4.1 Gesla A-B Avtorji: Kristinka Vuković, Urška Juršev

4.1 Gesla A-B

Avtorji: Kristinka Vuković, Urška Juršev, Sonja Kermat

www.kontiranje.si

Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.Dunajska cesta 21

1000 Ljubljana

Brezplačna modra številka: 080 80 92

Urednik: Mihael Sket, [email protected]

mailto:[email protected]

Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.

Konti, knjiţbe, protiknjiţbe

4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov

2

1. Kazalo

4.1.1 Amortizacija A-B/5 3

4.1.2 Ara A-B/1 14

4.1.3 Arhiviranje A-B/6 19

4.1.4 Avans A-B/2 27

4.1.5 Avtomobil A-B/3 39

4.1.6 Bančni račun A-B/11 58

4.1.7 Bančna garancija A-B/12 65

4.1.8 Blagajna A-B/9 72

4.1.9 Blagovni kredit A-B/7 82

4.1.10 Boni A-B/10 88

4.1.11 Boniteta A-B/8 104

4.1.12 Bremepis A-B/4 133




3

4.1.1 Amortizacija A-B/5

Amortizacija je v stroške poslovanja razporejeni del vrednosti neopredmetenih dolgoročnih

sredstev opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih nepremičnin, vrednotenih po modelu

nabavne vrednosti, v skladu z izbrano metodo amortiziranja.

Računovodski vidik

Nabavna vrednost sredstev, ki v poslovnem procesu sodelujejo več kot eno obračunsko

obdobje (več kot 12 mesecev), se postopno prenaša med stroške poslovanja glede na njihovo

dobo koristnosti ali dejansko uporabo – ta proces imenujemo amortiziranje. Amortizirajo se

samo sredstva, ki imajo končno dobo koristnosti in se z uporabo zmanjšuje njihova vrednost.

Tako ne amortiziramo zemljišč (razen zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov)

in drugih naravnih bogastev, opredmetenih osnovnih sredstev kulturnega, zgodovinskega ali

umetniškega pomena ter drugih sredstev, katerih uporaba ni časovno omejena.

Metode amortiziranja

Podjetje lahko izbira med naslednjimi metodami amortiziranja:

metoda enakomernega časovnega amortiziranja,

metoda padajočega amortiziranja,

metoda proizvedenih enot (funkcionalno amortiziranje).

Doba koristnosti

Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko

obdobje. Če se podjetje odloči za časovno amortiziranje, mora pred pričetkom amortiziranja

opredeliti dobo koristnosti sredstva. Le ta je odvisna od:

pričakovanega fizičnega izrabljanja,

pričakovanega tehničnega staranja,

pričakovanega gospodarskega staranja,

pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.

Izbrati je treba tisto metodo, ki najbolj ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe bodočih

gospodarskih koristi od amortizirljivega zneska.

Kateri kriterij se uporabi za določitev dobe koristnosti?




4

Za dobo koristnosti se upošteva tista, ki je glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov

najkrajša.

Amortizacijska stopnja

Amortizacijska stopnja pri enakomernem časovnem amortiziranju je razmerje med

vrednostjo, ki se v posameznih letih prenaša na poslovne učinke, in amortizacijsko osnovo.

Amortizacijska stopnja = Letna amortizacija / amortizacijska osnova * 100 = x%

Amortizacijska osnova

Amortizacijska osnova je pri enakomernem časovnem amortiziranju enaka nabavni

vrednosti, zmanjšani za ocenjeno preostalo vrednost. Če je bila nabavna vrednost

prevrednotena, se amortizacijska osnova popravi za znesek prevrednotenja.

Preostala vrednost

Preostala vrednost je ocenjeni znesek, ki bi ga podjetje prejelo za odtujitev sredstva ob

koncu dobe koristnosti. Praviloma se upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer se

upoštevajo tudi stroški likvidacije sredstva; če so stroški likvidacije večji od ocenjene

preostale vrednosti, se preostala vrednost pri amortiziranju ne upošteva.

Sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoloţljivo za

uporabo.

Dokončni obračun

Med letom se obračunavajo začasni stroški amortizacije, ki se popravljajo za spremembe v

stanju opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev med letom. Dokončni

obračun amortizacije se izdela na koncu poslovnega leta in ob statusnih spremembah med

letom.

Sredstva na lizing




5

Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, vzetih v finančni najem, mora biti usklajeno z

amortiziranjem drugih podobnih opredmetenih osnovnih sredstev. Enako velja za sredstva,

dana v poslovni najem.

Skupinsko amortiziranje

Amortizacija se obračunava posamično, skupinsko pa se lahko samo pri drobnem inventarju

iste vrste ali podobnega namena.

Ali je potrebno obračunavati amortizacijo tudi, če se sredstvo ne uporablja več?

Amortizacijo je treba obračunavati tudi, če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz

uporabe, dokler ni v celoti amortizirano.

Stroški amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev

s končnimi dobami koristnosti, pridobljenih z drţavnimi podporami ali donacijami, se

obračunavajo posebej; iz dolgoročno odloţenih prihodkov se vnašajo med prihodke

posameznega poslovnega leta zneski, ki ustrezajo tako obračunanim stroškom amortizacije.

Davčni vidik

Amortiziranje sredstev obravnavajo 15., 33 in 80. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih

oseb (ZDDPO-2, Uradni list 117/2006).

Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki so se začela amortizirati

pred 1.1.2007, pa se obravnavajo po zakonu, ki je veljal takrat, torej v skladu s 15., 16. in 17.

členom Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 - uradno

prečiščeno besedilo) oziroma 26. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni

list RS, št. 33/06 - uradno prečiščeno besedilo).

Veljavne amortizacijske stopnje

Glede na tri zakone in obdobje, ko smo začeli amortizirati osnovno sredstvo, imamo dve

različni amortizacijski stopnji, prav tako pa so sredstva razdeljena po različnih skupinah.

Začetek amortizacije v letu 2007 ali kasneje




6

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoročnih sredstev in

naloţbenih nepremičnin (v nadaljevanju: amortizacija) se kot odhodek prizna v

obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih

amortizacijskih stopenj za:

Tabela 1: Veljavnost od 01.01.2007

Amortizacija je za davčne namene priznana v zneskih, kot je obračunana po Slovenskih

računovodskih standardih. To pomeni, da če podjetje obračunava amortizacijo v niţjih

zneskih, kot je davčno priznana, jo v davčni obračun lahko vključi le v obračunanem znesku

v poslovni bilanci in ne v znesku, ki jo dovoljuje ZDDPO-2. Če pa se amortizacija za

poslovne namene obračunava v višjih zneskih, kot so davčno priznani, se preseţni znesek

amortizacije prizna v naslednjih davčnih obdobjih (po dokončnem obračunu za poslovne

namene). Iz tega naslova lahko podjetje izkazuje terjatve za odloţene davke.

Do 500 eurov

Za opredmetena osnovna sredstva, katerih doba uporabnosti je daljša od enega leta in

posamična nabavna vrednost ne presega 500 eurov, se lahko kot odhodek ob prenosu v

uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti. To velja tudi, če za poslovne namene

podjetje obračunava amortizacijo, pri čemer svetujemo, da podjetje zagotovi ustrezne

evidence. Pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih do posamične vrednosti 500 eurov ima

podjetje v skladu z SRS prav tako moţnost, da jih šteje kot strošek v obdobju, ko se pojavijo,

vendar pa ni določil v ZDDPO, ki omogočajo celoten odpis nabavne vrednosti. Če pa podjetje

neopredmetena dolgoročna sredstva za poslovne namene amortizira, je davčno priznana

stopnja za programsko opremo 50%, za ostala vlaganja pa 10% (več o tem pod geslom

"Inventar").

Začetek amortizacije pred letom 2007




7

Začetek obračunavanja amortizacije v letu 2006: Amortizacija opredmetenih osnovnih

sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev se kot odhodek prizna največ do zneska,

obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišje letne

amortizacijske stopnje, ki so navedene v tabeli 2.

Pomembna sprememba v letu 2006 je, da se amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev

obravnava za davčne namene ločeno od amortizacije za poslovne potrebe, kot jo določajo

SRS. Razlike, ki nastanejo zaradi različnega amortiziranja po SRS in po ZDDPO-1, zakon

posebej obravnava. Pri prodaji ali drugačni odtujitvi sredstva pred dokončno obračunano

amortizacijo, se prihodki in odhodki upoštevajo na način, da ne pride do njihovega

neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja. Torej odhodki za davčne namene niso

dosledno odvisni od načina amortiziranja po SRS.

Začetek obračunavanja amortizacije pred letom 2006: Amortizacija opredmetenih

osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev se kot odhodek prizna v

obračunanem znesku, vendar največ do zneska, obračunanega z uporabo metode

enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih letnih amortizacijskih stopenj,

predpisanih s tem zakonom.

Pred letom 2006 je veljalo, da če so se sredstva po SRS amortizirala po višjih stopnjah, kot so

bile dovoljene z davčno zakonodajo, je moralo podjetje razliko izločiti iz davčnega obračuna

in se ta razlika tudi kasneje ni več priznala kot davčni odhodek.

Tabela 2: Veljavnost od 01.01.2005 do 31.12.2006

Primeri poslovnih dogodkov:

Primer 1: Amortizacija neopredmetenega sredstva

Podjetje naroči izdelavo računalniškega programa za celovito spremljanje poslovnega

procesa in prejme račun zanj v vrednosti 3.660 EUR (DDV znaša 660 EUR). Podjetje se

odloči, da bo program evidentiralo kot neopredmeteno dolgoročno sredstvo in ga

amortiziralo po stopnji 50%, ki velja za računalniško (strojno in programsko) opremo.




8

Št.

Dok.

Besedio

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejem računa za računalniški program

3.660

220

3.000,00

003

660,00

160

2.

TEM

Mesečni obračun amortizacije

125,00

430

008

Primer 2: Amortizacija nepremičnin

Podjetje kupi zemljišče, na katerem bo zgradilo poslovni prostor. Vrednost zemljišča po

pogodbi znaša 81.600 EUR (vračunan je 2% davek na promet nepre- mičnin). Nato prejme

račun za poslovni prostor (novogradnja) v znesku 244.000 EUR (DDV po splošni stopnji

znaša 44.000 EUR). Predvidena doba koristnosti je 40 let. Preostala vrednost po preteku

dobe koristnosti je ocenjena na 20% nabavne vrednosti.

Različica 1: Podjetje amortizira poslovni prostor kot celoto

Amortizacijska osnova = nabavna vrednost poslovnega prostora – preostala vrednost

Opomba: Zemljišče se ne amortizira.

Amortizacijska osnova = 200.000 – 40.000 = 160.000 EUR

Št.

Dok.

Besedio

Znesek

V breme

V dobro

1.

POG

Nabava zemljišča

81.600,00

020

220

2.

PRAČ

Prejeti račun za poslovni prostor

244.000,00

220




9

Neto vrednost poslovnega prostora

200.000,00

021

Obračunan DDV po splošni stopnji

44.000,00

160

3.

TEM


333,33

431

035

Različica 2: Podjetje se odloči, da bo posamezne dele poslovnega prostora amortiziralo

ločeno od celote, in sicer: streho po stopnji 5% (doba koristnosti je 20 let) in inštalacije

centralnega ogrevanja po stopnji 10% (doba koristnosti je 10 let). Vrednost strehe znaša

24.000 EUR, vrednost centralnega ogrevanja pa 15.000 EUR.

Poslovni prostor

Amortizacijska osnova = nabavna vrednost poslovnega prostora – preostala vrednost

Amortizacijska osnova = 161.000 – 40.000 = 121.000 EUR

Predvidena doba koristnosti = 40 let

Streha

Amortizacijska osnova = 24.000

Centralno ogrevanje

Amortizacijska osnova = 15.000

Št.

Dok.

Besedio

Znesek

V breme

V dobro

1.

POG

Nabava zemljišča

81.600,00

020

220

2.

PRAČ

Prejeti račun za poslovni prostor

244.000,00

220

Neto vrednost poslovnega

prostora

161.000,00

021-P




10

Obračunan DDV po splošni

stopnji

44.000,00

160

Neto vrednost stehe

24.000,00

021-S

Neto vrednost centralnega

ogrevanja

15.000,00

021-C

3.

TEM


252

431-P

035-P

100 431-S 035-S

125 431-C 035-C

Za davčne namene mora podjetje upoštevati, da je priznana amortizacijska stopnja v višini

3% za gradbene objekte in 6% za dele gradbenih objektov. Če obračunana amortizacija za

poslovne namene presega znesek, izračunan na podlagi davčno priznanih stopenj, je del

amortizacije davčno nepriznan v tekočem letu, podjetje pa si ga lahko prizna na koncu

davčnega obdobja. V našem primeru je znesek amortizacije za gradbeni objekt v celoti

davčno priznan, za dele objekta pa bi lahko znašal 6% od 39.000 EUR letno, kar je 2.340

EUR in tako obračunana amortizacija presega davčno priznani znesek v višini 360 EUR

letno. Za dele gradbenega objekta mora podjetje torej voditi ločeno evidenco za davčne

namene.




11

Primer 3: Amortizacija opreme - stroja

Podjetje prejme račun za stroj v znesku 60.000 EUR (DDV, obračunan po splošni znaša

11.000 EUR). Prevoznik dodatno zaračuna stroške prevoza v znesku 488 EUR (DDV,

obračunan po splošni stopnji znaša 88 EUR). Stroj je usposobljen za uporabo. Podjetje oceni

dobo koristnosti na 5 let, preostale vrednosti ne določi.

Amortizacijska osnova = nabavna cena + odvisni stroški nabave – preostala vrednost

Amortizacijska osnova = 50.000 + 400 – 0 = 50.400

Amortizacijska stopnja = 100 / doba koristnosti = 100 / 5 = 20%

Letni strošek amortizacije = amortizacijska osnova * amortizacijska stopnja =

= 50.400 * 20% = 10.080 EUR

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za storj

61.000,00

220

Neto vrednost opreme

50.000,00

047

Odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji

11.000,00

160

2.

PRAČ

Prejeti račun za prevoz stroja

488,00

220

Neto vrednost prevoza

400,00

047

Obračunan DDV po splošni davčni stopnji

88,00

160

3.

TEM

Prenos stroja v uporabo

50.400,00

040

047




12

4.

TEM

Mesečni obračun amortizacije stroja

840,00

432

050

Prevrednotenje stroškov amortizacije – skrajšanje prvotno ocenjene dobe koristnosti

Stroški amortizacije se prevrednotijo, če so prvotne predpostavke o dobi koristnosti

osnovnega sredstva zaradi spremenjenih okoliščin neprimerne. Skrajšanje prvotno predvidene

dobe koristnosti poveča, podaljšanje pa zmanjša ţe obračunane stroške amortizacije v

obravnavanem poslovnem letu. Prevrednotenje stroškov amortizacije vpliva na stroške, in ne

neposredno na odhodke. V tem primeru gre za spremembo računovodske ocene in ne za

spremembo računovodske usmeritve. Nova amortizacijska stopnja se ne poračunava za

nazaj, pač pa se uporablja od leta, v katerem je bila spremenjena.

V pojasnilu DURS številka 4200-25/2007 z dne 28.2.2007 je zapisano, da se sprememba

amortizacijske stopnje, ki je posledica utemeljene spremembe prvotno ocenjene dobe

koristnosti, ne šteje za spremembo metode enakomernega časovnega amortiziranja, zato se

tako obračunana amortizacija prizna tudi za davčne namene. Vendar pa je tudi v primeru

povečanja amortizacijske stopnje, ki je posledica skrajšanja prvotno ocenjene dobe

koristnosti, takšno povečanje omejeno z višino najvišje letne amortizacijske stopnje za

posamezno vrsto sredstev, kot je določena v četrtem odstavku 26. člena ZDDPO-1 oziroma

petem odstavku 33. člena ZDDPO2.

Ko podjetje ugotovi, da preostanek vrednosti ne ustreza dejanski vrednosti uporabljenih

opredmetenih osnovnih sredstev ali neopredmetenih sredstev, ki se amortizirajo, spremeni

amortizacijsko stopnjo.

Takšna sprememba mora biti ustrezno utemeljena glede na bistvene spremembe okoliščin.




13

Primer 4: Sprememba dobe koristnosti

Podjetje je 01.01.2005 dalo v uporabo stroj v vrednosti 40.000 EUR in ocenilo njegovo dobo

koristnosti na 8 let. Leta 2007 je podjetje zaradi novih okoliščin ugotovilo, da bo stroj lahko

uporabljalo le še dve leti in tako spremenilo dobo koristnosti na 5 let.

Prvotni letni znesek amortizacije: 5.000 EUR

Knjigovodska vrednost pred spremembo: 30.000

Preostala doba koristnosti: 3 leta

Novi letni znesek amortizacije: 10.000 EUR

Nova amortizacijska stopnja: 10.000/30.000 x 100 = 33,33%

Davčno priznana je največ amortizacija v višini, kot je določena v zakonu o davku od

dohodkov pravnih oseb, ki je bil v veljavi, ko smo pri amortiziranju uporabili prvotno

amortizacijsko stopnjo. To pomeni, da je davčno priznana amortizacija največ po stopnji

25%, presežek do stopnje 33,33% pa lahko podjetje za davčne namene upošteva na koncu

obdobja amortiziranja ali poračuna ob morebitni prodaji sredstva.

Konto 432-P pomeni davčno priznani poračun amortizacije, konto 432-N pa davčno

nepriznani znesek v tekočem letu.

Uporabljeni konti:

003 – Premoženjske pravice

008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja

020 – Zemljišča, vrednotena po modelu nabavne vrednosti

021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti

035 – Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja

040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti




14

047 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi

050 – Popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov zaradi amortiziranja

430 – Amortizacija neopredmetenih sredstev

431 – Amortizacija zgradb

432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov

4.1.2 Ara A-B/1

Ara je znesek denarja ali drugih stvari, s katerim kupec v odnosu do prodajalca izkaţe namero

za sklenitev določenega posla. Namen are je utrditi obveznosti obeh pogodbenih strank. Če je

ara pogoj za sklenitev pogodbe, se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je prejeta oziroma dana

ara. Običajno se ara daje ob naročilu specifičnega izdelka, ki bo izdelan po naročilu ali

naročen za točno določenega kupca. Are so pogoste v primeru nakupov nepremičnin, vozil

oziroma blaga večjih vrednosti. S pogojevanjem naročila s plačilom are se dobavitelj

zavaruje, če bi kupec odstopil od nakupa in si tako povrne del stroškov, ki bi ali so nastali v

času med sklenitvijo naročila in dobavo.

Pomen are

Ara ima trojni pomen:

1. Dokazni pomen (Plačilo are je dokaz, da je pogodba sklenjena. To je še posebej

pomembno za pogodbe, ki se sklepajo ustno. Vendar če je za veljavnost pogodbe

predpisana pisna oblika, plačilo are brez izpolnitve tega pogoja nima pravnega

učinka.);

2. Instrument utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti (Ara pogodbeni stranki spodbuja

k izpolnitvi pogodbenih obveznosti, sicer lahko nastopi (pogodbena) sankcija – izguba

are);

3. Delna izpolnitev pogodbene obveznosti (Ara se všteje v izpolnitev pogodbene

obveznosti, kadar je predmet are enak predmetu izpolnitvenega ravnanja – na primer,

kadar gre v obeh primerih za plačilo denarnega zneska.)

Če ni dogovorjeno drugače, stranka, ki je dala aro, ne more odstopiti od pogodbe s tem, da

pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro.

Pravica odstopa od pogodbe mora biti s pogodbo izrecno dogovorjena.

Obligacijski zakonik




15

Obligacijski zakonik določa, da v primeru, ko je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka,

ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to

še mogoče in povrnitev morebitne škode, aro pa všteti v izpolnitev pogodbe ali vrniti, bodisi

se zadovoljiti s prejeto aro. V primeru, da pa prejemnik are odstopi od pogodbe, sme tisti, ki

je aro dal, prav tako zahtevati izpolnitev pogodbe ali vračilo dvojne are ali vračilo are in

povrnitev nastale škode. Ko je pogodba izpolnjena, se ara vrne ali pa se všteje v kupnino.

Računovodski vidik

Varščina

Slovenski računovodski standardi posebej ne omenjajo are, je pa vsebinsko še najbliţje ari

varščina. V skladu s SRS 11 – Kratkoročni dolgovi je varščina zastavljena nadomestna stvar,

ki jo da dolţnik upniku v zagotovilo, da bo izpolnil svoje obveznosti. Pri dolţniku je dana

varščina izkazana kot terjatev, pri upniku pa dobljena varščina kot obveznost, ki zapade v

plačilo ob poravnavi terjatve. V primeru are pa kupec da dobavitelju določen znesek denarja

kot potrditev, da je pogodba o nakupu sklenjena in da bo izpolnil svojo obveznost prevzema

in plačila blaga.

Predplačilo

Z računovodskega vidika pa tudi ni velike razlike med aro in predplačilom. Dobljeni

predujem je v skladu s SRS 11 znesek denarja, s katerim kupec plača dobavitelju prihodnje

dobave proizvodov, blaga ali storitev. Pri dobavitelju je obveznost do kupca. Pomembna

razlika pa je, da če pride do razdora pogodbe v primeru danega predplačila, se mora to vrniti

skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

VPRAŠANJE:

Kako ločimo aro od predplačila?

Ara mora biti med kupcem in dobaviteljem pisno dogovorjena v pogodbi.

Knjiženje

Pri dobavitelju predstavlja prejeta ara kratkoročno obveznost iz naslova prejetih predujmov in

varščin. V skladu s kontnim načrtom za gospodarske druţbe predlagamo knjiţenje na konto

231 – Prejete kratkoročne varščine, hkrati pa svetujemo, da podjetje ločeno knjiţi varščine in

are, torej da prejete are knjiţi na posebni analitični konto (231x).

Pri kupcu oziroma dajalcu are pa plačana ara prestavlja terjatev iz naslova danih kratkoročnih

predujmov in varščin. V skladu s kontnim načrtom za gospodarske druţbe predlagamo

knjiţenje na konto 134 – dane kratkoročne varščine, hkrati pa svetujemo, da podjetje ločeno

knjiţi varščine in are, torej da dane are knjiţi na poseben analitični konto (134x).




16

V praksi se dogaja, da se kupec in prodajalec naknadno sporazumeta, da kupec lahko odstopi

od pogodbe, prodajalec pa zadrţi prejeto aro. V tem primeru prejeta ara predstavlja za

prodajalca prejeto odškodnino, kar knjiţi na konto 786 – prejete odškodnine, ter hkrati

zmanjša stanje na kontu 231 v breme.

Davčni vidik

DDV

33. člen ZDDV-1 določa, da če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali preden so

storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega

zneska plačila. Od takšnih plačil se DDV obračuna po preračunani stopnji, ki za 22 % DDV

znaša 18,0328%, za 9,5 % DDV pa 8,6758%.

Ker ara ni predplačilo za bodočo dobavo blaga ali storitev, zanjo ne velja obveznost

obračuna DDV. Vendar pa mora biti ara tudi po vsebini res ara, kajti vsebina je pomembnejša

od oblike in torej ne zadošča, da neko plačilo samo poimenujemo ara (na primer, če ara

predstavlja 50 % vrednosti pogodbe, je to po vsebini predplačilo, ali če je opredeljena kot

prvo (pred) plačilo, ali če je določeno da se plača v več delih in podobno). Ne more pa biti

edini razlog, da je neka ara po vsebini predplačilo, če se ob izpolnitvi dogovorjene pogodbe

ne vrne stranki, pač pa poračuna s kupnino, saj Obligacijski zakonik v 64. členu določa, da se

mora ara pri izpolnitvi pogodbe vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti.


PRIMER 1: Ara za nakup nepremičnine

Podjetje A d.o.o. sklene s podjetjem B d.o.o. predpogodbo o nakupu skladišča za poslovne

potrebe. Predpogodba določa, da mora podjetje A d.o.o. plačati aro v višini 5.000,00 EUR,

kar stori z nakazilom iz bančnega računa. Čez dva meseca je sklenjena pogodba o nakupu

skladišča v znesku 80.000,00 EUR. Davek na promet nepremičnin plača prodajalec. Ara se

všteje v kupnino.

Knjiženje pri podjetju A d.o.o.




17

Knjiženje pri podjetju B d.o.o.

Tudi če bi se podjetji dogovorili o obdavčitvi prometa z davkom na dodano vrednost in podali

izjavo na davčni urad, podjetje B d.o.o. kot prejemnik are ne bi obračunalo DDV, ker ara ni

obdavčena z DDV.

PRIMER 2: Ara kot odškodnina

Fizična oseba je plačala podjetju v skladu s pogodbo aro za nakup osebnega vozila v znesku

100,00 EUR. Fizična oseba je nato odstopila od pogodbe, podjetje pa se je odločilo, da bo

obdržalo aro kot odškodnino za neizpolnitev pogodbe.

Različica 1: Odškodnina je enaka prejeti ari




18

Različica 2: Odškodnina je višja od are (višina odškodnine je dogovorjena v pogodbi in

znaša 250,00 EUR)

PRIMER 3: "Ara" za nakup pohištva

Fizična oseba je pri mizarskem podjetju naročila izdelavo pohištva po naročilu. Vrednost

pohištva po predračunu je znašala 4.880,00 EUR z obračunanim 22 % DDV. Podjetje je

zahtevalo plačilo are v znesku 2.440,00 EUR. V tem primeru po vsebini ne gre za aro, pač pa

za predplačilo, saj vnaprej plačan znesek predstavlja 50 % vrednosti blaga, podjetje pa mora

od prejetega zneska obračunati DDV, kot velja za predplačila. DDV po preračunani stopnji

znaša 440,00 EUR.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro

1. BLAG Prejem

predplačila

od fizične

osebe

2.440 100 230

2. TEM Obračun

DDV od

predplačila

440 195 260

3. IRAČ Izdani račun

za pohištvo,

terjatev do

kupca

4.880 120

Prihodki od

prodaje

proizvodov

4.000 760

Obračunani

DDV

440 260

Ţe

obračunani

DDV po

avansnem

računu

440 195

4. TEM Prenos

predplačila

2.440 230 120




19

na terjatev

dokupca

Uporabljeni konti:

021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti

035 – Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja

134 – Dane kratkoročne varščine

165 – Ostale kratkoročne terjatve

195 – DDV od prejetih predujmov

230 – Prejeti kratkoročni predujmi

231 – Prejete kratkoročne varščine

266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij

769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki

760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu

786 – Prejete odškodnine

4.1.3 Arhiviranje A-B/6

Arhiviranje pomeni hranjenje starih listin.

ZGD o arhiviranju

Zakon o gospodarskih druţbah v poglavju o poslovnih knjigah in letnem poročilu določa, da

je treba poslovne knjige, bilance stanja, izkaze poslovnega izida ter z zakonom določena letna

in poslovna poročila hraniti trajno. Knjigovodske listine pa se lahko hranijo samo določeno

časovno obdobje, kot to določajo drugi predpisi.

Likvidacija družbe




20

V primeru izvedbe postopka rednega prenehanja v delniški druţbi ali druţbi z omejeno

odgovornostjo, morajo biti poslovne knjige, knjigovodska dokumentacija in dokumentacija o

likvidacijskem postopku shranjene pri enem od delničarjev oziroma druţbenikov, ali pri

organizaciji, določeni z zakonom. V primeru prenehanja druţbe z omejeno odgovornostjo pa

se poslovne knjige in knjigovodske listine izročijo v hrambo enemu od druţbenikov ali tretji

osebi. Če ni sporazuma, določi druţbenika ali tretjo osebo sodišče.

Poleg v Zakonu o gospodarskih druţbah najdemo določila glede arhiviranja v Slovenskih

računovodskih standardih in davčni zakonodaji.

Elektronsko arhiviranje je podrobneje predstavljeno v posebnem poglavju o elektronskem

računovodstvu.

Računovodski vidik

Slovenski računovodski standardi 21, 22 in 23 določajo pravila hrambe oziroma arhiviranja

knjigovodskih listin, poslovnih knjig in obračunov.

Knjigovodska listina

Knjigovodska listina je praviloma v posebni obliki sestavljen in s podpisi potrjen zapis o

poslovnem dogodku kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in

kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga izpričuje.

