6. IZBEGNUVAWE NA SOOBRA}AJNI NESRE}I

Vo ovaa kategorija spa\aat site merki koi deluvaat pozitivno vo prevencija na nesre]i. Vo odnos na voza~ot na voziloto mo`eme da ka`eme deka lesno, bezbedno i komforno vozewe doprinesuva vo golema mera da se izbegnat nesre]i. Sistemite za asistencija na voza~ot bi trebalo da igraat uloga na podr[ka na vozeweto.

Vo dodatok na tehni~kite karakteristiki na drive-by-wire sistemite mnogu e bitno za vrskata(interfejs) ~ovek-ma[ina da se definiraat precizno odgovornostite [to voza~ot gi zadr`uva. Odgovornosta na voza~ot e edna osnoven uslov [to se bara od Wiener world agreement za “Driver Assistance Systems” (Sistemi za asistencija na voza~ot). Lesno e da se svati deka ova ne mora da e fiksna definicija. Tehnolo[kiot napredok i raste~koto razbirawe na interfejsot ~ovek-ma[ina ]e ovozmo`i kontinuiran razvitok ~ekor po ~ekor vo ova oblast. Edno fudnamentalno pravilo mora da bide zapazeno: Novi tehni~ki dodatoci (funkcii) ne bi trebalo da se instaliraat ako imaat o~igledni negativni efekti, duri i ako toj efekt e mnogu mal.

6.1. ^ove~ki faktori

^ovekot kako u~esnik vo soobra]ajot igra golema uloga vo nastanite [to mo`at da dovedat do nesre]a. Tabela 6.1 go poka`uva u~estvoto na razni grupi vo slu~uvaweto na nesre]ite.

Glavnata grupa se lu\eto vo voziloto. Nekoi podatoci poso~uvaat deka voza~ot e odgovoren. Za pove]e od 80% od site nesre]i. Ako gi zememe podatocite od Germanija i tamo[nite policiski izve[tai za 2004/2005 vo tabela 6.2 ]e vidime kolku e ova grupa odgovorna za slu~enite nesre]i.

Iako ova grupa e najzna~ajnata kako glavna pri~ina za nesre]ite morame da ideme vnimatelni i da ne gi zanemaruvame i drugite grupi koi imaat svoe vlijanie.

Sledi tab 6.1

Sledi tab 6.2

Na voza~ot vlijaat negovoto zdravje i fizi~ka sostojba, kvalifikacija i iskustvoto,voza~ko obrazovanie,sposobnost za orientacija, kvalitetot na interfejsot ~ovek-ma[ina, klimata i komforot vo voziloto. Vo podetalni studii nao\ame i razli~ni podatoci za toa kolku voza~ot gi predizvikuva soobra]ajnite nesre]i. Na primer vozilo [to vo sebe ima uredi za prevencija na sudiri i [to ima golema komfornost ima pomal udel vo slu~uvaweto na nesre]ite.

Ako go zememe toa vo predvid kako rezultat na analizi od razni izvori doa\ame do podatoci deka pribli`no 65% ~ove~ki gre[ki, 30% poradi okolinata i %5 gre[ki povrzani so voziloto. Mo`eme da ja pregledame detalnata analiza za voza~ot od statistika za 2003 g. vo Germanija od tabela 6.3

Tabela 6.3

Mentalnata i fizi~kata sostojba na voza~ot e eden od najbitnite faktori [to treba da se zeme vo predvid pri diskusijata za izbegnuvawe na nesre]i. Voza~ot mo`e da napravi raznorazni gre[ki kako [to se da ja zanemari mo`nosta da se slu~i nesre]a , pogre[na procenka,nedostig na voza~ko iskustvo,nedovolna fizi~ka kondicija ili pa gubewe na refleksi poradi konsumpcija na alcohol ili droga. Konzumiraweto na alkohol vlijae na sposobobnosta na voza~ot za bezbedno vozewe.

Grafikot 6.1 ja poka`uva zavisnosta na procentot na alkohol vo krvta (BAC) na razna grupa na lu\e so bezbednoto vozewe odnosno mo`e da se vidi deka [to pogolem e toj procent pogoleme brojot na gre[kite [to voza~ite gi pravat vo tekot na testot sproveden na Volkswagen simulator. Zna~itelna devijacija od normalnoto vozewe e primeteno pri procent na alcohol od pribli`no 0.6 0/00. Dodeka pak zgolemuvawe na rizikot da se slu~i nesre]a vo funkcija od BAC e prika`an vo tabela 6.4

Grafikon 6.1

Tabela 6.4

Vo pove]eto zemji postoi legislativa koja ja ograni~uva sodr`inata na akohol vo krvta.Od po~etokot na eksperimentiraweto so bezbednosta na voziloto ima mnogu istra`uvawa za spre~uvawe na pijaniot voza~ da go startuva svoeto vozilo. Site izmisleni uredi do ovoj moment se bezuspe[ni. Tie uredi ili bile tolku komplicirani [to duri i voza~ite koi ne bile pijani ne mo`ele da go startuvaat voziloto ili pak voza~ite koi bile pod dejstvo na alkohol uspeale da go startuvaat voziloto so pomo[ na nekoi drugo lice. Vo dopolnenie mo`eme da ka`eme deka i drogata ima golemo negativno vlijanie vo soobra]ajnite nesre]i iako to~nite brojki ne se poznati.

