Luka 15, 11 - 21

11. ...Eden ~ovek ima{e dva sina.

12. Pomladiot od niv mu re~e na tatka

si: ‘Tatko, daj mi go delot {to mi

pripa|a od imotot!' I tatkoto im

go razdeli imotot.

13. Po nekolku dena pomladiot sin,

koga sobra s#, otide vo dale~na

zemja i tamu go potro{i svojot del,

`iveej}i bludno.

14. I otkako potro{i s#, nastana golem

glad vo taa zemja i toj se najde vo

maka;

15. pa otide pri eden ~ovek vo taa zemja

i se pogodi, i toj go prati vo svoeto

pole da pase sviwi.

16. I straden be{e da go napolni svojot

stomak so rok~iwa, {to gi jadea

sviwite, no nikoj ne mu gi dava{e.

17. A koga si dojde na sebe, re~e: ‘Kolku

naemnici pri tatka mi imaat leb

vo izobilie, a jas, pak, umiram od

glad.

18. ]e stanam i }e otidam pri tatka si

i }e mu re~am: ‘Tatko, zgre{iv

protiv neboto i pred tebe,

19. i ne sum ve}e dostoen da se nare~am

tvoj sin; no primi me kako eden od

svoite naemnici.'

20. Pa stana i otide pri tatka si. I

koga be{e daleku go vide tatkoto

negov, i se so`ali na nego, go pregr-

na i go celiva.

21. I sinot mu re~e: ‘Tatko, zgre{iv

protiv neboto i pred tebe, i ne sum

ve}e dostoen da se nare~am tvoj sin!'

6868

arhim. Vasilij Gondikakis:arhim. Vasilij Gondikakis:

PARABOLATA ZA BLUDNIOT SINPARABOLATA ZA BLUDNIOT SIN

Luka 15, 22 - 32

22. A tatkoto im re~e na slugite svoi:

‘Iznesete najubava promena i

oble~ete go, i dajte mu prsten na

rakata negova i obuvki na nozete;

23. pa doterajte i zakolete ugoeno tele:

da jademe i da se veselime,

24. oti ovoj moj sin mrtov be{e i o`ive,

izguben be{e i se najde.' I po~naa

da se veselat.

25. A postariot negov sin be{e v pole;

i na vra}awe koga se pribli`i

do ku}ata, ~u pesni i izvici.

26. Pa kako povika eden od slugite,

go pra{a: ‘[to e ova?'

27. A toj mu re~e: ‘Brat ti si dojde i

tatko ti zakla ugoeno tele, oti

go vide zdrav.'

28. Toj se naluti i nej}e{e da vleze.

Toga{ izleze tatko mu i go mole{e.

29. A toj mu odgovori na tatka si i mu

re~e: ‘Eve, ti slu`am tolku godini

i nikoga{ ne ja prekr{iv tvojata

zapoved; i mene ne si mi dal ni

edno jare za da se proveselam

so moite prijateli;

30. a koga dojde ovoj tvoj sin, {to go

upropasti svojot imot so bludnici,

za nego ti zakla ugoeno tele.'

31. A toj mu re~e: ‘Sinko, ti si sekoga{

so mene i s# moe e tvoe;

32. no treba{e da se zaraduvame i

razveselime, oti ovoj tvoj brat be{e

mrtov i o`ive, izguben be{e i

se najde.'

6969

OTEC VASILIJ GONDIKAKIS E RODEN NA OSTROVOT KRIT VO 1936 GODINA.

STUDIRAL TEOLOGIJA VO ATINA I VO LION, FRANCIJA. OD 1968 GODINA E

IGUMEN NA SVETOGORSKIOT MANASTIR STAVRONIKITA I E ZASLU@EN ZA

OBNOVATA NA OP[TE@ITELNOTO MONA[TVO NA SVETA GORA. OD 1990 G. E

IGUMEN NA MANASTIROT IVIRON. NEGOVI NAJPOZNATI TEKSTOVI SE:

„UBAVINATA I ISIHAZMOT NA SVETOGORSKIOT @IVOT“, „EVROPA I SVETA

GORA“, „MONA[TVOTO KAKO VISTINSKI BRAK“, „SVETITELOT: ARHETIP NA

PRAVOSLAVIETO“, „ZNA^EWETO NA TIPIKOT“, „HIMNATA NA VHODOT“ I

DRUGI. VO NAREDNIVE BROEVI OD PREMIN ]E MO@ETE DA SE ZAPOZNAETE

SO NEGOVOTO TOLKUVAWE NA EVANGELSKATA PARABOLA ZA BLUDNIOT SIN.