Arhiviranje

Po reviziji letnih računovodskih izkazov, če je predpisana, oziroma po sprejetju letnih

računovodskih izkazov se knjigovodske listine na papirju arhivirajo oziroma računalniški

nosilci podatkov shranijo. Knjigovodske listine se hranijo v izvirnikih na papirju ali pri

računalniškem oziroma mikrografskem obravnavanju na nosilcih podatkov, na katere se

prenašajo iz izvirnikov.

Knjigovodske listine na papirju se redno odlagajo, kot opredeli podjetje v svojem splošnem

aktu. Tudi roke hrambe izvirnih listin opredeli podjetje v svojem splošnem aktu, pri čemer

upošteva ustrezne predpise. Knjigovodske listine, nastale na podlagi računalniškega

obravnavanja podatkov, je treba hraniti na nosilcih podatkov in v obliki, ki omogočajo

ponovno predstavitev v prvotni nespremenjeni obliki.

Uničenje




21

Izvirne papirne knjigovodske listine, s katerih so preneseni podatki na elektronske nosilce

podatkov, se lahko po reviziji letnih računovodskih izkazov, če je predpisana, oziroma v

skladu s predpisi fizično uničijo.

Način hrambe

Podjetje v svojem splošnem aktu opredeli način hrambe knjigovodskih listin (v papirni obliki

ali v obliki elektronskih zapisov).

Vrste poslovnih knjig

Med poslovne knjige standardi prištevajo temeljni poslovni knjigi in pomoţne knjige.

Temeljni poslovni knjigi sta glavna knjiga in z njo povezani dnevnik. Glavna knjiga vsebuje

konte postavk sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov ter

zunajbilančnega razvida. Dnevnik je razvid, v katerem se podatki vodijo po časovnem

zaporedju. Pomoţne poslovne knjige so razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) in druge

pomoţne knjige, ki pojasnjujejo na primer konte opredmetenih osnovnih sredstev, materiala,

proizvodov, kupcev, dobaviteljev ali dopolnjujejo konte glavne knjige; mednje na primer

lahko štejemo blagajniško knjigo, vpisnik (register) opredmetenih osnovnih sredstev, knjigo

prejetih računov, knjigo zapadlosti menic v plačilo in druge po potrebah podjetja.

Arhiviranje poslovnih knjig

Glede poslovnih knjig Slovenski računovodski standard 22 določa, da se po reviziji letnih

računovodskih izkazov, če je predpisana, oziroma po sprejetju letnih računovodskih izkazov

poslovne knjige, ustrezno urejene in zaključene, arhivirajo. Pisni odtisi glavne knjige in

dnevnika se praviloma hranijo trajno. Podjetje pa lahko ob upoštevanju ustreznih predpisov

sámo določi, po kolikšnem času od dneva sprejetja in potrditve računovodskih izkazov bo

shranilo poslovne knjige na elektronskem nosilcu, izvirne poslovne knjige pa uničilo.

Poslovne knjige se do konca revidiranja letnih računovodskih izkazov hranijo v priročnem

arhivu računovodske sluţbe, potem pa zapisniško predajo v varnejši osrednji arhiv podjetja.

Zaključevanje

Računovodstvo podjetja mora na koncu poslovnega leta svoje poslovne knjige zaključiti;

tehniko zaključevanja opredeli v svojem splošnem aktu. Poslovne knjige morajo biti na koncu

poslovnega leta zaključene tako, da ni mogoč kakršenkoli kasnejši vnos podatkov oziroma da

vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati.

Računovodski obračuni

Letni računovodski izkazi se hranijo trajno, pomoţni obračuni pa dve leti. Letni obračuni se

hranijo v izvirnikih (mednje sodijo: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih

tokov, izkaz gibanja kapitala in pojasnila postavk v teh računovodskih izkazih, razen če

podjetje katera od njih ni dolţno izdelati).

Plače




22

Slovenski računovodski standard 23 – Računovodsko obračunavanje in računovodski

obračuni določa, da se končni obračuni plač zaposlencev ter izplačilne liste za obdobja, za

katera ni končnih obračunov plač zaposlencev, hranijo trajno. Poleg tega pa podjetje

zavezuje tudi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Samostojni podjetnik

Tudi pri samostojnih podjetnikih se v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 39

odtisi glavne knjige in dnevnika praviloma hranijo trajno. Podjetnik pa lahko od upoštevanju

ustreznih predpisov sam določi, po kolikšnem času bo shranil poslovne knjige na elektronski

nosilec podatkov, izvirne poslovne knjige pa uničil. Sklepi, s katerimi podjetnik sprejema

računovodske usmeritve, se hranijo 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti.

Trgovinske evidence

Zakon o trgovini (ZT-1), ki je začel veljati 25.03.2008, je ukinil Pravilnik o vodenju evidenc

v trgovini in tako v 7. členu določa le, da mora trgovec zagotoviti evidentiranje poslovnih

dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali

mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Stečaj in likvidacija

Za podjetja v stečaju ali likvidaciji Slovenski računovodski standard 37 posebej določa, da se

računovodski izkazi, knjigovodske listine in druga dokumentacija po zaključku postopka

hranijo pri organizaciji, pooblaščeni z zakonom, ali organizaciji, registrirani za opravljanje

storitev arhiviranja, v takih rokih:

letna poročila pred uvedbo postopka, začetna bilanca in zaključna bilanca trajno,

glavna knjiga, pomoţne poslovne knjige in dnevnik 5 let po zaključku postopka,

končni obračuni plač zaposlenih in izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih

obračunov plač, 5 let po zaključku postopka,

vmesni računovodski izkazi leto dni po zaključku postopka,

knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiţi in z zakonom predpisane listine leto

dni po zaključku postopka,

knjigovodske listine plačilnega prometa v pooblaščenih finančnih inštitucijah 6

mesecev po zaključku postopka ter

prodajni kontrolni bloki, pomoţni obračuni in podobne knjigovodske listine 6

mesecev po zaključku postopka.

Po preteku roka hrambe se računovodski izkazi, knjigovodske listine in druga dokumentacija

komisijsko uničijo.

Stroški hrambe

Stroški hrambe bremenijo stečajno ali likvidacijsko maso.

Vendar pa se pravila stroke ne ujemajo povsem z davčnimi predpisi, kar bomo videli v

nadaljevanju.




23

Davčni vidik

Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 32. členu določa, da se morajo dokumenti in

evidence za davčne namene hraniti v fizični oziroma elektronski obliki do poteka absolutnega

zastaralnega roka pravice do izterjave davka, na katerega se nanašajo, če s tem zakonom ali

zakonom o obdavčenju ni drugače določeno.

Zastaranje

V skladu s 125. členom ZDavP-2 pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko

bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru, teče

relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe.

Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z

namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolţnik obveščen. Ne glede na določbe o

zastaranju pravice do izterjave, davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je

prvič začelo teči – absolutni zastaralni rok.

Iz povedanega sledi, da mora podjetje vse listine, ki se nanašajo na davčne obračune, na

podlagi katerih so bili sestavljeni davčni obračuni in s pomočjo katerih lahko podjetje

dokazuje svoje trditve v davčnih obračunih, hraniti najmanj 10 let od dneva, ko bi bilo davčno

obveznost treba plačati.

1. Absolutni zastaralni rok v primeru obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto

2007, ki je bil oddan 31.03.2008, poteče 30.04.2018. Morebitno razliko davka od

dohodkov pravnih oseb na podlagi davčnega obračuna je namreč potrebno plačati 30

dni od predloţitve davčnega obračuna, kar je 30.04.2008.

2. Absolutni zastaralni rok v primeru obračuna davka na dodano vrednost za mesec april

2008 poteče 30.05.2018. V skladu s 77. členom ZDDV-1 mora davčni zavezanec

plačati DDV v drţavni proračun najpozneje zadnji delovni dan naslednjega meseca po

poteku davčnega obdobja. Za mesec april 2008 je torej datum plačila 30.05.2008 in ne

31.05. 2008, ko je sobota.

3. Davčni organ je 20.05.2008 izdal odločbo o naknadno ugotovljeni obveznosti pri

obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2005. Absolutni zastaralni rok v

tem primeru poteče 30.04.2016, ker bi davek bilo treba plačati ţe 30.04.2006, ne glede

na to, da je davčni organ naloţil plačilo davka šele v letu 2008.

Hramba v tujini

Če se dokumentacija hrani ali vodi v tujini, je treba o tem obvestiti davčni organ v roku deset

dni od dneva, ko se začne dokumentacija voditi ali hraniti. Na zahtevo davčnega organa je




24

potrebno predloţiti dokumentacijo davčnemu organu na območju Republike Slovenije v roku

in kraju, ki ga določi davčni organ. Če to na podlagi predpisov v tujini ni mogoče, pa se

predloţijo verodostojni prepisi. Takšni primeri so pogosti, ko tuje podjetje likvidira

hčerinsko podjetje ali podružnico v Sloveniji.

Hramba v tujem jeziku

Če dokumentacija ni vodena v slovenskem jeziku, se mora na zahtevo pristojnega davčnega

organa, v roku, ki ga ta določi, predloţiti na lastne stroške overjene prevode zahtevane

dokumentacije. V primeru, da se ne predloţijo prevedeni dokumenti v določenem roku,

davčni organ naroči prevod na stroške zavezanca.

Prenehanje

Oseba, ki preneha, ali njen pravni naslednik, mora ob prenehanju davčni organ obvestiti, kje

se hrani dokumentacija, oziroma kdo hrani dokumentacijo. Gre za primere stečaja, likvidacije

in podobno.

Povezane osebe

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) v 18. členu določa, da mora zavezanec

zagotavljati in hraniti podatke o povezanih osebah (tujih), obsegu in vrsti poslovanja z njimi

ter o določitvi primerljivih trţnih cen v roku in na način, kot to določa Zakon o davčnem

postopku. Torej je treba omenjeno dokumentacijo v skladu s 382. členom ZDavP-2 hraniti še

10 let po zaključku leta, na katerega se nanaša.

Zakon o davku na dodano vrednost

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) v 86. členu določa, da mora vsak davčni

zavezanec zagotoviti hrambo kopij računov, ki jih izda sam, ali njegov kupec ali naročnik ali

tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun, ter vseh računov, ki jih je prejel.

Hramba v tujini

Če se davčni zavezanec, ki ima sedeţ na ozemlju Slovenije odloči, da kopije računov, ki jih je

izdal, in račune, ki jih je prejel, hrani zunaj ozemlja Slovenije, mora predhodno o tem

obvestiti davčni organ.

Hraniti 10 let

Davčni zavezanec mora zagotoviti hrambo računov, ki se nanašajo na dobave blaga ali

storitev na ozemlju Slovenije, ter računov, ki jih prejme davčni zavezanec s sedeţem na

ozemlju Slovenije, najmanj 10 let po poteku leta, na katero se računi nanašajo.

Nepremičnine 20 let

Izjema velja za hrambo računov, ki se nanašajo na nepremičnine in jih mora davčni zavezanec

hraniti najmanj 20 let po poteku leta na katero se nanašajo. Z vidika davka na dodano




25

vrednost velja za nepremičnine daljši rok hrambe zato, ker se tudi popravek odbitka DDV za

nepremičnine razporedi na obdobje 20 let.

Določila glede hrambe računov se nanašajo tudi na račune, ki jih davčni zavezanec prejme

od:

davčnega zavezanca, ki je oproščen obračunavanja DDV, ker v obdobju zadnjih 12

mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel zakonsko določen znesek

obdavčljivega prometa, ter

davčnega zavezanca, ki opravlja dobave blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in

osnovne gozdarske dejavnosti, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih

prihodkov in odhodkov, ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in, če katastrski

dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500

eurov.

Plačana realizacija

Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, mora hraniti tudi

dokazila o opravljenih plačilih najmanj 10 let po poteku leta, na katero se nanašajo.

Zakon o davku na dodano vrednost nekoliko drugače ureja roke hranjenja dokumentacije kot

Zakon o davčnem postopku, zato moramo upoštevati tisti rok, ki poteče kasneje. Na primer

prejete račune, ki so podlaga za knjiţenje vstopnega DDV, moramo hraniti 10 let po poteku

leta, na katero se nanašajo, zaradi obračuna davka od dohodkov pravnih oseb pa 10 let od

dneva, ko bi davčno obveznost bilo treba plačati, torej štiri mesece dlje.

Kazni

Če davčni zavezanec ne hrani poslovnih knjig in druge dokumentacije v predpisanem roku, se

to po Zakonu o davku na dodano vrednost šteje za hujši davčni prekršek, za katerega je

zagroţena globa za pravno osebo od 2.000 do 125.000 eurov. Z globo od 200 do 4.100 eurov

se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika

posameznika, ki stori takšen prekršek.

Kazni v zvezi s hrambo ostalih davčnih dokumentov in evidenc pa določa Zakon o davčnem

postopku in znašajo za pravno osebo, ki ne hrani dokumentacije v skladu z zakonom od 1.600




26

do 25.000 eurov. Z globo od 400 do 4.000 eurov pa se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne

osebe. Sankcioniranje pa je možno tudi po drugih predpisih, npr. Zakonu o prekrških.

Oblike arhiviranja

Osnovno pravilo

Za zagotovitev pogojev iz četrtega odstavka 84. člena ZDDV-1 glede zagotovitve pristnosti

izvora, celovitosti vsebine in čitljivosti računa mora davčni zavezanec račune hraniti v svoji

izvirni, papirnati ali elektronski obliki, v kateri so bili poslani ali dani na razpolago. "Pristnost

izvora" računa pomeni zagotovitev identitete dobavitelja ali izdajatelja računa. "Celovitost

vsebine" računa pomeni, da vsebina računa, ki je zahtevana v skladu s tem zakonom, po izdaji

računa ni bila spremenjena.

Izjema

Davčni zavezanec lahko račune ne glede na njihovo izvirno obliko hrani tudi na mikrofilmu,

drugem mediju ali v elektronski obliki, če ti načini hrambe onemogočajo spremembo ali izbris

podatkov oziroma omogočajo reproduciranje računov v izvirni obliki. Če se računi hranijo z

elektronskimi sredstvi, se morajo z elektronskimi sredstvi hraniti tudi podatki, ki jamčijo

pristnost izvora in celovitost vsebine.

Dostop davčnega organa

Če davčni zavezanec račune, ki jih izda ali prejme, shrani z elektronskimi sredstvi, ki

zagotavljajo on-line dostop do zadevnih podatkov, ima davčni organ zaradi nadzora pravico

do dostopa, prenosa in uporabe navedenih računov oziroma mora biti pravica do dostopa,

prenosa in uporabe navedenih računov omogočena tudi pristojnemu organu druge drţave

članice, če je treba DDV plačati v tej drugi drţavi članici.

Predlog arhiviranja dokumentacije

Za arhiviranje dokumentacije je odgovorno poslovodstvo podjetja ali osebe, pooblaščene s

strani poslovodstva. Za računovodske in davčne potrebe je tako smiselno, da poslovodstvo

pooblasti vodjo računovodske službe, natančnejša pravila glede arhiviranja pa opredeli v

Pravilniku o računovodstvu ali podobnem splošnem aktu.

Podjetje mora v svojih aktih opredeliti:

način arhiviranja (v papirni ali elektronski obliki),

roke arhiviranja,

kraj arhiviranja (npr. prvo leto po zaključku poslovnega leta v priročnem arhivu

računovodstva, nato pa v osrednjem arhivu podjetja),

odgovorne osebe,

drugo.




27

Roki arhiviranja različnih dokumentov in evidenc:

Trajno:

letni obračuni poslovanja (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz bilančnega

dobička/izgube, pojasnila k izkazom),

evidence o plačah (končni obračuni plač ter plačilne liste za obdobja, ko ni končnih

obračunov plač),

pisni odtisi glavne knjige in dnevnika (praviloma trajno po SRS, vendar lahko po

določenem času podjetje pisne odtise uniči in jih hrani v elektronski obliki –

predlagamo po 5-tih letih),

knjigovodske listine o investicijah (npr. register osnovnih sredstev priporočljivo

trajno)

računovodska dokumentacija o nepremičninah (obvezno 20 let v skladu s ZDDV-1,

priporočljivo pa trajno),

Najmanj 10 let od dneva, ki bi bilo treba plačati davek od dohodkov pravnih oseb

(30.04.20xy):

kopije izdanih računov,

prejeti računi, obračuni in pogodbe, ki so podlaga za knjiţenje stroškov in odhodkov

(obračuni amortizacije, porabe materiala, drobnega inventarja, embalaţe, nadomestnih

delov, proizvodnje, obračuni stroškov sluţbenih potovanj, najemnin, obračuni

rezervacij, obresti, obračuni prodaje trgovskega blaga in materiala ter podobni),

dokumentacija, ki je podlaga za uveljavljanje olajšav za namene davka od dohodkov

pravnih oseb,

obračuni, ki so podlaga za izplačila dohodkov po Zakonu o dohodnini (avtorski

honorarji, podjemne pogodbe, najemnine fizičnim osebam, bonitete zaposlenim, itd.),

obračuni trošarin, davka na promet motornih vozil,

dokumentacija v zvezi s transfernimi cenami med povezanimi osebami (10 let po

zaključku leta, na katero se nanaša),

Najmanj 5 let po zaključku leta, na katero se nanaša – ni zakonsko določeno, vendar

priporočamo:

knjigovodske listine plačilnega prometa (ţe zaradi zastaralnih rokov najmanj 5 let),

analitične evidence terjatev in obveznosti,

materialne in blagovne evidence,

blagajniška knjiga (blagajniški dnevniki, prejemki in izdatki).

Ostalo dokumentacijo hranite po lastni presoji, saj je potreba po tem odvisna od dejavnosti in

vrste dejavnikov.

4.1.4 Avans A-B/2




28

Avans ali predplačilo ali predujem je denarni znesek, ki ga ena stranka da drugi ob sklenitvi pogodbe ali med

njenim izvajanjem. Avans pomeni že delno izpolnitev obveznosti kupca.

Računovodski vidik

Vrste avansov

Avans v računovodstvu srečamo, kadar podjetje pred dobavo blaga oz. storitve da ali prejme plačilo delno ali v

celotni vrednosti. Dani avans je torej vnaprejšnje plačilo dobavitelju za še ne v plačilo zapadlo obveznost.

Prejeti avans pa je znesek denarja, s katerim kupec plača podjetju prihodnje dobave proizvodov, blaga ali

storitev. Pri kupcu je terjatev do dobavitelja (skupina 13), pri dobavitelju pa obveznost do kupca (skupina 23).

Dani avans

Avansi so lahko dani dobaviteljem za opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena dolgoročna sredstva,

zaloge materiala in še neopravljene storitve, lahko pa tudi zaposlencem npr. kot akontacija potnih stroškov

(konto 165). Dani avansi se v poslovnih knjigah izkazujejo kot terjatve, v bilanci stanja pa v zvezi s

stvarmi, na katere se nanašajo. Dani avansi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot

opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za zaloge pa so sestavni del zalog. Terjatve v zvezi z danimi

avansi pa so kljub temu, da se lahko razvidujejo kot osnovna sredstva, praviloma kratkoročne, kar pomeni, da se

udenarijo (realizirajo) v letu dni.

Prejeti avans

Dobljeni avansi so praviloma kratkoročne obveznosti do kupcev, pri čemer jih ne evidentiramo na ločene

konte glede na to, ali so bili prejeti za prihodnjo dobavo osnovnih sredstev, blaga, storitev, itd. Predlagan konto v

kontnem načrtu za gospodarske družbe je 230.

Davčni vidik

Obračun DDV

Če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna

DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila. DDV se obračuna po preračunani stopnji:

- preračunana stopnja za 22 % DDV znaša 18,0328 %;




29

- preračunana stopnja za 9,5 % DDV znaša 8,6758 %.

DDV se ne obračuna

Če davčni zavezanec izvrši plačilo, preden je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ne nastane

obveznost obračuna DDV. Prav tako ne nastane obveznost obračuna DDV, če davčni zavezanec prejme plačilo,

preden opravi dobavo blaga v drugo državo članico zavezancu za DDV.

Storitve iz tujine

Od predplačila za storitve, ki jih bo opravil zavezanec iz druge države članice, je dolžan obračunati in plačati

DDV slovenski davčni zavezanec kot plačnik avansa in prejemnik storitve. Navedeno izhaja tudi iz pojasnila

MF, št. 423-52/2013/2, z dne 3.4.2013, ki pravi da pri izvršenih predplačilih za bodoče čezmejne storitve in za

katere je dolžan plačati DDV prejemnik storitve, nastane obveznost obračuna DDV, ko je plačilo izvršeno. Na

podlagi te določbe, mora davčni zavezanec, ko prejme predplačilo za bodoče storitve, poročati v

rekapitulacijskem poročilu in tudi vpisati prejeto predplačilo v obrazec DDV-O, medtem ko mora davčni

zavezanec, ki izvrši predplačilo in je tudi zavezanec za obračun DDV, kot prejemnik storitve obračunati DDV v

trenutku izvršitve plačila za bodočo storitev.

76.a člen ZDDV-1

Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV in je določen kot plačnik DDV na podlagi 76.a člena

ZDDV-1, mora obračunati DDV tudi od danih predplačil na dan izvršitve predplačila. Gre za dana predplačila

za:

- gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z

nepremičninami;

- posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti iz prejšnje točke;

- dobavo nepremičnin iz 7. in 8. točke 44. člena ZDDV-1, če se je dobavitelj odločil za obdavčenje v skladu s 45.

členom ZDDV-1 (dobava objektov in zemljišč, razen stavbnih zemljišč, ki je oproščena obračuna DDV, vendar

pa se davčna zavezanca ob izpolnjevanju pogojev dogovorita, da bo promet obdavčen z DDV);

- dobavo odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a ZDDV-1.

Stopnja DDV

V primerih iz prejšnjega odstavka se DDV obračuna po predpisani stopnji od danega predplačila (22% oziroma

9,5%) in ne po preračunani stopnji.

Izdaja avansnega računa

Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da je izdan račun za:

- vsako predplačilo, ki ga prejme, preden je opravljena katera od dobav blaga;

- vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec,

preden so storitve dokončane.

Izjema

Če davčni zavezanec še ni izdal računa za prejeto predplačilo, vendar je do zadnjega dne davčnega obdobja, v

katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, mu ni treba izdati računa za

predplačilo.




30

Podjetje prejme predplačilo za dobavo blaga 10. v mesecu. Dobava blaga je opravljena 25. v istem

mesecu in na datum dobave je izdan račun. Podjetju torej ni potrebo izdati računa za predplačilo.

Odbitek DDV

Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu

opravljeno dobavo blaga ali storitev. To velja tudi za račune za predplačilo oziroma avansne račune (tudi ko je

plačnik avansa zavezanec za plačilo DDV). Tako se lahko zgodi, da mora plačnik avansa obračunati DDV v

davčnem obdobju plačila avansa, ker pa v istem mesecu ne prejme avansnega računa, si lahko odbitek DDV

upošteva šele v naslednjem davčnem obdobju. Lahko pa se dogovori z dobaviteljem, da bo izdajal avansne

račune sam v imenu in za račun dobavitelja.

Dogovor o avansnem računu

Avansni račun pa lahko izda tudi kupec blaga ali naročnik storitev ali tretja oseba v imenu in za račun

davčnega zavezanca, identificiranega za namene DDV, na podlagi predhodno sklenjenega pisnega dogovora za

tak način izdaje računa. Dogovor mora vsebovati najmanj naslednje (136. člen PZDDV):

- dogovor mora pooblaščati kupca oziroma naročnika za izdajo računa;

- določen mora biti čas trajanja dogovora;

- dobavitelj mora v dogovoru izjaviti, da bo sprejel take račune v času trajanja dogovora kot svoje lastne;

- kupec oziroma naročnik mora biti identificiran za namene DDV vseskozi med trajanjem dogovora;

- dogovor mora biti napisan v dveh izvodih, od katerega vsaka oseba prejme po en izvod, ki ga je na zahtevo

dolžna predložiti davčnemu organu;

- itd.


PRIMER 1: Dobava blaga znotraj Slovenije

Podjetje A d.o.o. po predračunu nakaže podjetju B d.o.o. 50% avans za nakup blaga v vrednosti 12.200 EUR.

Rok dobave blaga je 30 dni od prejetega avansa. Podjetje B d.o.o. izstavi račun za prejeto predplačilo, na

katerem je izkazan DDV po splošni stopnji v višini 2.200 EUR in neto osnova v višini 10.000 EUR. Čez 30 dni

podjetje B d.o.o. dobavi blago in izstavi račun za 24.400 EUR, pri čemer znaša obračunan DDV 4.400 EUR. Na

računu je naveden tudi obračunan DDV v višini 2.200 EUR po računu za predplačilo. V roku 15 dni podjetje A

d.o.o. plača še preostanek obveznosti dobavitelju za prejeto blago.

Knjiženja poslovnih dogodkov pri podjetju A d.o.o. po časovnem zaporedju dogodkov:




31

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TRR

Nakazilo avansa

12.200,00

132

110

2.

PRAČ

Prejem avansnega računa in odbitek DDV

2.200,00

160

295

3.

PRAČ

Prejem računa za dobavo blaga

24.400,00

220

fakturna vrednost blaga

20.000,00

650

odbitni DDV po splošni stopnji

4.400,00

160

4.

PRAČ

Storno DDV po avansnem računu

(2.200,00)

160

295

5.

TEM

Zapiranje obveznosti z danim avansom

12.200,00

220

132

6.

TRR

Plačilo preostale obveznosti

12.200,00

220

110

Knjiženje poslovnih dogodkov pri podjetju B d.o.o. po časovnem zaporedju dogodkov:

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro

1. TRR Prejem avansa 12.200,00 110 230

2. IRAČ Obračun DDV

od prejetega

avansa

2.200,00 195 260

3. IRAČ Izdaja računa za

dobavo blaga

24.400,00 120

prihodki od

prodaje blaga

20.000,00 762

obračunan DDV 4.400,00 260

4. IRAČ Storno

obračunanega

DDV od

prejetega

avansa

(2.200,00) 195 260

5. TEM Zapiranje

terjatve s

prejetim

avansom

12.200,00 230 120

6. TRR Prejeto plačilo

preostale

terjatve na TRR

12.200,00 110 120




32

PRIMER 2: Avans za dobavo opreme

Podjetje A d.o.o. po predračunu nakaže 100% avans za dobavo opreme – pisarniškega pohištva podjetju B d.o.o.

v znesku 6.100,00 EUR. Rok dobave blaga je 30 dni od prejema avansa. Podjetje B d.o.o. izda račun za prejeti

avans v znesku 6.100,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Ob dobavi pohištva nato izda še račun za

dobavljeno opremo v enakem znesku, na katerem prikaže že obračunan DDV od prejetega avansa.

Knjiženje pri podjetju A d.o.o. – plačniku avansa:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TRR

Nakazilo avansa za opremo

6.100,00

130

110

2.

PRAČ

Prejem avansnega računa in odbitek DDV

1.100,00

160

295

3.

PRAČ

Prejem računa za dobavo opreme, obveznost do dobavitelja

6.100,00

220

fakturna vrednost opreme

5.000,00

040

odbitni DDV

1.100,00

160

4.

PRAČ

Storno DDV po avansnem računu

1.100,00

(160)

(295)

5.

TEM


6.100,00

220

130

Knjiženje pri podjetju B d.o.o. – prejemniku avansa:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TRR

Prejem avansa

6.100,00

110

230




33

2.

IRAČ

Obračun DDV od prejetega avansa

1.100,00

195

260

3.

IRAČ

Izdani račun za dobavo proizvodov, terjatev do kupca

6.100,00

120

prihodki od prodaje proizvodov

5.000,00

760

obračunan DDV po splošni stopnji

1.100,00

260

4.

IRAČ

Storno obračunanega DDV od prejetega avansa

(1.100,00)

195

260

5.

TEM

Zapiranje terjatve s prejetim avansom

6.100,00

230

120

PRIMER 3: Avans za vgradnjo oken v objekt

Gradbeno podjetje A d.o.o. po predračunu nakaže 40% avans za vgradnjo oken v nov poslovni objekt

podizvajalcu podjetju B d.o.o. v znesku 20.000,00 EUR. Podjetje B d.o.o. izda račun za prejeto predplačilo , na

katerem ne obračuna DDV, ker DDV obračuna naročnik storitve v skladu s 76.a členom ZDDV-1, vendar pa

mora izkazati davčno osnovo, stopnjo in znesek DDV. Po opravljeni storitvi podjetje B d.o.o. izda račun v znesku

50.000,00 EUR s klavzulo, da DDV ni obračunan na podlagi 76.a člena ZDDV-1, ker je zavezanec za plačilo

DDV prejemnik storitve. Na računu izkaže osnovo za DDV 50.000,00 EUR, splošno stopnjo DDV in znesek DDV

11.000,00 EUR.

