41, 42, 46, 50 SODIŠČA - Portal GOV.SI · 2005. 7. 20. · o javnih financah, Zakon o javnih uslužbencih, Sodni red, Zakon o pravniškem državnem izpitu, Zakon o brezplačni pravni

4 1 , 4 2 , 4 6 , 5 0

S O D I ŠČA

Obrazložitev finančnega načrta Rebalans proračuna 2005

KAZALO

1. del

A - Bilanca odhodkov

09 - PRAVOSODJE ...........................................................................................................................3 0902 - Koordinacija vrhovnega sodišča in delovanje sodišč .......................................................................... 3

2. del

4111 - Vrhovno sodišče RS ...........................................................................................................................5 A - Bilanca odhodkov

09024101 - Administracija vrhovnega sodišča .............................................................................................................5 09024102 - Brezplačna pravna pomoč ..........................................................................................................................7 09024104 - Informatizacija sodišč ................................................................................................................................7 09024105 - Posodobitev evidentiranja nepremičnin .....................................................................................................9 09024106 - Reševanje sodnih zaostankov - posebni programi in programi sodišč .....................................................10

4112 - Sodni svet RS....................................................................................................................................10 A - Bilanca odhodkov

09024103 - Administracija Sodnega sveta ..................................................................................................................10 4211 - Višje sodišče Celje............................................................................................................................12


09024201 - Administracija višjih sodišč .....................................................................................................................12 4212 - Višje sodišče Koper..........................................................................................................................15


09024201 - Administracija višjih sodišč .....................................................................................................................15 4213 - Višje sodišče Ljubljana ...................................................................................................................18


09024201 - Administracija višjih sodišč .....................................................................................................................18 4214 - Višje sodišče Maribor......................................................................................................................20


09024201 - Administracija višjih sodišč .....................................................................................................................20 4215 - Okrožno sodišče v Celju..................................................................................................................23


09024202 - Administracija okrožnih sodišč ................................................................................................................23 4216 - Okrožno sodišče v Kopru................................................................................................................27


09024202 - Administracija okrožnih sodišč ................................................................................................................27 4217 - Okrožno sodišče v Kranju ..............................................................................................................35


09024202 - Administracija okrožnih sodišč ................................................................................................................35 4218 - Okrožno sodišče v Ljubljani ...........................................................................................................40


09024202 - Administracija okrožnih sodišč ................................................................................................................40


4219 - Okrožno sodišče v Mariboru ..........................................................................................................43 A - Bilanca odhodkov

09024202 - Administracija okrožnih sodišč ................................................................................................................43 4220 - Okrožno sodišče v Murski Soboti...................................................................................................49


09024202 - Administracija okrožnih sodišč ................................................................................................................49 4221 - Okrožno sodišče v Novi Gorici .......................................................................................................55


09024202 - Administracija okrožnih sodišč ................................................................................................................55 4222 - Okrožno sodišče v Novem mestu ....................................................................................................63


09024202 - Administracija okrožnih sodišč ................................................................................................................63 4223 - Okrožno sodišče v Krškem .............................................................................................................69


09024202 - Administracija okrožnih sodišč ................................................................................................................69 4224 - Okrožno sodišče na Ptuju ...............................................................................................................76


09024202 - Administracija okrožnih sodišč ................................................................................................................76 4225 - Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu ................................................................................................79


09024202 - Administracija okrožnih sodišč ................................................................................................................79 4611 - Upravno sodišče Republike Slovenije ............................................................................................80


09024601 - Administracija upravnega sodišča............................................................................................................80 5011 - Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ................................................................................82


09025001 - Administracija višjega delovnega in socialnega sodišča ..........................................................................82 5012 - Delovno sodišče v Celju...................................................................................................................83


09025002 - Administracija delovnih in socialnih sodišč.............................................................................................83 5013 - Delovno sodišče v Kopru.................................................................................................................85


09025002 - Administracija delovnih in socialnih sodišč.............................................................................................85 5014 - Delovno in socialno sodišče v Ljubljani .........................................................................................87


09025002 - Administracija delovnih in socialnih sodišč.............................................................................................87 5015 - Delovno sodišče v Mariboru ...........................................................................................................88


09025002 - Administracija delovnih in socialnih sodišč.............................................................................................88


1 . d e l


09 - PRAVOSODJE Opis področje državnega proračuna, poslanstva predlagatelja finančnega načrta znotraj področja

Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (2. člen Ustave), preko ključne naloge zagotoviti vsakomur pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (23. člen Ustave). Vrhovno sodišče v delu področja proračunske porabe, za katerega je zadolženo, kot predlagatelj finančnega načrta skrbi za zagotavljanje finančnih sredstev za vsa redna in specializirana sodišča ter Sodni svet RS.

Oznaka in nazivi glavnih programov v pristojnosti predlagatelja finančnega načrta

0902 Koordinacija vrhovnega sodišča in delovanje sodišč

0902 - Koordinacija vrhovnega sodišča in delovanje sodišč Opis glavnega programa

Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (2. člen Ustave), preko ključne naloge zagotoviti vsakomur pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (23. člen Ustave). Sodišča in Sodni svet RS opravljajo svoje naloge na podlagi določb Zakona o sodiščih, Zakona o sodniški službi, Zakona o delovnih in socialnih sodiščih in Zakona o upravnem sporu, ki opredeljujejo pristojnosti posamezne vrste sodišča oz. Sodnega sveta RS, poleg tega pa sodišča zagotavljajo tudi izvajanje Zakona o brezplačni pravni pomoči. Vrhovno sodišče poleg pristojnosti sojenja tudi vodi evidenco sodne prakse sodišč Republike Slovenije in spremlja sodno prakso meddržavnih sodišč, ter skrbi za enotno sodno prakso. Centralna pravosodna knjižnica Vrhovnega sodišča je strokovno znanstvena, specialna in javna knjižnica za pravno področje. Finančna služba Vrhovnega sodišča skrbi za zagotavljanje finančnih sredstev za poslovanje vseh sodišč, preko Notranje revizijske službe Vrhovno sodišče opravlja notranjo kontrolo njihovega poslovanja, Skupna kadrovska služba Vrhovnega sodišča pa skrbi za kadrovsko načrtovanje vseh sodišč. V proračunu Vrhovnega sodišča se zagotavljajo tudi sredstva za delovanje Centra za informatiko, ki skrbi za izvajanje enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč ter za pravni informacijski sistem sodišč (podprograma Informatizacija sodišč in Posodobitev evidentiranja nepremičnin), ter podporo izvajanju dejavnosti po 60. členu Zakona o sodiščih (podprogram Reševanje sodnih zaostankov – posebni programi in programi sodišč) in za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (podprogram Brezplačna pravna pomoč).

Dolgoročni cilji glavnega programa in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

Dolgoročni cilj je zagotoviti vsakomur pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (23. člen Ustave).

Glavni letni izvedbeni cilji in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

S 1.1.2005 so v okvir rednega sodstva prešli sodnik za prekrške. Ocena priliva novih prekrškovnih zadev in hitrosti njihovega reševanja po novi zakonodaji so povsem negotovi, zato se letni izvedbeni cilji nanašajo izključno na ostale sodne zadeve.

Letni izvedbeni cilji za leto 2005 so: 1. ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,04 2. ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 10,0 mesecev 3. ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,1 4. ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 11,0 mesecev 5. znižanje sodnih zaostankov pri pomembnejših zadevah za 5 %

Podprogrami in proračunski uporabniki znotraj glavnega programa

4111 - Vrhovno sodišče RS 09024101 Administracija vrhovnega sodišča 09024102 Brezplačna pravna pomoč 09024104 Informatizacija sodišč

3


09024105 Posodobitev evidentiranja nepremičnin 09024106 Reševanje sodnih zaostankov - posebni programi in programi sodišč

4112 - Sodni svet RS 09024103 Administracija Sodnega sveta

4211 - Višje sodišče Celje 09024201 Administracija višjih sodišč

4212 - Višje sodišče Koper 09024201 Administracija višjih sodišč

4213 - Višje sodišče Ljubljana 09024201 Administracija višjih sodišč

4214 - Višje sodišče Maribor 09024201 Administracija višjih sodišč

4215 - Okrožno sodišče v Celju 09024202 Administracija okrožnih sodišč

4216 - Okrožno sodišče v Kopru 09024202 Administracija okrožnih sodišč

4217 - Okrožno sodišče v Kranju 09024202 Administracija okrožnih sodišč

4218 - Okrožno sodišče v Ljubljani 09024202 Administracija okrožnih sodišč

4219 - Okrožno sodišče v Mariboru 09024202 Administracija okrožnih sodišč

4220 - Okrožno sodišče v Murski Soboti 09024202 Administracija okrožnih sodišč

4221 - Okrožno sodišče v Novi Gorici 09024202 Administracija okrožnih sodišč

4222 - Okrožno sodišče v Novem mestu 09024202 Administracija okrožnih sodišč

4223 - Okrožno sodišče v Krškem 09024202 Administracija okrožnih sodišč

4224 - Okrožno sodišče na Ptuju 09024202 Administracija okrožnih sodišč

4225 - Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu 09024202 Administracija okrožnih sodišč

4611 - Upravno sodišče Republike Slovenije 09024601 Administracija upravnega sodišča

5011 - Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani 09025001 Administracija višjega delovnega in socialnega sodišča

5012 - Delovno sodišče v Celju 09025002 Administracija delovnih in socialnih sodišč

5013 - Delovno sodišče v Kopru 09025002 Administracija delovnih in socialnih sodišč

5014 - Delovno in socialno sodišče v Ljubljani 09025002 Administracija delovnih in socialnih sodišč

5015 - Delovno sodišče v Mariboru 09025002 Administracija delovnih in socialnih sodišč

4


2 . d e l

4111 - Vrhovno sodišče RS


09024101 - Administracija vrhovnega sodišča Opis podprograma

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je po 127. členu Ustave Republike Slovenije najvišje sodišče v državi. Odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon. Zakon o sodiščih v 106. členu določa pristojnosti Vrhovnega sodišča Republike Slovenije: 1. sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v upravnih in računsko upravnih sporih, razen v zadevah, za katere

zakon določa pristojnost drugega sodišča prve stopnje, 2. sojenje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje v zadevah iz prejšnje točke ter o

pritožbah zoper odločbe sodišč prve stopnje, za katere tako določa zakon, 3. sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje, 4. odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč, razen v primerih, ko je za odločanje o izrednem

pravnem sredstvu pristojno drugo sodišče, 5. odločanje v sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči, razen v primerih, ko zakon določa, da je za odločanje o

takšnem sporu pristojno drugo sodišče, 6. odločanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon, 7. opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.

Vrhovno sodišče tudi vodi evidenco sodne prakse sodišč Republike Slovenije in spremlja sodno prakso meddržavnih sodišč, ter skrbi za enotno sodno prakso. Centralna pravosodna knjižnica Vrhovnega sodišča je strokovno znanstvena, specialna in javna knjižnica za pravno področje. Finančna služba Vrhovnega sodišča skrbi za zagotavljanje finančnih sredstev za poslovanje vseh sodišč, preko Notranje revizijske službe Vrhovno sodišče opravlja notranjo kontrolo njihovega poslovanja, Skupna kadrovska služba Vrhovnega sodišča pa skrbi za kadrovsko načrtovanje vseh sodišč. V proračunu Vrhovnega sodišča se zagotavljajo tudi sredstva za delovanje Centra za informatiko, ki skrbi za izvajanje enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč ter za pravni informacijski sistem sodišč (podprograma Informatizacija sodišč in Posodobitev evidentiranja nepremičnin), ter podporo izvajanju dejavnosti po 60. členu Zakona o sodiščih (podprogram Reševanja sodnih zaostankov – Posebni programi in programi sodišč) in za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (podprogram Brezplačna pravna pomoč).

Zakonske in druge pravne podlage

Zakon o sodiščih, Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, Zakon o sodniški službi, Zakon o upravnem sporu, Zakon o javnih financah, Zakon o javnih uslužbencih, Sodni red, Zakon o pravniškem državnem izpitu, Zakon o brezplačni pravni pomoči.

Dolgoročni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

Dolgoročni cilj Vrhovnega sodišča je reševanje pripadlih sodnih zadev v razumnem roku

Letni izvedbeni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

Letni izvedbeni cilji: 1. ciljni količnik obvladovanja pripada zadev je 1,0, 2. ciljni količnik povprečnega časa reševanja zadev je 11,5 mesecev, 3. zagotoviti potrebna finančna in kadrovska sredstva za nemoteno delovanje sodišč. Indikator cilja je realizacija

proračuna za leto 2005, planirani rezultat pa poslovanje brez primanjkljaja, 4. zagotoviti ažurno in splošni ter strokovni javnosti dostopno evidenco sodne prakse. Indikator cilja je tekoče

polnjenje računalniške baze v PIS, objava na domači spletni strani in izdaja zbirk sodnih odločb, planirani rezultat pa objava vseh odločb tekočega leta v PIS in izbranih odločb v knjižni zbirki, 5. zagotoviti kontrolo finančnega in računovodskega poslovanja sodišč. Indikator cilja so opravljene revizije, planirani rezultat pa izvedba revizij po načrtu revizij za leto 2005,

6. zagotoviti dostopnost strokovne literature splošni in strokovni javnosti. Indikator cilja je število kosov nabavljene literature, planirani rezultat pa 600 - 700 kosov knjižnih novosti in 160 - 160 revij in časopisov.

5


3053 - Plače Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Zagotovitev sredstev za plače vseh zaposlenih na Vrhovnem sodišču.

Izhodišča in kazalci (indikatorji) na katerih temeljijo izračuni predlogov pravic porabe

Akt Sodnega sveta o določitvi sodniških mest na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije določa, da ima sodišče predsednika in 41 sodnikov. Na dan 31.12.2004 je bilo na sodišču 38 vrhovnih sodnikov (37 sodnikov in predsednik sodišča), 9 dodeljenih sodnikov, in 66 administrativno tehničnih delavcev, od tega 9 strokovnih sodelavcev. V skladu s kadrovskim načrtom za leto 2005 je na dan 31.12 2005 predvidena zaposlitev 39 sodnikov in 77 sodnega osebja. Sredstva za plače so planirana v skladu s Proračunskim priročnikom za pripravo predloga rebalansa za leto 2005 in kadrovskim načrtom Vrhovnega sodišča za leto 2005.

Letni cilji na nivoju proračunske postavke in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

Letni cilj je realizacija vseh zaposlitev po kadrovskem načrtu Vrhovnega sodišča za leto 2005.

3377 - Materialni stroški Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Materialni stroški so namenjeni za izvajanje tekočih nalog in vključujejo vsa plačila za nabavljeni material in drugo blago ter plačila za opravljene storitve, ki se pridobivajo na trgu. Sem sodijo vsi nakupi materiala, goriva in energije, izdatki za tekoče vzdrževanje in popravila, plačila potnih stroškov, proizvodne in neproizvodne storitve, ki jih opravljajo pravne ali fizične osebe, intelektualne storitve itd., vsi pa so v funkciji izvajanje pristojnosti Vrhovnega sodišča, ki so razvidne iz opisa podprograma.


Izhodišče izračuna je realizacija proračuna za leto 2004. Dodatno so se planirala sredstva povezana s povečanjem števila zaposlenih in s tem povezanim povečanjem obsega rešenih zadev, ter sredstva potrebna za najem prostorov.


Letni cilji so določeni na nivoju podprograma, s tem, da se v okviru te proračunske postavke zagotavlja financiranje materialnih stroškov tudi za dejavnosti povezane z drugimi podprogrami v okviru Vrhovnega sodišča.

7948 - Investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru podprograma Administracija Vrhovnega sodišča se na tej proračunski postavki zagotavljajo le sredstva za nujno potrebne investicije, ki jih zaradi nepredvidljivosti in nujnosti ni mogoče financirati iz sredstev Ministrstva za pravosodje, tj. manjše investicije.


Izhodišče finančnega načrta je realizacija proračuna za leto 2004 in Proračunski priročnik za pripravo predloga rebalansa za leto 2005.


Zagotovitev nabave vse nujno potrebne opreme.

Obrazložitev projektov v okviru proračunske postavke

V okviru te proračunske postavke se izvaja projekt NRP 4111-04-0001.

6880 - Centralna pravosodna knjižnica Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Centralna pravosodna knjižnica Vrhovnega sodišča je edina strokovno znanstvena, specialna in javna knjižnica za pravno področje v Sloveniji in mora zato skrbeti za zadostno dostopnost domače in tuje strokovne literature.


Izhodišče za pripravo finančnega načrta je realizacija proračuna za leto 2004.

6



Letni cilj zagotoviti dostopnost strokovne literature splošni in strokovni javnosti. Indikator cilja je število kosov nabavljene literature, planirani rezultat pa 600 - 700 kosov knjižnih novosti in 160 - 160 revij in časopisov.


09024102 - Brezplačna pravna pomoč Opis podprograma

V okviru podprograma morajo sodišča, na način in po merilih, predpisanih z Zakonom o brezplačni pravni pomoči, upravičencem do brezplačne pravne pomoči zagotoviti takšno pomoč, ki se financira iz sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu Vrhovnega sodišča.


Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), Uradni list RS, št. 48/01 in 50/04. Pravilnik o pogojih in postopku za vpis v register oseb za dajanje brezplačne pravne pomoči, Uradni list RS, št. 83/01.


Zagotoviti uresničevanje pravice do sodnega varstva vsem osebam, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogle uresničiti (1. člen ZBPP) in izpolnjujejo pogoje ter merila, ki jih določa zakon.


Zagotoviti tekoče izvajanje Zakona o brezplačni pravni pomoči in izplačevanje stroškov vseh oblik brezplačne pravne pomoči. Indikator je število odobrenih prošenj za brezplačno pravno pomoč.

6660 - Brezplačna pravna pomoč Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči morajo sodišča in osebe, pooblaščene za nudenje brezplačne pravne pomoči, osebam, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine ne bi mogle uresničiti pravice do sodnega varstva, zagotoviti to pravico z nudenjem redne, izredne, izjemne, posebne ali nujne brezplačne pravne pomoči.


Izhodišče je realizacija proračuna za leto 2004.


Letni cilji so določeni na nivoju podprograma.

09024104 - Informatizacija sodišč Opis podprograma

Projekt enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč zajema tehnološko posodobitev strojne in programske opreme, vzpostavitev učinkovitih programskih aplikacij za spremljanje najpomembnejših postopkov pred sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči ter izobraževanje sodnikov in sodnega osebja iz določenih programskih aplikacij.


Elektronsko podporo poslovanja sodišč predvideva Zakon o sodiščih v 70. členu in Sodni red v določbah 46. ter 150 do 155. člena. Vsebinsko določajo možnost uvedbe računalniško podprtih informacijskih sistemov področni zakoni: npr. Zakon o sodnem registru, Zakon o zemljiški knjigi itd.


Dolgoročni cilj je vzpostavitev učinkovitega poslovanja sodišč, ki zajema izboljšanje kvalitete odločanja, večjo hitrost sodnih postopkov, zmanjšanje zaostankov v posameznih sodnih postopkih in vzpostavitev prijaznejšega delovnega okolja. Dejavnosti temeljijo na izvedenih javnih naročilih za nakup in vzdrževanje strojne in programske opreme in vodenju posameznih projektov po enotni metodologiji projektnega vodenja.

7



letna zamenjava 1/3 strojne opreme na sodiščih (1200 kosov), 50 % zamenjava operacijskega sistema in pisarniškega okolja redno vzdrževanje informacijske opreme, zagotovitev dostopa vseh uporabnikov do lokalnih računalniških mrež (trenutna dostopnost je približno 90 %), zagotovitev dostopa vseh sodnikov, strokovnih sodelavcev in referentov do intraneta Vrhovnega sodišča, 98 % usklajenih vložkov v elektronski zemljiški knjigi do konca prve polovice leta 2005 (trenutna usklajenost je 97 %), zagotovitev javnosti zemljiške knjige (dostopnost odvetnikom, notarjem in drugim zainteresiranim uporabnikom), vzpostavitev elektronskega spremljanja nepravdnega in upravnega postopka ter postopka v zvezi z gospodarskimi spori na sodiščih prve stopnje ter višjih in vrhovnem sodišču; prenova izvršilnega vpisnika in lokalnih aplikacij elektronskega sodnega registra in izvedba projekta elektronskega spremljanja kazenskega postopka po sprejetju novelirane procesne kazenske zakonodaje (trenutno je projekt v inicialni fazi).

7949 - Informatizacija sodišč Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Projekt enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč zajema tehnološko posodobitev strojne in programske opreme, vzpostavitev učinkovitih programskih aplikacij za spremljanje najpomembnejših postopkov pred sodišči in izobraževanje sodnikov in sodnega osebja iz določenih programskih aplikacij. Projekti temeljijo na izvajanju javnih naročil in vodenju projektov v zvezi z nakupom standardne strojne in programske opreme ter razvoju specializirane programske opreme za spremljanje poslovanja sodišč.


Izhodišče projekta je zagotovitev ustrezne strojne in programske podpore poslovanja sodišč, ki vključuje informacijsko spremljanje vseh pomembnejših sodnih postopkov (izvršilni, pravdni, zemljiškoknjižni, nepravdni, kazenski...). Kazalniki temeljijo na ustrezni periodični zamenjavi strojne opreme in posodabljanju informacijskih sistemov za spremljanju sodnih postopkov v smeri razvoja centralnih podatkovnih evidenc.


Strojna in programska oprema:- letna zamenjava 1/5 strojne opreme na sodiščih (600 kosov), - posodobitev mrežne infrastrukture (20 %) - 100 % zamenjava operacijskega sistema in pisarniškega okolja - zagotovitev dostopa vseh uporabnikov do lokalnih računalniških mrež (trenutna dostopnost je približno

90 %), - zagotovitev dostopa vseh sodnikov, strokovnih sodelavcev in referentov do intraneta Vrhovnega sodišča.

Vzdrževanje strojne in programske opreme:- redno vzdrževanje informacijske opreme na lokaciji sodišč in centralne informacijske infrastrukture, - redno preventivno vzdrževanje.

Izgradnja programske opreme- vzpostavitev elektronskega spremljanja nepravdnega in upravnega postopka ter postopka v gospodarskih

sporih na sodiščih prve stopnje ter na višjih in vrhovnem sodišču, - prenova izvršilnega vpisnika, - prenova elektronskega sodnega registra, - izvedba projekta elektronskega spremljanja kazenskega postopka po sprejetju novelirane procesne kazenske

zakonodaje (trenutno je projekt v inicialni fazi).

Elektronska ZKn- stoodstotna naloženost elektronske zemljiške knjige; - zagotovitev javnosti zemljiške knjige (dostopnost odvetnikom, notarjem in drugim zainteresiranim

uporabnikom); - določitev strategije shranjevanja zbirke listin in drugih papirnih dokumentov v digitalni obliki.


Strojna in programska oprema

Projekt je namenjen nakupu in zamenjavi strojne in standardne programske opreme za področje enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč.

Vzdrževanje strojne in programske opreme

8


Projekt je namenjen zagotavljanju rednega vzdrževanje strojne in programske opreme za področje enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč.

Izgradnja programske opreme

Projekt je namenjen razvoju specializirane programske opreme za področje enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč.

Elektronska ZKn

Projekt je namenjen implementacij in naložitvi elektronske zemljiške knjige.

7887 - Vzdrževanje strojne opreme - sredstva odškodnine Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Pogarancijsko vzdrževanje Xerox tiskalnikov na zemljiškoknjižnih sodiščih zaradi iz naslova vnovčene bančne garancije zaradi neizvajanja s strani pogodbeno izbranega izvajalca.


Servisiranje v pogodbeno določenih rokih.


Nemotena uporaba tiskalnikov na zemljiško knjižnih sodiščih. Servisiranje opreme v okvari je potrebno izvesti v 8 urnem odzivnem času.


Projekt je namenjen izvedbi servisiranja mrežnih tiskalnikov na zemljiško knjižnih sodiščih, ki jih pogodbeno izbrani izvajalec ni ustrezno vzdrževal. Iz tega naslova je proračunski uporabnik vnovčil bančno garancijo za dobro izvedbo garancijskih obveznosti in iz tega naslova sklenil na podlagi zbiranja ponudb pogodbo z drugim izvajalcem.

09024105 - Posodobitev evidentiranja nepremičnin Opis podprograma

Podprogram sodi v širši projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin in se nanaša na svetovanje pri modernizaciji postopkov v zemljiški knjigi, ravnanje s papirno dokumentacijo preteklih let, vnašalci kot pomoč na okrajnih sodiščih znotraj Programa odprave zemljiškoknjižnih zaostankov, nakup računalniške opreme (SW) za potrebe informatizirane zemljiške knjige in povezave s katastrom IT/IM študija ter podpora delovanju projektne pisarne.


Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003), 175. in 176. člen 195. do 199. člen)


Celovita informacijska podpora poslovanja zemljiške knjige, modernizacija postopkov na zemljiškoknjižnih sodiščih, odprava zemljiškoknjižnih zaostankov, internetna dostopnost elektronske zemljiške knjige ter elektronska povezava nepremičninskih evidenc.


Zmanjšanje zaostankov na zemljiškoknjižnih sodiščih v letu 2005 za 30 %, naloženost elektronske zemljiške knjige v letu 2005 v višini 98 %, število vpogledov v elektronsko zemljiško knjigo s strani zunanjih uporabnikov 80.000 mesečno do konca leta 2005.

7950 - Projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Dejavnosti temeljijo na sodelovanju zunanjih vnašalcev in administratorjev pri poslovanju zemljiško knjižnih sodišč, na katerih so največji sodni zaostanki ter sodelovanju managerja pri vodenju njihovega dela.


Zmanjšanje sodnih zaostankov in skrajšanje pričakovanega časa rešitve zemljiškoknjižnih predlogov usklajenost in naloženost elektronske zemljiške knjige.

9


Letni cilji na nivoju proračunske postavke in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - zmanjšanje sodnih zaostankov - 30 %, - skrajšanje pričakovanega časa rešitve zemljiško knjižnega predloga - 3 mesece, - naloženost elektronske zemljiške knjige 98 %.


V okviru proračunske postavke v letu 2005 poteka projekt odprave zaostankov na zemljiškoknjižnih sodiščih ter projekt elektronske naložitve zemljiške knjige. Projekt odprave zaostankov temelji na programih za odpravo zaostankov, ki so jih sprejeli predsedniki posameznih okrajnih sodišč, na katerih so zaostanki večji od dopustnih 3 mesecev. Odpravo zaostankov vodstvo projekta mesečno spremlja po kazalnikih skrajševanja pričakovanih časov rešitve ter zmanjševanju nerešenih zadev. Projekt naložitve elektronske zemljiške knjige je v fazi usklajevanja zadnjih 2,5 odstotkov ročno vodenih zemljiškoknjižnih vložkov, pri katerem sodelujejo tudi zunanji vnašalci, ki so financirani iz naslova tega projekta.

09024106 - Reševanje sodnih zaostankov - posebni programi in programi sodišč Opis podprograma

V okviru tega podprograma se izvajajo programi, ki jih sodišča pripravijo v skladu s 4. in 5. odstavkom 60. člena Zakona o sodiščih.


V skladu s 4. in 5. odstavkom 60. člena Zakona o sodiščih mora predsednik sodišča, če pride na sodišču do povečanega števila nerešenih zadev kot posledice nižje storilnosti od povprečne storilnosti sodišč iste vrste in iste stopnje, ali je po statističnih podatkih na sodišču izkazan zaostanek v višini pripada zadnjih dvanajst mesecev sprejeti program reševanja teh zadev. Če kljub povečani storilnosti in ob preseganju meril za pričakovani obseg dela sodnikov ni mogoče zagotoviti sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se lahko sodišču dodelijo dodatna finančna sredstva za reševanje teh zadev v skladu s sprejetim programom reševanja. O dodelitvi sredstev odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. V okviru programov za reševanje sodnih

zaostankov so lahko izvedene tudi dodelitve sodnikov v skladu s 67. členom Zakona o sodniški službi.


Zmanjšanje sodnih zaostankov na sodiščih, izbranih z vsakoletnim programom


Letni izvedbeni cilji so:

1. Vrhovno sodišče bo obvladovalo pripad zadev na Upravnem oddelku

2. 42 od 44 zemljiškoknjižnih sodišč bo na dan 30.6.2005 reševalo zemljiškoknjižne zadeve v povprečnem času 3 mesecev

1536 - Posebni programi in programi sodišč za odpravo sodnih zaostankov Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Dejavnost v okviru proračunske postavke se v celoti prekriva z opisom podprograma.


Letni cilji se v celoti prekrivajo s cilji na nivoju podprograma.

4112 - Sodni svet RS


09024103 - Administracija Sodnega sveta Opis podprograma

Sodni svet kot garant sodnikove neodvisnosti bo tudi v letu 2005 zagotavljal primerno število sodnikov tako, da se bo sodna funkcija v državi kar najbolj kvalitetno in učinkovito izvajala.

10



Podlaga za delovanje Sodnega sveta je Ustava republike Slovenije, natančnejše pristojnosti pa so opredeljene v Zakonu o sodiščih, Zakonu o sodniški službi, Zakonu o prekrških ter še nekaterih drugih podzakonskih aktih.


Sodni svet bo v letu 2005: - izvajal postopke za čim hitrejšo zasedbo prostih sodniških mest, - opravljal nadzor nad številom rešenih zadev sodnika in sodišča kot celote, - izvajal ukrepe pri nekvalitetnem izvajanju sodne funkcije, - izvajal ukrepe za varovanje pravic sodnikov.


Delovni načrt oz. cilji izvedbe nalog Sodnega sveta: - izbira novih kvalitetnih kadrov za sodniško funkcijo, - analiza učinkovitosti dela sodnikov in sodišč v RS - sprotno odločanje o sodniških napredovanjih po izvedenem postopku ugotavljanja kakovosti in obsega dela, - izvajanje aktivnosti na mednarodnem področju.


Za izvajanje glavnega podprograma v letu 2005 so bila prvotno planirana (v letu 2003) sredstva za plače v skladu s potrjenim kadrovskim načrtom Sodnega sveta in proračunskimi izhodišči Vlade za leto 2005.

Zaradi izvedbe reorganizacije sodnikov za prekrške se je obseg dela in pristojnosti Sodnega sveta povečala. Zaradi navedenega je bila s strani koordinatorja predlagateljev finančnih načrtov PU (Vrhovnega sodišča RS) Sodnemu svetu odobrena ena zaposlitev osebe z univerzitetno izobrazbo pravne smeri, sredstva za plače te odobrene zaposlitve pa v finančnem načrtu Sodnega sveta ni bila planirana. Zaradi navedenega je koordinator Vrhovno sodišče RS odobri Sodnemu svetu v letu 2005 še 3,9 mio SIT sredstev za pokrivanje plače za zgoraj navedeno zaposlitev.

Ker je Sodni svet s 1.1.2005 prevzel od bivših sodnikov za prekrške eno osebo, bodo za to prezaposlitev po zagotovilu Ministrstva za pravosodje in Vrhovnega sodišča RS sredstva za plačo za leto 2005 prenesena na Sodni svet.


Podlaga za izračun sredstev za plače je število zaposlenih na podlagi akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Sodnega sveta, ki velja od aprila leta 2003. Pri planiranju potrebnih sredstev za plače na dan 1.1.2005 smo na podlagi akta o sistemizaciji izhajali iz števila zaposlenih: 4 javni uslužbenci.


Planirana sredstva za materialne stroške v letu 2005 so razporejena tako, da omogočajo kar najbolj optimalno izvedbo glavnega podprograma Pu 4112.


Pravica do koriščenja oziroma porabe materialnih stroškov Sodnega sveta izvedbeno izhaja iz pristojnosti, ki so navedene v zakonskih aktih.


Letni cilji in kazalci: - čim manjša poraba materialnih stroškov za kvalitetno in učinkovito sojenje posameznega nosilca sodne funkcije,

ki bo maksimalno soprispeval k zmanjševanju števila nerešenih zadev v letu 2005


V okviru proračunske postavke 6729 so razporejeni planirani odhodki v zvezi z rednim izvajanjem glavnega programa.

11



Sodni svet za izvajanje svojih pristojnosti v letu 2005 nujno potrebuje: - primerne poslovne prostore - nakup lastnih računalnikov in vrnitev na reverz izposojene sedanje računalniške opreme - zamenjava dotrajane opreme za razmnoževanje (nakup fotokopirnega stroja zaradi ogromnega fotokopiranja

gradiv za 11 članov za seje Sodnega sveta)

4211 - Višje sodišče Celje


09024201 - Administracija višjih sodišč Opis podprograma

Sodna oblast, sodstvo in sodišča sodijo v temeljni kategorialni aparat pravne ureditve sleherne sodobne civilizirane države. Njihov poglavitni in temeljni namen je odločanje v sporih in izrekanje sankcij na način, ki varuje splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine (tj. varstvo pravic, reševanje konfliktov na socialno najbolj ustrezen način, zagotavljanje pravne stabilnosti in pravne varnosti).

Sistem izvajanja oblasti ureja v sodobni državi ustava. V skladu z določbo čl. 126 Ustave Republike Slovenije določa ureditev in pristojnosti sodišč zakon. Čl. 1/1 Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in nasl.) določa, da izvajajo sodno oblast v Republiki Sloveniji sodniki na sodiščih ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Ob navedenem višje sodišče oz. višji sodniki na območju celjskega sodnega okrožja (neposredni proračunski uporabnik) izvajajo sodno oblast na tem okrožju. Sodno oblast sodniki izvajajo z reševanjem konkretnih sodnih zadev v obliki izdajanja različnih sodnih odločb. K doseganju končnega cilja – tj. kvalitetne in nepristranske sodne odločbe izdane v razumnem roku, lahko izvajalcem sodne oblasti pripomore le ustrezna zasedenost sodniških mest in mest sodnega osebja s kvalitetnimi in ustrezno izobraženimi kadri, ter z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev za njihovo nemoteno delovanje ter poslovanje sodišča.

Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (čl. 2 Ustave RS), preko ključne naloge zagotoviti vsakomur pravico do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem v razumnem roku (čl. 23 Ustave RS).

V preteklem letu je prišlo v zakonodaji do številnih sprememb, ki so nujno vplivale na sestavo in delo sodišča. Spremenil se je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Zakon o prekrških. Sodišče je zaradi navedenega dobilo nov oddelek (oddelek za prekrške – prej senat za prekrške v Ljubljani), dodatne zadeve – večji pripad ter posledično večje število sodnikov in podpornega sodnega osebja.


