;-       oškodovanec, ki označuje oškodovanko in oškodovanca, je tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena;-       tožilec, ki označuje tožilca in tožilko, je državni tožilec, zasebni tožilec in oškodovanec kot tožilec;

-       stranka je tožilec in obdolženec;-       zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. Določbe tega zakona o zunajzakonski skupnosti veljajo tudi za registrirane istospolne partnerske zveze po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze;-       policija lahko smiselno pomeni policijsko postajo, drugo enoto policije ali drugega državnega organa, katerega uslužbenci imajo pooblastila policije v predkazenskem postopku v skladu s tem zakonom.

51. Zakon o pomilostitvi

6. člen

Prošnjo za pomilostitev lahko vloži obsojenec, obsojenčev zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik obsojenca v ravni črti, brat, sestra, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik.

52. Zakon o prekrških

Razlogi za izločitev84. člen

Sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti:1.     če je s prekrškom oškodovan;2.     če je z obdolžencem, zastopnikom pravne osebe, njunima zagovornikoma, predlagateljem, oškodovancem, njihovim zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem v zakonski zvezi, ali zunajzakonski skupnosti, ali je z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena, ali v svaštvu do drugega kolena;3.     če je z obdolžencem, zastopnikom pravne osebe, njunima zagovornikoma, predlagateljem ali oškodovancem v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca;4.     če je v isti zadevi o prekršku opravljal kakšno dejanje v zvezi z odkrivanjem prekrška ali sodeloval v postopku kot predlagatelj, zastopnik pravne osebe, zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec oškodovanca oziroma predlagatelja, ali če je bil zaslišan kot priča ali kot izvedenec;5.     če je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe na prvi stopnji;6.     če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Pravice obdolženca90. člen

(1) Obdolženec ima pravico, da se zagovarja, predlaga dokaze in daje druge predloge, da vloži pritožbo in uporablja druga pravna sredstva.(2) Obdolženca je treba pred prvim zaslišanjem poučiti, da ima pravico vzeti si zagovornika in da je zagovornik lahko navzoč pri njegovem zaslišanju.(3) Zagovornika smejo najeti obdolžencu tudi njegov zakoniti zastopnik, zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik.(4) Za zagovornika se sme vzeti samo odvetnik, njega pa lahko nadomešča odvetniški kandidat.(5) Zagovornik mora predložiti organu, pred katerim teče postopek, pooblastilo. Obdolženec lahko

da zagovorniku pooblastilo tudi ustno na zapisnik pri organu, pred katerim teče postopek.

Pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje150. člen

(1) Zoper sodbo o prekršku se lahko vloži pritožba na višje sodišče.(2) Pritožbo v korist obdolženca lahko vložijo obdolženec oziroma njegov zagovornik, njegov zakonec ali oseba, ki živi z obdolžencem v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, zakoniti zastopnik, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra ali rejnik. Za pravno osebo lahko vloži pritožbo njen zastopnik oziroma njen zagovornik.(3) Pritožbo lahko vloži tudi predlagatelj postopka. Predlagatelj se lahko pritoži tako v škodo, kot v korist obdolženca.(4) Če je izrečena sankcija odvzema predmetov, ki niso last obdolženca, se sme lastnik predmetov pritožiti glede izreka o odvzemu predmetov.(5) Zagovornik, zakonec ali oseba, ki živi z obdolžencem v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, zakoniti zastopnik, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik obdolženca lahko vložijo pritožbo tudi brez njegovega posebnega dovoljenja, vendar ne proti njegovi volji. Rok za pritožbo teče tudi v tem primeru od dneva, ko je bil prepis sodbe vročen obdolžencu oziroma njegovemu zagovorniku.(6) Pravico do pritožbe imajo tudi tisti, ki so jim bile izrečene redovne globe.

