TIS

KO

VIN

A

POŒTNINA PLA#ANA PRI POŒTI6230 POSTOJNA

APRIL 2005 - œt. 2 - LETNIK X

Intervju:Pustimo stare prakseTurizem:Na najve@ji svetovnituristi@ni borzi

KAZALO UVODNIK

Prihodnost z mladino

#asopis "SKUPINA ISTRABENZ novice"je namenjen internemu komuniciranju dru¡b ISTRABENZ, holdinœkadru¡ba, d.d., INSTALACIJA, d.o.o., Koper, ISTRABENZ PLINI, d.o.o.,Koper, PLINARNA MARIBOR, d.d., ACTUAL I.T., d.o.o., MARINA KOPER,d.o.o., HOTELI MORJE, d.d., HOTELI PALACE, d.d., ISTRABENZNEPREMI#NINE, d.o.o., ISTRABENZ ENERGETSKI SISTEMI, d.o.o.,POSTOJNSKA JAMA TURIZEM, d.d.

Uredniœki odborOdgovorna urednica: Barbara Stegel#lani: Olga Birsa, Aljoœa Cvikl, Mirella Baruca, Ksenja Dvorœ@ak,#arlestina Grobin, Mojca Jej@i@, Tanja Ko¡uh, Sne¡ana Mijatovi@, TanjaPetrinja Petelin in Marinela Veskovo.

Fotografija: Jaka Jeraœa

Naslov uredniœtva: Zore Perello Godina 2, 6000 Koper

Produkcija: Studio Kernel

Grafi@ni prelom in tehni@na ureditev: Kreattiva Adv.

Tisk: Tiskarna #ukGraf

”Otroci so naæa skrb in naæa prihodnost“ je geslo letoænjega

35. dneva Zemlje, ki ga obeleœujemo 22. aprila, in o åemer lahko

preberete v nadaljevanju. To je le eden od sloganov, s katerimi

moderni svet, v katerem vse bolj prevladujejo starejæi, poudarja

vlogo mladih za svoj obstoj.

V svetu, ki mu pravimo razviti, se vsak dan rodi manj otrok.

Poveåuje se deleœ starejæih in razmerje med obema œivljenjskima

obdobjema se korenito spreminja. Vrtci in æole se praznijo, veåje

je povpraæevanje po domovih in drugih storitvah za starejæe.

Tudi delovna doba se zviæuje in novih ali odprtih delovnih mest

je manj kot nekoå. Kaj naj torej naredimo za mlade?

V Skupini Istrabenz vemo, da brez mladih moåi ni razvoja in

novih zamisli. Zato spodbujamo izobraœevanje in oblikujemo

priloœnosti, kjer se lahko uveljavita talent in sveœina mlajæih

sodelavcev. Povpreåna starost v druœbah Skupine je 39 let. Mlajæi

so sodelavci v informacijski druœbi Actual I.T. in v podjetjih, ki

delujejo znotraj skupine Istrabenz energetski sistemi. Gibljejo

se pod starostjo 35 let, medtem ko ta v preostali energetski

dejavnosti znaæa v povpreåju malenkost veå kot 40 let. Nekoliko

starejæi so v povpreåju zaposleni v turizmu, predvsem na raåun

druœbe Postojnska jama, turizem, kjer pa se struktura prav tako

poåasi obraåa.

V tokratni ætevilki smo kar nekaj tem namenili mladim. O njih

govorimo skozi vlogo in pomen izobraœevanja v intervjuju z

rektorico Univerze na Primorskem. Predstavljamo vam, kaj

poåneta oba Istrabenzova Upa, ætipendista in talenta, ki smo ju

vzeli pod svoje okrilje. Pogovarjamo se z mlado pravnico iz

holdinæke druœbe Istrabenz. Piæemo o tem, kako smo postali

pokrovitelj naæega najmlajæega varovanca, komaj desetletnega

jadralca.

Mladost in izkuænje so odliåna kombinacija. In te nam pravijo,

da smo na pragu meseca, v katerem brsti vse, ne le mlada drevesa,

tudi najstarejæa trta sredi Maribora. Na pomlad, torej!

Uredniætvo

NovicePoslovanje Istrabenza v letu 2004 in poslovni na@rt za 2005Nov veter v jadrihNovo podjetje Droga KolinskaPrilo¡nost za oglaœevalceNa Primorskem ve@ mo¡nosti za ¡enskeIstrabenz podpira slovensko pesemŒukarji razvneli ¡enska srca

IntervjuPustimo stare prakse

UpNov direktor sektorja hrana in pija@aIsrtabenzov up novim izzivom naproti

IntervjuKo si ne@esa res ¡eliœ ...

Etika na delovnem mestu? Obvezna.

Energetika35. dan Zemlje pod geslom “Otroci so naœa skrb in naœa prihodnost”Dobro obiskan sejem Dom

InformatikaNovi sistem registracije domen.SIEmona Maximarket z novimi POS terminali1. Actualovo sre@anjePove@ali dele¡ v dru¡bi FMC

TurizemNa najve@ji svetovni turisti@ni borziJama pripravljena na sezonoModrijanov mlin - tematski park na prostemVrhunski kuhar na obisku”Pod isto streho“Selitev v PostojniPoro@na zgodba za vse ljubezni ¡ivljenjaTalk Show s Slavkom Ivan@i@emTrendi v evropskih marinah

ŒportSmu@arsko sre@anje na Rogli

Priœli, odœli

Razvedrilo

John Mayall na festivalu Postojna bluesVelika no@ 1912

3

NOVICE

Leta 2004 je holdinœka dru¡baIstrabenz ustvarila @isti dobi@ek vviœini 6.769 milijonov tolarjev. Vprimerjavi z letom 2003 je sicerustvarila za 186 odstotkov viœji@isti dobi@ek, ki pa je bil za 25odstotkov ni¡ji od na@rtovanega.V na@rtu prihodkov dru¡be so bilinamre@ zajeti pripadajo@i dobi@kiodvisnih dru¡b, ki v skladu sspremembo ra@unovodskih usme-ritev niso ve@ vklju@eni v realiziranihprihodkih dru¡be za leto 2004.Poleg tega je bila izvedena tudioslabitev finan@nih nalo¡b v viœjemznesku od na@rtovanega.Po konsolidiranem izkazu uspehaSkupine Istrabenz znaœa @istidobi@ek 9,999 milijonov tolarjev.Dose¡eni rezultat Skupine je pred-vsem posledica dose¡enega kapi-talskega dobi@ka (prodaja dele¡av dru¡bi OMV Istrabenz, d.d.),dobrega poslovanja Skupine Istra-benz plini (1.024 milijonov tolarjev@istega dobi@ka), Skupine Hoteli

Morje (681 milijonov tolarjev@istega dobi@ka) in Skupine Actual(35 milijonov tolarjev @istegadobi@ka) ter u@inkov amortizacijedobrih in slabih imen dru¡b vSkupini.Skupina Istrabenz je v letu 2004ustvarila za 52.800 milijonovtolarjev poslovnih prihodkov, kiso v primerjavi z letom 2003 porasliza 27.682 milijonov. Porast jeposledica vklju@itve novih dru¡b vSkupino in pove@anja prihodkovdru¡b v njej. 14.198 milijonovprihodkov, ki jih je ustvarila hol-dinœka dru¡ba Istrabenz, pred-stavlja 113- odstoten porast v pri-merjavi s prihodki, ustvarjenimi vletu 2003. Zaradi sprememb ra-@unovodskih usmeritev, ki jih jesprejela uprava, med prihodki nive@ prihodkov iz udele¡b v dobi@kihodvisnih dru¡b, ki so bili za leto2004 na@rtovani v skupnem znesku1,3 milijarde tolarjev. To pa je tudiosrednji razlog za ni¡jo realizacijo

Poslovanje Istrabenza v letu 2004 inposlovni na@rt za 2005

prihodkov v letu 2004 v primerjaviz na@rti.Poslovni odhodki Skupine v letu2004 (51.047 milijonov tolarjev) sose v primerjavi s predhodnim letompodvojili. Na njihovo porast sovplivali odhodki na novo vklju@eneSkupine Istrabenz energetski siste-mi, ki je poslovala z izgubo, in po-rast odhodkov v nekaterih ostalihdru¡bah Skupine. Ker je bil porastodhodkov ve@ji od porasta prih-odkov, je priœlo do zmanjœanja po-slovnega izida iz poslovanja (1.763milijonov tolarjev). Odhodki hol-dinœke dru¡be (5.394 milijonov) sobili v primerjavi z na@rtovanimi viœjiza 32 odstotkov. Na odsto-panjeod na@rtov je vplivala zlasti viœjarealizacija finan@nih odhodkov(izgube odvisnih dru¡b in viœjeoslabitve finan@nih nalo¡b v pri-merjavi z na@rtovanimi).Napovedi poslovnega na@rta Sku-pine Istrabenz za leto 2005 so osno-vane na predpostavljenih ra@uno-

Organigram Skupine Istrabenz

ACTUAL I.T.,d.o.o., Koper

68,00

100

KOLINSKA, d.d.

PREHRANA

ACTUAL HRVAÆKA,d.o.o.

INFORMACIJSKAPODPORATURIZEM

ISTRABENZNEPREMIÅNINE,

d.o.o.

ZASTAVAISTRABENZ

LIZING, d.o.o.,Beograd

NALOŒBE VINOVATIVNEPROJEKTE

OPENAD, AGCH

NALOŒBE ENERGETIKA

INSTALACIJA,d.o.o., Koper

ISTRABENZENERGETSKI

SISTEMI, d.o.o.

ISTRABENZ PLINI,d.o.o., Koper

INTRADEENERGIJA,

d.o.o., Sarajevo

PELETI,d.o.o., Nazarje

ISTRABENZ-GORENJE, d.o.o.

PLINARNAMARIBOR,

d.d., Maribor

MONTKEMIJA,d.o.o., Bakarod 1.1.2004

DISUPLINPORTO RE, d.o.o.,

Kraljevica

IG PRODAJA, d.o.o.,Nova Gorica

AUSTRIAN POWERVERTRIEBS,

GmbH Dunaj

Stanje na dan 16.2.2005

94,12

100

100

100

100

100

100

KOLINSKA, d.o.o.,Zagreb, Hrvaæka

KOLINSKA, d.o.o.,Moskva, Rusija

KOLINSKA, d.o.o.,Sarajevo, BIH

KOLINSKA, d.o.o.,Skopje, Makedonija

KOLEKS SARAJEVO,d.o.o., BIH

79,40

KOLEX, d.o.o.,Düsseldorf,

Nemåija

PALENAÅKI KISELJAK,d.d.,Smederevska

Palanka, SCG

100 87,03

OPENAD Ltd.,UK

OPENAD, d.o.o.,Slovenija

FUTURA, d.o.o.

50,1

100

100

52,81

51,00 99,90 51,00

51,00 54,06

97,6751,00

50,00

50,00

100

74,22

ISTRABENZ HOTELIPORTOROŒ, d.o.o.

IMPERIAL PALACE,d.o.o.

HOTELI MORJE, d.d.,Portoroœ

HOTELI PALACE,d.d., Portoroœ

67,06 100 89,35

21,91 62,45

81,05

100

88,87

96,18

POSTOJNSKA JAMATURIZEM, d.d.,

Postojna

TURISTIÅNADRUŒBA

KRAS, d.o.o.

