3.4 TEHNIČNO POROČILO PZI.pdf · VODOVODNI SISTEM BEGUNJE-3. FAZA IZVIR-PLAN d.o.o. št.proj. 02/14-PZI 3.4 Tehnično poročilo - 7 /29- naročnik: Občina Cerknica Kompaktno osnovo

VODOVODNI SISTEM BEGUNJE-3. FAZA IZVIR-PLAN d.o.o. št.proj. 02/14-PZI

3.4 Tehnično poročilo - 1 /29- naročnik: Občina Cerknica

3.4 TEHNIČNO POROČILO

3.4.1. UVOD

Na osnovi PGD št. 09/07 z naslovom »Vodovodni sitem Begunje« in gradbenega dovoljenja UE Cerknica št. 351-418/2008 z dne 12.5.2011 ter že zgrajene Faze 1 in Faze 2, namerava investitor Občina Cerknica, zgraditi še končno, 3. Fazo objekta. Predmet pričujoče projektne dokumentacije za izvedbo (PZI) je tako 3. Faza objekta z naslovom: »Vodovodni sistem Begunje – 3. Faza«, s katero bo zaključena gradnja objekta z naslovom: »Vodovodni sitem Begunje« po izdanem gradbenem dovoljenju UE Cerknica št. 351-418/2008 z dne 12.5.2011. V tretji fazi izvedbe je predvideno:

- izvedba pretočnega vodohrana VH180m3 Begunje, - tlačna cevovodna ter vzporedna TK in NN kabeljska povezava med jaškom J1 na

vrtini in vodohranom VH180m3 Begunje s tem, da se izvede tlačni cevovod PE100RC DN125 PN16 L=163m na odseku od že zgrajenega cevovoda od t.9 do VH180m3 ter vzporedna zemeljska kabla, TK in NN, med J1 in VH180m3 po načrtu električnih inštalacij in opreme,

- izvedba cevovodne povezave DLTŽ C64 VRS DN150 L=169m med vodohranom VH180m3 Begunje in že grajenim cevovodom v t.22,

- izvedba jaška J2 z odcepom za Selšček in redukcijo tlaka za Bezuljak oz. Begunje, - izvedba cevovoda PE100RC DN110 PN16 L=61m za Selšček, - izvedba odseka cevovoda DLTŽ C64 VRS DN150 L=905m od t.63 do V1 in

cevovoda DLTŽ C64 VRS DN125 L=870m od V1 do t.0, - povezava z obstoječim cevovodom za Begunje v V1, - rekonstrukcija hidromehanske opreme v vodohranu VH80m3 Bezuljak v smislu

protiležne funkcije, - ureditev avtomatika delovanja sistema po načrtu električnih inštalacij in opreme.

3.4.2. OBSTOJEČE STANJE Investitor Občina Cerknica je na osnovi gradbenega dovoljenja UE Cerknica št. 351-418/2008 z dne 12.5.2011 ter PGD oz. PZI z naslovom projekta: »Vodovodni sitem Begunje« št. proj. 09/07, projektant Izvir – plan d.o.o., že zgradila 1. in 2. Fazo objekta na način, ki zagotavlja začasno obratovanje vodovoda. S 3. Fazo izvedbe namerava investitor končati projekt v skladu s projektno dokumentacijo in izdanim gradbenim dovoljenjem.



3.4.3. ZASNOVA IN OPIS SISTEMA Na koti 680.00m n.m. se zgradi pretočni vodohran VH180m3 Begunje, v katerega se bo črpala voda iz vrtine (J1), avtomatsko na osnovi zvezno nastavljivih nivojev vode v vrtini in vodohranu merjenimi z nivojskimi tlačnimi sondami, preko tlačnega cevovoda ob katerem bosta položena TK in NN zemeljska kabla. Električne inštalacije in oprema ter avtomatika delovanja so opredeljeni v načrtu električnih inštalacij in opreme. Iz vodohrana VH180m3 Begunje na koti 680.00m n.m. se bo gravitacijsko oskrbovalo območje Begunj in Selščka ter obstoječi vodohran VH80m3 Bezuljak 658.43m n.m., ki se preuredi v protiležni vodohran. Zaradi zagotavljanja normalnih tlačnih razmer v oskrbovalnem sistemu je v jašku J2, v smeri proti Begunjam oz. VH80m3 Bezuljak, predvidena redukcija tlaka iz 35m v.s. na 20m v.s.. V vodohranu VH180m3 Begunje je predvidena dezinfekcija vode z doziranjem NaCl2 preko dozirne črpalke za klor. Električna energija je na razpolago na priključnem mestu ob vrtini oz. jašku J1. Predviden cevovod se gradi neposredno ob obstoječem cevovodu, ki se po končani gradnji ukine, zato je temu primerno potrebno predvideti tehnologijo gradnje, vključno s prevezavo hišnih priključkov in oskrbo z vodo v času gradnje, ki jo je potrebno uskladiti z upravljalcem vodovoda. Specifikacija cevi in kablov v 3. Fazi izvedbe: CEVOVOD:

- Odsek t.9 – VH180m3 Begunje PE100RC DN125 PN16 L = 163m - Odsek VH180m3 Begunje – t.22 DLTŽ C64 VRS DN150 L = 169m - Odsek J2 – T1 PE100RC DN110 PN16 L = 61m - Odsek t.63 – V1 DLTŽ C64 VRS DN150 L = 905m - Odsek V1 – t.0 DLTŽ C64 VRS DN125 L = 870m

SKUPAJ: L= 2168m

OBJEKTI: - VH180m3 Begunje - novogradnja - Obstoječ VH80 m3 Bezuljak – rekonstrukcija hidromehanske opreme

KABELSKE POVEZAVE

- Odsek J1 – VH180m3 Begunje: TK kabelj - Odsek J1 – VH180m3 Begunje: NN kabelj

Izvedba je opisana v poglavju 3.4.10 Gradbena izvedba.