Drug element vo istra`uvaweto e vo mo`nosta na umoreni voza~i da zaspijat na volanot za vreme na vozeweto.Senzori za alarmirawe bi mo~ele da se izlez od ovie kriti~ni situacii.Na primer senzori koi ]e go nabquduvaat dvi`eweto na o~nite kapaci preku kameri i ]e dadat zvu~en ili mehani~ki (vibracija) signal za predupreduvawe. Drugi mo`nosti bi bile nabquduvawe na dvi`eweto na volanot ili pak nabquduvawe na pulsot i di[eweto na voza~ot.

Generalno mo`eme da ka`eme deka idnata rabota na bezbednosta na vozilata , detalno znaewe za odnesuvaweto na voza~ot i site drugi u~esnici vo soobra]ajot stanuva ekstremno va`no. Kako i da e za novite sistemi mo`e da se dade samo teoretsko predviduvawe za efektot koj ]e go imaat za niv mora da se napravat ekstenzivni istra`uvawa na voza~kite simulatori.

Nekoi merki za izbegnuvawe na soobra]ajni nesre]i se opi[ani vo slednite delovi od ova poglavje.

6.2 Komfort i ergonomija

Do izvesna mera postoi direktna vrska pome\u komfortot i bezbednosta na voziloto.Site aspekti [to pridonesuvaat za udobnosta na voziloto pridonesuvaat i za negovata bezbednost.Tuka e vklu~eno i komforno vleguvawe i izleguvawe od voziloto , kade sedi[teto ne e mnogu nisko vo odnos na patot, a isto taka i sedi[te so lumbarna podr[ka na rbetot.Nekolku drugi elementi [to se zemaat zdravo za gotovo isto taka igraat golema uloga kako [to se brava za kai[ na sedi[teto , prilagodliva visina, kako volan koj [to se prilagoduva po visina koja mu odgovara na voza~ot. Grafikonot 6.2 ja poka`uva vrskata me\u komfornosta na sedi[teto i fizi~kata spremnost na voza~ot.

Grafikon 6.2

Drugi navidum minorni uredi mo`at da imaat golemo vlijanie na komforot na voza~ot. Kako na pr. Elektri~no pridvi`eni retrovizori so grea~i, elektri~ni stakla, servo volan,senzori za do`d i avtomatsko prilagodlivi vnatre[ni retrovizori za da se izbegne zaslepuvawe na voza~ot poradi otsjaj. Iako ~esto pati poradi ovie razni elektri~ni uredi se zgolemuva potro[uva~kata na gorivo korista e sekako pogolema.Eden pozitiven primer e mnogu pogolemata upotreba na klima uredite vo vozilata. Mnogu godini tie se vgraduvaa najmnogu vo vozilata vo SAD, Japonija i vo segmentot na visokata klasa vo Evropa.Dodeka vo dene[no vreme vo mn zemji i vo mnogu avtomobili toa ve]e stana standardna oprema. Kako [to e poka`ano vo grafikon 6.3 koj e dobien so istra`uvawe na kompanijata Behr ,mo`eme da vidime deka postoi korelacija me\u stapkata na nesre]i so temperaturnoto optovaruvawe na voza~ot.

Vremeto isto taka direktno vlijae na slu~uvawe na soobra]ajni nesre]i. Na vla`ni pati[ta ima 20% zgolemuvawe na nesre]ite , a so toplinsko optovaruvawe ne[to nad 20% zgolemuvawe.

Druga udobnost e niska bu~ava vo voziloto. Grafikonot 6.4 ja poka`uva zavisnosta na nivoto na bu~avata (db) i upotrebata na zvu~na izolacija kako funkcija od motorot i vrte`ite vo minuta(rpm).

Grafikon 6.3

Grafikon 6.4

Kontrolirani merki za redukcija na bu~avata i vibraciite se neophodni za da se izbegnat odredeni problemi.Zaedno so niskoto nivo na bu~ava , optimizirana kontrola na klimata vo voziloto so mo`nost za prilagoduvawe na tekot na vozduhot vo odredeni delovi od teloto ( a vo avtomobilite od visokata klasa duri i posebno prilagoduvawe na voza~ot i sovoza~ot ) e ve]e standardna oprema.