PARABOLATA ZA BLUDNIOT SIN PARABOLATA ZA BLUDNIOT SIN

70

BUNTOT NA POMLADIOT SIN - NA^INOT NA KOJ TATKOTO

SE ODNESUVA

Vo ovaa parabola ona {to go spasuva pomladiot sin e negovoto osoz-

navawe deka e sin na svojot Otec. Toj poseduva edno vrodeno ~uvstvo za ovaa

vrska; se izrazuva koristej}i ja terminologijata na sinovstvoto.

Taka e bidej}i `ivee vo toj semeen kontekst, vo koj pomladiot sin

mo`e da bara: „Tatko, daj mi ...“ (stih 12).

A sepak, sinot e nezrel i ne sfa}a deka ona {to Mu pripa|a na Otecot, Mu

pripa|a isto taka i na Sinot - toa e negoviot grev i negovata slabost. Vo

po~etokot, toj ne razbira deka „s# moe e tvoe“ (stih 31), kako {to podocna

tatkoto }e mu re~e na svojot postar sin. Zatoa toj bara od tatko mu

da mu go dade delot od imotot koj{to mu se pa|a.

Grevot na pomladiot sin le`i vo negovata vnatre{na razdvoenost, vo podelbata

koja zazema mesto vo nego. Ovaa podelba i razdvoenost samata po sebe e grev i

zlo. „Kratka definicija na zloto e deka toa ne postoi samo po sebe,

so svoja sopstvena priroda, tuku toa poprvo e delumno

otsustvo na dobroto“ (Sveti Maksim, PG 4, 301 A).

Tatkoto e veli~estven vo negovata qubov. Toj ne se gri`i za sebe tuku

pove}e e zagri`en da spasi nekoj drug, svoeto dete. Toa e negovata `ivotna cel i

najvredniot del od negovoto postoewe. Toj ne se gri`i za toa {to }e re~e sve-

tot za nego nitu za toa deka mo`e da ja zagubi svojata dobra polo`ba nitu pak

za toa deka kako tatko mo`e da izgleda neuspe{en zatoa {to ima sin

koj{to go napu{til domot za da skita vo dale~ni zemji.

Tatkovata qubov e sposobna da odi podaleku od onaa na svetskata procenka ili

od onaa na buntot na negoviot sin. Od tie pri~ini toj odbira da ne mu propove-

da na svojot sin so zborovi; toj znae deka od toa ni{to nema da ispadne;

negoviot sin nema da go trognat zborovi.

Zasega tatkoto mora da mu dozvoli da zastrani, da strada, da ja nau~i

lekcijata i samiot da si vidi.

Toj znae deka ova e opasno, mo`ebi pogubno, no ne gleda drugo re{enie.

71

Preku negovata qubov tatkoto se-

koga{ }e bide pokraj svojot sin; makar i

nikoga{ da ne go napu{ti domot, tatkova-

ta qubov se rasprostranuva i dopira na-

sekade. Toj e tolku velikodu{en {to ne se

obiduva da se brani ili za{tituva; toj ne

proba da go prisili mom~eto. Poprvo toj

}e go pou~uva sin mu stradaj}i so celoto

svoe bitie vo celosna ti{ina, zemaj}i go

krstot na trpelivoto is~ekuvawe.

Ne mu e na tatkoto do toa da go pri-

sili svojot sin da ostane, tuku vo pra{a-

we e da mu dade na sin mu mo`nost da se

vrati; rabotata e da se stvorat uslovi za

da mo`e negoviot sin samiot da Mu se vra-

ti Nemu, Koj e izvor na @ivotot. Ovoj dvig

kon tatkoto go opredeluva sinot.