Objava v sredstvih javnega obveščanja196. člen

(1) Če je bil primer, na katerega se nanaša neopravičen izrek ali neutemeljen odvzem prostosti neke osebe, prikazan v sredstvu javnega obveščanja in je bilo s tem prizadeto njeno dobro ime, objavi sodišče, ki je odločalo o prekršku, na njeno zahtevo v časniku ali drugem sredstvu javnega obveščanja sporočilo o odločbi, iz katere izhaja neopravičenost prejšnje odločbe oziroma ukrepa. Če primer ni bil prikazan v sredstvu javnega obveščanja, pošlje na zahtevo te osebe tako sporočilo njenemu delodajalcu. Po smrti te osebe imajo to pravico njen zakonec, otroci, starši, bratje in sestre ter oseba, s katero je živela v zunajzakonski skupnosti.(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka je dovoljena tudi, če ni bila zahtevana povrnitev škode.(3) Zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba podati v šestih mesecih po pravnomočnosti odločbe o ustavitvi postopka pri sodišču, ki je vodilo postopek o prekršku na prvi stopnji. Pri odločanju o zahtevi se primerno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 193. člena tega zakona.

53. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije

12. člen

Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti, če dejansko živi v Republiki Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo, ki je izgubila državljanstvo Republike Slovenije na

podlagi odpusta ali odreka državljanstvu v skladu z določbami tega zakona ali v skladu s predpisi, ki so urejali državljanstvo na območju Republike Slovenije pred sprejemom tega zakona, če oseba dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno šest mesecev pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo, ki je že najmanj tri leti poročena z državljanom Republike Slovenije, če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. Šteje se, da je pogoj neprekinjenega prebivanja izpolnjen, tudi če oseba fizično ni prisotna na ozemlju Republike Slovenije zaradi razlogov, ki na njeni strani ali na stranizakonca ne štejejo za prekinitev bivanja. Okoliščine zaradi katerih je kljub odsotnosti prosilca za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja, določi Vlada Republike Slovenije.Oseba iz prejšnjega odstavka lahko na posebno prošnjo izjemoma pridobi državljanstvo Republike Slovenije, čeprav ne izpolnjuje pogoja iz 2. točke 10. člena tega zakona in pogoja neprekinjenega prebivanja iz prejšnjega odstavka, če s tem soglaša Vlada Republike Slovenije.Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije polnoletno osebo, rojeno na območju Republike Slovenije, če dejansko živi v Sloveniji od rojstva dalje in če izpolnjuje pogoje iz 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.Pri odločanju na podlagi prejšnjega odstavka lahko pristojni organ upošteva osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki vežejo osebo na Republiko Slovenijo, ter posledice, ki bi jih povzročila zavrnitev prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo s statusom begunca, priznanega po zakonu o azilu, če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno 5 let pred vložitvijo prošnje in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo brez državljanstva (apatrida), če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno 5 let pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo, ki je v Republiki Sloveniji obiskovala in uspešno zaključila najmanj visokošolski program, če dejansko živi v Republiki Sloveniji najmanj sedem let, od tega neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 2., 4., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

18. člen

Državljanu Republike Slovenije preneha državljanstvo Republike Slovenije z odpustom (v nadaljnjem besedilu: odpust iz državljanstva Republike Slovenije), če za to zaprosi in če izpolnjuje naslednje pogoje:1.      da je dopolnil 18 let;2.      da dejansko živi v tujini;3.      da ni ovir zaradi vojaške dolžnosti;4.      da je poravnal dolžne davke in druge zakonske obveznosti;5.      da ima poravnane preživninske obveznosti iz zakonske zveze in iz razmerja med starši in

otroki do oseb, ki živijo v Sloveniji;6.      da zoper njega v Sloveniji ne teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, če pa je bil v Sloveniji obsojen na zapor, da je to kazen prestal;7.      da ima ali da dokaže, da bo sprejet v tuje državljanstvo.Kaj se šteje za ovire zaradi vojaške dolžnosti po 3. točki prejšnjega odstavka, podrobneje predpiše ministrstvo, pristojno za obrambne zadeve.Organ, pristojen za odločanje o odpustu, lahko zavrne prošnjo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, čeprav so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, če tako rešitev zahtevajo razlogi varnosti ali obrambe države oziroma če to terjajo vzajemnost ali drugi razlogi v zvezi z odnosi s tujo državo.Organ, ki je pristojen za odločanje o odpustu, lahko zavrne prošnjo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, čeprav so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, če tako rešitev pogojujejo ekonomski, socialni ali nacionalni interesi države.