Vertikalnite oscilacii na voziloto isto vlijaat na nivoto na komfornost. Grafikonot 6.5 ja poka`uva vrskata me\u oscilaciite i kontaktot me\u guma i pat. Optimalniot raspored bi bil vo ograni~enite granici (ispod K-faktorot od 10)

Grafikon 6.5

In`inerskite istra`uvawa denes se naso~eni kon razvoj na aktivna [asija koja ja namaluva kriti~nita frekvencija na oscilacii. Grafikonot 6.6 go poka`uva dizajnot na aktivnata [asija

Grafikon 6.6

Ergonomskiot dizajn za rabotnoto mesto “voza~” a za interfejsot ~ovek-ma[ina e evidenten vo sposobnosta da se odbegnat nesre]i. Vo BMW serija 700 se integrirani slednite karakteristiki na intuitivniot i adaptibilen interfejs ~ovek-ma[ina

-Intuitivnost

-Transparentnost

-Failure robustness

-Efektivnost

-Individualizam

-Bezbednost

-Sposobnost za u~ewe

-Fleksibilnost

-Prilagodivost

-Socijalno kompatibilen

-Multi-modularnost

Rabotnoto mesto voza~ isto mora da e dizajnirano za razli~ni golemini na lu\e. Dvodimenzionalnite kukli pokrivaat od 5% `eni do 95% ma`i, vidi grafikon 6.7

Od istra`uvaweto na univerzitetot od Kil (Germanija) znaeme deka prose~niot ma` od pomladata generacija ( 20-25 god.) ima pogolema telesna dol`ina za 12sm od grupata na lu\e od 16-60 god.Poradi golem broj pravni barawa , tridimenzionalna test naprava se koristi vo testovite kako [to se gleda od grafikon 6.8

grafikon 6.8

So ova naprava mo`e da se opredeli sede~kata referentna to~ka. Ovaa to~ka e osnova za poleto na pogled, za to~kata na locirawe na kai[ot za drugi parametri vo voziloto. Kompjuterskata tehnologija denes ovozmo`uva mnogu podobra simulacija na ergonomskiot dizajn na rabotnoto mesto voza~. Vo virtuelniot kreativen proces razli~ni golemini i trodimenzionalni efekti mo`e da bidat simulirani. Na slika 6.9 prika`an e tridimenzionalen kompjuterski model na voza~ot vo RAMSIS.

Slika 6.9

Za rasporedot na enterierot na voziloto ne samo [to se gledaat fizi~kite dimenzii na voza~ot tuku i vnatre[nite sistemi za osvetluvawe. Za vreme na vlezot i izlezot na patnicite osvetluvaweto treba da pridonese za bezbednosta i orientacijata. Za vreme na vozeweto voza~ot ne smee da bide popre~uvan od svetlata na instrument tablata, taa treba da e jasno obele`ana i da ima optimalni boi za pove]eto voza~i kako i toa da ne predizvikuvaat otsjaj. Iako head-up displeite davaat dopolnitelen sloboden parametar se u[te ne se probieni dovolno na pazarot.Razni solucii se ve]e na pazarot.

Vo smisla na poleto na pogled na voza~ot postojat mnogu pravni barawa. Voza~ot mora da ima dobar sevkupen pogled na voziloto i na okolinata preku [ofer[ajbnata. Od slikata 6.10 se gleda deka poleto na pogled e podeleno na poliwa A V i S. Ovie poliwa na pogled se definirani od tangencijalnite povr[ini na elipsa od o~ite na voza~ot.Tie definirani povr[ini mora da se pokrieni so odreden procent ( pove]e od 80% za A, pove]e od 94% za

V i pove]e od 99% za S).Ovie povr[ini isto slu`at i za proverka na performansite na grea~ite na [ofer[ajbnata za odmrznuvawe na mraz. Voziloto se testira spored test procedurata SAE J902. Voziloto se smestuva na temperatura od -18 S , vo period od pomalku od 40 min. poleto A mora da se odmrzne 80% a poleto S 100%

Celokupniot pogled gi vklu~uva i vnatre[ni i nadvore[ni retrovizori.Isto taka tuka se i novite sistemi na brisa~i koi poradi nivniot geometriski raspored go minimiziraat neizbri[aniot prostor. Drugi pridru`ni sistemi se el. zagrevani retrovizori , el zagrevana [ofer[ajbna , senzori za do`d koi avtomatski gi vklu~uvaat brisa~ite i avtomatski vnatre[ni retrovizori bez otsjaj.