Ovoj li~nosen dvig vo pravec na Ote-

cot ja opredeluva li~nosta na Sinot. Za-

rem pasusot od Jovan 1, 1: „και ο Λογος ηνπρος τον Θεον“ (a ne „ην το Θεο“) ne ni ka-

`uva ne{to za tajnata na sinovstvoto i

tatkovstvoto?

Da mu dade{ na drugiot mo`nost da

se vrati doma po svoja volja; da napravi{

toj da bide sposoben da go najde domot i da

go ~uvstvuva kako svoj; taka {to nikoga{

da ne „zaminuva“ vo smisla na toa deka ka-

de i da odi, pri soodvetno razbirawe i

odnos na sinot kon tatkoto, toj da bide vo

tatkovata ku}a „vo sekoe vreme i na sekoe

mesto...“ (Sveta tajna Maslosvet; petta mo-

litva)

I TATKOTO NAVISTINA BIL TATKO. TOJ NEMAL @ELBA DA GO POSRAMI

SVOETO DETE, DURI I KOGA SE ZNAELO DEKA MOM^ETO ]E BIDE VO OPAS-

NOST OD GUBEWE. TOJ NE SAKAL DA GO OBES^ESTI DURI I KOGA SE ZNAELO

DEKA OVOJ NEGOV SIN MO@E DA UMRE. TATKOTO GO IZVEL SVOETO DETE NA

SLOBODA, [TO E I OPASNO I SPASITELNO, NO SEKOGA[ GO [TITEL

SO SVOJATA BEZMERNA QUBOV.

72

Bez da ka`e ne{to, „tatkoto im go

razdeli imotot“ (stih 12). Toj mu zboru-

va na sinot svoj i se odnesuva kon nego

na na~in za koj{to znae deka sinot }e

go razbere, a ne na takov za koj{to toj,

tatkoto, znae deka e najdobar. Toj mu go

dava delot od imotot {to go pobaral.

No edno takvo par~e, otkinato od lozje-

to na `ivotot, koe ja sodr`i polnotata

na vistinata, nitu mo`e da pre`ivee

nitu da donese plod. Ova par~e, zemeno

nasila ili vo bunt - koga i kako i da

sakame - nema da n# vodi nitu da n#

odvede do `ivotot i rajot, ami do

uni{tuvaweto i o~ajot. [to i da

sobereme so na{ata buntovni~ka volja -

„koga (toj) sobra s#“ (stih 13) - nie go

rasfrlame so na{iot razvraten `ivot -

„(toj) go potro{i svojot del, `iveej}i

bludno“ (stih 13) - ili toa, mo`e da se

ka`e, e bez spasenie (α−σωτηρια), ne-

spaseno, vo mizerija, gre{no, bez Boga,

na na~in sprotiven na prirodata

(παρα−φυσιν).

Eden takov del brgu }e svene, }e se

isu{i i }e se rasfrla. ]e zavr{i vo

sostojba na jalovost vo koja `ivotot e

odvoen od duhovniot `ivot. Vo ovaa

sostojba ne postoi svetlina, nema

plodorodnost i nema idnina za

~ove{tvoto.

Toa e sostojba vo koja s# mirisa na

rasipanost i gniewe; toa e smrt.

Naprotiv, delot koj ni go dava Bog

doa|a od teloto koe e i ~ove~ko i

Bo`estveno (θεανθρωπινο σωµα) koe,

makar i skr{eno, e sekoga{ nedellivo;

toa e jadeno no nikoga{ izedeno. Toa e

samo mal del od kvasecot, a sepak ja

sodr`i seta mo} na Carstvoto; toa go

spasuva kosmosot i gi potkvasuva

„trite meri“ (τρια σατα) na seto soz-

danie.

SÈ [TO E LA@NO

]E NÈ NAPU[TI I ]E GO

SNEMA

S# {to e la`no i prelestno }e

se razotkrie vo razgorenata pe~ka na

stvarnosta; }e is~ezne i }e go snema.