MARINA KOPER,d.o.o

GRAND HOTELADRIATIC, d.d.,

Opatija Legenda:

druœba hci

druœba vnukinja

druœba pravnukinja

ISTRABENZ holdinæka druœba, d.d., Koper

4

NOVICE

NovopodjetjeDrogaKolinskaNa skupœ@ini dru¡b Droga inKolinska v sredo, 6. aprila, sodelni@arji sprejeli sklep o zdru¡itvipodjetij. Sprejeli so tudi statutdru¡be Droga Kolinska, za @laneprvega nadzornega sveta pa so biliimenovani: Milan #ade¡, IgorBav@ar, Gorazd #uk in MiroslavGolubi@. Predstavnika delavcev vtem organu sta Gregor Rustja izDroge in Ljuboslav Berdajs izKolinske. Nadzorni svet je za svojegapredsednika imenoval IgorjaBav@arja, predsednika upraveIstrabenza, za predsednikaeno@lanske uprave s petletnimmandatom pa je potrdil RobertaFerka. Z zdru¡evanjem podro@ijposlovanja naj bi vzpostavili novoorganizacijsko in kadrovskostrukturo, poenotili procese ininformacijsko podporo. Integracijana petih klju@nih podro@jihposlovanja: logistiki, nabavi,proizvodnji, podpornih slu¡bah inprodaji bo predvidoma potekala dokonca leta 2006. Sinergijski u@inkibi morali do leta 2008 prinesti od15 do 17 milijard tolarjev pozitivnihfinan@nih u@inkov. Ve@ kot polovicou@inkov naj bi prinesla œiritev natrge nekdanje Jugoslavije in Rusije.

V Istrabenzu smo del sredstev, ki jihkot dolgoletni pokrovitelji name-njamo Olimpijskemu komiteju,neposredno namenili trem jadralcem,in tako œe dodatno prispevali krazvoju tega œporta pri nas. Podprlismo dve izkuœeni jadralki olimpijkiKlaro Mau@ec in Vesno Dekleva termladi, komaj desetletni up jadralskescene Domna Vasiæa –Stepan@i@a.Pogodbo z izbranimi œportniki stapodpisala predsednik Olimpijskegakomiteja Slovenije mag. JanezKocjan@i@ in predsednik upraveholdinœke dru¡be Istrabenz IgorBav@ar, ki je ob tej prilo¡nosti dodal:“˘eleli smo podpreti generacijojadralcev, ki se je ¡e dokazala in kive, kaj ho@e. Pri izboru mladegajadralca pa smo se zanesli na Vasilija˘bogarja, ki nam je svetoval Domna.V skladu z naœo poslovno politikovlagamo tudi v ljudi, ki bodo nekajœele postali, ne samo v tiste, ki to ¡eso.”

Klara Mau@ec je izrazila upanje, dabo sodelovanje z Istrabenzomproduktivno in plodno. “Z Vesnoravnokar za@enjava novo sezono,ki bo zelo naporna. Ne samo zaradidveh velikih tekmovanj, sredoze-mskih iger in svetovnega prvenstva,ampak tudi zaradi potrditve 4. mestaz lanskih olimpijskih iger. Vesela sem,da sva se odlo@ili, da bova œe naprej'grizli' ter po@eli to, kar radi po@neva.”Ob novici o izboru Domna za mla-dega perspektivnega œportnika pa jebila zelo zadovoljna tudi dru¡inaVasiæ - Stepan@i@. “Domen je ¡e kotpetletnik pokazal veliko navduœenjeza igranje nogometa. Treniral je tudirokomet, namizni tenis in zdajobiskuje plesno-akrobatsko skupinoFlip iz Pirana. Jadranje trenira tretjeleto. Dobil je ¡e nekaj pokalov vkategoriji kadetov do 12 let in pre-pri@ani smo, da se bo izkazal vred-nega zaupanja,” je ponosno pove-dala mama Ines Vasiæ - Stepan@i@.

vodskih izkazih Skupine, izdelanihpo Mednarodnih standardih ra@u-novodskega poro@anja. Vklju@ujejokonsolidirane izkaze divizij Ener-getika, Turizem, Prehrana in Nalo¡-be. Pomembna sprememba gledena Slovenske ra@unovodske stan-darde nastane predvsem v pove-zavi z vrednotenjem sredstev, ve-zanih v finan-@nih nalo¡bah zunajSkupine. Skupina tako za leto 2005napoveduje:* realizacijo 125 milijard tolarjevprihodkov iz poslovanja (136odstotkov ve@ kot v 2004),

* porast dobi@ka iz poslovanja (5,2milijarde),* porast neto poslovnih sredstev(148 milijard ali 47 odstotkov ve@kot leta 2004),* neto operativna poslovna sred-stva v viœini 99 milijard in* donos v viœini 7,1 odstotka.Ob povedanem lahko zaklju@imo,da Skupina za leto 2005 na@rtujeugodne poslovne rezultate, ki seodra¡ajo predvsem v izboljœanidonosnosti anga¡iranih sredstev.Rezultat holdinœke dru¡be Istra-benz je odvisen predvsem od

dose¡enih u@inkov iz upravljanjaportfeljskih nalo¡b. Holdinœkadru¡ba bo tako v letu 2005 pre-dvidoma poslovala z 52 milijonitolarjev dobi@ka, celovita presojauspeœnosti poslovanja dru¡be pabo v bodo@e mogo@a le z uporabopodatkov in kazalcev iz konso-lidiranih ra@unovodskih izkazovdru¡b Skupine. Vsi na@rti so osno-vani na do sedaj predvidljivih oko-liœ@inah in v skladu s poznavanjemzunanjih in notranjih dejavnikov,ki vplivajo na uspeœnost poslovanjain poslovne rezultate.

Od leve proti desni: Igor Bav@ar, predsednik holdinœke dru¡be Istrabenz, mag. Janez Kocjan@i@,predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, mladi jadralec Domen z mamo Ines Vasiæ-Stepan@i@

Nov veter v jadrih

5

Prilo¡nost zaoglaœevalceZnani angleœki @asnik FinancialTimes in spletna zakladnica idejOpenAd.net, dru¡ba OpenAd je vve@inski lasti Istrabenza, sta 22.marca lansirala nate@aj “World'sToughest Briefs - Najve@j ioglaœevalski izzivi”. Potekal bo vobliki specifikacije oglaœevalskihizzivov, ki bodo objavljeni enkratna mesec in bodo predstavljalinajve@je izzive na dolo@enempodro@ju. Ustvarjalci z vsega svetabodo imeli dva tedna @asa, da bodoprek OpenAda predstavili svojekreativne reœitve. Prvi izziv je bilobjavljen na prvi dan nate@aja inje edini med skupno petimi, ki nistrogo tr¡no usmerjen. Gre zapromocijo krovne dobrodelneorganizacije Make Poverty History,ki ¡eli s svojim delovanjem dvignitizavest o skrajni revœ@ini inspodbuditi œirœo javnost, da izrazipodporo projektu œe pred vrhomG8 v juliju. Prijavljene ideje boocenjevala komisija strokovnjakovs podro@ja tr¡enja, zmagovalneideje pa bodo objavljene vFinancial Timesu v rubriki CreativeBusiness in na spletnem mestuOpenAd.net.

IstrabenzpodpiraslovenskopesemV holdinœki dru¡bi Istrabenz smose odlo@ili podpreti najmo@nejœepevsko gibanje pri nas, Zvezopevskih zborov Pr imorske.Predsednik uprave Igor Bav@ar inpredsednik Zveze pevskih zborovPrimorske Rudolf Œimac sta 12.aprila v prostorih Pokrajinskegamuzeja v Kopru podpisalapogodbo o pokroviteljstvu.Istrabenz bo tako v obdobju trehlet prispeval skoraj 22 milijonov vpodporo slovenskemu pevskemugibanju, ki s svojim delovanjemnedvomno prispeva k utrditvinarodne zavesti in ohranjanjukulturne dediœ@ine.

˘enske iz Skupine Istrabenz smose 10. marca zbrale na skupnemsre@anju dneva ¡ena v HotelihMorje v Portoro¡u. Za prijetnovzduœje je poskrbela skupina Œukar,ki je ¡e v prvem delu koncertad v i g n i l a n a n o g e n e k a jposameznic. »V veselje nam je bilonastopiti pred tako hvale¡nimob@instvom in lahko samo upamo,da bo takih koncertov œe ve@,« jepovedal pevec Igor. Po prigrizkuin klepetu pa se je koncertnadaljeval z glasbo, ki je spravilana plesiœ@e ve@ino obiskovalk.

NaPrimorskemve@ mo¡nostiza ¡enskeV Kongresnem centru HotelovMorje se je konec marca prvi@javno predstavil Svet za enakemo¡nosti Primorske regije -SEMPRE, ki si prizadeva zaenakovredno uveljavljanje ¡enskv politiki, ekonomiji, znanosti inkulturi.Pobudnica skupine dr. Lucija #ok,rektorica Univerze na Primorskem,je pojasnila, da je SEMPRE nastal

¡e lansko poletje, a ga zaradipredvolilnega @asa niso hotelepoliti@no zaznamovati. »NaPrimorskem je veliko pozitivneenergije, kjer se ¡enske la¡je kotdrugod uveljavljajo v politiki alikot vodstvene delavke. Ne ¡elimodelovati politi@no-ideoloœko,vendar delujemo ideoloœko. ¡elimopreboj, prenovo miœl jenja,opozoriti, da je ¡enska prav takouspeœna kot moœki,« je poudarilaLucija #ok. Dodala je œe, da je kljubprizadevanjem Urada za enakemo¡nosti ta proces v Sloveniji œevedno komaj zaznaven, kar pa nevelja za Primorsko. »Opaziti je, daje v tem prostoru ve@ odprtosti instrpnosti. Sodelovanje medgospodarsko in dru¡beno sfero jeposebej uspeœno, ko je navodstvenem mestu ¡enska.Temeljni namen skupine SEMPREni postavljanje fronte, ¡elimo bitipobudnice prenove miœljenja.«Izhodiœ@a in namen skupine sojavnosti predstavile tudi ¡enske, kiso zelo uspeœne v javnem ¡ivljenju.

NOVICE

Œukarji razvneli ¡enska srca

Na zabavi ob dnevu ¡ena.

6

Dve leti sta minili, odkar je bilaustanovljena Univerza na Pri-morskem, te¡nje po njeni usta-novitvi pa so stare skoraj stoletje.Kaj je ¡e v tako oddaljeni pre-teklosti narekovalo potrebo poprimorski univerzi?“Trst je bil leta 1912 zelo slovenskomesto. Prav v njem je bil tedaj sposebno spomenico dan apel, najSlovenci dobimo svojo univerzo.To se je uresni@ilo sedem letkasneje z ustanovitvijo univerze vLjubljani. Zatem so pobude zauniverzitetni œtudij na Primorskemnaœle odgovor v dislociranihoddelkih ljubljanske univerze,vendar je samo œtudij pomorstvaprerasel v samostojno fakulteto.Ob njem ima dolgo, tridesetletnotradicijo œe pedagoœki œtudij.#eprav smo bili Primorci napoliti@nem podro@ju œibki in smo vpreteklosti imeli malo svojihpredstavnikov v vladi, smoprednja@ili prav na podro@juizobra¡evanja. Koncentracijaintelektualnih mo@i je torej tu ves@as nastajala.Pritisk po tem, da bi opravljaliznanstvene raziskave o poseb-nostih tega obmo@ja, je bil pre-cejœen. Pred desetimi leti je bil vKopru ustanovljen prvi javni ra-ziskovalni zavod zunaj Ljubljane.Do takrat so na primer oljkarstvoprou@evali na Kmetijskem inœtitutuv Ljubljani. Danes ima Znanstvenoraziskovalno srediœ@e ¡e svoje œole,svoje usmeritve v posameznihvedah, ki odra¡ajo posebnosti tegaokolja in znanja, ki tu nastaja. Napodro@ju zgodovine je to œolaobmejnosti, na podro@ju geografije

Pustimo stare prakseDr. Lucija Åok je rektorica Univerze na Primorskem,najmlajæe slovenske univerze. Œivahna in odprtasogovornica poudarja, da znanje ni samo sebi namen.Je zagovornica nove evropske strategije razvojavisokega æolstva, ki zahteva, da znanje deluje v koristgospodarstva. Poudarja, da so prav odprtost inmreœenje ter sodelovanje z gospodarstvom lahkoprednosti Univerze na Primorskem.