Slika 6.11

Ponapreden sistem koj koristi kameri koi nabquduvaat od dvete strain se koristi za da se spre~i sudir pri menuvawe na lenti ili pri razni situacii kade [to se vklu~eni pe[aci ili velosipedisti.Dostapni se nekolku razni solucii za predupreduvawe na voza~ot kako na pr. zvu~en signal ili pa preku upravuva~ot (volanot) vidi slika 6.12

Drugi sistemi koi indirektno go podobruvaat poleto na pogled se sitemi za identifikacija na pre~ki koi go merat rastojanieto do raznite prepreki i davaat zvu~en ili svetlosen signal na voza~ot. Slika 6.13

Slika 6.12

Slika 6.13

-Pogled na slepa to~ka

-Parking asistent

-Adaptive cruise control (ACC) – senzor so kratok doseg za zastani-trgni funkcijata

-Pre-crash detection

Primer za golem broj aktivnosti za za podobruvawe na poleto na pogled na voza~ot od istra`uvawa na firmata Bosh e poka`ano na slika 6.14. Ako ja analizirame slikata ]e vidime deka golemiot broj na senzori ja podobruvaat bezbednosta vo nekolku oblasti ako interfejsot ~ovek-ma[ina e pravilno postaven. Sistemite za pomo[ na voza~ot pomagaat nekolkufunkcii kako parkiraweto so ultrasoni~ni senzori do 1.5m , Adaptive cruise control (ASS), sensor so golem opseg 77 GHz i senzor so kratok opseg od 24 GHz za identifikacija na prepreki blisku do voziloto.

Slika 6.14

Vo idnina vo dodatok na ova ]e se koristat i kameri. Ova ]e ovozmo`i ne samo da se meri rastojanieto tuku i da se identifikuva tipot na objektot (preprekata). Drugi senzori pak bi mo`eleda davaat podatoci za vremeto i lo[ite vremenskite sostojbi (sneg,magla).

Vo odnos na poleto nap ogled mora da ja ka`eme i funkcijata na svetlata vo voziloto.Za patni~kite vozila stop-svetloto koe e postaveno na odredena visina ovozmo`uva voza~ot pozadi da prepoznae polesno situacija za ko~ewe taka [to ]e ima pove]e vreme za reakcija. Isto taka postojat nekoi diskusii koi se odnesuvaat na toa dali treba stop svetloto da menuva boi vo zavisnost od toa kolku silno e pritisnata ko~nicata.

Na slika 6.15 mo`eme da vidime promenata na osvetluvaweto na vozilata niz godinite. Novite LED svetla igraat se pogolema uloga.

{to se odnesuva na prednite svetla, trendot da se instaliraat tehni~kite elementi pozadi staklo ili plasti~en poklopec prodol`uva. Oblikot na poklopecot na prednoto svetlo e dizajniran za mal aerodinami~ki otpor i za za[titan a pe[acite. Prednite svetla mora da ovozmo`at optimalno pole nap ogled za voza~ot bez pritoa da gi zaslepat drugite voza~i.Generalno tie mora da gi ispolnat slednite uslovi:

-Patot treba da e osvetlen simetri~no i bez damki

-Voza~ot mora da ima dobar pogled na patot

-Pogolemiot del od svetlinata da ja pokriva traektorijata na dvi`ewe

-{irinata na snopot da e zadovolitelen

-Da ne gi zaslepuva drugite u~esnici vo soobra]ajot

-Predniot del od patot do 40m da ne bide premnogu osvetlen poradi mo`nosta od zaslepuvawe poradi vla`en kolovoz poradi odbivawe na svetlinata.

Slika 6.15

Isto taka i vo opremata za osvetluvawe nao\ame sistemi za pomo[ na voza~ot. Na pr. Avtomatsko vertikalno prilagoduvawe na prednite svetla e mnogu barano za ksenonski svetla. Uredot za avtomatsko nivelirawe na svetlata raboti so pomo[ na agolni senzori. Vo idnina ]e se koristat u[te ponapredni sistemi kako na pr. infracrveni predni svetla koi ]e identifikuvaat pe[aci ili drugi prepreki vo temnica.

Ponatamu i kompjutersko kontrolirano horizontalno prilagoduvawe na svetlata vo idnina so kobinacija so pozicionen senzor kako na pr. GPS e mo`no. Korista od ova e [to krivinata e osvetlena u[te pred voziloto da dojde do nea . Sekoja godina se pove]e vakvi sistemi se pojavuvaat na pazarot. Adaptivnoto predno svetlo ]e ima pove]e dinami~ki funkcii. Edna funkcija e svetloto za vo grad koe osvetluva pogolema povr[ina otkolku asimetri~niot zrak [to se koristi denes. Druga funkcija re svetlo za otvoren proctor ko ]e prepoznava prepreki na patot i patni znaci (slika 6.16)

6.3 Zabrzuvawe i ko~ewe

Poradi golemata razlika kaj patni~kite vozila na mo]ta na motorot i nivnata masa kako i poradi poterbata soobra]ajot da se odviva normalno postojat nekoi minimalni karakteristiki [to mora da gi ispolnat vozilata. Za mnogu vozila pogon na prednite trkala e standardno. Za podobra trakcija na vozilata se koristat razni sistemi kako na primer t.n. ABS koj spre~uva trkalata da prolizguvaat koga voziloto startuva na povr[ina so razli~en koeficient na triewe.