Zakon o sodiščih, kot organizacijski zakon, natančno določa delovno področje posameznega neposrednega proračunskega uporabnika – sodišča.

Po čl. 104 Zakona o sodiščih so višja sodišča pristojna: - za sojenje oz. odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega

območja; - za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja in za odločanje o

prenosu pristojnosti na drugo okrajno oz. okrožno sodišče s svojega območja; - za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.

Delovno področje višjega sodišča pa opredeljujeta tudi določbi čl. 105 in 116 Zakona o sodiščih.

V skladu z Aktom o določitvi števila sodniških mest na višjih, okrožnih in okrajnih sodiščih (Uradni list RS, št. 35/94 in nasl.) ima Višje sodišče v Celju od 1. 5. 2004 dalje 18 sodniških mest (predsednik in 17 sodnikov) – tj. dotedanje število sodniških mest se je povečalo za enega sodnika zaradi sprememb ZZZDR in za štiri sodnike zaradi sprememb ZP-1.

Pravna podlaga za sistemizacijo delovnih mest sodnega osebja je kadrovski načrt ter Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Višjega sodišča v Celju (opr. št. Su 200100/2004 z dne 30. 6. 2004 in sprem.), na podlagi katerih ima Višje sodišče v Celju sistemizirano, ob upoštevanju sprememb zakonodaje in s tem potrebnega števila mest sodnega osebja: 12 (dvanajst) uradniških delovnih mest (enega sekretarja, šest strokovnih sodelavcev,

12


vodjo urada predsednika in vodjo kadrovske službe ter tri vodje vpisnikov in oddelčnih pisarn), 6 (šest) strokovno – tehničnih delovnih mest (pet zapisnikarjev v pravosodnih organih in enega knjižničarja V) ter 26 sodniških pripravnikov (en vodja in 25 pripravnikov).

Sicer Višje sodišče v Celju deluje v skladu z določili Zakona o sodiščih, ki v čl. 61 določa, da so zadeve sodne uprave, kamor med drugim sodi tudi finančno in materialno poslovanje sodišča, v pristojnosti predsednika sodišča, katerega v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik sodišča. Finančno poslovanje sodišča se izvaja v skladu z določili Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju proračuna RS, Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS, Zakona o javnih naročilih, Zakona o računovodstvu, Navodila o skupnih osnovah za postopke dela finančnih služb neposrednih uporabnikov proračuna RS ter internih aktov sodišča, tj. Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Višjega sodišča v Celju, Pravilnika o računovodstvu, Pravilnika o oddaji javnih naročil male vrednosti Višjega sodišča v Celju ter Navodila o delu finančne službe sodišča.


Primarni dolgoročni cilj, katerega pri svojem delu zasledujejo sodniki višjega sodišča je omejitev sodnih zaostankov – zmanjšanje števila zadev, ki skladno z določbo čl. 50/4 Sodnega reda štejejo za sodni zaostanek, tj. reševanje zadev v zakonsko določenem roku: - postopke s pritožbo v kazenski ali civilni zadevi na II. stopnji: v roku 6 mesecev od prejema zadeve na sodišču

druge stopnje do odprave odločbe druge stopnje; - postopke s pritožbo v kazenski ali civilni zadevi na II. stopnji, če se v zadevi ponovno odloča: v roku 3 mesecev

od prejema zadeve na sodišču druge stopnje do odprave odločbe druge stopnje (čl. 50/5 sodnega reda)

CILJ: Uspešno in učinkovito poslovanje

Splošni cilji – naloge, katere sodišče izvaja zaradi splošnih družbenih potreb: - skrajšati čas odločanja v posameznih zadevah – dosledno upoštevanje zakonsko določenih rokov (zaostanki), - skrb za zadovoljstvo strank v postopkih pred sodišči in zaposlenih na sodiščih, - kakovosten in ustrezno izobražen kader (sodniki in sodno osebje), - sojenje v razumnem roku.

Indikatorji: - obvladovanje pripada, - zmanjševanje povprečnega časa reševanja zadeve, - zmanjševanje sodnih zaostankov;

CILJ: zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje

Zaposlovanje kvalitetnega, strokovno izobraženega kadra ter njegovo stalno dopolnilno strokovno izobraževanje.

Indikator: - kvalitetno delo strokovno izobraženega in kvalitetnega kadra - zmanjševanje števila razveljavljenih in spremenjenih sodnih odločb v katerih so bila vložena izredna pravna

sredstva s kvalitetno opravljenim in visoko strokovnim delom vseh zaposlenih.

CILJ: obvladovanje stroškov

Skrb za maksimalno izrabo delovnega časa ter obvladovanje in zmanjševanje predvidenih stroškov dela in predvidenih materialnih stroškov.

Indikatorji: - izraba delovnega časa, - stroški dela in materialni stroški na rešeno zadevo.

Na prav vseh oddelkih sodišča želimo dolgoročno uskladiti naša prizadevanja zmanjšati sodne zaostanke z zakonskimi pričakovanji - tj. strankam v postopkih zagotoviti sojenje v razumnem roku.


CILJ: Uspešno in učinkovito poslovanje

Splošni cilji – naloge, katere sodišče izvaja zaradi splošnih družbenih potreb.

Letni cilji: - skrajšati čas odločanja v posameznih zadevah – približevanje zakonsko določenim rokom (zaostanki), - skrb za zadovoljstvo strank v postopkih pred sodišči in zaposlenih na sodiščih, - kakovosten in ustrezno izobražen kader (sodniki in sodno osebje), - sojenje v razumnem roku.

Indikatorji: - obvladovanje pripada,

13


- zmanjševanje povprečnega časa reševanja zadeve, - zmanjševanje sodnih zaostankov; - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,01 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja zadev je 6,00 - ciljni količnik sodnih zaostankov vseh zadev je 2,60


Zaposlovanje kvalitetnega, strokovno izobraženega kadra ter njegovo stalno dopolnilno strokovno izobraževanje.

Indikator: - kvalitetno delo strokovno izobraženega in kvalitetnega kadra - zmanjševanje števila razveljavljenih in spremenjenih sodnih odločb v katerih so bila vložena izredna pravna

sredstva s kvalitetno opravljenim in visoko strokovnim delom vseh zaposlenih.


Skrb za maksimalno izrabo delovnega časa ter obvladovanje in zmanjševanje predvidenih stroškov dela in predvidenih materialnih stroškov.

Indikatorji: - izraba delovnega časa, - stroški dela in materialni stroški na rešeno zadevo.


Planirana finančna sredstva namenjena za izplačilo plač v letu 2005 bomo porabili za plače 18 sodnikov (predsednika in 17 sodnikov) ter za plače za ostalo podporno sodno osebje, tj. 12 (dvanajst) uradnikov (enega sekretarja, šest strokovnih sodelavcev, vodjo urada predsednika in vodjo kadrovske službe ter tri vodje vpisnikov in oddelčne pisarne), 6 (šest) strokovno – tehničnih delavcev (pet zapisnikarjev v pravosodnih organih in enega knjižničarja V) ter 26 sodniških pripravnikov (en vodja in 25 pripravnikov). Ocenjujemo, da bo poleg z rebalansom dodatno zagotovljenih sredstev v znesku 62.363 tisoč tolarjev in prerazporeditvijo sredstev za izvedbo ZSPJS v znesku 3.681 tisoč tolarjev na plače (konto 4000), potrebno zagotoviti razliko v znesku 36.379 tisoč tolarjev do konca leta 2005 še z prerazporeditvijo sredstev med sodišči.


Sodišče je pri izračunu potrebnih dodatnih finančnih sredstev za plače zaposlenih upoštevalo kot merilo količnike za določitev plač po posameznih tarifnih skupinah vseh zaposlenih funkcionarjev in javnih uslužbencev na sodišču (in pri tem upoštevalo tudi nove zaposlitve zaradi sprememb zakonodaje) ter sredstva potrebna za izplačilo dodatkov k plačam zaposlenih (regres, potni stroški…).


Sredstva za plače bo proračunski uporabnik porabil strogo namensko, tj. za izplačilo plač zaposlenim javnim uslužbencem in funkcionarjem, skladno s pozitivno zakonodajo.


Sodišče kot neposredni proračunski uporabnik je pripravilo finančni načrt potrebnih dodatnih finančnih sredstev za plače zaposlenih ob upoštevanju veljavnega kadrovskega načrta in s tem potrebnih dodatnih kadrov ter pri tem predvidelo, da naj bi tako načrtovana sredstva zadoščala za nemoteno delovanje in poslovanje sodišča.


Finančni načrt potrebnih dodatnih finančnih sredstev za materialne stroške vsebuje vse predvidene načrtovane izdatke za celotno višje sodišče. Pri tem je upoštevano povečano število zaposlenih ter večje število pripadlih zadev zaradi česar se bodo posledično povečali tudi stroški potrebni za njihovo reševanje. Upoštevano pa je tudi, da bo sodišče za nemoteno poslovanje potrebovalo dodatne prostore, kar bo mogoče zagotoviti le z najemom dodatnih poslovnih prostorov.


Sodišče je pri izračunu potrebnih finančnih sredstev za materialne stroške upoštevalo kot merilo pričakovani obseg pripadlih zadev ter pričakovano število rešenih zadev, upoštevaje število vseh zaposlenih na sodišču.

14



Smotrna in varčna poraba planiranih finančnih sredstev za materialne stroške, potrebnih za nemoteno poslovanje sodišča.


Sodišče kot neposredni proračunski uporabnik je pripravilo finančni načrt potrebnih dodatnih finančnih sredstev za materialne stroške v okvirih, ki naj bi po oceni sodišča zadoščala za nemoteno delovanje in poslovanje sodišča.


Sredstva bodo v letu 2005 porabljena za nakup nujno potrebne dodatne opreme za izvajanje novih nalog po noveli zakona o prekrških in noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter za zamenjavo dotrajane stare opreme.


Sodišče je nove naloge po noveli zakona o prekrških prevzelo 1. 1. 2005 in z upoštevanjem števila zaposlenih na ta dan znašajo sredstva za investicije na zaposlenega 27.441 tolarja.


Sredstva bodo porabljena strogo namensko in skladno s pozitivno zakonodajo.


Nakup nujne nove opreme je oblikovan kot skupni projekt.

4212 - Višje sodišče Koper



Višje sodišče rešuje pritožbe zoper odločbe sodišč prve stopnje v kazenskih, civilnih in gospodarskih zadevah, opravlja nadzor nad delom nižjih sodišč s svojega območja in izvaja program izobraževanja sodniških pripravnikov, tako tistih, ki na sodišču sklenejo delovno razmerje, kot tudi tistih, ki jim izobraževanje zagotavlja delodajalec ali ki so volonterski pripravniki. S 01.01.2005 se je na Višjem sodišču v Kopru skladno z Zakonom o prekrških oblikoval nov oddelek za prekrške, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišč prve stopnje v zadevah o prekrških. S tem se je na Višjem sodišču v Kopru povečal pripad zadev, posledično so bile potrebne nove zaposlitve in s tem potrebe po dodatnih finančnih sredstvih.


- Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 s spremembam in dopolnitvami - čistopis 73/2004), - Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami – čistopis 71/2004), - Zakon o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/2003), - Sodni red (Uradni list RS, št. 17/95 s spremembami in dopolnitvami), - Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 86/2003).


Dolgoročni cilj Višjega sodišča v Kopru je reševanje pritožbenih in drugih zadev, opredeljenih v 104. členu Zakona o sodiščih in to v čim večjem obsegu, v čim krajšem oziroma razumnem roku in s kar največjo kvaliteto.

Tako so naši cilji: - uspešno in učinkovito poslovanje, - zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje, - obvladovanje stroškov in kvalitetna izraba časa, - zadovoljstvo strank in zaposlenih.

CILJ: USPEŠNO IN UČINKOVITO POSLOVANJE 1. Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,01 za vsako leto.

15


2. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 6,00 mesecev. 3. Ciljni količnik sodnih zaostankov vseh zadev je 2,60.

INDIKATORJI: 1. Količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 0,89. 2. Količnik reševanja vseh zadev je 8,28 mesecev. 3. Količnik sodnih zaostankov vseh zadev je 1,27.

CILJ: ZAKONITO, STROKOVNO IN NEPRISTRANSKO POSLOVANJE

Zoper odločbe višjega sodišča stranke lahko vložijo izredno pravno sredstvo, pri tem pa si Višje sodišče v Kopru prizadeva za kvalitetno delo, ki se kaže v čim manjšem številu spremenjenih in razveljavljenih odločb.

CILJ: OBVLADOVANJE STROŠKOV IN KVALITETNA IZRABA DELOVNEGA ČASA

Med cilji Višjega sodišča v Kopru je tudi obvladovanje stroškov in njihovo omejevanje ter kvalitetna izraba delovnega časa. Ker pa je s 01.01.2005 na sodišču začel delovati nov oddelek, je pričakovati tudi nekolikšno povečanje stroškov.

CILJ: ZADOVOLJSTVO STRANK IN ZAPOSLENIH

Med cilji Višjega sodišča v Kopru je tudi splošno zadovoljstvo strank ter zaposlenih pri sodišču. Tako si na Višjem sodišču v Kopru že vsa leta prizadevamo za splošno zadovoljstvo strank ter zaposlenih in upamo, da smo pri tem uspešni.


Tako kot dolgoročni cilji sodišča, so tudi letni cilji sodišča reševanje pritožbenih in drugih zadev, opredeljenih v 104. členu Zakona o sodiščih, v čim večjem obsegu, v čim krajšem oziroma razumnem roku in s kar največjo kvaliteto.

Tako so naši letni cilji: - uspešno in učinkovito poslovanje - zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje - obvladovanje stroškov in kvalitetna izraba časa - zadovoljstvo strank in zaposlenih

CILJ: USPEŠNO IN UČINKOVITO POSLOVANJE 1. Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,01 za vsako leto. 2. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 6,00 mesecev. 3. Ciljni količnik sodnih zaostankov vseh zadev je 2,20.

INDIKATORJI: 1. Količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 0,89. 2. Količnik reševanja vseh zadev je 8,28 mesecev. 3. Količnik sodnih zaostankov vseh zadev je 1,27.


Zoper odločbe višjega sodišča stranke lahko vložijo izredno pravno sredstvo, pri tem pa si Višje sodišče v Kopru prizadeva za kvalitetno delo, ki se kaže v čim manjšem številu spremenjenih in razveljavljenih odločb.

CILJ: OBVLADOVANJE STROŠKOV IN KVALITETNA IZRABA DELOVNEGA ČASA

Med cilji Višjega sodišča v Kopru je tudi obvladovanje stroškov in njihovo omejevanje ter kvalitetna izraba delovnega časa. Ker pa je s 01.01.2005 na sodišču začel delovati nov oddelek, je pričakovati tudi nekolikšno povečanje stroškov.

CILJ: ZADOVOLJSTVO STRANK IN ZAPOSLENIH

Med cilji Višjega sodišča v Kopru je tudi splošno zadovoljstvo strank ter zaposlenih pri sodišču. Tako si na Višjem sodišču v Kopru že vsa leta prizadevamo za splošno zadovoljstvo strank ter zaposlenih in upamo, da smo pri tem uspešni.


V okviru te proračunske postavke se zagotavljajo sredstva za izplačilo bruto plač in drugih izdatkov zaposlenim, prispevkov delodajalca ter davka na izplačane plače skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo

16


področje plač. Skladno z Zakonom o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence se zaposlenim izplačuje tudi premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.


Izračun predloga pravic porabe temelji na osnovi količnikov odobrenega števila zaposlenih ter predpisane višine izhodiščne plače. V letu 2005 bomo za nemoteno izplačilo plač potrebovali večji obseg sredstev v primerjavi z letom 2004, saj so bila zaradi spremenjenega Zakona o prekrških na novo sistemizirana in zasedena 4 sodniška mesta ter 2 mesti za sodno osebje. Kljub temu, da so nam bila odobrena dodatna sredstva v višini 47.394 tisoč SIT in da smo s postavke » Sredstva za izvedbo ZSPJS« (katerih nam po navodilih Ministrstva za finance ni potrebno planirati v finančnih načrtih) na plače prenesli 5.644 tisoč SIT, obseg sredstev ni zadosten za izplačilo celotnih plač zaposlenih. Po navodilih Ministrstva za finance (Proračunski priročnik za pripravo predloga rebalansa 2005) smo pri izračunu upoštevali 2,0 % povečanje izhodiščnih plač od julija 2005 dalje ter 3,04 % povečanje zneska dodatne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja od avgusta 2005 dalje.


Cilj na postavki plače je zagotoviti zakonito izplačilo plač, drugih osebnih prejemkov, prispevkov delodajalca za socialno varnost ter davka na izplačane plače.


Ni navezave na projekte NRP.

4568 - Sredstva za izvedbo ZSPJS Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Skladno z navodili Ministrstva za finance (Proračunski priročnik za pripravo predloga rebalansa za leto 2005) sredstev za odpravljanje nesorazmerij med osnovnimi plačami za zaposlene v letu 2005 ne planiramo.


Na postavki materialni stroški se zagotavljajo sredstva potrebna za nemoteno poslovanje sodišča: nabavo pisarniškega in splošnega materiala, posebnega materiala, poštnine, izdatkov za službena potovanja, izdatkov za tekoče vzdrževanje in drugih operativnih odhodkov.


V okviru postavljenih omejitev smo pri izračunih upoštevali realizacijo preteklega leta ter porabo v prvih treh mesecih letošnjega leta. Obseg sredstev ne bo zadoščal za pokritje vseh potreb na tej postavki kljub dodatno dodeljenim sredstvom v višini 13.321 tisoč SIT. Posledica zaposlitev novih sodnikov in delavcev na novoustanovljenem oddelku za prekrške potegne za sabo tudi višje stroške na postavki materialni stroški. Za nove sodnike je bilo potrebno nabaviti strokovno literaturo, ki jo nujno potrebujejo pri svojem delu. Prav tako se bodo povečali stroški pisarniškega materiala, poštnine, stroški za izobraževanje sodnikov, stroški službenih potovanj. V tekočem letu beležimo popolnoma nov odhodek - stroške za najemnino poslovnih prostorov, ki jih je bilo zaradi velike prostorske stiske potrebno najeti za oddelek sodnikov za prekrške. Posledično se pojavijo stroški električne energije, ogrevanja, komunalnih storitev, vode in drugi spremljajoči stroški, povezani z najemom.


Namenska in zakonita poraba zagotovljenih sredstev za nemoteno poslovanje sodišča: za nabavo pisarniškega in splošnega materiala, posebnega materiala, poštnine, izdatkov za službena potovanja, izdatkov za tekoče vzdrževanje in drugih operativnih odhodkov.


Ni navezave na projekte NRP.


Na postavki investicije in investicijsko vzdrževanje se zagotavljajo sredstva za investicijsko vzdrževanje in nabavo opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, potrebnih za nemoteno poslovanje sodišča.

17



Predlog pravic porabe temelji na določbah 24. člena Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2004 in 2005, ki določa, da skupni obseg pravic porabe za nabavo osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja ne sme presegati 60.000 SIT na zaposlenega na dan 31. december 2004.


Namenska in gospodarna poraba sredstev za nakup opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev ter investicijsko vzdrževanje, s katerimi se zagotavlja nemoteno poslovanje sodišča.


Proračunska postavka Investicije in investicijsko vzdrževanje je vključena v projekt Načrt razvojnih programov: 4212-02-0001 - Manjše investicije. V okviru tega razvojnega programa se zagotavljajo sredstva za zamenjavo dotrajane, poškodovane in zastarele opreme ter manjša investicijska vlaganja v prostore.

4213 - Višje sodišče Ljubljana



Ustava Republike Slovenije v 2. čl. opredeljuje, da je RS pravna in socialna država. Pojem pravne države kot bistveni element vsebuje pravico do sodnega varstva in do pravnega sredstva. Na ustavni ravni zagotovljeno pravico konkretneje izpeljuje zakon, in sicer:

Zakon o sodiščih (uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 23/2005), ki v 97. čl. in nadaljnjih določa, da sodno oblast v RS izvajajo sodniki na z zakonom ustanovljenih sodiščih splošne pristojnosti in na specializiranih sodiščih. Po 104. čl. ZS so višja sodišča pristojna za: - odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja; - za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oz. okrožnimi sodišči s svojega območja in za odločanje o

prenosu pristojnosti na drugo okrajno oz. okrožno sodišče s svojega območja; - za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon (usposabljanje sodniških pripravnikov, izvajanje nalog po

Zakonu o sodniški službi).

V Republiki Sloveniji so štiri višja sodišča: v Celju, Kopru, Mariboru in Ljubljani. Za območje Višjega sodišča v Ljubljani štejejo sodna okrožja Ljubljana, Kranj, Novo mesto in Krško.


- Zakon o sodiščih (UPB, Uradni list RS, št. 23/2005): čl. 104, 116, - Zakon o sodniški službi (UPB, Uradni list RS, št. 23/2005), - Zakon o pravniškem državnem izpitu (UPB, Uradni list RS, št. 83/2003), - Sodni red, - Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 86/2003), - Zakon o prekrških ZP - 1 (Uradni list RS, št. 7/2003 s spremembami in dopolnitvami).


Dolgoročni cilji, zadani do leta 2007, bodo korigirani le zaradi spremenljivih podatkov o pripadu zadev, kar ni odvisno od proračunskega uporabnika. Še vedno sta bistvena cilja dva: - povečanje števila rešenih zadev in s tem zmanjšanje števila zadev, ki po določilih Sodnega reda štejejo kot sodni

zaostanek, - ohranitev dosežene kvalitete dela (upoštevaje število potrjenih zadev glede na število vloženih izrednih pravnih

sredstev).

S 1.1.2005 je v pristojnost Višjega sodišča v Ljubljani prešla pristojnost po Zakonu o prekrških (ZP-1), pri čemer glede na sprejeto abolicijo prekrškov manjšega pomena lahko ocenjujemo, da bodo sodniki oddelka za prekrške obvladovali pripad zadev.


V okviru dolgoročno zastavljenih ciljev za leto 2005 načrtujemo: - obvladovanje pripada

18


- povprečni čas rešitve zadeve cca. 4,6 meseca - zmanjšanje števila zadev, ki štejejo kot sodni zaostanek - izraba delovnega časa nad 80 %.

Vsi načrtovani kazalci so pogojeni z nepovečanim pripadom zadev in dejansko kadrovsko zasedenostjo, zlasti brez daljših bolniških odsotnosti sodnikov.


Po 104. čl. ZS so višja sodišča pristojna za: - odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja; - za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oz. okrožnimi sodišči s svojega območja in za odločanje o




Sredstva za plače so načrtovana v okviru dovoljenih zaposlitev po kadrovskem načrtu, z upoštevanjem napredovanj v plačilne razrede sodnikov in strokovno tehničnega osebja. Prav tako bodo potrebna sredstva za plačilo povečanega obsega dela, s katerim optimalno dosegamo zastavljene cilje brez dodatnih novih zaposlitev (delo strokovnih sodelavcev - vnos odločb v bazo IESP; vodje kadrovske službe zaradi vodenja postopkov sprejema v sodniško pripravništvo) in za plačilo nadur, ki jih opravljajo zlasti uslužbenci v vpisniško evidenčni službi in sodne zapisnikarice, zaradi novih tehnologij dela - elektronski vpisnik, prenos podatkov, izdelava statistike, povečan obseg dela pred sodnimi počitnicami ipd.

S 1.1.2005 je Višje sodišče v Ljubljani prevzelo javne uslužbence, uradnike in sodnike Senata za prekrške RS, vse po dogovoru o prevzemu, zato morajo biti v proračunu zagotovljena tudi sredstva za plače teh zaposlencev.


V okviru dolgoročno zastavljenih ciljev za leto 2005 načrtujemo: - obvladovanje pripada - povprečni čas rešitve zadeve cca. 4,6 meseca - zmanjšanje števila zadev, ki štejejo kot sodni zaostanek.

Izpolnjevanje drugih nalog: - nadzor nad delom sodišč prve stopnje - usposabljanje sodniških pripravnikov.






Sredstva Senata za prekrške RS, ki jih je slednji načrtoval v pripravi proračuna za leto 2005, so prenešena na Višje sodišče v Ljubljani, ki je s prevzemom pristojnosti po ZP-1 prevzelo zaposlene na ukinjenem organu in vstopilo v vsa obligacijska razmerja ukinjenega organa.

Zlasti načrtujemo večjo porabo pisarniškega in splošnega materiala, strokovne literature (izšel bo komentar ZPP, ki spada v višji cenovni razred, hkrati pa je nujno potreben za delo sodnikov civilnega in gospodarskega oddelka; nova prekrškovna zakonodaja, ipd.), povečanje stroškov poštnine ter strokovnega izobraževanja zaposlenih s pripadki - poleg kotizacij še dnevnice, kilometrina, stroški nočitev.

Popolnoma nove pa so potrebe oddelka za prekrške po sredstvih za najemnino za prostore na Mali ulici, stroške obratovanja teh prostorov (elektrika, voda, ogrevanje, odvoz smeti, stroški upravljanja, varovanja in čiščenja prostorov ipd.), saj v preteklih letih Višje sodišče v Ljubljani teh stroškov ni imelo, s 1.1.2005 pa je prevzelo obveznosti Senata za prekrške RS in njihova namenska sredstva.

19










Male investicije smo načrtovali v okviru dodeljenih sredstev in upoštevali prioriteto omogočiti varno in učinkovito delo sodnikov čez celo leto.





Male investicije: - z zagotovljenimi sredstvi bomo omogočili normalno delo v poletnih mesecih v sodniških sobah z nakupom

klimatskih naprav, zamenjali bomo izrabljene diktafone in talno oblogo - itison zamenjali z laminatom v sodniški sobi.

4214 - Višje sodišče Maribor



Po 2. členu Ustave Republike Slovenije je poslanstvo sodne veje oblasti v zagotavljanju pravne države, preko ključne naloge zagotoviti vsakomur pravico do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem v razumnem roku.

V skladu z določili 126. člena Ustave Republike Slovenije določa ureditev in pristojnost sodišč zakon. Po prvem odstavku 1. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99, 38/99, 28/2000 in 73/2004) izvajajo sodno oblast v Republiki Sloveniji sodniki na sodiščih, ustanovljenih z navedenim ali drugim zakonom.

Po sedaj veljavnih aktih je za Višje sodišče v Mariboru sistemiziranih in zasedenih 35 sodniških mest, vključno s predsednikom, 30 mest sodnega osebja in 60 mest sodniških pripravnikov z delovnim razmerjem pri Višjem sodišču v Mariboru (zaradi omejitev sredstev s kadrovskim načrtom dovoljena zasedba 58) ter 60 mest sodniških pripravnikov z delovnim razmerjem izven sodišč oziroma volonterjev.

20


Posebej pa je treba poudariti, da je zaradi sprememb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sodišče prevzelo nove pristojnosti in so pristojni organi odločili o širitvi sistemizacije in kadrovskega načrta za eno sodniško mesto, enega višjega pravosodnega svetovalca in eno zapisnikarico. Zaradi povedanega je že v letu 2004 prišlo do navedenih novih zaposlitev.

Zaradi novega Zakona o prekrških in povsem nove organiziranosti prekrškovnega pravnega področja je sodišče prevzelo s 1.1.2005 v velikem obsegu nove pristojnosti in je v posledici tega prišlo kar do 1/5 povečanja sistemizacije in števila zaposlenih. Tako se je število zaposlenih na Višjem sodišču v Mariboru povečalo za 9 novih sodnikov, 3 višje pravosodne svetovalce, za 2 vodji vpisnikov in oddelčnih pisarn in za 2 zapisnikarici v pravosodnih organih.


Po 98. členu Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 38/99, 28/00 in 73/04) so v Republiki Sloveniji okrajna sodišča, okrožna sodišča, višja sodišča in Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Razen teh so s posebnim zakonom ustanovljena še specializirana sodišča.

Skladno z določbo 104. člena Zakona o sodiščih so višja sodišča pristojna za sojenje oziroma odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja, za odločanje o sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi sodišči s svojega območja in za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.

V 116. členu Zakona o sodiščih je določeno, da so v Republiki Sloveniji: Višje sodišče v Celju s sedežem v Celju, Višje sodišče v Kopru s sedežem v Kopru, Višje sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani, Višje sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru.

Za območje Višjega sodišča v Mariboru se štejejo sodna okrožja Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Slovenj Gradec, kjer delujejo štiri okrožna sodišča in deset okrajnih sodišč.


Dolgoročni cilj Višjega sodišča v Mariboru je reševanje pritožbenih in drugih zadev, opredeljenih v 104. členu Zakona o sodiščih in to v čim večjem obsegu, v čim krajšem oziroma razumnem roku in s kar največjo kvaliteto. Enaki dolgoročnim so tudi letni cilji sodišča. Dolgoročni cilji Višjega sodišča v Mariboru so:

CILJ: Uspešno in učinkovito poslovanje.

INDIKATORJI: obdelovanje pripada, zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadev, sodnih zaostankov in števila nerešenih zadev starejših od 5 oziroma od 10 let. - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,0 - ciljni količnik povečanega časa reševanja vseh zadev je 6,00 - ciljni količnik sodnih zaostankov vseh zadev je 3,00 - zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 5 oziroma starejših od 10 let. Takih zadev na sodišču ni in tudi

niso predvidene.


Kakšna so bila prizadevanja za dosego navedenih ciljev v letu 2004 zgovorno pove podatek, da so sodniki Višjega sodišča v Mariboru Merila za pričakovani obseg dela sodnikov Sodnega sveta Republike Slovenije v povprečju dosegli v višini 179,42 %, ob upoštevanju odsotnosti, daljših od 45 dni, pa v višini kar 188,56 %. Seveda je ob upoštevanju, da je bilo sodišče po obsegu dela že leto prej najuspešnejše sodišče v Sloveniji, tudi navedeni rezultat izjemen in si bomo kljub močno povečanim pristojnostim prizadevali, da bo tudi v letu 2005 na maksimalno visokem nivoju.

Zaradi dejstva, da za izračun indikatorjev za zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje in za obvladovanje stroškov na sodišču nimamo potrebnih in primerljivih podatkov in to za zelo obsežno in povsem na novo prevzeto področje dela v zvezi s prekrški, za kar smo s 1.1.2005 ustanovili cel nov in po številu sodnikov drugi najmočnejši oddelek na sodišču, tovrstnih količnikov ni moč izračunati. Tako nimamo natančnih, zlasti pa ne primerljivih podatkov o številu pripadlih in rešenih zadev, saj se je vsebina in pristojnost na tem področju z letom 2005 povsem spremenila. Natančno vemo le to, da smo s 1.1.2005 prevzeli v reševanje 1558 nerešenih zadev bivšega Senata za prekrške in da je v prvih treh mesecih pripadlo 430 novih zadev, kar pa je, glede na dejstvo, da računalniški sistem na prekrškovnem področju dela še vedno ni vzpostavljen in delo na prvi stopnji še ne poteka v polnem obsegu, nezanesljiv in nerealen podatek. Seveda pa je potrebno na tem mestu izpostaviti, da bomo tudi v letu 2005 vložili maksimalne napore za doseganje čim večje kvalitete dela, da bo izraba delovnega časa večja za 80 %, da bo strošek dela na rešeno zadevo čim nižji in da bo nivo zakonitega, strokovnega in nepristranskega poslovanja kar se da dober.

Kot je razvidno iz razreza rebalansa proračuna Višjega sodišča v Mariboru za leto 2005 in obrazložitve posameznih postavk v podkontih, ki jih ne gre ponavljati, je rebalans v veliki meri potreben prav zaradi prevzema novih zakonskih pristojnosti po Zakonu o prekrških, kjer gre na postavki za plače za potrebo po finančnih sredstvih za 9 novih sodnikov, 3 višje pravosodne svetovalce, dve vodji vpisnikov in oddelčnih pisarn in dve zapisnikarici v

21


pravosodnih organih. Navedeni novozaposleni tvorijo oddelek za prekrške, ki smo ga morali zaradi hude prostorske stiske v sodni zgradbi namestiti na novi lokaciji v najetih prostorih, kar seveda nujno povzroči veliko povečanje materialnih stroškov, predvsem za najem prostorov in drugih s tem povezanih stroškov (npr. stroški elektrike, ogrevanja, telefonije, vzdrževanja, pošte itd.), kakor tudi vseh drugih stroškov, katerih vzroki so v navedenih povečanjih.


V okviru proračunske postavke plač so načrtovana sredstva za izplačilo plač in drugih prejemkov zaposlenim, prispevkov delodajalca za socialno varnost ter davka na izplačane plače sodnikov in sodnega osebja.


Spremenjen finančni načrt je pripravljen na podlagi načrta dela višjega sodišča ter dela novega oddelka za prekrške, predvidenega števila zaposlenih po potrjenem kadrovskem načrtu ter izhodišč za pripravo spremenjenega finančnega načrta Ministrstva za finance. Na dan 31.12.2004 je stanje zaposlenih: 26 sodnikov in 81 sodnega osebja, od tega 13 uradnikov, 10 strokovno tehničnih delavcev in 58 sodniških pripravnikov. V okviru potrjenega kadrovskega načrta in ob izvajanju novih pristojnosti po spremenjenem zakonu o prekrških, je Sodni svet v februarju odločal o imenovanju osmih novih sodnikih na novem oddelku za prekrške višjega sodišča, ki so pričeli z delom v prvih dneh aprila, prav tako je bila izvedena izbira sodnega osebja – petih uradnikov in dveh strokovno tehničnih delavcev, ki so pričeli z delom 15.3. Tako spremenjen finančni načrt zajema zasedbo v letu 2005: 35 sodnikov in 88 sodnega osebja (od tega 58 sodniških pripravnikov)

Ob upoštevanju štirimesečne realizacije sredstev na tej proračunski postavki, podpisanega sporazuma Vlade RS in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja o uskladitvi izhodiščnih plač v višini 2 % od julija 2005 dalje, z rebalansom predvidena dodatna sredstva v višini 134.761 tisoč SIT oz. sredstva v skupni višini 756.287 tisoč SIT na tej postavki pokrivajo 97 % predvidenih obveznosti.

Zaradi izjemnega povečanja števila prejetih zadev, ki brez dvoma narekuje povečanje števila sodniških mest zaradi odprave dvo in večletnega čakanja strank na rešitev zadev na pritožbeni stopnji in zagotovitve ustavne pravice do sojenja v razumnem roku, je višje sodišče Vrhovnemu sodišču RS posredovalo predlog povečanja kadrovskega načrta za leto 2005 - nujno potrebne dodatne zaposlitve šestih sodnikov in petih zaposlitev drugega sodnega osebja z oceno mesečno potrebnih sredstev v višini 8.414 tisoč SIT, kar pa je seveda še predmet usklajevanja.