3.4.4. SKLADNOST PROJEKTA S PROSTORSKIM AKTOM IN OKOLJSKIMI ZAHTEVAMI

Načrtovana gradnja se nahaja izven plansko določenih stavbnih zemljišč občine Cerknice, na območju javnih poti in ekstenzivnih kmetijskih zemljišč ter gozdnega območja. Skladno s prostorskimi sestavinami planskih aktov občine in z odlokom o PUP navedenih v Lokacijski informaciji (Uradni list RS št. 100/04 in 23/05) občine Cerknica, je na obravnavanem območju dopustna gradnja gospodarske komunalne javne infrastrukture in drugih omrežij oz. vodovodov v javni rabi.

Projektiranje razširitve javnega vodovodnega sistema je načrtovana v skladu z veljavnim Odlokom o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana (Uradni list RS, štev. 100/04) in Odlokom o spremembah in dopolnitvah splošnih prostorskih ureditvenih pogojev (Uradni list RS, štev. 23/05) Občine Cerknica, in skladno z zahtevami projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev. Lega in obseg objektov sta podrobno razvidna iz grafičnih prilog, posebej iz topografskih in katastrskih situacij.

3.4.5. LOKACIJA OBJEKTA Predvidena gradnja je načrtovana na območju občine Cerknica v k.o.Bezuljak, k.o.Begunje pri Cerknici in k.o.Selšček. Dostop do predvidenega vodohrana VH80m3 Begunje je omogočen po obstoječi makadamski poti, do neposredne lokacije pa je predvidena ureditev obstoječe gozdne poti. Ureditev obstoječe gozdne poti do lokacije vodohrana Begunje je predvidena z odstranitvijo zgornjega sloja materiala, dovozom tampona, ureditvijo odvodnjavanja in utrditvijo planuma poti do ustrezne nosilnosti, ki bo služila tako za namen gradnje objekta kot za kasnejše vzdrževanje objekta. Predvideno je, da bo investitor z lastniki zemljišč na katerih je predvidena ureditev dovoznih poti, sklenil pogodbe o služnosti. Predvideno je, da bo investitor za potrebe gradnje objektov izvedel odkup zemljišč, za potrebe izgradnje cevovoda pa sklenil pogodbe o služnosti. Načrtovan cevovod poteka po parcelah k.o. Selšček, k.o. Begunje, k.o. Selšček, ki so razvidne iz grafičnih prilog št. 3.6.4 (Katastrska situacija). Trasa cevovoda poteka pretežno po ali ob obstoječih lokalnih cestah in poteh, v manjšem delu pa tudi po ekstenzivnih kmetijskih – travniških površinah in gozdnih poteh.



Seznam parcel po katerih je predvidena gradnja cevovoda: CEVOVOD k.o. Selšček: 350/29, 350/50, 350/31, 350/49, 350/32, 200, 132, 131, 130, 89, 90/1, 96/2, 2122, 96/1, 2124/8, 2124/1 k.o. Begunje: 124, 128/6, 128/3, 128/5, 128/7, 128/8, 128/9, 123/1, 2125, 2121/11, 14/1, 14/2, 119/1, 119/3, 119/4, 11, 10, 9, 7/4, 7/3, 4/1, 4/2, 3/1, 2121/1, 5/4, 5/1, 121, 1, -1, 2092/1, 533, 421/2, 420/2, 419, 418, 417, 416, 412, 411, 410, 409, 408, 407, 405, 406, 404, 895, 896, 897, 898, 899, 2090, 901, 902, 903, 906, 907, 908, 909, 910, 2089, 886



3.4.6. GEOLOGIJA

Samo MARINC s.p. Tel.: 03 490 24 50 Celje, 27.12.2007 C. na Ostrožno 85 3000 Celje Naročnik: IZVIR PLAN d.o.o Trubarjeva ulica 35 3270 Laško Predmet: Geološki ogled predvidene trase vodovoda

GEOLOŠKO - GEOMEHANSKO POROČILO O OGLEDU PREDVIDENE TRASE

VODOVODA »BEGUNJE«; V OBČINI CERKNICA Datum ogledov: oktober-november 2007 Arh. št.: 54-12/07 doo Obdelal: Samo MARINC

univ.dipl.inž.geol. KAZALO UVOD MORFOLOGIJA OBMOČJA GEOLOŠKA SESTAVA TAL PROBLEMATIČNI ODSEKI TRASE PREDLOG TEMELJENJA, IZVEDBE IN UREDITEV ODVODNJEVANJA VH ZAKLJUČEK



UVOD Po naročilu podjetja IZVIR PLAN d.o.o., Laško, smo v oktobru in novembru 2007 izvedli podrobne terenske geološke oglede predvidene trase vodovoda v zaselku BEGUNJE, v občini Cerknica. Nov vodovod naj bi se napajal iz vrtine BG-1, na skrajnem severovzhodnem delu trase. Iz vrtine naj bi se voda prečrpavala v bližnji vodohran (VH 80 m3 Begunje). Od omenjenega vodohrana pa naj bi potekal nov vodovod preko razgibanega terena severno od zaselka Begunje do obstoječega vodohrana Bezuljak (na skrajnem severozahodnem delu trase), ki je predmet rekonstrukcije. Razen vodohrana Begunje, v sklopu obravnavanega vodovoda ne bo zgrajenih večjih objektov. Predvidena globina ukopa cevovoda bo cca 1,2 m. S podrobnim geološkim ogledom obravnavane trase, mikrolokacije predvidenega objekta (vodohrana) in širše okolice, naj bi ugotovil geološko sestavo ožjega območja ukopov ter predvideli morebitne težave, glede na morfološko-geološke razmere. Na podlagi idejne zasnove trase, oziroma projekta, ki ga je preskrbel naročnik in podrobnega geološkega ogleda predvidene trase in širše okolice podajam naslednje poročilo:

MORFOLOGIJA OBMOČJA Trasa obravnavanega vodovoda poteka v glavnem severno od zaselka Begunje, severno od »centra« Cerknice (tudi situacija v prilogah). Relativno nizki gričevnat svet je razbrazdan s številnimi grapami in dolinami. Pobočja so relativno blaga do le mestoma strma in vpadajo, glede na razgibanost terena, v različnih smereh, v povprečju pa proti jugovzhodu, jugu in jugozahodu. Območje je v glavnem razpršeno poseljeno. Stanovanjski in gospodarski objekti stojijo v glavnem ob cestnih povezavah. Območje je v glavnem poraslo z gozdom, delno pa so večje kmetijske površine – predvsem travniki in pašniki Vodotoki na obravnavanem območju – potoki – potekajo v spodnjih delih dolin. Na obravnavanem območju trase vodovoda, sicer nismo zasledili zamočvirjenega terena! Tudi relativno strma pobočja so na videz stabilna, kar je posledica geološke sestave tal (v glavnem karbonati!!!).