Slika 6.16

Pri pogolemi brzini od 20 Km/h efektot se namaluva. Preku 40 Km/h sistemot se isklu~uva . Slikata 6.17 ja poka`uva funkcijata na sistemot.

So drugi sistemi kako Automatic stability control plus traction (ASC+T) za vreme na vrteweto na edno trkalo silata na propulzija preku elektronski system se reducira.Ponatamu sistemot Electronic differential system (EDS) , Propulsion slip control (ASR) i ASC+T se dovolni za mnogu usloviza vozewe. Posofisticiran sistem za kontrola na zabrzuvaweto e pogon na site 4 trkala (slika 6.18). Pogonot na site 4 trkala poka`uva pozitivnosti ne samo pri komplicirani uslovi na patot tuku i pri lizgawe.

Slika 6.17

Slika 6.18

Pioner za ovoj pogon e Audi AG. Sistemot na Volkswagen e baziran na hidrauli~no elektronski kontrolirana spojka prika`ana na slika 6.19

Slika 6.19

Za pove]eto korisnici vozilata opremeni so EDS/ASR sistemite se sosema dovolni za sekojdnevno vozewei nema potreba od pogona na 4 trkala. Ova e glavnata pri~ina za[to ovie sistemi ne se koristat mnogu iako pove]e se vgraduvaat vo vozila so golema mo]nost kako na pr. SUV vozilata.

6.3.1 Adaptive cruise control (ACC)

ASS e sitem koj e vo serisko proizvodstvo. Po~na so vozila od visokata klasa a sega se koristi i vo kompakt klasata. Ovoj sistem prepoznava drugo vozilo [to se nao\a napred , go meri rastojanieto i negovata brzina i odr`uva bezbedno rastojanie me\u dvete vozila.

Najgolem benefit ima kaj pati[ta so golemi brzini kako avtopati ili na pr. Autobahn vo Germanija. Voziloto opremeno so ASS koristi 77 GHz senzor za prepoznavawe na objekti [to se dvi`at na rastojanie od 100m pred voziloto i pod agol od -+ 4 od centralnata linija. Od koga ]e gi utvrdi podatocite sistemot go presmetuva relativnoto rastojanie.Ako nema vozilo napred sistemot dozvoluva zabrzuvawe. Iako voza~ot dobiva golema asistencija sepak glavnata odgovornost za upravuvawe na voziloto ostanuva kaj nego. Vo odnos na PRE-SAFE aktivnostite Daimler-Chrysler po`na da nudi nov sistem nare~en PRE-SAFE ko~nica.

Slika 6.20

Otprilika 2.6 sek pred sudirot voza~ot dobiva zvu~no predupreduvawe. Okolu 1,6 sek pred sudirot voziloto avtomatski ko~i pri [to zabavuva do 4 m/sek

6.3.2 Ko~nici

Standardna oprema za ko~ewe vo vozilata denes se hidrauli~nite dvokru`ni ko~nici so dve nezavisni kola za sopirawe.Tipi~en raspored e dijagonalniot . Dizajnot na [asijata go stabilizira ko~eweto. Regulator na silata na ko~ewe spre~uva blokirawe na ko~nicite na zadnata osovina, ova garantira stabilnost pri ko~eweto.

Grafikonot 6.21 ja poka`uva va`nosta na vremeto na brza reakcija i brzo zgolemuvawe na pritisok na ko~ewe vo prevencija na sudiri.

Grafikon 6.21

Nekoi vozila imaat i asistencija na ko~ewe. Vo itni slu~ai preku eden ventil ovoj sistem za asistirano ko~ewe brzo go zgolemuva pritisokot na ko~ewe duri i ako ima mala sila na pritisok na predalata.Sistemot raboti na sledniot princip: Signalot od senzorot za pritisok odreduva dali postoi situacija za sudir. Ova ja zgolemuva silata za ko~ewe duri i ako voza~ot ja otpu[ti pedalata ili pa ako voza~ot ne stiska dovolno na pedalata. Ovoj sistem vo ne tolku agresivna verzija ve]e se vgraduva vo mnogu vozila.

Kako [to spomnavme prethodno PRE-SAFE sistemot zaedno so ASS avtomatski ko~i ako se predvidi sudir. Vo Audi SUV-Q7 modelot se koristat ovie sistemi koi davaat zvu~ni i vizuelni signali na voza~ot.