œola kontaktnih prostorov.”Med deset imi na jbol j œ imiuniverzami na svetu sta le dveevropski. Kdaj lahko za nekouniverzitetno ustanovo preso-dimo, da je kakovostna, katera sota merila?“Ne moremo re@i, da Evropa neustreza kazalnikom, ki jih uporabljaAmerika za uspeœnost. Evropskevrednote za kakovost so druga@ne.To ka¡eta humanisti@na tradicijaevropskih univerz in socialna ko-hezija evropskega gospodarstva.Nekaj pa smo v Evropi vendarlezamudili, kar je merilo kakovostisodobnih univerz. Naœe univerzeso prepo@asi stopile v korak spotrebami gospodarstva. Doma@euniverze bi morale trgu ponuditina jpr imernej œe prof i le zaupravljanje s sodobno tehnologijo,za sodobne poklice in uveljavljanjeintelekta. Gojile so plemenitoznanje na osnovi evropskih tradicij,ki seveda ustvarja velike duhove,vendar je odmaknjeno od tega,kar gospodarstvo potrebuje. Toposkuœata uravnati bolonjska inlizbonska strategija. Lizbonskanamre@ odlo@no terja od znanja,da pridobi dodano vrednost vkorist gospodarstva. Znanje pa@ nisamo sebi namen.”Univerza naj torej odra¡a potrebeokolja, v katerem deluje. Kaj najbi odra¡ala Univerza na Primor-skem?“Zdru¡ujemo œole in programe, kiso rasli iz tega okolja. Kot mladauniverza nismo obremenjeni skliœeji in ute@enimi standardi.Imamo mo¡nost in prilo¡nost, daspreminjamo. Seveda moramo

delovati znotraj zakonskih mo¡-nosti. Novi Zakon o visokem œolstvuse œe zelo srame¡ljivo spogledujez gospodarstvom. Vendar, naprimer dopuœ@a, da imajouporabniki visokega œolstva, torejgospodarstvo, svojega @lana vupravnih odborih univerz. Tomo¡nost in œe mo¡nost ve@ smoizkoristili, ko smo ustanovili tudisvetovalno telo upravnega odbora,Svet zaupnikov univerze. S tem senismo prodali kapitalu, kot sonekateri razumeli, temve@ smo seodzvali na trg dela.”Trenutno je univerza mo@nejœa napodro@ju humanistike.“Ta sedanja pomanjkljivost jeposledica pri@akovanj, da botehni@nonaravoslovni del skupneuniverze v Novi Gorici in da botorej œlo za eno univerzo. Todautiramo si pot tudi na to podro@je.Pripravljamo œtudij naravoslovja,dobro smo zastavili programematematike in ra@unalniœtva,poskuœamo zasnovati tehniko.Seveda bo pokrivanje te vrzelitrajalo nekaj let. Ustanovili smouniverzitetni inkubator, enega odtreh v Sloveniji. Na œirœemPrimorskem vzpostavljamo stike zgospodarskimi dru¡bami, ki sezanimajo za sodelovanje zuniverzo. Prepri@ana sem, dauniverza ne more dose@i stabilnostis sponzorstvi iz gospodarstva,temve@ s programi, ki trajajo dljein so perspektivni za gospodarstvo.Potrebno je delovati na na@inmre¡enja, povezovanja, izmenjav.Tako bi v Skupini Istrabenz lahkonaœi œtudentje ponudili novezamisli, preverili v praksi to, kar

dr. Lucija #ok,rektorica Univerze na Primorskem

INTERVJU

7

naœi profesorji spoznavajo po sve-tu. “˘iveti s pristaniœ@em” je naprimer zelo aktualen projekt, ki gapostavljamo za Luko Koper. ZBanko Koper pripravl jamoponudbo œtudentskih kreditov.Skupnih prilo¡nosti je resni@noveliko. Na vseh podro@jih se najdejosti@ne to@ke. Le na@in razmiœljanjain slog delovanja, se morataspremeniti.”Skupina Istrabenz je mo@noprisotna v turizmu, kjer imajohumanisti@na znanja, tudi zgo-dovinske vede, veliko uporabnovrednost. Dediœ@ina, tako naravnakot kulturna, je mo@na to@ka vsaketuristi@ne destinacije. Visoka œolaTuristica je ena izmed tistih znajdaljœo tradicijo, ki delujejo vvaœem okviru. Kako tu potekasodelovanje z gospodarstvom?“V prejœnjem desetletju so bila vtem prostoru prisotna nekaterarazhajanja med turisti@nimgospodarstvom in izobra¡evanjemza turizem. Ta kriza je mimo. Œolase je z novimi programi, ki jihpripravlja, veliko bolj odprlaprostoru. Predvsem gre zapovezavo raziskovalnega, tr¡negain izobra¡evalnega dela, ki galahko univerza ponudi turizmu.Turizem je najve@ja, najboljmno¡i@na industrija. Slovenija morato izkoristiti. Resni@no moramo vsistopiti skupaj. Pustimo stare prakse,sprejmimo izzive, ki se ponujajo.Na naœem obmo@ju jih je kar nekaj.Imamo ¡e mo@an raziskovalnicenter za oljkarstvo. Zdrava,mediteranska prehrana je lahkoturisti@na vrednota. Enako velja zapestre, geografske in naravnedanosti, ki jih ima Slovenija.Ponuditi je mogo@e nove pristope,ki so popolnoma individualni. Ta

povezava med Skupino Istrabenzin Turistico ter turisti@nimgospodarstvom v tem okoljudobiva novo obliko. Vlo¡iti bopotrebno precej truda na straniuniverze, pa tudi dobre voljeturisti@nega gospodarstva, ki jo jev preteklosti primanjkovalo.Portoro¡ postaja vir neke pozitivneenergije in @loveœkega kapitala, kije prisoten ne samo v naœih glavah,ampak tudi v ob@utenju ljudi, kisem prihajajo.”Ste priznana jezikoslovka, roma-nistka. ˘ivimo na ve@jezi@nemobmo@ju. Bodo diplomanti Uni-verze na Primorskem dobro jezi-kovno oboro¡eni?“To je ¡al vezano na sredstva inu@itelje, ki j ih za sodobnopou@evanje jezikov primanjkuje.Naœa zamisel je bila, da bi vsiœtudentje, ki bi œtudirali na tejuniverzi, zaklju@ili svoj œtudij zznanjem dveh do treh tujih jezikov.Zato tudi ¡elimo ustanoviti centerv Izoli, ki bi œtudentom ponujal, dase, kadar si ¡elijo in tisti trenutek,ko utegnejo, vklju@ijo v u@enjejezikov. Takih centrov je v Evropi¡e ve@ kot sto. Pri nas imamo s temœe te¡ave, ker je potreben za@etnikapital. Namen pa je, da bi vsiœtudentje, ki bodo tukaj kon@ali,govorili ne samo italijansko inangleœko, ampak vsaj œe francosko,nemœko, œpansko, po mo¡nostirusko, pa tudi kitajsko. Jezike, kiso svetovni jeziki, bi pridobili narazli@nih ravneh, odvisno odinteresa.”Ali bi lahko rekli, da ¡eli Univerzana Primorskem postati vodilna prinas po aktivni vlogi v kulturnemin gospodarskem ¡ivljenju vsvojem okolju?“Univerza je doslej najve@ji projekt,

ki ga je nova dr¡ava Slovenijanamenila Primorski. Glede napretekli dve leti, bi lahko rekli, dabi lahko postala model, kako seoblikuje nova univerzitetnakultura. Za@eli smo skromno. #e biimeli zagotovljen standard in bizgradili kampus, bi v njem boljedelali. Vendar prostori niso vse, sole temeljni pogoj za dobro delo,ne pa tudi jamstvo za kulturoakademske institucije. Bistveno jepredvsem zavedanje, da so danesdruga@ni @asi in je naœa vlogadruga@na. #e bi kje naœli prednostite univerze, sta to predvsem njenaodprtost, povezovanje v œirœi regijiin internacionalizacija, od samegaza@etka, od same zasnove pa njenopovezovanje z gospodarstvom. Tidve lastnosti bi lahko spremenili vcilje. Da bi postali najboljœa uni-verza v tem prostoru, pa potre-bujemo nekaj desetletij.”Kako v id i te univerzo @ezdesetletje?“Predvsem jo vidim kot razvojnosilo Primorske in œirœega srednje-evropskega prostora, v katerem obodli@nosti nastajajo tudi uporabnaznanja. Odliv mladih iz tegaprostora bomo prepre@ili tudi tako,da bodo tu nastajala ob univerzipodjetja, gospodarske dru¡be inrazvojni centri, ki se z univerzopovezujejo. Po kon@anem œtudijubodo mladi lahko ostali v temprostoru. Prav je, da gredo v Lju-bljano in v tujino. Prav je, da sedrugje izobra¡ujejo, va¡no pa je,da se vra@ajo in prinaœajo svojeznanje domov.”

V. K.

INTERVJU

Lucija #ok, sicer profesoricaitalijanœ@ine in francoœ@ine, jedoktorica pedagoœkih ved.Njene pedagoœke izkuœnje sotako bogate kot njena poklicnakariera. Sooblikovala je osnovevisokega œolstva na Primorskemin v Sloveniji. Med leti 2000 in2002 je bila ministrica zaœolstvo, znanost in œport. Odleta 2003 je rektorica Univerzena Primorskem, kjer je danestudi izredna profesoricadidaktike ve@jezi@nosti inmedkulturnosti ter znanstvenasvetnica na podro@ju preu@e-vanja zgodnje ve@jezi@nosti.

Inkubator je neprof i tnagospodarska dru¡ba, v kateri imaUniverza na Primorskem 80-odstotni lastniœki dele¡, 20-odstotni pa Visoka œola zapodjetniœtvo Gea College izPirana. V njej se bodo sre@evalimladi podjetniki na osnovi potreb,ki jih bo postavilo gospodarstvo,in idej, ki jih bodo postavili

Kaj je univerzitetni inkubator?visokoœolski u@itelji in raziskovalci.Diplomantom in mlajœim ljudembo ponudil mo¡nost, da vinkubatorju ustanovijo dru¡bo,ki jo bo spremljal prva tri leta, jiponudil podporo, pomo@ priposlovanju in kandidiranju zaprojekte, postavitev poslovneplatforme. Po tem obdobju se bomoralo podjetje osamosvojiti.