Knjiženje pri podjetju A d.o.o. – plačniku avansa:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TRR

Nakazilo avansa za storitve

20.000,00

132

110

2.

PRAČ

Samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1 na podlagi prejetega

avansnega računa

4.400,00

160

260

3.

PRAČ

Prejem računa za opravljeno gradbeno storitev,

50.000,00

410

220




34

samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1

11.000,00

160

260

4.

PRAČ

Storno DDV od danega avansa

4.400,00

(160)

(260)

5.

TEM


20.000,00

220

132

Knjiženje pri podjetju B d.o.o. – prejemniku avansa:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TRR

Prejem avansa za gradbeno storitev

20.000,00

110

230

2.

IRAČ

Izdani račun za opravljeno gradbeno storitev, terjatev do kupca in

prihodki od prodaje storitev

50.000,00

120

760

3.

TEM

Delno zapiranje terjatve s prejetim avansom

20.000,00

230

120

PRIMER 4: Avans za nakup nove nepremičnine

Podjetje v skladu s pogodbo plača 60% avans v znesku 90.000,00 EUR za nakup novega poslovnega prostora za

kozmetično dejavnost v poslovno-stanovanjskem objektu. Objekt bo končan v roku treh mesecev. V skladu s 76.a

členom ZDDV-1 je zavezanec za plačilo DDV prejemnik oziroma kupec nepremičnine. Prodajalec nepremičnine

(gradbeno podjetje) izda račun za prodajo objekta v znesku 150.000,00 EUR s klavzulo, da DDV ni obračunan v

skladu s 76.a členom ZDDV-1, ker gre za obrnjeno davčno obveznost. Na računu izkaže osnovo za DDV v

znesku 150.000,00 EUR, splošno stopnjo in znesek DDV 33.000,00 EUR, ter odšteje obračunan DDV po

avansnem računu v znesku 19.800,00 EUR.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TRR

Nakazilo avansa za poslovni prostor

90.000,00

130

110




35

2.

PRAČ

Samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1 na podlagi

prejetega avansnega računa

19.800,00

160

260

3.

PRAČ

Prejem računa za poslovni prostor, vrednoten po modelu nabavne

vrednosti

150.000,00

021

220

samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1 (DDV od razlike

med računom in avansom)

13.200,00

160

260

4.

TEM


90.000,00

220

130

PRIMER 5: Avans za nakup rabljene nepremičnine – obračun DDV

Podjetje A d.o.o. po predračunu nakaže 40% avans za nakup 10 let starega objekta (gostinskega lokala) podjetju

B d.o.o. v znesku 120.000,00 EUR. Podjetji se dogovorita, da bo promet v skladu s 45. členom ZDDV-1

obdavčen z DDV in podata o tem skupno izjavo na pristojni davčni urad. V skladu s 76.a členom ZDDV-1 je

zavezanec za plačilo DDV prejemnik oziroma kupec nepremičnine. Podjetje B d.o.o. izda račun za prodajo

objekta v znesku 300.000,00 EUR s klavzulo, da DDV ni obračunan v skladu s 76.a členom ZDDV-1, ker gre za

obrnjeno davčno obveznost. Na računu izkaže osnovo za DDV v znesku 300.000,00 EUR, splošno stopnjo DDV

in znesek DDV 66.000,00 EUR, ter odšteje obračunan DDV po avansnem računu v znesku 26.400,00 EUR.

Knjiženje pri podjetju A d.o.o. (kupec):

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TRR

Nakazilo avansa za poslovni prostor

120.000,00

130

110

2.

PRAČ

Samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1 na podlagi

prejetega avansnega računa

26.400,00

160

260




36

3.

PRAČ

Prejem računa za poslovni prostor, vrednoten po modelu nabavne

vrednosti

300.000,00

021

220

samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1 (DDV od razlike

med računom in avansom)

39.60,00

160

260

4.

TEM


120.000,00

220

130

PRIMER 6: Avans v tujino za storitve dodelave

Podjetje nakaže avans v Italijo za storitve dodelave na blagu v znesku 4.000,00 EUR. Po opravljeni dodelavi

prejme račun v vrednosti 8.000,00 EUR.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TRR

Nakazilo avansa v tujino za storitve dodelave

4.000,00

132

110

2.

PRAČ

Prejem računa za storitve dodelave, stroški storitev pri ustvarjanju

proizvodov in obveznost do kupca v tujini

8.000,00

410

221

samoobdavčitev v skladu s 25. členom ZDDV-1

1.760,00

160

260

3.

TEM


4.000,00

221

132




37

PRIMER 7: Avans v tujino za storitve dodelave

Podjetje nakaže avans v Italijo za storitve dodelave na blagu v znesku 4.000,00 EUR. Po opravljeni dodelavi

prejme račun v vrednosti 8.000,00 EUR. Storitve so v Sloveniji obdavčene z 22 % DDV.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TRR

Nakazilo avansa v tujino za storitve dodelave

4.000,00

132

110

samoobdavčitev v skladu s 33. členom ZDDV-1

880,00

160

260

2.

PRAČ

Prejem računa za storitve dodelave, stroški storitev pri ustvarjanju

proizvodov in obveznost do kupca v tujini

8.000,00

410

221

samoobdavčitev v skladu s 25. členom ZDDV-1 od neplačanega zneska

računa

880,00

160

260

3.

TEM


4.000,00

221

132

PRIMER 8:

Podjetje A d. o. o. je v juniju 20X3 nakazalo avans za trgovsko blago v znesku 6.100,00 EUR podjetju B d. o. o..

Podjetje B d. o. o. je izdalo avansni račun, na katerem je obračunalo DDV po preračunani stopnji v znesku

1.100,00 EUR in DDV tudi plačalo (neto znesek avansa znaša 5.000,00 EUR). Blago je bilo dobavljeno v juliju

2013 in podjetje B d. o. o. je izdalo račun za opravljeno dobavo blaga v znesku 8.000,00 EUR neto, pri čemer je

od vrednosti blaga, ki je bilo plačano v juniju 20X3, obračunalo DDV po splošni stopnji v znesku 1.100,00 EUR,

od dela, ki še ni bil plačan (3.000,00 EUR neto), pa je DDV obračunalo po stopnji 22 %, kar znaša 660,00 EUR.

Tako znaša znesek računa z DDV 9.660,00 EUR.

Knjiženje pri podjetju A d.o.o.:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TRR

Nakazilo avansa za dobavo blaga

6.100,00

132

110




38

2.

PRAČ

Prejem avansnega računa z obračunanim DDV po splošni stopnji.

1.100,00

160

295

3.

PRAČ

Prejem računa za dobavo blaga

9.760,00

220

fakturna vrednost blaga

8.000,00

650

odbitni DDV, obračuna po splošni stopnji po prejetem računu

1.100,00

160-A

odbitni 22% DDV po prejetem računu

660,00

160-B

storno odbitka DDV po avansnem računu

1.100,00

(160-A)

(295)

4.

TEM


6.100,00

220

132

Knjiženje pri podjetju B d.o.o.:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TRR

Prejem avansa za dobavo blaga

6.100,00

110

230

2.

IRAČ

Izdaja avansnega računa z obračunanim DDV po splošni stopnji.

1.100,00

195

260

3.

IRAČ

Izdaja računa za dobavo blaga

9.760,00

120

prihodki od prodaje blaga

8.000,00

762

obračunan DDV po splošni stopnji od že plačanega zneska računa

1.100,00

260-A

obračunan DDV po splošni stopnji od neplačanega zneska računa

660,00

260-B

storno obračunanega DDV po avansnem računu 1.100,00 (195) (260-A)




39

4.

TEM

Zapiranje terjatve s prejetim avansom

6.100,00

230

120

Uporabljeni konti:

027 – Nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi

130 – Kratkoročni predujmi, dani za opredmetena osnovna sredstva

132 – Kratkoročni predujmi, dani za zaloge materiala in blaga ter še ne opravljene storitve

195 – DDV od prejetih predujmov


295 – DDV od danih predujmov

410 – Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev

4.1.5 Avtomobil A-B/3

Definicija

S pojmom avtomobil običajno razumemo osebna vozila, ki jih ima podjetje v svoji lasti ali

finančnem najemu kot osnovna sredstva, lahko pa tudi v eni od drugih oblik najema (npr.

poslovni najem) in jih ne izkazuje med osnovnimi sredstvi.

Računovodski vidik

Opredmeteno osnovno sredstvo

Avtomobil kot opredmeteno osnovno sredstvo na podlagi prejetega računa ali pogodbe o

finančnem najemu knjiţimo po nabavni vrednosti v register osnovnih sredstev in preko letnih

odpisov (amortiziranja) prenašamo med stroške tekočega poslovanja. Avtomobile, ki jih ima

podjetje v finančnem najemu, izkazuje ločeno od drugih istovrstnih opredmetenih osnovnih

sredstev.

Amortizacija




40

Amortizirati se začne prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoloţljivo za uporabo. V

bilanci stanja podjetje nato izkazuje neodpisano vrednost vozila, medtem ko vodi na kontih

glavne knjige nabavno vrednost ločeno od popravka vrednosti. Nabavno vrednost, katero

sestavljajo nakupna cena, morebitne uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih

je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, knjiţimo na

konto 040, kasnejše popravke vrednosti, ki so posledica amortiziranja, pa na konto 050.

Podjetje samostojno določi metodo amortiziranja vozil, letne amortizacijske stopnje ter

razporeditev letne amortizacije na posamezna obračunska obdobja v skladu z dobo

koristnosti vozil. Od česa je odvisna doba koristnosti?

Doba koristnosti je odvisna od:

a. pričakovanega fizičnega izrabljanja,

b. pričakovanega tehničnega staranja,

c. pričakovanega gospodarskega staranja,

d. pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.

Doba koristnosti

Kot doba koristnosti vozila se upošteva tista, ki je glede na posameznega iz naštetih

dejavnikov najkrajša. Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega

obdobja v obračunsko obdobje. Če se pričakovani vzorec uporabe bodočih gospodarskih

koristi bistveno spremeni, je potrebno spremeniti tudi metodo amortizacije, kar podjetje

ugotavlja vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta.

Davčni vidik

DDV

Z vidika davka na dodano vrednost moramo biti pozorni na določilo 66. člena ZDDV-1, ki

omejuje pravico do odbitka vstopnega DDV od osebnih avtomobilov ter goriv, maziv,

nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih z njimi, razen od vozil, ki se uporabljajo za

opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanja v najem in zakup ter za nadaljnjo

prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz voţnje v

skladu z veljavnimi predpisi ter kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega

linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno

za prevoz pokojnikov.




41

PZDDV

Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost določa, da se za osebne avtomobile

iz c) točke 66. člena ZDDV-1 štejejo motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703,

konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz

ljudi ali blaga (na primer tip "karavan", "kombi" itd.) dirkalni avtomobili in vozila, ki jih

proizvajalci homologirajo kot tovorna vozila, se pa uvrščajo pod tarifno oznako KN 8703

(Opomba: do 20.10.2011 je veljalo, da se motorno vozilo iz tarifne oznake KN 8703, ki ga je

proizvajalec homologiral kot tovorno vozilo, ne šteje za osebni avtomobil).

Pojasnilo DURS

V pojasnilu DURS št. 4230-43/2010, z dne 31.3.2010 je podrobneje opisano, kdaj lahko

podjetje odbija DDV od nabave osebnega vozila in od drugih nabav blaga in prejetih storitev

povezanih s tem osebnim vozilom, če nabavi osebno vozilo za opravljanje dejavnosti prevoza

potnikov in blaga. Davčni zavezanec torej lahko odbije DDV, če osebno vozilo uporablja za

opravljanje svoje obdavčene dejavnosti prevoza potnikov (in/ali blaga), od katere pridobiva

prihodke – opravlja dejavnost prevoza oseb ali blaga naročnikom za plačilo, od katere

obračuna DDV. Davčni zavezanec ima v zvezi z nabavo osebnega avtomobila in drugih

stroškov pravico do celotnega odbitka DDV, ne glede na to, če osebni avtomobil uporablja

tudi za druge sluţbene in zasebne namene. Vendar pa mora v tem primeru obračunati DDV po

pravilih, ki veljajo za uporabo blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za

zasebne namene ali za kakršnekoli druge namene, kot za namene opravljanja dejavnosti

prevoza oseb oziroma blaga za plačilo. Davčno osnovo sestavljajo celotni stroški davčnega

zavezanca za opravljene storitve.

Prodaja vozila

Če podjetje ob nabavi osebnega vozila ni imelo pravice do odbitka DDV v skladu s 66.

členom ZDDV-1, potem je prodaja takšnega vozila oproščena obračuna DDV v skladu s 3.

točko 44. člena ZDDV-1.

Davek na motorna vozila

Davek na motorna vozila se plačuje od avtomobilov in drugih motornih vozil (natančneje so

opredeljena v 3. členu Zakona o davku na motorna vozila), ki se dajo prvič v promet ali se

prvič registrirajo na območju Republike Slovenije. Od 01.03.2010 se davek na motorna vozila

več ne obračunava in plačuje od motornih vozil, ki so ţe bila registrirana v Sloveniji. Torej ni

več pomembno, ali se motorno vozilo proda prek posrednika ali ga podjetje proda samo

direktno kupcu.

Kaj se zgodi, če zaposleni osebno vozilo uporablja tudi v privatne namene?




42

Če osebno vozilo, ki je evidentirano kot osnovno sredstvo, zaposleni uporablja za privatne

namene, je podjetje dolţno obračunavati boniteto v skladu z Zakonom o dohodnini (primer

obračuna bonitete najdete pri geslu Plače).

ZDDPO-2

Z vidika davka od dohodkov pravnih oseb se v skladu s 35. členom Zakona o davku od

dohodkov pravnih oseb štejejo tudi stroški bonitet za davčno priznane odhodke, če so bili

obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino. To pomeni, da so ne glede na razmerje med

prevoţenimi kilometri za poslovne in privatne namene, stroški v zvezi z osebnim vozilom, za

uporabo katerega podjetje zaposlenemu obračunava boniteto, davčno priznani odhodki.

Izjema pa so lahko stroški za gorivo, če boniteta ne zajema tudi goriva za privatno uporabo

vozila. V takšnem primeru je potrebno davčno priznane stroške za gorivo dokazovati z

ustreznimi evidencami o prevoţenih kilometrih za poslovne namene.

Ali torej pomeni, da v primeru obračunavanja bonitete tudi za zagotovitev goriva za privatno

uporabo vozila, niso več potrebe nikakršne evidence o prevoženih kilometrih in namenu?

Naše mnenje je, da so evidence še zmeraj priporočljive in potrebne z vidika dokazovanja

drugih stroškov, povezanih s sluţbenimi potovanji, kot so dnevnice, cestnine, nočitve,

reprezentanca, ipd. .

Davčno priznana amortizacija

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb pa določa tudi najvišjo letno amortizacijsko

stopnjo, ki se prizna kot odhodek in znaša za vozila 20%. To pomeni, da če podjetje

obračunava višjo amortizacijsko stopnjo za poslovne namene, mora za razliko nad priznano

20% stopnjo zmanjšati davčne odhodke v letnem obračunu davka od dohodkov

pravnih oseb.

PRIMER 1: Osebno vozilo, nabavljeno za službene potrebe direktorja

Podjetje kupi osebno vozilo za poslovne namene kot službeno vozilo za direktorja v vrednosti

24.400,00 EUR z DDV (DDV po splošni stopnji znaša 4.400,00 EUR) in ga knjiži med

opredmetena osnovna sredstva. Za vozilo plača v celotni vrednosti avans. Nato plača cestnino

v znesku 120,00 EUR v gotovini in zavarovanje v znesku 1.200,00 EUR na podlagi prejetega

računa za eno koledarsko leto. Znesek zavarovanja mesečno prenaša na stroške. Gorivo za

osebno vozilo plačuje direktor s posebno plačilno kartico, za kar podjetje prejme mesečni

obračun nabavljenega goriva od dobavitelja Petrol d.o.o. v znesku 305,00 EUR z DDV (DDV

po splošni stopnji znaša 55,00 EUR). Po prevoženih peljejo vozilo na servis in zanj plačajo

244,00 EUR z DDV (splošna stopnja DDV znaša 44,00 EUR). Amortizacijo podjetje




43

obračunava v višini 20% letno. Čez štiri leta podjetje proda osebno vozilo za vrednost

5.000,00 EUR. Prodaja je oproščena obračuna DDV, ker podjetje ob nakupu ni imelo pravice

do odbitka vstopnega DDV.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TRR

Plačilo avansa za osebno vozilo

24.400,00

130

110

2.

PRAČ

Nakup osebnega vozila za poslovne

namene

24.400,00

040

220

3.

TEM

Prenos plačanega avansa

24.400,00

220

130

4.

BLA

Plačilo cestnine v gotovini

120,00

419

100

5.

PRAČ

Prejeti račun za zavarovanje

1.200,00

190

220

6.

TEM

Prenos stroškov zavarovanja -

mesečno

100,00

415

190

7.

PRAČ

Prejeti račun za gorivo

305,00

402

220

8.

PRAČ

Prejeti račun za vzdrţevanje

244,00

412

220

9.

TEM


406,67

432

050

10.

IRAČ

Prodaja vozila po štirih letih

5.000,00

120

neodpisana vrednot vozila

4.880,00

050




44

prihodki od prodaje vozila

120,00

769

11.

TEM

Izločitev vozila iz poslovnih knjig

24.400,00

050

040

Podjetje v skladu s 66. členom ZDDV-1 nima pravice do odbitka vstopnega DDV od osebnih

avtomobilov ter goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem.

PRIMER 2: Prometna nesreča s službenim osebnim avtomobilom

Zaposleni je na službeni poti karamboliral službeno osebno vozilo. Podjetje prejme račun za

stroške popravila v višini 1.830,00 EUR (1.500,00 EUR neto in 330,00 EUR DDV po splošni

stopnji). Vozilo je kasko zavarovano, zato stroške popravila delno v znesku 1.030,00 EUR

krije zavarovalnica (odbitna franšiza).

Različica 1: Podjetje za razliko škode terja zaposlenega (v pogodbi o zaposlitvi je določena

odškodninska odgovornost za povzročeno škodo iz malomarnosti) in mu znesek v štirih delih

odtegne od plače

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za popravilo vozila

1.830,00

220

- terjatev do zavarovalnice

1.030,00

165-Z

- terjatev do zaposlenega (delavca)

800,00

165-D

2.

TRR

Nakazilo na bančni račun od zavarovalnice

1.030,00

110

165-Z




45

3.

TEM

Odtegljaj zaposlenemu od neto plače 1.

200,00

2510

165-D

4.

TEM

…

5.

TEM

Odtegljaj zaposlenemu od neto plače 4.

200,00

2510

165-D

Različica 2: Podjetje za razliko škode bremeni lastne stroške (davčno nepriznani v skladu z

ZDDPO-2)

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ


1.830,00

220

- terjatev do zavarovalnice

1.030,00

165

- stroški vzdrţevanja opredmetenih osnovnih

sredstev

800,00

412-DN

2.

TRR

Zavarovalnica nakaţe škodo na bančni račun

1.030,00

110

165

Različica 3: Zavarovalnica plača odškodnino direktno dobavitelju, ki je popravil vozilo, za

razliko podjetje bremeni lastne stroške

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ


1.830,00

220

- terjatev do zavarovalnice 1.030,00 165




46

- stroški vzdrţevanja opredmetenih osnovnih

sredstev

800,00

412-DN

2.

TRR

Delno nakazilo dobavitelju

800,00

220

110

3.

TEM

Medsebojno zapiranje terjatev in obveznosti

1.030,00

220

165

PRIMER 3: Nabava osebnega vozila na lizing za dejavnost avtošole

Podjetje kupi osebno vozilo na finančni lizing za obdobje treh let, ki ga bo uporabljalo za

dejavnost avtošole. Dolgoročna obveznost iz naslova finančnega lizinga znaša 15.300,00

EUR (od tega nabavna vrednost vozila 12.000,00 EUR, obresti 660,00 EUR in obračuna

DDV po splošni stopnji 2.640,00 EUR). Stroški odobritve finančnega lizinga znašajo 250,00

EUR brez DDV in 55,00 EUR obračunanega DDV po splošni stopnji. Podjetje plača polog v

višini 4.805,00 EUR. Mesečni obrok znaša 300,00 EUR in vključuje glavnico in obresti

(anuitetni načrt). Stroški zavarovanja za eno leto znašajo 500,00 EUR in jih podjetje mesečno

prenaša med stroške. Stroške registracije vozila plača zaposleni s poslovno kartico in znašajo

130,00 EUR. Stroške goriva zaposleni plačuje s poslovno kartico in podjetje dobi mesečni

obračun od izdajatelja kartice. Amortizacijo podjetje obračunava mesečno po stopnji 20%.

Podjetje prejme račun za servisni pregled vozila v višini 183,00 EUR z obračunanim DDV po

splošni stopnji. Podjetje prejme račun za 4 zimske pnevmatike v višini 244,00 EUR z

obračunanim DDV po sploši stopnji.

V skladu s 66. členom ZDDV-1 podjetje sme odbiti vstopni DDV od vozil, ki se

uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz voţnje v skladu z veljavnimi

predpisi. Enako velja tudi za osebne avtomobile, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti

prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup itd. 106. člen PZDDV zdaj tudi jasno

določa, da pravica do odbitka DDV velja tudi za nabavo goriv in maziv ter nadomestnih

delov ter storitev, tesno povezanih s tem.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V

dobro




47

1.

POG./PRAČ

Prejeti račun za prevzem vozila v

finančni najem

15.300,00

975

- nabavna vrednost vozila

12.000,00

047

- obresti

660,00

975-O

- terjatve za odbitni DDV

2.640,00

160

2.

PRAČ

Prejeti račun za stroške odobritve

305,00

220

- nabavna vrednost vozila

250,00

047

- terjatve za odbitni DDV

55,00

160

3.

TRR

Plačilo pologa

4.805,00

110

- obveznost za stroške odobritve

305,00

220

- delno zmanjšanje dolgoročne

obveznosti iz finančnega najema

4.500,00

975

4.

PRAČ

Stroški zavarovanja vozila

500,00

190

220

5.

PRAČ

Stroški registracije vozila (plačani s

poslovno kartico)

130,00

419

285

6.

TEM

Prenos vozila na opremo,

usposobljeno za uporabo

12.250,00

040

047




48

7.

TRR

Plačilo prve anuitete

300,00

975

110

8.

TEM

Prenos dela obresti med stroške (po

anuitetnem načrtu)

50,00

743

975-

O

9.

PRAČ

Mesečni obračun za gorivo, kupljeno

s poslovno kartico

610,00

285

- neto vrednost goriva

500,00

402

- terjatev za odbitni DDV

110,00

160

10.

TEM

Obračun amortizacije za 1. mesec

204,16

432

050

11.

PRAČ

Prejeti račun za storitev rednega

servisa

183,00

220

- neto vrednost storitve

150,00

412


33,00

160

12.

PRAČ

Prejeti račun za 4 zimske pnevmatike

244,00

220

- neto vrednost pnevmatik

200,00

403


44,00

160




49

PRIMER 4: Poslovni najem osebnega avtomobila

Podjetje sklene pogodbo o poslovnem najemu za osebno vozilo za lastne potrebe za obdobje

dveh let. Mesečni obrok znaša 1.220,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Podjetje

se z najemodajalcem dogovori tudi, da bo mesečno plačevalo pavšalne stroške vzdrževanja

vozila v višini 244,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji, ki bodo pokrivali stroške

rednih servisov in ostalega tekočega vzdrževanja, ne pa tudi stroške registracije vozila, ki jih

plača najemojemalec oziroma zaposleni z gotovino v višini 95 EUR.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za mesečno najemnino

1.220,00

413

220

2.

PRAČ

Prejeti račun za mesečne stroške vzdrţevanja

244,00

412

220

3.

PRAČ

Gotovinski račun za registracijo vozila, obveznost do

zaposlenega

95,00

285

- stroški registracije vozila

95,00

419

Analitične evidence o avtomobilu

Računovodska podlaga

Analitične evidence o avtomobilu tako z računovodskega kot tudi z davčnega vidika sicer

niso predpisane, vendar pa se jim v praski teţko izognemo, saj nas k njihovemu vodenju

posamezni predpisi zavezujejo posredno. Na področju računovodstva je to Slovenski

računovodski standard 21 – knjigovodske listine, ki določa pravila sestavljanja knjigovodskih

listin, ki spremljajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke.

Pravna podlaga

Na davčnem področju pa potreba po vodenju evidenc o avtomobilu izhaja iz 76. člena

ZDavP-2, ki določa, da mora zavezanec za davek za svoje trditve v davčnem postopku

predloţiti dokaze. Uporaba avtomobila v podjetju je namreč povezana z različnimi davčnimi

posledicami, kot na primer davčno priznanimi oziroma nepriznanimi stroški v skladu z




50

Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb ali uporabo sluţbenih vozil za zasebne namene,

ki je obdavčena v skladu z Zakonom o dohodnini ter obremenjena s prispevki za socialno

varnost v skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost.

Analitične evidence o avtomobilih so v prvi vrsti odvisne od tega, ali gre za zasebno vozilo, ki

ga zaposleni uporabljajo v sluţbene namene, ali pa ima podjetje vozilo v lasti ali najemu

(finančni ali poslovni najem) in torej govorimo o sluţbenem vozilu, ki pa se morda lahko

uporablja tudi zasebne namene.

Zasebno vozilo

Za zasebna vozila, ki se uporabljajo v sluţbene namene, se je v praksi oblikoval obrazec, ki ga

poznamo kot potni nalog in obračun potnih stroškov in vsebuje vse potrebne podatke za

knjiţenje v računovodstvu in za davčne namene.

Potni nalog

Potni nalog za sluţbeno potovanje, ki se mora izdati zaposlenemu pred samim potovanjem, bi

naj vseboval naslednje podatke:

zaporedna številka in datum potnega naloga,

ime in priimek ter naslov zaposlenega, ki se mu odreja sluţbeno potovanje,

delovno mesto zaposlenega,

datum in ura sluţbenega potovanja,

odgovorna oseba, ki odreja sluţbeno potovanje,

kraj sluţbenega potovanja,

namen sluţbenega potovanja,

predvideno trajanje,

odobritev prevoznega sredstva (zasebni avtomobil, sluţbeni avtomobil, vlak, letalo,

drugo)

kdo plača potne stroške (naziv in naslov podjetja ali poslovne enote),

višina dnevnice in morebitni posebni dodatki,

odobritev izplačila predujma,

podpis odredbodajalca (ter ţig) ter ob prejemu predujma tudi prejemnika le-tega.

Potni nalog je obvezen ne glede na to, ali zaposleni uporablja zasebno vozilo, sluţbeno vozilo

ali drugo obliko prevoza.

Obračun potnih stroškov

Obračun potnih stroškov sestavi zaposleni takoj po vrnitvi s sluţbenega potovanja in ga v

roku, kot ga določajo interni akti podjetja, predloţi odgovorni osebi delodajalca v kontrolo in

izplačilo. Obračun potnih stroškov naj bi vseboval naslednje podatke:

ime in priimek ter naslov predlagatelja (zaposlenega),

datum in čas odhoda na sluţbeno potovanje,

datum in čas vrnitve s sluţbenega potovanja,

izračun odsotnosti v dnevih, urah in minutah,

število in cena (v eur/dan) dnevnic,




51

skupni znesek dnevnic,

obračun prevoznih stroškov (npr. pri zasebnem vozilu število kilometrov x cena/km),

drugi stroški (cestnine, parkirnine, nočitve in podobno),

seštevek vseh stroškov,

morebitni predujem in preostali znesek za izplačilo oziroma vračilo,

priloge ki se nanašajo na sluţbeno potovanje in dokazujejo obračunane stroške,

kraj in datum sestave obračuna ter podpis predlagatelja,

podpis odgovorne osebe za kontrolo obračuna in odobritev izplačila ter ţig podjetja,

če ga uporablja.