Perforamnsite na ko~nicite da go zabavat voziloto se mnogu biten factor. Direktivite FMVSS 105 i EEC 71/320 gi opi[uvaat potrebnite kriteriumi koi treba da se ispolnat. Sekoj proizvoditel na vozila si ima svoi test program na koi se proveruva ko~eweto.Osnovnite kriteriumi se dvokru`ni ko~nici, ured za servo ko~ewe ,regulator za zadnite ko~nici,ladewe itn. Besprekorno funkcionirawe na sistemot za ko~ewe e bitno za bezbednosta na voziloto, posebno pri vozewe na povr[ina so razli~en koeficient na triewe kade e bitno prednata osovina da ostane vo linija.

Grafikon 6.22 a

Grafikon 6.22 b

Na slika 6.23 e prika`ano presek na trkalo , amortizer, popre~nata spona i kontaktot so patot.Vo situacija za ko~ewe na trkaloto so pogolemata ko~iona sila , se koregira tendencijata se izgubi pravecot na trkaloto pri [to se odr`uva stabilnosta. Za vozilata e bitno zadnite trkala da ne se blokiraat pri ko~ewe. Ova se postignuva so reducer na pritisokot ili so AVS. Najnovite AVS sistemi se trokanalnite sistemi. Na slika 6.24 e poka`ana [ema.

Slika 6.24

Preku elektromagnetni ventili pritisokot na ko~ewe se kontrolirada se izbegne blokirawe na trkaloto.Isto taka glasinite deka ovie sistemi go namaluvaat patot na ko~ewe ne se to~ni. Glavnata uloga na ovoj sistem e da upravuva i da ko~i. Opsegot na kontrola na AVS-ot dozvoluva varijacija od 8-35% lizgawe me\u trkaloto i povr[inata na patot.

6.3.3 Elektronsko ko~ewe

Prethodnite primeri poka`aa kolku e bitno elektronsko menaxirawe na ko~eweto za da se izbegne nesre]a.Prvata aplikacija vo ova nasoka e Sensotronic brake control (SBC) , elektro-hidrauli~en sistem (ENV)

Slika 6.25

Sistemot gi sodr`i slednite komponenti :

-Aktivacionen ured, vklu~uvaj]i ja i pedalata

-Hidrauli~en kontrolen ured, koj se instalira na razli~na lokacija od aktivacioniot ured

-Senzor za upravuvawe na brzinata (Yaw rate sensor), vklu~eno i lateralen senzor za zabrzuvawe

-Senzori za brojot na vrte`i kaj trkalata

-Steering wheel angle sensor

So ovoj sistem postoi pogolema dizajnerska sloboda za ko~nicite. Rezultatite poka`uvaat pokratok pat na ko~ewe, pomal trud za pritisok vrz pedalata,i podobar oset na samata pedala.Isto taka optimizacijata na ABS,ASR,ESP i ACC e mnogu polesna. Pri sudiri golema prednost e ako glavniot ko~ioni cilinder ima pomala dol`ina pred pedalata za ko~nica.Zatoa sekoe navleguvawe vnatre vo kabinata e svedena na minimum.

So SBC (EHB) sistemot nekolku dopolnitelni funkcii se mo`ni. Na pr. vo kriti~ni slu~ai koga e potrebno itno ko~ewe , brake assistant-ot go zgolemuva pritisokot se dodeka kontrolerot za anti-blokirawe ne reagira.Duri i ako senzorot za do`d detektira do`d sistemot za ko~ewe so nezabele`itelni impulse ja otstranuva vodata od gumite. Posle instalirawe vo nekoi vozila vo Evropa sistemot ne dobi golame primena vo glavno poradi toa [to voza~ite ne prepoznaa podobreni performansi.

Drug sistem e elektro-mehani~kiot sistem za ko~ewe (EMV) poka`an na slika 6.27

Slika 6.27

Osnovnata razlika so ENVe vo toa [to hidrauli~niot ured e zamenet so elektri~en motor so ured za mehani~ko prilagoduvawe na sekoe trkalo za da zako~i preku elektri~en signal. Evidentno e deka e mo`na golema sloboda kaj dizajnot na ovoj sistem. Bez el. struja sistemot ne smee da gi blokira trkalata. Vo prodol`enie na ova barawe ni treba barem sekunda nezavisno elektri~no kolo ,vklu~uvaj]i go akumulatorot za da ko~nicite rabotat ako edno el. kolo prestane da raboti. Interesna istra`uva~ka rabota vo ova oblast pravi Siemens Automotive division.

6.3.4 Dinamika na voziloto

Vozilata so pogon na predni trkala imaat najgolem udel od pazarot vo sporedba so pogonot na zadni trkala i pogonot na site 4 trkala. Pogonot na predni trkala ovozmo`uva komforno upravuvawe. Isto taka vo dopolnenie na servo uredot ima i el. napravi za namaluvawe na momentot na volanot i za namaluvawe na potro[uva~kata na gorivo.Za udobno vozewe prednata i zadnata osovina moraat da bidat pravilno dizajnirani da gi ispolnat potrebnite barawa. Na slika 6.28 mo`eme da vidime kako izgledaat predna i zadna osovina na moderen avtomobil od kompakt klasata.