GEOLOŠKA SESTAVA TAL Širše, kot tudi ožje obravnavano območje predvidene trase vodovoda je v osnovi zgrajeno iz triadnih karbonatov in le podrejeno peščenjakov, glinovcev in breč. Triadne hribine mejijo proti jugu na jurske karbonate. Preperina nad kompaktno karbonatno podlago je v glavnem sestavljena iz glinastih meljev do glin, z vložki gruščev in prehodov v peščene grušče. V območju dolin prevladujejo kvartarni aluvijalni nanosi potokov.



Kompaktno osnovo celotnega območja predvidene trase vodovoda tvorijo zgornje triadni karbonati. Prevladujejo masivni dolomiti s prehodi v apnence. Apnenci so v glavnem plastoviti, a zaradi tektonske dejavnosti v preteklosti je vpad plasti različen na krajše razdalje. Številne prelomne cone in prelomi potekajo v generalni smeri severozahod-jugovzhod. V območju apnencev je teren zakrasel, s številnimi vrtačami in manjšimi polji. Zaradi zakraselosti apnencev, je v teh območjih razpoklinska prepustnost zakrasele hribinske osnove večja, napram dolomitom, ki so slabo prepustni! Globina kompaktne karbonatne osnove močno varira od nekaj decimetrov na grebenastih območjih, do več metrov v območju dolin. Po pobočjih navzgor se globina manjša in doseže skoraj površino na grebenastih delih pobočji in vrhovih vzpetin. Zaradi zakraselosti in nekdanje erozije, so lahko v kompaktni podlag tudi večje, ozko lokalne vdolbine, zapolnjene s preperino. Nosilnost hribinske osnove ni vprašljiva! Preperina nad kompaktno karbonatno podlago je heterogena, sestavljena v glavnem iz peščenih glinastih meljev do glin in peščenih zaglinjenih gruščev na večji globini ter vsemi prehodi med omenjenimi zemljinami. Po pobočjih navzgor procent peščenih in gruščnatih frakcij narašča, s tem pa tudi prepustnost zemljine. Zemljina je v glavnem v težko gnetnem do poltrdem kons. stanju. V preperini so lahko tudi večje samice karbonatov. Debelina preperine precej varira od nekaj decimetrov do lahko tudi več metrov v območju glavnih dolin. V stranskih dolinah je debelina preperine do največ cca 1,5 m do 2,0 m. Ocenjene geomehanske karakteristike preperine so relativno ugodne in v naslednjih mejah: prostorninska teža = 18,0 - 19,0 kN/m3 kohezija c = 2,0 - 15,0 kPa strižni kot = 18,0 - 22,0 stopinj modul stisljivosti Ms 6,0 - 10,0 MPa koeficient prepustnosti k = 2,0E-06 - 8,0E-08 cm/s V območju dolin prevladujejo kvartarni aluvijalni nanosi potokov. Sestavljeni so v glavnem iz zameljenih peskov do peščenih in zameljenih, tudi zaglinjenih, prodov. Zemljina je relativno slabo prepustna, na kar kažejo visoki nivoji podtalnice v dolinah in zamočvirjenost dolin. Dotoke podtalnice je v območju izkopov pričakovati le v območju prečkanja dolin z vodotoki, sicer bodo izkopi potekali nad nivojem podtalnice.

PROBLEMATIČNI ODSEKI TRASE Problematičnih odsekov trase na obravnavanem območju ni! Poudaril bi, da je celotna trasa ugodno speljana po stabilnih območjih sicer razgibanih pobočjih, na katerih ni pričakovati stabilnostnih problemov. Stabilnost območja je pogojena z ugodno sestavo tal. »Problemi« bodo v glavnem glede izkopov. Na celotnem obravnavanem območju je namreč kompaktna podlaga v glavnem tik pod koto terena, na globini od le nekaj cm do največ nekaj dm. Nekoliko se bodo poslabšale razmere na območjih, kjer trasa poteka prečno preko dolin. Na teh odsekih je pričakovati relativno slabo nosilno in stisljivo



preperino (vlažne gline do glinasti melji), kjer bo potrebno izkopne jarke predvidoma mestoma razpirati, oziroma tehnologijo izkopov prilagoditi relativno slabim geomehanskim karakteristikam preperine. Glede na celotno traso bodo izkopi potekali – do okrog 20 % - v »zemljini« III in IV kategorije ter 80 % v »zemljini« V kategorije.