Službeno vozilo

Pri sluţbenih vozilih so evidence v prvi vrsti odvisne od tega, ali se vozilo uporablja izključno

za poslovne namene, ali tudi za zasebne. Z analitičnimi evidencami za sluţbena vozila

podjetje praviloma dokazuje, da zaposleni uporabljajo sluţbeno vozilo izključno za poslovne

namene in torej uporaba vozila ne predstavlja bonitete po 39. členu ZDoh-2, ki zahteva

ustrezno obdavčitev in da so stroški, ki so povezani z sluţbenim vozilom, v celoti davčno

priznani.

Evidenca za službeno vozilo

Evidenca za posamezno sluţbeno vozilo, ki se uporablja v celoti za poslovne namene, bi naj

vsebovala najmanj naslednje podatke:

zaporedna številka,

datum in ura začetka in konca sluţbene poti,

ime in priimek zaposlenega,

številka potnega naloga,

namen sluţbene poti,

kraj oziroma relacija sluţbene poti,

začetno stanje števca,

število prevoţenih kilometrov,

končno stanje števca,

morebitno točenje goriva (litri in znesek).

Evidenca do 500 km

Evidenca za sluţbeno vozilo, ki se uporablja tudi za zasebne namene, vendar manj kot 500

km na mesec, mora vsebovati enake podatke kot so opredeljeni za uporabo izključno v

poslovne namene, le da morajo biti prevoţeni kilometri dosledno razdeljeni na tiste za

zasebne namene in na tiste za poslovne namene. Pri zasebnih voţnjah ni potrebno pisati

namena in kraja voţnje. Upoštevati moramo, da se prevoz na delo in z dela šteje za zasebno

voţnjo.




52

Kako zadostiti davčnim predpisom, kadar podjetje ne zagotavlja goriva tudi za zasebne

namene?

Evidence za gorivo

Pri evidencah o uporabi sluţbenega vozila za zasebne namene je pomembno tudi to, ali

delodajalec zagotovi gorivo tudi za zasebno uporabo vozila. Če ne, mora evidenca zagotoviti

tudi izločitev sorazmernega dela stroškov goriva, ki se nanašajo na zasebno uporabo vozila.

Predlagamo, da se vsi računi za gorivo glasijo na podjetje in se nato na podlagi mesečnega

obračuna strošek goriva sorazmerno prevoţenim kilometrom in glede na povprečno porabo

deli na podjetje in zaposlenega.

PRIMER 5: Uporaba službenega osebnega vozila za zasebne namene

Podjetje ima v lasti osebno motorno vozilo, ki ga uporablja vodja nabave v skladu s pogodbo

o zaposlitvi tudi za zasebne namene. Pri tem mu gorivo za zasebno uporabo ne zagotavlja

delodajalec. Zaposleni je v mesecu novembru prevozil skupaj 4.000 km, od tega 1.000 km za

zasebne namene, kot izhaja iz evidence. Gorivo lahko zaposleni v celoti plačuje s službeno

kartico, po koncu meseca pa podjetje naredi obračun porabljenega goriva za zasebne namene

in za tako izračunan znesek bremeni zaposlenega. Povprečna poraba goriva glede na pretekle

izkušnje znaša 8 litrov na 100 km. Povprečna cena goriva v mesecu novembru je znašala 0,90

EUR na liter. Zaposleni je po obračunu nabave goriva s poslovno kartico za mesec november

porabil za 320,00 EUR goriva. Terjatev do zaposlenega za gorivo iz naslova zasebnih voženj

znaša za mesec november 72,00 EUR (1.000 km x 8 l/100 km x 0,90 EUR/l). Zaposleni plača

gorivo za zasebne vožnje z nakazilom na bančni račun.

Zap.

št.

Datum

Namen

poti

Relacija

Začetno

stanje

števca

Prevoţeni

km -

sluţbeno

Prevoţeni

km -

zasebno

Končno

stanje

števca

Gorivo

v litrih

Gorivo

v

znesku

1.

03.11.08

Sestanek

Mb-Celje

10.000

150

10.150

50

75,00

2.

04.11.08

Zasebno

10.150

20

10.170

3.

05.11.08

Nabava

Ljubljana

10.170

260

10.430

…

…

…

…




53

x.

30.11.08

Zasebno

13.950

50

14.000

Skupaj

3.000

1.000

480,00

Knjiženje porabe goriva za poslovne in zasebne namene:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V

dobro

1.

PRAČ

Obračun nabave goriva s poslovno kartico za mesec

november

480,00

402

285

2.

TEM

Terjatev do zaposlenega za gorivo za zasebne voţnje

120,00

(402)

165

3.

TRR

Nakazilo od zaposlenega za gorivo od zasebnih

voţenj

120,00

110

165

Sprememba Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

V Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost je bila spremenjena določba

106. člena, ki opredeljuje, kaj se šteje za osebno vozilo, od katerega podjetje nima pravice do

odbitka vstopnega DDV. Tako podjetje od 20.10.2011, ko so začele veljati spremembe, med

drugim nima pravice do odbitka DDV od vozil, ki jih proizvajalci homologirajo kot tovorna

vozila, se pa uvrščajo pod tarifno oznako KN 8 703. Gre za vozila, ki jih proizvajalci sicer

homologirajo kot tovorna vozila, vendar se zaradi njihovih določenih značilnosti, ki

nakazujejo, da so namenjena predvsem za prevoz potnikov in ne za transport blaga, uvrščajo

pod tarifno oznako kombinirane nomenklature KN 8 703. V to skupino motornih vozil

spadajo motorna vozila, splošno znana kot "večnamenska" vozila (npr. tip van, vozila za

športne namene, nekatera vozila tipa "pick–up"). Omenjeno ne velja v primerih, če se takšno

vozilo uporablja za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanja v najem in

zakup ter za nadaljnjo prodajo. Prav tako se DDV ne sme odbiti od goriv, maziv, nadomestnih

delov in storitev, tesno povezanih z njimi. Če je bilo takšno vozilo nabavljeno pred dnem




54

spremembe zakonskega določila, podjetje za nazaj ne popravlja odbitka DDV od nabavne

vrednosti.

KN 8 703

Ker kupec tovornega vozila iz računa in druge prejete dokumentacije, ne dobi podatka o

tarifni oznaki vozila, navajamo nekaj značilnosti takšnih vozil, kot izhajajo iz pojasnila

DURS, št. 4 230-98/2008-2, z dne 24.09.2008. KN 8 703 predstavlja avtomobile in druga

motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz oseb (razen vozil iz tarifne številke 8 702),

vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz oseb in blaga (tipa „karavan“, „kombi“

itd.) in dirkalnimi avtomobili. V skladu z omenjenim pojasnilom imajo vozila iz tarifne

oznake KN 8 703 naslednje značilnosti:

a. Stalno nameščeni sedeţi z varnostno opremo (na primer varnostni pasovi ali sidrišča

zanje in oprema, namenjeni njihovi namestitvi) za vsakega potnika ali stalnih pritrdišč

in pripomočkov, namenjenih namestitvi sedeţev in varnostnih naprav v delu za

voznikom in potniki. Takšni sedeţi so lahko stalno vgrajeni, pregibni ali zloţljivi ali

odstranljivi iz njihovih sidrišč;

b. Imajo zadnja okna vzdolţ obeh bokov vozila;

c. Imajo drsna, tečajna ali dviţna vrata z okni na bokih vozila;

d. Nimajo stalne pregrade med prostorom za voznika in prednjega potnika ter zadnjim

prostorom, ki se lahko uporabi za prevoz potnikov ali blaga;

e. Imajo udobje in notranjo dodelavo in opremo v vsej notranjosti vozila, ki je

namenjena potnikom (na primer talne preproge, naprava za prezračevanje, notranja

razsvetljava, pepelniki).

Te značilnosti so posebej v pomoč pri uvrščanju motornih vozil, katerih skupna masa je

manjša od 5 ton in ki imajo en notranji prostor, ki obsega prostor za voznika in potnike ter

del, ki se lahko uporablja tako za prevoz potnikov kot za prevoz blaga.

Dodatno pojasnilo DURS

Na temo odbitka DDV od večnamenskih vozil je bilo dne 19.04.2012 izdano še pojasnilo

DURS, št. 4230-153851/2012-3, v katerem je navedeno, da se ne glede na določbo 106. člena

Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost pravica do odbitka DDV prizna

tudi za tista osebna večnamenska vozila, ki so sicer konstruirana za prevoz ljudi in blaga in se

uvrščajo v carinsko tarifo KN 8703, vendar se štejejo, da so namenjena prevozu blaga

oziroma tovora. Namen spremembe pravilnika je namreč bil omejiti pravico do odbitka le za

tista vozila, ki so konstruirana predvsem za prevoz ljudi, proizvajalec pa jih je homologiral

kot tovorno vozilo.

Kriteriji

Pri izpolnjevanju pogojev, kdaj se šteje, da je večnamensko vozilo namenjeno prevozu tovora,

se lahko izhaja iz zahtev, ki veljajo za prekategorizacijo osebnega vozila M1 v tovorno vozilo

N1, kot to določa Pravilnik o zahtevah za prekategorizacijo vozil (Uradni list RS, št. 70/08),

pri čemer mora večnamensko vozilo za namene odbitka DDV kumulativno izpolnjevati

najmanj navedene kriterije:




55

razmerje med maso potnikov in maso tovora mora biti v korist tovora;

okenske odprtine v prostoru, namenjenemu prevozu tovora, ne smejo biti zastekljene

temveč fiksno zaprte s pločevino in

tovorni prostor mora biti od potniškega ločen s pregrado (pločevina ali kovinska

mreţa) po celi višini in širini.

Ali lahko davčni zavezanec, ki je kupil tovorno vozilo iz carinske oznake KN 8703 in ni

uveljavil odbitka DDV, to stori naknadno?

Davčni zavezanci, ki odbitka DDV po spremembi 106. člena PZDDV niso uveljavili,

izpolnjujejo pa zgoraj navedene pogoje za uveljavljanje odbitka DDV, lahko prvotni odbitek

popravijo na podlagi 68. člena ZDDV-1.

PRIMER 6: Stroški za tovorno vozilo iz tarifne oznake KN 8 703

Podjetje je v letu 2010 kupilo vozilo tipa karavan, ki ga je proizvajalec homologiral kot

tovorno vozilo, za lastne namene brezplačnega prevoza blaga kupcem. Ob nakupu je

uveljavilo odbitek DDV od nabavne vrednosti. Podjetje je ugotovilo, da vozilo spada v tarifno

oznako KN tako od 20.10.2011 nima več pravice do odbitka DDV. Po tem datumu je prejelo

račun za gorivo v znesku 61,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji, ki ga je

zaposleni plačal z gotovino in račun za servisno storitev v znesku 244,00 EUR z obračunanim

DDV po splošni stopnji.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za gorivo, kratkoročna obveznost do

zaposlenega

61,00

402

285

2.

PRAČ

Prejeti račun za servisno storitev

244,00

412

220

Prodaja rabljenega avtomobila

Prodaja rabljenega avtomobila je obdavčena z obračunanim DDV po splošni stopnji, razen v

določenih primerih.




56

Prodaja rabljenega avtomobila je oproščena obračuna DDV, kadar podjetje ob nakupu ni

imelo pravice do odbitka DDV, ker:

- ga je uporabljalo za opravljanje oproščene dejavnosti ali

- ni imelo pravice do odbitka na podlagi 66. člena ZDDV-1.

Prodaja rabljenega avtomobila je obdavčena z DDV, četudi si podjetje ob nabavi ni moglo

odbiti DDV, ker na računu DDV sploh ni bil izkazan, kadar:

- je bilo vozilo nabavljeno od preprodajalca, ki je obračunal DDV od razlike v ceni in ga na

računu ni izkazal (razen če gre za vozilo, za katero podjetje ne bi imelo pravice do odbitka

DDV v skladu s 66. členom ZDDV-1, če bi bil DDV na računu izkazan),

- je bilo vozilo nabavljeno od fizične osebe ali malega davčnega zavezanca, ki DDV-ja ne

obračunavajo,,

- je bilo vozilo nabavljeno od podjetja, ki ni obračunalo DDV na podlagi 3. točke 44. člena

ZDDV-1 (ker ob nabavi ni imelo pravice do odbitka),

- je podjetje vozilo nabavilo v času, ko še ni bilo registrirano za namene DDV (mali

zavezanec) in zato ni imelo pravice do odbitka DDV,

- je bilo vozilo nabavljeno pred uveljavitvijo davka na dodano vrednost v Sloveniji (torej pred

1. julijem 1999).

PRIMER 7: Prodaja tovornega vozila z obračunom DDV

Podjetje je kupilo osebni avtomobil od preprodajalca, ki je ob prodaji obračunal DDV od

razlike v ceni za vrednost 15.000,00 EUR. Po dveh letih je podjetje vozilo prodalo fizični

osebi za ceno 8.540,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji (neto cena znaša 7.00,00

EU). Amortizacijska stopnja je znašala 20%, sedanja vrednost vozila ob prodaji pa je bila

9.000,00 EUR.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za tovorno vozilo, kratkoročna

obveznost do preprodajalca

15.000,00

040

220




57

2.

TEM


250,00

432

050

…

X.

IRAČ

Izdani račun za rabljeno vozilo, terjatev do kupca

8.540,00

120

- obračunan 22% DDV

1.540,00

260

- popravek vrednosti opreme

9.000,00

050

- prevrednotovalni poslovni odhodki

2.000,00

720

PRIMER 8: Prodaja osebnega vozila brez obračuna DDV

Podjetje je kupilo osebni avtomobil od preprodajalca, ki je ob prodaji obračunal DDV od

razlike v ceni za vrednost 9.000,00 EUR. Po treh letih je podjetje vozilo prodalo fizični osebi

za ceno 4.200,00 EUR brez obračunanega DDV s klavzulo, da DDV ni obračunan na podlagi

3. točke 44. člena ZDDV-1. Amortizacijska stopnja je znašala 20 %, sedanja vrednost vozila

ob prodaji pa je bila 3.600,00 EUR.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za osebno vozilo, kratkoročna obveznost

do preprodajalca

9.000,00

040

220

2.

TEM


150,00

432

050

…




58

X.

IRAČ

Izdani račun za rabljeno vozilo, terjatev do kupca

4.200,00

120

- popravek vrednosti opreme

3.600,00

050

- prevrednotovalni poslovni prihodki

600,00

769

Prodaja v EU

Prodaja rabljenega avtomobila v druge drţave članice Evropske Unije davčnemu zavezancu je

oproščena obračuna DDV v skladu s 1. točko 46. člena ZDDV-1. Pri tem velja, da se

avtomobil šteje za rabljenega po poteku šestih mesecev od datuma, ko je bil prvič dan v

uporabo ali da je z njim prevoţenih več kot 6000 kilometrov. Davčni zavezanec dokazuje, da

je bilo vozilo odpeljano v drugo drţavo članico, z računom in prevozno listino ali drugim

ustreznim dokumentom, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz

računa.

Izvoz avtomobila

Prodaja rabljenega avtomobila v tretje drţave (izvoz) je oproščena obračuna DDV v skladu s

52. členom ZDDV-1, kar davčni zavezanec dokazuje z izvozno carinsko deklaracijo.

Uporabljeni konti:

040 – oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti

050 – popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov zaradi amortiziranja

165 – ostale kratkoročne terjatve

190 – kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki

402 – stroški energije

403 – stroški nadomestnih delov

412 – stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem

413 – najemnine

415 – stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški posla in

zavarovalne premije

419 – stroški drugih storitev

432 – amortizacija opreme in nadomestnih delov

720 – prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi,

opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami

743 – odhodki iz drugih finančnih obveznosti

746 – odhodki iz drugih poslovnih obveznosti

769 – prevrednotovalni poslovni prihodki

975 – dolgoročni dolgovi iz finančnega najema




59

4.1.6 Bančni račun A-B/11

Definicija

Podjetja pri poslovanju potrebujejo bančni račun. Prav tako je z Zakonom o davčnem

postopku predpisano, da morajo vsi, ki so vpisani v poslovni register, imeti transakcijski

račun, ter da morajo samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo

dejavnost, za namene opravljanja te dejavnosti ločen transakcijski račun.

Skladno z Zakonom o plačilnih sistemih in storitvah je transakcijski račun plačilni račun, ki

ga odpre banka s sedeţem v Republiki Sloveniji ali podruţnica banke drţave članice v

Republiki Sloveniji v imenu enega ali več uporabnikov za namene izvrševanja plačilnih

transakcij in za druge namene, povezane z opravljanjem bančnih storitev za uporabnika.

Denarna sredstva na transakcijskem računu se štejejo kot vpogledni denarni depozit.

Podjetja in samostojni podjetniki posamezniki praviloma pri poslovanju plačilni promet v

preteţni meri opravljajo preko svojih računov pri bankah, le v manjšem obsegu poslujejo z

gotovino. Tako podjetja praviloma tudi v primeru, ko prejemajo plačila za svoje blago in

storitve v gotovini, le to polagajo na bančne račune. Zakon o plačilnih sistemih in storitvah

podjetjem in samostojnim podjetnikom ne predpisuje obveznega polaganja gotovine na

transakcijski račun pri banki, vendar večina podjetij kljub temu gotovino polaga na svoje

račune pri bankah vsaj iz dveh razlogov: varnosti in potrebe po sredstvih na računu, saj se

plačila dobaviteljem, zaposlenim, kreditojemalcem in drugim pogodbenim partnerjem

praviloma plačujejo v okviru plačilnega sistema preko bank in ne z gotovino. K temu nas

zavezuje običajna poslovna praksa in Zakon o davčnem postopku. Več o dovoljenih plačilih

računov z gotovino najdete v geslu A-B/9 Blagajna.

Na bančnih računih ima podjetje lahko sredstva v domači ali tujih valutah. Bančne račune

imajo lahko podjetja tudi pri tujih bankah.

Podatke o številkah računov pri bankah in hranilnicah v tujini morajo pravne osebe in fizične

osebe, ki opravljajo dejavnost, sporočiti v davčni register (na podlagi Zakona o finančni

upravi) v 8 dneh po ustanovitvi, t. j. vpisu v Poslovni register ter v 8 dneh v primeru

sprememb.

Računovodski vidik

V računovodskem smislu so dobroimetje pri bankah in drugih finančnih institucijah evrska

sredstva na računih ter evrska in devizna sredstva na računih. Evrska sredstva na računih

knjiţimo v skupini 110 – denarna sredstva na računih, razen deviznih, devizna sredstva na

računih knjiţimo v skupini 112 – devizna sredstva na računih.




60

Bančne račune imajo podjetja lahko odprte pri več različnih bankah. Lahko pa imajo tudi pri

isti banki več računov, na primer za različne namene: za splošne namene, sredstva za naloţbe

v stalna sredstva, sredstva za poplačilo dolgov in sredstva za druge namene. Knjiţimo vsak

izpisek bančnega računa posebej na ločeni analitični konto in dnevno usklajujemo saldo.

Sprememb na transkacijskem računu (pritokov nanj in odtokov z njega) ponavadi ne knjiţimo

posamično, temveč uporabimo izpiske kot dnevne knjiţne zbirnike: konto transakcijskega

računa obremenimo za ves pritok, ki je na izpisku izkazan kot dnevni seštevek v (naše) dobro,

in ga priznamo za ves pritok, ki ga izpisek izkazuje kot dnevni seštevek v (naše) breme. Tako

se saldo posameznega konta vedno ujema s saldom po zadnjem knjiţnem izpisku; izpiske je

seveda treba knjiţiti po vrsti, kakor so izdani. Lahko pa seveda knjiţimo vsak priliv in odliv iz

transakcijskega računa posebej, če nam to omogoča zagotavljanje analitičnih evidenc za

sestavo izkaza denarnih tokov po direktni metodi skladno s SRS 26.

Običajna praksa je, da za vsak bančni račun odpremo analitični konto, za transakcije dvigov

in pologov gotovine ter transakcije prenosov med računi si običajno omislimo poseben konto

(na primer 1109), kjer evidentiramo določene zneske začasno.

Takšen prehodni konto transakcijskega računa uporabljamo predvsem za naslednja knjiţenja:

za evidentiranje denarja, ki pride na račun ali iz njega po kakšni pomoti banke ali

kakšni drugi napaki,

ko bi radi dogodek, o katerem dobimo od banke dva izpiska, knjiţili po obeh (recimo

iz računa izločimo sredstva na poseben račun za investicije ali na poseben račun za

plače, odliv in priliv pa najdemo na dveh različnih izpiskih od banke),

dvig gotovine iz računa v blagajno v breme konta 1109 po izpisu banke in v dobro

1109 po blagajni.

Na kontih deviznega računa se evidentira evrska vrednost deviz na računih pri bankah za

vsako valuto posebej, pri čemer se devize izkazujejo v evrih po referenčnem tečaju ECB, ki

ga objavlja Banka Slovenije. Evidenca deviznih sredstev zahteva toliko analitičnih evidenc

(kontov) kolikor vrst deviz imamo. Potrebna je razčlenitev po valutah, vrstah računov in po

bankah. Knjiţimo na podlagi bančnih izpiskov – obvestil, dotoke v breme in odtoke v dobro

ustreznih analitičnih kontov.

Stanja in gibanja na deviznih računih izkazujemo na ustreznih analitičnih kontih dosledno v

evrih in v tuji valuti. Evrske vrednosti posameznih sprememb knjiţimo po referenčnem tečaju

ECB, ki ga objavlja Banka Slovenije na dan poslovne spremembe. Konec obračunskega

obdobja ugotovimo za vsak analitični konto oziroma za vsako tujo valuto devizni in evrski

znesek, ter popravimo evrski znesek tako, da ustreza deviznemu znesku preračunano po

zadnjem tečaju ECB. Znesek takšnega popravka navzdol ali navzgor je tečajna razlika

obračunskega obdobja za določeno valuto. Lahko se zgodi, da je na določenem analitičnem

kontu deviznega računa ob koncu obračunskega obdobja samo evrski saldo, ker so devize

porabljene; v takšnem primeru razliko obračunamo kot tečajno razliko obračunskega obdobja.

Za pozitivne tečajne razlike priznamo finančne prihodke (skupina 775), negativne tečajne

razlike bremenijo finančne odhodke (skupina 743).




61

Podjetja prosto razpolagajo s sredstvi na svojih deviznih računih. Lahko jih uporabljajo za

plačilo svojih dolgov v tujini v tuji valuti ali za povračila stroškov zaposlenim na sluţbenih

potovanjih v tujini ali pa jih prodajo drugim (bankam ali podjetjem).


PRIMER 1: Bančni izpisek podjetja

Podjetje je prejelo dne 15.01.20XX izpisek bančnega računa na katerem so evidentirani

naslednji zneski prilivov in odlivov:

polog dnevnega iztržka v višini 750,00 EUR,

plačilo kupca za zaračunane storitve v višini 1.500,00 EUR,

predplačilo kupca v višini 10% od zneska po predračunu v znesku 5.000,00 EUR,

plačilo zamudnih obresti, za katere je podjetje bremenilo kupca zaradi zamude pri

plačilu računov za storitve v višini 50,00 EUR,

refundirani znesek za nego in varstvo otroka, ki ga je podjetje izplačalo zaposlenemu

in na osnovi tega zahtevalo refundacijo v višini 2.500,00 EUR,

vrnjeno preplačilo, ker je podjetje pomotoma plačalo dobavitelju dva krat isti račun v

višini 600,00 EUR,

podjetje je odpoklicalo kratkoročni depozit vezan pri domači banki v višini 15.000,00

EUR, banka je nakazala depozit v višini 15.000,00 EUR in obresti v višini 1.000,00

EUR,

plačilo računa dobavitelju v višini 7.500,00 EUR,

izplačalo je neto plače v višini 33.000,00 EUR,

izplačalo je povračilo stroškov za prehrano v višini 2.000,00 EUR,

izplačalo je povračilo stroškov za prevoz na delo v višini 1.500,00 EUR,

plačalo je prispevke iz bruto plač v višini 14.000,00 EUR

plačalo je davčni odtegljaj od bruto plač (akontacijo dohodnine) v višini 17.000,00

EUR,

plačalo je prispevke na bruto plače v višini 11.000,00 EUR,

vrnilo je kratkoročno posojilo v višini 5.200,00 EUR,

plačalo obresti v višini 100,00 EUR,

dvignilo gotovino v višini 800,00 EUR za povračila materialnih stroškov (nakupi

manjših vrednosti do 420,00 EUR za poštnino, takse, drobni material ipd.) kupilo

500,00 USD za nakazilo v tujino po tečaju 1,3 USD za 1 EUR,

plačalo sodno takso v višini 100,00 EUR,

vrnilo kupcu preveč plačani znesek računa v višini 1.500,00 EUR,

plačalo bančne stroške v znesku 10,00 EUR.

Začetni saldo na dan: 71.100,00 EUR

Končni saldo na dan: 18.405,00 EUR




62

PRIMER 2: Devizni izpisek podjetja Podjetje je prejelo devizni izpisek banke na dan

20.01.20XX na katerem so razvidni naslednji zneski prilivov in odlivov v USD:

plačilo tujega kupca v znesku 1.500,00 USD,

plačilo tujemu dobavitelju v znesku 12.000,00 USD,

dvig 500,00 USD v blagajno za izplačilo akontacije za službeno potovanje v tujini,




63

plačilo obroka kredita tuji banki v znesku 10.000,00 USD,

plačilo bančne provizije v višini 40,00 USD.

Začetni saldo na dan je: 25.000,00 USD po tečaju 1,3 USD za 1 EUR = 19.230,77 EUR

Končni saldo na dan: 3.960,00 USD po tečaju 1,35 USD za 1 EUR = 2.933,33 EUR

Tečaj 20.01.20XX je 1,35 USD za EUR

PRIMER 3: Izplačila stroškov službenih potovanj zaposlenim in poračun plačane

akontacije stroškov za službena potovanja

Zaposleni je bil napoten na službeno potovanje v Portorož na dvodnevni seminar. Potoval je s

svojim osebnim avtomobilom in prejel 200,00 EUR akontacije stroškov za službeno

potovanje, ki mu jih je podjetje nakazalo na njegov transakcijski račun pri banki. Po vrnitvi s

službenega potovanja, predložitvi računa za bivanje v hotelu in obračunu potnega naloga je

podjetje zaposlenemu iz transakcijskega računa izplačalo še razliko v višini 149,90 EUR.

Službeno potovanje je trajalo od 7.00 prvega dne potovanja do 18.30 drugega dne potovanja.

Obračun potnega naloga:

2 × polna dnevnica = 42,78 EUR

526 km po 0,37 EUR/km = 194,62 EUR

račun za nočitev = 112,50 EUR

skupaj stroški sluţbenega potovanja = 349,90 EUR

- akontacija stroškov za sluţbeno potovanje = 200,00 EUR




64

za izplačilo 149,90 EUR

PRIMER 4: Izplačila stroškov službenih potovanja v tujino in vračilo preveč izplačane

akontacije

Podjetje je zaposlenega napotilo na sluţbeno potovanje v Zagreb in mu izplačalo akontacijo

za sluţbeno potovanje v višini 1.000,00 hrvaških kun v protivrednosti po prodajnem tečaju

svoje poslovne banke 1 EUR = 7.249 HRK (1 HRK = 0,137950) na njegov transakcijski

račun pri banki. Po vrnitvi s potovanja in obračunu dejanskih stroškov sluţbenega potovanja,

je ugotovilo, da je zaposleni upravičen do povračila 931,50 kun. Razliko v višini 68,50 kun je

zaposleni vrnil nazaj na transakcijski račun podjetja po tečaju poslovne banke na dan vračila

preveč plačane akontacije stroškov sluţbenega potovanja po tečaju 1 EUR = 7.396 HRK (1

HRK = 0,135208). Po istem tečaju podjetje obračuna stroške sluţbenega potovanja

zaposlenega.

Uporabljeni konti:




65

110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih

112 – Devizna sredstva na računih

109 – Denar na poti

120 – Kratkoročne terjatev do kupcev v državi

121 – Kratkoročne terjatve do kupcev

150 – Kratkoročne terjatve za obresti

162 – Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij

183 – Kratkoročni depoziti v bankah in drugih finančnih organizacijah

220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi

221 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v tujini


251 – Kratkoročne obveznosti za čiste plače in nadomestila plač

255 – Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja

253 – Kratkoročne obveznosti za prispevke iz kosmatih plač in nadomestil plač

254 – Kratkoročne obveznosti za davke iz kosmatih plač in nadomestil plač

270 – Kratkoročna posojila, dobljena pri družbah v skupini

280 – Kratkoročne obveznosti za obresti

415 – Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev ter zavarovalne premije

480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov

743 – Odhodki iz drugih finančnih obveznosti

973 – Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v tujini

4.1.7 Bančna garancija A-B/12

Definicija




66

Bančna garancija je zelo primeren instrument zavarovanja pred različnimi tveganji, ki so

povezana s podjetniškimi aktivnosti vsakega podjetja. Bančna garancija je nepreklicna in

samostojna obveznost banke nasproti upravičencu po garanciji, da mu bo v primeru

nalogodajalčeve neizpolnjene obveznosti plačala garancijski znesek na prvi poziv. Obveznost

garanta je samostojna in ni vezana na osnovni posel. V mednarodni bančni poslovni praksi

velja pravilo, ki pravi: "Najprej plačaj, nato izpodbijaj".