54. Zakon o tujcih

98. člen

(izdaja potnih in drugih listin)

(1) Tujcu, ki ima dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji, se lahko izda potni list za tujca, če:

– je oseba brez državljanstva;

– nima in si ne more preskrbeti veljavne potne listine države, katere državljan je.

(2) Potni list za tujca se lahko izda tudi drugemu tujcu, ki nima veljavne potne listine, če so za to upravičeni razlogi.

(3) Prošnjo za izdajo potnega lista za tujca vloži tujec osebno pri upravni enoti. Prošnjo lahko vloži tujec, ki je dopolnil 18 let, in tudi tujec, ki še ni star 18 let, če je sklenil zakonsko zvezo.

(4) Za tujca, mlajšega od 18 let, oziroma tujca, ki ni poslovno sposoben, prošnjo za izdajo potnega lista za tujca vloži njegov zakoniti zastopnik.

(5) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, predpiše obrazec potnega lista za tujca. S predpisom o obrazcu potnega lista za tujca se določi tudi način zajemanja prstnih odtisov.

100. člen

(zavrnitev izdaje potnega lista za tujca in njegov odvzem)

(1) Potni list za tujca se ne izda tujcu:

– zoper katerega teče kazenski postopek, če to zahteva pristojno sodišče;

– ki mu je bila izrečena nepogojna kazen zapora, dokler kazni ne prestane;

– če ni poravnal preživninskih obveznosti iz zakonske zveze ali razmerja med starši in otroki do

upravičencev, ki stalno prebivajo v Republiki Sloveniji, in to zahteva pristojni organ;

– če ni poravnal davčnih obveznosti in to zahteva pristojni organ.

(2) Pristojni organ obstoj razloga za zavrnitev izdaje potnega lista za tujca iz četrte alinee prejšnjega odstavka ugotavlja na podlagi podatkov iz evidenc, ki jih vodi davčni organ o zapadlih neplačanih davčnih obveznostih ter so označeni kot davčna tajnost. Pristojni organ mora podatke, ki so davčna tajnost, varovati v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Podatke iz navedenih evidenc lahko pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.

(3) Tujcu se potni list za tujca odvzame, če:

– se ugotovijo razlogi iz prejšnjega odstavka;

– v njem manjka fotografija ali če ni več mogoče ugotoviti tujčeve istovetnosti;

– je potni list ponarejen, nepopoln ali drugače poškodovan.

(4) Potni list za tujca se odvzame z odločbo, zoper katero se tujec lahko pritoži v roku treh dni. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(5) Tujec mora potni list za tujca vrniti, če pridobi državljanstvo Republike Slovenije ali, če pridobi potni list države, katere državljan je, oziroma katere državljan postane, ali, če preneha oziroma se mu razveljavi dovoljenje za prebivanje.

126. člen(dovoljenje za stalno prebivanje za državljana EU)

(1) Dovoljenje za stalno prebivanje se lahko izda državljanu EU, ki v Republiki Sloveniji zakonito prebiva neprekinjeno pet let na podlagi potrdila o prijavi prebivanja, potrdila o vloženi prošnji za izdajo oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja ali veljavne osebne izkaznice oziroma veljavnega potnega lista, če ne obstaja utemeljen sum, da bi lahko njegovo prebivanje v Republiki Sloveniji pomenilo resno in dejansko nevarnost za javni red, varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije, ali ne obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, proizvodnjo ali prometom z drogami ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj. V času odločanja o prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje mora državljan EU v Republiki Sloveniji prebivati na podlagi potrdila o prijavi prebivanja.(2) Pogoj petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja iz prejšnjega odstavka je izpolnjen tudi, če je bil državljan EU v tem obdobju odsoten iz Republike Slovenije:-        za največ šest mesecev na leto;-        enkrat do največ dvanajst zaporednih mesecev iz pomembnih razlogov, kot so nosečnost, rojstvo otroka, resna bolezen, študij, poklicno usposabljanje, napotitev na delo v drugo državo;-        zaradi služenja vojaškega roka.(3) Pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena se lahko dovoljenje za stalno prebivanje izda državljanu EU:-        ki je slovenskega rodu;-        katerega prebivanje v Republiki Sloveniji je v interesu Republike Slovenije, o čemer organ, pristojen za izdajo dovoljenja, odloči na podlagi mnenja pristojnega ministrstva;-        ki je kot zaposlena ali samozaposlena oseba v Republiki Sloveniji prenehal z delom in je po