8

UP

Andrej Hrabar, aktualni Istrabenzov up, se je aktivnovklju@il v delo Istrabenz energetskih sistemov.Trenutno se ukvarja s projektom postavitve son@neelektrarne v Portoro¡u, ki naj bi bila postavljena dokonca letoœnjega leta.Da bi lahko dolo@ili njeno lokacijo, Andrej analiziraprednosti in slabosti dveh lokacij na strehah dvehhotelov v Portoro¡u. Dogovori œe potekajo in to@nalokacija bo znana v kratkem.V povezavi s son@nimi elektrarnami je potekalo tudinjegovo prvo tritedensko izobra¡evanje na Fakultetiza elektrotehniko, ra@unalniœtvo in informatiko vMariboru. V prihodnje namerava oditi na krajœeizobra¡evanje v Avstrijo v de¡elo Vorarlberg, kjerimajo veliko izkuœenj s prakti@nim uvajanjemobnovljivih virov energije (OVE) tako s tehni@negavidika kot z vidika ustrezne de¡elne politike. Junijase bo v Barceloni udele¡il dvajsete evropskekonference s podro@ja fotovoltaike (EuropeanPhotovoltaic Solar Energy Conference and Exhibition),kjer bodo predstavljene vse novosti na podro@jupretvarjanja son@ne energije v elektri@no.Jeseni bo Andrej pre¡ivel en œolski semester na znaniuniverzi MIT (Massachusetts Institute of Technology)v ZDA. Tam naj bi njegovo izobra¡evanje potekalopo dveh vzporednih tirih. Prvi del predstavljajopredavanja, kjer si bo izbral predmete s podro@jafotovoltaike in drugih OVE. Drugi del izobra¡evanjabo v obliki sodelovanja pri delu v laboratoriju zaenergijo in okolje (LFEE), kjer je velik poudarek namultidisciplinarnem pristopu pri vpraœanju oskrbe zenergijo in okolja. Andrejevo izobra¡evanje v ZDAbo v celotnem ciklu njegovega izobra¡evanja najdaljœein najpomembnejœe, z njim pa bo njegovo œolanjekonec leta tudi zaklju@eno.

V Hotelih Morje smo marca dobilinovega direktorja sektorja Hranein pi ja@e, Marka Kukanjo .Istrabenzov up s podro@ja turizma,gostinstva in kulinarike iz leta 2003se je po œolanju na elitni œoli RitzEscoffier School v Parizu oktobralani zaposlil v Hotelih Morje, kjerje bil odgovoren za soustvarjanje“a la card” menija. Novo delovnomesto bo zanj gotovo izziv, saj bo

odgovoren za podro@je Hrane inpija@e v Hotelih Palace in HotelihMorje. Poleg teko@ih operativnihzadev bo skrbel za organizacijo inpotek reorganizacije sektorja innjegovega prilagajanja standar-dom hotelov s œtirimi in petimi zve-zdicami. Prav tako bo soodgovorenza novo vsebinsko snovanjeponudbe in pripravo na prihajajo@opoletno turisti@no sezono.

M. #.

Novi direktor sektorjahrana in pija@a

Istrabenzov up novim izzivom naproti

Andrej Hrabar

Marko Kukanja

9

S @im se trenutno ukvarjate?“Na nivoju Skupine se trenutno ukva-rjam predvsem s statusnopravnimizadevami, to je usklajevanje statutovin dru¡benih pogodb, nadzor nadgradivi za seje nadzornih svetov inskupœ@in ter skrb za imenovanje@lanov nadzornih svetov inposlovodstev. Moje delo vklju@ujetudi vpeljavo enotnih standardov napodro@ju varovanja podatkov invarstva osebnih podatkov, na-predovanja in pla@il iz naslova delain ureditev osnovnih na@el eti@negaobnaœanja zaposlenih v SkupiniIstrabenz. Kar zadeva holdinœkodru¡bo skrbim za pravne inkadrovske zadeve ter za usklajenodelo organizacijske enote, v kateropoleg omenjenih podro@ij sodijo tudisploœne zadeve, kot so skrb zavarnost, nepremi@nine v lastiIstrabenza, vozni park, potroœnimaterial in œe marsikaj.”Eden od pravilnikov, ki jih uvajate,je Pravilnik o poslovni skrivnosti invarovanju osebnih podatkov. Zakakœen pravilnik gre in kako bovplival na delo zaposlenih? V kakœnifazi vpeljevanja ste?“S tem pravilnikom so dolo@eniorganizacijski, tehni@ni in drugipostopki ter ukrepi za varovanjepodatkov, ki so ozna@eni kotposlovna skrivnost. Namen pravilnikaje, da bi tako v najve@ji mo¡ni meriobdr¡ali in œe pove@ali konkuren@noprednost dru¡be na trgu, zavarovalinotranje informacije in urediliobdelovanje in varovanje osebnihpodatkov. Pravilnik dolo@a podatke,ki so poslovna skrivnost, in njihovna@in ter stopnjo varovanja: strogozaupno, poslovna skrivnost –zaupno,

Ko si ne@esa res ¡eliœ ……“stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresniåile” je œivljenjskimoto Maje Prodan Juriå, pomoånice uprave za pravne, kadrovskein sploæne zadeve v holdinæki druœbi Istrabenz. In Maji se jih jeuresniåilo, kot pravi sama, œe kar nekaj. Optimistki po naravi, ki jeprepriåana, da je vedno mogoåe narediti veå in bolje, in s æirokimnasmehom na obrazu, se je ena izmed œelja uresniåila tudi pred ætirimileti in pol, ko so jo kot mlado pravnico zaposlili v Istrabenzu. Z druœbose namreå åuti povezana œe vse od rojstva, v njej je bil zaposlen tudinjen oåe. V teh letih je prehodila pot od vodje pravne sluœbe prekpomoånice uprave za pravne zadeve do danes, ko pokriva tri podroåja:kadre, pravo in sploæne zadeve. Åeprav pravi, da jih brez vestnihsodelavcev verjetno ne bi zmogla.

interno. O na@inu varovanjaomenjenih podatkov mora vodjaseznaniti delavce. V prvi fazi pravilnikgotovo pove@uje administrativnodelo, vendar bo kmalu pripravljenatudi ustrezna informacijska podporain s tem bo delo enostavnejœe. Vholdinœki dru¡bi Istrabenz smo gasprejeli lani, takoj za tem pa je bilpredstavljen tudi odvisnim dru¡bam.Nekatere dru¡be Skupine so ga ¡esprejele, prepri@ana pa sem, da bodo poletja za¡ivel v vseh. Obenempripravljamo vrsto reœitev, kipredstavljajo nadaljevanje imple-mentacije dolo@b pravilnika.”Pravilnik, ki bo najbolj vplival na delozaposlenih, je zagotovo Pravilnik onapredovanju in pla@ilih iz naslovadela. Kaj predvideva in kakœne sonovosti na tem podro@ju?“Najpomembnejœa novost, ki joprinaœa ta pravilnik, je pla@a, ki izhajaiz uspeœnosti delavca in skupine. Zindividualno delovno uspeœnostjo seugotavlja in ocenjuje prispevekdelavca k uresni@evanju ciljevdelovnega mesta, v povezavi s ciljiorganizacijske enote in cilji dru¡be.Pla@a iz uspeœnosti po skupinskemkriteriju pa je del pla@e, ki je vezanna uspeœnost organizacijske enote inje rezultat sodelovanja delavcev. Ssprejetjem tega pravilnika smo naIstrabenzu skuœali vzpodbuditidelovno vnemo pri posameznikih inhkrati graditi pripadnost orga-nizacijski enoti oziroma skupini. Znjim ¡elimo poenotiti filozofijonagrajevanja dru¡b SkupineIstrabenz.”V kakœnih primerih si zaposleni lahkoprislu¡ijo viœji koli@nik uspeœnosti?“Doseganje individualnega koli@nika

uspeœnosti ocenjuje neposrednonadrejeni vodja, ki spremlja delodelavca. Uspeœnost se meri glede nakoli@ino in kakovost opravljenegadela, pravo@asnost izvedbe,ustvarjalnost, gospodarnost pri delu,samoiniciativnost, odnos dosodelovanja v skupini, pripravljenostza prevzemanje dodatnih nalog inpodajanje koristnih predlogov izpodro@ja dela in na drugih podro@jih.Nadrejeni vodja lahko tako predlagaizpla@ilo uspeœnosti v viœini do 20odstotkov osnovne pla@e delavca.”Kaj pa skupinski koli@nik, kaj pomeniin kdaj si ga lahko zaposlenipridobijo?“Pla@a iz uspeœnosti po skupinskemkriteriju se obra@una in izpla@a napodlagi uspeœnosti organizacijskeenote, ki je rezultat sodelovanjadelavcev. Poslovodstvo dru¡be napodlagi uresni@enih razvojnih nalogorganizacijske enote dolo@i masosredstev za izpla@ilo koli@nikauspeœnosti organizacijske enote.Mo¡nost dodelitve koli@nikauspeœnosti skupine naj bi takopove@ala u@inkovitost organizacijskeenote, saj bi zaposleni vplivali edenna drugega in si skupaj prizadevaliza viœji koli@nik ob koncu leta.”Pravilnik pa med drugim opredeljujetudi napredovanja posameznikov.“Lansko leto smo na holdinœki dru¡biizpeljali reorganizacijo in sprejeli novosistemizacijo delovnih mest. Na novosmo opredelili tudi osnovno indodatno napredovanje na delovnemmestu ter napredovanje na za-htevnejœe delovno mesto. Strokovnaslu¡ba po svojem vodji enkrat letnopozove vodje organizacijskih enot,da v dolo@enem roku predlagajo

Maja Prodan Juri@,pomo@nica uprave za kadre, pravo in sploœnezadeve v holdinœki dru¡bi Istrabenz

INTERVJU

komunikacija, s katero gradimo invzdr¡ujemo med-sebojne odnose.Tudi na@ini obna-œanja do sode-lavcev in poslo-vnih partnerjevmorajo biti naustrezni ravni.Upoœtevanje etike

je v poslovnem svetu predpogojuspeœnega dela.”Adrijana Kraœna,vodja gostinstva,Postojnska jama,turizem“Etika v poslov-nem svetu je vse-kakor pomem-bna. Ni namre@vseeno, kako se

zaposleni obnaœajo v slu¡bi. Skozi

naœe delo, naœ odnos do sodelavcevin gostov se namre@ odra¡a podobapodjetja. Tega se sami dobro zave-damo, zato skuœamo vsa na@elapoklicne etike, glede na posebnostnaœega dela, maksimalno upoœte-vati.”Alen Kodarin, samostojni tehnolog,Instalacija“Eti@na na@ela, ki jih ljudje pridobimo

z vzgojo, moramov celoti upoœtevatitudi v delovnemprocesu in jih na-dgraditi z dolo@iliposlovne etike.Vsakdo mora pra-vila dobro poznatiin seveda ravnati

skladno z njimi, saj sicer lahko precejœkodiœ dobremu imenu podjetja.”