Povečanje kvalitete dela, primerna izraba delovnega časa, obvladovanje stroškov dela.


Na podlagi sklepa Vlade RS z dne 13.04.2005 se skladno s 50. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju pri Ministrstvu za javno upravo odpre namenska proračunska postavka za odpravljanje nesorazmerij med osnovnimi plačami zaposlenih v javnem sektorju, zato neposredni proračunski uporabniki v svojih finančnih načrtih sredstev za te namene ne planiramo.


O okviru proračunske postavke so načrtovana sredstva za materialne stroške višjega sodišča vključno z novim oddelkom za prekrške.


Spremenjen finančni načrt je pripravljen na podlagi načrta dela višjega sodišča ter izhodišč za pripravo spremenjenega finančnega načrta Ministrstva za finance. Finančni načrt zajema tudi pokrivanje obveznosti novega oddelka za prekrške pri višjem sodišču, ki od 15/3 pričenja z delom na novi lokaciji, saj zaradi prostorske stiske ni bilo možno zagotoviti dela v sodni zgradbi.

Veljavni proračun sredstev za delo tega oddelka ne zagotavlja. Ob prenosu novih pristojnosti na podlagi sprememb in dopolnitev Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij je prišlo s 1.5.2004 do prenosa pristojnosti številnih zadev, ki so jih do tedaj opravljali centri za socialne zadeve na redna sodišča in se je iz tega razloga povečal pripad zadev tako na okrožnih kot tudi višjih sodiščih. Spremenjen je bil kadrovski načrt, ki je za višje sodišče potrdil

22


dodatne zaposlitve enega sodnika, strokovnega sodelavca in sodne zapisnikarice. V letu 2004 so bila na podlagi sklepa vlade višjemu sodišču zagotovljena dodatna sredstva na tej postavki v višini 3.562 tisoč SIT, v letu 2005 za te nove pristojnosti po ZZZDR-C v veljavnem proračunu niso bila zagotovljena dodatna sredstva.

Samo za delo oddelka za prekrške po ocenjujemo potreba sredstva za obdobje devetih mesecev letošnjega leta v znesku 22.850 tisoč SIT, od tega samo za najemnino za poslovne prostore 17.000 tisoč SIT, za stroške pisarniškega in drugega materiala, nabavo strokovne literature 2.500 tisoč SIT, za stroške energije in poštne stroške 2.500 tisoč SIT, izdatke za službena potovanja in kotizacije v zvezi s strokovnim izobraževanjem sodnikov 650 tisoč SIT, stroške sprotnega vzdrževanja 200 tisoč SIT.

Ob povprečnem številu zaposlenih 101 v letu 2004 in zasedbi 123 delovnih mest v letu 2005 bo več kot 20 % povečanje zaposlenih prav gotovo imelo vpliv na višje materialne stroške sodišča.

S spremenjenim finančnim načrtom so za višje sodišče dodatno predvidena sredstva 27.220 tisoč SIT oz. skupaj 48.810 tisoč SIT, kar pa glede na našo oceno 52.880 tisoč SIT še vedno pomeni, da nam ob nespremenjeni dinamiki porabe sredstev in pravilni oceni stroškov novega oddelka za prekrške manjka 4.070 tisoč SIT oz.8 % sredstev.

Tako ocenjujemo, da kljub povečanju pravic porabe po spremenjenem proračunu ne bomo mogli poravnati predvidenih obveznosti v letu 2005: za stroške pisarniškega in splošnega materiala in storitev v višini 1.000 tisoč SIT (sodni obrazci, čistilni material in storitve, nabava strokovne literature), stroške električne energije, ogrevanja in poštnih storitev v višini 700 tisoč SIT, izdatkov za službena potovanja v zvezi s strokovnim izobraževanjem sodnikov in strokovnih sodelavcev v višini 1.000 tisoč SIT, izdatkov sprotnega vzdrževanja poslovnih prostorov in opreme v višini 570 tisoč SIT, stroške izobraževanja zaposlenih v višini 800 tisoč SIT.


Obvladovanje materialnih stroškov na rešeno zadevo.


V okviru proračunske postavke se zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov pisarniškega ter splošnega materiala in storitev, energije, vode in komunalnih storitev, izdatkov za službena potovanja, tekoče vzdrževanje in druge operativne odhodke. Manjkajoča sredstva za delo sodišča v ocenjeni višini 4.070 tisoč SIT v letu 2005 bodo stvar pogajanj ob notranjih prerazporeditvah eventuelnih viškov sredstev pri drugih pravosodnih organih oz. stvar pogajanj z Ministrstvom za finance.


Zamenjava dotrajane, poškodovane in tehnološko zastarele opreme in manjša investicijska vlaganja v obstoječe prostore.


Skupen obseg pravic porabe na tej proračunski postavki v višini 1.986 tisoč SIT ne dosega meril t.i. primerne porabe po 24. členu ZIPRS0405 t.j. 60.000 tolarjev na zaposlenega na dan 31. december preteklega leta (v letu 2005 le 18.560 SIT na zaposlenega) in nam omejena proračunska sredstva kljub izjemni iztrošenosti opreme ne dovoljujejo nujnih nabav. Prav tako nimamo zagotovljenih pravic porabe za nabavo najnujnejše opreme za delo zaposlenih na novem oddelku za prekrške.



4215 - Okrožno sodišče v Celju


09024202 - Administracija okrožnih sodišč Opis podprograma

Okrožno sodišče v Celju je neposredni proračunski uporabnik in nosilec finančnega načrta za vsa sodišča celjskega sodnega okrožja, ki obsega: Okrožno sodišče v Celju, Okrajno sodišče v Celju, Okrajno sodišče v Slovenskih

23


Konjicah, Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, Okrajno sodišče v Šentjurju pri Celju, Okrajno sodišče v Velenju in Okrajno sodišče v Žalcu.

V letu 2004 je bila uveljavljena novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kar je imelo za posledico, da so se v okrožno pristojnost prenesle številne obveznosti centrov za socialno delo in okrajnih sodišč. V sprejetem proračunu za leto 2005 te obveznosti niso bile upoštevane. Poleg tega so sodišča z novelo Zakona o prekrških s 1. 1. 2005 prevzela naloge s področja prekrškov.

Dejavnost Okrožnega sodišča v Celju zajema reševanje preiskovalnih, kazenskih, mladinsko-kazenskih, pravdnih, gospodarskih in prekrškovnih zadev.


Pravna podlaga za delovanje Okrožnega sodišča v Celju je določena v 114. in 115. členu Zakona o sodiščih, Sodnem redu in Zakonu o sodniški službi.

Delovno področje okrožnega in okrajnih sodišč je določeno v 99. in 101. členu Zakona o sodiščih.

V skladu z aktom o določitvi števila sodniških mest na višjih, okrožnih in okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/94, 55/94, 40/96, 62/96 - popr., 68/96, 71/97, 27/98, 52/98,65/98, 74/99, 17/00, 28/00, 81/00, 47/01, 87/02, 95/02, 6/03, 92/03, 6/04 in 66/04) imajo v letu 2005 Okrožno sodišče v Celju in okrajna sodišča celjskega sodnega okrožja sistemiziranih 97 sodnikov.

Osnova za sistemizacijo sodnega osebja je Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in ostalih delavcev sodnega osebja na okrožnih sodiščih ter Pravilnik o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev in drugih delavcev sodnega osebja na okrajnih sodiščih. Na Okrožnem sodišču v Celju in okrajnih sodiščih z okrožja je sistemiziranih 263 delavcev sodnega osebja.


Primarni dolgoročni cilj, katerega pri svojem delu zasledujejo sodniki Okrožnega sodišča v Celju in sodniki okrajnih sodišč celjskega sodnega okrožja je omejitev sodnih zaostankov – zmanjšanje števila zadev, ki skladno z določbo 50. člena Sodnega reda štejejo za sodni zaostanek, tj. reševanje zadev v zakonsko določenem roku. Kazalci s katerimi se meri doseganje zastavljenega primarnega dolgoročnega cilja so podani v nadaljevanju.


CILJ: uspešno in učinkovito poslovanje

INDIKATORJI: obvladovanje pripada, zmanjševanje povprečnega časa reševanja zadeve, sodnih zaostankov in števila nerešenih zadev starejših od 10 let.

NAČRTOVANI CILJNI KOLIČNIKI:

OKROŽNO SODIŠČE V CELJU - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev – 1,10 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev - 1,17 - ciljni količnik povprečnega reševanja vseh zadev - 7,90 - ciljni količnik povprečnega reševanja pomembnejših zadev - 20,00 - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev - 2,03 - zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za 10 %.

OKRAJNO SODIŠČE V CELJU - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - 1,12 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev - 1,13 - ciljni količnik povprečnega reševanja vseh zadev - 20,00 - ciljni količnik povprečnega reševanja pomembnejših zadev - 13,00 - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev - 3,00 - zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za 10 %.

OKRAJNO SODIŠČE V SLOVENSKIH KONJICAH - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh - je 1,07 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev - 1,18 - ciljni količnik povprečnega reševanja vseh zadev - 11,00 - ciljni količnik povprečnega reševanja pomembnejših zadev - 16,00 - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev - 2,50 - zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za 10 %.

OKRAJNO SODIŠČE V ŠENTJURJU PRI CELJU - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - 1,00

24


- ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev - 1,15 - ciljni količnik povprečnega reševanja vseh zadev - 10,00 - ciljni količnik povprečnega reševanja pomembnejših zadev - 17,00 - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev - 2,02 - zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za 10 %.

OKRAJNO SODIŠČE V ŠMARJU PRI JELŠAH - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - 1,05 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev - 1,20 - ciljni količnik povprečnega reševanja vseh zadev - 10,00 - ciljni količnik povprečnega reševanja pomembnejših zadev - 14,00 - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev - 2,50 - zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za 10 %.

OKRAJNO SODIŠČE V VELENJU - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - 1,04 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev - 1,19 - ciljni količnik povprečnega reševanja vseh zadev - 14,00 - ciljni količnik povprečnega reševanja pomembnejših zadev - 15,00 - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev - 1,90 - zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za 10 %.

OKRAJNO SODIŠČE V ŽALCU - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - 0,95 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev - 1,17 - ciljni količnik povprečnega reševanja vseh zadev - 18,00 - ciljni količnik povprečnega reševanja pomembnejših zadev - 14,00 - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev - 1,70 - zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za 10 %.


Planirana finančna sredstva namenjena za izplačilo plač v letu 2005 bomo porabili za plače sodnikov, ki so že imenovani v sodniško funkcijo (predsednika in 83 sodnikov) ter za plače 263 javnih uslužbencev. Zaradi dolgotrajnosti postopka izvolitve v sodniško funkcijo je skupno nezasedenih 13 sodniških mest in sredstva za plače novoizvoljenih sodnikov se bodo morala zagotavljati s prerazporeditvijo sredstev med sodišči.


Sodišče je pri izračunu potrebnih dodatnih finančnih sredstev za plače zaposlenih upoštevalo kot merilo količnike za določitev plač po posameznih tarifnih skupinah vseh zaposlenih funkcionarjev in javnih uslužbencev na Okrožnem sodišču v Celju in okrajnih sodiščih celjskega sodnega okrožja ter sredstva potrebna za izplačilo drugih stroškov dela (regres, potni stroški…).


Sredstva za plače bo proračunski uporabnik porabil strogo namensko, tj. za izplačilo plač zaposlenim javnim uslužbencem in funkcionarjem, skladno s pozitivno zakonodajo.


Sodišče kot neposredni proračunski uporabnik je pripravilo finančni načrt potrebnih dodatnih finančnih sredstev za plače funkcionarjev in zaposlenih javnih uslužbencev ob upoštevanju veljavnega kadrovskega načrta in dejanske zasedenosti. Predvideno je, da se sredstva za plače novoizvoljenih sodnikov zagotavljajo s prerazporeditvijo med sodišči.


Pomemben del materialnih stroškov (dobrih 36 %) se nanaša na druge operativne odhodke, ki vključujejo stroške sodnih postopkov (34 % vseh materialnih stroškov) kamor sodijo: stroški za sodnike porotnike, sodne izvedence, sodne cenilce, sodne tolmače, sodne izvršitelje v primerih, ko je izvršba uvedena po uradni dolžnosti, stroški v zvezi z zaseženimi predmeti v kazenskem postopku, nagrada in potrebni izdatki zagovornika po

25


92. členu ZKP ipd. Gre za specifične odhodke izvajanja sodne oblasti, katerih višino je težko vnaprej predvideti in še težje, ali celo nemogoče, obvladovati.

Stroški za energijo, vodo, komunalne storitve in komunikacije predstavljajo približno 37 % materialnih stroškov, od tega se samo 17 % nanaša na delovanje sodnih stavb, in kar okrog 83 % odpade na poštnino in kurirske storitve za izvajanje sodnih postopkov.

Za pisarniški in splošni material in storitve se porabi okrog 16 % materialnih stroškov. Najpomembnejši so stroški pisarniškega materiala in stroški za čiščenje in varovanje sodnih stavb.

Vsi ostali materialni stroški (prevozni stroški, izdatki za službena potovanja, tekoče vzdrževanje), predstavljajo v strukturi stroškov okrog 11 %.


Pri stroških sodnih postopkov, ki so zajeti v več proračunskih vrsticah (kontih) je upoštevano, da je že bilo potrebno plačati za odškodnino po sodnem postopku Okrajnega sodišča v Celju 997 tisoč tolarjev (konto 4027). Pod predpostavko, da sodišča v letu 2005 ne bodo imela stroškovno zahtevnejših zadev, kot so jih obravnavala in rešila v letu 2004, je v okviru proračunske vrstice 4029 nujno potrebno zagotoviti 69.902 tisoč tolarjev dodatnih sredstev za stroške sodnih postopkov (stroške sodnih izvedencev, cenilcev, tolmačev, porotnikov ipd.) in stroške odvetnikov (zagovornikov po 92. členu ZKP) ter v okviru proračunske vrstice 4022 predvsem sredstva za poštnino in kurirske storitve v znesku 73.000 tisoč tolarjev.

Stroški za pisarniški in splošni material in storitve vključujejo tudi stroške varovanja sodnih stavb. Sredstva se povečujejo skupno za 5.000 tisoč tolarjev, tudi na račun prihrankov pri porabi posebnega materiala in storitev (785 tisoč tolarjev) in prevoznih stroškov (801 tisoč tolarjev).



INDIKATORJI: stroški na rešeno zadevo

NAČRTOVANI CILJNI KOLIČNIKI:

OKROŽNO SODIŠČE V CELJU - materialni stroški na rešeno zadevo bodo znašali 15.900,00 SIT.

OKRAJNO SODIŠČE V CELJU - materialni stroški na rešeno zadevo bodo znašali 9.875,00 SIT.

OKRAJNO SODIŠČE V SLOVENSKIH KONJICAH - materialni stroški na rešeno zadevo bodo znašali 9.901,00 SIT

OKRAJNO SODIŠČE V ŠENTJURJU PRI CELJU - materialni stroški na rešeno zadevo bodo znašali 9.268,00 SIT.

OKRAJNO SODIŠČE V ŠMARJU PRI JELŠAH - materialni stroški na rešeno zadevo bodo znašali 8.255,00.

OKRAJNO SODIŠČE V VELENJU - materialni stroški na rešeno zadevo bodo znašali 7.297,00 SIT.

OKRAJNO SODIŠČE V ŽALCU - materialni stroški na rešeno zadevo bodo znašali 10.219,00 SIT.


Projekt je vsaka sodna zadeva. Stroški se evidentirajo v spisu v t.i. popisu stroškov, skladno s Sodnim redom. Spremljanje doseganja ciljev poteka izven računovodstva, ker MFERAC in hkrati veljavna kadrovska zasedba finančno-računovodske službe sodišča ne omogočata vodenja stroškovnega računovodstva na ravni sodne zadeve.


Sredstva bodo v letu 2005 porabljena za nakup nujno potrebne dodatne opreme za izvajanje novih nalog po noveli zakona o prekrških in noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter za zamenjavo dotrajane stare opreme.

26



Sodišče je nove naloge po noveli zakona o prekrških prevzelo 1. 1. 2005 in z upoštevanjem števila zaposlenih na ta dan znašajo sredstva za investicije na zaposlenega 35.954 tolarja.


Sredstva bodo porabljena strogo namensko in skladno s pozitivno zakonodajo.


Projekti bivših sodnikov za prekrške so bili zaprti in oblikovan je bil za nakupe nujnih osnovnih sredstev skupni projekt za vsa sodišča celjskega sodnega okrožja.

4216 - Okrožno sodišče v Kopru



Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (2. člen Ustave RS), preko ključne naloge zagotoviti vsakomur pravico do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem v razumnem roku (23. člen Ustave).


Delo na področju Okrožnega sodišča v Kopru (Okrožno sodišče v Kopru ter Okrajna sodišča v Ilirski Bistrici, Kopru, Piranu, Postojni in Sežani) temelji na določilih Zakona o sodiščih (čl. 99., 100. ter 101.)Zakona o sodniški službi, Sodnemu redu in procesnih predpisih (predvsem ZKP in ZPP).


Dolgoročni cilji podprograma

OKROŽNO SODIŠČE V KOPRU

CILJ: uspešno in učinkovito poslovanje - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - obdržati količnik 1,10 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev:

K zadeve 1,10 Kpr zadeve 1,12 P zadeve 1,10 Pg zadeve 2,00

- ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev: obdržati količnik 6,51 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev:

K zadeve 18 Kpr zadeve 15 P zadeve 15 Pg zadeve 15

- ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev K zadeve brez zaostankov Kpr zadeve brez zaostankov P zadeve brez zaostankov Pg zadeve brez zaostankov

- zmanjševanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev - brez zaostankov.

CILJ: zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb:

K zadeve 2,3 P zadeve 4,00 Pg zadeve 4,7

- ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb K zadeve 3,0

27


P zadeve 5,0 Pg zadeve 5,0

CILJ: obvladovanje stroškov - izraba delovnega časa / - strošek dela na rešeno zadevo 61.000,00 tolarjev - materialni strošek na rešeno zadevo 36.500 tolarjev

CILJ: zadovoljstvo strank in zaposlenih - stopnja zadovoljstva strank izmerjena z letno anketo - stopnja zadovoljstva zaposlenih izmerjena z letno anketo

pri Okrožnem sodišču v Kopru letne ankete o zadovoljstvu strank ter zadovoljstvu zaposlenih se niso izvajale zato s podatkov ne posredujemo.

OKRAJNO SODIŠČE V KOPRU

CILJ: uspešno in učinkovito poslovanje - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - 1,0 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev:

K 1 P 2 D 1,3 N 1,3 I,Ig,In 0,50 Dn 5


K 21,44 P 12,20 D 8,72 N 7,52 I,Ig,In 42,83 Dn 6,79

- ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev K 2,68 P 1,8 D 1,9 N 1,91 I,Ig,In 1,52 Dn 1,36

- zmanjševanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za 5 %.


K 7,9 P 3,97 D 57 N 20

- ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb K 5,57 P 3,27 D 2,20 N 1,16

CILJ: obvladovanje stroškov - izraba delovnega časa / - strošek dela na rešeno zadevo 20.000 tolarjev - materialni strošek na rešeno zadevo 5.000 tolarjev

CILJ: zadovoljstvo strank in zaposlenih - stopnja zadovoljstva strank izmerjena z letno anketo, - stopnja zadovoljstva zaposlenih izmerjena z letno anketo

pri Okrajnem sodišču v Kopru letne ankete o zadovoljstvu strank ter zadovoljstvu zaposlenih se niso izvajale zato s podatkov ne posredujemo.

28


OKRAJNO SODIŠČE V ILIRSKI BISTRICI

CILJ: uspešno in učinkovito poslovanje - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - 1,00 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev 0,89 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev / - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev / - zmanjševanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za /.

CILJ: zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb 9 % - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in

spremenjenih odločb 5 %

CILJ: obvladovanje stroškov - izraba delovnega časa / - strošek dela na rešeno zadevo 18.500,00 SIT - materialni strošek na rešeno zadevo 7.500,00 SIT


pri Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici letne ankete o zadovoljstvu strank ter zadovoljstvu zaposlenih se niso izvajale zato s podatkov ne posredujemo.

OKRAJNO SODIŠČE V PIRANU

CILJ: uspešno in učinkovito poslovanje - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - 78 % - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev 120 % - ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev 12,7 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev / - zmanjševanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za 30 %.

CILJ: zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb / - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in

spremenjenih odločb /

CILJ: obvladovanje stroškov - izraba delovnega časa / - strošek dela na rešeno zadevo 21.000,00 tolarjev - materialni strošek na rešeno zadevo 7.500 tolarjev


pri Okrajnem sodišču v Piranu letne ankete o zadovoljstvu strank ter zadovoljstvu zaposlenih se niso izvajale zato s podatkov ne posredujemo.

OKRAJNO SODIŠČE V POSTOJNI


K 1 P 1 D 1 N 1 I,Ig,In 0,70 Dn- 1,1

- ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev 12,5 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev:

K 9,56 P 6,29 D 5,13

29


N 12,67 I,Ig,In- 56,82 Dn 9,20

- ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev K 9,56 P 2,86 D 4,44 N 3,80 I,Ig, In 2,63 Dn 1,47



K 0,11 P 0,16 D 0,004 N 0,05

- ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb /

CILJ: obvladovanje stroškov - izraba delovnega časa / - strošek dela na rešeno zadevo 15.500,00 tolarjev - materialni strošek na rešeno zadevo 5.500,00 tolarjev


pri Okrajnem sodišču v Postojni letne ankete o zadovoljstvu strank ter zadovoljstvu zaposlenih se niso izvajale zato s podatkov ne posredujemo

OKRAJNO SODIŠČE V SEŽANI

CILJ: uspešno in učinkovito poslovanje - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - 1,10 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev 1,20 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev 6,80 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev 17 - zmanjševanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za 10 %.

CILJ: zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je 19. - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in


CILJ: obvladovanje stroškov - izraba delovnega časa / - strošek dela na rešeno zadevo 14.000, 00 tolarjev - materialni strošek na rešeno zadevo 5.000,00 tolarjev


pri Okrajnem sodišču v Sežani letne ankete o zadovoljstvu strank ter zadovoljstvu zaposlenih se niso izvajale zato s podatkov ne posredujemo.


OKROŽNO SODIŠČE V KOPRU

CILJ: uspešno in učinkovito poslovanje - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - obdržati količnik 1,10 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev:

K zadeve 1,00 Kpr zadeve 1,12

30


P zadeve 1,1 Pg zadeve 1,5


K zadeve 26 Kpr zadeve 19 P zadeve 19 Pg zadeve 16,5

- ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev K zadeve 2,20 Kpr zadeve 2,20 P zadeve 2,40 Pg zadeve 2,90



K zadeve 1,1 P zadeve 2,3 Pg zadeve 3,3

- ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb K zadeve 3 P zadeve 5 Pg zadeve 5

CILJ: obvladovanje stroškov - izraba delovnega časa / - strošek dela na rešeno zadevo 61.000,00 tolarjev - materialni strošek na rešeno zadev 36.600,00 tolarjev


pri Okrožnem sodišču v Kopru letne ankete o zadovoljstvu strank ter zadovoljstvu zaposlenih.

OKRAJNO SODIŠČE V KOPRU


K 1 P 2 D 1,3 N 1,3 I,Ig,In 0,50 Dn 1,5


K 21,44 P 12,20 D 8,72 N 7,52 I,Ig,In 42,83 Dn 6,79




31


- ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb: K 7,9 P 3,97 D 57 N 20

- ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb K 5,57 P 3,27 D 2,20 N 1,16



pri Okrajnem sodišču v Kopru letne ankete o zadovoljstvu strank ter zadovoljstvu zaposlenih se niso izvajale zato s podatkov ne posredujemo.

OKRAJNO SODIŠČE V ILIRSKI BISTRICI

CILJ: uspešno in učinkovito poslovanje - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - 1,00 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev 0,89 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev / - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev / - zmanjševanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za /.

CILJ: zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb 9 % - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in

spremenjenih odločb 5 %



pri Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici letne ankete o zadovoljstvu strank ter zadovoljstvu zaposlenih se niso izvajale zato s podatkov ne posredujemo.

OKRAJNO SODIŠČE V PIRANU

CILJ: uspešno in učinkovito poslovanje - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - 78 % - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev 120 % - ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev 12,7 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev / - zmanjševanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za 30 %.

CILJ: zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb / - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in



32



pri Okrajnem sodišču v Piranu letne ankete o zadovoljstvu strank ter zadovoljstvu zaposlenih se niso izvajale zato s podatkov ne posredujemo.

OKRAJNO SODIŠČE V POSTOJNI


K 1 P 1 D 1 N 1 I,Ig,In 0,70 Dn 1,1

- ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev: 12,5 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev:

K 9,56 P 6,29 D 5,13 N 12,67 I,Ig,In 56,82 Dn 9,20




K 0,11 P 0,16 D 0,004 N 0,05


CILJ: obvladovanje stroškov - izraba delovnega časa / - strošek dela na rešeno zadevo 15.500,00 tolarjev - materialni strošek na rešeno zadevo 5.200, 00 tolarjev


pri Okrajnem sodišču v Postojni letne ankete o zadovoljstvu strank ter zadovoljstvu zaposlenih se niso izvajale zato s podatkov ne posredujemo.

OKRAJNO SODIŠČE V SEŽANI

CILJ: uspešno in učinkovito poslovanje - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev - 1,10 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev 1,20 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev 6,80 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev 17 - zmanjševanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za 10 %.

CILJ: zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb 19

33




CILJ: zadovoljstvo strank in zaposlenih - stopnja zadovoljstva strank izmerjena z letno anketo - stopnja zadovoljstva zaposlenih izmerjena z letno anketo - pri Okrajnem sodišču v Sežani letne ankete o zadovoljstvu strank ter zadovoljstvu zaposlenih se niso izvajale

zato s podatkov ne posredujemo.


Na postavki plače zagotavljamo sredstva za plače in druge prejemke zaposlenih na Okrožnem sodišču v Kopru ter vseh okrajnih sodiščih okrožja, do katerih so zaposleni upravičeni na osnovi zakonov in drugih podzakonskih aktov.


Predlog finančnega načrta na postavki plače je za leto 2005 izračunan na osnovi števila zaposlenih ter njihove višine plač ter drugih prejemkov določenih z zakonom in podzakonskimi akti.


S sredstvi na postavki želimo pokrivati vse obveznosti do zaposlenih, ki bodo nastale pri poslovanju Okrožnega sodišča v Kopru in vseh okrajnih sodiščih tega okrožja.


V okviru postavke ZSPJS sov skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in Dogovorom o višini in načinu uskladitve osnovnih plač ter višini regresa za letni dopust planirana sredstva za odpravo nesorazmerij v osnovnih plač. V skladu z navodili koordinatorja smo sredstva za ta namen razporedili na postavko za "redne plače".


Na postavki materialni stroški zagotavljamo sredstva za pokrivanje materialnih stroškov, ki nastajajo v okviru redne dejavnosti Okrožnega sodišča v Kopru ter vseh okrajnih sodišč v okrožju.


Predlog finančnega načrta na postavki materialni stroški za leto 2005 je izračunan na osnovi realizacije leta 2004 vključujoč program "mediacije" ter projekt "matra".


Na nivoju postavke želimo zagotavljati sredstva, ki so potrebna za pokrivanje materialnih stroškov v okviru poslovanja Okrožnega sodišča in vseh okrajnih sodišč v okrožju. Ocenjujemo, da razpoložljiva sredstva na tej postavki ne bodo zadoščala za pokritje vseh materialnih stroškov, v katerih so vsebovani tudi stroški sodnih postopkov.


V okviru postavke manjše investicije zagotavljamo sredstva za nakup nujne opreme ter investicijsko vzdrževanje sodnih zgradb ter ostale opreme.


Predlog finančnega načrta na postavki manjše investicije je določen na osnovi potreb po investicijah in investicijskem vzdrževanju ter upoštevajoč dejstva, da so sredstva omejena.

34



S pomočjo sredstev na tej proračunski postavki želimo doseči nemoteno poslovanje Okrožnega sodišča v Kopru ter vseh okrajnih sodišč v okrožju.


Proračunska postavka "investicije in investicijsko vzdrževanje" je vključena v projekt NRP. - Projekt 4216-02-0001 - Manjše investicije. ki je namenjen za zagotavljanje najnujnejše opreme in na najnujnejše investicijsko vzdrževanje.

7973 - Osnovna sredstva - Sredstva odškodnine Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V skladu z določili zakona o javnih financah, Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna RS ter naše vloge, nam je Ministrstvo za finance odprlo novo proračunsko postavko “ sredstva odškodnin”. S pomočjo teh sredstev bomo poskušali odpraviti škodo, ki lahko nastane na opremi ali pa objektu.

7967 - Poslovni prostori - sredstva najemnine Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V skladu z določili Zakona o javnih financah, Pravilnikom o izvrševanju proračuna ter naše vloge, nam je Ministrstvo za finance odprlo novo proračunsko postavko “ poslovni prostori, sredstva najemnin”. S sredstvi na tej postavki bomo financirali investicijsko vzdrževanje in izboljšave ter nakup potrebne opreme.

4217 - Okrožno sodišče v Kranju



Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (2. člen Ustave RS), preko ključne naloge zagotoviti vsakomur pravico do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem v razumnem roku (23. člen Ustave RS)


Delovno področje proračunskega uporabnika je določeno v 101. do 103. členu Zakona o sodiščih, delovno področje okrajnih sodiščih pa v 99. členu Zakona o sodiščih. Delovanje sodišč je opredeljeno v določbah Sodnega reda, kjer so vsebinsko in terminsko opredeljene naloge sodišč.


OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU

Cilj: uspešno in učinkovito poslovanje

Indikatorji: 1. Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1 2. Ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,1 3. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 4 mesece 4. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 12 mesecev 5. Ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 14 6. Dolgoročno je pričakovati zmanjšanje števila nerešenih zadev, starejših od 10 let, v skupnem obsegu za 90 %.

Dolgoročni ciljni indikatorji so izračunani oziroma določeni na podlagi gibanja indikatorjev, ki so bili izračunani za pretekli leti (2001, 2002). Glede na to, da je delo sodišča v teh dveh letih oceniti kot uspešno, so ciljni indikatorji primerljivi z indikatorji za ti dve leti in ustrezno izboljšani. Tako kot v preteklih letih so tudi za prihodnja leta (do 2007) cilji sodišča sprotno in redno reševanje tekočih zadev ob hkratnem zmanjševanju števila sodnih zaostankov ter čim kvalitetnejše odločanje v vseh zadevah. Takšne cilje bo mogoče doseči ob zagotovljenih optimalnih subjektivnih in objektivnih pogojih za delo sodišča.

Cilji: zakonito strokovno in nepristransko poslovanje

35


Indikator: povečanje kvalitete dela 1. Količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb v letu 2002 je bil 6,8.

Dolgoročno predvidevamo izboljšanje količnika, saj ocenjujemo, da se bo število pritožb zaradi pogostejšega izvensodnega reševanja sporov zmanjševalo.

2. Količnik razmerja med številom vloženih pritožb in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb v letu 2002 je bil 2,6. Dolgoročno predvidevamo zviševanje tega količnika, saj je izobraževanje sodnikov redno in intenzivno.

Cilj: obvladovanje stroškov

Indikatorji: izraba delovnega časa, stroški na rešeno zadevo 1. Izrabo delovnega časa smo ocenili na 100 %, upoštevaje dosedanje preseganje pričakovanega obsega dela,

določenega s strani sodnega sveta. 2. Strošek dela na rešeno zadevo je 30.788,00 SIT (po podatkih za leto 2002). 3. Materialni stroški na rešeno zadevo so 14.160,00 SIT (po podatkih za leto 2002).

Cilj: zadovoljstvo strank in zaposlenih

Indikator: stopnja zadovoljstva 1. Stopnja zadovoljstva strank izmerjena z letno anketo ni bila izvedena. Glede na število vloženih nadzorstvenih

pritožb (8 v letu 2002) ocenjujemo, da so bile stranke z delom sodišča pretežno zadovoljne. 2. Stopnja zadovoljstva zaposlenih, izmerjena z letno anketo ni bila izvedena. Glede na to, da v letu 2002 v zvezi z

odločitvami o pravicah in obveznostih delavcev ni bilo pritožb, ocenjujemo, da je stopnja zadovoljstva ugodna.

OKRAJNO SODIŠČE V KRANJU


Indikatorji(upoštevani podatki za leto 2002): 1. Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 0,71 2. Ciljni količnik obvladovanja pomembnejših zadev je 1,14 3. Ciljni količnik obvladovanja zemljiškoknjižnih zadev: 0,79 4. Ciljni količnik obvladovanja izvršilnih zadev: 0,43 5. Ciljni količnik obvladovanja ostalih zadev(Kr, Pl, Z, Pom, R, Po): 1,04 6. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 11,7 meseca 7. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 13,7 meseca 8. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja izvršilnih zadev: 13,4 9. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja zemljiškoknjižnih zadev: 11,7 meseca 10. Ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 2,08 11. Ciljni količnik sodnih zaostankov vseh zadev: 2,13 12. Ciljni količnik sodnih zaostankov izvršilnih zadev: 3,54 13. Ciljni količnik sodnih zaostankov zemljiškoknjižnih zadev je: 1,53 14. Števila nerešenih zadev starejših od 10 let je 36, starejši od 5 let je 380.

Cilj: Zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje

Indikator: 1. Povečanje kvalitete dela

Količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in vloženih pritožb je 0,06, zaradi velikega števila izvršilnih zadev skupnega količnika ni mogoče določiti. Količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah ter številom razveljavljenih ter spremenjenih odločb je 0,14, zaradi velikega števila izvršilnih zadev skupnega količnika ni mogoče določiti.

Cilj: Obvladovanje stroškov: Strošek dela na rešeno zadevo je 4.558,00 SIT Materialni stroški na rešeno zadevo je 1.257,00 SIT

Cilj: Zadovoljstvo strank in zaposlenih:

Indikator: 1. Stopnja zadovoljstva - stopnja zadovoljstva strank izmerjena z letno anketo: anketa ni bila izvedena - stopnja zadovoljstva zaposlenih, izmerjena z letno anketo: anketa ni bila izvedena.