PREDLOG TEMELJENJA, IZVEDBE IN UREDITEV ODVODNJEVANJA VODOHRANA Predviden vodohran, lociran na oblem grebenu, ki z osjo vpada proti jugovzhodu (pobočje na mikrolokaciji vpada pod naklonom do največ 25 stopinj!!), bo temeljen na temeljni plošči. Le ta mora v celoti nalegati na homogeno nosilna, kompaktna karbonatna temeljna tla. Glede na zasnovo objekta in morfologijo terena, bo vodohran z zalednim delom globje vkopan v zemljino – hribino. Dopustna nosilnost kompaktnih temeljnih tal je pd = 300 kPa, vendar bo, glede na način temeljenja (temeljna plošča) izkoriščen le del možne obtežbe. Posedki objekta bodo zanemarljivi. Vkopane stene objekta naj se dimenzionira na delovanje aktivnih zem. pritiskov, upoštevaje naslednje geomehanske karakteristike preperine in predvsem zasipa: -Ocenjen kot notranjega trenja preperine - zasipa = 26,0 stopinj -Kohezijo zemljine c = 0,0 kPa -Prostorninsko težo zemljine = 19,0 kN/m3 -Morfologijo zaledja V sklopu odvodnjevanja objekta je potrebno predvideti kvalitetno zaledno drenažo, katere odvod mora biti speljan po neprepustnem vodotoku v bližnji površinski meteorni odvodnik ali ponikovalnico. V omenjen vodotok naj bodo speljane tudi meteorne in prelivne vode iz objekta in bližnje okolice.

ZAKLJUČEK Obravnavana predvidena trasa vodovoda poteka po morfološko izredno razgibanem terenu a ugodne geološke sestave. Izkopi bodo v glavnem potekali v karbonatni hribinski osnovi, sicer pa podrejeno v preperini relativno ugodnih geomehanskih karakteristik. Glede na ugotovljeno morfologijo terena in geološko sestavo tal, predlagam pri izvedbi ukopa cevovoda naslednje: -Vsa zemeljska dela (izkopi in zasipi) naj se v območju preperine izvajajo v suhem obdobju. -Dolžino posameznih odsekov v preperini naj se določi glede na možnost izkopa (vključno s polaganjem cevi in izvedbo zasipa), ki ga je mogoče opraviti v enem dnevu. -V primeru odsekov in izkopih v zemljini izredno slabih geomehanskih karakteristik (le v območju prečkanja dolin z vodotoki!!!), naj se predvidi razpiranje izkopnega jarka.



-Pri izvedbi izkopov je potreben tudi občasen nadzor geologa. -Obvezno je potrebno s strani geologa opraviti pregled izkopa za temelje vodohrana. Pred pričetkom zemeljskih del, na odsekih trase, ki potekajo tik ob objektih (stanovanjski, gospodarski, podporni objekti itd.) naj se izdela in dokumentira (fotografije!!!) podrobni opis stanja objektov (s poudarkom na razpokah in ostalih deformacijah) v prisotnosti lastnikov, kar lahko bistveno pripomore k enostavnim rešitvam morebitnih sporov med izvajalci in lastniki, glede vpliva izkopov na stabilnost in deformacije bližnjih objektov. Samo MARINC univ.dipl.inž.geol.

3.4.7. POVZETEK IZ HIDROGEOLOŠKEGA POROČILA

Vsebina v PGD!

3.4.8. PORABA VODE IN HIDRAVLIČNO DIMENZIONIRANJE

Vsebina v PGD!

3.4.9. STATIČNI IZRAČUNI Z DIMENZIONIRANJEM OBJEKTOV

Vsebina v PGD!

3.4.10. UPOŠTEVANJE PREDPISOV IN VPLIVI NA OKOLJE

Vsebina v PGD! Pričakovati je relativno majhne količine gradbenih odpadkov, s katerimi mora izvajalec ravnati skladno s predpisi in deponirati ločeno na legalnem namenskem odlagališču gradbenih odpadkov, kar mora dokazati s potrdili, katera naj vključi v vsebino dokazil.





3.4.11. GRADBENA IZVEDBA Gradbišče

Gradbišče vodovoda predstavljajo obstoječe javne poti in ceste in delno pas območja ekstenzivnih kmetijskih površin, gozdne poti in travniki. Kjer je bilo to mogoče je trasa cevovoda izbrana tako, da poteka delno po makadamski poti ter ob bankini asfaltne lokalne (občinske) ceste, delno pa v območju gozdnega roba in travniških površin. Predviden objekt (VH180m3 Begunje) je lociran na geološko stabilnem terenu, detajlnejši podatki o geološko-geomehanskih karakteristikah terena na lokacijah posameznih objektov pa so navedeni v geološko-geomehanskem poročilu (Arh. št.: 54-12/07 doo) (razdelek 3.4.6-Geologija). Dostop do predvidenega VH80m3 Begunje je omogočen po obstoječi makadamski poti, neposredni pa preko obstoječe gozdne poti, ki jo bo potrebno pred pričetkom gradnje primerno urediti. Sanacija gozdne poti je predvidena z izkopom zgornjega sloja zemlje, dovozom in nasipom gramoznega materiala, pripravo prečnih sklonov in odvodnjavanja, ter komprimacijo do potrebne nosilnosti. Dostopna pot do lokacije vodohrana bo poleg namena za potrebe gradnje objekta, po izgradnji služila tudi namen vzdrževanja vodohrana. Ves nastali material pri izkopu oz. ureditvi dovozne poti se deponira na primerno mesto v bližini objekta in se ga po izgradnji, uporabi za zasip, humuziranje in ureditev okolice obeh objektov. Ureditev dovozne poti je potrebno upoštevati v načrtu ureditve gradbišča, ob tem pa izbor vrste tehnologije gradnje prilagoditi razpoložljivim pogojem transporta. Ureditev dovozne poti do VH je situacijsko prikazana v risbi št. 3.6.10 (Predlog parcelacije s podatki za zakoličbo objekta in značilnimi prerezi). Na delu trase cevovoda, ki poteka izven območja cest in poti , se bo transport materiala in opreme izvajal po trasi cevovoda. Izvajalec del mora v načrtu ureditve gradbišča poleg dostopov do gradbišč posameznih objektov, predvideti tudi dostope do lokacije tras cevovoda, z upoštevanjem omejitev osnih obremenitev na posameznih odsekih cest in poti v odvisnosti od predpisov in zahtev lastnikov, ter za uporabo parcel, zasebnih cest in površin, ki niso neposredno opredeljene s projektno dokumentacijo, so pa eventualno potrebne za izvajanje del, pridobiti soglasje lastnikov le teh, za uporabo v času gradnje. Lega objektov in cevovoda je detajlno razvidna iz risb (A.SITUACIJE). Predvidene trase vodovoda potekajo po odmaknjenem terenu, kjer je malo podzemne infrastrukture, ki pa je po predvidevanjih slabo evidentirana, zato mora izvajalec pred posegom v zemljino preveriti pravilnost evidentiranih vodov in predvidenih križanj, naročiti mikrozakoličbo in nadzor pri upravljalcih infrastrukture, ter dosledno upoštevati njihove napotke in zahteve. Priporočam tudi predhodno konzultiranje z lastniki zemljišč v smislu odkrivanja potencialnih neevidentiranih vodov, ki pa so na predmetnem področju vsekakor redki.



Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije, ostanke začasnih deponij in vse z gradnjo prizadete površine krajinsko ustrezno urediti. Zemeljska dela

Glede na geološko zgradbo terena se bodo zemeljska dela predvidoma izvajala 35% v zemljini 3.-4. ktg in 65% v zemljini 5.- 6.ktg. Detajlnejši podatki in napotki o geomehanskih karakteristikah zemljine na projektiranem območju so definirani v geološko-geomehanskem poročilu. Na mestih izkopa jarka v zemljini 5.ktg in 6.ktg. je izkop predviden tudi s pikiranjem, le izjemoma z miniranjem v primeru pojava skalnih samic, ki pa mora biti v primeru uporabe izvršeno po predpisih za miniranje, s strogim upoštevanjem varovanja okoliških rastlin, predvsem dreves! Na delu projektirane trase vodovoda, ki poteka po gozdu ali gozdnem robu je trasa izbrana tako, da je potreben minimalni posek dreves, kar je potrebno upoštevati pri zakoličbi trase in izvajanju del, predvsem pa je potrebno dosledno upoštevati pogoje pristojne ustanove za gozdove. Drevesa se lahko podirajo le izjemoma in le po predhodnem odkazilu s strani pristojne gozdarske službe. Pri izvajanju zemeljskih del mora izvajalec dosledno upoštevati smernice oz. zahteve iz geološkega poročila Arh. št.: 54-12/07 doo in zagotoviti sodelovanje geomehanika (zlasti pri izkopih za temeljenje objekta), ki naj spremlja izvajanje zemeljskih del in v odvisnosti od razmer določa način izvajanja zemeljskih del in potrebne varnostne ukrepe.

V območju kmetijskih površin je posebno pozornost posvetiti sortiranju izkopane zemljine po kvaliteti in vgradnji v jarek po obratnem vrstnem redu od izkopa, ter kvalitetni finalni obdelavi poškodovanih površin, z ustrezno utrditvijo materiala po plasteh do zbitosti raščenih tal. Izkope v območju korenin dreves je potrebno izvajati ročno, z varovanjem vitalnih korenin. Prečkanje asfaltirane ceste je predvideno s predhodnim razrezom asfalta in prekopom vozišča in vstavitvijo predvidene cevi v zaščitni cevi, vključno s kompletno zamenjavo izkopanega materiala z gramozom in utrditvijo tega po plasteh do ustrezne zbitosti. Na podoben način se izvede tudi prečkanja makadamskih poti in cest. Prečkanja in križanja so obdelana v grafičnih prilogah, Detajli- št. 3.6.18. Varovanje bočnih stranic izkopa proti porušitvi je predvideno predvsem z izkopom stranic pod naklonom, ki je večji od kota notranjega trenja zemljine, kar naj določi geomehanik pred izvedbo izkopa posameznih odsekov. Na določenih odsekih, predvsem kjer trasa poteka preko dolin, bo potrebno jarek mestoma razpirati, oz. varovati bočne strani izkopa z ustrezno dimenzioniranim razpiranjem ali drugimi ustrezno izbranimi tehničnimi ukrepi. Izkopan material, ki se odlaga, se mora odlagati min. 1.00m od roba jarka. Širina dna jarka mora biti prilagojena globini izkopa in vgrajenim vodom, min. 0.60m.



Vsakršen vstop v jarek globlji od 1.00m, ki ni ustrezno varovan proti zrušitvi, je strogo prepovedan. Zasip jarka oz. cevovoda: Glede na pričakovane geomehanske karakteristike zemljine so v večjem delu trase vodovoda predvidene duktilne cevi kvalitete C64 z VRS spoji, v manjšem delu pa polietilenske cevi z zaščitnim plaščem, tako, da se lahko izvede posteljica in obsip cevi tudi z drobno zrnatim izkopanim materialom skladno z veljavnimi standardi in navodili proizvajalca cevi, ter po navodilih in zahtevah nadzora. Obsip cevi se izvaja v plasteh (15-20cm) s komprimiranjem (po celotni širini jarka), do višine 30cm nad temenom cevi. Utrjevanje v coni cevovoda, zlasti na odseku vgradnje PE cevi zaščitnim plaščem mora biti izvedeno pazljivo in z lahkimi komprimacijskimi sredstvi. Stopnja zbitosti, ki se naj pri tem doseže naj znaša po SPP 90% ali nosilnosti Me2=50MPa. Zasip jarka nad cono cevovoda se prav tako izvede s prebranim izkopanim materialom, brez večjega kamenja in utrjevanjem v plasteh do zbitosti raščenih tal oz. na delih trase v voznih površinah do nosilnosti Me2= 80MPa. Kjer trasa vodovoda poteka po obstoječi makadamski in drugih javnih poteh, se zadnji nasipni sloj pod voziščem izvede z dobavljenim gramoznim materialom v debelini 60.0cm po celotni širini jarka, utrjenim do nosilnosti Me2=100 MPa. Pri izvajanju del v območju cest je potrebno v nadzor vključiti upravljalca ceste. Ne glede na vrsto predvidenih cevi, je potrebno dno jarka izravnati v projektirani niveleti, posteljico in obsip cevi pa izvesti v odvisnosti od vrste zemljine, predvidenih cevi in geološko morfoloških karakteristik zemljine v smislu preprečevanja nekontroliranega efekta drenaže in po pravilih stroke, kar velja tudi za zasip jarka, z doslednim upoštevanjem smernic v geološkem poročilu, zahtev geologa, ki spremlja izvajanje del in pogojev ter navodil nadzora, vključno z upoštevanjem vremenskih pogojev za delo. Priporoča se, da se pred pričetkom zemeljskih del na odsekih trase, ki potekajo tik ob objektih (stanovanjski, gospodarski, podporni objekti itd.) izdela in dokumentira (fotografije) podrobni opis stanja objektov (s poudarkom na razpokah in ostalih deformacijah) v prisotnosti lastnikov, kar lahko bistveno pripomore k enostavnim rešitvam morebitnih sporov. Cevovod