B. V.

10

delavce, ki izpolnjujejo pogoje zaosnovno oziroma dodatno na-predovanje. Veljalo bi omeniti, da jetudi stalnost na delovnem mestueden izmed kriterijev, ki omogo@ajopridobitev pla@ilnega razreda.”Kako dale@ pa ste pri uvajanju tegapravilnika?“Kot ¡e omenjeno, je bil tudi tapravilnik na holdinœki dru¡be sprejetlani, kjer se je dobro obnesel. ˘e karnekaj zaposlenih je prejelo indi-vidualni koli@nik uspeœnosti. Vdru¡bah Skupine poteka intenzivnodelo na pripravah za vpeljavopravilnika, kar pa zaradi razli@nihdejavnosti in kolektivnih pogodb terreorganizacij ne bo enostavno.”Skupina Istrabenz ima danes 36dru¡b, ki so si med seboj zelo razli@ne,tako po dejavnosti kot po œteviluzaposlenih. Kako so temu prilagojenipravilniki in kako jih izvajate?“V Skupini naj bi veljali enotnafilozofija in standardi. Glede naposamezno dejavnost in kolektivnepogodbe v razli@nih panogah bododru¡be pravilnike ustrezno prila-

godile. Pomembno pa je, da tudi nakadrovsko-pravnem podro@ju na-daljujemo s poenotenjem poslovnihprocesov.”Omeniva œe eti@ni kodeks, ki ste gaprav tako pripravili v zadnjemobdobju. Ali gre za novost aliustaljeno prakso v slovenskihpodjetjih?“Eti@ni kodeks v slovenskem prostoruni novost, res pa je, da se njegovsprejem mnogim zdi nepotreben. Vkodeksu so opredeljena osnovnana@ela eti@nega obnaœanja zaposlenihin temeljne eti@ne vrednote dru¡be.Z njegovim upoœtevanjem in izva-janjem bodo vsi zaposleni prispevalik ve@jemu ugledu dru¡be. Eti@nikodeks je bil na holdinœki dru¡bi spre-jet letos in pred kratkim predstavljenodvisnim dru¡bam.”Kaj vse je opredeljeno v njem?“V kodeksu so opredeljene eti@nevrednote zaposlenih, na@in uporabeosnovnih sredstev in informacijsketehnologije, etika poslovanja, odnosido poslovnih partnerjev, komu-niciranje in informiranje zaposlenih.”

Ste v fazi uvajanja in sprejemanjaœtevilnih pravilnikov, ki naj bipripomogli k organizaciji dela v celiSkupini. Kakœni so œe vaœi na@rti inkakœne naloge ste si zastavili za toleto?“Na@rtov je kar nekaj. Pripravljamosistem nagrajevanja poslovodstev,skladno s Priporo@ili za pla@ilanadzornih svetov smo za@eli zuvajanjem novega na@ina nagra-jevanja @lanov nadzornih svetov.Poteka projekt v zvezi z informacijskopodporo za upravljanje s knjigopoœte, ahriviranjem pogodb,vodenjem sej nadzornih svetov in sejuprave ter internih aktov, ki bopripomogel k u@inkovitejœemuvarovanju poslovne skrivnosti. Za@elismo z letnimi razgovori z zaposlenimi,nadaljujemo pa tudi s poenotenjemposlovnih procesov v SkupiniIstrabenz, ki nam bodo v pomo@ pri'poganjanju sveta z ustvarjalnoenergijo'.”

M. J.

Kristjan Nusdorfer, svetovalec zaposlovne infor-macijske sisteme,Actual I.T.“Etika je potre-bna povsod, kjergre za odnos medljudmi. Œe posebejpomembna je vposlovnem svetu,

kjer nam eti@ne norme dolo@ajoprimeren odnos do sodelavcev inzlasti do partnerjev. Z upoœtevanjemali krœenjem norm se gradi ali ruœiugled podjetja. Eti@no obnaœanje vdelovnem procesu tako ni leza¡eleno, ampak nujno potrebno.”Natalija Balji@, poslovna sekretarka,Hoteli Palace“Menim, da je na delovnem mestupotrebno upoœtevati eti@na merila.Zlasti pomembna je ustrezna

Etika na delovnem mestu? Obvezna.V tokratni anketi nas je zanimalo, kaj za zaposlene v druœbah Skupine Istrabenz pomenietika/neetika. Skratka, kaj je etiåno v poslovnem svetu in kaj ni, kaj se spodobi in kaj se ne. Vsisogovorniki so se strinjali, da sta etika in etiåno obnaæanje pomembna tako v poslovnem kotzasebnem œivljenju.

INTERVJU

11

Leta 1970 se je na pobudo ame-riœkega senatorja Gaylorda Nelsonazbralo 20 milijonov Ameri@anov inopozorilo, da so zanje okoljsketeme pomembne in da so v politikina tem podro@ju potrebni premiki.Gibanje je danes svetovnorazœirjeno, s svojimi aktivnostmi paga obele¡uje nad dvesto tiso@ ljudiv ve@ kot 140 dr¡avah, kar ka¡e nato, da je glede okoljskih temdose¡en izjemno visok konsenz vdru¡bi. Izra¡a tudi redko politi@noenotnost, saj dan Zemlje podpirajovse ve@je politi@ne stranke, lokalneskupnosti na pode¡elju in v urbanihokoljih, gospodarske dru¡be in tudisindikati. Tema letoœnjega dnevazemlje “Zaœ@itimo naœe otroke innaœo prihodnost” ponuja prilo¡-nost za najbolj poglobljen razmi-slek o okoljski odgovornosti: o naœiodgovornosti pri odlo@itvah inpravici naœih otrok ter prihodnjihgeneracij do zdravega naravnega¡ivljenjskega okolja.Ravnanje z okoljem v SkupiniIstrabenzV gospodarskih dru¡bah v Slovenijije letos poro@anje o ravnanju zokoljem postala obvezna vsebinaletnih poro@il, v Skupini Istrabenzpa je poro@anje o okolju ¡e stalnica.Predstavlja del poro@ila o korpo-rativnem trajnostnem razvoju.Poro@ilo povzema stanje in klju@nedose¡ke posameznih podjetij takona podro@ju dru¡benega okolja,zaposlenih kot tudi naravnegaokolja. Zaenkrat œe ne zajemaokoljskih kazalcev za celotenholding, @eprav se pri ravnanju zokoljem ¡e ka¡ejo nekatere skupnesmernice. Dru¡be v Skupini sonamre@ nesporno zavezane varo-vanju okolja. Omejevanje emisijœkodljivih snovi iz dejavnosti terobvladovanje okoljskih tveganj jedosledno, vse dru¡be z ve@jimi virionesna¡evanja pa imajo vzpo-stavljene lastne certificirane siste-me varovanja okolja ISO 14001. Ti

Istrabenz plini smo se marca ¡e tradi-cionalno predstavili na sejmu Domna Gospodarskem razstaviœ@u v Lju-bljani. Letoœnjo predstavitev ute-ko@injenega naftnega plina kot ener-genta smo popestrili z nagradno igro“Vrzi kocko in se ogrevaj ceneje”, s

35. dan Zemlje pod geslom“Otroci so naœa skrb in naœa prihodnost”Dan Zemlje je okoljski praznik. Je gibanje okolju zavezanih skupin in posameznikov, ki opozarjajona pomen varovanja okolja in si prizadevajo okoljske teme uvrstiti na dnevni red nacionalnihpolitik. Letos ta dan, 22. april, praznujemo œe petintridesetiå.

standardi ravnanja so stro¡ji odpredpisanih in opredeljujejo tudisisteme stalnih izboljœav. Povezavemed poslovnimi in okoljskimi ciljiso izrazite v turizmu, kjer jepomemben segment obvladovanjastroœkov zmanjœanja porabenaravnih virov: vode in energije.Tako turisti@na kot tudi energetskadivizija se usmerjata v ponudbookolju prijaznih storitev in izdelkov,ki zahtevnim kupcem omogo@ajoizbiro. V turizmu je to ponudbaeko- in biohrane in razli@ne storitvedru¡be Postojnska jama, turizem.Celotno plinsko dejavnost zzavidljivimi poslovnimi uspehilahko opredelimo kot okoljuprijazno. Leta 2004 se v energetikipridru¡ujejo dejavnosti na po-dro@ju obnovljivih virov energije:to so trgovina in proizvodnjapeletov in briketov - @istih goriv iz

lesne biomase. Uspeœen je bil tudiprodor na trg v Bosno in Herce-govino, saj je investicija v pro-izvodnjo zelene elektri@ne energijev malih hidroelektrarnah prvainvesticija privatnega kapitala velektroenergetiko v tej dr¡avi.Prostora za izboljœave pri ravnanjuz okoljem pa je seveda œe velikotudi v naœi Skupini. Predvsem privsakdanjih odlo@itvah. Dan Zemljeje zato prilo¡nost za razmislek,zakaj papir odvr¡emo med meœaneodpadke, zakaj v@asih tratimogorivo s slabo na@rtovano potjo inzakaj ne opazimo toplotnih izgub.Boljœi razlog za spremembe, kotga poudarjamo ob letoœnjem dne-vu Zemlje, bomo te¡ko naœli.

Andreja Urban@i@,direktorica za trajnostno energetiko in okolje,

Istrabenz energetski sistemi

ENERGETIKA

katero so si lahko obiskovalci priigralibone za uteko@injeni naftni plin.Zanimanje za plin je bilo precejœnje,kar velja pripisati tudi dejstvu, da jeletoœnji sejem Dom obiskalo 48.000ljudi, kar je pribli¡no 15 odstotkovve@ kot lani.

Dobro obiskan sejem Dom

12

Zadnje dni januarja je operativnaekipa, ki jo vodi Vesna Vujasin, spomo@jo ekipe, za katero jezadol¡en Robert Bol@i@, opravilate¡ko in zahtevno nalogo. Postaviliso kar 62 POS terminalov v trehdneh. Naro@nik projekta je bilaBanka Koper, ki je zahtevala na-mestitev opreme v ljubljanski dru¡-bi Emona Maximarket. Rok izvedbe

4. aprila je stopila v veljavo libe-ralizacija uporabe in nakupa do-men .SI. Novi model prinaœa eno-stavnejœo registracijo domen, so-@asna liberalizacija pa pomeni, dalahko uporabnik s pla@ilom re-gistrira oziroma zakupi kakrœnokoli domeno (podjetje.SI, blagovnaznamka.SI, itn.).Zakup domen poteka po sistemu“first come first served”, se pravipo prednostnem sistemu. Pogo-dbeni partnerji oziroma po novemregistrarji podjetja ARNES od 4.aprila dalje tako registrirajo tistedomene, za katere najprej prej-mejo zahtevke za registracijo. Regi-stracija domen ni ve@ brezpla@na,

vendar pa znesek za zakup do-mene œe ni dolo@en. Podjetja lahkopo novem zakupijo domeno zadolo@en @as in jo nato ob@asnopodaljœujejo.Sprememba sistema registracijevpliva tudi na nosilce tistih domen,ki so bile registrirane pred 4.aprilom. Vsi nosilci bodo morali vdolo@enem roku, ki bo œeleobjavljen, poiskati registrarja, kibo v bodo@e podjetju ARNESsporo@al vse spremembe v zvezi znjihovo domeno in v njihovemimenu tudi podaljœeval njenoregistracijo. Spisek registrarjev bojavno dostopen na spletnih stranehdru¡be ARNES takoj, ko bodo

Novi sistem registracije domen.SIp o d p i s a n e p o g o d b e m e dpodjetjem ARNES in registrarji.Podjetja v Skupini Istrabenz lahkopo novem pooblastijo podjetjeActual I.T., da zanje uredi formal-nosti in se z registrarji dogovori zanakup obstoje@ih domen inuresni@itev morebitnih ¡elja gledenovih domen. Priporo@eno je, dapodjetje preveri, katere domene¡e uporablja in jih ¡eli ohraniti, teropredeli svoje ¡elje. Seznam¡elenih domen nato zapiœe vpooblastilo, na Actualu pa bomoskladno s spremembami vsedogodke spremljali in podjetjeobveœ@ali o morebitnih postopkihin izvedbi.