OKRAJNO SODIŠČE V ŠKOFJI LOKI


Indikatorji(upoštevani podatki za leto 2002):

36


1. Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 0,92 2. Ciljni količnik obvladovanja pomembnejših zadev je 0,79 3. Ciljni količnik obvladovanja zemljiškoknjižnih zadev: 1,10 4. Ciljni količnik obvladovanja izvršilnih zadev: 0,60 5. Ciljni količnik obvladovanja ostalih zadev(Kr, Pl, Z, Pom, R, Po): 1,06 6. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 11,0 meseca 7. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 10,0 meseca 8. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja izvršilnih zadev: 11,0 9. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja zemljiškoknjižnih zadev: 12,0 meseca 10. Ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 3,53 11. Ciljni količnik sodnih zaostankov vseh zadev: 1,98 12. Ciljni količnik sodnih zaostankov izvršilnih zadev: 3,65 13. Ciljni količnik sodnih zaostankov zemljiškoknjižnih zadev je: 1,42 14. Števila nerešenih zadev starejših od 10 let je 1, starejši od 5 let je 16.



Količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in vloženih pritožb je 0,044 pri vseh zadevah, 0,121 pri pomembnejših zadevah 0,119 pri izvršilnih zadevah in0,002 pri zemljiško knjižnih zadevah.

Količnik razmerja med številom rešenih pritožb ter številom razveljavljenih ter spremenjenih odločb je 0,31 pri vseh zadevah, 0,36 pri pomembnejših zadevah, 0,29 pri izvršilnih zadevah in 0,25 pri zemljiškoknjižnih zadevah.

Cilj: Obvladovanje stroškov: Strošek dela na rešeno zadevo je 5.587,00 SIT Materialni stroški na rešeno zadevo je 1.785,00 SIT


Indikator: 1. Stopnja zadovoljstva - stopnja zadovoljstva strank izmerjena z letno anketo: anketa ni bila izvedena - stopnja zadovoljstva zaposlenih, izmerjena z letno anketo: anketa ni bila izvedena.

OKRAJNO SODIŠČE NA JESENICAH


Indikatorji(upoštevani podatki za leto 2002): 1. Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 0,97 2. Ciljni količnik obvladovanja pomembnejših zadev je 1,52 3. Ciljni količnik obvladovanja zemljiškoknjižnih zadev: 1,25 4. Ciljni količnik obvladovanja izvršilnih zadev: 0,49 5. Ciljni količnik obvladovanja ostalih zadev(Kr, Pl, Z, Pom, R, Po): 0,79 6. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 11,0 meseca 7. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 15,0 meseca 8. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja izvršilnih zadev: 19,0 9. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja zemljiškoknjižnih zadev: 11,0 meseca 10. Ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 1,86 11. Ciljni količnik sodnih zaostankov vseh zadev: 1,83 12. Ciljni količnik sodnih zaostankov izvršilnih zadev: 2,52 13. Ciljni količnik sodnih zaostankov zemljiškoknjižnih zadev je: 1,37 14. Števila nerešenih zadev starejših od 10 let je 21.



Količnik razmerja med številom rešenih zadev in vloženih pritožb je pri vseh zadevah 0,042 pri pomembnejših zadevah 0,080 pri izvršilnih zadevah 0,125 pri zemljiškoknjižnih zadevah 0,001.

Količnik razmerja med številom rešenih pritožb ter številom razveljavljenih ter spremenjenih odločb je 0,25 pri vseh zadevah, 0,4 pri pomembnejših zadevah 0,19 pri izvršilnih zadevah in 0,5 pri zemljiškoknjižnih zadevah.

Cilj: Obvladovanje stroškov:

37


Strošek dela na rešeno zadevo je 7.652,00 SIT Materialni stroški na rešeno zadevo je 2.733,00 SIT


Indikator:

1. Stopnja zadovoljstva - stopnja zadovoljstva strank izmerjena z letno anketo: anketa ni bila izvedena - stopnja zadovoljstva zaposlenih, izmerjena z letno anketo: anketa ni bila izvedena.

OKRAJNO SODIŠČE V RADOVLJICI


Indikatorji: 1. Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,1 2. Ciljni količnik obvladovanja pomembnejših zadev je 1,2 3. Ciljni količnik obvladovanja zemljiškoknjižnih zadev: 1,2 4. Ciljni količnik obvladovanja izvršilnih zadev: 0,9 5. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 16,0 meseca 6. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 14,0 meseca 7. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja izvršilnih zadev: 14,0 8. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja zemljiškoknjižnih zadev: 18,0 meseca 9. Ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 32 10. Ciljni količnik sodnih zaostankov izvršilnih zadev: 44 11. Ciljni količnik sodnih zaostankov zemljiškoknjižnih zadev je(brez ZK izpiskov): 70 12. Zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev za 2 %.

Indikatorji so bili postavljeni na podlagi izračuna za več let, pričakovanja, da bo v letu 2004 dejansko zasedenih vseh pet sodniških mest, ter dejstvu da je na sodišču v teku program odprave zaostankov v zemljiški knjigi in da še vedno teče informatizacija zemljiške knjige.



Ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je 20 %. Ciljni količnik razmerja med številom pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb je 32 %. Za leto 2004 ni, predvideno zmanjšanje števila pritožb niti ne bistvenega zmanjšanja števila razveljavljenih in spremenjenih odločb, ki je po naši oceni sorazmerno ugoden.

Cilj: Obvladovanje stroškov: Izraba delovnega časa je večja od 85 % Strošek dela na rešeno zadevo je 5.444,00 SIT Materialni stroški na rešeno zadevo je 1.642,00 SIT


Indikator: 1. Stopnja zadovoljstva - stopnja zadovoljstva strank izmerjena z letno anketo: anketa ni bila izvedena, ob upoštevanju števila vloženih

nadzorstvenih pritožb pa ocenjujemo da je zadovoljiva. Glede na pričakovanja, da bo v letu 2004 zasedba sodniških mest popolna ocenjujemo, da bodo stranke z delom sodišča še bolj zadovoljne.

- stopnja zadovoljstva zaposlenih, izmerjena z letno anketo: anketa ni bila izvedena. Glede na to, da večjih pripomb zaposlenih ni bilo, ocenjujemo da je stopnja zadovoljstva zaposlenih ustrezna.



Indikatorji 1. Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1 2. Ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,2 3. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 4,2 mesece 4. Ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 14 mesecev 5. Ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 4,5 6. Dolgoročno je pričakovati zmanjšanje števila nerešenih zadev, starejših od 10 let, v skupnem obsegu za 30 %.

38


Dolgoročni ciljni indikatorji so izračunani oziroma določeni na podlagi gibanja indikatorjev, ki so bili izračunani za pretekli leti (2001, 2002). Glede na to, da je delo sodišča v teh dveh letih oceniti kot uspešno, so ciljni indikatorji primerljivi z indikatorji za ti dve leti in ustrezno izboljšani. Tako kot v preteklih letih so tudi za prihodnja leta (do 2007) cilji sodišča sprotno in redno reševanje tekočih zadev ob hkratnem zmanjševanju števila sodnih zaostankov, ter čim kvalitetnejše odločanje v vseh zadevah. Takšne cilje bo mogoče doseči ob zagotovljenih optimalnih subjektivnih in objektivnih pogojih za delo sodišča.

Cilji: zakonito strokovno in nepristransko poslovanje

Indikator: povečanje kvalitete dela 1. Količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb v letu 2002 je bil 6,8.

Dolgoročno predvidevamo izboljšanje količnika, saj ocenjujemo, da se bo število pritožb zaradi pogostejšega izvensodnega reševanja sporov zmanjševalo.

2. Količnik razmerja med številom vloženih pritožb in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb v letu 2002 je bil 2,6. Dolgoročno predvidevamo zviševanje tega količnika, saj je izobraževanje sodnikov redno in intenzivno.

Cilj: obvladovanje stroškov:

Indikatorji: izraba delovnega časa, stroški nerešenih zadev 1. Izrabo delovnega časa smo ocenili na 100 %, upoštevaje dosedanje preseganje pričakovanega obsega dela,

določenega s strani sodnega sveta. 2. Strošek dela na rešeno zadevo je 30.788,00 SIT (po podatkih za leto 2002). 3. Materialni stroški na rešeno zadevo so 14.160,00 SIT (po podatkih za leto 2002).

Cilj: zadovoljstvo strank in zaposlenih:

Indikator: stopnja zadovoljstva 4. Stopnja zadovoljstva strank izmerjena z letno anketo ni bila izvedena. Glede na število vloženih nadzorstvenih

pritožb (8 v letu 2002) ocenjujemo, da so bile stranke z delom sodišča pretežno zadovoljne. 5. Stopnja zadovoljstva zaposlenih, izmerjena z letno anketo ni bila izvedena. Glede na to, da v letu 2002 v zvezi z

odločitvami o pravicah in obveznostih delavcev ni bilo pritožb, ocenjujemo, da je stopnja zadovoljstva ugodna.


Pravice porabe na tej postavki zagotavljajo izplačevanje plač in ostalih prejemkov zaposlenim iz delovnega razmerja v skladu z veljavno zakonodajo.


Pri planiranju potrebne višine sredstev so bili upoštevani posredovani indikatorji.


Zagotavljanje sprotnega poravnavanja obveznosti na podlagi ustrezne zakonodaje.


Osnovni namen porabe sredstev s te postavke je zagotavljanje izplačila plač in drugih stroškov dela v skladu z veljavnimi predpisi.


Sredstva bodo porabljena za zagotavljanje materialne osnove za delo sodišča in zakonsko določene obveznosti pri pokrivanju sodnih stroškov.


V osnovi so upoštevani kazalci iz proračunskega priročnika. Z maksimalno zavzetostjo bo sodišče lahko pokrilo večino stroškov materialnega poslovanja. V kolikor se napovedi ne bodo uresničile bo potreben dodaten dogovor za zagotovitev potrebnih sredstev.


Zagotavljanje poravnavanja obveznosti v določenem roku. Primerjava višine porabljenih sredstev na primerljivo posamezno zadevo med ostalimi primerljivimi porabniki - Okrožnimi sodišči.

39



Posebni projekti niso določeni.


Zagotavljanje najnujnejših sredstev za večja popravila oziroma dopolnitve poškodovane oziroma neuporabne opreme.


Predvidena sredstva so se povečala le za planirana sredstva pridruženih bivših sodnikov za prekrške.


Z odobrenimi sredstvi optimalno izboljšati posamezna delovna okolja.


Večjih projektov zaradi obsega sredstev ni

4218 - Okrožno sodišče v Ljubljani



Dejavnost Okrožnega sodišča v Ljubljani zajema reševanje preiskovalnih, kazenskih, mladinsko kazenskih, pravdnih, družinskih in gospodarskih zadev. Dejavnost okrajnih sodišč pa reševanje kazenskih, pravdnih, nepravdnih, zapuščinskih, izvršilnih zadev ter zemljiško knjigo.

Temeljna naloga sodišča je odločanje o pravicah, obveznostih in obtožbah zoper posameznike oziroma pravne osebe, ki jo sodišče zagotavlja tako, da je vsakomur zagotovljeno neodvisno, nepristransko sojenje brez nepotrebnega odlašanja.


Sodišča izvajajo svojo dejavnost na podlagi 22. člena Ustave RS in v okviru pristojnosti, določenih s 101. členom Zakona o sodiščih.


Cilji so: - znižanje pripada novih zadev, - znižanje števila nerešenih zadev, - znižanje sodnih zaostankov, - povečanje kvalitete dela, - povečanje storilnosti preko uspešnosti, učinkovitosti in usposobljenosti zaposlenih.


Cilji so: - učinkovit in uspešen dostop do sodnega varstva vsakomur, - strokovno in nepristransko odločanje, - obvladovanje stroškov dela, - zadovoljstvo strank s postopki in storitvami.


Ostaja enaka kot pri pripravi proračuna za leto 2004 - 2005 razen formiranja novega oddelka pri Okrožnem sodišču v Ljubljani - oddelek za družinsko sodstvo in priključitve sodnikov za prekrške k okrajnim sodiščem.

40



Ostajajo enaki kot pri pripravi proračuna za leto 2004 - 2005 razen pri formiranju novega oddelka pri Okrožnem sodišču v Ljubljani - oddelek za družinsko sodstvo in kjer so:

A/ Pravdne zadeve 1. količnik obvladovanja pripada 1,0 zadev 2. količnik povprečnega časa reševanja zadev 0,7 ali 8,4 meseca

B/ Nepravdne zadeve 1. količnik obvladovanja pripada 1,0 zadev 2. količnik povprečnega časa reševanja zadev 0,4 ali 4,8 meseca

Zasedba oddelka s petimi sodnicami in s petimi strojepiskami ter dvema strokovnima sodelavcema bo predvidoma zadostovala za obvladovanje pripada, sodnih zaostankov in nerešenih zadev v letu 2005.

Pri izračunu količnikov za nepravdne zadeve je bilo upoštevano reševanje teh zadev v zadnjih šestih mesecih, saj je te zadeve dobilo sodišče v pristojno reševanje šele sredi leta 2004. Količnik povprečnega časa reševanja zadev bo lahko tudi nižji, glede na dejstvo, da z letošnjim letom na oddelku dela pet sodnic in v kolikor se pripad teh zadev ne bo bistveno spremenil.




Dejavnost sodišča ostaja nespremenjena. Dodatna sredstva potrebujemo za realizacijo odobrenega kadrovskega načrta (vključno s sodniki za prekrške) ter načrtovanega nadurnega dela v smislu odprave sodnih zaostankov. Ocenjujemo, da nam odobrena sredstva v rebalansu v višini 44.675.000,00 ne bodo zadoščala. Po naši oceni bi potrebovali še dodatnih sredstev v višini 84.925.000,00 SIT. Opozoriti velja, da smo že za leto 2004 potrebovali dodatna sredstva, kar je razvidno iz zaključnega računa. Enako velja tudi za sodnike za prekrške.










Ostajajo enaki kot pri pripravi proračuna za leto 2004 - 2005, razen pri formiranju novega oddelka pri Okrožnem sodišču v Ljubljani - oddelek za družinsko sodstvo in kjer so:


41



Cilj oddelka pa je seveda tudi čim višja kvaliteta dela, to je čim manj vloženih pritožb in čim manj razveljavljenih odločb. Zaenkrat konkretne številke ni mogoče navesti, saj oddelek še ne razpolaga s podatki o številu pritožb ter o procentu spremenjenih in razveljavljenih oziroma potrjenih zadev v vseh primerih, ko so bile predložene v pritožbeno odločanje in bo ta cilj možno določiti šele za naslednje leto. Je pa dejstvo, da je pritožb v postopkih oddelka za družinsko sodstvo relativno malo, saj se mnogi končajo sporazumno oziroma s sodno poravnavo.


Dejavnost sodišča se je razširila še na družinsko sodišče ter sodnike za prekrške. Leto 2004 smo pričeli z neplačanimi obveznostmi v višini 330 mio. Iz leta 2004 pa še prenašamo v leto 2005 neplačane obveznosti v višini 239 mio. Ugotavljamo tudi, da so se izredno povečali stroški sodnih postopkov (let 2002 = 506,6 mio, 2003=577,8 mio, 2004=804,1 mio, do 30.04.2005=457 mio). Iz razreza sredstev je razvidno, da so nam predvidena dodatna sredstva v višini 527.010.000 SIT. Ocenjujemo, da nam to ne bo zadostovalo in nam bo primanjkovalo še najmanj 371 mio.












Sredstva zadoščajo. Uporabljajo se za nabavo nujno potrebnih sredstev in nujna investicijska dela.

5400 - PHARE - lastna udeležba Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sredstva namenjena za alternativno reševanje sporov.


Izhodišča in kazalci:


42






Cilji:




Sredstva pomenijo lastno udeležbo za pridobitev PHARE sredstev.

A/ Mediacije v klasičnih civilnih zadevah 1. 6 % rešenih pomembnejših zadev v letu 2005 2. 52 % zadev v mediaciji zaključenih uspešno 3. 70 % zadovoljstvo strank (izraženo z vrnjenimi vprašalniki)

B/ Mediacije v družinskih zadevah 1. 3 % rešenih pomembnejših zadev v letu 2005 (prvič se bo odstotek štel v okviru posebnega, oddelka za

družinsko sodstvo) 2. 70 % zadev v mediaciji zaključenih uspešno 3. 70 % zadovoljstvo strank (izraženo z vrnjenimi vprašalniki)

C/ Mediacije v gospodarskih zadevah 1. 3 % rešenih pomembnejših zadev oddelka v letu 2005 rešenih z mediacijo 2. 45 % zadev v mediaciji zaključenih uspešno 3. 60 % zadovoljstvo strank (izraženo z vrnjenimi vprašalniki).

4219 - Okrožno sodišče v Mariboru



Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije), kar uresničuje s ključno nalogo, da se vsakomur zagotovi pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem (23. člen Ustave Republike Slovenije).


Pravna podlaga za delovanje Okrožnega sodišča v Mariboru in Okrajnega sodišča v Mariboru, Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici ter Okrajnega sodišča v Lenartu je določena v 114. in 115. členu Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 38/99, 28/00 ter 73/04), v Sodnem redu (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 88/01, 102/01, 22/02, 15/03 in 75/04) in Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01, 67/02 ter 71/04).

Delovno področje okrožnega in okrajnih sodišč z območja je določeno v 99. in 101. členu zakona o sodiščih.

43



Dolgoročni cilji podprograma je nadaljevanje trenda znižanja nerešenih zadev in odprave sodnih zaostankov. Navedeno je odvisno od števila propadlih zadev na sodišče in fluktuacije sodniškega kadra. Ciljni količniki so postavljeni na realno podlago in primerljivi s trendom reševanja zadev v zadnjih letih.

Okrožno sodišče v Mariboru

Indikatorji: - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,03; - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,10; - ciljni količnik povprečnega časa reševanje pomembnejših zadev je 5 mesecev; - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 13 mesecev; - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 3; - zmanjšanje števila nerešenih zadev, starejših od 10 let na 0,56 %, glede na vse nerešene zadeve.

Cilj: zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje

INDIKATOR: povečanje kvalitete dela - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je za K zadeve

6,47; za Kpr zadeve 10,11; za P zadeve 5,38; za Pg zadeve 3,41; - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in

spremenjenih odločb je za K zadeve 1,97; za Kpr zadeve 18; za P zadeve 1,71; za Pg zadeve 3,44;


INDIKATOR: izraba delovnega časa, stroški na rešeno zadevo - izraba delovnega časa je večja od 90 %. - strošek dela na rešeno zadevo 56.753 SIT. - materialni stroški na rešeno zadevo 32.599 SIT.

Okrajno sodišče v Mariboru


INDIKATORJI: - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 0,80; - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,21; - ciljni količnik povprečnega časa reševanje pomembnejših zadev je 25 mesecev; - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 15 mesecev; - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 2; - zmanjšanje šte3vila nerešenih zadev, starejših od 10 let na 1,35 %, glede na vse nerešene zadeve;



10,70; za P zadeve 5,14; za D+N zadeve 62,03; - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in

spremenjenih odločb je za K zadeve 2,82; za P zadeve 5,54; za D+N zadeve 2,71;



Okrajno sodišče v Lenartu


INDIKATORJI: - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,00; - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,15; - ciljni količnik povprečnega časa reševanje pomembnejših zadev je 4 mesece; - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 20 mesecev za K. - P, N, za D 6 mesecev, za zadeve izvršbe in zavarovanje 10 mesecev, za zemljiško knjižne zadeve 4 mesece; - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 0,30; - ciljni količnik sodnih zaostankov v izvršbi in zavarovanju je 0,40, v zemljiškoknjižnih zadevah 0,20;

44


- zmanjšanje števila nerešenih zadev, starejših od 10 let oziroma 5 let v skupnem obsegu je zmanjšanje le-teh za 50 %;

S tem se bo zagotovilo uspešno in učinkovito poslovanje.


INDIKATOR: povečanje kvalitete dela - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je 10,00; - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in

spremenjenih odločb je 3;


INDIKATOR: izraba delovnega časa, stroški na rešeno zadevo - izraba delovnega časa je večja od 90 % - strošek dela na rešeno zadevo 15.868 SIT. - materialni stroški na rešeno zadevo 5.990 SIT.

Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici


INDIKATORJI: - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,40; - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,39; - ciljni količnik povprečnega časa reševanje pomembnejših zadev je 10 mesecev; - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 12 mesecev; - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 1; - zmanjšanje števila nerešenih zadev, starejših od 10 let na 0,19 % glede na vse nerešene zadeve;



7,62; za P zadeve 10,26; za N zadeve 13,75; - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in

spremenjenih odločb je za K zadeve 2,10; za P zadeve 2,08; za N zadeve 4,00;




Letni izvedbeni cilji podprograma so enaki dolgoročnim ciljem in planirani na rezultate poslovanja v proračunskem letu 2004. Stroški so prikazani kot stroški dela na rešeno zadevo in so odvisni od števila zaposlenih, posebej so prikazani materialni stroški na rešeno zadevo, ki so odvisni od števila rešenih zadev.

Okrožno sodišče v Mariboru

Doseženi količniki obvladovanja pripada zadev v letu 2004 (indikatorji): - vseh zadev: 0,94 - kazenske zadeve: 1,43 - pravdne zadeve: 0,80 - gospodarske pravdne zadeve: 0,58

Čas povprečnega reševanja zadev v letu 2004: - vseh zadev: 4 mesece - kazenskih zadev: 17 mesecev - pravdnih zadev: 18 mesecev - gospodarskih pravdnih zadev: 12 mesecev

Izraba delovnega časa, stroški na rešeno zadevo v letu 2004: - izraba delovnega časa je večja od 70 % - strošek dela na rešeno zadevo: 63.757 SIT - materialni stroški na rešeno zadevo: 30.652 SIT

45


Okrajno sodišče v Mariboru

Doseženi količniki obvladovanja pripada zadev v letu 2004 (indikatorji): - vseh zadev: 0,96 - pomembnejših zadev (K,P,D,N): 0,90 - zemljiškoknjižnih zadev: 0,71 - izvršilnih gospodarskih zadev: 0,96

Čas povprečnega reševanja zadev v letu 2004: - vseh zadev: 20 mesecev - pomembnejših zadev: 15 mesecev - zemljiškoknjižnih zadev: 18 mesecev - izvršilnih zadev: 27 mesecev - izvršilnih gospodarskih zadev: 25 mesecev

Izraba delovnega časa, stroški na rešeno zadevo v letu 2004: - izraba delovnega časa je večja od 60 % - stroške dela na rešeno zadevo: 12.671 SIT - materialni stroški na rešeno zadevo: 4.565 SIT

Okrajno sodišče v Lenartu

Doseženi količniki obvladovanja pripada zadev v letu 2004 (indikatorji): - vseh zadev: 0,97 - pomembnejših zadev (K,P,D,N): 1,09 - zemljiškoknjižnih zadev: 0,92 - izvršilnih zadev: 0,92 - izvršilnih gospodarskih zadev: 1,03

Čas povprečnega reševanja zadev v letu 2004: - vseh zadev: 7 mesecev - pomembnejših zadev: 11 mesecev - zemljiškoknjižnih zadev: 3 mesece - izvršilnih gospodarskih zadev: 8 mesecev

Izraba delovnega časa, stroški na rešeno zadevo v letu 2004: - izraba delovnega časa je večja od 80 % - strošek dela na rešeno zadevo: 17.340 SIT - materialni stroški na rešeno zadevo: 8.580 SIT

Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici

Doseženi količniki obvladovanja pripada zadev v letu 2004 (indikatorji): - vseh zadev: 0,88 - pomembnejših zadev (K,P,D,N): 1,05 - zemljiškoknjižnih zadev: 0,66 - izvršilnih gospodarskih zadev: 0,92

Čas povprečnega reševanja zadev v letu 2004: - vseh zadev: 9 mesecev - pomembnejših zadev: 10 mesecev - zemljiškoknjižnih zadev: 2 meseca - izvršilnih zadev: 26 mesecev - izvršilnih gospodarskih zadev: 16 mesecev

Izraba delovnega časa, stroški na rešeno zadevo: - izraba delovnega časa je večja od 70 % - strošek dela na rešeno zadevo: 15.748 SIT - materialni stroški na rešeno zadevo: 5.810 SIT

Planirani rezultati in cilji v proračunskem letu 2005 so enaki kot za leto 2004 ob predpostavki, da fluktuacija sodniškega kadra ne bo večja kot v letu 2004 in da pripadne zadeve ne bodo bistveno presegale pripada zadev v letu 2004. Upoštevati je potrebno zadeve prekrškov, ki so s 1.1.2005 prešle pod pristojnost okrajnih sodišč mariborskega okrožja.

Indikatorji zadev za prekrške so preračunani na realizacijo obsega opravljenega dela v letu 2004 in za posamezno okrajno sodišče znašajo:

Okrajno sodišče v Mariboru:

46


- doseženi količniki obvladovanja pripada zadev prekrškov v letu 2004 (indikatorji): 1,22 - čas povprečnega reševanja zadev prekrškov v letu 2004: 0,77 meseca - izraba delovnega časa, stroški na rešeno zadevo prekrškov v letu 2004:

- izraba delovnega časa je večja od 90 % - stroški dela na rešeno zadevo znašajo 8.053 SIT - materialni stroški na rešeno zadevo znašajo 3.400 SIT

Okrajno sodišče v Lenartu- doseženi količniki obvladovanja zadev prekrškov v letu 2004 (indikatorji): 1,40 - čas povprečnega reševanja zadev prekrškov v letu 2004: 0,71 meseca - izraba delovnega časa, stroški na rešeno zadevo prekrškov v letu 2004:

- izraba delovnega časa je večja od 90 % - strošek dela na rešeno zadevo znaša 3.719 SIT - materialni stroški na rešeno zadevo znašajo 7.534 SIT

Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici- doseženi količniki obvladovanja zadev prekrškov v letu 2004 (indikatorji): 1,08 - čas povprečnega reševanja zadev prekrškov v letu 2004: 0,74 meseca - izraba delovnega časa, stroški na rešeno zadevo prekrškov v letu 2004:

- izraba delovnega časa je večja od 90 % - strošek dela na rešeno zadevo znaša 16.609 SIT - materialni stroški na rešeno zadevo znašajo 5.438 SIT


V okviru proračunske postavke plač so načrtovana sredstva za izplačilo plač in drugih prejemkov zaposlenim, prispevkov delodajalca za socialno varnost ter davka na izplačane plače sodnikov in sodnega osebja.


Spremenjen finančni načrt je pripravljen na podlagi načrta dela okrožnega in okrajnih sodišč z okrožja, predvidenega števila zaposlenih ter izhodišč za pripravo spremenjenega finančnega načrta Ministrstva za finance. Na dan 31.12.2004 je stanje zaposlenih: 61 sodnikov in 236 sodnega osebja. V okviru potrjenega kadrovskega načrta in ob prevzemu s 1.1.2005 zaposlenih pri bivših organih za prekrške - 13 sodnikov in 23 sodnega osebja, predvideni realizaciji nadomestnih zaposlitev sedmih sodnikov v obdobju april - junij bo zasedba v letu 2005: 81 sodnikov in 259 sodnega osebja.

Ob upoštevanju štirimesečne realizacije sredstev na tej proračunski postavki, podpisanega sporazuma Vlade RS in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja o uskladitvi izhodiščnih plač v višini 2 % od julija 2005 dalje, z rebalansom zagotovljena dodatna sredstva v višini 58.682 tisoč SIT oz. skupaj sredstva v skupni višini 1.785.999 tisoč SIT na tej postavki pokrivajo 97 % predvidenih obveznosti, če bodo nadomestne zaposlitve realizirane po predvideni dinamiki.

Okrožno sodišče v Mariboru in okrajna sodišča v okrožja so Vrhovnemu sodišču RS posredovala predlog povečanja kadrovskega načrta zaradi pospešenega reševanja zaostankov predvsem na oddelku zemljiške knjige in izvršbe ter nujne okrepitve skupnih služb - nujno potrebne dodatne zaposlitve 3 sodnikov in 58 sodnega osebja z oceno mesečno potrebnih sredstev v višini 25.318 tisoč tolarjev, kar pa je seveda še predmet usklajevanja.


Povečanje kvalitete dela, primerna izraba delovnega časa, obvladovanje stroškov dela.


Na podlagi sklepa Vlade RS z dne 13.04.2005 se skladno s 50. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju pri Ministrstvu za javno upravo odpre namenska proračunska postavka za odpravljanje nesorazmerij med osnovnimi plačami zaposlenih v javnem sektorju, zato neposredni proračunski uporabniki v svojih finančnih načrtih sredstev za te namene ne planiramo.

47



O okviru proračunske postavke so načrtovana sredstva za materialne stroške okrožnega in okrajnih sodišč z okrožja.


Spremenjen finančni načrt je pripravljen na podlagi načrta dela okrožnega in okrajno sodišč z okrožja ter izhodišč za pripravo finančnega načrta Ministrstva za finance. S 1.1.2005 finančni načrt zajema tudi pokrivanje obveznosti oddelkov za prekrške pri okrajnih sodiščih, saj so z 31.12.2004 prenehali z delom sodniki za prekrške.

Prenizko zagotovljena sredstva v letu 2004 in zato prenos neplačanih obveznosti v breme proračuna 2005 v višini 34.116 tisoč SIT, po prepovedi prevzemanja obveznosti od 8. oktobra 2004 dalje dogovarjanja daljših plačilnih rokov in zato obremenjevanje letošnjega proračuna z obveznostmi preteklega leta v ocenjeni višini 8.190 tisoč SIT kažejo na realno sliko realizacije na tej postavki v preteklem letu 2004 v višini 682.139 tisoč SIT. Brez oddelkov za prekrške sredstva v sprejetem proračunu 2005 predstavljajo le 85 % sredstev preteklega leta.

S spremenjenim finančnim načrtom so za okrožno in okrajna sodišča z okrožja dodatno predvidena sredstva 136.274 tisoč SIT oz. skupaj 803.044 tisoč SIT, kar pa glede na našo oceno 911.650 tisoč SIT še vedno pomeni, da nam ob nespremenjeni dinamiki porabe sredstev manjka 108.606 tisoč SIT oz. 12 % sredstev. Tako ocenjujemo, da kljub dodatno zagotovljenim sredstvom ne bomo mogli poravnati predvidenih obveznosti za stroške pisarniškega in splošnega materiala in storitev v višini 13.225 tisoč SIT (sodni obrazci, čistilni material in storitev, storitve varovanja sodnih zgradb, nabava strokovne literature), stroškov električne energije, ogrevanja in poštnih storitev v višini 22.172 tisoč SIT, izdatkov za službena potovanja v zvezi s strokovnim izobraževanjem sodnikov in strokovnih sodelavcev v višini 2.236 tisoč SIT, izdatkov sprotnega vzdrževanja poslovnih prostorov in opreme v višini 1.752 tisoč SIT, predvsem pa stroškov sodnih postopkov v ocenjeni višini 68.700 tisoč SIT.

V skladu z zakonom o kazenskem postopku sodišča, ki vodijo kazenske postopke, iz svojih sredstev najprej poravnajo te stroške. Gre za izdatke, ki nastanejo v kazenskem postopku od njegove uvedbe do konca in za izdatke za preiskovalna dejanja, opravljena med preiskavo. Tako stroški odvetniških storitev, stroški nagrad in povračil stroškov sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev, sodnikov porotnikov, stroški ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja obdolžencev, dokler so v priporu, povračila stroškov pričam predstavljajo v realizaciji postavke preteklega leta 50 % vseh odhodkov. Dodatno nas od sredine preteklega leta obremenjujejo stroški zagovornikov po uradni dolžnosti v postopkih prisilno pridržanih oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah, izjemno se povečujejo stroški prisilnih izterjav stroškov postopkov, denarnih kazni in povprečnin po uradni dolžnosti t.j. stroškov izvršiteljev ter stroški storitev izvršiteljev ob izterjavi v preživninskih zadevah.


Obvladovanje materialnih stroškov na rešeno zadevo.


Glavnino materialnih stroškov sodišča v letu 2005 predstavljajo stroški pisarniškega in splošnega materiala in storitev (12,4 %), stroški energije, vode, komunalnih storitev in poštnine (32 %) ter stroški sodnih postopkov (47,8 %), ki pa so v veliki meri odvisni od števila in obsega postopkov.




Skupen obseg pravic porabe na tej proračunski postavki ne dosega meril t.i. primerne porabe po 24. členu ZIPRS0405 t.j. 60.000 tolarjev na zaposlenega na dan 31. december preteklega leta (v letu 2005 le 29.533 SIT na zaposlenega) in nam omejen obseg sredstev kljub izjemni iztrošenosti opreme ne dovoljujejo nujnih nabav.


V okviru načrta investicij za leto 2005 bodo sredstva v skupni višini 8.771 tisoč SIT namenjena reševanju prioritetnih potreb pri zamenjavi pohištvene in druge opreme ter za nujna investicijska popravila v obstoječih prostorih.

48


4220 - Okrožno sodišče v Murski Soboti



Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (2. člen Ustave RS), preko ključne naloge zagotoviti vsakomur pravico do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, v razumnem roku (23. člen Ustave RS).

Sredstva za delo sodišča se zagotavljajo v proračunu RS. Poslovanje sodišča urejata zakon in sodni red. Sredstva se pridobivajo na podlagi Zakona o izvrševanju proračuna RS za leto 2004 in 2005 ter Pravilnika o postopkih o izvrševanju proračuna RS. Sodišče posluje na podlagi sprejetega finančnega načrta. V finančnem načrtu so zagotovljena sredstva za plače, za izdatke za blago in storitve (materialni stroški) in manjše investicije – nakup opreme. Sodišče izvaja tudi zagotavljanje brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči preko programa pri Vrhovnem sodišču RS.


Okrožno sodišče v Murski Soboti izvaja naloge na podlagi 101. člena Zakona o sodiščih. Okrajna sodišča v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru izvajajo naloge na podlagi 99. in 100. člena Zakona o sodiščih.