Pravni vidik

Bančna garancija ja pravni posel – pogodba po kateri banka upravičencu po garanciji poravna

obveznosti izključno v denarju, in sicer največ do višine garancijskega zneska, lahko pa tudi

manj, odvisno od okoliščin in to na način in v roku, kot je navedeno v garanciji.

Z bančno garancijo je lahko zavarovan tudi kupec, če zahteva od prodajalca garancijo za

dobro izvršitev posla ali kakšno drugo podobno garancijo. Pri poslovanju z bančnimi

garancijami tako sodelujejo praviloma naslednji udeleţenci posla:

- naročnik ali nalogodajalec,

- upravičenec ali uporabnik in

- garant.

Pri določenih garancijskih poslih lahko sodeluje tudi več strank.

Pri poslovanju podjetij imajo bančne garancije za upravičence bančnih garancij in za

naročnike bančnih garancij določene prednosti, in sicer:

Za upravičenca po garanciji:

- za garancijo upravičenec pridobi nepreklicno obveznost banke za plačilo na prvi poziv

garancijskega zneska ob predloţitvi pisne zahteve za plačilo ter izjave, da naročnik ni izpolnil

pogodbenih obveznosti,

- upravičenec po garanciji se izogne tveganju nelikvidnosti in plačilne nesposobnosti svojega

pogodbenega partnerja, saj razpolaga z obvezo banke za plačilo v instrumentu zavarovanja –

garanciji.

Za naročnika garancije:




67

- naročnik bančne garancije z ureditvijo izdaje garancije svojemu pogodbenemu partnerju

dokazuje poslovno profesionalnost, resnost in finančno stabilnost, kar vse izhaja iz

pripravljenosti banke, da bo po njegovem nalogu izdala svojo nepreklicno obvezo na prvi

poziv,

- naročnik bančne garancije lahko izkoristi moţnosti pridobitve garancije pri pogajanjih s

svojimi poslovnimi partnerji in drugih pogojih sklenitve posla.

Podjetja lahko pri bankah sklepajo plačilne garancije in storitvene garancije.

Plačilne garancije

S plačilnimi garancijami se običajno zavarujejo zneski za plačilo blaga, storitev, prejetih

kreditov, carinskega blaga in trošarinskega dolga, lahko tudi davčnega dolga (na primer za

zavarovanje pri odlogu in obročnem plačevanju davka, za zavarovanje morebitnega plačila

davka pri izplačilu dividend po 3. odst. 71. čl. ZDDPO-2.

Garancija za plačilo blaga se izdaja pri prodajah na odprti račun kot zavarovanje proti

tveganju s strani kupca. Znesek garancije je običajno v višini odprtih terjatev do prodajalca.

Garancija za vračilo prejetih kreditov se izdaja za zavarovanje pred tveganjem vračila kredita.

Takšna garancija običajno vsebuje t.i. redukcijsko klavzulo, kar pomeni, da se obveznosti

banke – garanta zmanjšujejo z vrednostjo odplačanega kredita. Znesek garancije je v višini

kradita, obresti in stroškov.

Garancija za zavarovanje carinskega blaga se izdaja za zavarovanje plačila ţe nastalega

carinskega dolga in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu in izvozu, plačilo carinskega

dolga, ki bi lahko nastal in plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s carinskim

dolgom, za katerega je instrument zavarovanja predloţen. Znesek garancije je v vrednosti

uvoznih poslov.

Garancija za plačilo trošarinskega dolga se izdaja za zavarovanje pred tveganjem plačila

trošarinskega dolga. Znesek garancije je v vrednosti uvoznih poslov.

Garancija za zavarovanje carinskega dolga v tranzitnem postopku se izdaja za zavarovanje

pred tveganjem zaradi neplačila dajatev drţavi, če se ne izpolnijo obveznosti po predpisih za

blago v tranzitu. Znesek garancije je v višini, ki jo določi carinski organ

Storitvene garancije

Storitvene garancije se uporabljajo za zavarovanje pred tveganjem zaradi neizpolnitve ali

slabe izpolnitve pogodbenih obveznosti v domačem in mednarodnem poslovnem okolju.

Garancija za resnost ponudbe

Se običajno izdaja ob mednarodnih javnih razpisih, predvsem za večja investicijska dela.

Predstavlja jamstvo, da ponudnik ne odstopi od svoje ponudbe v primeru njegove izbire.

Takšna garancija je običajno prilagojena zahtevam iz razpisne dokumentacije. Znesek

garancije je praviloma naveden v pogojih razpisne dokumentacije in se običajno giblje med




68

1% do 5% ponudbene vrednosti. Takšne garancije so v praksi najpogosteje kratkoročne

garancije.

Garancija za dobro in pravočasno izvedbo del

To je garancija za povrnitev škode, ki bi utegnila nastati v primeru, da izvajalec ne bi

pravočasno ali dovolj kakovostno izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. Znesek garancije se

običajno giblje med 10% in 20% vrednosti pogodbe, rok veljavnosti je do izpolnitve

pogodbenih obveznosti.

Garancija za odpravo napak v garancijskem roku

Je garancija za kritje morebitnih stroškov odprave napak na izvršenih delih, če teh napak ne bi

odpravil pravočasno izvajalec sam.

Krije naročniku tveganje, ko le-ta pravočasno in pravilno reklamira napake na dobavljenem

blagu in pozove dobavitelja, naj napake odpravi, pa dobavitelj tega ne stori v roku. Znesek

garancije se običajno giblje med 5% in 10% pogodbene vrednosti dobave blaga ali

opravljenih storitev.

Garancije za vračilo zadrţanih zneskov

Izročitev takšne garancije pri primopredaji objekta sprošča zadrţane zneske (varščine) v višini

izdane garancije. Zahtevki za plačilo po tej garanciji so moţni šele, ko je upravičenec po

garanciji v korist naročnika garancije plačal zadrţani znesek na račun pri banki garantu.

Znesek garancije se giblje med 5% in 10% pogodbene vrednosti.

Garancija za vračilo avansa

Je garancija za zavarovanje vračila plačanega avansa v primeru, da izvajalec ne prične

izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti. Običajna je pri pogodbah o dobavi blaga in pri

investicijskih delih. Garancija se izdaja v višini avansa. Z njo banka garant upravičencu

(kupcu) jamči vračilo avansa v primeru, da dobavitelj ali izvajalec ne izpolni v pogodbi

dogovorjenih obveznosti. Takšna garancija običajno vsebuje t.i. "redukcijsko klavzulo". Kar

pomeni, da se obveznost banke garanta zmanjšuje proporcionalno z vrednostjo izvršenih del

oziroma izvršenih dobav (dokumente za redukcijo predloţi nalogodajalec).

Računovodski vidik

Stroške pridobivanja bančnih garancij računovodsko obravnavamo kot stroške storitev in jih

knjiţimo v okviru skupine 415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški




69

poslov in zavarovalen premije. Prejete in dane bančne garancije sicer niso poslovni dogodki,

ki bi jih knjiţili v bilančni razvidih neposredno, jih pa knjiţimo v zunajbilančnih razvidih, saj

nam s tem dajejo pomembne informacije o poslovanju in prihodnjih obveznostih druţbe ter

tako omogočajo boljše kontroliranje poslovnih procesov in informiranje.

Davčni vidik

Banke od storitve izdaje bančne garancije ne obračunajo davka na dodano vrednost, saj gre za

storitve, ki so skladno 44. členom ZDDV-1 oproščene plačila davka na dodano vrednost.

Primeri poslovnih dogodkov

PRIMER 1: Bančna garancija za najeto posojilo v tujini

Podjetje je za večjo investicijo najelo posojilo v tujini v višini 5.000.000,00 EUR, ki ga je

zavarovalo z bančno garancijo pri slovenski banki v višini posojila. Stroški pridobitve bančne

garancije so znašali 2.500,00 EUR. Podjetje plačuje stroške bančne garancije 1 x letno v

znesku 1.500,00 EUR. Višina bančne garancije se zmanjšuje glede na vrnjeni znesek posojila

banki. Podjetje tuji banki skladno s planom odplačevanja vsako leto vrne 500.000,00 EUR

posojila. Skladno z vračanjem posojila se zmanjšuje tudi višina bančne garancije.

Knjiţenje v letu najetja posojila:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TRR

Prejem dolgoročnega posojila od tuje banke

5.000.000,00

110

973

2.

PRAČ

Prejem računa za stroške bančne garancije

2.500,00

415

220

3.

TEM

Izvenbilančna evidenca bančne garancije

5.000.000,00

994

999




70

Knjiţenje v naslednjem poslovnem letu

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TRR

Vračilo 1. obroka dolgoročnega posojila tuji banki

500.000,00

973

110

2.

PRAČ

Prejema računa za stroške bančne garancije

1.500,00

415

220

3.

TEM

Uskladitev izvenbilančne evidence bančne

garancije

500.000,00

999

994

PRIMER 2: Bančna garancija za odpravo napak v garancijskem roku

Investitor podjetje A d.o.o. je sklenilo s podjetjem B d.o.o. pogodbo o gradnji poslovne

zgradbe v vrednosti 7.000.000,00 EUR. Ob podpisu pogodbe je podjetje B d.o.o. podjetju A

d.o.o. skladno z gradbeno pogodbo izročilo tudi bančno garancijo za odpravo napak v višini

350.000,00 EUR. Ker po dokončanju del in prevzemu poslovne zgradbe izvajalec kljub

večkratnim pozivom naročnika napake ni odpravil, je naročnik odpravo napake naročil pri

drugem izvajalcu del. Za poplačilo nastale škode pa je unovčil bančno garancijo v znesku

nastale škode v višini 244.000,00 EUR, davek na dodano vrednost skladno s 76. a členom ni

obračunan in se prevali na prejemnika storitve. Banka je po pozivu in predložitvi ustrezne

dokumentacije znesek investitorju nakazala na njegov transakcijski račun.

Različica I

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejem računa za odpravo napake na poslovnem

objektu - obveznost do dobavitelja

200.000,00

220

stroški vzdrţevanja zgradb 200.000,00 412




71

obračun in odbitek vstopnega DDV po 76. a. členu

ZDDV-1

44.000,00

160

260

2.

TRR

Plačilo računa za odpravo napake dobavitelju

200.000,00

220

110

3.

TEM

Unovčenje bančne garancije - terjatev do banke

200.000,00

165

prihodki od odškodnin

200.000,00

786

4.

TRR

Nakazilo banke po unovčeni bančni garanciji

200.000,00

110

165

Različica II

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejem računa za odpravo napake na poslovnem

objektu - obveznost do dobavitelja

200.000,00

220

terjatev do banke po bančni garanciji/poziv banki

200.000,00

165

obračun in poračun odbitnega DDV po 76. a. členu

ZDDV-1

44.000,00

160

260

2.

TRR

Plačilo računa za odpravo napake dobavitelju

200.000,00

220

110

3.

TRR

Nakazilo banke po unovčeni bančni garanciji

200.000,00

110

165




72

Priporočljiva je druga različica, saj stroški odprave napak običajno bremenijo prodajalca in ne

naročnika.

Uporabljeni konti:

110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih sredstev

160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV



260 – Obveznosti za obračunani DDV

786 – Prejete odškodnine

973 – Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v tujini

994, 999 – Zunajbilančni konti

4.1.8 Blagajna A-B/9

Definicija

Blagajna je v oţjem pomenu besede namenjena fizičnemu shranjevanju denarja – gotovine, ki

je lahko v obliki papirnega denarja (bankovcev), novcev (kovancev) in prejetih čekov. V

širšem pomenu besede z blagajno razumemo tudi evidenco v papirni ali elektronski obliki,

kjer podjetja vodijo evidenco o prejemkih in izdatkih, dotokih in odtokih denarja ali čekov v

blagajno.

Računovodski vidik

Razvrščanje denarnih sredstev in njihovo računovodsko obravnavo ureja SRS 7. Skladno s

SRS je potrebno domača in tuja denarna sredstva izkazovati v skupini 10. Ločeno domača in

tuja denarna sredstva. Če ima podjetje več blagajn, si lahko podjetje omisli več analitičnih

kontov.




73

Za vsako blagajno je potrebno vodenje blagajniške knjige, v katero se sproti skladno z

nastankom poslovnih dogodkov vpisujejo posamezni prejemki in izdatki. Pogosta oblika

blagajniške knjige je blagajniški dnevnik. Blagajniški dnevnik lahko vodimo ročno ali v

elektronski obliki. Blagajniški dnevnik vodimo, če imamo z gotovinskimi prejemki in izdatki

opravka tako rekoč vsak dan pri poslovanju podjetja (maloprodajna trgovina, blagajna za

izplačilo materialnih stroškov).

Oblika blagajniške knjige ni predpisana in ni nujno dnevnik. Blagajniški dnevnik običajno

izkazuje poleg dnevnih seštevkov prejemkov in izdatkov tudi začetni saldo (ki se mora

ujemati s končnim saldom prejšnjega dnevnika) in seveda končni saldo. Vse skupaj je

izkazano konec dneva v naslednji obliki:

začetni saldo

+ prejemki

- izdatki

= končni saldo

Za knjiţenje izvirnih poslovnih dogodkov, ki se izkazujejo v blagajni, lahko uporabimo

blagajniške dnevnike kot zbirnike, ki nam sluţijo kot podlaga za knjiţenje. Ne knjiţimo vsake

listine posebej, konto blagajne obremenimo za seštevek vseh prejemkov (vsak prejemek pa

knjiţimo v dobro ustreznega konta) in ga priznamo za seštevek vseh izdatkov (vsak izdatek

posebej pa bremeni ustrezni konto). Saldo konta blagajne se mora seveda ujemati s saldom po

blagajniškem dnevniku, prav toliko pa mora biti seveda tudi gotovine v blagajni.

Zapisnik ali kakršnikoli drugi dokumenti (popisni seznami in druge ugotovitve) o preseţkih

ali primanjkljajih v blagajni so podlaga za vpis med prejemke ali izdatke v blagajniški knjigi.

Preseţke v blagajni knjiţimo v breme blagajne in v dobro konta 789, za primanjkljaje pa

praviloma obremenimo odgovorne osebe in izkaţemo terjatve do njih v skupini 165.

V podjetjih, ki sprejemajo devize kot plačilno sredstvo in tudi plačujejo z njimi, ter v

podjetjih kjer izplačujejo svojim zaposlenim akontacije za sluţbena potovanja v tujino,

podjetja vodijo tudi devizno blagajno. Promet z devizami se za evidentiranje v poslovnih

knjigah preračuna v evre. Praviloma se devize preračunajo v evre po referenčnem tečaju ECB,

ki ga objavi Banka Slovenije na dan poslovnega dogodka. Vendar pa takšnega pravila ni

potrebno vedno upoštevati, saj bi nam takšno preračunavanje povzročalo veliko nepotrebnega

dela. Tako lahko na primer, če kupimo devize pri poslovni banki z namenom, da bomo

zaposlenemu izplačali akontacijo za sluţbeno potovanje v tujino, evidentiramo prejem deviz v

blagajno po tečaju, po katerem smo devize pri poslovni banki kupili, torej po prodajnem

tečaju banke. Tudi ko jih izročimo zaposlenim, ne uporabimo srednjega tečaja Banke

Slovenije, temveč tistega po katerem smo devize kupili. Če pa imamo devize v blagajni ob

koncu obračunskega obdobja moramo upoštevati splošno pravilo, in vsa stanja v tujih valutah

izkazati po referenčnem tečaju ECB, ki ga objavi Banka Slovenije. Tečajne razlike, ki jih

ugotovimo pri preračunu, se knjiţijo kot finančni prihodki (konto 775) oziroma kot finančni

odhodki (konto 743). Kateri tečaj bomo uporabljali, zapišemo v pravilnik o računovodstvu.




74

Davčni vidik

Podjetja z gotovino poslujejo glede na potrebe svojega poslovanja in vrsto dejavnosti, ki jo

opravljajo. Višino blagajniškega maksimuma si podjetje uredi v internem aktu (na primer

pravilniku o računovodenju ali drugem ustreznem internem aktu podjetja) glede na potrebe

poslovanja in vrsto dejavnosti podjetja.

S sprejetjem Zakona o plačilnih storitvah in sistemih je prenehal veljati Pravilnik o plačevanju

z gotovino in blagajniškem maksimumu, ki je imetnikom transakcijskih računov nalagal v

kakšnih rokih je potrebno polagati gotovino na transakcijske račune pri bankah in hranilnicah

in je določal še višino in vrsto izdatkov, ki so jih lahko imetniki transakcijskih računov

plačevali z gotovino iz blagajniškega maksimuma , prav tako pa je nehal veljati Zakon o

plačilnem prometu, ki je določal, da morajo podjetja za kakršnakoli izplačila vso gotovino

dvigniti iz svojega transakcijskega računa. Podjetja (samostojni podjetniki, druţbe in vse

druge pravne osebe) smejo torej iz svoje prejete gotovine (vključno z iztrţkom) plačevati

izdatke v gotovini, ne da bi gotovino prej polagale na račun oziroma brez obveze

poračunavanja z banko. Kljub temu pa priporočamo, da si podjetja organizirajo ločene

blagajne (blagajno iztrţka, stroškovno blagajno oz. blagajno za povračila stroškov), saj bo s

tem poslovanje bolj pregledno, knjiţenje laţje, laţje pa je tudi razmejiti odgovornost

blagajnika.

Pri plačevanju z gotovino je potrebno upoštevati še Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), ki

z davčnopravnega vidika ureja obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske

račune.

36. člen ZDavP-2 namreč določa:

- pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno

opravljajo dejavnost, upravni in drugi drţavni organi in organi samoupravnih lokalnih

skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve

ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri

izvajalcih plačilnega prometa,

- ne glede na prvi odstavek tega člena se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter

druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune, če gre za plačila v manjših zneskih ali če

je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih,

- podrobnejša pravila o tem pa določi minister, pristojen za finance (določil jih je s

Pravilnikom o izvajanju Zakona o davčnem postopku).




75

Kaj se šteje za plačila v manjših zneskih?

23. a člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, v drugi in tretji točki določa,

da tako pravna oseba kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, v primeru plačila za dobavljeno

blago in opravljene storitve, ki jih plačuje, ni dolţna nakazati na transakcijski račun pravne

osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 evrov.

Po spremembah pravilnika Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku od 27.12.2011

in po Pravilniku o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku z

30.3.2012 veljajo spremenjena pravila glede plačevanja z gotovino:

- znesek gotovinskih plačil, ostaja 420,00 evrov; na 420,00 evrov je omejeno

plačevanje blaga in storitev med gospodarskimi subjekti (med pravnimi osebami, med

zasebniki ali med zasebniki in pravnimi osebami),

- vsi dohodki iz delovnega razmerja razen pokojnin se morajo od uveljavitve

pravilnika dalje izplačevati negotovinsko (plače, nadomestila plače in vsaka druga

plačila za opravljeno delo, regresi za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine,

solidarnostne pomoči, povračila stroškov v zvezi z delom in druga izplačila, ki

izhajajo iz delovnega razmerja).

Po pojasnilu davčne uprave pa se iz gotovine, s katero podjetje razpolaga, lahko plačajo

obveznosti do dobaviteljev (ne glede na znesek) s plačilom plačilnih nalogov recimo na

poštnem ali bančnem okencu.

Vsa izplačila akontacij potnih stroškov in izplačila obračunanih stroškov sluţbenih potovanj

morajo podjetja in zasebniki nakazovati svojim zaposlenim na transakcijske račune pri

bankah in hranilnicah, razen redkih izjem, kot na primer zbornice, sindikati, politične stranke,

društva kadar gre za izplačila v njihovi nepridobitni dejavnosti osebam, ki niso v delovnem

razmerju pri njih. Podrobnejša pravila o plačevanju z gotovino glejte v geslu "Denar".

Pri plačevanju in poslovanju z gotovino je potrebno poznavanje Zakona o preprečevanju

pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT). Evropska zakonodaja, ki ureja

preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma namreč določa nabor oseb, ki morajo

biti zaradi opravljanja svoje dejavnosti bolj pozorne pri svojem poslovanju. Pomembno

vlogo pri preprečevanju pranja denarja sicer imajo banke in druge finančne inštitucije,

vendar pa se širi seznam oseb, ki imajo določeno obveznosti pri preprečevanju pranja denarja

in financiranju terorizma. Glejte geslo "Denar". Na tem mestu naj ponovimo, da smejo

pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, sprejeti plačilo za prodano blago in

storitve v gotovini do višine 5.000,00 evrov. Ta določba je izjema glede ZPPDFT, saj velja

za prav vse pravne in fizične osebe ne glede na to, ali so sicer zavezanke za izvajanje

ukrepov po ZPPDFT.




76


PRIMER 1: Plačilo kupca z gotovino

Podjetje, ki se ukvarja z izobraževanjem mesečno izstavlja račune svojim kupcem fizičnim

osebam za tečaj tujega jezika. Račune podjetje izstavlja konec meseca za vse udeležence in

račune pošlje po pošti. Kupci imajo možnost račun plačati tudi z gotovino na sedežu podjetja.

Podjetje je izdalo kupcu račun v višini 244,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost

po splošni stopnji. Kupec je plačal račun z gotovino v blagajni na sedežu podjetja. Podjetje še

isti dan položi izkupiček na transakcijski račun podjetja.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ

Izstavitev računa za tečaj terjatev do kupca

244

120

obveznost za obračunani davek na dodano vrednost

44

260

prihodki od storitev

200

760

2.

TEM

Plačilo kupca v blagajno

244

100

120

3.

TEM

Dvig gotovine iz blagajne - polog na transakcijski

račun

244

109

100

4.

TRR

Polog gotovine – izkupička za plačilo računa

244

110

109




77

PRIMER 2: Plačila kupcev v maloprodajni trgovini

Podjetje, ki se ukvarja z maloprodajo drobnih tehničnih predmetov dne 18. 8. 20X9 izstavi

naslednje račune kupcem:

št. računa

znesek

osnova

DDV obračunan po splošni stopnji

1

122,00

100,00

22,00

2

244,00

200,00

44,00

3

66,00

50,00

11,00

4

97,60

80,00

17,60

5

268,40

220,00

48,40

SKUPAJ

793,00

650,00

143,00

Podjetje vodi blagajniško knjigo prejemkov in izdatkov in ima za ta dan evidentirane

prejemke v skupni višini 793,00 EUR, ki jih podjetje še isti dan dvigne iz blagajne in s

prenosom v dnevno nočni trezor poloţi na transakcijski račun pri svoji poslovni banki.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Dnevni iztrţek po blagajni za dan 18. 8 .20X9- prejemek

v blagajno

793

100


143

260




78

prihodki od prodaje blaga

650

762

2.

TEM

Dvig gotovine iz blagajne - polog na transakcijski račun

793

109

100

PRIMER 3: Plačila kupcev v maloprodajni trgovini z gotovino, plačilnimi in kreditnimi

karticami ter vrednostnimi boni

Dnevni iztržek za trgovino je naslednji

- dnevni iztržek z vračunanim davkom na dodano vrednost po sploši stopnji v znesku

36.600,00 EUR

- plačila kupcev z gotovino 6.100,00 EUR

- s plačilnimi karticami 5.083,33 EUR

- s kreditnimi karticami 23.891,67 EUR

- z vrednostnimi boni 1.525,00 EUR

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Iztrţek trgovine - gotovina

6.100,00

100

plačilne kartice

5.083,33

165

kreditne kartice

23.891,67

165

vrednostni boni

1.525,00

120

prihodki od prodaje blaga 30.000,00

762




79


6.600,00

260

2.

TEM

Polog gotovine na transakcijski račun

6.100,00

109

100

3.

TRR

Unovčenje plačilnih kartic

5.083,33

110

165

4.

TEM

Obračun vrednostnih bonov

1.525,00

230

120

5.

TEM

Obračun provizije in plačilo izdajateljevih kreditnih

kartic - stroški provizije po kreditnih karticah

477,83

415

pokrivanje terjatve iz naslova kreditnih kartic

23.891,67

165

priliv na transakcijski račun

23.413,84

110

PRIMER 4: Dvig blagajniškega maksimuma in izplačilo materialnih stroškov zaposlenim

Podjetje ima določen blagajniški maksimum v višini 500,00 EUR. V blagajni na dan 18. 8.

20X9 ima samo še 15,00 EUR, zato pooblaščena oseba pri poslovni banki dvigne gotovino v

višini 400,00 EUR. Še isti dan izplača zaposlenemu akontacijo potnih stroškov za službeno

potovanje v višini 90,00 EUR. Izplača tudi naslednje zneske materialnih stroškov: 1,20 EUR

za poštne stroške, 55,00 EUR za plačilo takse pri upravni enoti in račun za gostinske storitve

v višini 128,00 EUR (pogostitev poslovnih partnerjev).

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Prejem gotovine (blagajniškega maksimuma) v

blagajno

500,00

100

109




80

3.

TEM

Izplačilo poštnih stroškov - zmanjšanje sredstev v

blagajni

1,20

100

stroški poštnih storitev

1,20

419

4.

TEM

Izplačilo upravne takse

50,00

480

100

5.

TEM

Izplačilo stroškov gostinskih storitev - reprezentance

45,00

417

100

PRIMER 5: Primanjkljaj v blagajni ob zaključku dneva

V gostinskem podjetju je zaposlena delavka ob koncu dneva pripravila naslednje poročilo:

dnevni iztrţek

4.880,00

začetni saldo v blagajni

340,00

končni saldo v blagajni

5.200,00

od tega gotovina

4.720,83

plačilne kartice

559,17

primanjkljaj v blagajni

20,00

Za izkazani primanjkljaj v višini 20,00 EUR v blagajni se obremeni odgovorno delavko v

lokalu.




81

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Iztrţek gostinskega lokala – gotovina

4.320,83

100

plačilne kartice

559,17

165

prihodki od prodaje gostinskih storitev

4.000,00

760


880,00

260

2.

TEM

Ugotovitev primanjkljaja v blagajni – terjatev do

odgovornega delavca

20,00

165

100

Uporabljeni konti:

100 – Denarna sredstva v blagajni razen deviznih sredstev

101 – Devizna sredstva v blagajni



120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi






414 – Povračila stroškov zaposlencem




82

415 – Stroški plačilnega prometa. stroški bančnih storitev, stroški posla in zavarovalne

premije

417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance




762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu

4.1.9 Blagovni kredit A-B/7

Definicija

Po SRS 5.46 je prodaja na kredit vsaka prodaja proizvodov, blaga oziroma storitve, ki jih

kupec v trenutku prenosa nanj še ne plača. Če prodajalec razpolaga z zadostnimi denarnimi

sredstvi, lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti. V

tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloţilnega kredita. Pravno

podlago za sklepanje blagovnih kreditov najdemo v Obligacijskem zakoniku, ki v 522. členu

pravi, da se lahko prodajalec in kupec s pogodbo dogovorita, da bo prodajalec kupcu izročil

določeno premično stvar, še preden mu bo kupnina popolnoma plačana, kupec pa se zavezuje,

da jo bo odplačal v obrokih v določenih časovnih presledkih. Pogodba mora biti obvezno

sestavljena v pisni obliki. Posebnost blagovnega kredita je v tem, da se daje v blagu, vrača pa

v denarju, vendar skladno s SRS ne gre za finančno naloţbo. Blagovne kredite – torej tiste, s

katerimi proizvajalci, prodajalci ali drugi svoje kupce kreditirajo tako, da jim omogočijo

plačilo proizvodov, blaga ali storitev v daljšem časovnem obdobju, delimo na kratkoročne

blagovne kredite in dolgoročne blagovne kredite.

Pojem blagovnega kredita v slovenski zakonodaji pravno formalno ni opredeljen, v teoriji pa

ta pojem zajema posojilo denarja, ki je namenjeno nakupu določene količine blaga.

Dolgoročni blagovni kredit je kredit, katerega rok zapadlosti v plačilo je daljši od 12 mesecev.