Pove@ali dele¡v dru¡bi FMCV Actualu I.T. smo pove@ali lastniœkidele¡ v h@erinski dru¡bi FMC. Actu-alov dele¡ v FMC-ju je pred podpisompogodbe znaœal nekaj manj kot 7odstotkov, sedaj pa se je pove@al na14,4 odstotka.

je bil zaradi te¡av z dobavo opremezelo te¡ko dosegljiv, zato je ekipaactualovcev delo opravljala tudiizven delovnega @asa. V 160 urahso nalogo opravili v dogovorjenemroku. Ekipo so sestavljali: AleœŒkandra, ki je skrbel, da je delo naterenu potekalo nemoteno, AleksŒkapin, Saœo Haladea, Taj Morel,Robert Bol@i@, Jernej Torkar, Denis

Br¡an, Marko Brezec in AndrejBrodari@. “Ponosna sem, da imamov Actualu ekipo, ki je pripravljenaprevzemati odgovornost in delo-vati homogeno, ko je to najboljpotrebno. #estitam za dobroopravljeno delo," je povedalaVesna Vujasin, koordinatorkanaloge. #estitkam se pridru¡ujemotudi ostali actualovci.

S. M.

Emona Maximarket z novimi POS terminali

18. marca je v Actualu I.T. potekaloprvo tehni@no sre@anje. Rde@a nittokratnega sre@anja sta bilastre¡niœka virtualizacija in reœitvePKI, ki ta hip predstavljata dveizmed najbolj vro@ih tem na po-

INFORMATIKA

1. Actualovo tehni@no sre@anjedro@ju informacijske tehnologije vkorporativnem okolju. Predstavilismo razloge zanje in primer prak-ti@ne uporabe v okolju naœe dru-¡be.Povabilu so se odzvali tehniki Ban-

ke Koper, zavarovalnih dru¡b Adri-atic in Slovenica, Cimosa in Inter-europe I.T. Namen sre@anja, nakaterem sta predavala Aljoœa Cinkin Yevhen Molin, je bil utrditi teh-ni@no znanje pri naœih strankah.

13

Na najve@jisvetovnituristi@niborziMednarodna berlinska turisti@naborza, ki je potekala od 11. do 15.marca na Messe Berlin, je znovadokazala, da je najve@ji tovrstnidogodek na svetu. Nastopilo je10.409 razstavljavcev iz 181 dr¡av.Kljub temu da se Nem@ija soo@a zgospodarsko recesijo in najve@jimœtevilom brezposelnih po letu 1932(5 milijonov), je borzo obiskalo kar142.531 obiskovalcev. Med njimi jebilo tudi 83.987 poslovnih obis-kovalcev ali 12 odstotkov ve@ vprimerjavi s prejœnjim letom. Tudimedijsko je bil dogodek naj-odmevnejœi do zdaj, spremljalo gaje kar 7.285 novinarjev iz 85 dr¡av.V okviru ITB borze je ¡e drugo letozapored potekala konferenca“Market Trends & Inovations”.Letoœnji poudarki so bili na letalskihprevozih in novih trgih, predvsemKitajski.Na borzi sta bili dve novosti: po-sebno podro@je Trend&Events, kjerso bile teme razdeljene na Eko-turizem, Experience & Adventure,potovanja za osebe s posebnimipotrebami, potovanja za mlade inpotovanja za istospolne, kar ka¡ena vedno ve@jo segmentacijomasovnega turisti@nega trga; druganovost je bil ITB Business TravelL o u n g e , n a m e n j e n z g o l jposlovnemu turizmu.

Kako pritegniti turista sKitajske?Svetovni inkubatorji turisti@negapovpraœevanja postajajo Kitajska,Indija in Ju¡na Koreja, zato senekatere nacionalne turisti@neorganizacije ¡e pripravljajo naorganizirane kampanje na teh trgih.Dokaz za to je bila tudi delavnicana temo, kako se pripraviti naskupine kitajskih turistov: kako jimopremiti sobe, s kakœno hrano jimpostre@i in kdaj, kako jim pripraviti

broœure in podobno.Leta 2004 je po podatkih IPKInternational European TravelMonitor obseg evropskih potovanjv tujino dosegel 356 milijonovpotnikov s 3,4 biliona no@itev in 323bilionov evrov turisti@ne potroœnje.Najve@je pove@anje potovanj vtujino je bilo na francoskem trgu(kar 12-odstotno). Razlog za to najbi bil, da je Francija predraga zadopustovanje svojih prebivalcev.Minulo leto je bila hit tudi Estonija,saj je imela v letu 2004 za kar 20odstotkov ve@ turistov kot leta 2003.Izjemno visoko rast pa sta doseglitudi Tur@ija in Bolgarija.Kulturni turizem v Evropi je“boom”. Leta 2004 so zabele¡ili kar12-odstotni porast povpraœevanjapo t. i. city breaks. Tovrstna povpra-œevanja spodbuja tudi porastponudbe nizkocenovnih letalskihprevoznikov. Minulo leto je zazna-movalo œe rekordno œtevilo letalskihpotnikov, ki vse bolj postaja“low-cost” industrija. Do leta 2007 naj bivsi @lani IATA izdajali le e-vozovnice(na Ryanairu so ¡e lani 97 odstotkovvozovnic prodali on-line), “check-in” pa naj bi potniki opravili prekosebnega ra@unalnika. Potnik najbi s tehnoloœkimi izpopolnitvamidobil vse informacije kar na svojmobilni telefon.Dobro ka¡e letos tudi hrvaœkemuturizmu. Naœi sosedje so na ITBizpostavili investicije v prometno inturisti@no infrastrukturo ter priza-devanja, da se v prihodnosti s pre-miœljenimi posegi izognejo preve-likim pozidavam in masovnimturisti@nim kompleksom.

Slovenija po¡ivljaTuristi@ni ponudniki so tekmovalimed seboj, kdo bo bolj izvirnopredstavil svojo ponudbo inpritegnil pozornost. Sprehajajo@ase drevesa, popisani lete@i cepelini,klovni na hoduljah, vitezi in pirati,vsi so se pomeœali med valovitomno¡ico radovedne¡ev, da bipritegnili obiskovalce na svojostojnico.Na slovenski stojnici, ki je bilaurejena v slogu “Slovenija po¡ivlja”,smo se letos odlo@ili za nekolikodruga@no predstavitev Postojnskejame, Obale in Krasa. Trendi vturizmu so do¡ivetja, zato smo

radovedne¡e popeljali v preteklostin poudarili ve@ kot stoletnotradicijo ogleda Postojnske jame.Pritegnili smo œtevilne obiskovalce,ki smo jim podrobneje predstaviliponudbo in jih povabili na obisk.Obiskovalci so se lahko z nasto-pajo@ima fotografirali s polaroidnimfotoaparatom in fotografijo vzeli sseboj kot spomin na Postojnskojamo. Nasmejani obrazi na jamskemvozi@ku so zgovoren dokaz, da znekoliko druga@nim pristopomlahko dose¡emo veliko zanimanjeza Slovenijo in “po¡ivimo” ponud-bo. Œe posebej smo lahko zadovoljniz obiskom poslovnih parterjev innovinarjev, obiskali pa so nas tudislovenski klubi, ki delujejo v Nem@iji.V bodo@e bi bilo smiselno razmiœljatio tem, da se v predstavitev turisti@nedivizije v Skupini Istrabenz vklju@ijotudi dobavitelji znanih slovenskihizdelkov, s @imer bi dodatno popes-trili nastop in pritegnili œe ve@ obis-kovalcev. Naœ moto je: ne @akajmo,da gostje pridejo k nam, ampakpojdimo mi k njim in jih privabimos pristnim in prisr@nim pristopom.

Branko Dvorœ@ak

TURIZEM

Nastopajo@a Barbara in Josip sta v kostumih iz leta1872 ob jamskem ¡elezniœkim vozi@ku obiskovalceborze popeljala v @as, ko je obisk jame predstavljalnekaj ekskluzivnega, saj so si ga lahko privoœ@ili lepremo¡ni.

14

TURIZEM

V turisti@ni sezoni 2005 bomo vPostojnski jami, turizem obisko-valcem ponudili nekaj privla@nihnovosti v ponudbi, ki bodo navoljo vse od prvomajskih praz-nikov dalje.Tako bomo na Promenadi predPostojnsko jamo namestili prodaj-ne stojnice z izbrano ponudbo spo-minkov, ki bodo nadomestile do-trajane kioske. Nova nadkritja instojnice bodo slu¡ile tudi kotprizoriœ@e manjœih animacijskihdogodkov, prodajalci pa se bodoob njih la¡je posvetili obiskovalcemin jim po potrebi tudi svetovali.Za obiskovalce bo nedvomnozanimiv tudi Tematski park Modri-janov mlin, mini srediœ@e, ki je vse-binsko lo@eno od Postojnske jame,prostorsko pa umeœ@eno v sklop ¡eobstoje@ega mlina, ¡age in vino-teke. Namen projekta je pred-stavitev ¡ivljenja na slovenski do-ma@iji na pou@en na@in, prek glasbein hrane ter ljudskih obi@ajev. Mli-nu, ¡agi in vinoteki bomo dodali"etno" elemente, kot so @ebelnjak,vaœko tr¡nico, otroœko igriœ@e inmanjœi prireditveni prostor ter jihvsebinsko povezali v zaklju@eno

Pred velikono@nimi prazniki smov Postojnski jami zaklju@ili vzdr¡e-valna in investicijska dela. Delavciso v œtevilnih zimskih no@eh menja-vali ¡elezniœke tire. Na novo jepolo¡enih 500 metrov ¡elezniœkihtirov, ki se zaradi œtevilnih vo¡enjin nenehnega kapljanja vodeobrabijo. Delo je bilo zahtevno,saj je morala jama kljub obnovivsak dan odpreti vrata rednimobiskovalcem.Na za@etku Tartarusa smo odstra-nili stare poti in ves odve@ni ma-terial ter stari bazen za @loveœkeribice. Iz jame smo tako odpeljali600 kubi@nih metrov materiala.

Jama pripravljena na sezonoNamen @iœ@enja je bil vzpostavitevprvotnega stanja, ki je bilo predprvo svetovno vojno. Pred Tarta-rusom in na za@etku Malih jambomo ponovno obnovili Belvederin na njem obelisk, ki je bil leta1857 postavljen v @ast cesarjuFrancu Jo¡efu in cesarici Elizabeti,ko sta obiskala Postojnsko jamoob odprtju ju¡ne ¡eleznice.Postavili bomo tudi replike raz-svetljave (sve@nik/lestenec) iz tis-tega @asa.V Malih jamah smo uredili prostor,kjer se oblikujejo jamski biseri, kibodo kot posebnost sestavni delogleda.