Okrožno sodišče v Murski Soboti

Dolgoročni cilji okrožnega sodišča so ob predpostavki, da bodo sodniška mesta ves čas polno zasedena, da ne bo večjih odsotnosti sodnikov, sodnih referentov ali drugega sodnega osebja ter, da pripad posameznih vrst zadev ne bi bistveno porasel, naslednji: - obvladovanje pripada zadev s količnikom 1,00 in po možnosti višjim količnikom - zmanjševanje povprečnega časa reševanja zadev, tako, da se v skupnem številu teži k času petih mesecev

oziroma, da pri pomembnejših zadevah postopoma ta čas ne bi bil znatno daljši, kot ga sodni red določa za sodne zaostanke, zmanjševanje sodnih zaostankov, tako da bi količnik zaostanka znašal cca 2,5 oz da bi se povečeval

- zmanjševanje števila zadev, posebej zadev starejših od 10 let. Dolgoročni cilj sodišča je zmanjšati število nerešenih najstarejših zadev(ki jih je okrožno sodišče pretežno dobilo v reševanje leta 1995, v največjem številu od prejšnjih zunaj sedežnih enot temeljnega sodišča) tako, da bi se to število čimbolj približalo 0.

Okrajno sodišče v Murski Soboti

Dolgoročni cilji Okrajnega sodišča v Murski Soboti so ob predpostavki, da bodo vsa sodniška mesta ves čas polno zasedena, da ne bo večjih odsotnostih sodnikov, sodnih referentov in drugega sodnega osebja ter, pripad posameznih vrst zadev ne bi bistveno porasel naslednji: - obvladanje pripada zadev s količnikom 1,00 in po možnosti višjim količnikom, - zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadev, tako, da se v skupnem številu teži k času 6 mesecev - zmanjšanje sodnih zaostankov, tako da bi količnik zaostanka znašal cca 1,79 oz. da bi se povečal, - zmanjšanje števila zadev, posebej zadev starejših od 10 let.

Dolgoročni cilj sodišča je, da bi se število zadev starejših od 10 let zmanjšalo na število 0.

Okrajno sodišče v Gornji Radgoni

Dolgoročni cilj Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni so ob predpostavki, da bodo vsa sodniška mesta ves čas polno zasedena, da ne bo večjih odsotnosti sodnikov, sodnih referentov in drugega sodnega osebja ter, da pripad posameznih vrst zadev ne bi bistveno porasel, naslednji - obvladanje pripada zadev s količnikom 1,00 in po možnosti višjim količnikom, - zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadev, tako da se v skupnem številu teži k času 6 mesecev - zmanjšanje sodnih zaostankov, tako da bi količnik zaostanka znašal cca 2,61 oz. da bi se povečal, - zmanjšanje števila zadev, posebej starejših od 10 let.

Dolgoročni cilj sodišča je, da število zadev starejših od 10 let zmanjša na 0.

Okrajno sodišče v Lendavi

Dolgoročni cilji Okrajnega sodišča v Lendavi so ob predpostavki, da bodo vsa sodniška mesta ves čas polno zasedena, da ne bo večjih odsotnosti, sodnih referentov in drugega sodnega osebja ter, da pripad posameznih vrst zadev ne bi bistveno porasel, naslednji:

49


- obvladanje pripada zadev s količnikom 1,00 in po možnosti višjim količnikom, - zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadev, tako, da se v skupnem številu teži k času 6 mesecev, - zmanjšanje sodnih zaostankov, tako da bi količnik zaostanka znašal cca 1,79 oz. da bi se povečal, - zmanjšanje števila zadev, posebej zadev starejših od 10 let.

Dolgoročni cilj sodišča je, da bi se sčasoma število zadev starejših od 10 let na število 0.

Okrajno sodišče v Ljutomeru

Dolgoročni cilji Okrajnega sodišča v Ljutomeru so ob predpostavki, da bodo vsa sodniška mesta ves čas polno zasedena, da ne bo večjih odsotnosti sodnikov, sodnih referentov in drugega sodnega osebja ter, da pripad posameznih vrst zadev ne bi bistveno porasel, naslednji: - obvladanje pripada zadev s količnikom 1,00 in po možnosti višjim količnikom, - zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadev, tako, da se v skupnem številu teži k času 6 mesecev, - zmanjšanje sodnih zaostankov, tako da bi količnik zaostanka znašal cca 2,06 oz. da bi se povečal, - zmanjšanje števila zadev, posebej zadev starejših od 10 let.

Dolgoročni cilj sodišča je, da se število zadev starejših od 10 let zmanjša na število 0.


Okrožno sodišče v Murski Soboti

Uspešno in učinkovito poslovanje

Ob enaki predpostavki, kot je navedena v dolgoročnem cilju, to je, da bo polna zasedba sodniških mest čez vse leto, da ne bo večjih odsotnosti sodnikov, sodnih referentov in ostalega osebja in da pripad posameznih vrst zadev ne bi bistveno porasel, se navedeni cilj meri s spodaj navedenimi

INDIKATORJI:

- obvladovanje pripada zadev

Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,00 in po možnosti višji količnik.

- zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadeve

Zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadeve, bo sodišče poskušalo doseči tako, da pri reševanju vseh zadev ne preseže časa 5 mesecev, oziroma pri pomembnejših zadevah v povprečju ne prekorači oz. čim manj prekorači 18 mesecev.

- zmanjševanje sodnih zaostankov

Sodišče bo v tem letu sodne zaostanke zmanjševalo tako, da bo poskušalo ohraniti količnik nad 3,5 oz. ga povečati(količnik predstavlja razmerje med številom vseh nerešenih zadev in številom zadev, ki predstavljajo sodne zaostanke po sodnem redu).

- zmanjševanje števila nerešenih starejših zadev od 10 let

To število v letu 2005 naj ne bi preseglo števila 25 oz. ne presegalo 1 % vseh nerešenih zadev.

- storilnost

Sodniki si bodo prizadevali ohranjati čim večjo storilnost, to pa pomeni, da bo število rešenih pomembnejših zadev na sodnika mesečno znašalo okrog 17.

Zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje se bo v letu 2005 poskušalo doseči z naslednjimi

INDIKATORJI:

- povečanje kvalitete dela

Ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom na pritožbenem sodišču obravnavanih zadev je 7 oz. se mu bo sodišče poskušalo približati ali ga po možnosti preseči.

Ciljni količnik razmerja med številom na pritožbenem sodišču obravnavanih zadev in številom razveljavljenih zadev je 4 oz. se mu bo sodišče poskušalo čim bolj približati in ga po možnosti preseči.

Obvladovanje stroškov

INDIKATORJI:

- izraba delovnega časa

Indikator izrabe delovnega časa se bo v letu 2005 odrazil v doseganju cilja uspešnega in učinkovitega poslovanja ter cilja zakonitega strokovnega in nepristranskega poslovanja. Vsi zaposleni bodo z maksimalno možno izrabo

50


delovnega časa in sprotnim izvajanjem nalog na svojem področju vplivali na nemoten potek dela sodišča. Z izvajanjem Zakona o varnosti in zdravju pri delu (preventivni zdravstveni pregledi, ocena tveganja delovnih mest.... se bo težilo k zmanjšanju bolniških odsotnosti).

INDIKATORJI:

- Stopnja zadovoljstva strank

V letu 2004 je bilo vloženih 20 nadzorstvenih pritožb in 18 drugih vlog (to število predstavlja glede na število nerešenih zadev 1,56 %, kar je manj kot leto poprej, ko je ta delež znašal 2,45 %.

Stopnja zadovoljstva zaposlenih sicer ni bila izmerjena z anketo. Ocenjujemo, da je bila stopnja zadovoljstva primerna, kljub nekaterim pritožbam zaposlenih javnih uslužbencev, v primeru izdanih sklepov o razporeditvah po aktu o sistemizaciji, ki so bile na Komisiji Vlade RS vse zavrnjene. Obstaja tudi velika stopnja prizadevnosti in motiviranosti zaposlenih pri delu.

Tako zadovoljstvo zaposlenih želimo ohraniti ali jo v letu 2005 preseči.

Okrajno sodišče v Murski Soboti


Ob enaki predpostavki, kot je navedeno v dolgoročnem cilju, to je, da popolna zasedba sodniških mest čez vse leto, da ne bo večjih odsotnosti sodnikov, sodnih referentov in ostalega osebja in da pripad posameznih vrst zadev ne bi bistveno porasel, se navedeni cilj meri s spodaj navedenimi

INDIKATORJI:


Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,00 in po možnosti višji količnik

Za posamezne zadeve je ugotoviti, da že sedaj presegajo indikator 1,00, druge z nižjim indikatorjem pa po višini ob zagotovitvi objektivnih pogojev iz programa za odpravo zaostankov.

- Zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadev

Zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadeve, bo sodišče poskušalo doseči tako, da se pri reševanju vseh zadev čimbolj približa času 5 mesecev, oziroma pri pomembnejših zadevah ne prekorači čas 12 oz. 18 mesecev.

Ko bodo zadeve, ki jih je statistično šteti med sodne zaostanke rešene, bo zadeve mogoče praviloma rešiti v okviru roka, ki ga določa sodni red.

- Zmanjšanje sodnih zaostankov

Cilj sodišča je, da se sodni zaostanki odpravijo in čimbolj približajo številu 0. Ciljni količnik za leto 2005 je čim višji.

- zmanjševanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let

Sodišče meni, da bo v letu 2005 gotovo rešilo vse obstoječe zadeve stare nad 10 let, v kolikor to ne bodo onemogočili zunanji objektivni dejavnik, na katere sodišče nima nikakršnega vpliva. Trend upadanja števila zadev starejših nad 10 let pa kaže na to, da so te zadeve dediščina preteklih časov pred reorganizacijo sodstva in ne predstavljajo novega problema, ki ga sedanje sodstvo ob ustrezni podpori vseh vej oblasti ne bi moglo obvladovati. Cilj sodišča je, da se te zadeve rešijo.


INDIKATORJI:


Ciljni količnik števila rešenih pomembnejših zadev in števila na pritožbenem sodišču obravnavanih pomembnejših zadev je za leto 2005 12 oziroma več. Ciljni količnik števila vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in števila razveljavljenih odločb je približati se 4.



Indikator izrabe delovnega časa se bo v letu 2005 odrazil v doseganju uspešnega in učinkovitega poslovanja ter cilja zakonitega strokovnega in nepristranskega poslovanja. Vsi zaposleni bodo z maksimalno možno izrabo delovnega časa in sprotnim izvajanjem nalog na svojem področju vplivalo na nemoten potek dela sodišča. Z izvajanjem Zakona o varnosti in zdravju pri delu (preventivni zdravstveni pregledi) se bo težilo k zmanjšanju bolniških odsotnosti.

51


Zadovoljstvo strank in zaposlenih

Glede na dosedanje število nerešenih zadev in nadzorstvenih odločb je indikator zadovoljstva strank visok.

Stopnja zadovoljstva zaposlenih v preteklosti ni bila izmerjena z anketo. Ocenjujemo, da je ta stopnja zaposlenih primerna, pritožb zaposlenih ni bilo, obstaja pa relativno visoka stopnja prizadevnosti pri delu. Tako zadovoljstvo želimo ohraniti in v naslednjem obdobju preseči.

Okrajno sodišče v Gornji Radgoni


Ob enaki predpostavki, kot je navedena v dolgoročnem cilju, to je, da bo polna zasedba sodniških mest čez vso leto, da ne bo večjih odsotnosti sodnikov, sodnih referentov in ostalega osebja in da pripad posameznih vrst zadev ne bi bistveno porasel, se navedeni cilj meri s spodaj navedenimi

INDIKATORJI:


Ciljni količnik obvladovanja vseh zadev je 1,00 in po možnosti višji količnik

- zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadev

Zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadev, bo sodišče poskušalo doseči tako, da se pri reševanju vseh zadev čimbolj približa času 5 mesecev, oziroma pri pomembnejših zadevah ne prekorači čas 12 oz. 18 mesecev.


Cilj sodišča je, da se sodni zaostanki odpravijo in čimbolj približajo številu 0.

- Zmanjševanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let

Sodišče meni, da bo v letu 2005 gotovo rešilo vse obstoječe zadeve stare nad 10 let, v kolikor to ne bo onemogočil zunanji objektivni dejavnik, na katerega sodišče nima nikakršnega vpliva.


INDIKATORJI:


Količnik števila rešenih pomembnejših zadev in število na pritožbenem sodišču obravnavanih zadev bo v letu 2005 praviloma nad 8.

Cilj glede števila vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in števila razveljavljenih in spremenjenih odločb je v letu 2005 količnik 3 oz. 4.



Indikator izrabe delovnega časa se bo v letu 2005 odrazil v doseganju uspešnega in učinkovitega poslovanja ter cilja zakonitega strokovnega in nepristranskega poslovanja. Vsi zaposleni bodo z maksimalno možno izrabo delovnega časa in sprotnim izvajanjem nalog na svojem področju vplivali na nemoten potek dela sodišča. Z izvajanjem Zakona o varnosti in zdravju pri delu (preventivni zdravstveni pregledi) se bo težilo k zmanjšanju bolniške odsotnosti.


Glede na število nerešenih zadev in nadzorstvenih določb je indikator zadovoljstva strank visok.

Stopnja zadovoljstva zaposlenih v preteklosti ni bila izmerjena z anketo. Ocenjujemo, da je ta stopnja zaposlenih primerna, ne glede na manjše število vloženih pritožb javnih uslužbencev, ki pa so bile vse zavrnjene, obstaja relativno visoka stopnja prizadevnosti pri delu. Tako zadovoljstvo želimo ohraniti in v naslednjem obdobju preseči.

Okrajno sodišče v Lendavi


Ob enaki predpostavki, kot je navedeno v dolgoročnem cilju, to je, da bo polna zasedba sodniških mest čez vse leto, da ne bo večjih odsotnosti sodnikov, sodnih referentov in ostalega osebja in da pripad posameznih vrst zadev ne bi bistveno porasel, se navedeni cilj meri s spodaj navedenimi

INDIKATORJI:


52


Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev za leto 2005 je 1,00 in po možnosti višji količnik do 1,4.


Zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadeve, bo sodišče poskušalo doseči tako, da se pri reševanju vseh zadev čimbolj približa času 5 mesecev, oziroma pri pomembnejših zadevah ne prekorači čas 11 mesecev.

- zmanjšanje sodnih zaostankov

Cilj sodišča je, da se sodni zaostanki odpravijo in v letu 2005 čimbolj približajo številu 0.


Sodišče meni, da bo v letu 2005 gotovo rešilo vse obstoječe zadeve stare nad 10 let, v kolikor to ne bo onemogočil zunanji objektivni dejavnik, na katerega sodišče nima nikakršnega vpliva. Trend upadanja števila zadev starejših od 10 let pa kaže na to, da so te zadeve dediščina preteklih časov pred reorganizacijo sodstva in ne predstavljajo novega problema, ki ga sedanje sodstvo ob ustrezni podpori vseh vej oblasti ne bi moglo obvladovati. Cilj sodišča je, da se te zadeve rešijo oziroma v odstotku zmanjšajo pod 1 odstotek.

INDIKATORJI:


Ciljni indikator števila rešenih pomembnejših zadev in števila na pritožbenem sodišču obravnavanih zadev je 10,0.

- Ciljni količnik števila vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in števila razveljavljenih in spremenjenih odločb je nad 3,5.



Indikator izrabe delovnega časa se bo v letu 2005 odrazil v doseganju uspešnega in učinkovitega poslovanja ter cilja zakonitega strokovnega in nepristranskega poslovanja. Vsi zaposleni bodo z maksimalno možno izrabo delovnega časa in sprotnim izvajanjem nalog na svojem področju vplivalo na nemoten potek dela sodišča. Z izvajanjem Zakona o varnosti in zdravju pri delu (preventivni zdravstveni pregledi) se bo težilo k zmanjšanju bolniških odsotnosti.


Število nerešenih zadev in nadzorstvenih odločb (v letu 2004 ni bilo nadzorstvenih pritožb), kaže na visok indikator zadovoljstva strank. Stopnja zadovoljstva zaposlenih je večja od 4, na lestvici 1-5. Ocenjujemo, da je ta stopnja zaposlenih primerna, pritožb zaposlenih ni bilo, obstaja pa relativno visoka stopnja prizadevnosti pri delu. Tako zadovoljstvo želimo ohraniti in v naslednjem obdobju preseči.

Okrajno sodišče v Ljutomeru


Ob enaki predpostavki, kot je navedeno v dolgoročnem cilju, to je, da bo polna zasedba sodniških mest čez vse leto, da ne bo večjih odsotnosti sodnikov, sodnih referentov in ostalega osebja in da pripad posameznih vrst zadev ne bi bistveno porasel, se navedeni cilj meri s spodaj navedenimi

INDIKATORJI:


Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,00 in po možnosti višji količnik.


Zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadeve, bo sodišče poskušalo doseči tako, da se pri reševanju vseh zadev čimbolj približa času 5 mesecev, oziroma pri pomembnejših zadevah ne prekorači čas 12 oz. 18 mesecev.


Cilj sodišča je, da se sodni zaostanki odpravijo in čimbolj približajo številu 0.

Ciljni količnik za leto 2005 je čim višji.


Sodišče meni, da bo v letu 2005 gotovo rešilo vse obstoječe zadeve stare nad 10 let, v kolikor to ne bo onemogočil zunanji objektivni dejavnik, na katerega sodišče nima nikakršnega vpliva. Trend upadanja števila zadev starejših od 10 let pa kaže na to, da so te zadeve dediščina preteklih časov pred reorganizacijo sodstva in ne predstavljajo novega

53


problema, ki ga sedanje sodstvo ob ustrezni podpori vseh vej oblasti ne bi moglo obvladovati. Cilj sodišča je, da se te zadeve rešijo.


INDIKATORJI:


Ciljni količnik števila rešenih pomembnejših zadev in števila na pritožbenem sodišču obravnavanih zadev je 3,5.

Ciljni količnik števila vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in števila razveljavljenih in spremenjenih odločb je nad 3,33.



Indikator izrabe delovnega časa se bo v letu 2005 odrazil v doseganju uspešnega in učinkovitega poslovanja ter cilja zakonitega strokovnega in nepristranskega poslovanja. Vsi zaposleni bodo z maksimalno možno izrabo delovnega časa in sprotnim izvajanjem nalog na svojem področju vplivali na nemoten potek dela sodišča. Z izvajanjem Zakona o varnosti in zdravju pri delu (preventivni zdravstveni pregledi) se bo težilo k zmanjšanju bolniških odsotnosti.

- zadovoljstvo strank in zaposlenih

Stopnja zadovoljstva zaposlenih v preteklosti ni bila izmerjena z anketo. Ocenjujemo, da je ta stopnja zaposlenih primerna, v letu 2004 je bila vložena 1 pritožba zoper sklep o razporeditvi ki je bila zavrnjena. V letu 2004 so bile vložene 3 nadzorstvene pritožbe. Ocenjujemo, da obstaja relativno visoka stopnja prizadevnosti pri delu. Tako zadovoljstvo želimo ohraniti in v naslednjem obdobju preseči.


Izračun potrebnih sredstev za plače temelji na določbah Zakona o razmerju plač v javnem sektorju, višini količnika, sprejetem Socialnem sporazumu glede uskladitve plač in ostalih veljavnih predpisih, ki urejajo področje plač.


Pri planiranju smo izhajali iz izhodišč proračunskega priročnika za plače za leto 2005, v skladu z kadrovskim načrtom za leto 2005.

Brez upoštevanja dodatnih novih zaposlitev ocenjujemo primanjkljaj pri plačah v višini 38.000 tisoč SIT.

Sredstva za izvedbo ZSPJS smo že dodatno upoštevali.


Letni cilj na nivoju proračunske postavke je zmanjševanje stroškov dela na rešeno zadevo v primerjavi z letom 2004.

Planirani strošek dela na rešeno zadevo v letu 2005 znaša 25 tisoč tolarjev.


V okviru te proračunske postavke posebni projekti niso predvideni.


Sredstva za izvedbo ZSPJS so v skladu z navodili Ministrstva za finance prenesena na postavko plač.


Porabe na tej postavki v letu 2005 ne bo.


Letni cilji bodo realizirani v okviru postavke 3078.


Posebni projekti se v okviru postavke 4579 ne bodo izvajali.

54



Zagotovljeni materialni stroški so pogoj za dosego dolgoročnih in kratkoročnih ciljev. Sredstva se porabljajo v skladu z določbami Zakona o javnih financah in Pravilnikom o izvrševanju proračuna za leti 2004 in 2005, Zakonom o javnih naročilih in drugo veljavno zakonodajo s tega področja.


Predlogi pravic porabe so izračunani na podlagi realiziranih izdatkov prvih štirih mesecev leta 2005, prevzetih obveznosti izhajajočih iz pogodb, ocene porabe do konca leta 2005. Zagotovljena sredstva bodo zadoščala za pokritje obveznosti do konca leta pod pogojem, da ne bo prišlo do nepredvideno visokih izdatkov (stroški sodnih postopkov), ob skrajno racionalni porabi sredstev.


Letni cilj je doseganje nižjih stroškov na rešeno zadevo kot v letu 2004.

Planirani materialni strošek na rešeno zadevo v letu 2005 znaša 8. tisoč tolarjev.


V okviru te postavke posamezni projekt ni predviden.


Sredstva zagotovljena v okviru te postavke omogočajo izboljšanje pogojev za delo sodišča. Glede na visoko stopnjo amortiziranosti osnovnih sredstev na dan 31.12.2004 (75 %), zagotovljena sredstva na izboljšanje pogojev dela ne bodo bistveno vplivala. Pri planiranju smo morali izhajati iz zagotovljenih sredstev ne pa iz dejanskih potreb sodišča.


Naši izračuni predlogov pravic porabe na tej postavki bistveno presegajo razpoložljiva sredstva, saj bi bilo potrebno na Okrajnem in Okrožnem sodišču v Murski Soboti in ostalih okrajnih sodiščih skoraj v celoti zamenjati obstoječo pisarniško opremo, predvsem stole, zagotoviti LCD monitorje.... za kar pa razpoložljiva sredstva še zdaleč ne zadoščajo.


Letni cilj na nivoju PP je z razpoložljivo opremo in prostori dosegati najoptimalnejše rezultate(povečati število rešenih zadev z razpoložljivimi finančnimi sredstvi).


V okviru te postavke bo v letu 2005 zaključen projekt odkupa poslovnih prostorov bivšega Sodnika za prekrške v Murski Soboti, ter realiziran projekt manjših investicij po posameznih sodiščih.

4221 - Okrožno sodišče v Novi Gorici



Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (2. člen Ustave RS), preko ključne naloge zagotoviti vsakomur pravico do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem v razumnem roku (23. člen Ustave RS).


Sodno oblast v RS izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih z Zakonom o sodiščih ali z drugim zakonom (čl. 1. ZS)Okrožna sodišča v Republiki Sloveniji so pristojna za izvajanje nalog, kot jih opredeljuje 101. čl. ZS, njihovo organizacijo pa 115. čl. istega zakona.

55



Dolgoročni cilji na dan 31.12.2007

A. Okrožno sodišče v Novi Gorici


a) Obvladovanje pripada vseh zadev

Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev, ki meri razmerje med številom rešenih zadev in številom pripadlih zadev v posameznem proračunskem letu je 1, kar pomeni, da sodišče ažurno rešuje vse pripadle zadeve.

Količnik obvladovanja pripada vseh zadev za leto 2002 znaša za Okrožno sodišče v Novi Gorici 1,065 (9.385 rešenih zadev: 8.809 pripadlih zadev). Pri analizi tega indikatorja velja poudariti tudi, da se je pripad vseh zadev, v primerjavi z letom prej v letu 2002 povečal za 3 %. Takšen količnik obvladovanja pripada nameravamo v prihodnjih petih letih tudi ohraniti oziroma povečati toliko, da bomo rešili vse zadeve ki predstavljajo sodne zaostanke.

b) Obvladovanje pripada pomembnejših zadev

Količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev v letu 2002 so za posamezne zadeve znašali: Kpr 1,44 (rešenih 250, pripadlih 203) K 0,83 (rešenih 181, pripadlih 219) Km 0,91 (rešenih 21, pripadlih 23) St 1,26 (rešenih 44, pripadlih 35) P 0,78 (rešenih 290, pripadlih 373) Pg 1,67 (rešenih 607, pripadlih 364)

Dolgoročnega cilja doseganja količnika obvladovanja pripada na nivoju 1 za P zadeve, kjer ta količnik najbolj odstopa, se je sodišče lotilo že v letu 2003 z dodatno razporeditvijo sodnice, ki poleg Pg zadev rešuje tudi P zadeve. Poleg tega računamo, da se bomo ciljnemu količniku dodatno približali z uvedbo programa alternativnega reševanja sporov – mediacije, ki bo pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici steklo v mesecu septembru 2003.

c) Povprečni čas reševanja vseh zadev

Ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev bomo ohranili na dosedanji ravni (3,25 meseca (2.542 nerešenih na začetku leta: 9.385 rešenih v celem letu x 12 mesecev).

č) Povprečni čas reševanja pomembnejših zadev

Povprečni čas reševanja pomembnejših zadev je v letu 2002 znašal: P 17,8 mesecev (430 nerešenih na začetku: 290 rešenih v letu x12 mes) K 12,99 mesecev (196 nerešenih na začetku: 181 rešenih v letu x12 mes.) Pg 20,6 mesecev (1041 nerešenih na začetku leta: 607 rešenih v letu x 12 mes.) St 23,45 mesecev (86 nerešenih na začetku leta: 44 rešenih v letu x 12 mes.) Kpr 12,7 mesecev (310 nerešenih na začetku leta: 293 rešenih v letu x 12 mes.) Km 1,14 mesecev (2 nerešeni na začetku leta: 21 rešenih v letu x 12 mes.)

Ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je določen kot čas, ki je krajši od tistega, ki ga opredeljuje sodni red. Okrožno sodišče ga bo skušalo doseči z uvajanjem alternativnega reševanja sporov pri P in Pg zadevah.

d) Reševanje sodnih zaostankov

Količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je v letu 2002 znašal: K 3,12 (234 nerešenih zadev konec leta: 75 zadev, ki so sodni zaostanki) Pg 1,76 (798 nerešenih zadev konec leta: 453 zadev, ki so sodni zaostanki) Kpr 3,43 (220 nerešenih zadev konec leta: 64 zadev, ki so sodni zaostanki) Kmp 3,4 (17 nerešenih zadev konec leta: 5 zadev, ki so sodni zaostanki) Srg 2,15 (28 nerešenih zadev konec leta: 13 zadev, ki so sodni zaostanki) P 2,4 (513 nerešenih zadev konec leta: 213 zadev, ki so sodni zaostanki)

Cilj sodišča je zviševanje količnika sodnih zaostankov posameznih pomembnih zadev za 0,5 letno.

e) Reševanje starejših zadev

Okrožno sodišče v Novi Gorici je imelo konec leta 2002 54 nerešenih zadev starejših od 10 let in 270 zadev starejših od 5 let. Cilj sodišča je zmanjševanje števila starejših nerešenih zadev starejših od 5 let za eno desetino letno.

Cilj: zakonito strokovno in nepristransko poslovanje

f) Zakonito strokovno in nepristransko sojenje

56


Količnik med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici je 9,8. Količnik razmerja med številom vloženih pritožb in številom razveljavljenih oziroma spremenjenih sodnih odločb pa je 6. Omenjeni količniki kažejo, da je kljub relativno velikemu številu vloženih pritožb (pri izračunu od pomembnejših zadev niso upoštevane Pg zadeve) število razveljavljenih oziroma spremenjenih odločb nizko, kar kaže na visoko strokovnost dela sodnikov. Cilj sodišča je ohraniti dosežene količnike.


g) Obvladovanje stroškov

Strošek dela na rešeno zadevo pri okrožnem sodišču v Novi Gorici znaša 29.752,34 SIT, materialni stroški na rešeno zadevo pa so znašali 17.784,25 SIT.


h) Zadovoljstvo strank in zaposlenih

Indikatorjev stopnje zadovoljstva zaposlenih pri našem sodišču v preteklosti nismo merili. Letnih anket med zaposlenimi namreč v preteklih letih nismo izvajali. Na zadovoljstvo zaposlenih pa prav gotovo negativno vplivajo prostorski problemi s katerimi se srečuje naše sodišče.

B) Okrajno sodišče v Novi Gorici



V letu 2002 je bil količnik obvladovanja pripada vseh zadev 0,96, takšen pa je bil predvsem zaradi izvršilnih zadev, saj je bil tovrstni količnik za I zadeve 0,32, za Ig 0,47, In 0,87 in Z 0,78, medtem ko je bil pri ostalih zadevah ugodnejši (K 1,32, P 1,42, D 0,90, N 0,73, Kpd 0,7 in Dn 1,3). Obvladovanje pomembnejših zadev dolgoročno ni problematično, saj že v naslednjem letu predvidevamo tudi pri zadevah Kpd, D in N količnik nad 1,0 (prav na omenjena področja je razporejena sodnica, ki se je vrnila s porodniškega dopusta).

Enako velja tudi za zemljiško knjigo, kjer že obvladujemo pripad (pozna se, da je bil v letu 2002 za zemljiško knjigo sprejet poseben program odprave zemljiškoknjižnih zaostankov na Okrajnem sodišču v Novi Gorici v okviru projekta Svetovne banke, katerega nosilec je Vrhovno sodišče RS – Su 071100/2002 z dne 19.2.2002).

Za I zadeve imamo za cilj 20 - 30 % letno povečanje obvladovanja pripada, tako da bi predvidoma v štirih do petih letih obvladali pripad. To bomo dosegli z notranjimi prerazporeditvami sodnikov in sodnega osebja (ena dodatna sodnica je že v letošnjem letu razporejena za reševanje Ig zadev, prav tako ena administratorka, pomagata pa tudi dve študentki z delom preko študentskega servisa).

b) Povprečni čas reševanja vseh zadev in reševanja pomembnejših zadev

Povprečen čas reševanja vseh zadev je 13,2 meseca, od tega pa K 16,8, Kpd 19,8, P 17, I 28,2, Ig 10,5, In 21,4, Z 5,2, D 4,6, N 26 in Dn 13,1.

Cilj sodišča je nadalje stremljenje k zmanjševanju povprečnega časa reševanja zadev, ki je manjše, kot ga opredeljuje Sodni red, kar je sodišču pri K, P, D, Ig in Z zadevah že uspelo. Za Kpd in N zadeve predvidevamo, da bo sodišču to uspelo že v naslednjem letu (za reševanje Kpd in N zadev razporejena še ena sodnica), za zemljiško knjigo pa v roku dveh let (v zemljiški knjigi se izvaja že prej omenjeni program reševanja zaostankov), za I in In pa v roku pet let.

c) Reševanje sodnih zaostankov

Za okrajno sodišče v Novi ¨Gorici znaša količnik zaostanka, to je sposobnost sodišča, da zmanjšuje sodni zaostanek 1,8. Cilj sodišča je zviševanje količnika vsaj za eno desetino letno, kar je povezano predvsem z realizacijo ciljev uspešnega in učinkovitega poslovanja.


č) Zakonito strokovno in nepristransko sojenje

Količnik med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb znaša 11,92. Količnik med številom vloženih pritožb in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb pa 4,62. Količnika sta zelo ugodna in kažeta na dokaj visoko strokovno delo sodnikov. Cilj je takšno razmerje ohraniti tudi v bodoče ob hkratnem stremljenju za povečan obseg reševanja zadev.


d) Obvladovanje stroškov

57


Strošek dela na rešeno zadevo pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici znaša 20.989,4 SIT, materialni stroški na rešeno zadevo pa so znašali 5.681,3 SIT.


e) Zadovoljstvo strank in zaposlenih

Na sodišču tovrstnih indikatorjev doslej nismo posebej merili, saj v te namene nismo izvajali posebnih anket, je pa pomemben indikator dejstvo, da je bilo v glavnih zadevah v lanskem letu le 5 nadzorstvenih pritožb, v glavnem nanašajočih se na pospešitev posamezne zadeve. Kar se zaposlenih tiče, so njihovo zadovoljstvo kalili neugodni prostorski (preveč oseb v posamezni pisarni) in klimatski pogoji (vse pisarne še niso klimatizirane).

C) Okrajno sodišče v Idriji



Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1. Ta cilj štejemo kot realen, kar je razvidno iz obvladovanja pripada vseh zadev v zadnjih petih letih.

leta 1998 – 1,043, leta 1999 – 1,308, leta 2000 – 1,061, leta 2001 – 1,005, leta 2002 – 0,880. V letu 2002 je bil količnik obvladovanja pripada vseh zadev 0,880, takšen pa je bil predvsem zaradi izvršilnih zadev, saj je bil tovrstni količnik za I zadeve 0,43, za Ig zadeve 0,71, za In zadeve 0,86, in za Z zadeve 1,11. Po našem mnenju tudi obvladovanje pripada teh zadev dolgoročno ne bi smelo predstavljati problema, zato že za leto 2003 predvidevamo ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev višji kot 1.

Tudi pri izvršilnih zadevah je ciljni količnik obvladovanja pripada teh zadev 1. Tudi za izvršilne zadeve je po našem mnenju ta količnik realen, čeprav upoštevaje rezultate obvladovanja pripada teh zadev v zadnjih petih letih se zdi ta količnik nerealen, vendar je pri obvladovanju pripada teh zadev potrebno upoštevati tudi druge dejavnike (spremenjen način odčrtavanja teh zadev in delo sodnih izvršiteljev). Podatki obvladovanja pripada teh zadev v zadnjih petih letih so za naše sodišče naslednji: 1998 – 0,866, 1999 – 2,213, 2000 – 0,985, 2001 – 0,884, 2002 – 0,564.

Ciljni količnik zemljiškoknjižnih zadev je prav tako 1. Da je ta cilj realno postavljen izhaja iz količnikov obvladovanja pripada teh zadev v preteklih letih: 1998 – 0,978, 1999 – 0,944, 2000 – 1,040, 2001 – 1,040, 2002 - 0,927.


Ciljni količnik obvladovanja pomembnejših zadev je 1. Okrajno sodišče v Idriji je v preteklih petih letih vsako leto rešilo več pomembnejših zadev, kot je bil njihov pripad, zato je postavljeni ciljni količnik realen. V zadnjih petih letih se je količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev gibal: 1998 – 1,169, 1999 – 1,077, 2000 – 1,279, 2001 – 1,194, 2002 – 1,016.

c) Povprečni čas reševanja vseh zadev

Ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 3,5 mesece. V zadnjih petih letih sodišče takšnega količnika še ni doseglo, vendar se mu je v lanskem letu s količnikom 3,62 mesecev že približalo. V preteklih letih je ta čas znašal: 1998 – 6,57 mesecev, 1999 – 6,64 mesecev, 2000 – 5,08 mesecev, 2001 – 4,53 mesecev, 2002 – 3,62 mesecev.