]e n# napu{ti, taka {to }e ostaneme

sami, odvoeni i gladni - tu|inci vo

dale~na zemja, kade s# se potro{uva

bez da se nadopolnuva - „otkako po-

tro{i s#...“ (stih 14)

I sega, pomladiot sin ne samo

{to potro{uva s#, tuku, u{te pove}e,

golem glad se pojavil vo taa zemja. Vo

toa dale~no mesto nikoj ne mo`e da

go `ivee „dobriot `ivot“ ve~no. Na

krajot, golemiot glad po~nal da go

ma~i sekogo; nikoj ne mo`el da pomo-

gne nikomu. Vo ovie okolnosti, us-

lovite se vlo{uvaat i vodat kon beda

i celosno gubewe na ona {to zna~i da

se bide ~ovek. I kako nekoj koj trebal

da pobara pomo{ i da proba da se pri-

dru`i kon „eden ~ovek vo taa zemja“

(stih 15), toj e turnat u{te podolu i e

ispraten da pase sviwi, ispraten e na

pastirskite stradawa. Napraven e pa-

stir na sviwi, a i toj samiot stanal

sviwa. Mu ja odrekle negovata priro-

da i negovoto blagorodno poteklo; go

smetale za `ivotno. Mu ja odrekle du-

ri i svinskata hrana, no duri i da mu

dadele malku bi bilo kako ni{to i da

ne primil; gladot bi ostanal bidej}i

svinskata hrana e nejadliva. Na{ata

potreba e za drug vid na hrana.

SÈ [TO E VISTINITO

OSTANUVA TRAJNO I NÈ

SPASUVA

Nevoljite {to gi pretrpel pomladiot

sin vo taa dale~na zemja otkrile {to

imal toj skrieno dlaboko vo sebe; tie ja

iznele negovata trpelivost i neprikos-

noveniot del od nego. Toj nau~il koj

mo`e da mu pomogne i kon kogo mo`e da

se prilepi i da pobara pribe`i{te -

Kon Tebe se pribli`i du{ata moja,

Tvojata desnica me poddr`uva (Psalm

62, 8). Mu poka`ale koj e {tedar i

milostiv (Psalm 144, 8) i kade

prehranata, `ivotot i voskresenieto

postojat za sekogo: Mo`ebi izgubiv s#.

Mo`ebi i samiot sum izguben -

„izguben be{e" (stih 24) - mo`ebi ve}e

sum mrtov - „ovoj moj sin mrtov be{e“

(stih 24). No ostanuva ne{to {to ne se

gubi i {to ne mo`e da umre - mojot Otec

i Negovata qubov. Toj e „silen vo

milosta i blag vo kreposta“ (Ve~erna

slu`ba). Znam; go do`ivuvam toa.

Ne se osmeluvam da pomislam za nego-

vite sinovi - nedostoen sum za toa -

zatoa }e razmisluvam za negovite slugi,

kako se odnesuva kon niv i kolku zado-

volni se tie. Vo ovaa zemja jas sum naj-

men sluga koj ne prima plata; rob sum

koj ne dobiva leb.

]e stanam, }e se vratam i }e mu re~am na

tatko mi, „zgre{iv protiv neboto i

pred tebe“ - pred Tebe Koj{to Si nebe-

sen tatko, pred Tebe koj{to ima{ takva

qubov, {to gi ispolnuva nebesata i zem-

jata, pred Tebe koj{to me slede{e i

be{e so mene duri i ovde, vo ovaa

dale~na zemja na krajna beda,

rasipanost i odrekuvawe.

74

Ne sum dostoen da se nare~am tvoj

sin. Padnav. Go izgubiv sinovs-

tvoto moe. Toa e mojot grev i mo-

jot edinstven prestap. Ne toa {to

go potro{iv tvoeto nasledstvo;

sigurno mojot grev ne bi mo`el da

e ne{to tolku nezna~ajno i od

tvarna priroda, a koe bi mo`el da

go popravam so svoi sredstva. Ne

bi mo`elo da e ne{to {to bi mo-

`el da go zarabotam so sopstven

trud za da ti go vratam.