Izbor cevi je izvršen na osnovi hidravličnih in geoloških predpostavk z upoštevanjem racionalnosti izvedbe ter stroškov vzdrževanja. Trasa cevovoda poteka po morfološko izredno razgibanem terenu, ki je zaradi geološke sestave in morfologije stabilen. V večjem delu trase cevovoda so predvidene Duktilne cevi kvalitete C64 z VRS nesnemljivimi spoji, v manjšem delu pa plastične, polietilenske cevi z zaščitnim plaščem PE100 RC PN16.



Specifikacija cevi in kablov v 3. Fazi izvedbe: CEVOVOD:


SKUPAJ: L= 2168m


KABELSKE POVEZAVE


Izvedba je opisana v poglavju 3.4.10 Gradbena izvedba. Cevovod, kabli kot tudi vsi elementi cevovoda so predvideni v podzemni izvedbi. Prehodi cevi pod cesto so izvedeni v zaščitnih PE ceveh profila min 1.5 x d vložne cevi, ki morajo biti na prehodih v zemljino, po vstavitvi vodovodne cevi in ev. kabla, zaščitene proti vdoru materiala v zaščitno cev, predvideno z glinenim nabojem. Vodovodna cev mora biti ločena od zaščitne cevi z distančniki. Z zaščitno cevjo se obojestransko zaščitijo cevi tudi na vseh križanjih, pri tem je potrebno podkopane vode zaščititi tudi proti posedanju. Izkop jarka, izdelava posteljice, polaganje in montaža cevi ter obsip cevi morajo biti usklajeni ter izvedeni skladno z smernicami iz geološkega poročila (arh. št.: 54-12/07 doo), oz. glede na sprotne ugotovljene geomehanske karakteristike zemljine ob izkopu, izvedeni skladno s podanimi zahtevami geologa na terenu. Položene cevi morajo biti sproti (dnevno) obsipane, s prostimi (vidnimi) spoji do uspešno izvedene tlačne preskušnje. V primeru, da sam obsip cevi ne zagotavlja stabilnosti cevovoda ob izvajanju tlačnega preskusa, je potrebno posamezne cevi dodatno obremeniti z delnim zasipom jarka na sredini posameznih cevi. Transport in manipulacija cevi na gradbišču se mora izvajati na način, ki ne poškoduje cevi in zunanje izolacije cevi. Poškodovane cevi in cevi s poškodovano izolacijo ni dovoljeno vgrajevati, niti poškodovane izolacije ni dovoljeno reparirati na gradbišču. Cevi na deponiji in vgrajene cevi morajo biti na prostih koncih zaščitene – zaprte.



Izvajalec mora pred pričetkom izvajanja del podati nadzoru v potrditev svoj predlog izvajanja tlačnih preskusov iz katerega so razvidni vsi podatki o načinu in poteku preskusa, viru vode, kontrolnih instrumentih in opremi, dolžini posameznih probnih odsekov itd.. Izvajalec je dolžan izvesti cevovod tako, da bo tlačni preizkus uspešen. Jarek se lahko dokončno zasuje po uspešno opravljenem tlačnem preskusu in pisni potrditvi nadzora, kar je posebej načrtno potrebno opredeliti na odsekih, kjer je zaradi geoloških zahtev potrebno zasipati jarek dnevno v celoti! O izvajanju tlačnega preskusa se vodi zapisnik, ki ga potrdita izvajalec in nadzor. Pred vklopom v sistem in obratovanje je potrebno cevovod sprati in izvršiti uspešno dezinfekcijo cevovoda, z upoštevanjem vseh ukrepov za varovanje okolja, kar se dokazuje s pozitivnim mnenjem pooblaščene zdravstvene ustanove in pisno potrditvijo nadzora. Pred dokončnim zasipom jarka je potrebno izvesti geodetski posnetek cevovoda, s posnetkom temena cevi, cevnih elementov ter vseh križanj in prečkanj. Objekti

Po končani gradnji objektov (VH180m3 Begunje, VH80m3 Bezuljak-rekonstrukcija) v katerih je voda, je potrebno izvesti dezinfekcijo z odvzemom vzorcev vode in pisnim poročilom pristojne ustanove o uspešnosti opravljene dezinfekcije. Pred izvedbo dezinfekcije objekta je potrebno dokazati vodo nepropustnost objekta z nalivalnim preskusom in potrjenim zapisnikom. Ob izvajanju gradbenih del je potrebno usklajeno izvesti tudi vsa ostala predvidena dela kot npr. polaganje valjanca ipd.. VH180m3 Begunje: Objekt je lociran na parceli št. 350/50 , k.o. Selšček. Objekt je priključen na EE omrežje po načrtu NN EE priključka in po načrtu električne opreme in instalacij št. 021107A. V vodohran se črpa voda iz vrtine BG1 avtomatsko v odvisnosti od zvezno nastavljivih nivojev vode v VH. Iz vodohrana VH180m3 Begunje se v gravitacijsko oz. v protiležni funkciji z obstoječim vodohranom 80m3 Bezuljak oskrbuje večji del območja naselij Selšček in Begunje. Večinsko oskrbo naselja Bezuljak pa pokriva obstoječ VH80m3 Bezuljak, ki je s predmetnim projektom predviden za rekonstrukcijo. Elektrooprema in avtomatika polnjenja VH sta obdelani v načrtu električnih instalacij in električne opreme št. 021107A. V vodohranu je predvidena vgradnja dozirne črpalke za klor, v primeru, da bo vodo potrebno klorirati.