č) Povprečni čas reševanja pomembnejših zadev

Ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 5 mesecev. Ta cilj je realen glede na količnike zadnjih petih let: 1998 – 11,63 mesecev, 1999 – 10,18 mesecev, 2000 – 9,32 mesecev, 2001 – 7,57 mesecev, 2002 – 5,77 mesecev.


Za Okrajno sodišče v Idriji znaša količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev za leto 2001 11,53 (število nerešenih zadev 761: število zadev, ki predstavljajo sodni zaostanek 66), za leto 2002 pa ta količnik znaša 24,5 (število nerešenih zadev 1104: število zadev, ki predstavljajo sodni zaostanek 45). Cilj sodišča je zviševanje tega količnika za vsaj eno tretjino letno.

e) Reševanje starejših zadev

Na dan 31.12.2002 je naše sodišče imelo eno nerešeno zadevo starejšo od 10 let in 80 zadev starejših od 5 let. Cilj sodišča je zmanjševanje števila nerešenih zadev starejših od 5 let za eno desetino letno.



58


Količnik med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb znaša za leto 2000 19,78 (število rešenih zadev 376: število pritožb 19), za leto 2001 15,857 (število rešenih zadev 333: število pritožb 21) in za leto 2002 18,00 (število rešenih zadev 324: število pritožb 18).

Količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb, ki so se vrnile iz pritožbe za leto 2000 znaša 4,75 (število pritožb 19: število razv. oz. sprem. odl 4), za leto 2001 3,5 (št. pritožb 21: št. razv. oz. sprem. odl. 6) in za leto 2002 9,00 (št. pritožb 18: št. razv. oz. sprem. odl. 2). Količniki so zelo ugodni in kažejo na visoko strokovno delo sodnikov. Cilj je takšne količnike ohraniti tudi v bodoče.



Strošek dela na rešeno zadevo pri Okrajnem sodišču v Idriji znaša 21.976,4 SIT, materialni stroški na rešeno zadevo pa so znašali 5.656,9 SIT.



Na našem sodišču tovrstnih indikatorjev doslej nismo posebej merili, saj v ta namen nismo izvajali posebnih anket. Je pa pomemben podatek, da smo v lanskem letu na našem sodišču imeli le dve nadzorstveni pritožbi in sicer v izvršilni in pridržalni zadevi, ki sta se nanašali na pospešitev zadev. Prav tako na našem sodišču doslej nismo opravljali letnih anket med zaposlenimi. Opozorili bi na pereč prostorski problem zemljiške knjige kjer vse delo poteka v enem prostoru.

D) Okrajno sodišče v Ajdovščini


a) Obvladovanje pripada vseh zadev in pripada pomembnejših zadev

Količnik obvladovanja pripada vseh zadev za Okrajno sodišče v Ajdovščini znaša 0,702 v letu 2002 oziroma 70,2 % na letni ravni. Količnik obvladovanja pomembnejših zadev je 1,233 ali 123,3 % na letni ravni. Podatki izračunov za oba količnika so povzeti iz Sodne statistike Ministrstva za pravosodje za leto 2002.

b) Povprečni čas reševanja vseh zadev in povprečni čas reševanja pomembnejših zadev

Količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev oziroma pomembnejših zadev po podani formuli ni razumljiv. Ustrezni podatki so sicer navedeni na straneh od 107 do 112 v zgoraj navedeni publikaciji Ministrstva za pravosodje.

Za navedene kriterije po zgoraj navedenih količnikih za obdobje v letu 2003 pričakujemo, da se bodo ohranila postavljena razmerja s tem, da se bo povečal količnik obvladovanja pripada vseh zadev za 10 odstotnih točk. Sodišče bo namreč še naprej prvenstveno reševalo pomembnejše starejše zadeve v večjem obsegu zato, da čimprej zagotovi kriterije za dosego razumnih rokov obvladovanja oziroma obravnavanja zadev.

Glede dolgoročnega obdobja do konca leta 2007 pa pričakujemo, da se bo predvsem povečeval količnik obvladovanja pripada vseh zadev na približno 85 oziroma 90 odstotnih točk, ker še vedno ne bo mogoče zagotoviti popolnega odpravka starejših zadev, predvsem iz povsem procesnih razlogov.

c) Reševanje sodnih zaostankov

Količnik sodnih zaostankov za pomembnejše zadeve znaša 0,60 oziroma 60 %.

Tudi tu pričakujemo v kratkoročnem obdobju, to je v letu 2003, izboljšanje količnika pomembnejših zadev za cca 5 odstotnih točk, v dolgoročnem obdobju pa za cca 30 odstotnih točk, iz razlogov, ki so navedeni že pri prejšnjih navedbah zaradi popolnih odpravkov starejših zadev.

č) Reševanje starejših zadev

V letu 2004 je po podatkih po stanju 1.1.2003 62 zadev starejših od 10 let, v teku leta 2003 in 2004 pa pričakujemo, da bomo število takih nerešenih zadev uspeli odpraviti.

V obdobju do leta 2007 pa je vseh zaostankov po istem statističnem poročilu predvideno na 126 zadev. V letu 2007 tako pričakujemo, da bo število nerešenih zadev starejših od 10 let znašalo okrog 24 zadev, to pa predvsem zaradi problemov, ki se kažejo v zvezi z zagotovitvijo procesnih in drugih predpostavk za izvedbo postopka.


d) Obvladovanje stroškov

59


Strošek dela na rešeno zadevo pri Okrajnem sodišču v Ajdovščini znaša 19.398,6 SIT, materialni stroški na rešeno zadevo pa so znašali 6.628,9 SIT.

Glede povečanja kriterija kvalitete dela in obvladovanja stroškov gre pripomniti, da se zakonodaja intenzivno spreminja, poleg tega pa bodo prevzeti še kriteriji, ki veljajo v Evropski uniji. To se bo zgodilo prav v letu 2004 in se bo uveljavljalo tudi vse do leta 2007. Ker gre deloma za povsem neprimerljive obsege dela oziroma izrabe delovnega časa ter verjetno tudi za povečane stroške na rešeno zadevo, predlagamo, da ustrezni normativ izračuna oziroma poda Okrožno sodišče po dogovoru z Vrhovnim sodiščem.


e) Zadovoljstvo strank in zaposlenih

Glede kriterija stopnja zadovoljstva navajamo, da ne moremo posredovati anketnih ugotovitev zadovoljstva strank in zadovoljstva zaposlenih, saj take ankete v tako kratkem času ne moremo izpeljati, postavlja pa se tudi vprašanje v kakšnem smislu gre meriti stopnjo zadovoljstva strank, saj gre v kontradiktornem postopku pričakovati, da vsaj ena od strank ne bo zadovoljna z odločitvijo sodišča.

Glede strukture indikatorjev z upoštevanjem zemljiškoknjižnih in izvršilnih zadev navajamo, da se pri našem sodišču izvaja program odprave zaostankov v tu sodni zemljiški knjigi. Program poteka po predvidenem planu in obsegu. V letu 2004 pričakujemo, da bodo vneseni vsi zemljiškoknjižni podatki, vendar bo ostala še dokaj visoka stopnja nerešenih vpisov, saj je pripad praktično enak številu nerešenih zadev. Pozitivna posledica je, da število nerešenih zadev v absolutni številki ostaja približno na isti ravni kot na začetku obdobja. V obdobju do leta 2007 pričakujemo zmanjševanje števila nerešenih zadev do konca obdobja, tako, da se bo na koncu obdobja od sedaj cca 7000 nerešenih zadev prišlo na cca 2000 nerešenih zadev, kar pa je vse odvisno od strukture novega pripada. Glede izvršilnih zadev pričakujemo, da se bo obseg zadev obnašal po že podanih količnikih in indikatorjih tako za obdobje leta 2004 kot za obdobje do leta 2007.

E) Okrajno sodišče v Tolminu



Ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1. Ta cilj štejemo kot realen glede na obvladovanje pripada vseh zadev v zadnjih petih letih: 1998 – 1,010, 1999 – 1,017, 2000 – 1,020, 2001 – 1,379, 2002 – 1,093.


Ciljni količnik izvršilnih zadev je 1. Tudi za izvršilne zadeve je ta količnik realen, glede na obvladovanje pripada v preteklih letih in glede na druge dejavnike (delovanje izvršitelja). Obvladovanje pripada v zadnjih petih letih je bilo sledeče: 1998 – 0,66, 1999 – 0,88, 2000 – 1,028, 2001 – 0,913, 2001 – 1,109.

Ciljni količnik zemljiškoknjižnih zadev je prav tako 1. Sodišče sicer pripada teh zadev v zadnjih petih letih ni obvladovalo, na kar kažejo količniki: 1998 – 0,95, 1999 – 0,92, 2000 – 0,87, 2001 – 0,59, 2002 – 0,93. Glede na to, da se sedaj zaostanki teh zadev vendarle uspešno odpravljajo po posebnem programu, na kar kaže tudi količnik obvladovanja teh zadev za prvo polletje leta 2003, ko znaša 1,63, pa štejemo tudi ta cilj za realen.

Ciljni količnik obvladovanja pomembnejših zadev je 1. Tukajšnje sodišče je v preteklosti vsako leto rešilo več zadev kot jih je pripadlo, zaradi česar štejemo tak količnik za realen. V zadnjih petih letih se je količnik gibal: 1998 – 1,003, 1999 – 1,02, 2000 – 1,03, 2001 – 1,11, 2002 – 1,04.

c) Povprečni čas reševanja vseh zadev in čas reševanja pomembnejših zadev

Ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 6 mesecev. V preteklih letih je sodišče tak rezultat že dosegalo. Od njega se je odmaknilo, ker ni več obvladovalo pripada zemljiškoknjižnih zadev. Ob tem, da se zaostanki teh zadev na podlagi izvajanja posebnega programa sedaj zmanjšujejo, je mogoče pričakovati, da bo spet dosežen. V preteklih letih je ta čas znašal: 1998 – 5,63 mesecev, 1999 – 5,76 mesecev, 2000 – 6,58 mesecev, 2001 – 8,20 mesecev, 2002 – 8,76 mesecev.

Ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 6 mesecev. Ta cilj je realen glede na rezultate zadnjih pet let: 1998 – 7,62 mesecev, 1999 – 8,40 mesecev, 2000 – 8,32 mesecev, 2001 – 8,10 mesecev, 2002 – 6,93 mesecev.


Količnik zaostanka, to je sposobnost sodišča, da zmanjšuje s sodnim redom določene sodne zaostanke, je v letu 2002 za Okrajno sodišče v Tolminu za pomembnejše zadeve znašal 2,44.

Ciljni količnik sodnih zaostankov teh zadev je 3. Cilj je realen glede na to, da sodišče vsako leto reši večje število teh zadev, kot jih pripade, kot tudi zaradi precejšnjega zmanjšanja števila nerešenih P in K zadev v zadnjih petih

60


letih (104 nerešene P zadeve in 73 nerešenih K zadev koncem leta 1988 in 55 nerešenih P zadev ter 47 nerešenih K zadev koncem leta 2002). Načrtujemo zmanjšanje števila nerešenih zadev, starejših od 10 let za polovico. Ta cilj je realen zaradi zaključka zadev, ki so predstavljale oviro za nadaljevanje prekinjenih postopkov.



Količnik med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je v letu 2002 znašal 16,33. Količnik med številom vloženih pritožb in številom razveljavljenih ali spremenjenih zadev pa 3. Cilj je tako razmerje ohraniti tudi v bodoče.



Strošek dela na rešeno zadevo pri Okrajnem sodišču v Tolminu znaša 16.786,6 SIT, materialni stroški na rešeno zadevo pa so znašali 4.070,1 SIT.



Na Okrajnem sodišču v Tolminu se stopnja zadovoljstva strank doslej ni posebej merila, saj se v te namene niso izvajale posebne ankete.

Sodišče je v letu 2002 prejelo le eno nadzorstveno pritožbo, ki se je nanašala na pospešitev N zadeve. Prav tako se ni merila stopnja zadovoljstva zaposlenih. Na njihovo zadovoljstvo pa gotovo vplivajo pogoji dela v prizidku stavbe, kjer so pisarne kazenskega, pravdnega in izvršilnega oddelka. V teh prostorih pogoji dela niso ustrezni (dotrajani leseni deli oken, zaradi katerih prostore ob dežju zamaka, ni izolacije. Nujno potrebna je njihova temeljita obnova.


Letni izvedbeni cilji za Okrožno sodišče v Novi Gorici in vsa okrajna sodišča sodnega okrožja so razvidni iz dolgoročnih ciljev podprograma.


Sredstva za plače so oblikovana za odobreno število zaposlitev po trenutni sistematizaciji in naj bi zagotavljala nemoteno delovanje sodišč pri opravljanju svoje funkcije, za kar pa je pogoj zadostno število zaposlenih, za katere mora sodišče zagotavljati sredstva za pokrivanje obveznosti iz naslova plač.


Izhodišče za planiranje dodatno potrebnih sredstev je bila realizacija do 31.3.2005 z upoštevanjem drugih predvidenih izdatkov za zaposlene (jubilejne, odpravnine, solidarnostne pomoči), 2 % povišanje plač s 1.7.2005, nove zaposlitve v okviru kadrovskega načrta (2 sodnika in 2 strokovna sodelavca) ter predvidena napredovanja do konca leta 2005. Ocenjujemo da dodatno odobrena sredstva z rebalansom proračuna 2005 ne bodo zadoščala za pokrivanje obveznosti do konca leta 2005.


V okviru proračunske postavke ni projektov.


V okviru posebne proračunske postavke so bila planirana sredstva za izvedbo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.


Ker nam teh sredstev ni več potrebno planirati v naših finančnih načrtih, smo celotna sredstva dodeljena za ta namen v proračunu za leto 2005 prerazporedili na postavko plač - 3079.

61



Sredstva na postavki materialnih stroškov naj bi omogočala poravnavanje obveznosti, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem poslanstva in ključnih nalog sodišča v skladu z Zakonom o sodiščih.


Izračuni predloga pravic porabe temeljijo na realizaciji na dan 31.03.2005. Predlog proračuna za leto 2005 je bil za 69.026 tisoč SIT višji od sprejetega proračuna, v tem trenutku pa ocenjujemo primanjkljaj v višini 89.570 tisoč SIT, kar je razumljivo, saj smo s 1.1.2005 dobili pod okrajna sodišča Sodnike za prekrške. Dodatno odobrena sredstva z rebalansom v višini 60.236 tisoč SIT tako po trenutni oceni ne bodo zadoščala za pokritje vseh obveznosti v letu 2005.

Glede na sprejeti Zakon o aboliciji prekrškov ocenjujemo, da se bodo povečali stroški sodnih postopkov zaradi izplačil nagrad zagovornikom. Zaradi povečanih izdatkov iz tega naslova, sredstva, ki so bila prenesena na sodišča od Sodnika za prekrške, ne bodo zadoščala.

Povečanje stroškov sodnih postopkov pričakujemo na okrajnih sodiščih tudi zaradi stroškov povezanih z udeležbo zagovornikov v postopkih pridržanja v psihiatričnih bolnišnicah, zaradi pospešenega izvrševanja izvršilnih zadev ter stroški cenitev nepremičnin, ki jih bodo morala opraviti sodišča v zapuščinskih postopkih izvedenih na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94).

Nad planom se bodo povišali tudi stroški sodnih postopkov na Okrožnem sodišču v Novi Gorici in sicer zaradi obsežne kazenske zadeve s predvidenim zaključkom v letu 2004 in dejanskim v letu 2005.

V letu 2005 ima Okrožno sodišče v Novi Gorici tudi za 24.837 tisoč neporavnanih obveznosti iz leta 2004 ter prevzete obveznosti Sodnika za prekrške v višini 10.016 tisoč SIT.


Projektov v okviru proračunske postavke ni.


Na proračunski postavki se zagotavljajo sredstva za zamenjavo dotrajane, poškodovane in tehnično tehnološko zastarane opreme, nabavo nove opreme, ki je potrebna za vzdrževanje pogojev, ki omogočajo sodišču opravljanje svoje funkcije v skladu z Zakonom o sodiščih, ter manjša investicijska vlaganja v obstoječe prostore.


Izhodišče je priporočilo Vrhovnega sodišča RS in skupni dogovor, da zadoščajo sredstva v višini 30.000,00 SIT na zaposlenega, kar ne presega z Zakonom določenega limita.

Z rebalansom se višina pravic porabe na tej postavki ni spremenila.


Celotna postavka je vključena v projekt "Načrt razvojnih programov" s šifro 4221-02-0001 in nazivom manjše investicije. Pričetek financiranja je datiran 01.01.2003, konec pa 31.12.2005. Za celoten projekt se črpajo le proračunski viri, saj gre v tem projektu le za manjše investicije, ki so opredeljene že v prvem polju in ne gre za obsežnejši projekt v pravem pomenu besede.

62


4222 - Okrožno sodišče v Novem mestu



Sodna veja oblasti kot ena izmed treh vej oblasti ima za nalogo zagotavljanje funkcije pravne države, ki je določena v členu 2 Ustave RS, z zagotavljanjem vsakomur pravico do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem v razumnem roku (člen 23 Ustave RS).


Okrožno sodišče v Novem mestu izvaja naloge na podlagi 101. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1995 s spremembami in dopolnitvami), Okrajna sodišča v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem pa na podlagi 99. člena Zakona o sodiščih. Naloge sodišča in področje delovanja so podrobneje vsebinsko in terminsko opredeljene v Sodnem redu.


Dolgoročne cilje sodišča gre, glede na poslanstvo, ki ga imajo sodišča in jim je naloženo z ustavo, enačiti z letnimi cilji. Ti so predvsem: sojenje v razumnem roku, zmanjševanje števila nerešenih zadev, zmanjševanje sodnih zaostankov.

Doseganje teh ciljev pomeni, da sodišče posluje zakonito, nepristransko in strokovno. Ocenjevanje uspešnosti poslovanja sodišča omogočajo primerjave med indikatorji s katerimi merimo zastavljene cilje in dosežene rezultate pri opravljenem delu.

Dolgoročni cilji za obdobje 2003 do 2007 so:

Okrožno sodišče v Novem mestu:

CILJ: USPEŠNO IN UČINKOVITO POSLOVANJE

- indikatorji:1. ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,1 2. ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,1 3. ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 2,25 meseca 4. ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 6 mesecev 5. ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 9,00 6. zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 5 let v skupnem obsegu zadev za 0,5 %, to je na 4,1 %.


- indikator:

1. povečanje kvalitete dela - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je 3,66, ki je

enak kot v letu 2002. Okrožno sodišče si za cilj ne postavlja ustreznega izboljšanja navedenega količnika, saj je le-ta pretežno odvisen od strank in števila vloženih pritožb kot pa od dela sodišča.

- ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb je 3,4. Okrožno sodišče si postavlja doseči ta cilj tako, da bi se povečala kvaliteta dela sodnikov pri reševanju pomembnejših zadev.

CILJ: OBVLADOVANJE STROŠKOV - izraba delovnega časa smo ocenili na 150 %, upoštevaje doseganje pričakovanega obsega dela, določenega s

strani sodnega sveta - strošek dela na rešeno zadevo: 60.562,00 SIT - materialni stroški na rešeno zadevo: 24.249,00 SIT

CILJ: ZADOVOLJSTVO STRANK IN ZAPOSLENIH:

- indikator:

1. stopnja zadovoljstva - stopnja zadovoljstva strank, izmerjena z letno anketo - stopnja zadovoljstva zaposlenih, izmerjena z letno anketo.

Okrajno sodišče v Novem mestu:

63



- indikatorji:1. ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,20 2. ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,00 3. ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 10 mesecev 4. ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 10 mesecev 5. ciljni količnik obvladovanja pripada Dn zadev 1,40 6. ciljni količnik obvladovanja izvršilnih zadev 1,00 7. ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 2,52 8. ciljni količnik sodnega zaostanka vseh zadev je 1,89 9. ciljni količnik sodnega zaostanka Dn zadev je 1,47 10. zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 5 let v skupnem obsegu zadev na 25 %.


- indikator:

1. povečanje kvalitete dela - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je 7,00. - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in

spremenjenih odločb je 2,50.

2. obvladovanje stroškov - izrabo delovnega časa je 100 % (upoštevaje doseganje pričakovanega obsega dela, določenega s strani sodnega

sveta) - strošek dela na rešeno zadevo: 6.230,00 SIT - materialni stroški na rešeno zadevo: 1.488,00 SIT (opomba: v izračunu stroškov so upoštevani tudi zemljiškoknjižni izpiski)


- indikator:


Okrajno sodišče v Črnomlju:


- indikatorji:1. ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 0,90 2. ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,00 3. ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 12,90 mesecev 4. ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 7,9 mesecev 5. ciljni količnik obvladovanja pripada Dn zadev 1,00 6. ciljni količnik obvladovanja izvršilnih zadev 0,50 7. ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 1,60 8. zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 5 let v skupnem obsegu zadev za 0,5 %.


- indikator:



2. obvladovanje stroškov - izraba delovnega časa je 100 % (upoštevaje doseganje pričakovanega obsega dela, določenega s strani sodnega



64


- indikator:


Okrajno sodišče v Trebnjem:


- indikatorji:1. ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 0,90 2. ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 0,95 3. ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 3 mesece 4. ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 6 mesecev 5. ciljni količnik obvladovanja pripada Dn zadev 0,95 6. ciljni količnik obvladovanja izvršilnih zadev 0,75 7. ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 4,50 8. zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 5 let v skupnem obsegu zadev za 30 %.


- indikator:






- indikator:



Okrožno sodišče v Novem mestu:


- indikatorji:1. ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,1 2. ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,1 3. ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 2,25 meseca 4. ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 6 mesecev 5. ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 9,00 6. zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 5 let v skupnem obsegu zadev za 0,5 %, to je na 4,1 %.


- indikator:

1. povečanje kvalitete dela - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je 3,66, ki je

enak kot v letu 2002. Okrožno sodišče si za cilj ne postavlja ustreznega izboljšanja navedenega količnika, saj je le-ta pretežno odvisen od strank in števila vloženih pritožb kot pa od dela sodišča.

- ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb je 3,4. Okrožno sodišče si postavlja doseči ta cilj tako, da bi se povečala kvaliteta dela sodnikov pri reševanju pomembnejših zadev.

CILJ: OBVLADOVANJE STROŠKOV

65


- izraba delovnega časa smo ocenili na 150 %, upoštevaje doseganje pričakovanega obsega dela, določenega s strani sodnega sveta

- strošek dela na rešeno zadevo: 60.562,00 SIT - materialni stroški na rešeno zadevo: 24.249,00 SIT


- indikator:


Okrajno sodišče v Novem mestu:


- indikatorji:1. ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,20 2. ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,00 3. ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 10 mesecev 4. ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 10 mesecev 5. ciljni količnik obvladovanja pripada Dn zadev 1,40 6. ciljni količnik obvladovanja izvršilnih zadev 1,00 7. ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 2,52 8. ciljni količnik sodnega zaostanka vseh zadev je 1,89 9. ciljni količnik sodnega zaostanka Dn zadev je 1,47 10. zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 5 let v skupnem obsegu zadev na 25 %.


- indikatorji:



2. obvladovanje stroškov - izrabo delovnega časa je 100 % (upoštevaje doseganje pričakovanega obsega dela, določenega s strani sodnega



- indikator:


Okrajno sodišče v Črnomlju:


- indikatorji:1. ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 0,90 2. ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,00 3. ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 12,9 mesecev 4. ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 7,9 mesecev 5. ciljni količnik obvladovanja pripada Dn zadev 1,00 6. ciljni količnik obvladovanja izvršilnih zadev 0,50 7. ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 1,60 8. zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 5 let v skupnem obsegu zadev za 0,5 %.


- indikator:

66







- indikator:


Okrajno sodišče v Trebnjem:


- indikatorji:1. ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 0,90 2. ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 0,95 3. ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 3 mesece 4. ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 6 mesecev 5. ciljni količnik obvladovanja pripada Dn zadev 0,95 6. ciljni količnik obvladovanja izvršilnih zadev 0,75 7. ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 4,50 8. zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 5 let v skupnem obsegu zadev za 30 %.


- indikator:






- indikator:



Sredstva na proračunski postavki 3080 - Plače naj bi zagotavljala normalno izplačevanje plač zaposlenim na Okrožnem sodišču v Novem mestu v skladu z Zakonom o sodniški službi, Zakonom o delavcih v državnih organih in Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.

V strukturi rebalansa proračuna 2005 predstavljajo sredstva za plače 70,5 %. Predvidena višina sredstev za plače pomeni 19 % povečanje glede na leto 2004, vendar je potrebno upoštevati, da so bili v letu 2005 vsem okrajnim sodiščem sodnega okrožja priključeni bivši sodniki za prekrške. Rebalans proračunske postavke 3080 - Plače je za 2,6 % višji od sprejetega proračuna za leto 2005 - SP05P.

67



Pri planiranju potrebnih sredstev smo upoštevali veljavni kadrovski načrt za leto 2005, trenutno sistemizacijo in obstoječo ureditev oz. količnike, predvideno število napredovanj, predvideno število jubilejnih nagrad, odpravnin, solidarnostne pomoči ob izhodiščni realizaciji plač do vključno izplačane plače za mesec april 2005 ter navodila Ministrstva za finance glede sprejetih proračunskih izhodišč in sklepov za pripravo rebalansa proračuna 2005.

V proračunsko postavko za plače smo prerazporedili tudi sredstva za izvedbo ZSPJS iz proračunske postavke 4581, ki so bila oblikovana za izvedbo odprave nesorazmerij med plačami v javnem sektorju v letu 2005.

V rebalansu proračuna 2005 smo upoštevali postavljene omejitve, vendar ocenjujemo, da prikazana sredstva ne bodo zadoščala za izplačila obveznosti iz naslova plač in bomo verjetno potrebovali dodatna sredstva.


Sredstva na proračunski postavki 4581 so bila predvidena za izvedbo odprave nesorazmerij med plačami v javnem sektorju v letu 2005 skladno s 50. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02 in 72/03) ter 2. in 8. členom Dogovora o višini in načinu uskladitve osnovnih plač ter višini regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 73/03).


Vrednost proračunske postavke 4581 rebalansa proračuna za leto 2005 je nič, ker smo sredstva prerazporedili na proračunsko postavko 3080 za izplačilo plač v letu 2005.


Sredstva na proračunski postavki 3404 - Materialni stroški so oblikovana za pokrivanje obveznosti, ki nastajajo na sodiščih novomeškega sodnega okrožja pri opravljanju sodne funkcije in izvajanju pristojnosti v skladu z 99. in 101. členom Zakona o sodiščih. Sredstva na postavki naj bi zagotavljala normalno delo sodišča v letu 2005.

V strukturi rebalansa proračuna 2005 predstavljajo sredstva za materialne stroške 29,2 %. Predvidena višina sredstev za materialne stroške pomeni 50 % povečanje glede na leto 2004, vendar je potrebno upoštevati, da so bili v letu 2005 vsem okrajnim sodiščem sodnega okrožja priključeni bivši sodniki za prekrške ter da rebalans proračuna 2005 obremenjujejo tudi neplačani zapadli računi iz leta 2004 v vrednosti 20.857 tisoč SIT, kar je 6,1 % rebalansa proračunske postavke materialnih stroškov.


Pri planiranju potrebnih sredstev za materialne stroške v letu 2005 smo upoštevali postavljene omejitve, trenutno realizacijo po posameznih kontih do konca aprila 2005 tudi z upoštevanjem dejanske porabe v letu 2005 priključenih sodnikov za prekrške k okrajnim sodiščem novomeškega sodnega okrožja in pomembno dejstvo, da rebalans proračuna 2005 obremenjujejo tudi zapadli neplačani računi iz leta 2004 v vrednosti 20.857 tisoč SIT.

Ocenjujemo, da nam predvidena sredstva ne bodo omogočala celotnega pokritja obveznosti iz naslova stroškov sodnih postopkov, ki so nujni za delo sodišča in nanje ne moremo vplivati oz. jih težko natančno predvidevamo ter so tesno povezani tudi s stroški za poštnino in pisarniški material.


Sredstva na proračunski postavki 7972 - Investicije in investicijsko vzdrževanje so namenjena zamenjavi dotrajane, poškodovane in tehnično tehnološko zastarele opreme ter za manjša investicijska vlaganja in obnove v obstoječe poslovne prostore, da se lahko zagotavlja nemoteno delovanje sodišč novomeškega sodnega okrožja.

V strukturi rebalansa proračuna 2005 predstavljajo sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje 0,3 %. Rebalans proračunske postavke 7972 je enak vrednosti sprejetega proračuna za leto 2005 - SP05P. Predvidena višina sredstev proračunske postavke v rebalansu proračuna 2005 je za 8,8 % višja od porabe v letu 2004.

Celotna proračunska postavka je vključena v projekt načrta razvojnih programov s šifro 4222-02-0001 in nazivom Manjše investicije. Vsa sredstva so pokrita s proračunskimi viri.

68



Planirana sredstva na proračunski postavki 7972 so nižja, kot je zakonsko dovoljeno, glede na število zaposlenih v okviru Okrožnega sodišča v Novem mestu.

4223 - Okrožno sodišče v Krškem



Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (čl.2 Ustave RS), kar uresničuje s ključno nalogo, da se vsakomur zagotovi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem (čl.23 Ustave RS).


Okrožno sodišče v Krškem izvaja naloge na podlagi čl.101 Zakona o sodiščih.


Dolgoročni cilji na dan 31.12.2007:

A. OKROŽNO SODIŠČE V KRŠKEM


INDIKATORJI: - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,03 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1 - ciljni količ. povprečnega časa reševanja vseh zadev je 3 mesece - ciljni količ. povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 13 mesecev - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 4 - zmanjšanje števila nerešenih zadev, starejših od 10 let na 0,80 % glede na vse nerešene zadeve


INDIKATOR: POVEČANJE KVALITETE DELA - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je za K zadeve

1,6; za Kpr zadeve 5; za Km zadeve 3,3; za P zadeve 4; za Pg zadeve 5,4 - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih

in spremenjenih odločb je za K zadeve 4,1; za Kpr zadeve 9; za Km zadeve 6; za P zadeve 2,3; za Pg zadeve 1,1


INDIKATOR: IZRABA DELOVNEGA ČASA, STROŠKI NA REŠENO ZADEVO - izraba delovnega časa je večja od 93 % - strošek dela na rešeno zadevo 61.040,55 SIT - materialni stroški na rešeno zadevo 26.449,29 SIT

B. OKRAJNO SODIŠČE V BREŽICAH

Okrajno sodišče v Brežicah ima za cilj uspešno in učinkovito poslovanje gledano tako kratkoročno kot tudi dolgoročno.

Kot pokazatelj uspešnosti dela navajam naslednja področja:

- obvladovanje pripada, zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadev, sodnih zaostankov in števila nerešenih zadev starejših od 10 let ob predpostavki konstantnega pripada in sicer: - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev v letu 2007 je 1.00 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev v letu 2007 je 1.10 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev v letu 2007 je 25 mesecev - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev v letu 2007 je 18 mesecev - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev v letu 2007 je 1.80 - zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev do leta 2007 za 10 % - ciljni količnik obvladovanja izvršilnih zadev (I, Ig, In) v letu 2007 je 0.75 (sedaj 0.49)

69


- ciljni količnik obvladovanja zemljiškoknjižnih zadev v letu 2007 je 1.10 (sedaj 0.48)

Ob izračunu ciljnih količnikov obvladovanja pomembnejših zadev je upoštevano dejstvo, da sodniki že doslej bistveno presegamo pričakovanje rezultate dela in da v bodoče niso

predvidene nove zaposlitve sodnikov (razen sodnikov za prekrške, kar pa v analizo ni bilo mogoče vključiti). Večji poudarek je dan na reševanje starejših zadev ter dviga kvalitete dela. Pri obvladovanju vseh zadev pa so ustrezno upoštevane nove zaposlitve v zemljiški knjigi, ki so že realizirane ter nova zaposlitev na izvršilnem oddelku, kar je že odobreno in bo po priporočilu Vrhovnega sodišča RS realizirano v začetku leta 2004.

Okrajno sodišče v Brežicah ima za cilj zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje, ki ga spremlja tudi povečanje kvalitete dela na način, da do leta 2007 planiramo za 10 % do 15 % manj spremenjenih oz. razveljavljenih sodnih odločb.

Ob zasledovanju cilja obvladovanja stroškov se glede na rezultate preteklih let povečuje izraba delovnega časa, tako, da ocenjujem, da je delovni čas vseh zaposlenih praktično optimalno izrabljen ob predpostavki, da ne gre za daljše odsotnosti posameznikov. V letu 2002 je bila odsotnost zaposlenih zaradi bolezni oz. porodniškega dopusta sodnice izjemno visoka in je od 43.482 ur izrabljenega delovnega časa odsotnost zaradi bolezni znašala 1072 ur, zaradi daljše bolezenske odsotnosti, ko je šlo za refundacijo, pa 5530 ur. Materialni stroški v celoti so za leto 2002 znašali 40.442.037,54 SIT in so na rešeno zadevo znašali 10.871,51 SIT, medtem ko je znašal strošek dela na rešeno zadevo 20.666,95 SIT. Zaradi izjemno visokih materialnih stroškov v kazenskih zadevah (v letu 2002 skupaj rešenih 233 zadev in v prvem polletju 2003 rešenih 106 kazenskih zadev so materialni stroški zaradi številnih pripornih zadev, ki vključujejo visoke stroške in nagrade zagovornikov po uradni dolžnosti in tolmačev, zelo visoki in jih v tem smislu tudi ni možno bistveno zmanjšati) in visokih stroškov zelo stare in do nedavnega tudi slabo vzdrževane sodne zgradbe v bodoče ne bodo bistveno zmanjšani, predvidevam pa, da se bo glede na predhodne ocene nekoliko znižal strošek dela na rešeno zadevo.

Sodišče ima za cilj tudi zadovoljstvo strank in zaposlenih, pri čemer doslej stopnje zadovoljstva strank in zaposlenih nismo merili z anketami, je pa povečano stopnjo zadovoljstva pri zaposlenih razbrati skozi visoko stopnjo storilnosti slednjih, glede stopnje zadovoljstva strank pa skozi manjše število nadzorstvenih pritožb in vlog, naslovljenih na Varuha človekovih pravic.

DOPOLNITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2005

Okrajno sodišče v Brežicah je predlog finančnega načrta za leto 2004 in 2005 posredovalo dne 07.07.2003, dne 25.07.2003 in dne 14.08.2003.