Pogoji kreditiranja z blagovnim kreditom so predmet dogovora med dobaviteljem in kupcem.

Preračun na novo vrednost tuje valute

Pri terjatvah oziroma obveznostih za dane oziroma prejete blagovne kredite, izraţene v tuji

valuti, se skladno s SRS opravi preračun na novo vrednost tečaja tuje valute. Pri preračunu

terjatev oziroma obveznosti iz naslova blagovnih kreditov izraţenih v tuji valuti se praviloma

uporabi enotni tečaj Evropske centralne banke. Skladno s pojasnilom v SRS 5.51 pa se lahko

iz utemeljenih razlogov uporabi kak drug tečaj poslovne banke. Terjatve in obveznosti (tudi iz

naslova blagovnih kreditov) izraţene v tuji valuti se obvezno preračunajo, če se v času od

njihovega nastanka do plačila oziroma datuma sestavitve bilance stanja (če terjatve oziroma

obveznosti do takrat niso poravnane), spremeni tečaj tuje valute nasproti evru. Pri tem




83

nastanejo tečajne razlike, ki se izkazujejo med finančnimi prihodki (pozitivne tečajne razlike)

ali finančnimi dohodki (negativne tečajne razlike).

Računovodski vidik

Računovodsko obravnavamo dane blagovne kredite v skupini 08 in 12, prejete blagovne

kredite v skupini 22 in 98.

Dani blagovni se izkazujejo glede na ročnost na naslednjih skupinah kontov:

080 – Dolgoročni blagovni krediti, dani v državi

081 – Dolgoročni blagovni krediti, dani v tujini

122 – Kratkoročni blagovni krediti, dani v državi

123 – Kratkoročni blagovni krediti, dani v tujini

Prejeti blagovni krediti se izkazujejo glede na ročnost na naslednjih skupinah kontov:

982 – Dolgoročni krediti, dobljeni od drugih domačih dobaviteljev

983 – Dolgoročni krediti, dobljeni od drugih tujih dobaviteljev

222 – Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v državi

223 – Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v tujini

Davčni vidik

Blagovni krediti se po pojasnilu DURS, št. 4230-82/2010 z vidika obračunavanja davka na

dodano vrednost obravnavajo kot posojila, dana v denarni obliki. Zato tudi obresti, ki jih

dobavitelj blaga oziroma storitve zaračuna kupcu zaradi odloţenega plačila in se nanašajo na

plačila po opravljeni dobavi blaga, predstavljajo transakcijo, ki je oproščena plačila davka na

dodano vrednost, saj je v skladu s 44. a točko 44. člena ZDDV-1 oproščeno dajanje kreditov

oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanje




84

kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma

posojilodajalec.

Tudi v sodbi Sodišča ES je zavzeto stališče, da se mora Šesta direktiva razlagati tako, da

obresti, zaračunane za odloţeno plačilo blaga, načeloma štejejo kot plačilo za oproščeno

storitev dajanja kreditov. Vendar pa, ko dobavitelj blaga ali storitve, ki dovoli kupcu, da v

zameno za plačilo obresti lahko odloţi plačilo za dobavo blaga do izročitve le-tega, obresti ne

štejejo kot plačilo za odobritev kredita, temveč kot del celotnega plačila za blago ali storitev.

Tudi pri sklepanju kreditnih pogodb na osnovi blagovnega kreditiranja je potrebno ustrezno

pozornost nameniti sklepanju takšnih pogodb med povezanimi osebami. Zakon o davku od

dohodkov pravnih oseb namreč pri sklepanju poslov med povezanimi osebami, ki so

opredeljene v 16. in 17. členu, omejuje poslovanje med njimi oziroma določa korekcije

davčne osnove, kadar povezane osebe poslujejo med seboj pod ugodnejšimi ali slabšimi

pogoji, kot so pogoji poslovanja na primerljivem prostem trgu.

PRIMER 1: Dolgoročni blagovni kredit, dan v državi

Podjetje A d.o.o. je 31. oktobra 20X7 podjetju B d.o.o. prodalo proizvode v višini 976.000,00

EUR na podlagi pogodbe o blagovnem kreditiranju. S pogodbo o blagovnem kreditu je

dogovorjeno, da bo Podjetje B d.o.o. polovico kredita vrnilo do 31. oktobra 20X8, drugo

polovico pa v naslednjih dveh letih, vsako leto polovico preostanka blagovnega kredita.

Kredit se obrestuje po letni obrestni meri 4% in se pripisuje glavnici.

Knjiženje pri dobavitelju

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ

Prodaja na blagovni kredit-dolgoročna terjatev

976.000,00

080

prihodki od prodaje proizvodov

800.000,00

760

obveznost za obračunani DDV

176.000,00

260

2.

TEM

Obračun obresti (4% letno za dva meseca)

6.506,67

080

775




85

3.

TEM

Del blagovnega kredita, ki zapade v plačilo v

naslednjem letu

488.000,00

122

080

4.

TRR

Prejeto plačilo 31. oktobra 20X8

488.000,00

110

122

Knjiženje pri kupcu:

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1

PRAČ

Nakup na blagovni kredit - dolgoročna obveznost

do dobavitelja

976.000,00

982

zaloga blaga

800.000,00

660

terjatev za odbitni DDV

176.000,00

160

2.

TEM

Obračun obresti (4% letno za dva meseca)

6.506,67

743

982

3.

TEM

Del blagovnega kredita, ki zapade v plačilo v

naslednjem letu

488.000,00

982

222

4.

TRR

Prejeto plačilo 31. oktobra 20X8

488.000,00

222

110




86

PRIMER 2: Dolgoročni blagovni kredit, dobljen od drugih tujih dobavitelje

Podjetje A d.o.o. je od podjetja B d.o.o. iz tujine prejelo dolgoročni blagovni kredit v višini

2.000.000,00 EUR za nakup opreme dne 1. 7. 20X7. S pogodbo o blagovnem kreditu je

dogovorjeno, da bo podjetje A d.o.o. blagovni kredit vrnilo v petih letnih obrokih v višini

400.000,00 EUR. Kreditna pogodba o blagovnem kreditu vsebuje devizno klavzulo in sicer je

vrednost blagovnega kredita vezana na tečaj švicarskega franka po referenčnem tečaju

Evropske centralne banke. Blagovni kredit se obrestuje po obrestni meri 5% letno. Natečene

obresti se plačajo skupaj z vsakim letnim obrokom blagovnega kredita. Tečaj švicarskega

franka na dan 1. 7. 20X7 znaša 1,6553, tečaj na dan 31. 12. 20X7 znaša 1,6547, na dan

plačila 1. obroka pa 1,6572.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Prejem blagovnega kredita - dolgoročna obveznost

do tujega dobavitelja

2.000.000,00

983

oprema

2.000.000,00

047

obračun DDV za pridobitev blaga

440.000,00

260

odbitni DDV od pridobitve blaga

440.000,00

160

2.

TEM

Obračun obresti od blagovnega kredita, dobljenega

od drugega tujega dobavitelja za obdobje od 1. 7. do

31. 12. 20X7

49.982,00

743

280

3.

TEM

Preračun salda blagovnega kredita,dobljenega od

drugega tujega dobavitelja na tečaj švicarskega

franka na dan 31.12.20X7

725,00

983

755




87

4.

TEM

Del blagovnega kredita, dobljenega od drugega

tujega dobavitelja, ki zapade v plačilo v naslednjem

letu

399.855,00

983

223

5.

TEM

Obračun obresti od blagovnega kredita, dobljenega

od drugega tujega dobavitelja za obdobje od

1.1.20X8 do 30.6.20X8

50.057,00

743

280

6.

TEM

Plačilo prvega obroka blagovnega kredita,

dobljenega od drugega tujega dobavitelja iz

deviznega računa podjetja - devizni račun

400.459,00

112

pokrivanje kratkoročnega dela blagovnega kredita,

prejetega v tujini

399.855,00

223

preračun na tečaj švicarskega franka na dan plačila –

negativne tečajne razlike

604,00

743

7.

TEM

Plačilo obresti od blagovnega kredita, dobljenega od

drugega tujega dobavitelja za obdobje od 1.7.20X7

do 30.6.20X8 - devizni račun

100.115,00

112

pokrivanje kratkoročnih obveznosti za obresti

100.039,00

280

preračun na tečaj švicarskega franka – negativne

tečajne razlike

76,00

743

Uporabljeni konti:

047 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi

080 – Dolgoročni blagovni krediti, dani v državi





88

112 - Devizna sredstva na računih

122 – Kratkoročni blagovni krediti, dani kupcem v državi


222 - Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v državi

223 - Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v tujini


280 - Kratkoročne obveznosti za obresti



775 – Finančni prihodki iz posojil, danih drugim

660 – Blago v lastnem skladišču

982 – Dolgoročni krediti, dobljeni od drugih domačih dobaviteljev



4.1.10 Boni A-B/10

Definicija

Boni so po svoji ekonomski vsebini manj vreden denarni nadomestek. V Sloveniji so precej

razširjeni in v različnih obdobjih bolj ali manj pogosto prisotni pri poslovanju podjetij na trgu.

Predvsem v obdobjih gospodarske krize, ki jo zaznamujejo naraščajoče likvidnostne teţave,

podjetja iščejo različne bliţnjice za poplačilo dolgov in unovčevanje terjatev. V glavnem so

na trgu prisotni različni darilni boni in kuponi. Običajno jih ponujajo predvsem trgovska

podjetja, ki imajo prodajni program, primeren za raznovrstna darila, pa tudi obrtniki (na

primer zlatarji, urarji, optiki), ponudniki storitev s področja športa, nege in lepote (kozmetični

saloni, masaţe, savne, centri za fitnes).

Boni so orodje, ki ga podjetja uporabljajo v plačilnem prometu, vendar so z Zakonom o

uvedbi evra v Sloveniji zakonito plačilno sredstvo le bankovci in kovanci, ki glasijo na evro.

Kljub temu se lahko stranke v poslu dogovorijo tudi za drugačne načine plačevanja (na primer

stranki se lahko dogovorita, da za enega pujsa plača z eno tono koruze), ki niso v nasprotju z




89

zakonodajo. Boni niso denar, lahko pa kot sprejemljivo plačilno sredstvo nadomeščajo denar,

vendar le v omejenem obsegu:

podjetje, ki prejme bone kot plačilo, omejuje dejstvo, da mora vrsto obveznosti plačati

v denarju (plače, davki, dobavitelji…),

tudi izdajatelj bonov ne more vseh svojih obveznosti poravnati z zadolţnicami, temveč

jih mora nekaj poravnati v denarju,

omejena je uporabnost bonov, saj jih je praviloma mogoče unovčiti le pri izdajatelju,

boni so tvegane terjatve, saj nosijo kreditno tveganje izdajatelja.

Trgovska podjetja in obrtniki bone uporabljajo predvsem kot način za pospeševanje prodaje v

maloprodajnih enotah. Podjetja imajo različne politike izdajanja bonov, nekatera izdajajo le

darilne bone, druga poznajo tudi trgovske bone. Darilni boni so običajno namenjeni predvsem

prodaji fizičnim osebam, ki jih kupijo zato, da nekoga obdarijo. Trgovski boni so namenjeni

pravnim osebam, ki jih potem praviloma namenijo svojim zaposlenim.

Posebnost v slovenskem prostoru so tudi tako imenovani študentski boni, ki se prav tako

uporabljajo kot nadomestno plačilno sredstvo, a le za določen krog upravičencev (študentov).

S sistemom izdajanja študentskih bonov namreč drţava študentom subvencionira en topli

obrok na dan. Z nakupom študentskih bonov si študent zagotovi topli obrok, zanj pa plača le

del cene obroka, del ekonomske cene obroka pa gostincem povrne drţava, če imajo pogodbo

za subvencionirano prehrano.

Računovodski vidik

Glede na to, da so boni sicer manj vreden denarni nadomestek, pri prodaji bonov ne gre za

promet blaga oziroma storitev, ampak za zamenjavo ene vrste plačilnega sredstva za drugo

pogojno plačilno sredstvo, ki ima omejeno uporabo, saj je mogoče bon praviloma unovčiti le

pri izdajatelju bona. Promet blaga oziroma storitev nastane šele v trenutku, ko se bon unovči.

Nakup bonov

Računovodsko pri podjetju kupcu bonov obravnavamo nakup bonov kot terjatev, saj boni

nosijo kreditno tveganje izdajatelja bona in jih izkazujemo med kratkoročnimi predujmi in

varščinami v skupini 133 – Drugi dani kratkoročni predujmi in varščine. Bona praviloma tudi

ne moremo zamenjati za denar, ampak le za ustrezno vrednost blaga ali storitev v nominalni

vrednosti bona. Ko bone unovčimo ali jih razdelimo zaposlenim ali poslovnim partnerjem kot

darila ob različnih priloţnostih (jubilejih, priloţnostnih dogodkih, novem letu in podobno),

zmanjšujemo terjatve iz naslova danih kratkoročnih predujmov.

Prodaja bonov




90

Pri podjetju prodajalcu bonov takšno prodajo bonov računovodsko obravnavamo kot

kratkoročno obveznost iz naslova prejetih kratkoročnih predujmov in varščin v skupini 230.

Ko kupec takšen bon unovči, zmanjšamo kratkoročne obveznosti iz naslova prejetih

kratkoročnih predujmov in varščin v breme konta 230.

Boni delavcem

Če se boni (tako imenovani trgovski boni), ki jih kupijo podjetja oziroma podjetja prejmejo za

poplačilo svojih terjatev uporabijo za namene obdarovanja zaposlenih, se ti ob razdelitvi

zaposlenim obravnavajo skladno s svojo ekonomsko vsebino in je ob njihovi razdelitvi

zaposlenim takšne prejemke potrebno obravnavati skladno z davčno zakonodajo ter od

njihove vrednosti obračunati vse predpisane dajatve (praviloma dohodnino in socialne

prispevke).

Od uveljavitve Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku (Ur.l. RS, št. 101/2011) je

določeno, da morajo podjetja, zavodi, zasebniki in drugi izplačevalci prejemkov svojim

zaposlenim plače, nadomestila plač, regres, jubilejne nagrade, odpravnine in vsa povračila

stroškov v zvezi z zaposlitvijo obvezno nakazovati na njihove transakcijske račune pri

bankah in hranilnicah.

Davčni vidik

Boni in DDV

Nakup oziroma prodaja bonov ni promet, ki bi bil zavezan obračunu davka na dodano

vrednost, saj ne gre za promet blaga oziroma storitev skladno z ZDDV-1, ampak le za

zamenjavo plačilnega sredstva z njegovim nadomestkom. V trenutku, ko se bon unovči za

nakup blaga ali storitev, nastane obveznost za obračun DDV skladno s splošnimi pravili iz

ZDDV-1.

Skladno s pojasnilom DURS št. 4230-620/2011, 21.9.2011 ob izdaji vrednostnega bona po

določbah ZDDV-1 ni potrebno izdati računa, vendar pa je v določenih primerih ob izdaji

vrednostnega bona potrebno izdati račun za predplačilo. Le tega ni potrebno izdati, kadar je

kupec bona fizična oseba.

Če se vrednostni bon izda na določeno vrednost, pri tem pa ni določeno oziroma znano za

nakup katerega blaga oziroma storitve bo bon porabljen, se takšna transakcija obravnava kot

menjava enega plačilnega sredstva za drugega. Kadar pa se izda bon, ki je namenjen nakupu

določenega blaga ali storitve, je potrebno ob prejemu plačila za bon obračunati DDV po

predpisani stopnji in v nekaterih primerih tudi izdati račun za predplačilo.




91

Obravnava vrednostnih bonov je tako v skladu z določbami ZDDV-1 različna glede na vrsto

vrednostnega bona. Glede nastanka obveznosti za obračun DDV je namreč potrebno

upoštevati, da nastane obveznost za obračun davka na dodano vrednost v trenutku, ko je blago

dobavljeno oziroma storitev opravljena, vendar pa je v primerih, ko bon predstavlja

predplačilo za neko določeno dobavo blaga ali storitev, potrebno obračunati DDV ţe ob

prejemu plačila za vrednostni bon.

O davčni obravnavi vrednostnih kuponov in bonov se je izreklo tudi Sodišče Evropskih

Skupnosti v več primerih, iz katerih izhaja, da se v primeru, kadar se bon (darilni bon) izda na

določeno vrednost, pri tem pa ni določeno oziroma ni znano za nakup katerega blaga ali

storitve bo bon porabljen, takšna transakcija obravnava kot menjava enega plačilnega sredstva

za drugega. V tem primeru nastane obdavčljiv dogodek in s tem obveznost obračuna DDV

šele takrat, ko izdajatelj bona dobavi izbrano blago ali storitev (prinositelj bon zamenja za

blago ali storitve, ki jih izbere iz ponudbe izdajatelja bona).

Kadar se izda bon, ki je namenjen nakupu točno določenega blaga ali storitve, je potrebno od

prejetega plačila za bon obračunati DDV, saj se v tem primeru šteje, da je kupec bona opravil

plačilo pred opravljeno dobavo blaga ali storitve in nastane obveznost obračuna DDV na dan

prejema plačila.

Če se boni uporabljajo za namene poplačil obveznosti do zaposlenih iz naslova plač, regresa

ali materialnih stroškov, se davčno obravnavajo tako, kot če bi se izplačali v denarju. Zakon o

dohodnini namreč določa, da se za dohodek šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne

glede na obliko, v kateri je bil izplačan ali prejet. Če gre za izplačilo dohodka v bonih, ki je po

Zakonu o dohodnini obdavčen, se ta obdavči popolnoma enako kot če bi bil izplačan v

denarju (z vsemi davki, prispevki in dohodnino). Vendar pa mora podjetje pri izplačevanju

plač, regresa, boţičnice in podobnih dohodkov zaposlenih upoštevati delovnopravno

zakonodajo. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da mora biti plača izplačana v

denarni obliki. Za regres pri načinu izplačila ni omejitev, je pa način izplačila praviloma

urejen v kolektivni pogodbi dejavnosti, ki izrecno določi, če ga je mogoče izplačati v bonih.

Pri drugih izplačilih iz delovnega razmerja je načeloma mogoče izplačilo v bonih – razen

seveda, če med delavcem in delodajalcem obstaja dogovor o izplačilu v denarju.


PRIMER 1: Prodaja darilnih bonov in nakup z njimi v trgovskem podjetju

Trgovsko podjetje je fizični osebi v trgovini prodalo darilne bone v vrednosti 700,00 EUR.

Kupec je bone plačal z gotovino. Kasneje obdarjenec bone unovči v trgovini z nakupom blaga

v vrednosti 732,00 EUR in razliko 32,00 EUR doplača z gotovino. Nabavna vrednost

prodanega blaga znaša 450,00 EUR.

Št. Dok. Besedilo Znesek V V




92

breme

dobro

1.

BLP

Prejem gotovine v blagajno za nakup darilnih bonov

700,00

100

230

2.

BLP

Iztrţek trgovine – gotovina

32,00

100

darilni boni

700,00

230

prihodki od prodaje

600,00

762

obračunani DDV

132,00

260

3.

TEM

Razbremenitev zalog trgovskega blaga - razbremenitev

zalog blaga v trgovini

732,00

663

odhodki za prodano blago

450,00

702

razlika v ceni

150,00

669

vračunani DDV

132,00

664

4.

TRR


32,00

110

109




93

PRIMER 2: Nakup trgovinskih bonov in razdelitev le teh zaposlenim ob 10 obletnici

podjetja

Podjetje se je odločilo, da eno izmed svojih težje izterljivih terjatev kompenzira z nakupom

trgovinskih bonov, ki jih bo ob 10. obletnici podjetja razdelilo zaposlenim kot darilo. Vsak

zaposleni prejme bon v vrednosti 100,00 EUR. Ob izplačilu plače se zaposlenim bon šteje kot

boniteta in se ob tem obračunajo vsi predpisani davki in prispevki kot od izplačane plače.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM

Prejem bonov po kompenzaciji

3.000,00

165

285

2.

TEM

Razdelitev bonov zaposlenim

3.000,00

473

165

PRIMER 3: Plačilo s študentskimi boni v gostinskem podjetju

Različica 1:

Gostinsko podjetje ima pogodbo za subvencionirano prehrano. V dnevnem izkupičku 1.364,41

EUR je gotovine 808,54 EUR, plačilnih kartic 202,13 EUR in 353,74 EUR študentskih bonov.

Po vložitvi zahtevka za subvencijo prejme podjetje nakazilo subvencije v višini prejetih

študentskih bonov na transakcijski račun.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

BLP

Iztrţek gostinskega podjetja - gotovina

808,54

100

plačilne kartice

202,13

165

študentski boni

353,47

162




94

prihodki od gostinskih storitev

1.220,83

760

obračunani DDV po niţji stopnji

95,00

260

obračunani DDV po splošni stopnji

48,58

260

2.

TRR

Nakazilo subvencije ministrstva na transakcijski račun

podjetja

353,74

110

162

3.

TRR


808,54

110

109

4.

TRR


202,13

110

165

Različica 2:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

BLP

Iztrţek gostinskega podjetja - gotovina

808,54

100

plačilne kartice

202,13

165

študentski boni

353,74

162-p


1.220,83

760

obračunani DDV po niţji stopnji

95,00

260

obračunani DDV po splošni stopnji 48,58

260




95

2.

TEM

Izdelava zahtevka za subvencijo

353,74

162-z

162-p

3.

TRR


808,54

110

109

4.

TRR


202,13

110

165

5.

TRR

Nakazilo subvencije ministrstva na transakcijski račun

podjetja

353,74

110

162-z

V trenutku, ko gostinec prejme bone za opravljeno gostinsko uslugo, še ni vzpostavljena

terjatev do ministrstva, saj mora gostinec prejete bone v določenem časovnem obdobju zbrati

in povračilo zanje zahtevati na predpisanem zahtevku. Zato v nekaterih gostinskih podjetjih,

zlasti večjih in z boljšo informacijsko podporo, knjiţimo prejete bone na enem kontu, ob

koncu meseca pa zbirni znesek zahtevka knjiţimo na drugem analitičnem kontu. Pri tem bi

konto 162-p pomenil prejete bone, konto 162-z pa znesek bonov na zahtevku za subvencijo (v

smislu poslani na unovčenje).

PRIMER 4: Masažni salon izda vrednostni bon za svoje storitve

Masažni salon izda vrednostni bon za svoje storitve po ceniku v vrednosti 60,00 EUR. Ob

prodaji bona ni določeno, kakšno vrsto storitve bo prejemnik bona izbral. Ob prejemu plačila

za bon tako ne nastane obveznost obračuna DDV, ampak šele v trenutku, ko prinositelj bona

koristi točno določeno storitev. Po opravljeni storitvi masažni salon izda račun v vrednosti

60,00 EUR, od tega znaša obračunani DDV po splošni stopnji 11,00 EUR.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

BLP

Prejem gotovine v blagajno za nakup bonov

61,00

100

230

2.

IRAČ

Izdaja računa za opravljeno storitev - terjatve do

kupcev

61,00

120




96


50,00

760


11,00

260

3.

TEM

Zapiranje terjatve do kupca s predplačilom za bon

61,00

230

120

PRIMER 5: Masažni salon izda vrednostni bon za konkretno storitev masaža stopal

Masažni salon izda vrednostni bon za konkretno storitev masaža stopal po ceniku v vrednosti

61,00 EUR. Ker je že ob prejemu plačila za bon znano, za kakšno storitev gre, je masažni

salon dolžan obračunati DDV po predpisani splošni stopnji ob prejemu predplačila. Ker gre

za storitev fizični osebi, ni potrebno izdati računa za predplačilo ampak le račun, ko je

storitev opravljena.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

BLP


61,00

100

230

2.

TEM

Obračun DDV od predplačila

11,00

195

260

3.

IRAČ

Izdaja računa za opravljeno storitev - terjatve do

kupcev

61,00

120


50,00

760


11,00

195




97

3.

TEM


61,00

230

120

PRIMER 6: Podjetje posrednik prodaja za gostinsko podjetje vrednostne bone za nakup

obrokov kosil v vrednosti 7,50 EUR

Podjetju posredniku ni potrebno izdati računa za izdajo vrednostnega bona, saj deluje kot

posrednik. Dobavo blaga namreč opravi izvajalec gostinske storitve, ki mora izdati račun.

Posrednik gostincu nakaže denar, gostinec mora ob prejemu denarja za izdani bon

obračunati DDV po predpisani nižji stopnji v znesku 0,66 EUR, ni pa dolžan izdati računa za

predplačilo. Račun za opravljeno gostinsko storitev izda, ko kupec bon unovči. Posrednik izda

za opravljeno posredovanje prodaje bonov gostincu račun v vrednosti 0,37 EUR in od

zaslužene provizije obračuna DDV po splošni stopnji.

Knjiženje pri posredniku:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

BLP


7,50

100

245

2.

TRR

Nakazilo denarja gostinskemu podjetju

7,50

245

110

3.

IRAČ

Izdaja računa za opravljeno storitev posredovanja -

terjatve do kupcev

0,45

120


0,37

760

obračunani DDV

0,08

260

Knjiženje pri gostincu:




98

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TRR

Nakazilo na transakcijski račun za prodane bone

7,50

110

230

2.

TEM

Obračun DDV od predplačila

0,66

195

260

3.

IRAČ

Izdaja računa za opravljeno gostinsko storitev - terjatve

do kupcev

7,50

120


6,84

760


0,66

195

4.

TEM


7,50

230

120

5.

PRAČ

Prejem računa za opravljeno storitev posredovanja

obveznost do posrednika

0,45

220

stroški storitev posrednika

0,37

419

odbitni DDV

0,08

160

6.

TEM


7,50

230

120




99

PRIMER 7: Nakup trgovinskih bonov, provizija za nakup trgovinskih bonov

Podjetje A d. o. o. pri trgovskem podjetju B d. o. o. v zameno za plačilo svojih terjatev

sprejme bone v vrednosti 5.000,00 EUR, ki jih razdeli svojim zaposlenim kot darilo ob božiču.

Ob izplačilu plače se darilo obravnava kot boniteta zaposlenim in podjetje obračuna vse

predpisane dajatve kot ob izplačilu plač. Ker je bilo podjetje A d. o. o. pripravljeno sprejeti

plačilo svoje terjatve v bonih, mu trgovsko podjetje B d. o. o. prizna provizijo v višini 4 % od

vrednosti bonov. Podjetje A d. o. o. trgovskemu podjetju B d. o. o. izda račun v vrednosti

244,00 EUR z obračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji.

Knjiženje pri trgovskem podjetju B d. o. o.:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Pobot obveznosti do podjetja A d.o.o. z izdajo

vrednostnih bonov

5.000,00

220

230

2.

PRAČ

Prejem računa za provizijo (kompenzacija terjatve za

bone) - obveznost do dobavitelja

244,00

220

stroški storitev posrednika

200,00

419

odbitni DDV

44,00

160

Knjiženje pri podjetju A d. o. o.:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Pobot terjatve do podjetja B d.o.o. s prejemom

vrednostnih bonov

5.000,00

165

120

2. TEM Razdelitev bonov zaposlenim kot del neto boţičnice * 5.000,00 251 165




100

3.

IRAČ

Izdaja računa za proviziji (kompenzacija terjatve za

bone) - terjatve do kupcev

244

120


200,00

760

obračunani DDV

44,00

260

Opomba: *V tem primeru ne izkazujemo podrobneje obračuna dajatev od plač, ki jih je

potrebno obračunati in plačati tudi v primeru, ko zaposleni prejmejo del plače v bonih.

PRIMER 8: Prodaja preko spletnega ponudnika bonov/kuponov

Podjetje A želi pospešiti prodajo svojih izdelkov/storitev, zato sklene pogodbo s spletnim

ponudnikom bonov, podjetjem B. Ker preko spletnega ponudnika za bon nudi konkreten

izdelek/storitev, upošteva Pojasnilo DURS, št. 4230-620/2011 z dne 21.9.2011 ter od

prejetega avansa obračuna DDV.