Nastavitev dozirne črpalke za klor je potrebno izvesti v času poskusnega obratovanja tako, da bo dosežena koncentracija prostega klora v vodi zadovoljevala predpisom in zahtevam pristojne zdravstvene ustanove. Predvidena višinska kota, vstopnega podesta vodohrana Begunje znaša 680.0 mNv. Objekt se konstrukcijsko sestoji iz dveh okroglih vodnih celic V = 90m3 in armaturne celice, vse iz vodonepropustnega hidrotehničnega armiranega betona C30/37, katerega zahteve so podrobneje razvidne iz statičnega računa. Marka vodonepropustnosti betona je min. B-6. Zaščitni sloj betona znaša 4cm. Izvajalec je dolžan pred izvedbo predlagati nadzoru v potrditev projekt betona, med izvajanjem del in po izvedbi del pa kvaliteto vgrajenega betona dokazovati z certifikati, oz. izjavami o skladnosti, ter s končnim poročilom o kvaliteti vgrajenega betona. Armaturna celica je z vmesno AB ploščo pregrajena v gornji vstopni in spodnji strojni del, stene in tla zgornjega dela armaturne celice so obdelane s keramičnimi ploščicami 1. kvalitete po izboru investitorja. Prehod iz zgornjega dela v spodnji del armaturne celice je omogočen preko dveh INOX dvižnih pohodnih rešetk 0.80x0.80m in stopalk. Notranje površine betona morajo biti popolnoma gladke – vidni beton, kar je potrebno upoštevati pri opaževanju ter zaščitene z ustreznim vodonepropustnim premazom z ustreznim certifikatom, ki dokazuje primernost za uporabo v stiku z živili, kot npr.: z vodotesnim polimeriziranim cementno – silikatnim zaščitnim premazom po tehnologiji ZRMK, hidrotes plus ali podobno (tla in stene 3x). Delovni stiki talna plošča/vertikalni zidovi se izvedejo skladno z DVGW regulativo, DIN in JUS predpisi (vgradnja elastičnih tesnilnih trakov za zagotovitev 100% vodotesnosti). Zunanje površine krovne plošče in vertikalnih zidov so zaščitene z bitumensko hidroizolacijo, le ta pa z mehansko zaščito (ZIP plošče, stiropor plošče ipd). Vsi kovinski izdelki v objektu so iz nerjavečega jekla -INOX (vstopna rešetka, odtočne rešetke, stopalke, zračniki). Vsa vgrajena hidromehanska oprema, fazoni in armature razen zasunov, so predvideni v INOX izvedbi. Nazivni tlak vgrajene montažne opreme, armatur in cevi je NP 16bar. Objekt je AB polvkopana konstrukcija iz vodonepropustnega hidrotehničnega betona C30/37, z dvema okroglima vodnima celicama skupnega koristnega volumna 180m3 in armaturno celico, z vhodom iz prednje čelne strani, preko izoliranih INOX ali ALU vrat 0.80x2.00m. Objekt bo temeljen na temeljni plošči, ki mora v celoti nalegati na homogena nosilna tla (Geološko-geomehansko poročilo Arh. št.: 54-12/07 doo). Pri izkopu in prevzemu gradbene jame je obvezno sodelovanje geologa. Vstop v vodno celico je predviden preko INOX stopalk.



Predvideno je naravno zračenje preko INOX zračnikov nameščenih v gornjem delu armaturnega in vodnega dela objekta in nasprotiležeče prezračevalne PE cevi nameščene v spodnjem delu stene armaturne celice in naprej do izpustnega objekta. Vidni zunanji deli sten vodohrana so obdelani z naravnim kamnom. Zunanje betonske stene, ki se zasipajo, so zaščitene s hidroizolacijo, le ta pa s stiropor ploščami. Zaradi preprečitve toplotnega mostu in nezaželenega efekta kondenziranja, se čelna (fasadna) stran objekta dodatno toplotnoizolacijsko obdela z stiropor ploščami debeline 5cm in oblogo iz porolita debeline 12cm, cementnim obrizgom in kamnito oblogo iz lomljenca. Zaledje objekta je drenirano na nivoju temeljenja, drenaža pa je speljana v kanalizacijsko cev pretočno izpustnih vod, preko izpustnega objekta. Odvod zalednih vod, kot vseh meteornih in prelivnih vod iz objekta in okolice, je potrebno preko nepropustnega vodotoka (kanalizacijska cev pretočno izpustnih vod) in izpustnega objekta, speljati v bližnji površinski meteorni odvodnik. Zavarovanja izpustne glave je grafično in tekstualno obdelan v risbi št. 3.6.19. Objekt se v celoti, razen vhodnega dela, zasuje z izkopanim materialom in humusira, ter zasadi z avtohtonim rastlinjem. Zasip objekta je iz sprednje, vhodne strani, podprt z AB monolitnimi krilnimi zidovi debeline 20 cm, ki so iz strani elastično vezana na zid armaturnega dela objekta. Zaledni del krilnih zidov je tako kot objekt, zaščiten z bitumensko hidroizolacijo in njeno ustrezno mehansko zaščito (ZIP plošče, stiropor plošče ipd). Detajlna izvedba vodohrana 180m3 Begunje je razvidna iz risb. Predvideno je da se do objekta tako za potrebe gradnje, kot za kasnejše vzdrževanje uredi dostopna-dovozna pot. Obstoječ VH80m3 Bezuljak: S projektom je predvidena rekonstrukcija cevovodne opreme obstoječega vodohrana Bezuljak v smislu preureditve v protiležni sistem glede na Begunje.