predpisih Republike Slovenije upravičen do prejemanja starostne pokojnine, pod pogojem, da je bil v Republiki Sloveniji v zadnjih dvanajstih mesecih zaposlen in da v Republiki Sloveniji neprekinjeno zakonito prebiva več kot tri leta;-        ki je bil v Republiki Sloveniji zadnjih dvanajst mesecev zaposlen in se je predčasno upokojil, če v Republiki Sloveniji neprekinjeno zakonito prebiva več kot tri leta; v obdobje dvanajstmesečne zaposlitve se šteje tudi zaposlitev v drugi državi članici Evropske unije, v kateri je bil državljan EU zaposlen;-        ki je bil v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici Evropske unije, v katero je dnevno ali tedensko prihajal na delo, zaposlen ali je opravljal dela kot samozaposlena oseba in je prenehal z delom zaradi trajne nezmožnosti za delo, če v Republiki Sloveniji neprekinjeno zakonito prebiva več kot dve leti, kadar pa je trajna nezmožnost za delo posledica nezgode pri delu ali poklicne bolezni in je v Republiki Sloveniji upravičen do invalidske pokojnine, dolžina prebivanja ni pogoj;-        ki se kot zaposlena ali samozaposlena oseba po treh letih nepretrgane zaposlitve ali opravljanja dela kot samozaposlena oseba in neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji zaposli v drugi državi članici Evropske unije in se vsak dan ali vsaj enkrat tedensko vrača v Republiko Slovenijo; v triletno obdobje nepretrgane zaposlitve ali opravljanja dela se šteje tudi čas zaposlitve ali opravljanja dela v drugi državi članici Evropske unije, v kateri je državljan EU zaposlen ali dela;-        ki je družinski član državljana EU iz tretje, četrte, pete ali šeste alinee tega odstavka;-        ki je družinski član slovenskega državljana ali družinski član državljana EU ali tujca, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje, če v Republiki Sloveniji najmanj dve leti neprekinjeno zakonito prebiva.V obdobje zaposlitve iz četrte, pete in šeste alinee tega odstavka se šteje tudi čas, ko je bil državljan EU brezposeln in prijavljen pri pristojnem organu za zaposlovanje v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici Evropske unije, v katero je dnevno ali tedensko prihajal na delo, kot iskalec zaposlitve, in čas, v katerem delavec zaradi bolezni ali nezgode, dela ni mogel opravljati.(4) Državljanu EU iz tretje, četrte in pete alinee prejšnjega odstavka, katerega zakonec, s katerim skupaj prebivata v Republiki Sloveniji, je imel državljanstvo Republike Slovenije, ki mu je prenehalo po sklenitvi zakonske zveze, se dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda ne glede na dolžino prebivanja in zaposlitve v Republiki Sloveniji.(5) Za sprejem prošnje in izdajo dovoljenja za stalno prebivanje državljanu EU je pristojna upravna enota, na območju katere državljan EU prebiva.(6) Dovoljenje za stalno prebivanje se državljanu EU izda za neomejeno časovno obdobje.

55. Zakon o splošnem upravnem postopku

35. člen

Predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku:1.     če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke;2.     če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti;3.     če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;

4.     če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.

148. člen

(1) Organ, ki vodi postopek, mora postopek prekiniti, če se predhodno vprašanje nanaša na obstoj kaznivega dejanja, na obstoj zakonske zveze ali na ugotovitev očetovstva ali če zakon tako določa.(2) Kadar se tiče predhodno vprašanje kaznivega dejanja, pa ni mogoč kazenski pregon, obravnava organ, ki vodi postopek, tudi to vprašanje.