V speleobioloœki postaji VivarijProteus smo na novo uredili sistemosvetljevanja, v akvarijih in vivarijihpa dodatno namestili manjœivmesni vivarij, da obiskovalci la¡jein prej opazijo male ¡ivalice. Naj-ve@ja novost pa bo predstavitev@rne @loveœke ribice. V Lepih jamahin na Veliki gori so vodniki Po-stojnske jame temeljito o@istilite¡ko dostopne dele, odstraniliprah, izkopali blato iz ponvic inodstranili nanose umazanije. Pokon@ani prenovi smo vse ob@anePostojne in Pivke povabili nabrezpla@en ogled Postojnske jame.

Ksenija Dvorœ@ak

Modrijanov mlin – tematski park naprostem

celoto, v tematski park na prostem.Po ogledu se bodo obiskovalcilahko posedli na lesene klopi, kjerjim bodo "@lani dru¡ine" Modrijanpostregli s slovensko malico –kosom doma@ega kruha, rezinamiprœuta in sira ter kozarcem dobregavina ali kme@kim gola¡em s kosomdoma@ega kruha. Otroke bodo raz-

veselili z doma@im pecivom. Zaanimacijo bodo skrbeli "Modrija-novi", oble@eni v kme@ka obla@ila,s slovensko pesmijo in ljudskimiobi@aji, ter kot dobri gospodarjiposkrbeli, da nih@e ne bo odœel odhiœe la@en.

Sne¡ana Simi@

Modrijanov mlin

TURIZEM

15

Lani jeseni sta se pri Pierru Paumeluv francoski Provansi v restavracijiLa Sommellerie v kraju Chate-auneuf-du-Pape izobra¡evali Sla-vica Smrdel in Silvija Gla¡ar. Moj-ster Paumel je bil navduœen nadnjunim veseljem in zanimanjem,predvsem pa nad Slovenijo inPostojno, zato je predlagal, da bipriœel k nam na dopust in hkratiorganiziral izobra¡evanje naœihkuharjev. Izobra¡evanje, ki se gaje udele¡ilo œest kuharjev iz Jam-skega dvorca in devet iz HotelovMorje, je potekalo dva dni v febru-arju: prvi dan v Jamskem dvorcuin drugi dan v Hotelu Palace v Por-toro¡u.

Pri nas kuharice, v FrancijikuharjiOsnova kuhanja mojstra Paumelaje vedno nacionalna kuhinja, zatoje pri nas izbral slovenske jedi injih posodobil. To pa je hkrati tudina@elo, ki se ga dr¡imo v kuhinjiJamskega dvorca. Najve@ pozor-nosti je posvetil ribjim jedem,divja@ini in perutnini, veliko pa jeuporabil tudi zelenjave. Predstavilje vakuum postopek pripravljanjahrane, od novih jedi pa so kuharjiskupno pripravili jastogove œtruklje,tartar iz lososa, ribje omake, listena ve@ na@inov in drugo. Udele-¡ence te@aja je navduœil u@iteljevspoœtljivi odnos do hrane, dela,sodelavcev in do gostov. Paumelje kuhar ¡e od svojega 14. leta inje na svoje delo izjemno ponosen.Je tudi odli@en opazovalec, saj obprihodu najprej vstopi v kuhinjo inodpre hladilnike ter si tako ustvarisvojo podobo o hiœi. In z Jamskimdvorcem je bil zadovoljen. Pa œenekaj je opazil svetovni mojster.Pri nas med kuharskim kadromprevladujejo ¡enske, medtem koso v Franciji ¡enske med gostinciprej izjema kot pravilo. Mendazato, ker je to delo zelo zahtevno.

Vrhunski kuhar na obisku

Svetovni kuharski mojster je obkoncu te@aja predlagal, da bivzpostavili izmenjavo med slo-venskimi gostinskimi œolami innjihovo œolo v Avignonu, kar bizagotovo prispevalo k zanimanjuza kuharski poklic, ki pri nas sodimed deficitarne poklice.Samo izobra¡evanje je bilo uspeœnotudi po zaslugi Silvije Gla¡ar, ki jes svojim veseljem do dela inodli@nim znanjem francoskegajezika gospoda Paumela navduœila¡e v Provansi, na te@aju pa je bis-tveno prispevala k uspeœni med-sebojni komunikaciji.

Novosti v jedilnem listuV kuhinji Jamskega dvorca smotudi za letoœnjo sezono prilagodilijedilni list. Izbiro jedi, ki so se v

minuli sezoni najbolj prijele, smoœe popestrili, tiste, po katerih nibilo povpraœevanja, pa smo na-domestili z novimi. Ve@ina jeditemelji na slovenski in posodoblje-ni doma@i kuhinji. Kot novost v po-nudbi so topli sendvi@i s puranovimali govejim mesom na zelenjavniposteljici, na voljo je veliko vrstsolat, bolj raznovrstna je ponudbarib, obogatena pa je tudi izbiraœtrukljev, predvsem sladkih. Œeve@ja izbira bo med testeninami innjoki, ki jih bomo ponudili z rukolo,s prœutom ali po ¡elji. Skratka,veliko mo¡nosti tudi za doma@ine,da pridejo na malico, prigrizek alikosilo.

Ksenija Dvorœ@ak

Obiskal nas je svetovni kuharski mojster

Eden od vodilnih francoskih in svetovnih kuharskih mojstrov Pierre Paumel slovi po tem, daredno organizira teåaje, veliko potuje in s svojo kuharsko umetnostjo razveseljuje najbolj razvajeneljubitelje kulinarike po vsem svetu, od Moskve do New Yorka. Tokrat je obiskal naæe kuharje vPostojni in Portoroœu.

16

TURIZEM

Pred dobrim letom, ko je bilustanovljen turisti@ni holding, je bileden izmed pomembnejœih ciljev tudita, da se v okviru racionalizacijeposlovanja optimizira delovneprocese in u@inkovitost delovanjatako operativnih kot podpornih slu¡bv obeh portoroœkih podjetjih, HoteliMorje in Hoteli Palace. V zadnjihmesecih so v obeh podjetjih potekaleorganizacijsko-kadrovske spremembetako na podro@ju hotelov (recepcije,stre¡be, kuhinje) kot tudi v podpornihslu¡bah. Te so se v za@etku aprila tudifizi@no zdru¡ile. Po novem imaprostore v pisarnah hotela Rivierakontroling, ostala in okrepila se jefinan@no-ra@unovodska slu¡ba, v staripisarni pa je œe vedno vodja podro@janamestitve. Ostale slu¡be so se selilein zdru¡ile pod isto streho v ViliPlaninka (upravna stavba HotelovPalace). V pritli@ju se nahaja ka-drovska slu¡ba, v prvem nadstropjumarketing, prodaja in rezervacije, vdrugem pa ima prostore gospodar-ski sektor (nabavna in tehni@no-vzdr¡evalna slu¡ba), podro@je hranein pija@e in kontroling F & B. Tudiuprava holdinœke dru¡be jespremenila lokacijo in se po novemnahaja v drugem nadstropju VilePlaninka.

Marinela Veœkovo

Konec februarja smo se zaposleni izslu¡b in enot ra@unovodstva, tr¡enja,sploœno kadrovske in tehni@novzdr¡evalne slu¡be, uprave in vodijposameznih dejavnosti v Postojnskijami, turizem preselili v popolnomaobnovljene in na novo opremljeneprostore na Jamsko cesto 32.Posebnost prostorov je stalna razstavaslik Podobe podzemlja, ki so nastaleleta 1998 ob 180-letnici odkritjanotranjih delov Postojnske jame, na

V Cafe Centralu Grand Hotela Pala-ce v Portoro¡u smo pripravili prviTalk Show s Slavkom Ivan@i@em, kismo ga poimenovali “Ve@er s Slav-kom Ivan@i@em”. Na lastne o@i smose prepri@ali, da Ivan@i@ ni le izvrs-ten glasbenik, temve@ tudi gostitelj.V prvem izmed petnajstih ve@erovje gostil dr. Marka Pavliho, po-slanca v dr¡avnem zboru. Ve@er jebil poln govorjenja, glasbe, humo-rja in zabave. V dobrih dveh urahsta se Ivan@i@ in dr. Pavliha spre-hodila po poslan@evi zanimivi ¡iv-ljenjski poti od mladih let pa vsedo danaœnje politi@ne kariere. Obtem je obiskovalcem gost zaupalsvojo ljubezen do morja, pisanjain glasbe. S kitaro v roki je v Ivan-@i@evem spremstvu zapel nekajznanih pesmi Sem takœen, ker sem¡iv, Let It Be in Knocking on Hea-ven's Door.

M. V.

Talk Show sSlavkomIvan@i@em

“Pod istostreho”

kateri so predstavljena dela trinajstihavtorjev. Stari prostori na Jamski cesti30, kjer je bila uprava do zdaj, bodourejeni kot konferen@ni prostori zamanjœe poslovne dogodke, po katerihje najve@ povpraœevanja. Celovitaobnova Jamskega dvorca bo pred-vidoma jeseni 2005.

Selitev vPostojni

Po nekaj zelo uspeœnih poro@nihslavjih, ki smo jih organizirali vHotelih Morje, smo se odlo@ili, dagloblje zaplavamo v svet pri@a-kovanj in ¡elja, ki se porajajo zalju-bljencema, ko se pripravljata nata pomemben dogodek.Zaljubljenemu paru ponujamonaœo bogato ponudbo za u¡ivanjev dvoje, razvajanje in sproœ@anjeljubezenskih vezi med partne-rjema. Spremljamo ju lahko obzaroki ali zaobljubi, ki jo organi-ziramo za njiju, za njune sorodnikein prijatelje. Naœa izvirnost in drz-nost se ka¡eta tudi v ponudbi zazadnjo zabavo bodo@e neveste ssvojimi prijateljicami (dekliœ@ino)in bodo@ega ¡enina s prijatelji(fantovœ@ino). In na koncu smo tuzato, da pripravimo nepozabenobred in poro@no slavje. Poleg skrbiza gastronomske dobrote lahkosodelujemo tudi pri pripravi malihdrobnih elementov, ki poro@nidogodek œe polepœajo in ganaredijo nepozabnega. Polegklasi@ne ponudbe slavja ponujamotudi mo¡nost poroke na atraktivnihlokacijah izven hiœe, tematskoporoko, dodatno poro@no incvetli@no dekoracijo, fotografiranjein snemanje, wellness ponudbo,animacijo in vodenje programa,glasbene izvajalce, limuzine inostala prevozna sredstva ter vse,kar je œe povezanega s poroko.Vsi jubileji, ob katerih obujamo inpotrjujemo uspeœno zakonskorazmerje, so naœa posebnost.