Ne, jas ja prekr{iv edinata

vrska koja eden sin ja ima so svo-

jot tatko. Sega ne mo`am da sto-

ram ni{to, bidej}i mi poka`a po-

ve}e po~it otkolku {to zaslu-

`iv. Ti me ubi so tvoeto primer-

no odnesuvawe.

Ako ti ne be{e tolku veli-

kodu{en vo qubovta, ako ne po-

stapi kon mene kako {to postapi,

ako ne be{e tolku sovr{en vo se-

koj pogled, ako samo malku be{e

za obvinuvawe, toga{ mo`ebi }e

najdev nekoj izgovor za da trgnam

po patot na samoopravduvaweto.

No ednostavno ne e taka. Tvojata

bezuslovno ne`na qubov i trpe-

nie me ostavija zanemen, vtre{-

ten i bez opravduvawe; jas {totu-

ku po~nav da sfa}am.

Navistina li morav da oti-

dam vo takvi dale~ini za da go

razberam toa? Morav li da oti-

dam tolku daleku, ta celosno iz-

guben, duri i mrtov, da go razbe-

ram zna~eweto na spasenieto i

`ivotot? Ne znam {to da re~am.

No, s# poso~uva kon edna rabota -

mojata glupavost i podlost. Tvoja-

ta velikodu{nost i qubov me nad-

vladuva i kr{i.

Doa|am kaj tebe; povle~en

sum od tebe, povle~en od tvojata

qubov koja odnatre me privlekuva

i uspokojuva. Napravi me tvoj slu-

ga. Vinata e moja, dobrinata i `i-

votot se tvoi.

„Tatko, zgre{iv protiv ne-

boto i pred tebe, ne sum ve}e dos-

toen da se nare~am tvoj sin; no

primi me kako eden od svoite na-

emnici“ (stih 19).

SREDBATA NA POMLADIOT

Pred i da stigne sinot do ku}ata,

tatkoto go gleda oddaleku i istr~uva za

da go presretne. Bez da ka`e nitu zbor,

toj so~uvstvitelno go pregrnuva sin mu

okolu vratot i go celiva plameno.

Za mig sinot sfa}a s#; go dobiva

negoviot odgovor: tatkoto ja ~ul negova

SIN SO NEGOVIOT TATKO

ta ispoved, ja znael pred da bide re~ena.

Go videl svojot sin pred negovoto

vra}awe. Toj bil so nego, iako sinot ne

mo`el da go vidi. „Makar i otsuten, koj

i da e, ako qubi so sovr{ena qubov, toj

e zaedno so onoj kogo go qubi kako da e

prisuten, bez da bide viden od nekogo.“

(Avva Isaak, Asketski omilii)

Sepak sinot po~nuva da se ispove-

da; zborovite sami izleguvaat od negovata

usta; tie se izlevaat od negovoto srce; mo-

raat da bidat isterani. Isto kako vozdi-

{ka ili dlabok zdiv koj mora da izleze

nadvor od nego za da go oslobodi. Toj ja ka-

`uva ispovedta tokmu kako {to ja be{e

zamislil... samo, ne ja dovr{uva. Toj zbo-

ruva za negoviot grev, za negoviot prestap

i toga{... zapira. Re{ava da ne gi dovr{i

svoite misli; re{ava da ne pobara da po-

stane tatkov sluga. Potresen e od porojot

na qubov koj nadoa|a i go kr{i; pred lice-

to na taa qubov toj ne mo`e da odgovori.

Ednostavno go ispoveda svojot grev i pa|a

vo ti{ina.

Red e na tatkoto da zboruva i kako i

sin mu, toj „zboruva“ sosema jasno preku

mol~ewe. Na svoeto dete toj ne mu ka`uva

ni{to za svoite ~uvstva. Ne spomnuva dali

stradal nitu kolku mnogu bolka po~uvs-

tvuval koga sin mu zaminal. Nitu pak ja

spomnuva radosta svoja nitu kolku mnogu

radost toj sega ~uvstvuva koga sin mu e vra-

ten. Ovie raboti ne se izrazuvaat so zbo-

rovi; prostite zborovi se nezgodni vo va-

kvi momenti - tie se izli{ni. Toj ne mo`e

da mu zboruva na ovoj negov sin, koj stanal

dostoen za mol~ewe i za negovata tatkovs-

ka qubov. Kako mo`e da mu dade zvuk na ne-

izre~livoto koga toa samo bi ja namalilo

jasnotijata i samosvedo{tvoto na rabotite

ka`ani edinstveno vo mol~ewe?