Zaradi reorganizacije sodnikov za prekrške, ki je pričela veljati dne 01.01.2005 vztrajam pri že podanem finančnem načrtu za leto 2005 s predlogom, da se ta zaradi lege sodišča (neposredna bližina meje z Republiko Hrvaško, več meddržavnih in mednarodnih mejnih prehodov, širok pas zelene meje) in posledično velikega števila obravnavanih tujcev zaradi prekrškov, postavka “materialni stroški” poveča za 40 %. V obsegu glede na spremenjeno število zaposlenih naj se slednji ustrezno poveča tudi v postavki “plače zaposlenih” ter v postavki “izobraževanje zaposlenih”. Za 30 % pa naj se poveča tudi obseg planiranih stroškov za nujna vzdrževanja, saj smo prevzeli tudi prostore, ki so potrebni nujnih in nepredvidenih popravil.

Ministrstvu za pravosodje smo dne 30.03.2005 posredovali plan potreb tega sodišča po osnovnih sredstvih za leto 2005, ki je priloga tega dopisa, zato predlagam, da navedeno upoštevate pri izdelavi finančnega plana za leto 2005 za to sodišče.

Sicer pa bo sodišče kot celota zasledovalo cilje, navedene v dopolnjeni obrazložitvi finančnega plana z dne 14.08.2003.

C. OKRAJNO SODIŠČE V KRŠKEM

Dolgoročne cilje Okrajnega sodišča v Krškem na dan 31.12.2007 je v tem trenutku težko napovedati iz razloga, ker bo najverjetneje od leta 2005 naprej Okrajnemu sodišču v Krškem priključen tudi Sodnik za prekrške v Krškem, zato v tem delu ni možno ničesar napovedati. Vsekakor pa bo do leta 2007 potrebno na Okrajnem sodišču v Krškem v celoti odpraviti sodne zaostanke v zemljiški knjigi (v začetku leta 2003 je bil sprejet program sodnih zaostankov, katerega učinki so že vidni v prvi polovici leta 2003; zaposlitev dodatne zemljiškoknjižne referentke, ter vključitev zemljiškoknjižnih referentk v pogodbeno usklajevanje zemljiške knjige), kot posledica prehoda na elektronsko zemljiško knjigo, medtem ko za izvršilne zadeve v tem trenutku tudi ni ničesar možno napovedovati predvsem iz razloga ker bodo povečani sodni zaostanki posledica neodčrtanih izvršilnih zadev, ki bodo v delu pri sodnem izvršitelju. Predsednik Okrajnega sodišča pa lahko sodnega izvršitelja nadzoruje zgolj na podlagi 297 a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Nadalje je potrebno še poudariti, da je tudi težko napovedati dolgoročne cilje do leta 2007, saj je pravosodje specifično, predvsem iz razloga, ker sprememba kakršnega koli zakona povzroči sodni zaostanek(npr. spremenjen način odčrtavanja izvršilnih zadev), ali pa poveča obseg dela sodišča (npr. izdajanje dodatnih sklepov o dedovanju zaradi uveljavljanja vojne odškodnine in podobno).

70


V nadaljevanju bodo prikazani vsi potrebni indikatorji, iz katerih bo moč vsaj približno opredeliti cilje za obdobje 2003 - 2007.

CILJI OKRAJNEGA SODIŠČA V KRŠKEM

Okrajno sodišče v Krškem je za postavitev ciljev po posameznih indikatorjih opravilo izračun za leto 2000, 2001,2002 in prvo polovico 2003.

USPEŠNO IN UČINKOVITO POSLOVANJE OKRAJNEGA SODIŠČA V KRŠKEM

- ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev in ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev

Količnik obvladovanja pripada mora biti 1,00 ali več, kar je odvisno od trenutnega položaja sodišča. Iz izračuna količnika obvladovanja pripada je razvidno, da je bil količnik v letih 2000 - 2002 nižji kot 1,00, medtem, ko je v prvi polovici 2003 malo nad 1,00. Enako je tudi glede obvladovanja pripada pomembnejših zadev (K,Kpd,P,I,Ig,In,D, N,Dn), kot tudi posebej izračunanega obvladovanja Dn zadev (posledica sprejetega programa reševanja sodnih zaostankov). Opazen pa je upad obvladovanja pripada I, Ig in In od leta 2000 do prve polovice leta 2003, kar je posledica že omenjenega spremenjenega Sodnega reda glede odčrtovanja izvršilnih zadev.

Glede na zgoraj navedeno Okrajno sodišče v Krškem napoveduje ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev za obdobje od 2003 - 2007 približno ali vsaj malo nad 1.00, pri čemer pa glede izvršilnih zadev napovedujemo postopno rast do količnika 1.00 do leta 2007.

Glede Dn zadev pa je cilj sodišča obdržati količnik iz prve polovice leta 2003 vse do 2007, to je 1.25. Nadalje se še napoveduje količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev (K, Kpd, I, Ig, In, D, N, Dn), prav tako okrog 1.00 ter težiti, da bi do leta 2007 dosegli vsaj količnik 1.2

- ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev in reševanja pomembnejših zadev

Pri opredelitvi navedenega cilja ima sodišče pred sabo dejstvo, da mora težiti k času reševanja zadev, ki je krajši od časa, ki ga Sodni red opredeljuje kot sodni zaostanek.

Sodišče je pri izračunu količnika povprečnega časa reševanja vseh zadev upoštevalo leto 2000,2001,2002 ter prvo polovico leta 2003 ter ugotovilo, da je bil povprečen čas reševanja 17,5 meseca, kar je skoraj enako času reševanja pomembnejših zadev. Na podlagi takšnega izračuna sodišče napoveduje povprečen čas reševanja vseh zadev za obdobje 2003 - 2007, oz. za posamezno leto v tem obdobju okrog 18 mesecev.

Tudi pri izračunu količnika povprečnega reševanja pomembnejših zadev (K,Kpd,I,Ig,In,D,N,Dn), je sodišče upoštevalo zgoraj navedeno obdobje ter ugotovilo, da je bil povprečen čas reševanja 25,5 mesecev, tako da sodišče za obdobje 2003 - 2007 napoveduje skrajšanje časa reševanja zadev na 18 mesecev.

Sodišče je še razčlenilo čas reševanja izvršilnih zadev I,Ig, In ter ugotovilo, da je bil povprečen čas reševanja teh zadev v obdobju 2000 do prve polovice leta 2003 13,3 meseca, kar je 1,3 meseca več, da je zadeve šteti kot sodni zaostanek. Sodišče si bo prizadevalo takšen količnik ohranjati vse do leta 2007, vendar pa bo to nemogoče, saj so neodčrtane izvršilne zadeve v delu pri sodnem izvršitelju, tako da je bil čas reševanja posamezne izvršilne zadeve v prvi polovici leta 2003 celo 24,65 meseca, tako da bo potrebno do leta 2007 ta količnik znižati na količnik 12.

Prav tako je sodišče posebej tudi izračunalo čas povprečnega reševanja Dn zadev, ter ugotovilo, da je bil ta čas v obdobju 2000 do prve polovice leta 2003 14,35 meseca za posamezno zadevo, pri čemer se to povprečje ujema tudi s količnikom povprečnega časa reševanja zadev za prvo polovico leta 2003. Vsekakor pa bo potrebno do leta 2007 v posameznih letih zniževati povprečen čas reševanja Dn zadev ter se vsaj približati količniku 9, vse pa ob upoštevanju trenutnega stanja na sodišču.

- ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev

Z navedenim količnikom se meri sposobnost sodišča, da zmanjšuje s Sodnim redom določene sodne zaostanke, pri čemer je cilj sodišča vsako leto doseči višji količnik zaostanka. Sodišče je za izračun sodnih zaostankov pomembnejših zadev upoštevalo podatke sodnih zaostankov 2000,2002 in prvo polovico leta 2003. Količnik sodnih zaostankov vseh pomembnejših zadev je bil v letu 2000, v letu 2002 1,72 in v prvi polovici leta 2003 6,09, tako, da primerjava slednjih dveh količnikov vzbuja optimizem zaradi rasti količnika.

Po posameznih pomembnejših zadevah pa je količnik sodnih zaostankov izredno težko napovedati za obdobje 2003 - 2007, saj je ta količnik odvisen od zasedenosti sodniških mest ter od prisotnosti vseh delavcev na delu. Pričakovati je, da bo količnik glede K zadev v obdobju 2003 - 2007 na nivoju 3-4, P zadev na nivoju 2-3, N, I, Ig, In, Dn zadev na nivoju 1-3 in D zadev na nivoju 2-4. V kolikor bodo napovedani količniki v letu 2007 resnično še višji, pa bo pomenilo, da se bo sodišče občutno rešilo sodnih zaostankov, ki ga obremenjujejo že od leta 1995 naprej.

- zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let

71


Sodišče je tudi pri izračunu tega procenta upoštevalo obdobje 2000 do prve polovice leta 2003, ter ugotovilo, da je bil povprečni procent nerešenih zadev nad 10 let glede na število vseh nerešenih zadev 0,12 %, tako, da je za obdobje 2003 - 2007 realno pričakovati procent nerešenih zadev nad 10 let na nivoju od 0,10 % do 0,20 %.


Pri izračunu navedenih ciljev je sodišče upoštevalo obdobje od 2000 do 2002, kot je prikazano v nadaljevanju.

- ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb

Ugotoviti je na podlagi opravljenega izračuna, da je bilo glede na število vseh rešenih zadev na Okrajnem sodišču v Krškem vloženih 11 % pritožb. Seveda se število pritožb razlikuje glede na posamezno vrsto pomembnejših zadev.

Tako je pričakovati, da bo v obdobju 2003 - 2007 v posameznem letu procent vloženih pritožb v K zadevah 16 %, v P zadevah 20 %, v N zadevah 20 %, v I zadevah 10 %, v Ig zadevah 8 %, v In zadevah 5 % ali manj, v D zadevah 10 % in Dn zadevah 1 %.

- ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb.

Ugotoviti je na podlagi opravljenega izračuna, da je bilo glede na število vseh rešenih zadev na Okrajnem sodišču v Krškem spremenjenih in razveljavljenih 3.18 %.

Tako je pričakovati da bo v obdobju 2003 - 2007 v posameznem letu procent razveljavljenih in spremenjenih odločb v K zadevah 3,5 %, v P zadevah 8 %, v N zadevah 6 %, v I zadevah 2 %, Ig zadevah 3 %, In zadevah 6 % ali manj, v D zadevah 2 % in Dn zadevah 1 % ali manj.


Sodišče je pri napovedi procenta izrabe delovnega časa stroškov dela in materialnih stroškov na rešeno zadevo upoštevalo izračun po podatkih za obdobje 2000 - 2002.


V skladu z izračunom procenta izrabe delovnega časa zaposlenih v letih 2000,2001, ki je znašal v obeh letih 91 % in glede na 87 % v letu 2002, je tudi v obdobju 2003 - 2007 pričakovati 90 % izrabe delovnega časa vseh zaposlenih.

- strošek dela na rešeno zadevo

Uvodoma je potrebno poudariti, da strošek dela predstavljajo bruto plače, davki, prispevki ter drugi osebni prejemki. Tako je v letu 2000 znašal strošek dela na rešeno zadevo 12.489,20 SIT, v letu 2001 15.867,00 SIT in v letu 2002 20.773,50 SIT, kar pomeni, da je bil stroške dela na posamezno rešeno zadevo vsako leto višji, zato predlagamo, da finančno računovodska služba upošteva inflacijo ter druge dejavnike, ki vplivajo na povišanje stroškov dela. Namreč napovedati, kakšni bodo stroški dela na rešeno zadevo v obdobju 2003 - 2007 je popolnoma nemogoče. Lahko ocenimo, da bi lahko povprečno znašal med 20.000,00 in 50.000,00 SIT.

- materialni stroški na rešeno zadevo

Uvodoma je potrebno poudariti, da materialni stroški predstavljajo celotno proračunsko postavko materialnih stroškov. Tako je v letu 2000 znašal materialni strošek na rešeno zadevo 3.955,90 SIT, v letu 2001 4.428,80 SIT in v letu 2002 6.004,80 SIT, kar pomeni, da je bil materialni strošek dela na posamezno rešeno zadevo vsako leto višji, zato predlagamo, da finančno računovodska služba upošteva inflacijo ter druge dejavnike, ki vplivajo na povišanje materialnih stroškov. Namreč napovedati kakšni bodo materialni stroški na rešeno zadevo v obdobju od 2003 - 2007 je popolnoma nemogoče. Lahko ocenimo, da bi lahko povprečno znašali med 6.000,00 in 20.000,00 SIT.

CILJ: STOPNJA ZADOVOLJSTVA STRANK Z DELOM SODIŠČA IN ZAPOSLENIH

Navedenega indikatorja Okrajno sodišče v Krškem v tem trenutku ne more oceniti, ker nimamo nikakršnih podatkov, ker se stopnja zadovoljstva do sedaj ni ugotavljala. Možno pa je, da se bo navedeni cilj lahko ugotavljal potem, ko bo sodišče imelo svojo spletno stran, kjer bo možno ob vsakem času izpolnjevati anketo zadovoljstva tako strank, kot tudi zaposlenih.

D. OKRAJNO SODIŠČE V SEVNICI

Dolgoročni cilji Okrajnega sodišča v Sevnici na dan 31.12.2007 ni mogoče napovedati, ker bo 1.1.2005 po Zakonu o prekrških postal oddelek tega sodišča Sodnik za prekrške v Sevnici. Na splošno je potrebno povedati, da bo pripad zadev, njihovo reševanje in sodne zaostanke, lahko statistično obdelati in napovedati glede na sprejem procesne zakonodaje na posameznih pravnih področjih, ki se zaenkrat pripravljajo, na drugi strani pa so v celoti negotovi in nepredvidljivi. Vsekakor pa bo potrebno na Okrajnem sodišču v Sevnici do leta 2007, z zagotovostjo verjetno prej, v celoti odpraviti sodne zaostanke v zemljiški knjigi, ker je bil v začetku leta 2003 sprejet program pospešenega reševanja zadev na tem področju, medtem ko za izvršilne zadeve v tem trenutku tudi ni ničesar mogoče napovedati

72


glede na način odčrtavanja teh zadev, ker lahko stranka (upnik), spreminja sredstva izvršbe vse do konca izvršbe zadeve, razen tega pa je reševanje teh zadev odvisno od dela sodnih izvršiteljev.

CILJ: USPEŠNO IN UČINKOVITO POSLOVANJE OKRAJNEGA SODIŠČA V SEVNICI

- ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev

Ker se v obdobju leta 2000 - 2003 ni bistveno povečalo odstopanje v pripadu zadev, pri čemer sodišču ni znano, kaj bo pomenila sprememba procesnih predpisov in vključitev Sodnika za prekrške v Sevnici glede pristojnosti Okrajnega sodišča v Sevnici, je ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev 1 ali več, kar je odvisno od prej omenjenega in kadrovskega položaja sodišča. - količnik obvladovanja vseh zadev je 0,94, - količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1.15, - količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 13.39, - količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 5.19, - količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 4.09, - trenutno nimamo zadev starejših od 10 let.

Količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je 7.80 % in sodišče si bo prizadevalo ohraniti ali zmanjšati ta odstotek.

Količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb je 1.96 % in sodišče si bo prizadevalo obdržati ta odstotek.

Izraba delovnega časa je 85 %, v obdobju od 2003 - 2007 je pričakovati 90 % izrabo delovnega časa vseh zaposlenih, to pa je pričakovati tudi v letu 2005.

Strošek dela na rešeno zadevo je 22.128,53 SIT, nemogoče pa je napovedati, kakšni bodo materialni stroški na rešeno zadevo v obdobju od 2003 - 2007 zaradi sprememb procesne in druge zakonodaje.

Nobene podlage ni bilo, da se izdela letna anketa stopnje zadovoljstva strank, zato so sedanje napovedi lahko samo čista špekulacija.

Tudi ni bila opravljena anketa stopnje zadovoljstva zaposlenih, edini kriterij, ki bi kazal na relativno stopnjo zadovoljstva, je podatek, da je bilo malo boleznin.

Navedeni cilji in planirani rezultati naj bi predvidoma veljali v proračunskem letu 2005, ti bi veljali tudi za obdobje 2003 - 2007, če bi se upoštevalo samo sedanje stanje na sodišču, ne pa tudi dejstvo, da bo 1.1.2005 Sodnik za prekrške v Sevnici postal oddelek Okrajnega sodišča v Sevnici in da ne bi bilo občutnejših sprememb procesne in druge zakonodaje.


GLAVNI LETNI IZVEDBENI CILJI, INDIKATORJI IN PLANIRANI REZULTATI V PRORAČUNSKEM LETU 2005:

A. OKROŽNO SODIŠČE V KRŠKEM


INDIKATORJI: - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,03 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1 - ciljni količ. povprečnega časa reševanja vseh zadev je 3 mesece - ciljni količ. povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 13 mesecev - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 4 - zmanjšanje števila nerešenih zadev, starejših od 10

let na 0,80 % glede na vse nerešene zadeve



1,6; za Kpr zadeve 5; za Km zadeve 3,3; za P zadeve 4; za Pg zadeve 5,4 - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in

spremenjenih odločb je za K zadeve 4,1; za Kpr zadeve 9; za Km zadeve 6; za P zadeve 2,3; za Pg zadeve 1,1.


INDIKATOR: IZRABA DELOVNEGA ČASA, STROŠKI NA REŠENO ZADEVO - izraba delovnega časa je večja od 93 % - strošek dela na rešeno zadevo 54.121,49 SIT

73


- materialni stroški na rešeno zadevo 24.643,08 SIT

(1) Osnova so statistični podatki iz tabele 1 za leto 2002 in drugi statistični podatki za leto 2002.

B. OKRAJNO SODIŠČE V BREŽICAH

Okrajno sodišče v Brežicah ima za cilj uspešno in učinkovito poslovanje gledano tako kratkoročno kot tudi dolgoročno.

Kot pokazatelj uspešnosti dela navajam naslednja področja:

obvladovanje pripada, zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadev, sodnih zaostankov in števila nerešenih zadev starejših od 10 let ob predpostavki konstantnega pripada in sicer: - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev v letu 2005 je 0,80 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev v letu 2005 je 1.05 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev v letu 2005 je 28 mesecev - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev v letu 2005 je 19 mesecev - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev v letu 2005 je 1.75 - zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let v skupnem obsegu zadev v letu 2005 za 10 % - ciljni količnik obvladovanja izvršilnih zadev (I, Ig, In) v letu 2005 je 0.75 (sedaj 0.49) - ciljni količnik obvladovanja zemljiškoknjižnih zadev v letu 2005 je 1.10 (sedaj 0.48)

Ob izračunu ciljnih količnikov obvladovanja pomembnejših zadev je upoštevano dejstvo, da sodniki že doslej bistveno presegamo pričakovanje rezultate dela in da v bodoče niso predvidene nove zaposlitve sodnikov (razen sodnikov za prekrške, kar pa v analizo ni bilo mogoče vključiti). Večji poudarek je dan na reševanje starejših zadev ter dviga kvalitete dela. Pri obvladovanju vseh zadev pa so ustrezno upoštevane nove zaposlitve v zemljiški knjigi, ki so že realizirane ter nova zaposlitev na izvršilnem oddelku, kar je že odobreno in bo po priporočilu Vrhovnega sodišča RS realizirano v začetku leta 2004.

Okrajno sodišče v Brežicah ima za cilj zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje, ki ga spremlja tudi povečanje kvalitete dela na način, da do leta 2007 planiramo za 10 % do 15 % manj spremenjenih oz. razveljavljenih sodnih odločb.

Ob zasledovanju cilja obvladovanja stroškov se glede na rezultate preteklih let povečuje izraba delovnega časa, tako, da ocenjujem, da je delovni čas vseh zaposlenih praktično optimalno izrabljen ob predpostavki, da ne gre za daljše odsotnosti posameznikov. V letu 2002 je bila odsotnost zaposlenih zaradi bolezni oz. porodniškega dopusta sodnice izjemno visoka in je od 43.482 ur izrabljenega delovnega časa odsotnost zaradi bolezni znašala 1072 ur, zaradi daljše bolezenske odsotnosti, ko je šlo za refundacijo, pa 5530 ur. Materialni stroški v celoti so za leto 2002 znašali 40.442.037,54 SIT in so na rešeno zadevo znašali 10.871,51 SIT, medtem ko je znašal strošek dela na rešeno zadevo 20.666,95 SIT. Zaradi izjemno visokih materialnih stroškov v kazenskih zadevah (v letu 2002 skupaj rešenih 233 zadev in v prvem polletju 2003 rešenih 106 kazenskih zadev so materialni stroški zaradi številnih pripornih zadev, ki vključujejo visoke stroške in nagrade zagovornikov po uradni dolžnosti in tolmačev, zelo visoki in jih v tem smislu tudi ni možno bistveno zmanjšati) in visokih stroškov zelo stare in do nedavnega tudi slabo vzdrževane sodne zgradbe v bodoče ne bodo bistveno zmanjšani, predvidevam pa, da se bo glede na predhodne ocene nekoliko znižal strošek dela na rešeno zadevo.

Sodišče ima za cilj tudi zadovoljstvo strank in zaposlenih, pri čemer doslej stopnje zadovoljstva strank in zaposlenih nismo merili z anketami, je pa povečano stopnjo zadovoljstva pri zaposlenih razbrati skozi visoko stopnjo storilnosti slednjih, glede stopnje zadovoljstva strank pa skozi manjše število nadzorstvenih pritožb in vlog, naslovljenih na Varuha človekovih pravic.

C. OKRAJNO SODIŠČE V KRŠKEM

GLAVNI LETNI IZVEDBENI CILJI, INDIKATORJI IN PLANIRANI REZULTATI V PRORAČUNSKEM LETU 2005

V nadaljevanju bodo predstavljene zgolj številke, ki jih bo sodišče zasledovalo v letu 2005, medtem ko so zgoraj natančno opredeljeni cilji za obdobje 2003 - 2007.

USPEŠNO IN UČINKOVITO POSLOVANJE V LETU 2005 - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,00 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,2 - ciljni količnik obvladovanja izvršilnih zadev je 0,8 - ciljni količnik obvladovanja Dn zadev je 1,2 - ciljni količ. povprečnega časa reševanja vseh zadev je 26 mesecev - ciljni količ. povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 20 mesecev - ciljni količ. povprečnega časa reševanja izvršilnih zadev je 23 mesecev - ciljni količ. povprečnega časa reševanja Dn zadev je 13 mesecev

74


- ciljni količnik zmanjšanja števila nerešenih zadev, starejših od 10 let je 0,15 % - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je v K zadevah 4, v P zadevah 2, v N zadevah 1,5, v Ig in

I zadevah 1,5, v In zadevah 1,4, v D zadevah 4 in v Dn zadevah 1,3.



8 %; za P zadeve 20 %; za N zadeve 15 %, za I zadeve 9 %, za Ig zadeve 9 %, za In zadeve 5 %, za D zadeve 20 % in za Dn zadeve 1 %oz. skupno okrog 11 %

- ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb je za K zadeve 2 %, za P zadeve 9 %, za In zadeve 7 %, za I zadeve 2 %, za Ig zadeve 5 %, za D zadeve 2,5 %, za N zadeve 5 %, za Dn zadeve 1 % oz. skupno okrog 5 %


INDIKATOR: IZRABA DELOVNEGA ČASA, STROŠKI NA REŠENO ZADEVO - izraba delovnega časa je večja od 91 % - strošek dela na rešeno zadevo bo znašal cca.25.000,00 SIT - materialni stroški na rešeno zadevo bo znašal cca. 9.000,00 SIT

D. OKRAJNO SODIŠČE V SEVNICI

Dolgoročni cilji Okrajnega sodišča v Sevnici na dan 31.12.2007 ni mogoče napovedati, ker bo 1.1.2005 po Zakonu o prekrških postal oddelek tega sodišča Sodnik za prekrške v Sevnici. Na splošno je potrebno povedati, da bo pripad zadev, njihovo reševanje in sodne zaostanke, lahko statistično obdelati in napovedati glede na sprejem procesne zakonodaje na posameznih pravnih področjih, ki se zaenkrat pripravljajo, na drugi strani pa so v celoti negotovi in nepredvidljivi. Vsekakor pa bo potrebno na Okrajnem sodišču v Sevnici do leta 2007, z zagotovostjo verjetno prej, v celoti odpraviti sodne zaostanke v zemljiški knjigi, ker je bil v začetku leta 2003 sprejet program pospešenega reševanja zadev na tem področju, medtem ko za izvršilne zadeve v tem trenutku tudi ni ničesar mogoče napovedati glede na načina odčrtavanje teh zadev, ker lahko stranka (upnik), spreminja sredstva izvršbe vse do konca izvršbe zadeve, razen tega pa je reševanje teh zadev odvisno od dela sodnih izvršiteljev.

CILJ: USPEŠNO IN UČINKOVITO POSLOVANJE OKRAJNEGA SODIŠČA V SEVNICI

- ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev

Ker se v obdobju leta 2000 - 2003 ni bistveno povečalo odstopanje v pripadu zadev, pri čemer sodišču ni znano, kaj bo pomenila sprememba procesnih predpisov in vključitev Sodnika za prekrške v Sevnici glede pristojnosti Okrajnega sodišča v Sevnici, je ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev 1 ali več, kar je odvisno od prej omenjenega in kadrovskega položaja sodišča. - količnik obvladovanja vseh zadev je 0.94 - količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1.15 - količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 13.39 - količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 5.19 - količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 4.09 - trenutno nimamo zadev starejših od 10 let

Količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je 7.80 % in sodišče si bo prizadevalo ohraniti ali zmanjšati ta odstotek.

Količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb je 1.96 % in sodišče si bo prizadevalo obdržati ta odstotek.

Izraba delovnega časa je 85 %, v obdobju od 2003 - 2007 je pričakovati 90 % izrabo delovnega časa vseh zaposlenih, to pa je pričakovati tudi v letu 2005.

Strošek dela na rešeno zadevo je 22.128,53 SIT, nemogoče pa je napovedati, kakšni bodo materialni stroški na rešeno zadevo v letu 2005 zaradi sprememb procesne in druge zakonodaje.

Nobene podlage ni bilo, da se izdela letna anketa stopnje zadovoljstva strank, zato so sedanje napovedi lahko samo čista špekulacija.

Tudi ni bila opravljena anketa stopnje zadovoljstva zaposlenih, edini kriterij, ki bi kazal na relativno stopnjo zadovoljstva, je podatek, da je bilo malo boleznin.

Navedeni cilji in planirani rezultati naj bi predvidoma veljali v proračunskem letu 2005, ti bi veljali tudi za obdobje 2003 - 2007, če bi se upoštevalo samo sedanje stanje na sodišču, ne pa tudi dejstvo, da bo 1.1.2005 Sodnik za prekrške v Sevnici postal oddelek Okrajnega sodišča v Sevnici in da ne bi bilo občutnejših sprememb procesne in druge zakonodaje.

75



Tekoče reševanje pripadlih zadev na Okrožnem sodišču v Krškem in na Okrajnem sodišču v Brežicah, Sevnici in Krškem ter zaostankov na sodiščih, ki jih imajo.


Izračun pravic porabe temelji na Zakonu o javnih uslužbencih, veljavnem kadrovskem načrtu in izhodiščih proračunskega priročnika za pripravo predloga rebalansa za leto 2005.

Kljub dodatnim sredstvom planiramo na plačah primanjkljaj v višini cca 13.000 tisoč SIT.




Izračun pravic porabe temelji na zakonskih podlagah, ki urejajo stvarno in krajevno pristojnost sodišč ter predvideno inflacijo.

Kljub dodatnim sredstvom planiramo primanjkljaj na materialnih stroških v višini cca 40.000 tisoč SIT.




Zagotovitev nabave nujno potrebnih osnovnih sredstev za nemoteno delovanje sodišča.


Zmanjšanje zaostankov na sodiščih, ki jih imajo ter tekoče reševanje pripada na vseh sodiščih.


Sredstva zagotavljajo nemoteno poslovanje sodišča.

4224 - Okrožno sodišče na Ptuju



Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (čl. 2 Ustave RS), kar uresničuje s ključno nalogo, da se vsakomur zagotovi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem (čl. 23 Ustave RS). Ključna naloga Okrožnega sodišča na Ptuju, ki pokriva tudi okrajni sodišči na Ptuju in v Ormožu, je zmanjšanje števila stanja zadev, oziroma zmanjšanje “sodnih zaostankov”.


Delo Okrožnega sodišča na Ptuju opredeljujejo Zakon o sodiščih, Zakon o sodniški službi, Zakon o prekrških ter Sodni red.


Dolgoročni cilji do 31.12.2009:

76


Cilji: Uspešno in učinkovito poslovanje (obvladovanje pripada, zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadeve, sodnih zaostankov in števila nerešenih zadev starejših od 10 let), zakonito strokovno in nepristransko poslovanje (povečanje kvalitete dela), obvladovanje stroškov (izraba delovnega časa, stroški na rešeno zadevo).

Okrožno sodišče na Ptuju (brez obeh okrajnih sodišč) si je postavilo naslednje dolgoročne cilje: - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev 1.15 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev 1.15 - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev 3.5 - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev 14 mesecev - zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let na 1.00 % glede na vse nerešene zadeve - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in

spremenjenih zadev 2.50 - izraba delovnega časa večja od 98.50 %


Glavni letni izvedbeni cilj v letu 2005 je tekoče reševanje zadev in zmanjševanje stanja nerešenih zadev ob predvideni kadrovski zasedenosti za leto 2005.

Za uspešno in učinkovito poslovanje so bili določeni sledeči indikatorji:

Okrožno sodišče na Ptuju (brez obeh okrajnih sodišč na Ptuju in v Ormožu): - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev 1.1 - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev 1.1. - ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev 4 mesece - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev 15 mesecev - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev 3.1 - zmanjšanje števila nerešenih zadev starejših od 10 let na 1 % glede na vse nerešene zadeve.

Okrajno sodišče na Ptuju: - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,1; - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,1 (zemljiškoknjižnih zadev 1,3, izvršilnih zadev

1,0); - ciljni količnik povprečnega reševanja vseh zadev je 15 mesecev (zemljiškoknjižnih zadev 3 mesece, izvršilnih

zadev 12 mesecev); - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 15 mesecev; - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 2,0 (zemljiškoknjižnih zadev 2, izvršilnih zadev 2);

Okrajno sodišče v Ormožu: - ciljni količnik obvladovanja pripada vseh zadev je 1,1; - ciljni količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev je 1,1 (zemljiškoknjižnih zadev 1,3, izvršilnih zadev

1,1); - ciljni količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev je 12 mesecev (zemljiškoknjižnih zadev 3 mesece,

izvršilnih zadev 12 mesecev); - ciljni količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev je 6 mesecev; - ciljni količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev je 3,0 (zemljiškoknjižnih zadev 3, izvršilnih zadev 1,5); - zmanjšanje števila nerešenih zadev, starejših od 10 let na 0,2 % glede na vse nerešene zadeve

Za zagotavljanje zakonitega, strokovnega in nepristranskega poslovanja so bili postavljeni naslednji indikatorji povečanja kakovosti dela:

Okrožno sodišče na Ptuju: - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je za K zadeve

5,0; za P zadeve 3,5; za Pg zadeve 5,0; - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in

spremenjenih odločb je za K zadeve 3,5; za P zadeve 3,0; za Pg zadeve 4,0.

Okrajno sodišče na Ptuju: - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je za K zadeve

6,5; za D zadeve 100,0; za P zadeve 5,5; za N zadeve 15,0; - ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in

spremenjenih odločb je za K zadeve 4,0; za D zadeve 4,0; za P zadeve 4,0; za N zadeve 3,0.

Okrajno sodišče v Ormožu: - ciljni količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb je za K zadeve

30,0; za N zadeve 7,0; za P zadeve 7,0; za D zadeve 250;

77


- ciljni količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb je za K zadeve 3,5; za N zadeve 2,5; za P zadeve 3,5; za D zadeve.

Pri izračunu navedenih indikatorjev je potrebno povedati, da se pri majhnih sodiščih zelo pozna že izpad enega sodnika, prav tako pa še ne moremo oceniti vpliva pridružitve bivših sodnikov za prekrške.


Sredstva na proračunski postavki 4546 - Plače so namenjena za izplačilo plač in drugih osebnih prejemkov ter davkov in prispevkov iz tega naslova za zaposlene na Okrožnem sodišču na Ptuju.


Izračun potrebnih sredstev za plače v letu 2005 temelji na izplačilih v obdobju od januarja do aprila 2005 ter na predvidenem povečanju plač od julija dalje in na nespremenjenem številu zaposlenih na Okrožnem sodišču na Ptuju (na dan 31.03.2005 je na Okrožnem sodišču na Ptuju (vključno z obema okrajnima sodiščema na Ptuju in v Ormožu) zaposlenih 26 sodnikov, 6 strokovnih sodelavcev in 79 administrativno tehničnih delavcev). Izračun na navedenih izhodiščih kaže, da bo v letu 2005 kljub dodatnim sredstvom, ki smo jih dobili na postavko plače in sredstvom s postavke za odpravo nesorazmerij plač, ki bodo prav tako namenjena za izplačilo plač v letu 2005, Okrožnemu sodišču na Ptuju zmanjkalo okrog 20 milijonov SIT. Ta primanjkljaj pa bo še nekaj višji, če nam bo uspelo zaposliti še enega sodnika (gre za nadomestno zaposlitev še iz leta 2004 - v teku je trenutno že sedmi razpis za sodnika - šest je bilo neuspešnih).


V letu 2005 si bomo prizadevali še znižati strošek dela na rešeno zadevo, ki je v letu 2004 znašal za Okrožno sodišče na Ptuju (vključno z obema okrajnima sodiščema na Ptuju in v Ormožu) 22.798,72 SIT. Pri tem moramo poudariti, da še ne moremo oceniti vpliva pridružitve bivših sodnikov za prekrške Ptuj in Ormož na navedeni indikator.


Sredstva na postavki 5669 - Materialni stroški bi morala zagotavljati redno in nemoteno delovanje sodišča. Glede na že vse od leta 2002 prenizko postavljene okvirje za materialne stroške Okrožnega sodišča na Ptuju ocenjujemo, da nam bo v letu 2005 kljub dodatno zagotovljenim 73 milijonom SIT za materialne stroške zmanjkalo okrog 90 milijonov SIT.