Slika 6.28

Pri golemi brzini va`no e da se minimizira vertikalnoto podignuvawe na zadnata osovina. Pri dizajnot na voziloto mora da se najde dobar kompromis me\u aerodinami~kiot otpor i vertikalnoto podignuvawe na zadnata osovina. Slikata 6.29 go poka`uva aerodinami~kiot koeficient CD nasproti koeficientot na vertikalno podignuvawe SAN. Dokolku podignuvaweto e mnogu visoko posebno pri menuvawe lenti toa mo`e da bide mnogu kriti~no. Korelacijata me\u amortizerite i suspenzijata so kontaktot me\u gumite i patot e mnogu va`no.

Iako e podobreno teoretskoto znaewe i postojat podobri alatki za simulacija znaeweto na iskusnite test in`eneri se u[te se koristi pri dizajn na [asijata.

Eden specijalen test vo Evropa be[e izmislen posle golemi javni diskusii za odnesuvaweto na vozilata pri ekstremni manevri. Iako sistemot ESP (Electronic Stabilisation Programme) be[e ve]e vo razvoj mnogute javni diskusii go zabrzaa instsaliraweto na ovoj sistem vo vozilata. Ovoj sistem samo gi nadopolnuva slednive sistemi koi se vgraduvaat vo vozilata:

-Antilock brake system (ABS)

-Electronic brake booster (EBV)

-Electronic differential system (EDS)

-Antiskid control device (ASR)

Uredot za kontrola na upravuvaweto gi koristi izmerenite varijabili: brzina na trkalata,agol na volanot,lateralno zabrzuvawe i pred pritisokot na ko~ioniot cilindar. So input na brzinata na voziloto i agolot na volanot sredna vrednost se presmetuva i se sporeduva so signalot od brzinata na upravuvawe i senzorot za lateralno zabrzuvawe.Ako posti razlika uredot za kontrola na upravuvaweto generira signal [to go kontrolira pritisokot na ko~ewe na sekoe trkalo posebno kako za sistemot na motor i transmisija ECU. Rezultatot e stablilizirawe na voziloto koe ima tendencija da se iskliza. ESP sistemot e prvo koj vo golema mera go podr`uva voza~ot. Edna varijanta na sistemot t.n. ESP – plus koristi tri trkala za da ja vr[i funkcijata. ESP sistemot poka`a dobri performansi i gi reducira lateralnite sudiri vo golema mera.

Slika 6.30

Drug sistem [to nudi kompromis me\u bezbednosta i dinamikata na voziloto se vika Active chassis control ,koja nudi visok stepen na komfor pri vozeweto.

Drugi faktori bitni se i pnevmatikot i banda[ot. Na slikata 6.31 e poka`an napreden sistem koj ima bo~en torzionen senzor.

Osven toa pritisokot vo gumite e bitno za bezbednosta kako i za potro[uva~kata na gorivo.Bidej]i voza~ite nekogas ne go proveruvaat pritisokot vo gumite senzorite ]e dadat signal ako pritisokot e pomal. Razni re[enija se razvivaat. Na pr. ako pritisokot e primal radio signali go poka`uvaat toa na instrument- tablata.Eden primer e poka`an od Beru RDKS , ovoj sistem sodr`i elektronika,ventili, senzori,antenti kako i ECU. Vo idnina pritisokot na gumite ]e se nadgleduva vo se pogolem broj vozila.

Slika 6.31

Grafik 6.32

Site elektronski uredi vo ovie sistemi mora da se precizni i da imaat dobra sigurnost od aspect i na softver i na hardver. Vo idnina mnogu novi sistemi ]e se pojavat kako na pr. aktivni svetla,aktivna gas pedala kako i razni informati~ki sistemi kako [to se floating car data , car-to-car i car-to-infrastructure communication. Ovie sistemi ]e bidat uspe[ni samo ako interfejsot ~ovek-ma[ina e integriran vo soodvetna programska jamka zadr`uvaj]i kontrola vrz voziloto. Ova e demonstrirano vo voziloto na Delphi iako ova vozilo e dalku od serisko proizvodstvo.

Integriraniot sistem za bezbednost (ISS) definira zgolemena bezbednost vo po[irok pristap i kombinira odbegnuvawe na sudir so ubla`uvawe na povreda , so elektronika. Klu~ot za idnite sistemi e uspe[nata integracija na slednive tehnologii:

-Pozitivni re[enija za interfejsot ~ovek-ma[ina

-Funkcionalni multimedia sistemi , kako na pr. telematics

-Driver workload mamgement (attention)

-Senzori so opseg od 360 stepeni za predupreduvawe od sudir/sistemi za intervencija (promena na lenta, slepa to~ka, ASS i lateralno vodewe.