3.4.12. KRIŽANJA IN PREČKANJA Podatki o obstoječi komunalni in energetski infrastrukturi v območju projektiranega objekta so pridobljeni pri upravljalcih infrastrukture, ter na terenu in v postopku pridobivanja projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev. Izvajalec je dolžan vse podatke o obstoječih komunalnih in ostalih vodih preveriti pri upravljalcih posameznih infrastrukturnih objektov in pri lastnikih zemljišč, naročiti



zakoličbo podzemnih vodov ter na terenu organizirati in izvesti odkrivanje posameznih vodov pred pričetkom izvajanja gradbenih del. Za morebitne poškodbe le-teh odgovarja in nosi vse posledice izključno izvajalec del. Pri izvajanju del se morajo dosledno upoštevati izdani projektni pogoji pristojnih soglasodajalcev, ki so sestavni del projektne dokumentacije. Za izvedena dela v območju obstoječe infrastrukture mora izvajalec oz. investitor izdelati tudi evidenčno dokumentacijo z vrisanimi detajli za potrebe katastra. Za vsa križanja je skupno, da se ob izvajanju gradbenih del ostali komunalni vodi primerno zaščitijo, dela pa se na teh odsekih izvajajo ročno. Vsa predvidena križanja in prečkanja so projektirana v skladu z izdanimi projektnimi pogoji in prikazana v risbi, A. Situacije (3.6.2- Ureditvene situacije z prikazom križanj in prečkanj) in E. Detajli- št. 3.6.18. Na mestih kjer trasa vodovoda poteka vzporedno z vodotokom, je potrebno zagotavljati predviden minimalni odmik od zgornjega roba brežine 5.0m. Na odseku od t.76(NH3) do t.133(V1), kjer poteka vodovod vzporedno s cesto R III 643 Rakitna - Cerknica je s projektom predvidena izvedba vodovoda po trasi obstoječega vodovoda, ki se na tem odseku tako zamenja, z minimalnim odmikom od roba vozišča 2.00m skladno s projektnimi pogoji RS, Ministrstva za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, Območje Ljubljana št.37167-1360/2007/4 z dne 15.06.2007.



3.4.13. POVZETEK Na osnovi PGD št. 09/07 z naslovom »Vodovodni sitem Begunje« in gradbenega dovoljenja UE Cerknica št. 351-418/2008 z dne 12.5.2011 ter že zgrajene Faze 1 in Faze 2, namerava investitor Občina Cerknica, zgraditi še končno, 3. Fazo objekta. V tretji fazi izvedbe je predvideno:

- izvedba pretočnega vodohrana VH180m3 Begunje, - tlačna cevovodna ter vzporedna TK in NN kabeljska povezava med jaškom J1 na

vrtini in vodohranom VH180m3 Begunje s tem, da se izvede tlačni cevovod PE100RC DN125 PN16 L=163m na odseku od že zgrajenega cevovoda od t.9 do VH180m3 ter vzporedna zemeljska kabla, TK in NN, med J1 in VH180m3 po načrtu električnih inštalacij in opreme,

- izvedba cevovodne povezave DLTŽ C64 VRS DN150 L=169m med vodohranom VH180m3 Begunje in že grajenim cevovodom v t.22,

- izvedba jaška J2 z odcepom za Selšček in redukcijo tlaka za Bezuljak oz. Begunje, - izvedba cevovoda PE100RC DN110 PN16 L=61m za Selšček, - izvedba odseka cevovoda DLTŽ C64 VRS DN150 L=905m od t.63 do V1 in

cevovoda DLTŽ C64 VRS DN125 L=870m od V1 do t.0, - povezava z obstoječim cevovodom za Begunje v V1, - rekonstrukcija hidromehanske opreme v vodohranu VH80m3 Bezuljak v smislu

protiležne funkcije, - ureditev avtomatika delovanja sistema po načrtu električnih inštalacij in opreme.

Na koti 680.00m n.m. se zgradi pretočni vodohran VH180m3 Begunje, v katerega se bo črpala voda iz vrtine (J1), avtomatsko na osnovi zvezno nastavljivih nivojev vode v vrtini in vodohranu merjenimi z nivojskimi tlačnimi sondami, preko tlačnega cevovoda ob katerem bosta položena TK in NN zemeljska kabla. Električne inštalacije in oprema ter avtomatika delovanja so opredeljeni v načrtu električnih inštalacij in opreme. Iz vodohrana VH180m3 Begunje na koti 680.00m n.m. se bo gravitacijsko oskrbovalo območje Begunj in Selščka ter obstoječi vodohran VH80m3 Bezuljak 658.43m n.m., ki se preuredi v protiležni vodohran. Zaradi zagotavljanja normalnih tlačnih razmer v oskrbovalnem sistemu je v jašku J2, v smeri proti Begunjam oz. VH80m3 Bezuljak, predvidena redukcija tlaka iz 35m v.s. na 20m v.s.. V vodohranu VH180m3 Begunje je predvidena dezinfekcija vode z doziranjem NaCl2 preko dozirne črpalke za klor. Električna energija je na razpolago na priključnem mestu ob vrtini oz. jašku J1. Predviden cevovod se gradi neposredno ob obstoječem cevovodu, ki se po končani gradnji ukine, zato je temu primerno potrebno predvideti tehnologijo gradnje, vključno s



prevezavo hišnih priključkov in oskrbo z vodo v času gradnje, ki jo je potrebno uskladiti z upravljalcem vodovoda. Specifikacija cevi in kablov v 3. Fazi izvedbe: CEVOVOD:


SKUPAJ: L= 2168m


KABELSKE POVEZAVE


Izvedba je podrobno razvidna iz grafičnih prilog. Januar 2014 Odg. projektant: Miran Kačič, inž.gradb.

Obdelava: Uroš Kostanjšek dipl. inž. gradb.

Documents

3.4 TEHNIČNO POROČILO PZI.pdf · VODOVODNI SISTEM BEGUNJE-3. FAZA IZVIR-PLAN d.o.o. št.proj. 02/14-PZI 3.4 Tehnično poročilo - 7 /29- naročnik: Občina Cerknica Kompaktno osnovo