Dogovor s spletnim ponudnikom vsebuje naslednja določila:

- spletni ponudnik in podjetje A se dogovorita o trţenju izdelka/storitve X, ki ga bodo kupci

preko spleta in z uporabo druge sodobne tehnologije kupili z naročilom bona in plačilom le-

tega spletnemu ponudniku, ob prevzemu izdelka oz. ob koriščenju storitve pa podjetju A

plačali s kuponom, v spletni akciji ima izdelek/storitev ceno 122,00 evrov,

- del zneska prodanih bonov bo spletni ponudnik nakazal podjetju A takoj ob zaključeni

prodaji bonov,

- spletni ponudnik bo podjetju A izdal račun za svojo provizijo, podjetje A pa mora ponudnika

obvestiti z mesečnim poročilom o koriščenih (unovčenih) bonih oziroma kuponih,

- spletni ponudnik bo podjetju A nakazal razliko nakazila po končnem obračunu,

- spletna prodaja kuponov je trajala od 3.5. do 8.5., prodanih kuponov je bilo za 2.196,00

evrov, provizija posrednika znaša 183,00 evrov, unovčevanje kuponov je trajalo od 3.5. do

30.6., unovčenih kuponov je 2.074,00 evrov. Po pogodbi znesek plačanih, a ne unovčenih

kuponov zadrţi spletni ponudnik.

Knjiţenje pri podjetju A:




101

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TRR

Prejem polovice zneska prodanih bonov ob zaključku

spletne akcije o prodaji

1.000,00

110

230

2.

TEM

Obračun DDV po preračunani stopnji 18,0328 % za

celotno prejeto nakazilo od spletnega ponudnika.

180,33

195

260

3.a

IRAČ

Prodaja proizvodov/storitev kupcem, ki plačajo s

kuponom, knjiţenje po izdanem računu (knjiţenje se

lahko izvede tudi po rekapitulaciji dnevnega iztrţka,

prav tako se lahko knjiţenje izvede direktno s knjiţbo v

breme 230 in v dobro 760, 260).

122,00

120

100,00

760

22,00

260

122,00

230

120

3.b

Knjiţba se ponovi za vse nadaljnje izdane račune, torej

še štirikrat v skupni vrednosti, če predpostavimo, da je

bilo v mesecu maju unovčenih 5 kuponov

488,00

120

400,00

760

88,00

260

488,00

230

120




102

4.

TEM

Poročilo o unovčenih kuponih podjetje A pošlje

spletnemu ponudniku, nato knjiţi črpanje avansnega

računa.

110,00

195

(260)

5.

IRAČ

Knjiţenje prodaje, ki je plačana s kuponi v juniju,

unovčenih je bilo še 12 kuponov.

1.464,00

120

1.200,00

760

264,00

260

1.464,00

230

120

6.

TEM

Poročilo o unovčenih kuponih v drugem mesecu ter

črpanje avansnega računa, saj je prodajna akcija

zaključena.

70,33

195

(260)

7.

PRAČ

Provizija spletnega ponudnika, ki se pobota z njegovo

obveznostjo za nakazilo od prodanih in unovčenih

kuponov

183,00

220

150,00

419

33,00

160

183,00

220

230

Dodatna pojasnila in napotki

Konto 230 izkazuje na debetni strani unovčene kupone, na kreditni strani plačane kupone. Po

izteku akcije in končnem obračunu s spletnim ponudnikom mora biti vrednost konta 230

enaka nič, prav tako konta 195.




103

Če bi bil dogovor s spletnim ponudnikom tak, da spletni ponudnik nakaţe podjetju celoten

znesek plačanih kuponov ne glede na njihovo dejansko unovčevanje in če bi podjetje po

izteku roka veljavnosti kupona ugotovil, da vsi kupci kuponov le-teh niso unovčili, bi konto

230 izkazoval saldo v dobro ter konto 195 saldo v breme. Saldo na obeh kontih je potrebno

odpraviti ter razliko izkazati med poslovnimi prihodki. Menimo, da je potrebno od take

razlike plačati DDV po preračunani stopnji (ţe v mesecu prejema takega predplačila, torej s

knjiţbo na kontu 195).

Če je dogovor s spletnim ponudnikom tak, da plača celoten znesek prodanih bonov ob

zaključku akcije, podjetje pa pred tem ţe prodaja izdelke, ki so plačani s kuponi, lahko takoj

na podlagi izdanega računa ali na podlagi mesečne rekapitulacije iztrţka knjiţi prodajo z

zapiranjem konta 120 in vzpostavitvijo terjatve do spletnega ponudnika – predlagamo konto

165. Pri takih dogovorih tudi ni obračunavanja DDV od avansnih računov.

Izdani računi imajo lahko pripisano: "način plačila – kupon". Kadar podjetje prejme od

spletnega ponudnika avans, podjetje ne ve, od koga so vsa plačila kuponov, zato lahko izda en

avansni račun za vsa prejeta predplačila skupaj ter tega knjiţi na konto 195 in 260, nato pa ga

v kumulativnem znesku tudi črpa.

Uporabljeni konti:

100 – Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih sredstev


162 - Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij




257 – Kratkoročne obveznosti za davek iz drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki se ne

obračunavajo skupaj s plačami


285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti

473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz na delo in z njega, za prehrano,

za ločeno življenje) in drugi prejemki zaposlencev

663 – Blago v lastni prodajalni

664 – DDV, vračunan v zalogah blaga

669 – Vračunana razlika v cenah zalog blaga




104

702 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga


762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem

4.1.11 Boniteta A-B/8

Pravni vidik

Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo

delojemalcu ali njegovemu druţinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z

zaposlitvijo.

Računovodski vidik

Stroški dela

Slovenski računovodski standard 15 – stroški dela in stroški povračil zaposlencem med

stroške dela med drugim šteje tudi dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlencem ter zanje

plačane ali njim povrnjene zneske, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem, ter dajatve, ki se

dodatno obračunavajo od teh postavk in ki bremenijo izplačevalca.

Knjiženje bonitet

Bonitete knjiţimo na konto 473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila in drugi prejemki

zaposlencev. Kadar pa gre za delno rabo poslovnih sredstev za zasebne namene, kot na primer

pri uporabi osebnega vozila za zasebne namene, se stroški vozila knjiţijo po vrstah stroškov

na konte razreda 4 (na primer amortizacija na 432, stroški vzdrţevanja na 412, stroški

zavarovanja na 415, stroški goriva na 402 in podobno) in se znesek bonitete ne knjiţi na

konto 473.

Davčni vidik




105

Dohodek iz zaposlitve

Dohodek iz zaposlitve v skladu s 36. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) vključuje vsako

izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Dohodek iz zaposlitve je dohodek iz

delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi

podlagi (tudi na podlagi poslovodne pogodbe, podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in

podobno).

Dohodek iz delovnega razmerja pa med drugim vključuje tudi boniteto, ki jo delodajalec

zagotovi v korist delojemalca ali njegovega druţinskega člana.

Družinski član

Za druţinskega člana se šteje:

zakonec zavezanca,

prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca,

zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca,

bratje in sestre oz. polbratje in polsestre,

posvojenci in posvojitelji ter

drugo v skladu s 16. členom ZDoh-2.

Obdavčitev bonitet

Bonitete so praviloma obdavčene z dohodnino, podjetje pa mora biti pozorno tudi na to, ali je

strošek zagotavljanja bonitete davčno priznan v skladu z Zakonom o davku od dohodkov

pravnih oseb. V določenih primerih pa se od bonitete obračunajo tudi prispevki za socialno

varnost.

Bonitete z vidika Zakona o dohodnini (ZDoh-2)

Vrste bonitet

V skladu z 39. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) boniteta vključuje zlasti:

1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,

2. nastanitev,

3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je niţja od trţne,




106

4. popust pri prodaji blaga in storitev,

5. izobraţevanje delojemalca ali njegovega druţinskega člana,

6. zavarovalne premije in podobna plačila,

7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu

ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu druţinskemu članu,

8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.

Ali obstajajo kakšne ugodnosti, ki jih podjetje lahko zagotovi svojim zaposlenim, vendar se z

vidika Zakona o dohodnini ne štejejo za boniteto?

Za boniteto se ne štejejo:

1. ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod

enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za

oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih

zagotavljanja običajnih ugodnosti,

2. plačila delodajalca za dopolnilno izobraţevanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v

zvezi s poslovanjem delodajalca,

3. plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolţan

zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev

zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko

odgovornost delodajalca,

4. plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev, pod pogojem, da iz izjave o varnosti z

oceno tveganja delovnega mesta delojemalca skladno s predpisi, ki urejajo varnost in

zdravje pri delu, sledi, da je treba takemu delojemalcu zagotoviti cepljenje,

5. plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je

delodajalec dolţan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma

plačila pomenila kršitev zakona,

6. uporaba parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu,

7. uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi

delojemalcu (skladno s pojasnilom DURS, št. 4210-95/2007, z dne 02.04.2007, to

določilo ni omejeno le na zagotovitev računalnika ali telefonskega aparata, ampak se

ne šteje za boniteto tudi, če delojemalec uporablja svoj računalnik ali telefonski aparat,

delodajalec pa mu plačuje storitve mobilne telefonije ali dostop do internetnih storitev.

Navedeno je pomembno tudi zaradi ugotavljanja davčno (ne)priznanih odhodkov.).

Mejni znesek

Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v

davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 evrov. Ta

določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja.




107

Darila otrokom

Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let. Vrednotenje bonitet

Znesek bonitete se praviloma določa na podlagi primerljive trţne cene. Če primerljive trţne cene ni mogoče

določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem

bonitete, če Zakon o dohodnini ne določa drugače. Tako ugotovljena boniteta se praviloma lahko zmanjša za

plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete.

Davčna osnova

Osnova za plačilo dohodnine od dohodka, prejetega v naravi, je lahko vrednost bonitete ali pa vrednost bonitete,

povečana s koeficientom davčnega odtegljaja (kadar prejemnik bonitete v naravi pri izplačevalcu nima dohodka

v naravi drugega dohodka v denarju, od katerega bi se lahko odštel davčni odtegljaj za boniteto v naravi).

Kako so obdavčene bonitete?

Bonitete, ki izhajajo iz delovnega razmerja, se davčno obravnavajo enako kot dohodki iz delovnega razmerja.

Bonitete, ki pa izhajajo iz drugega pogodbenega razmerja (na primer iz podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in

podobno), pa se davčno obravnavajo enako kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja.

Davčni odtegljaj

Izračun davčnega odtegljaja je odvisen od tega, na kakšni podlagi je prejemnik pridobil ugodnost (boniteto) – ali

na podlagi zaposlitve, ali pa na podlagi drugega pogodbenega razmerja. V primeru zaposlitve je nadalje

pomembno ali je boniteta prejeta pri delodajalcu, pri katerem zavezanec za dohodnino prejema preteţni del

dohodka iz zaposlitve ali ne.

1. Če zavezanec pri delodajalcu prejema preteţni del dohodka iz zaposlitve, se davčni odtegljaj od bonitete

obračuna po dohodninski lestvici;

2. Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine od bonitete izračuna po stopnji

25% od davčne osnove, brez upoštevanja olajšav.

Če je boniteta prejeta v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem, je davčni odtegljaj vedno 25%.

Pravilo brutenja

V skladu z 9. odst. 16. člena ZDoh-2 se dohodek, prejet v naravi, poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če

pri izplačevalcu dohodka v naravi ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju ali ta ni zadosten, da bi se

od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.

Če prejemnik bonitete v naravi prejema na primer hkrati tudi plačo ali drug dohodek iz zaposlitve v denarju, se

mu boniteta upošteva pri obračunu plače oziroma drugega dohodka iz zaposlitve in se obračunajo ustrezni davki

in prispevki. Osnova je vrednost bonitete, ki ni povečana za davčni odtegljaj. Če pa prejemnik bonitete v naravi

ne prejema dohodkov v denarju, se mora vrednost bonitete povečati za davčni odtegljaj.

Bonitete z vidika Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)

Kdaj je boniteta davčno priznan odhodek?

V skladu s 29. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se za ugotavljanje dobička

priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni s tem zakonom. Odhodki, ki niso potrebni

za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,

2. imajo značaj privatnosti,

3. niso skladni z običajno poslovno prakso.

Davčno priznane bonitete

Davčno nepriznani odhodki, kot jih določa 30. člen ZDDPO-2 so med drugim stroški,ki se nanašajo na privatno

ţivljenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost,

razen stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po zakonu, ki

ureja dohodnino. Bonitete so torej davčno priznani odhodki, če so obdavčene z dohodnino, to pa so tiste, ki smo

jih predhodno ţe našteli (na primer: uporaba osebnega vozila za privatne namene, nastanitev, popust pri prodaji

blaga in storitev, zavarovalne premije, itd.). Pa tudi takšne, pri katerih je davčna stopnja enaka 0 (na primer

darila otrokom).

Darila otrokom

Darila otrokom spadajo med bonitete, vendar pa se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo

delojemalca, če delodajalec podari otroku delojemalca (do starosti 15 let) darilo v mesecu




108

decembru in če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Kot izhaja tudi iz pojasnila DURS, št.

4200-154/2007, z dne 20. 12. 2007, se šteje, da gre za boniteto, ki sicer ni obdavčena (davčna

stopnja je enaka 0), vendar ker je s tem zadoščeno pogoju, da so dohodki obdavčeni po

zakonu, ki ureja dohodnino (čeprav po stopnji 0 %), so stroški tovrstnih daril v celoti davčno

priznan odhodek.

Davčno nepriznane bonitete

Med davčno nepriznane bonitete sodijo določene ugodnosti, ki se v skladu s tretjim

odstavkom 39. člena ZDoh-2 ne štejejo za boniteto in hkrati v skladu z 29. členom ZDDPO-

2 predstavljajo odhodke, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov in za katere glede na

dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso

posledica opravljanja dejavnosti, imajo značaj privatnosti ali niso skladni z običajno poslovno

prakso.

Primeri davčno nepriznanih bonitet:

uporaba prostorov za oddih in rekreacijo,

pogostitve ob praznovanjih,

uporaba parkirnega prostora (če na primer podjetje plačuje za zaposlenega najem

parkirnega mesta v garaţni hiši, to ni boniteta in torej ni obdavčeno z dohodnino, ima

pa značaj privatnosti in zato ni davčno priznan odhodek),

uporaba mobilnega telefona zaposlenega je v določenih primerih lahko v celoti ali

delno davčno nepriznani odhodek (na primer, če mobilni telefon uporablja zaposleni,

ki ga glede na vrsto dela, ki ga opravlja, ne potrebuje za sluţbene namene, ali če so

stroški pogovorov višji od običajne poslovne prakse – v teh primerih je vsekakor

priporočljivo, da podjetje sprejme pravilnik in določi najvišje zneske, ki jih

zaposlenim glede na njihove delovne obveznosti priznava kot poslovno potrebne,

preseţne zneske pa evidentira med davčno nepriznane odhodke),

drugo.

Bonitete z vidika Zakona o davku na dodano vrednost

Odbitek DDV

V skladu s 63. členom ZDDV-1 ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolţan

plačati, odbije DDV, ki ga je dolţan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev,

če je to blago oziroma storitev uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih

transakcij.

Kadar torej podjetje nabavi blago ali storitve za zagotavljanje ugodnosti zaposlenim,

njihovim druţinskim članom in podobno, torej ni izpolnjen pogoj uporabe za namene

obdavčenih transakcij in tako podjetje nima pravice do odbitka DDV. Če pa je podjetje

uveljavilo odbitek DDV preden je vedelo, da bo uporabilo blago oziroma storitve za druge

namene, kot za namene svojih obdavčenih transakcij, mora naknadno obračunati DDV, kot




109

to določajo pravila za lastno rabo.

Lastna raba blaga

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih

sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih,

brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za

namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil

pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV.

Darila manjših vrednosti

Dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca ni

obdavčeno z DDV, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših

vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseţe 20 evrov.

Lastna raba storitev

Za opravljanje storitev za neposlovne namene se šteje tudi opravljanje storitev, ki jih davčni

zavezanec opravi brezplačno za svoje zasebne namene ali za zasebne namene njegovih

zaposlenih ali za druga namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti.

Davčna osnova

Davčno osnovo predstavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena

blaga, določena v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadrţanja blaga. Lastna cena se določa v

skladu z računovodskimi standardi. Pri opravljenih storitvah davčno osnovo sestavljajo

celotni stroški davčnega zavezanca za opravljene storitve.

Bonitete z vidika prispevkov za socialno varnost

Osnova za plačilo prispevkov za osebe v delovnem razmerju je v skladu s 144. členom ZPIZ-

2 plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja,

vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali

v naravi. Glede bonitet zakon dodatno določa, da se prispevki plačujejo od tistih bonitet, od

katerih se v skladu z Zakonom o dohodnini plačuje dohodnina.

Pokojninska osnova

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od 1.1.2013, ne vsebuje

več določila, da se prispevki, plačani od prejemkov v naravi, ne upoštevajo za izračun

pokojninske osnove.

Osebno motorno vozilo




110

Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se ne glede

na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec

pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 1,5 % nabavne vrednosti vozila

mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. V nabavno vrednost vozila se ne

glede na način pridobitve vozila všteva davek na dodano vrednost. Nabavna vrednost vozila,

ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniţa za 15 % in v naslednjih

letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15 %, v petem letu se zniţa še za 10 % in v

naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10 %, v vseh naslednjih letih je

enaka 10 %. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se

nabavna vrednost, ugotovljena na način določen v prejšnjem stavku, zmanjša za 50 %. Če

delodajalec zagotovi gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča

za 25 %. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila zaradi izvajanja

ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom o policiji.

Če osebno motorno vozilo uporablja zaposlenec tudi v zasebne namene, in se od te zasebne

rabe obračunava boniteta, so za delodajalca vsi stroški v zvezi z avtomobilom davčno

priznani odhodki. Če pa vozilo uporablja v zasebne namene samostojni podjetnik nosilec

dejavnosti, se mu boniteta obračunava, zato tudi niso priznani vsi stroški v zvezi z vozilom,

temveč le sorazmerni del, kolikor uspe z evidencami dokazati, se je vozilo uporabljal v

namene opravljanja dejavnosti.

PRIMER 1: Boniteta za uporabo osebnega vozila

Podjetje ima med osnovnimi sredstvi osebno motorno vozilo, ki ga je nabavilo 10.05.20X9 in

je nabavna vrednost z obračunanim DDV znašala 20.000,00 EUR. Dne 1.3.20X2 podjetje

zaposli prodajnega zastopnika, ki ima v pogodbi o zaposlitvi določeno tudi, da je upravičen




111

do uporabe osebnega vozila tudi za privatne namene. Delojemalec mesečno ne sme prevoziti

več kot 500 km za privatne namene (to dokazuje z evidencami o prevoženih km), gorivo za

privatno uporabo pa mu plača delodajalec. Primer izračuna bonitete, ko gorivo za privatno

uporabo plača delojemalec, najdete pri geslu Avtomobil.

Izračun višine bonitete:

Obdobje

upoštevanja

Določitev

nabavne

vrednosti

vozila

Določitev

nabavne

vrednosti

vozila

Določitev

nabavne

vrednosti

vozila

Davčna

osnova

Davčna

osnova

Davčna

osnova

Bonitete

NV

V % od nv

EUR

NV-50 %

1,5 %

NV

+25 %

1.

01.06.X9 –

31.05.X0

NV

100 %

20.000,00

10.000,00

150,00

187,50

2.

01.06.X0 –

31.05.X1

NV-15 %

85 %

17.000,00

8.500,00

127,50

159,37

3.

01.06.X1 –

31.05.X2

NV-30 %

70 %

14.000,00

7.000,00

105,00

131,25

4.

01.06.X2 –

31.05.X3

NV-45 %

55 %

11.000,00

5.500,00

82,50

103,12

5.

01.06.X3 –

31.05.X4

NV-55 %

45 %

9.000,00

4.500,00

67,50

84,37

6.

01.06.X4 –

31.05.X5

NV-65 %

35 %

7.000,00

3.500,00

52,50

65,62

7.

01.06.X5 –

31.05.X6

NV-75 %

25 %

5.000,00

2.500,00

37,50

46,87




112

8.

01.06.X6 –

31.05.X7

NV-85 %

15 %

3.000,00

1.500,00

22,50

28,12

9.

Od 01.06.X7

dalje NV-90

%

10 %

2.000,00

1.000,00

15,00

18,75

Boniteta za zaposlenega iz naslova uporabe osebnega vozila za zasebne namene v obdobju od

01.03.X2 (datum zaposlitve) do 31.05.X2 znaša 131,25 EUR mesečno ob predpostavki, da iz

evidenc o prevoţenih kilometrih jasno izhaja, da zaposleni prevozi manj kot 500 km za

zasebne namene. Od tega zneska se pri obračunu plače obračunajo prispevki iz bruto plače ter

dohodnina, ki bremenijo zaposlenega in prispevki na bruto plačo, ki bremenijo delodajalca.

Od 01.06.20X2 do 31.05.20X3 znaša zniţana boniteta 103,12 EUR, itd.

Če osebno motorno vozilo uporablja zaposlenec tudi v zasebne namene, in se od te zasebne

rabe obračunava boniteta, so za delodajalca vsi stroški v zvezi z avtomobilom davčno priznani

odhodki. Če pa vozilo uporablja v zasebne namene samostojni podjetnik nosilec dejavnosti, se

mu boniteta ne obračunava, zato tudi niso priznani vsi stroški v zvezi z vozilom, temveč le

sorazmerni del, kolikor uspe z evidencami dokazati, da je vozilo uporabljal v zasebne namene

opravljanja dejavnosti.

Boniteta se obračunava mesečno in če se na primer zgodi, da zaposleni v mesecu maju

20X2 prevozi več kot 500 km v zasebne namene, mora podjetje ta mesec obračunati

boniteto od polne vrednosti, kar bi v našem primeru znašalo 262,50 EUR (dvakratnik

zniţane bonitete). Torej mora podjetje mesečno preverjati, ali zaposleni izpolnjuje pogoj

glede prevoţenih kilometrov za zasebne namene.




113

PRIMER 2: Primerjava z vidika različnih pogojev uporabe vozila

Obračun plače za mesec marec 20X2, če znaša bruto plača zaposlenega 1.400,00 EUR.

Brez

bonitete

Boniteta nad 500

km brez goriva

Boniteta nad 500

km z gorivom

Boniteta do 500

km z gorivom

1.

Bruto plača

1.400,00

1.400,00

1.400,00

1.400,00

1.400,00

2.

Boniteta

0,00

210,00

262,50

131,25

3.

Davčna osnova

1.400,00

1.610,00

1.662,50

1.531,25

4.

Prispevki iz bruto

309,40

355,81

367,30

338,35

5.

Dohodnina

157,88

202,05

212,98

185,43

6.

Neto izplačilo

932,72

842,14

819,71

876,22

7.

Prispevki na bruto

plačo

225,40

259,21

267,58

246,49

8.

Strošek plače za

delodajalca

1.625,40

1.659,21

1.667,58

1.646,49

Primer knjiženja obračuna plače za zaposlenega, , ki se mu obračunava boniteta do 500 km z

gorivom, če prejema bruto plačo v višini 1.400,00 EUR, prehrano v višini 70,00 EUR in ne

uveljavlja olajšave za vzdrževane družinske člane. Boniteta torej znaša 131,25 EUR.




114

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM

Obračun bruto plače z boniteto

1.400,00

250

prispevki iz plače

338,41

252/253

akontacija dohodnine

177,50

254

neto izplačilo

884,09

251

strošek plače zaposlenca

1.400,00

470

250

Obračun prispevkov delodajalca

246,53

474

252/258

Obračun prehrane med delom

70,00

473

255

Opomba: Pri knjiženju prispevkov za socialno varnost ima podjetje dve možnosti knjiženja,

prva je ta, da vse prispevke (iz in na bruto plače) knjiži na konto 252, druga pa je ta, da

prispevke iz plač knjiži na konto 253, prispevke na plače oziroma prispevke delodajalca pa na

konto 258.

Kako pa podjetje izračuna osnovo za boniteto, če ima osebno vozilo na poslovni najem?

V primeru, da ima podjetje osebno vozilo na poslovni najem (poslovni lizing), se za izračun

bonitete uporabi nabavna vrednost vozila, ki vključuje davek na dodano vrednost in izhaja iz

računa med prodajalcem vozila in podjetjem, ki je odobrilo poslovni najem. Takšen račun je

običajno priloga k dokumentaciji o poslovnem najemu, ali pa ga zahtevate pri najemodajalcu.

Tudi ni pomembno, ali podjetje kupi staro ali novo vozilo. Osnova za boniteto je zmeraj

nabavna vrednost z vidika trenutnega lastnika vozila, v primeru finančnega najema pa je to

podjetje, ki ima vozilo v finančnem najemu in v svojem registru osnovnih sredstev.

Reklamno vozilo




115

Ali se šteje za boniteto uporaba vozila za privatne namene, kadar je vozilo v celoti polepljeno

z reklamnimi napisi in ga podjetje daje v uporabo zaposlenim in drugim osebam (na primer

študentom in tretjim osebam), da bi bilo čim več v uporabi in bi tako v čim večji meri

opravljalo funkcijo reklamiranja podjetja?

V skladu s pojasnilom DURS, št. 4200-541/2012, z dne 11. 5. 2012, se tudi uporaba vozila v

privatne namene, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu zaradi namena reklamiranja druţbe,

davčno obravnava kot boniteta. Če se uporaba vozila zagotovi tretjim osebam, pa se

ugodnost davčno obravnava kot drug dohodek. Če imata v posameznem koledarskem mesecu

pravico do uporabe osebnega vozila dva delojemalca se skladno z drugim odstavkom 43.

člena ZDoh-2 za posameznega delojemalca ugotovi mesečna boniteta, v davčno osnovo pa se

všteva sorazmerni delež mesečnega zneska glede na število dni, ko mu je bila zagotovljena

pravica do uporabe osebnega vozila v privatne namene.

Vidik DDPO

Vsi stroški za vozilo, kot tudi celotno gorivo, če je v boniteto vključeno tudi gorivo za to

vozilo, so v primeru obdavčitve zasebne rabe z dohodnino davčno priznani odhodki v skladu

z ZDDPO-2.

Pokojninska osnova

V skladu s 42. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se za izračun

pokojninske osnove, ne glede na obračunane prispevke, med drugim ne štejejo prejemki v

naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plačila po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani

prispevki. Če je torej uporaba osebnega vozila za zasebne namene opredeljena v pogodbi o

zaposlitvi, se boniteta lahko upošteva za izračun pokojninske osnove, če pa je uporaba

osebnega vozila dogovorjena na drugi podlagi (na primer posebna pogodba ali drug dogovor

med zaposlenim in delodajalcem), potem se boniteta ne upošteva za izračun pokojninske

osnove.

Uporaba osebnega vozila za zasebne namene po poslovodni pogodbi

Kadar uporablja osebno vozilo za zasebne namene oseba, ki v podjetju ni zaposlena, temveč

ima sklenjeno poslovodno pogodbo, gre prav tako za boniteto iz naslova dohodka iz

zaposlitve. Osnova za dohodnino se izračuna enako, kot v primeru dohodkov iz delovnega

razmerja, dohodnina in prispevki pa se obračunajo drugače. Dohodnina se obračuna po

dohodninski lestvici ali po stopnji 25 %, če delodajalec ni glavni delodajalec, temveč ima

poslovodja glavnino dohodkov od drugod. Prispevke za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje obračuna in plača izplačevalec dohodka po stopnji 6 % na bruto vrednost

poslovodne pogodbe z vključeno boniteto.




116

PRIMER 3: Poslovodna pogodba in boniteta

Podjetje je s fizično osebno sklenilo poslovodno pogodbo, po kateri poslovodji pripada poleg

dohodka iz naslova vodenja v višini 4.000,00 EUR bruto tudi uporaba osebnega motornega

vozila za zasebne namene. Nabavna vrednost vozila, ki je bilo nabavljeno hkrati s sklenitvijo

poslovodne pogodbe, znaša 25.000,00 EUR. V boniteto je vključena tudi celotna poraba

goriva.

Izračun davčne osnove:

Brez goriva: 1,5 % od 24.000,00 EUR = 360,00 EUR

Z gorivom: 360,00 + 25 % od 360,00 = 450,00 EUR

Različica 1: Za namene dohodnine je podjetje glavni delodajalec (dohodnina se obračuna po

dohodninski lestvici ob upoštevanju splošne olajšave).

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM

Obračun poslovodne pogodbe z boniteto

4.000,00

418


1.459,38

265

neto izplačilo

2.540,62

285

2.

TEM


267,00

418

252/258

Različica 2: Za namene dohodnine podjetje ni glavni delodajalec (dohodnina se obračuna po

stopnji 25 % brez upoštevanja olajšav).