-Kontrola na [asijata (komfort i odbegnuvawe nesre]i)

-Napreden bezbednosen enterier (smart restraints)

-X-by-wire tehnologija

Slika 6.33

Posle instaliraewe na ABS, ESP,curve light i ured za vozewe vo lenta, ured za ko~ewe bez reakcija od voza~ot ]e ima visok prioritet vo patni~kite vozila.

6.4 Informacioni sistemi

Ovoj sistem e dopolnenie na tehnologijata za asistencija na voza~ot i pomaga vo golema mera da se izbegnat mo`nite sudiri.Ova zna~i ne samo vidlivi pati[ta tuku i jasni lesno razbirlivi patni znaci i integracija na voza~ot i voziloto vo eden informacionen sistem i komunikaciski sistem. Na slika 6.33 pretstaven e eden vakov sistem koj ]e se koristi vo idnina.

So pomo[ na navigacionite sistemi voza~ot mo`e da vidi kade ima gu`van na patot i da ja izbegne. Vo idnina ]e bide mo`no da se informira voza~ot za direktni nastani, vremenski nepriliki kako magla,zamrznat pat,nesre]i ili zapren soobra]aj na nekoja delnica od patot.Drugi dopolnuvawa bi bile hands-free mobilni telefoni,itni povici, i uslugi kako i-mejl i faks sekako ne za vreme na vozeweto. Na doma[no i internacionalno nivo se pravat mnogu istra`uvawa za ovie sitemi da se podobrat i da se postavat standardi za nivno koristewe sekade pa duri i ako sme vo druga zemja.

Vo evropa ovie program vklu~uvaat:

-Information Society Technologies (Europe) (IST)

-The intelligent Car initiative “Raising Awerness of ICT for Smarter,Safer and Cleaner vehicles (Inicijativa za podignuvawe na svesnosta za pametni,bezbedni i ~isti vozila)

-E-commerce (Elektronska trgovija)

-ISIS (information Society Initiative in Standardisation)

-European Space Agency ,ESA (Evropska vselenska agencija)

-ERTICO (informacija pri patuvawe,siguren i bezbeden javen transport,menaxment na soobra]aj so [to se dobiva efikasnost,pobrzi itni servisi koi pomagaat da se spasat ~ove~ki `ivoti,brzo bezgotovinsko pla]awe, visoko kvaliteten tovaren soobra]aj, sistemi za asistencija na voza~ot za bezbedni vozila i bezbedni pati[ta , na kraj avtomatiziran avtopat.

Programi vo SAD i Japonija:

-SAE International, prevencija na nesre]i

-U.S. Department of Transportation, bezbednost

-IVHS, elektronska patarina, komercijalni operacii, soobra]aen menaxment ,preminuvawe granica,parkirawe,tranzit.

Internacionalnite program se podr`ani od doma[ni istra`uvawa. So ponapredni komunikaciski sistemi podobra integracija vo eden vkupen sistem za menaxirawe na soobra]ajot e mo`na. Toa ]e ovozmo`i:

-Planirawe na rutata na vozewe

-Komercijalno menaxirawe na vozniot park, optimalno iskoristuvawe na vozilata i pati[tata

Odgovorniot planer na soobra]ajot ima mo`nost i da go oformi protokot na soobra]ajot. Ako pogledneme vo idninata ]e bide mo`no:

-Pre-crash determination

-Avtomatsko itno ko~ewe

-Upravuvawe preku dale~insko (Steer-by-wire)

-Izbegnuvawe sudiri (Collision avoidance)

-Elektronski ko-pilot

-Nezavisno upravuvawe (Autonomous driving)

Ne e dovolno samo da se optimizira voziloto. Morame da gi napravime i pati[tata ”popametni”

Slika 6.34

Nekoi podobruvawa vo toj pravec bi bile:

-Zgolemena vidlivost

-Predupreduvawa odnapred za hazardni pati[ta

-Klasifikacija i broewe na vozilata

-Identifikacija na soobra]aen mete`

-Predupreduvawe za pre~ki na patot ili za soobra]ajna nesre]a

-Intelegentnti soobra]ajni svetla i prilagoduvawe na brzinata

-Limitiran pristap vo tuneli

Datumot na voveduvawe na avtonomnoto upravuvawe ne mo`e da se odredi momentalno. Bi bilo soodvetno da se zapo~ne so ova tehnika ne vo normalen soobra]aj

tuku da se najde posebna aplikacija. Sepak drugite sistemi opi[ani ]e bidat vovedeni ~ekor po ~ekor.Preduslov za toa se prifatenosta od voza~ite,optimizacija na interfejsot ~ovek-ma[ina i postignuvawe celokupen benefit.