1. obletnica = bomba¡na poroka5. obletnica = svilena poroka10. obletnica = kositrna poroka15. obletnica = porcelanastaporoka20. obletnica = kristalna poroka25. obletnica = srebrna poroka30. obletnica = biserna poroka35. obletnica = safirna poroka40. obletnica = smaragdna poroka45. obletnica = rubinasta poroka50. obletnica = zlata poroka60. obletnica = dijamantna poroka

Maja Kri¡man@i@

Poro@nazgodba zavse ljubezni¡ivljenja

TURIZEM

V prvi vrsti je prenove potrebnastara koprska marina, hkrati pa nesmemo pozabiti na veliko prilo-¡nost in izziv morebitne gradnjeter upravljanja prihajajo@e novemarine. Marina ni in ne sme bitiparkirna hiœa za jadrnice in motor-ne @olne. Trendi v marinah gredov smeri izrazitega odpiranja nav-zven. Sodobne marine so postalemikro turisti@ne destinacije, v kate-rih je najve@ja umetnost najti pravorazmerje med privla@nostjo za ne-posredne uporabnike navti@nihstoritev v marini (lastnike plovil) inzunanje nenavti@ne obiskovalce,ki jih marina privla@i s pestrimizborom dejavnosti. Ta koncept jeposebej pomemben za mestne

Trendi v evropskih marinahMarina Koper naårtuje nov razvojni korak, ki je moåno pogojen z naårtovanimiokoliækimi investicijami, kot so severna koprska obvoznica, potniæki terminalin gradnja nove marine v Kopru. V tem zapisu se bomo zato posebej posvetilinajnovejæim trendom, ki smo jih zaznali ob preuåevanju nekaterih francoskihin italijanskih marin, ki so na primerljivem obmoåju vodilne v panogi.

marine.Nov koncept za sabo povle@e noveizzive, povezane z zagotavljanjemvarnosti in postavitvijo primernedodatne ponudbe marine.Potrebno je ohraniti @im ve@ mor-sko navti@nega navdiha in hkratinarediti marino zanimivo za @imœirœi krog obiskovalcev, tudi izvensezone. Ena najpomembnejœihprednosti sodobne marine so njenizaposleni, ki so sposobni opravljatiœiroko paleto nalog, med kateresodijo tudi poznavanje navti@ne“filozofije”, prijazen in ustre¡ljivodnos do lastnikov plovil, znanjetujih jezikov in podobno. Po vsejEvropi se ka¡ejo velike potrebe pocelovitih reœitvah servisa plovil.

U@inkovit in hiter servis v bli¡inipriveza postaja odlo@ujo@ elementza lastnike plovil.Marina je lahko za mesto velikpreskok, @e je dobro vpeta v okoljein nudi zanimive storitve dovoljœirokemu trgu. Marine v Franciji inItaliji imajo zelo zabrisane mejemed marino in mestom, vendarima lastnik plovila odli@ne storitvein dovolj svojega, predvsemno@nega miru. Nenavti@ni gost pav njej najde obilo mo¡nosti zapre¡ivljanje prostega @asa.

Projektna skupina za navtiko – divizija Turizem.

Pisana ponudba v francoski marini

17

PRIŒLI, ODŒLI

ŒPORT

Letoœnje ¡e peto tradicionalno tekmovanje v veleslalomuza zaposlene v Skupini Istrabenz plini je bilo natankona isti datum kot pred petimi leti na Rogli, 12. februarja.Posebno je bilo zato, ker je bilo tokrat mednarodno, sajso se tekmovanja prvi@ udele¡ili tudi zaposleni iz hrvaœkeMontkemije.Za izvedbo organizacije tekmovanja smo bili zadol¡eniv PE Vzhodna Slovenija. Vodje ekip so od organizatorjaprejeli smu@arske vozovnice in navodila, bone za malicoin letos prvi@ karte za adrenalinski spust po sankaœkiprogi Zlodejevo. Tekmovanje je potekalo po strminiproge Maœin¡aga. Skupaj je uspeœno nastopilo in v ciljnosmu@ino prismu@alo vseh 43 tekmovalcev oziroma

Smu@arsko sre@anje na Rogli

Nekaj zimskih utrinkov v spomin na 'plinsko' tekmovanje

tekmovalk. Prvi trije iz vsake skupine so prejeli priznanjein medalje, zmagovalci pa œe pokale. Podelili smo tudipokal najhitrejœi tekmovalki in tekmovalcu ter pokal zanajpo@asnejœo tekmovalko in tekmovalca.Najlepœi in najve@ji pokal je pripadel skupnemuzmagovalcu. Prehodni pokal do naslednjega tekmovanjapa je prejela dru¡ba Istrabenz plini, d.o.o. Po zaklju@kutekmovanja smo smu@arji lahko u¡ivali na belih strminahRogle, najpogumnejœi pa so preizkuœali svoj adrenalin nasankaliœ@u Zlodejevo. Kljub utrujenosti po napornemtekmovanju smo se na koncu zavrteli œe ob zvokih prijetneglasbe.

ORGANIZACIJSKI ODBOR

ISTRABENZ, d.d.PRIHODI:Podpora upravi: Luka Œetina

ISTRABENZ PLINI, d.o.o.PRIHODI:Uprava: Branko Poto@nik

PLINARNA MARIBOR, d.d.PRIHODI:Polnilnica UNP in TP Bohova: DamijanLavren@i@ODHODI:Storitve: Mirko Keuc

HOTELI MORJE, d.d.ODHODI:Vodstvo: Fujan Stanislav Marjan(upokojitev)

Prodaja: Sandra BrajkoKuhinja: Iztok Mermolja

HOTELI PALACE, d.d.,Portoro¡ODHODI:Ra@unovodstvo: Astrid Œik, AleksandraVol@anjkTerme: Teja Markovi@, Nina Renar,Mateja Ku@anGostinstvo: Kristjan Flego

POSTOJNSKA JAMA, d.d.PRIHODI:Gostinstvo: Adrijana Kraœna, KlavdijPirihODHODI:Gostinstvo: Viljem Gomezel(upokojitev)

ACTUAL I.T., d.o.o., KoperPRIHODI:Tehni@ni razvoj: Mateja Meze, AndrejBrodari@, Marko Miloti@

#estitamo!Janezu ˘gajnarju iz Hotelov Palace zah@erko Vido Barbaro in Mojci Œuœmeljza sina Jakoba Maja. Eriki Mahni@Doki@ pravtako iz Hotelov Palace obsklenitvi zakonske zveze.Raulu Rodmanu iz Actuala IT za sinaTima in Taju Morelu za sina Maja.

So¡aljeV marcu nas je mnogo prezgodajzapustil sodelavec Marjan Kopitar.Sodelavci iz Hotelov Palace ga bomoohranili v trajnem spominu.

Rezultati po skupinah:Skupina A1 - ¡enske:1. mesto Vlasta Ivec, Plinarna Maribor2. mesto Ksenija Baruca Okreti@, Istrabenz plini - uprava3. mesto Evelina Oblak, Istrabenz plini - PE VSSkupina B1 - moœki:1. mesto Vinko Pe@nik, Istrabenz plini - PE VS2. mesto Todor Janjanin, Montkemija3. mesto Ferdinand Auer, Plinarna MariborSkupina B2 - moœki:1. mesto Ivo Pufi@, Plinarna Maribor2. mesto Sre@ko Ban, Istrabenz plini - PE OS

3. mesto Iztok Eberlinc, Istrabenz plini - PE VSSkupina B3 - moœki:1. mesto Andrej Turinek, Istrabenz plini - PE VS2. mesto Tone Vovko, Istrabenz plini - PE OS3. mesto Igor Ernecl, Istrabenz plini - PE SVSNajhitrejœa smu@arja:1. Vlasta Ivec, Plinarna Maribor2. Ivo Pufi@, Plinarna MariborNajpo@asnejœa smu@arja:1. Jelka #uk, Istrabenz plini, PE VS2. Janez Keuc, Plinarna Maribor

18

Ime in priimek:

Geslo:

Naslov:25242322212019181716151413121110987654321

RAZVEDRILO

John Mayall na festivaluPostojna bluesV Postojni se je mednarodni blues festival ¡e krepkoprevesil v drugo polovico. Od septembra lani smo imeli¡e pet dogodkov, ljubitelji bluesa pa imate na voljo œenekaj koncertov.* V petek, 29. aprila ob 20.30, bo nastopil Papa Georges skupino.* V petek in soboto, 27. in 28. maja, bo v parku predPostojnsko jamo potekal dvodnevni mednarodni festivalbluesa. Prvi ve@er bodo nastopili: koroœka skupina Baliœ,Albie Donnely's Supercharge in Eric Bibb. Drugi ve@er pabodo z blues nastopi nadaljevali slovenska skupina BluesTeam, David Evans in kot vrhunec dogodka skupina NineBelow Zeno.

Velika no@ 1912V Grand Hotelu Palace smo za velikono@ne praznikeorganizirali razstavo velikono@nih jedi in obi@ajev, ki smojo pripravili v sodelovanju z Arhivom Piran. Strokovno invsebinsko je razstavo pripravil Alberto Pucer, strokovnjakza etnologijo slovenske Istre. Na veliki @etrtek pa smo vrestavraciji Mediteran Grand Hotela Palace predstavilivelikono@ni jedilnik, ki so ga gostom stregli za veliko no@leta 1912 v starem hotelu Palace. V isti no@i, ko se je naodprtih morjih Atlantika potapljala znamenita ladjaTitanik. Originalni meni iz leta 1912 je gospod Pucer pred@asom po naklju@ju odkril v piranskem arhivu. V tistem@asu so bili kuharji naklonjeni francoski oziromaprovansalski kuhinji, zato je bil meni sestavljen izkulinari@nih dobrot te kuhinje. Kulinari@ni mojstri so vGrand Hotelu Palace meni pripravljali kar deset ur. Zravenoriginala so stregli najboljœe malvazije iz Obalno-kraœkeregije v sodelovanju s Festivalom malvazije. Gostje so sestrinjali, da je bila ve@erja izvrstna. K nepozabnemu,izvirnemu vzduœju pa sta s svojo glasbo prispevala tudiviolinista Slovenske filharmonije.

Meni velika no@ 1912in 2005Consomme Primavera(@ista juha z beluœnimi vr-œi@ki, skutnim œtrukeljcemin dro-bnimi kockami ko-ren@ka, zelene in sve¡epaprike)File orade Maconnaise(poœiran file orade, oblo-¡en s karameliziranimiobro@ki @ebule, pe@enimi œampinjoni in kuhanim in ma-riniranim mesom dagenj; @esnova majonezna omaka zmalvazijo)Goveji jezik na œpina@nem medaljonu(rezine kuhanega jezika na duœeni œpina@i z maslom inpinjoli)Piœ@an@ji file Mans z jabol@no @e¡ano(piœ@an@je prsi ovite v kraœko panceto, marinirane s ti-mijanom - pe@ene, duœena jabolka na @ebuli z ingverjem)Sladoledna kupa s sve¡im sadjem Palace(vanilijev sladoled, jagodni sladoled, sve¡e jagode, temna@okoladna omaka, bela @okoladna omaka, krokant, mletepistacije, biskvitni vafelj)

NAGRADNA KRI˘ANKA

Nagrajenci naœe nagradne kri¡anke, ki bodopo poœti prejeli paketek presene@enja, so:1. Darja Kelher, Einspielerjeva 26, 2000 Maribor2. Natalija Balji@, Kocjan@i@eva 3, 6280 Ankaran3. Bo¡o Les, Arclin 14, 3211 Œkofja vas

Nagrade za novo kri¡anko bodo tri sre@ne¡eodpeljale na po@itnice, ki jih poklanja AgencijaValmara. #e ¡elite sodelovati v nagradnem¡rebanju, nam poœljite le izpisano geslo, ki ganajdete v kvadratkih s œtevilkami, na e-mail naslov:novice@istrabenz.si ali po poœti na naœ naslov:Istrabenz, d.d., Mirella Baruca, Cesta Zore Perello-Godina 2, 6000 Koper. Ne pozabite pripisati svo-jih podatkov (ime, priimek, naslov). Bo œlo?

Izvirni meni iz leta 1912