Izračuni predlogov pravic porabe na postavki 5669 - Materialni stroški temeljijo na povprečni mesečni realizaciji stroškov v letu 2005, na obveznostih, prenesenih v leto 2005 iz leta 2004 (nekaj manj kot 20 milijonov SIT), ter na oceni stroškov večjih sodnih postopkov (okrog 60 milijonov SIT stroškov se nanaša na kazensko zadevo s 16 obtoženimi, ki jo obravnavamo od jeseni 2004, v dveh zadevah z več osumljenci pa se izvajajo ukrepi po 150. členu Zakona o kazenskem postopku - v teh dveh zadevah pričakujemo do konca leta 2005 vsaj 10 milijonov stroškov).


V letu 2005 si bomo prizadevali čim bolj znižati (ali vsaj ne povečati) materialne stroške na rešeno zadevo. V letu 2004 so za celotno Okrožno sodišče na Ptuju (vključno z obema okrajnima sodiščema na Ptuju in v Ormožu) znašali 16.519,54 SIT (če odštejemo stroške treh obsežnih kazenskih zadev, ki so skupaj povzročile kar za 149 milijonov SIT materialnih stroškov, bi znašali materialni stroški na rešeno zadevo 9.383,480 SIT).

Poudariti je potrebno, da še ne moremo oceniti vpliva pridružitve bivših sodnikov za prekrške Ptuj in Ormož na navedeni indikator.


Sredstva za manjše investicije so namenjena zamenjavi dotrajane, poškodovane in tehnično in tehnološko zastarane opreme ter za manjša vlaganja v obstoječe prostore.

78



Zaradi omejenega obsega sredstev za leto 2005 za manjše investicije predvidevamo manj kot 30.000,00 SIT na zaposlenega.

4225 - Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu



Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (2. člen Ustave RS), preko ključne naloge zagotoviti vsakomur pravico do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem v razumnem roku (23. člen Ustave).


Pravna podlaga za poslovanje Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je 101. člen Zakona o sodiščih. Pravna podlaga za poslovanje Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu je 100. člen Zakona o sodiščih.


Dolgoročni cilji Okrožnega in Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu so uspešno in učinkovito poslovanje, zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje, obvladovanje stroškov, zadovoljstvo strank in zaposlenih.


Naša ključna naloga v letu 2005 je tekoče reševanje vseh zadev iz pristojnosti Okrožnega in Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Cilj je zmanjševanje sodnih zaostankov, kljub povečanju letnega pripada zadev.

Obrazec 2: Odhodki in drugi izdatki proračuna za leto 2005 zajemajo postavko 4547 Plače v višini 605.146 tisoč SIT, postavko 5670 Materialni stroški v višini 243.077 tisoč SIT in postavko 7975 Investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov v višini 2.985 tisoč SIT.

Na Obrazcu 1: Prihodki in drugi prejemki proračuna smo za leto 2005 planirali 354.404 tisoč SIT prihodkov iz naslova sodnih taks pravnih in fizičnih oseb, denarnih kazni, ter povprečnin in stroškov kazenskega postopka.


Na proračunski postavki za plače smo planirali sredstva za plače, druge osebne prejemke ter prispevke in davke delodajalca za sodnike in sodno osebje Okrožnega in Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu na podlagi veljavnih predpisov, ki so bili v uporabi za določitev in obračun plač v obdobju januar - april 2005. Na proračunski postavki za plače smo planirali tudi sredstva za nadurno delo zaradi reševanja sodnih zaostankov na izvršbi in zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu.


Sredstva za plače za leto 2005 smo planirali na osnovi dejanske porabe v letu 2005 (plače december 2004, januar 2005, februar 2005, marec 2005). Upoštevali smo dejanske zaposlitve, regres za LD, odpravnine, jubilejne nagrade, povračilo stroškov prehrane med delom, povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela, solidarnostne pomoči.


V skladu z navodili Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na proračunski postavki Sredstva za izvedbo ZSPJS nismo planirali sredstev. Sredstva, ki so bila v sprejetem proračunu z leto 2005 dodeljena za ta namen smo razporedili na proračunsko postavko za redne plače.

79



Na proračunski postavki za materialne stroške smo planirali izdatke za blago in storitve potrebne za tekoče poslovanje Okrožnega in Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu.


Osnova za izračun potrebnega obsega sredstev za materialne stroške v letu 2005 je realizacija proračuna za leto 2004. Sprejet proračun je bil povečan za sredstva prevzetih sodnikov ta prekrške s 01.01.2005: Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi in Ravne na Koroškem. Upoštevali smo porabo v prvih treh mesecih letošnjega leta, prenesene obveznosti iz leta 2004, zapadle do 31.12.2004. Na osnovi dodatno odobrenih sredstev na materialnih stroških na predlog Vrhovnega sodišča Republike Slovenije smo nekoliko povečali sredstva na kontu za pisarniški material, na kontu za poštnino in na kontu za stroške sodnih postopkov.

Planiranje posameznih vrst stroškov smo prikazali na obrazcu 2. Planirani odhodki za materialne stroške v letu 2005 znašajo 243.077 tisoč SIT.


Na proračunski postavki za manjše investicije smo planirali stroške za zamenjavo dotrajane, poškodovane in tehnično tehnološko zastarane opreme, ter izdatke za manjša investicijska vlaganja v obstoječo opremo in prostore.


Izračuni temeljijo na planu načrtovanih manjših investicij in investicijskega vzdrževanja v letu 2005. Na proračunski postavki za investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov smo za leto 2005 planirali 2.985 tisoč SIT, kar predstavlja proračun Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu za leto 2005 povečan za proračun prevzetih sodnikov za prekrške.

4611 - Upravno sodišče Republike Slovenije


09024601 - Administracija upravnega sodišča Opis podprograma

Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (2. člen Ustave RS), preko ključne naloge zagotoviti vsakomur pravico do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem v razumnem roku (23. člen Ustave RS).

V skladu z določili 126. člena Ustave Republike Slovenije določa ureditev in pristojnosti sodišč zakon. Po prvem odstavku 1. člena Zakona o sodiščih izvajajo sodno oblast v Republiki Sloveniji sodniki na sodiščih, ustanovljenih z navedenim ali drugim zakonom.


Pristojnosti sodišča so določene v Zakonu o upravnem sporu, Zakonu o azilu, Zakonu o lokalni samoupravi, Zakon o lokalnih volitvah ter Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Postopek sodnega odločanja urejajo navedeni zakoni, materialnopravno podlago pa Ustava Republike Slovenije, ratificirane mednarodne pogodbe, zakoni in podzakonski predpisi, ki urejajo posamezna upravna in druga pravna področja, predpisi občin in splošni akti nosilcev javnih pooblastil.

Upravno sodišče RS, skladno s 1. členom Zakona o upravnem sporu, zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih interesov posameznikov, pravnih oseb in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, proti odločitvam in dejanjem upravnih oziroma v skladu z zakonom drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa zakon.


Uspešno in učinkovito poslovanje je merjeno z indikatorji obvladovanja pripada, zmanjšanja povprečnega časa reševanja zadeve in sodnih zaostankov. Ciljni količniki (za leto 2007) so: količnik pripada vseh zadev – 1,05;

80


količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev – 1,05; količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev – 8,7; količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev – 12,0; količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev – 5,3; količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb – 4,5; količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb – 8,3; izraba delovnega časa – 93,75 %.

Dolgoročni cilj sodišča je zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje oziroma reševanje upravnih sporov v čim večjem obsegu in v okviru razumnega roka.


Glavni izvedbeni indikatorji in planirani rezultati za leto 2005 so: količnik obvladovanja pripada vseh zadev – 1,05; količnik obvladovanja pripada pomembnejših zadev – 1,05; količnik povprečnega časa reševanja vseh zadev – 9,0; količnik povprečnega časa reševanja pomembnejših zadev – 14,0; količnik sodnih zaostankov pomembnejših zadev – 5,1; količnik razmerja med številom rešenih pomembnejših zadev in številom vloženih pritožb – 3,5; količnik razmerja med številom vloženih pritožb v pomembnejših zadevah in številom razveljavljenih in spremenjenih odločb – 8,15; strošek dela na rešeno zadevo – 73.825 SIT; materialni strošek na rešeno zadevo - 19.460 SIT.


Ključna naloga Upravnega sodišča RS je odločanje v upravnih sporih, za katere je pristojno sodišče s sedežem v Ljubljani in oddelki v Novi Gorici, Celju in Mariboru. Pristojnosti sodišča so določene z Zakonom o upravnem sporu.


Predlogi pravic porabe temeljijo na: - izhodiščih, danih v proračunskem priročniku za pripravo Predloga rebalansa za leto 2005, - internih navodil koordinatorja (Vrhovno sodišče RS).


Ključna naloga Upravnega sodišča RS je odločanje v upravnih sporih, za katere je pristojno sodišče s sedežem v Ljubljani in z oddelki v Novi Gorici, Celju in Mariboru. Pristojnosti sodišča so določene z Zakonom o upravnem sporu.


Predlogi pravic porabe temeljijo na: - izhodiščih, danih v proračunskem priročniku pa pripravo Predloga rebalansa za leto 2005, - internih navodil koordinatorja (Vrhovno sodišče RS).


Ključna naloga Upravnega sodišča RS je odločanje v upravnih sporih, za katere je pristojno sodišče s sedežem v Ljubljani in oddelki v Novi Gorici, Celju in Mariboru. Pristojnosti sodišča so določene z Zakonom o upravnem sporu.


Predlogi pravic porabe temeljijo na: - izhodiščih, danih v proračunskem priročniku za pripravo Predloga rebalansa za leto 2005 - internih navodil koordinatorja (Vrhovno sodišče RS).


Sredstva manjših investicij (projekt 4611-02-0001) bodo uporabljena za zamenjavo dotrajane in poškodovane opreme in pisarniškega pohištva manjše vrednosti.

81


5011 - Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani


09025001 - Administracija višjega delovnega in socialnega sodišča Opis podprograma

Poslanstvo Višjega delovnega in socialnega sodišča (VDSS) v okviru sodne veje oblasti je v realizaciji pravne države na področju delovnih razmerij in socialne varnosti z vidika ključne naloge zagotoviti na tem področju vsakomur pravic do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem v razumnem roku. Pri tem je glavna naloga VDSS reševanje pritožb zoper odločitve prvostopenjskih delovnih in socialnih sodišč v RS.


Pravno podlago za delovanje VDSS predstavljajo določbe 2. in 23. člena Ustave RS in 9. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94).


Ker je pred leti prišlo pri VDSS do nesprejemljivega zaostanka pri reševanju zadev, tako da je bila na tem področju ogrožena ustavna pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja (v letu 2000 povprečno trajanje postopka pri sodišču 18 mesecev), je bil v letu 2001 sprejet program reševanja sodnega zaostanka. V letu 2002 se je program reševanja sodnega zaostanka uspešno realiziral (znižanje zaostanka za 749 zadev oz. za 22,5 %, skrajšanje povprečnega trajanja reševanja zadev na 10,5 koledarskih mesecev). V letu 2003 so se pojavile pri realizaciji ciljev programa reševanja sodnega zaostanka določene nepredvidene težave (v prvem polletju povečan pripad novih zadev za 27 %, nekajmesečni kadrovski izpad treh sodnikov), tako da je sodišče v prvem polletju doseglo le 4 % nadaljnje znižanje števila rešenih zadev.

Sodišče je v letu 2004 obvladovalo letni pripad, saj je rešilo skupaj več zadev, kot jih je prejelo v reševanje, vendar je ob koncu leta kljub temu zaostanek nerešenih zadev, zlasti na oddelku za socialne spore, ostal precejšen. Na oddelku za delovne spore se je zaostanek zmanjšal v primerjavi z letom 2003 za 8 %, v primerjavi z letom 2001 pa za kar 34 %. Število nerešenih socialnih sporov pa se povečuje, saj je v letu 2003 bilo 619 nerešenih zadev, v letu 2004 pa nekoliko manj, 607 zadev, kar pomeni, da se je zaostanek zmanjšal le za 2 %.

Končni dolgoročni cilj programa reševanja sodnega zaostanka pri VDSS je, da preide sodišče v letu 2007 na tekoče reševanje pritožbenih zadev znotraj šestmesečnega roka, ob povprečnem trajanju postopkov tri do štiri mesece.


V letu 2005 je ob popolni kadrovski zasedbi ter dodatni dodelitvi enega okrožnega sodnika ter ob nespremenjenih procesnih rešitvah predvideno znižanje sodnega zaostanka na realnih 20 %, kar pomeni dejansko povprečno trajanje reševanja zadev izpod šest mesecev oz. reševanje vseh zadev znotraj 10-mesečnega roka.


Zagotavljanje kadrovskih pogojev za delovanje sodišča v načrtovanem okviru.


Zagotovitev sredstev za plače za polno kadrovsko zasedbo sodišča (v skladu z veljavno sistemizacijo in kadrovskim načrtom).


Predvidena so sredstva po stanju zaposlenih leta 2004 in upoštevaje Navodila za načrtovanje sredstev za plače v letu 2004 in 2005 kot so navedena v Proračunskem priročniku 2004 - 2005.


Zagotovitev sredstev za plače za popolno kadrovsko zasedbo sodišča (v skladu z veljavno sistemizacijo in kadrovskim načrtom).

82



Zagotavljanje materialnih pogojev za delovanje sodišča v načrtovanem okviru.


Predvidena so sredstva za redne potrebe, ki se pojavljajo pri rednem delu sodišča v načrtovanem obsegu. Upoštevaje predvideno rast cen v letu 2005.


Zagotavljanje kritja materialnih stroškov glede na obseg dejavnosti, ki izhaja iz opredeljenih ciljev delovanja sodišča.


Zagotavljanje materialnih pogojev za delovanje sodišča v načrtovanem okviru.


Dopolnitev opreme prostorov sodišča in zamenjava dotrajane opreme.


Planirana sredstva za drobne investicije po dogovorjenem izhodišču (30.000 SIT na zaposlenega).


Dodelitev opreme prostorov sodišča in zamenjava dotrajane opreme.

5012 - Delovno sodišče v Celju


09025002 - Administracija delovnih in socialnih sodišč Opis podprograma

Podprogram 09025002 - administracija delovnih in socialnih sodišč. Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (2. čl. Ustave RS), preko ključne naloge zagotoviti vsakomur pravico do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem v razumnem roku (23. čl. Ustave). Glavna naloga Delovnega sodišča je reševanje delovnih sporov (4. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Glavne naloge se izvajajo na sedežu sodišča na Gregorčičevi ul. 6 v Celju in po potrebi tudi zunaj njega - zunanje poslovanje. Finančno poslovanje je zagotovljeno s proračunom RS. Poteka na treh postavkah: plače, materialni stroški in male investicije. Vsako leto sodišče pri svojem delu upošteva varčevalne ukrepe pri porabi proračunskih sredstev.


Delovno sodišče v Celju izvaja naloge na podlagi 98. čl. Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 14/94, 45/95, 38/99 in 28/00) in Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 2/04 - ZDSS - 1). Finančno poslovanje sodišča poteka v skladu z Zakonom o izvrševanju Proračuna RS (Uradni list RS, št. 5/96, 78/97, 87/97, 34/98, 32/01) z ostalimi podzakonskimi akti, Zakonom o postopkih za izvrševanje proračuna RS, Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 s spremembami), Zakonom o računovodstvu in ostalimi podzakonskimi akti.


Zagotavljanje sodnega varstva v okviru razumnega roka, uspešno in učinkovito poslovanje (obvladovanje pripada, zmanjšanje povprečnega časa reševanja zadeve, zmanjševanje zadev starejših od 10 let), zakonito, strokovno in nepristransko poslovanje (povečanje kvalitete dela), obvladovanje in zniževanje stroškov, izraba delovnega časa, zmanjševanje stroškov dela in materialnih stroškov na rešeno zadevo.

83



Letni cilji na nivoju podprograma so za sodišče enaki kot že pod točko 3. dolgoročni cilji podprograma, zato jih v tem delu ne navajamo.


Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države (2. čl. Ustave RS), preko ključne naloge zagotoviti vsakomur pravico do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem v razumnem roku (23. čl. Ustave). Glavna naloga delovnega sodišča je reševanje delovnih sporov (4. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Delovno sodišče v Celju izvaja naloge na podlagi 98. čl. Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 14/94, 45/95, 38/99 in 28/00) in Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 2/04).


Izhodišče je uspešno in učinkovito poslovanje, skrajšanje časa obravnavanja zadev. Sodni zaostanki: cilj je iz leta v leto doseganje višjega količnika, ki se že kaže v rezultatu koncem leta 2004, ko sodišče skoraj nima več sodnega zaostanka. Zakonito, strokovno in nepristransko obravnavanje zadev. Indikator predstavlja povečanje kvalitete dela. Izhodišča pri izračunu predloga pravic porabe so v celoti v skladu s priporočili Ministrstva za finance.

V preteklem proračunskem letu sredstva iz naslova plač sodišču niso zadoščala. (dodatno odobrena sredstva v višini 7,7 mio. SIT). Z letošnjim proračunom je bilo sodišču zagotovljenih za 6 % manj sredstev kot v preteklem proračunskem letu. Na podlagi obstoječih zaposlitev in neplaniranih novih zaposlitev sredstva na tej postavki sodišču zagotovo ne bodo zadoščala.


Povečanje kvalitete dela, obvladovanje stroškov v okviru postavke. Zaradi restriktivnih ukrepov, novih zaposlitev sodišče v finančni načrt ni vključilo.


V okviru postavke sta predvideni dne novi zaposlitvi, ki pa jih, kot že navedeno, zaradi restriktivnih ukrepov Vlade RS ni bilo moč vključiti v finančni načrt sodišča za leto 2005. Ostalih projektov v okviru proračunske postavke sodišče nima. Sodišče se bo trudilo, da bo krilo stroške obstoječih zaposlitev do konca proračunskega leta 2005, kljub nižjemu finančnemu načrtu za leto 2005, v primerjavi z realizacijo leta 2004.


"Sredstev za izvedbo ZSPJS" sodišču ni več potrebno planirati v okviru finančnega načrta, zato je sredstva razporedilo na postavko za "redne" plače. Na podlagi navedenega dodatne obrazložitve v okviru postavke niso mogoče.


Poslanstvo in ključne naloge sodišča so: izvajanje sodne oblasti in sicer kot specializirano sodišče s pristojnostmi odločanja v individualnih delovnih sporih in kolektivnih delovnih sporih. Sodišče si prizadeva za izvajanje sojenja v razumnem roku, kar mu v celoti uspeva glede na trenutno zmanjšanje pripada zadev in glede na doseganje pričakovanih rezultatov dela.


Izhodišče za planiranje predloga pravic porabe je bila upoštevana dejanska realizacija tekočega proračunskega leta in predvidena letna rast cen življenjskih stroškov predvidena za leto 2005. Bistveni stroški v okviru proračunske postavke materialnih stroškov bodo kakor vsako leto predstavljali: strošek poštnine, stroški sodnih postopkov, refundacije firmam za nadomestilo zaslužka sodnikov porotnikov, stroški pisarniškega materiala in stroški varovanja zgradb in prostorov. Procent realizacije na izpostavljenih kontih izhaja tudi iz poravnavanja obveznosti iz leta 2004 v januarju 2005. Sodišču je bilo s sprejetim proračunom za leto 2005 za 2 % manj zagotovljenih pravic porabe v veljavnem proračunu glede na realizacijo leta 2004.

84



Letni cilj v okviru proračunske postavke materialnih stroškov je obvladovanje in zniževanje porabe sredstev. Kazalci, s katerimi bo merilo doseganje zastavljenih ciljev: Izraba delovnega časa 95,00 % in zniževanje stroškov na rešeno zadevo.


Števila in vsebine bodočih sporov ni možno napovedati in s tem posledično višine stroškov iz naslova poslovanja sodišča, zato je še nemogoče predvideti oz. oblikovati ustrezen projekt v okviru proračunske postavke materialnih stroškov ob pripravi proračuna RS za leto 2005. Sodišče se zavzema za vsakoletno zmanjšanje materialnih stroškov in je pristop k porabi proračunskih sredstev v okviru postavke zelo restriktiven. Prevzemajo se le obveznosti, ki so nujne za nemoteno poslovanje sodišča.


V okviru postavke malih investicij sodišče ne predvideva večjih akcij. Iz naslova malih investicij so sredstva predvidena za kritje stroškov manjših rednih vzdrževalnih del in nakupa osnovnih sredstev manjše vrednosti.


Izhodišča, na katerih temelji izračun predloga pravic porabe, so v skladu z navodili Ministrstva za finance, zato indikatorje sodišče v okviru navedene postavke nima.


Posebnih ciljev sodišče na tej postavki nima. Gre za male investicije v okviru katerih sodišče glede na nujne potrebe izvaja potrebna dela in naloge (nakup manjših osnovnih sredstev, vzdrževanje,..).


Večjih projektov sodišče na tej proračunski postavki nima.

5013 - Delovno sodišče v Kopru



Delovno sodišče v Kopru, s sedežem na Ferrarski št. 9, Koper, kjer je pristojno za sodno okrožje Koper, ima na podlagi 8. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) še zunanji oddelek v Novi Gorici, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica, kjer je pristojno za sodno okrožje Nova Gorica.

V skladu z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih je pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih, nekaterih kolektivnih delovnih sporih (4. in 6. člen ZDSS); po Zakonu o brezplačni pravni pomoči pa odloča tudi o prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči (Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 42/99).

Zakonske in druge pravne podlage - Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami, - čistopis 73/2004), - Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami – čistopis 71/2004), - Sodni red (Uradni list RS, št. 17/95 s spremembami in dopolnitvami), - Zakon o delovnih in socialnih sodiščih – stari (Uradni list RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami), - Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004), - Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 s spremembami in dopolnitvami), - Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 42/99 s spremembami in dopolnitvami).


Dolgoročni cilji Delovnega sodišča v Kopru so uspešno in učinkovito poslovanje, zagotavljanje zakonitega, strokovnega in nepristranskega sojenja ter obvladovanje stroškov.

Cilj: uspešno in učinkovito poslovanje ter zagotavljanje zakonitega, strokovnega in nepristranskega sojenja

Indikatorji:

85


- ciljni količnik obvladovanja pripada je 1,10, - ciljni čas povprečnega reševanja zadeve je 6 mesecev - ciljni količnik obvladovanja sodnega zaostanka je 2,00


V okviru doseganja cilja se bo sodišče z doslednim izvajanjem zakonskih in podzakonskih predpisov in angažiranjem zaposlenih prizadevalo dosegati čim bolj učinkovito in transparentno porabo proračunskih sredstev.

Indikatorji: - boljša izraba delovnega časa - obvladovanje stroškov dela - obvladovanje materialnih stroškov na rešeno zadevo


Cilj: uspešno in učinkovito poslovanje ter zagotavljanje zakonitega, strokovnega in nepristranskega sojenja

Indikatorji: - ciljni količnik obvladovanja pripada 1,08, - ciljni čas povprečnega reševanja zadeve 7,5 meseca, - ciljni količnik sodnega zaostanka 1,08


V okviru navedenega cilja so bo sodišče tudi na letni ravni prizadevalo zagotavljati zakonito, učinkovito in transparentno porabo proračunskih sredstev.

Indikatorji: - boljša izraba delovnega časa - obvladovanje stroškov dela - obvladovanje materialnih stroškov na rešeno zadevo


V okviru proračunske postavke 4120 - Plače, planiramo sredstva za izplačilo bruto plač, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, davkov in prispevkov delodajalca in drugih osebnih prejemkov zaposlenih.


Sredstva na postavki 4120 - Plače so planirana na osnovi števila zaposlenih ter višine plače, v skladu z zakoni in podzakonskimi akti, ki urejajo področje plač in upoštevaje izhodišča iz proračunskega priročnika. Postavka je povečana za sredstva, ki so bila po proračunu za leto 2005 dodeljena na postavki 4783 - Sredstva za izvedbo ZSPJS.


Cilj sodišča je doseči zmanjševanje stroška dela na rešeno zadevo in z obstoječo kadrovsko zasedbo učinkovito obvladovati pripad novih zadev. Konec leta 2004 je bil ukinjen zunanji oddelek v Postojni in s tem se je število zaposlenih zmanjšalo za dva, kar bo pripomoglo k še boljšemu poslovanju sodišča.


Po rebalansu za leto 2005 ne planiramo sredstva za ZSPJS. Sprejeta sredstva po Proračunu za leto 2005 smo prenesli na postavko 4120 - Plače.


Na postavki materialni stroški so planirana sredstva za nemoteno delovanje sodišča na sedežu v Kopru in zunanjem oddelku v Novi Gorici; kot so: pisarniški in splošni material in storitve, posebni material in storitve, energija, voda, komunalne storitve in komunikacije, prevozni stroški in storitve, izdatki za službena potovanja, tekoče vzdrževanje, poslovne najemnine in zakupnine in drugi operativni odhodki.

86



Predlog rebalansa za leto 2005 je pripravljen glede na realizacijo odhodkov za leto 2004 in kazalcev iz Proračunskega priročnika za pripravo Predloga rebalansa za leto 2005. Zaradi vedno večjega poudarka in nujnosti dodatnega izobraževanja sodnikov, se bodo sodniki naslovnega sodišča v letu 2005 udeležili vseh organiziranih seminarjev in simpozijev in to se bo odražalo tudi na porabi sredstev. Glede na zastavljene cilje, se opaža manjša porast stroškov v zvezi s sodnimi postopki. Sodišče ima v planu za leto 2005 nakup nujne strokovne literature.


Sodišče si bo prizadevalo zagotoviti čimbolj racionalno poslovanje tudi na področju materialnih stroškov.


Sredstva na tej postavki so namenjena za nakup novih in zamenjavo dotrajanih osnovnih sredstev, potrebnih za nemoteno delovanje sodišča.


Predlog pravic porabe temelji na določbah 20. člena Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 20/2004)


Zagotovitev ohranjanja oz. vzdrževanja obstoječega obsega osnovnih sredstev ter nujnih nabav osnovnih sredstev za nemoteno poslovanje.


Celotna proračunska postavka je vključena v projekt Načrt razvojnih programov, šifra 5013-02-0001 - Manjše investicije. Namen projekta je zamenjava dotrajane, poškodovane in tehnično-tehnološko zastarele opreme.

5014 - Delovno in socialno sodišče v Ljubljani



Izvajanje sodne funkcije na področju individualnih in kolektivnih delovnih sporov in socialnih sporov.


Pravne podlage za odločanje o individualnih in kolektivnih delovnih sporih ter socialnih sporih so podane v Zakonu o sodiščih in v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih.


Dolgoročni cilji sodišča so odločanje v sodnih sporih v razumnem roku. Podrobneje jih ni mogoče opredeliti, saj sodišče nima nobenega vpliva na pripad zadev. Minimalen vpliv sodišča je podan le v okviru racionalne organizacije dela.


Letni izvedbeni cilji podprograma so obvladovanje pripada zadev ter zagotavljanje sojenja v razumnem roku. Cilj sodišča je ne le ohranitev, temveč izboljšava količnikov, ki jih izračunava za posamezno sodišče sodni svet RS.

Stroški na rešeno zadevo se bodo v letu 2005 povečevali, glede na leto 2004, saj je sodišče primorano osnovno dejavnost opravljati v najetih poslovnih prostorih, za katere plačuje ekonomske najemnine. Neznatno ali zanemarljivo pa se bodo povečali zaradi strokovno zahtevnejših zadev, ki jih obravnava sodišče. Stroškov za posamezno rešeno zadevo sodišče ne podaja, ker ni izdelana metodologija za izračun.

87



Dejavnost sodišča je izvajanje sodne funkcije v individualnih in kolektivnih delovnih sporih in socialnih sporih.


Izhodišča za odmero pravic so enaka z zakonom in kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti odmerjenim pravicam iz delovnih razmerij, ob upoštevanju povečanih izhodišč, kot jih je določilo MF, vse pa povečano z dejanskim številom zaposlenih.


Posebnih projektov sodišče ne izvaja.


Dejavnost sodišča je izvajanje sodne funkcije v individualnih in kolektivnih delovnih sporih in socialnih sporih.


Pri odmeri pravic je sodišče upoštevalo potrebna sredstva za najem novih poslovnih prostorov, povečano inflacijo ter izhajalo iz dejanske porabe sredstev za kritje materialnih stroškov v letu 2004 in ob oceni potrebnih sredstev za leto 2005.

Odmerjena sredstva kot jih je določil predlagatelj z rebalansom plana bodo zadoščala za pokritje najnujnejših obveznosti sodišča. Ker je sodišče na tej postavki izkazalo največji primanjkljaj iz naslova sredstev za plačila ekonomskih najemnin, opozarjamo, da je v rebalansu ta postavka pokrita za osem mesecev in bo postala kritična, če najemodajalec ne bo reševal te problematike skladno s finančnimi možnostmi sodišča. Poudariti je potrebno, da ne gre za najem novih poslovnih prostorov, temveč le za ureditev statusa najemnika v prostorih, ki jih sodišče zaseda od 1983. leta.


V okviru teh sredstev mi ne vodimo nobenega projekta, temveč zagotavljamo le z zakonom potrebne pravice.


Obravnavana sredstva so namenjena tekočemu odpravljanju pomanjkljivosti, ki otežujejo ali onemogočajo tekoče delo sodišča.


Višina sredstev je izkazana skladno z dejstvom, da sodišče deluje na 5-ih različnih lokacijah in glede na število dejansko zaposlenih delavcev na sodišču.


Sredstva niso vključena v noben poseben projekt in služijo sprotnemu zadovoljevanju potreb sodišča.

5015 - Delovno sodišče v Mariboru



Poslanstvo sodne veje oblasti je v zagotavljanju pravne države preko ključne naloge zagotoviti vsakemu pravico do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem v razumnem roku (2. in 23. člen Ustave RS).

88



Delovno sodišče v Mariboru je bilo ustanovljeno z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) in je pristojno za območje štirih sodnih okrožij, in sicer za območje okrožij Maribora, Murske Sobote, Ptuja in Slovenj Gradca. Tudi nov Zakon o delovnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004) v 12. členu glede teritorialne pristonosti ni prinesel nobenih sprememb.

Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči pa odloča tudi o prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči (Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 42/99).


Cilj sodišča je obdržati trend rednega reševanja delovnih sporov, brez zaostankov.

Zaradi povečanega trenda socialnih sporov je našemu sodišču dodeljeno opravljanje sodniške službe za Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.


Ob upoštevanju veljavnega Sodnega reda in letnega razporeda dela sodišča bodo sodniki v letu 2005 nadaljevali s reševanjem delovnih sporov tako, da bodo dajali relativno prednost pri reševanju delovnih sporov v katerih je bila odločitev že razveljavljena, vsem sporom, ki imajo za posledico izgubo zaposlitve ter sporom, ki se nanašajo na subjekt, nad katerim je začet stečaj ali likvidacijski postopek.


Ključna naloga Delovnega sodišča je odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih za katere je pristojno sodišče v Mariboru (z oddelkom v Murski Soboti, Slovenj Gradcu in na Ptuju). Pristojnosti so določene v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004)


Na dan 31.12.2004 je na sodišču 35 zaposlenih, od tega 14 sodnikov in 21 sodnega osebja. Kljub temu, da nam je bilo za plače in druge osebne prejemke dodeljenih nekaj več sredstev glede na prvoten finančni načrt za leto 2005, nam bo za novo zaposleno - sekretarko sodišča, ki je nastopila delo 16.11.2004 primanjkovalo za 7.122 tisoč SIT sredstev in 2550 tisoč SIT za odpravnine sodnega osebja ob upokojitvi.

Izračun plač in drugih osebnih prejemkov je bil opravljen v skladu z zakoni in podzakonskimi akti, ki urejajo področje plač v javnem sektorju in upoštevaje izhodišča iz priročnika za pripravo rebalansa 2005.

Primerjava na realizacijo porabe sredstev napram letu 2004 ni možna, ker je bila velika odsotnost zaradi bolezni, katerih sredstva so se refundirala in se tudi vračala v proračun na postavko.


Letni cilji so enaki dolgoročnim in dajejo poudarek zmanjševanju sodnih zaostankov oziroma nadaljevanju doseženega - tekoče reševanje delovnih sporov.

4785 - Sredstva za izvedbo ZSPJS Izhodišča in kazalci (indikatorji) na katerih temeljijo izračuni predlogov pravic porabe

Ker v letu 2005 ne bomo potrebovali sredstev za usklajevanje plač, smo sredstva prenesli na postavko 4140- Plače.


Ključna naloga Delovnega sodišča je odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih za katere je pristojno sodišče v Mariboru (z oddelkom v Murski Soboti, Slovenj Gradcu in na Ptuju). Pristojnosti so določene v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih.


Izračun sredstev na postavki 4143 - materialni stroški je pripravljen v skladu s navodili Proračunskega priročnika za pripravo Predloga rebalansa za leto 2005, ter upoštevajoč nove obveznosti, ki so nastopile ob dodatnih prostorih, to so najemnina, električna energija, ogrevanje, voda, odvoz smeti (po kvadratnih metrih), čiščenje prostorov, ter

89


ureditev dodatnih prostorov(tekoče vzdrževanje). Tudi poštnina se je povečala ter sredstva za priročno literaturo, ki jo sodišče potrebuje ob novi zakonodaji.


Kot vsako leto tudi letos bomo s sredstvi, ki nam bodo dodeljena za materialne stroške racionalno trošili.


Ključna naloga Delovnega sodišča je odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih za katere je pristojno sodišče v Mariboru (z oddelki v Murski Soboti, Slovenj Gradcu in na Ptuju). Pristojnosti so določene v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih.


Na postavki 3605 - Investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov so planirana sredstva za investicije manjše vrednosti. Sredstva bomo porabili za nakup pisarniške opreme manjše vrednosti, ki niso v skupnem načrtu nabav pri Ministrstvu za pravosodje.

Planirana sredstva ne prekoračujejo dovoljenega zneska na podlagi števila zaposlenih (24. čl. ZIPRS0405), saj znašaJo planirana sredstva povprečno na zaposlenega 28 tisoč SIT.


Na proračunski postavki 3605 V projektu 5015-02-0001 - Manjše investicije smo planirali sredstva za zamenjavo dotrajane, poškodovane in tehnično tehnološko zastarane opreme. Planirali smo nakup pohištva (stoli), nakup pisarniške opreme v dodatne prostore(lamelne zavese, preproge), fotokopirni aparat in faks.

90

Documents

41, 42, 46, 50 SODIŠČA - Portal GOV.SI · 2005. 7. 20. · o javnih financah, Zakon o javnih uslužbencih, Sodni red, Zakon o pravniškem državnem izpitu, Zakon o brezplačni pravni