183. člen

(1) Priča sme odreči pričanje:1.     na posamezna vprašanja, če bi z odgovorom na vprašanje spravila v hudo sramoto, občutno premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe, svojega krvnega sorodnika v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, svojega zakonca, osebo, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, ali sorodnika po svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca;2.     na posamezna vprašanja, na katera ne bi mogla odgovoriti, ne da bi prekršila dolžnost oziroma pravico varovati poslovno ali poklicno tajnost;3.     o tistem, kar ji je stranka zaupala kot svojemu pooblaščencu;4.     o dejstvih, za katera je zvedela kot duhovnik, odvetnik, zdravnik ali pri opravljanju kakšnega drugega poklica ali dejavnosti, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedela pri opravljanju takega poklica ali dejavnosti.(2) Priča je lahko odvezana dolžnosti pričanja tudi o posameznih drugih dejstvih, če navede za to tehtne razloge. Če je treba, mora te razloge verjetno izkazati.(3) Zaradi nevarnosti, da bi imela kakšno premoženjsko škodo, priča ne sme odreči pričanja o pravnih opravilih, pri katerih je bila navzoča kot priča, pisar ali posredovalec, o dejanjih, ki jih je v zvezi s spornim razmerjem opravila kot pravni prednik ali zastopnik katere od strank, ter o vsakem takem dejanju, ki ga je po posebnih predpisih dolžna naznaniti ali dati o njem izjavo.(4) Priča ne sme biti zaslišana o določenih zadevah, če bi s tem prekršila dolžnost varovanja tajnosti v skladu z zakonom, dokler je pristojni organ ne odveže te dolžnosti.

56. ZAKON O POTNIH LISTINAH

9. člen

Diplomatski potni list se izda predsedniku Republike Slovenije, poslancem Državnega zbora Republike Slovenije, poslancem iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, predsedniku Državnega sveta Republike Slovenije, predsedniku in članom Vlade Republike Slovenije, predsedniku Ustavnega sodišča Republike Slovenije, varuhu človekovih pravic, predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, predsedniku Računskega sodišča Republike Slovenije, uslužbencem Republike Slovenije v diplomatskih predstavništvih in konzulatih ter uslužbencem v posebnih misijah v tujini, ki imajo diplomatske ali konzularne nazive, ter uslužbencem ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, ki opravljajo diplomatske in konzularne naloge in imajo diplomatske nazive, vključno s tistimi, ki v dogovoru z ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve, opravljajo naloge v Evropski službi za zunanje delovanje, vodjem državnih

delegacij Republike Slovenije, osebam, ki po sklepu Vlade Republike Slovenije odhajajo na delo v mednarodne organizacije kot funkcionarji z diplomatskim statusom v omenjenih organizacijah, diplomatskim kurirjem in določenim drugim osebam, če je to v interesu Republike Slovenije.

Diplomatski potni list se lahko izda tudi ožjim družinskim članom uslužbencev Republike Slovenije v diplomatskih predstavništvih in konzulatih ter uslužbencev na posebnih misijah v tujini, uslužbencev, ki na podlagi sporazuma z ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve, opravljajo naloge v Evropski službi za zunanje delovanje in ožjim družinskim članom oseb, ki po sklepu Vlade Republike Slovenije odhajajo na delo v mednarodne organizacije kot funkcionarji z diplomatskim statusom v omenjenih organizacijah, če z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu v tujini, ter ožjim družinskim članom ostalih oseb iz prejšnjega odstavka, če jih spremljajo na službeni poti v tujino.

Za ožjega družinskega člana oseb iz prejšnjega odstavka se štejejo njihov zakonec ali zunajzakonski partner, njihovi otroci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

10. člen

Službeni potni list se izda svetnikom Državnega sveta Republike Slovenije, uslužbencem ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, in uslužbencem, razporejenim v diplomatska predstavništva ali konzulate Republike Slovenije v tujini, ki niso upravičeni do diplomatskega potnega lista.

Službeni potni list se izda tudi članom državnih delegacij Republike Slovenije in uslužbencem drugih državnih organov, kadar službeno potujejo v tujino ter določenim drugim osebam, če je to v interesu Republike Slovenije.

Službeni potni list se lahko izda ožjim družinskim članom uslužbencev iz prvega odstavka tega člena, če z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu v tujini. Za ožjega družinskega člana se šteje zakonec ali zunajzakonski partner, njihovi otroci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

57. ZAKON O OSEBNEM IMENU

16. člen

(priimek po sklenitvi zakonske zveze ali registrirane istospolne partnerske zveze s tujcem)

Če državljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče v tujini, sklene zakonsko zvezo ali registrira istospolno partnersko skupnost pred organi tuje države z državljanom te države, lahko izbrani priimek po sklenitvi zakonske zveze ali istospolne partnerske zveze v Republiki Sloveniji uporablja v obliki in na način, kakor se uporablja v državi zakonca ali istospolnega partnerja, v skladu z veljavnimi predpisi te države in v skladu z razpoložljivim naborom črk in znakov za zapis osebnega imena v Republiki Sloveniji.