I zna~i, tatkoto ne mu veli ni{to

na svojot sin. Misti~noto izrazuvawe (

) na nivnata vrska kako da zema me-

sto na svetost () vo sferata na

dlabokata ti{ina i plamenata qubov ko-

ja{to go pravi jazikot nem.

Zatoa toj zboruva zapovedaj}i im na

slugite, „iznesete najubava obleka i oble-

~ete go... zakolete ugoeno tele“ (stih 22 -

23). Da se veselime, „oti ovoj moj sin mr-

tov be{e i o`ive, izguben be{e i se najde“

(stih 24).

Od po~it kon svojot sin, toj mo`e da

im zboruva samo na drugite. Zborovite koi

gi upotrebil tatkoto zboruvaj}i im na slu-

gite - „ovoj moj sin mrtov be{e i o`ive, iz-

guben be{e i se najde“ - ja otkrivaat golema-

ta drama i radost koja{to tie dvajcata, tat-

koto i sinot, ja pre`iveale i prodol`uvaat

da ja iskusuvaat.

Vo po~etokot na parabolata tatko-

to ne zboruva; duri i sega ne veli ni{to.

Negovoto mol~ewe ne poka`uva ramnodu{-

nost nitu neuspeh vo nasetuvaweto na di-

menziite na dramata. Toj ne bil ne~uvstvi-

telen kon opasnosta so koja sin mu imal da

se soo~i koga izbral da go napu{ti domot.

Ovde nema ni traga od nezainteresiranost

ili ladnost koi bi uka`uvale na ramno-

du{nost ili na nedostatok od ~uvstva. Ta-

tkoto pre`ivuva s#; toj nadminuva s# so

svojata bezgrani~na qubov. Tatkoto go sle-

di svojot sin i go pridru`uva duri do sos-

tojbata na celosna izgubenost i smrt. Toj e

pogreban so nego. I bez da gi ~ue poedinos-

tite, tatkoto ja znae „odisejata“ niz koja-

{to propatuval negoviot sin. Toj znae deka

sin mu vistinski go vkusil pekolot, zaguba-

ta i smrtta.

Zna~i, sinot bil pronajden, spasen

i vraten vo `ivot od druga sila koja otse-

koga{ postoela vo nego i izdr`ano go pri-

dru`uvala. Postoi sila na sinovstvoto i

sila na tatkovstvoto. Bludnikot najprvo

bil sin; toj i dvata pati povikal ‘Tatko!’,

na po~etokot koga zaminal i potoa, koga se

vratil.

I TATKOTO NAVISTINA BIL TATKO.

TOJ NEMAL @ELBA DA GO POSRAMI SVOETO

DETE, DURI I KOGA SE ZNAELO DEKA MOM^ETO

]E BIDE VO OPASNOST OD GUBEWE. TOJ NE

SAKAL DA GO OBES^ESTI DURI I KOGA SE

ZNAELO DEKA OVOJ NEGOV SIN MO@E DA UMRE.

TATKOTO GO IZVEL SVOETO DETE NA SLOBODA,

[TO E I OPASNO I SPASITELNO, NO SEKOGA[

GO [TITEL SO NEGOVATA BEZMERNA QUBOV.

I NEGOVATA TATKOVSKA QUBOV JA

POBEDILA SMRTTA I RAZGORELA GOLEMA

RADOST I PRAZNUVAWE ZA KOI[TO UGO-

ENOTO TELE BILO @RTVUVANO. SVETITE OT-

CI VELAT DEKA OVA TELE GO PRETSTAVUVA

SINOT BO@JI, DODEKA PRAZNUVAWETO JA

IZOBRAZUVA BO@ESTVENATA LITURGIJA

KOJA E SOBOROT (συναξις)NA CRKVATA I

NEJZINIOT @IVOT.

od angliski: o. Onufrij