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM

Obračun poslovodne pogodbe z boniteto

4.000,00

418


1.112,50

265




117

neto izplačilo

2.887,50

285

2.

TEM


267,00

418

252/258

Uporaba tovornega vozila za zasebne namene

Tovorno vozilo

Davčna osnova za boniteto se v primeru tovornih vozil ne obračuna tako, kot velja za osebna

motorna vozila, temveč po splošnem pravilu – na podlagi primerljive trţne cene. Če

primerljive trţne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je

nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete.

PRIMER 4: Boniteta za tovorno vozilo

Podjetje ima v lasti manjša tovorna vozila za lastne potrebe. Direktor je odobril uporabo

takšnega tovornega vozila zaposlenemu za zasebne namene – za en dan zaradi selitve.

Različica 1: Tržna vrednost najema podobnega vozila znaša 60,00 EUR na dan. Gorivo za

zasebne vožnje plača zaposleni. Boniteta torej znaša 60,00 EUR in se obračuna pri plači za

mesec koriščenja navedene ugodnosti.

Različica 2: Tržne vrednosti ni mogoče določiti, zato podjetje znesek bonitete določi na

podlagi stroškov, ki so nastali pri uporabi vozila za zasebne namene.

amortizacija: 6.000,00 EUR

vzdrţevanje: 1.000,00 EUR

zavarovanje: 600,00 EUR

registracija: 100,00 EUR

ostali stroški: 300,00 EUR

skupaj letno: 8.000,00 EUR

skupaj na dan: 21,92 EUR/dan

Podjetje mora v skladu s 36. členom ZDDV-1 obračunati DDV po splošni stopnji na celotne

stroške, kar v našem primeru znaša 4,87 EUR in je torej davčna osnova za boniteto z

vključenim DDV 26,79 EUR za en dan uporabe tovornega vozila.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro




118

1.

TEM

Obračun DDV po splošni stopnji iz naslova opravljanja

storitev za neposlovne namene

4,87

480

260

Opomba: Vsi stroški tovornega vozila, vključno s plačanim DDV iz naslova opravljanja

storitev za neposlovne namene, so v primeru bonitete davčno priznani odhodek.

Nastanitev

Če delodajalec delojemalcu zagotovi nastanitev s plačilom najemnine ali brez plačila

najemnine in vrednosti bonitete za nastanitev delojemalca ni mogoče določiti v višini trţne

vrednosti ali v višini stroškov delodajalca, se vrednost bonitete določi mesečno v višini 0,6 %

trţne vrednosti premoţenja, s katerim se zagotavlja nastanitev delojemalca, na dan obračuna

bonitete.

PRIMER 5: Nastanitev zaposlenih v lastni nepremičnini brez plačila najemnine

Gradbeno podjetje ima v lasti stanovanjsko hišo (naložbena nepremičnina), ki jo je kupilo

01.09.20X5 (nabavna vrednost zgradbe znaša 120.000,00 EUR, pripadajoči del zemljišča pa

30.000,00 EUR, letna amortizacijska stopnja je določena na 3 %) , kjer zagotavlja nastanitev

svojim zaposlenim brez plačila najemnine. Podjetje plačuje tudi tekoče obratovalne stroške,

kot so stroški kurjave, elektrike in vode. Stroški vzdrževanja nepremičnine znašajo povprečno

mesečno 100,00 EUR, stroški zavarovanja pa 50,00 EUR.

1. Tržna najemnina za hišo bi po primerljivih podatkih na trgu znašala 900,00 eur (brez

obratovalnih stroškov), v hiši pa v povprečju stanuje 8 oseb.

Podjetje plačuje mesečno tudi naslednje stroške:

Stroški kurjave: 200,00 EUR

Stroški elektrike: 80,00 EUR

Stroški vode: 20,00 EUR

Skupaj osnova za boniteto: 1.200,00 EUR

Višina bonitete na zaposlenega tako znaša 150,00 EUR.

2. Tržne vrednosti najema ni mogoče ugotoviti, ker ni primerljivih podatkov, zato podjetje

izračuna stroške v zvezi z zagotavljanjem nastanitve.




119

Mesečna amortizacija: 3 % od 120.000,00 : 12 = 300,00 EUR

Stroški kurjave: 200,00 EUR

Stroški elektrike: 80,00 EUR

Stroški vode: 20,00 EUR

Stroški tekočega vzdrţevanja: 100,00 EUR

Stroški zavarovanja: 50,00 EUR

Ostali stroški: 50,00 EUR

Skupaj mesečni stroški 800,00 EUR

Boniteta na zaposlenega: 800,00 : 8 = 100,00 EUR.

3. Če vrednost bonitete ni mogoče določiti na podlagi prejšnjih dveh kriterijev, se določi

mesečno v višini 0,6 % tržne vrednosti premoženja.

Trţna vrednost stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem znaša 160.000,00 EUR.

0,6 % od 160.000,00 = 960,00 EUR

Višini bonitete na zaposlenega: 960,00 : 8 = 120,00 EUR.

Boniteta za nastanitev, izračunana na podlagi trţne vrednosti, je praviloma najvišja, vendar

pa lahko podjetje uporabi ostali dve moţnosti šele, če trţne vrednosti ni mogoče ugotoviti.

Manj teţav pri določanju osnove za boniteto je, kadar nepremičnina ni v lasti podjetja, pač pa

jo podjetje vzame v najem. Takšna najemnina je praviloma enaka trţni, razen če bi šlo za

posel med povezanimi osebami ali pod drugimi pogoji, ki se ne bi mogli šteti za trţne.

Različica 1: Knjiženje stroškov, povezanih z nepremičnino, preko razreda 4 – Stroški

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za kurjavo

200,00

402

220




120

2.

PRAČ

Prejeti račun za elektriko

80,00

402

220

3.

PRAČ

Prejeti račun za vodo

20,00

419

220

4.

TEM

Mesečna amortizacija naloţbenih nepremičnin

300,00

435

015

Različica 2: Knjiženje stroškov preko ostalih kratkoročnih terjatev in stroška bonitet

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za kurjavo

200,00

165

220

2.

PRAČ

Prejeti račun za elektriko

80,00

165

220

3.

PRAČ

Prejeti račun za vodo

20,00

165

220

4.

TEM

Mesečna amortizacija naloţbenih nepremičnin

300,00

435

015

5.

TEM

Obračun plače (boniteta)

300,00

473

165

Opomba: V primeru lastne nepremičnine menimo, da je bolj smiselna 1. različica, v primeru

pa, ko ima podjetje v najemu nepremičnino izključno za potrebe svojih zaposlenih, je

priporočljiva 2. različica. Če na primer v nepremičnini biva manj zaposlenih, kot je

predvideno in boniteta ne pokrije vseh stroškov, predstavlja saldo na 165 davčno nepriznane

odhodke.

PRIMER 6: Počitniške nastanitve in boniteta

Podjetje ima v lasti apartma v turističnem kraju, ki ga oddaja v najem svojim zaposlenim po

nižji ceni od tržne. Znano je, da tržna najemnina podobnega apartmaja v tem kraju znaša




121

50,00 EUR na dan. Podjetje svojim zaposlenim zaračunava 30,00 EUR na dan. Razlika v

višini 20,00 EUR na dan predstavlja za zaposlenega boniteto, ki mu jo podjetje obračuna pri

plači za mesec, ko je koristil nastanitev v apartmaju. Za bivanje 7 dni boniteta tako znaša

140,00 EUR.

Obračun plače ob predpostavki, da ima zaposleni 1.100,00 EUR bruto plače in boniteto iz

naslova nastanitve v višini 140,00 EUR (splošna olajšava za leto 20X2 znaša 269,04 EUR

mesečno), je naslednji:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM


1.100,00

250

prispevki iz plače

274,04

252/253


116,29

254

neto izplačilo

709,67

251


1.100,00

470

250

2.

TEM


199,64

474

252/258

Delnice, posojila

Pridobitev delnic

Če delodajalec delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic po zniţani

vrednosti ali pravico do pridobitve drugega premoţenja, se boniteta ugotavlja na dan, ko je

pravica izvršena oziroma na dan, ko je delojemalec pridobil delnice ali kako drugo vrsto

premoţenja. Če delojemalec odsvoji pravico do nakupa delnic ali do pridobitve drugega

premoţenja, se boniteta ugotavlja na dan odsvojitve navedene pravice.

Posojilo

Če delodajalec delojemalcu zagotovi posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je niţja od

trţne, se boniteta določi na podlagi trţne obrestne mere. Za trţno obrestno mero se šteje




122

priznana obrestna mera, ki jo določi minister, pristojen za finance, na podlagi zakona, ki ureja

davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami.

Priznana obrestna mera

Pravilnik o priznani obrestni meri določa metodologijo za določanje priznane obrestne mere

in priznano obrestno mero za obresti na posojila med povezanimi osebami, uporablja pa se

tudi za določanje priznane obrestne mere, na podlagi katere se vrednoti boniteta, če

delodajalec delojemalcu zagotovi posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je niţja od

trţne.

PRIMER 7: Izračun priznane obrestne mere

Podjetje je dne 2. 2. 20X9 dalo zaposlenemu posojilo v višini 5.000,00 EUR za dobo 12

mesecev. V pogodbi je določeno, da se obrestna mera izračunava po stopnji 3,5 %. Podjetje

mora ugotoviti višino trţne obrestne mere in če je ta višja od pogodbene, mora za razliko

zaposlenemu obračunati boniteto.

Priznana obrestna mera v skladu s Pravilnikom o priznani obrestni meri za mesec februar

2009 za obdobje 12 mesecev znaša 2,259 %, za fizične osebe pa je potrebno dodati še 75

bazičnih točk, kar predstavlja 0,75 % in tako priznana obrestna mera v našem primeru znaša

3,009 % in je torej niţja od pogodbene obrestne mere. Torej v našem primeru bonitete ni.

PRIMER 8: Odpis posojila delavcu

Podjetje ima do zaposlenega kratkoročno terjatev iz naslova danega posojila v višini 1.000,00

EUR. Ker je zaposleni že dalj časa v bolniškem staležu in prejema zelo nizko nadomestilo, se

je vodstvo podjetja odločilo, da zaposlenemu odpiše preostali znesek posojila v višini

1.000,00 EUR. To predstavlja za zaposlenega boniteto, od katere mora podjetje obračunati

dohodnino in prispevke za socialno varnost. Ker zaposleni prejema prenizko nadomestilo, da

bi mu podjetje lahko obračunalo prispevke iz plače in dohodnino v njegovo breme, bo

vrednost bonitete obrutilo in plačalo celotne prispevke in dohodnino v breme podjetja. Pri

tem se dohodnina obračuna po dohodninski lestvici, ki se določi kot seštevek obračunanega

nadomestila (600,00 EUR bruto) in bonitete v mesecu, ko je bilo posojilo odpisano.

Obruteno osnovo za prispevke in dohodnino izračunamo tako, da bruto plačo povečamo za

toliko, da neto izplačilo zaposlenemu kljub obračunu bonitete ostane nespremenjeno (pri

bruto plači 600,00 EUR, znaša neto izplačilo cca. 467,00 EUR. Da delavec tudi po obračunu

bonitete dobi enako izplačilo, moramo boniteto obrutiti (stopnja dohodnine z boniteto znaša

23,63%) in tako dobimo osnovo za obračun bonitete v višini 1.680,00 EUR.




123

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM

Obračun plače – boniteta

1.000,00

473

182

2.

TEM

Delodajalčevi prispevki od bonitet v višini 38,2

%

641,76

474

252/258

3.

TEM

Druge delodajalčeve dajatve od bonitet –

dohodnina

309,24

473 IN

250

250 IN

254

Opomba: Obračun prispevkov in dohodnine je narejen po podatkih za leto 2012.

Pokojninska osnova

Za izračun pokojninske osnove se ne glede na obračunane prispevke ne štejejo prejemki v

naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plačila po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani

prispevki. Torej se v primeru bonitete iz naslova odpisa posojila to ne more šteti v

pokojninsko osnovo.

Popust pri prodaji blaga in storitev

Ali se vsak popust pri prodaji blaga in storitev, ki ga delodajalec odobri delojemalcu šteje za

boniteto?

Popust pri prodaji

Nikakor ne. Dohodek iz zaposlitve v skladu s 36. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2)

vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Popust pri prodaji blaga

in storitev je boniteta, kadar določen popust velja posebej za delojemalce in njihove druţinske

člane. Boniteta namreč ne more biti popust, ki na primer velja za vse kupce, ki plačajo blago

oziroma storitev v gotovini ali v prednaročilu in podobno. Torej ko gre za popuste, ki so del

prodajnih strategij in veljajo na splošno za vse kupce, to za delojemalca ni boniteta.

PRIMER 9: Plačilo nezgodnega zavarovanja zaposlenemu




124

Podjetje plačuje za svoje zaposlene premijo za nezgodno zavarovanje, po kateri je

upravičenec do odškodnine zaposleni. Premija znaša mesečno 10,00 EUR.

Plačilo premije je v takšnem primeru obdavčeno z dohodnino in tudi s prispevki za socialno

varnost. Podjetje obračun bonitete vključi v obračun plače, če pa to ni mogoče, ker je

zaposlena na primer na porodniškem dopustu, plačano premijo obruti in obračuna prispevke

iz plače in na plačo v svoje breme, dohodnino pa po stopnji 25 %, kot bi veljalo za

delodajalca, ki ni glavni delodajalec.

Podjetje prejme račun za kolektivno nezgodno zavarovanje za 10 zaposlenih po 10,00 eur na

zaposlenega, kar znaša skupaj 100,00 eur. Ker ne gre za strošek podjetja, temveč za zasebno

rabo zaposlenih, račun knjiži v breme na terjatve do zaposlenih. Ko pa pri obračunu plače

upošteva plačilo zavarovanja kot boniteto, ki predstavlja davčno priznane odhodke, terjatev

do zaposlenih zmanjša v dobro in poveča stroške bonitet (konto 473).

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za nezgodno zavarovanje

100,00

165

220

2.

TEM

Obračun plače (bonitete)

100,00

473

165

Delovna obleka

V skladu s 5. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo za dohodek iz

delovnega razmerja med drugim ne všteva vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih

sredstev, vključno s stroški za njihovo vzdrţevanje, pod pogojem, da so določene s posebnimi

predpisi. Uniforme so z zakoni ali pravilniki določene le za nekatere poklice, zaščitna delovna

sredstva pa določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD). Vsa ostala delovna obleka,

ki jo podjetje zagotavlja svojim delojemalcem, predstavlja boniteto, ki se določa na podlagi

primerljive trţne cene.

PRIMER 10: Delovna obleka kot boniteta

V skladu z individualno pogodbo ima zaposleni direktor pravico do dveh poslovnih oblek na

leto do posamične vrednosti 1.000,00 EUR. Podjetje prejme račun za delovno obleko v




125

vrednosti 960,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stpnji in direktorju pri plači za mesec,

ko je bila obleka nabavljena, obračuna boniteto. Bruto plača direktorja znaša 5.000,00 EUR.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za delovno obleko

960,00

473

220

2.

TEM


5.000,00

250

prispevki iz plače

1.317,16

252/253


1.538,44

254

neto izplačilo

2.144,40

251


5.000,00

470

250

3.

TEM


959,56

474

252/258

Delovna obleka

V skladu s 5. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo za dohodek iz delovnega

razmerja med drugim ne všteva vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih sredstev,

vključno s stroški za njihovo vzdrževanje, pod pogojem, da so določene s posebnimi predpisi.

Uniforme so z zakoni ali pravilniki določene le za nekatere poklice, zaščitna delovna sredstva

pa določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD). Vsa ostala delovna obleka, ki jo

podjetje zagotavlja svojim delojemalcem, predstavlja boniteto, ki se določa na podlagi

primerljive tržne cene.

Managerski zdravstveni pregled

Za boniteto se v skladu s 3. odstavkom 39. člena ZDoh-2 ne štejejo plačila delodajalca za

zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolţan zagotoviti na podlagi zakona,

ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega pregleda oziroma plačila

pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca.




126

Pod pojmom "managerski zdravstveni pregled" pa praviloma razumemo zdravstveni pregled

poslovodnih oseb, do katerih imajo poslovodne osebe pravico na podlagi individualne

pogodbe o zaposlitvi in ne na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, zato se

plačilo takšnih zdravstvenih storitev prejemniku šteje za boniteto.

PRIMER 11: Managerski zdravstveni pregled

Podjetje v skladu z individualno pogodbo o zaposlitvi plača direktorju managerski

zdravstveni pregled v znesku 1.250,00 EUR. Plača direktorja za znaša 4.500,00 EUR.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za managerski pregled

1.250,00

473

220

2.

TEM


4.500,00

250

prispevki iz plače

1.270,75

252/253


1.471,36

254

neto izplačilo

1.757,89

251


4.500,00

470

250

3.

TEM


925,75

474

252/258

Opomba: Prispevki in dohodnina so obračunani od davčne osnove 5.750,00 evrov. Če bi bil

na primer na podlagi predpisov o varnosti in zdravju pri delu za vse delavce v podjetju

obvezen zdravstveni pregled (vključno za direktorja), ki bi na zaposlenega znašal denimo

250,00 evrov, bi v davčno osnovo šteli le 1.000,00 evrov direktorjevega zdravstvenega

pregleda (in seveda plačo).




127

PRIMER 12: Plačilo izleta za zaposlene

Podjetje preko turistične agencije plača dvodnevni izlet v Italijo za vse zaposlene (30 oseb).

Znesek računa za prevoz in polpenzion znaša 3.000,00 EUR. Strošek na zaposlenega znaša

100,00 EUR. Plačilo izleta predstavlja za zaposlene boniteto.

Primerjava obračuna bonitete glede na različno višino bruto plače:

1. Bruto plača znaša 1.000,00 EUR



Bruto plača v

EUR

Prispevki iz bruto

plače

Dohodnina

Neto plača brez

bonitete

Neto plača z

boniteto

Razlika

1.000,00

221,00

67,05

711,95

677,39

34,56

1.500,00

331,50

170,98

997,52

954,39

43,13

2.000,00

442,00

276,14

1.281,86

1.230,31

51,55

Opomba: Kot izhaja iz tabele, se pri obračunu bonitete zaposlenim neto plača zniža za 34,56

EUR do 51,55 EUR, odvisno od stopnje dohodnine in višine splošne olajšave. Za podjetje pa

je strošek izleta davčno priznan odhodek, ker je obdavčen z dohodnino kot boniteta.

PRIMER 13: Udeležba na športnih igrah

Podjetje plača za zaposlene udeležbo na športnih igrah, ki jih organizira njihova panožna

zbornica. Udeležnina na zaposlenega znaša 24,00 EUR z obračunanim DDV po splošni

stopnji, skupni znesek računa za 10 zaposlenih tako znaša 240,00 EUR z obračunanim DDV

po splošni stopnji.




128

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za udeleţbo na športnih igrah, drugi stroški

storitev in obveznost do dobavitelja

240,00

489

220

Opomba: Športne igre so za podjetje pomembne s poslovnega vidika, saj gre za navezovanje

kontaktov, izmenjavo mnenj, možnost poslovnega sodelovanja, zato gre z vidika obdavčitve za

davčno priznane odhodke in za zaposlene to tudi ni boniteta, saj ne gre za ugodnost, temveč

za poslovno obveznost, kot na primer udeležba na seminarju. DDV pa se v skladu s 63.

členom ZDDV-1 ne odbija, ker ni izpolnjen pogoj, da bo zavezanec storitve uporabil za

namene svojih obdavčenih transakcij.

PRIMER 14: Kako obrutiti boniteto v naravi?

Zaposleni prejema plačo v višini 1.200,00 EUR bruto. V mesecu marcu 20X2 je od

delodajalca prejel nagrado v naravi (potovanje) za najboljšega prodajalca za leto 20X1 v

vrednosti 2.000,00 EUR. Za zaposlenega nagrada predstavlja boniteto, ker pa plača ne

zadošča za plačilo dajatev iz naslova bonitete, je potrebno vrednost bonitete obrutiti. Davčni

koeficient se izračuna po dohodninski lestvici tako, da se upošteva seštevek bruto plače in

bruto bonitete. To najlažje storimo s pomočjo programa za izračun plač in drugih dohodkov

iz zaposlitve. Najprej izračunamo neto plačo, če bruto znaša 1.200,00 EUR, nato pa

povečujemo bruto tako dolgo, da dobimo enak neto ob upoštevanju bonitete v višini 2.000,00

EUR.

Neto plača brez bonitete znaša 827,00 EUR.

Obrutena boniteta znaša 4.156,00 EUR.

Prispevki iz bruto bonitete znašajo 918,58 EUR

Prispevki delodajalca znašajo 669,19 EUR

Dohodnina znaša 1.237,79 EUR

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro




129

1.

PRAČ

Prejeti račun za potovanje – boniteta

2.000,00

473

220

2.

TEM

Delodajalčevi prispevki od bonitet v višini

38,2%

1.587,77

474

252/258

3.

TEM

Druge delodajalčeve dajatve od bonitet -

dohodnina

1.237,79

473 IN

250

250 IN

254

Davčno nepriznane bonitete

PRIMER 15: Najem telovadnice za zaposlene

Podjetje prejme račun za najem telovadnice za mesec marec v višini 120,00 EUR (oproščeno

plačila DDV). Telovadnica je enkrat tedensko po dve uri na razpolago vsem zaposlenim za

rekreacijo.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za najem telovadnice

100,00

489-DN

220

PRIMER 16: Pogostitev ob zaključku leta

Podjetje prejme račun za pogostitev ob zaključku leta v znesku 1.200,00 EUR z obračunanim

DDV. Na pogostitvi so bili prisotni zaposleni in nekaj poslovnih partnerjev. Podjetje na

podlagi seznama prisotnih sorazmerno razdeli stroške na strošek reprezentance in davčno

nepriznani strošek pogostitve zaposlenih. Prisotnih je bilo 50 zaposlenih in 10 poslovnih

partnerjev.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za pogostitev

1.200,00

220




130

strošek reprezentance

200,00

417

pogostitev zaposlenih

1.000,00

489-DN

PRIMER 17: Uporaba mobilnega telefona

Podjetje zaposlenemu plačuje uporabo mobilnega telefona in je v pravilniku opredelilo, da

znaša največji dovoljeni znesek za pogovore 80,00 EUR mesečno brez obračunanega DDV,

kar je po oceni podjetja poslovno potreben strošek. Porabo nad tem zneskom mora zaposleni

vrniti podjetju do konca prihodnjega meseca z obračunanim DDV po splošni stopnji. Podjetje

prejme račun za 122,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Od tega znaša mesečna

naročnina 10,00 EUR brez DDV in pogovori 90,00 EUR brez DDV.

Različica 1: Zaposleni mora podjetju vrniti 12,20 EUR (neto 10,00 EUR in obračunan

DDVpo splošni stopnji 2,20 EUR). Zaposleni razliko plača v gotovini.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za mesečne stroške mobilnega telefona,

obveznost do dobavitelja

120,00

220

odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji

19,80

160

drugi stroški storitev

90,00

419

terjatev do zaposlenega

12,20

165

2.

BLAG

Plačilo terjatev do zaposlenega v gotovini

12,20

100

165

Različica 2: Znesek porabe nad dovoljeno v pravilniku o uporabi službenih mobilnih

telefonov podjetje knjiži med davčno nepriznane stroške. Hkrati tudi nima pravice do odbitka

vstopnega DDV za ta del stroškov.




131

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za mesečne stroške mobilnega telefona,

obveznost do dobavitelja

122,00

220

odbitni DDV, obračunan p splošni stopnji

19,80

160

drugi stroški storitev

90,00

419

ostali stroški – davčno nepriznani

12,20

489

PRIMER 18: Majice z logotipom

Podjetje svojim zaposlenim za reklamne namene kupi majice in nanje da natisnit logotip.

Znesek računa za 50 majic znaša 610,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji, znesek

računa za tisk logotipa podjetja pa 122,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Ob

nakupu majic si podjetje obračuna odbitni DDV, ki ga ob razdelitvi majic zaposlenim ne rabi

obračunati na podlagi 2. odstavka 7. člena ZDDV-1, ker gre za darila manjših vrednosti (do

20 eurov). Ker je vrednost posamezne majice z logotipom 12,20 EUR, majica za zaposlene ne

predstavlja bonitete, saj vrednost ne presega 13,00 EUR (to velja, če vsak zaposleni prejme

po eno majico in v istem mesecu niso prejeli še kakšnih drugih ugodnosti, saj znesek 13,00

EUR predstavlja skupni znesek vseh ugodnosti v posameznem mesecu).

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za majice, obveznost do dobavitelja

610,00

220

neto vrednost majic

500,00

407

odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 110,00 160




132

2.

PRAČ

Prejeti račun za logotip

122,00

220

storitev tiskanja logotipa

100,00

417

odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji

22.00

160

Opomba: Z vidika davka od dohodkov pravnih oseb so stroški nakupa majic in tiskanja

davčno priznani odhodki, saj so bonitete iz 5. odstavka 39. člena obdavčene po stopnji 0.

PRIMER 19: Delovne halje za zaposlene v trgovini

Podjetje prejme račun v znesku 366,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji za

delovne halje z logotipom, ki jih morajo zaposleni v trgovini uporabljati v skladu z internimi

akti. Delovne halje sicer niso opredeljene v izjavi o varnosti z oceno tveganja, vendar pa

menimo, da si podjetje ob nabavi lahko odbije DDV in gre za davčno priznane odhodke v

skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, ker je njihova uporaba opredeljena v

internih aktih (obvezna raba in znak podjetja) in ostanejo v lasti podjetja (za zaposlene ne

predstavljajo bonitete, saj je raba obvezna za vse, ki so v oddelku prodaje, delavci pa nimajo

nobene ugodnosti, delovnih oblek ne morejo uporabljati v druge namene).

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za halje, obveznost do dobavitelja

366,00

220

odpis drobnega inventarja

300,00

404

odbitni DDV

66,00

160

Uporabljeni konti:





133


285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti

404 – Odpis drobnega inventarja in embalaže

407 – Drugi stroški materiala

417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance

418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki

bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, sejnine zaposlencem in

drugim osebam…)

470 – Plače zaposlencev

473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz n delo in z njega, za prehrano, za

ločeno življenje) in drugi prejemki zaposlencev

474 – Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov

zaposlencev


489 – Ostali stroški

4.1.12 Bremepis A-B/4

Definicija

Bremepis je knjigovodska listina, s katero popravljamo poslovni dogodek, ki ga opredeljuje

izdan račun.

Popravek napake

Bremepis izstavi prodajalec kupcu v primeru, ko ţeli naknadno popravljati določen račun za

dobavo blaga ali storitev, ker je bila ugotovljena napaka (npr. pomotoma je bila poslana

prevelika količina blaga ali je bila storitev zaračunana v manjšem znesku od pogodbene

vrednosti, itd.). Z bremepisom torej popravljamo vrednosti na izdanem računu tako, da se

skupna vrednost za plačilo poveča, kar pomeni pri prejemniku bremepisa večjo obveznost do

dobavitelja blaga ali storitev. Priporočamo, da se na bremepisu navede številka izdanega

računa, na katerega se le-ta nanaša.




134

Računovodski vidik

Bremepis se pri izdajatelju knjiţi enako kot izdani račun, pri prejemniku pa enako kot prejeti

račun.

Davčni vidik

Za namene davka na dodano vrednost, je bremepis pri izdajatelju enako kot izdani račun, pri

prejemniku pa enako, kot prejeti račun.

Prejemnik bremepisa si lahko prizna odbitek vstopnega DDV v obdobju, ko je prejel

bremepis.


Knjiženje pri podjetju A d.o.o.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

IRAČ

Izdani račun za storitve

6.100,00

120

Neto vrednost

5.000,00

760




135

Obračunani DDV po splošni stopnji

1.100,00

260

2

BMP

Izdani bremepis

1.220,00

120

Neto vrednost

1.000,00

760

Obračnani DDV po splošni stopnji

220,00

260

Knjiženje pri podjetju B d.o.o.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za storitve

6.100,00

120

Neto vrednost

5.000,00

760

Odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji

1.100,00

260

2

BMP

Prejeti bremepis

1.220,00

120

Neto vrednost

1.000,00

760

Odbitni DDV, obračnan DDV po splošni stopnji

220,00

260

Uporabljeni konti:

120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi

160 – Kratkoročne terjatve za vstopni DDV





136


412 – Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih sredstev


Documents

4.1 Gesla A-B Avtorji: Kristinka Vuković, Urška Juršev