17. člen

(sprememba priimka po razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze ali registrirane istospolne partnerske zveze)

(1) Ob razveljavitvi ali razvezi zakonske zveze ali istospolne partnerske zveze razvezana zakonca ali registrirana istospolna partnerja obdržita priimek, ki sta ga izbrala ob sklenitvi zakonske zveze ali istospolne partnerske zveze.

(2) Zakonec ali registriran istospolni partner, ki je ob sklenitvi zakonske zveze spremenil priimek, lahko pri pristojnem organu v šestih mesecih po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze ali istospolne partnerske zveze poda izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo te zakonske zveze ali registrirane istospolne partnerske zveze.

(3) Izjavo po prejšnjem odstavku lahko poda le, če v času trajanja zakonske zveze ali registrirane istospolne partnerskeskupnosti priimka ni spreminjal.

58. ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV

2. člen

Zaščitena kmetija po tem zakonu je kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para ali oseb, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.

Za 1 ha primerljive kmetijske površine po tem zakonu se šteje:-        1 ha zemljišč, ki so po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirana kot kmetijska

zemljišča in imajo boniteto zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: boniteta), od 50 do 100,

-        2 ha zemljišč, ki so po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirana kot kmetijska zemljišča z boniteto od 1 do 49, ali

-        8 ha zemljišč, ki so po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirana kot gozdna zemljišča.

Kmetije, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, sestavljajo pa jih pretežno gozdovi, se za zaščiteno kmetijo štejejo le, če imajo najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin, ki so po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirana kot kmetijska zemljišča.

Kot zakonca po tem zakonu se štejeta tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, vendar le v primeru, če ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.

Za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske zveze veljajo enaka pravila kot veljajo za dedovanje med zakoncema.

59. ZAKON O ZAVAROVALNIŠTVU

10. člen

(1) Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj bodisi upravljalsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe.

(2) Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:1.     kot ožji družinski člani;2.     tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena,

skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;3.     tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po

drugih točkah tega člena;4.     tako, da tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu:

ZGD);5.     kot člani uprave, nadzornega sveta ali prokuristi oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o

zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.

(3) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:1.     zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima

po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja oziroma zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske zveze, enake pravne posledice kot zakonska zveza;

2.     otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;3.     druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.

(4) Odvisna oziroma obvladujoča družba po tem zakonu je odvisna oziroma obvladujoča družba v smislu določb ZGD, ki opredeljujejo pojem odvisne in obvladujoče družbe.

(5) Obvladovanje po tem zakonu je razmerje med odvisno in obvladujočo družbo oziroma temu razmerju podobno razmerje med katerokoli fizično in pravno osebo.

(6) Kadar je v tem zakonu določeno, da zavarovalnica ne sme imeti naložb v določeni pravni osebi, se prepoved nanaša tako na neposredne kot tudi posredne naložbe.

(7) Posredne naložbe so naložbe v osebe, ki so povezane z določeno pravno osebo iz šestega odstavka tega člena.

61. ZAKON O ZAČASNI ZAŠČITI RAZSELJENIH OSEB

 36. člen

(pravica do združevanja družine)

(1) Pravico do začasne zaščite po tem zakonu imajo tudi ožji družinski člani osebe, ki je pridobila začasno zaščito.

(2) Za ožje družinske člane se po tem zakonu štejejo:

– zakonec oziroma oseba, ki je z osebo, ki je pridobila začasno zaščito, najmanj eno leto pred prihodom v Republiko Slovenijo živela v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;

– otroci osebe, ki je pridobila začasno zaščito, dokler jih je ta dolžna preživljati;

– pastorki, kadar ti preživljajo očima ali mačeho, ter očim ali mačeha, kadar preživlja pastorke;

– vnuki in nečaki osebe, ki je pridobila začasno zaščito, če ta oseba preživlja vnuke ali nečake, ki so brez staršev;

– drugi bližnji sorodniki osebe, ki je pridobila začasno zaščito, če so živeli skupaj kot del družine pred prihodom v Republiko Slovenijo in jih je ta preživljala.

62. ZAKON O MEDNARODNI ZAŠČITI

16. člen(mladoletnik brez spremstva, ki je prosilec)

(1) V postopkih, v katerih je prosilec mladoletnik brez spremstva, je treba:-       upoštevati načelo največje otrokove koristi;-       čim prej ugotoviti otrokovo istovetnost in začeti postopek iskanja njegovih staršev ali drugih

sorodnikov;-       prošnjo obravnavati prednostno;-       mu pred pričetkom postopka postaviti zakonitega zastopnika ali zakonito zastopnico (v

nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik).

(2) V postopkih, pri katerih se obravnavajo mladoletniki brez spremstva, mora biti uradna oseba pristojnega organa, ki vodi postopek, dodatno usposobljena za obravnavo mladoletnikov, zlasti za dajanje pomoči pri učinkovitem uveljavljanju pravic po tem zakonu. Za organiziranje in izvedbo rednih usposabljanj uradnih oseb za obravnavo mladoletnikov brez spremstva skrbi ministrstvo, medtem ko morajo drugi državni organi zagotavljati podporo in strokovno znanje. Ministrstvo lahko pri izvajanju rednega usposabljanja uradnih oseb sodeluje z osebami, ki so specializirane za delo z otroki in mladoletniki.

(3) Mladoletnik brez spremstva v postopku po tem zakonu sodeluje na način, ki je primeren in prilagojen njegovi starosti ter stopnji duševnega razvoja.

(4) Za zakonito zastopanje na področjih varovanja zdravja, izobraževanja, varovanja premoženjskih pravic in koristi ter za zastopanje v postopku za mednarodno zaščito se mladoletniku brez spremstva imenuje zakoniti zastopnik.

(5) Minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve,

predpiše podrobnejši način izvajanja pooblastila zakonitega zastopnika, način medsebojnega sodelovanja zakonitega zastopnika, ministrstva in krajevno pristojnega centra za socialno delo pri izvajanju skrbi za osebnost, pravice in koristi mladoletnika brez spremstva ter način oblikovanja in vodenja seznama iz četrtega odstavka 16. a člena tega zakona. V predpisu se določi tudi podrobnejši način zagotavljanja ustrezne nastanitve, oskrbe in obravnave mladoletnika brez spremstva zunaj azilnega doma ali njegove izpostave.

(6) Pred sprejemom prošnje je treba mladoletniku brez spremstva tudi ustno pojasniti vsebino brošure o pravicah in dolžnostih prosilcev. Način pojasnjevanja je treba prilagoditi njegovi starosti in stopnji duševnega razvoja.

(7) Mladoletnik brez spremstva je skupaj s svojim zakonitim zastopnikom navzoč pri vseh dejanjih postopka po tem zakonu.

(8) Pristojni organ poskrbi za ustrezno nastanitev in oskrbo mladoletnika brez spremstva. Pri izvajanju nastanitve in oskrbe pristojni organ sodeluje z zakonitim zastopnikom.

(9) Določbe glede zakonitega zastopnika se ne uporabljajo za mladoletnika, ki je sklenil zakonsko zvezo.

16.b člen

(družinski člani)

(1) Pristojni organ pri svojem delu upošteva načelo ohranjanja enotnosti družine.

(2) Družinski člani prosilca so državljani tretje države ali osebe brez državljanstva, ki so skupaj s prosilcem v Republiki Sloveniji in so člani družine, ki je obstajala že v izvorni državi. To so:1.     zakonec, registrirani partner ali partner, s katerim prosilec živi v dalj časa trajajoči življenjski

skupnosti;2.     mladoletni otroci prosilca ali osebe iz prejšnje točke, če so neporočeni, ne glede na to, ali so

bili rojeni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali posvojeni, kakor to določajo predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih;

3.     oče, mati ali druga odrasla oseba, ki je za prosilca odgovorna v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, če je prosilec mladoleten in neporočen.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za družinskega člana prosilca šteje tudi otrok prosilca, rojen v Republiki Sloveniji.

(4) V poligamni zakonski zvezi se za družinskega člana prosilca šteje le en zakonec, in sicer tisti, ki ga določi prosilec.