TEHNIKI ZA RAZVIVAWE NA KREATIVNOSTA

Vo razvienite zemji, mnogu ustanovi, u~ili{ta, institucii za da go pottiknat razvojot na kreativnosta koristat odredeni tehniki.

Kaj nas-re~isi i ne se poznati.

Od individualnite tehniki najpogodni se : igri so zborovi i ~ek-listi, isforsirani vrski, lista na atributi. Pokomplicirana individualna tehnika e morfolo{ka analiza.

Od grupnite tehniki poednostavna e bura na idei, potoa bilo koja tehnika na zapi{uvawe. Pokomplicirana grupna tehnika e sinektika.

Ideite go pomagaat razvojot na op{testvoto (koga se pottiknuva raznovidnosta na ideite/divergentno mislewe), a nivnoto otsustvo go vle~e op{testvoto nazat (koga se dozvoluva samo ednonaso~no mislewe/ konvergentno mislewe)

Atina i Firenca - demokratski dr`avi-vo niv kreativnosta go dostignala maksimumot. Nasproti niv, vo sredniot vek dr`avite samo gi povtoruvale ideite na T. Akvinski i na drugi misliteli i potpolno stagnirale vo razvojot.

Nekoi sovremeni dr`avi (Ju`na Korea, Tajvan, Turcija) imaat ekonomski razvoj iako ne se primer za demokratija.

Ovie dr`avi: 1.ja suzbivaat politi~kata sloboda no, sprema ekonomskata sloboda se mnogu potolerantni; 2. ne napreduvaat na baza na kreativnosta, tuku na baza na masovnoto proizvodstvo.

Nasproti zapadnoevropskite zemji (primer, Japonija) i SAD, tie ne sozdavaat ni{to novo.

Op{testvenite faktori koi vlijaat na kreativnosta se delat na mikro i makro faktori.

1.Mikro faktorite dejstvuvaat vo ramki na edna mnogu ograni~ena sredina (na primer, u~ili{teto),

2.Makro faktorite proizleguvaat od po{irokata op{testvena sredina (politi~kiot i ekonomskiot sistem, zakonodavstvoto itn.).

Kreativnosta mo`e da se stekne niz dolgotraen pedago{ki process dokolku so toa se zapo~ne {to porano vo `ivotot.

Upatstvata {to se davaat za kreativno rabotewe i tehnikite za kreativno mislewe ne mo`at da napravat nekoj da stane kreativen dokolku ne poseduva potencijal za toa, no mo`at da mu pomognat na onoj koj poseduva da go aktivira.

Upatstvata za kreativno rabotewe

Dodeka ~itame literatura mislime postojano na toa {to go ~itame. Da se obideme da ja promenime sodr`inata, da go svrtime zna~eweto na re~enicite, da barame sprotivnosti, da se stavime na sprotivni pozicii, da barame protivargumenti itn.

Da ne go ~itame samo ona {to e tesno povrzano so na{eto podra~je ili so problemot {to go re{avame. Da ~itame srodni podra~ja i problem i koga ne ni se ~ini deka re{enijata mo`at da dojdat od niv.

Da ja nabquduvame sredinata od razni agli. Da bideme spremni da go prenaso~ime posmatraweto na drug aspekt.Da prifa}ame objektivni fakti no da ne se bazirame na niv, tuku da mislime kako bi gi promenile, dopolnile, koristime na razli~ni na~ini.

Da ne se odnesuvame konformisti~ki (nekriti~no prilagoduvawe na sopstvenite zabele`uvawa, uverenija, stavovi i mislewa kon drugite lu|e koi imaat op{testvena mo}).

Da ne i veruvame potpolno na edna teza, da go so~uvame somnevaweto.Da gi identifikuvame divergentnite misli kaj sebe i kaj drugite.

Da gi izbegnuvame blokadite vo misleweto, a dokolku se pojavat da nastojuvame da gi eliminirame.

Posebna pre~ka pretstavuva leplivosta na ideite. Koga }e otkrieme nekoe re{enie ne mo`eme da se odvoime od nego i da se prefrlime na nekoe drugo.

Koga }e dojdeme do dobra ideja da se potrudime da najdeme i drugi mo`nosti, mo`ebi tie se pooriginalni.

Da bideme spremni za neuspe{ni periodi vo koi kolku i da se trudime ne mo`eme da dojdeme do originalno re{enie.

Dobrata podgotovka zna~i polovina re{enie. So intenzivno prou~uvawe na site aspekti na problemot se podgotvuvame za sostojba vo koja se ra|aat novi idei i originalni re{enija.Originalnite idei obi~no ne se javuvaat kraj rabotnata masa, tuku vo sekojdnevni `ivotni situacii ({etawe, vozewe so avtomobil, vo kupatilo).

Vedna{ da ja zapi{eme idejata koja ni se javuva vo neo~ekuvanite situacii.

Da ne gi otfrlame brzo ideite. Da im posvetime vnimanie na neobi~nite, naizgled glupavite duri i vulgarnite idei.

Da barame analogii od drugi podra~ja. Da se obideme da odgovorime na pra{aweto kako drugite struki re{avaat sli~ni problemi.

Da izbegnuvame dnostavni, pau{alni vrednosni sudovi kaj sebe i kaj drugite (Toa e odli~no! Toa e lo{o!) Sudovite da gi donesuvame otkako }e go proverime re{enieto -vrz osnova na argument.Da diskutirame {to pove}e za problemite i re{enijata so stru~ni lica.Samoanalizata mu koristi na tvoreweto. Da ja ocenime svojata kreativnost. Kade i se nedostatocite?Da upotrebuvame tehniki za kreativno mislewe.

TEHNIKI ZA KREATIVNO MISLEWE

Tehniki za mislewe-tehniki so koi se ve`ba prakti~nata primena na uspe{ni strategii za mislewe i logi~ki operacii.

Tehniki za kreativno mislewe-se temelat na principite na kreativnoto mislewe (da se odvoi sozdavaweto na ideite od proverkata na ideate) i istovremeno nastojuvaat da uka`at na uslovite koi pridonesuvaat za nastanuvawe na ideite.

Poteklo na tehnikite: Vo amerikanskata industrija so cel da se zgolemi inovativnosta (vo tehnologijata, ekonomskata propaganda, marketingot, upravuvaweto). Za prv pat se primeneti vo 1937 god. vo General Electrics, Osborn- 1938, 60- , .

:

:

.

- .

: ().

- .

. ( ), , .

, ( ).

: , , , . .

: , , , . : , .

? , ( ), .

BRINSTORMING ( )

OP[TO:-prethodnik na site postoe~ki tehniki

-1939 g.Osborn gi postavil osnovite na ovaa tehnika i so brzoto {irewe na negoviot metod go trasiral patot za mnogu drugi evristi~ki tehniki za re{avawe na problemi,

-najpoznata i najra{irena tehnika

( )2 principi:eliminirawe na ocenuvawetokvantitetot proizveduva kvalitet4 osnovni pravila:zabraneta e kritikataslobodno asocirawe, smeli ideipo`elen e kvantitetprifa}awe, ponatamo{no razvivawe i kombinirawe na iska`anite idei

Fazi ( )

1.Podgotovka:-da se jasen i ne mnogu kompleksen problem,-da se odredi jasno celta i smislata na sednicata(Na primer: mo`nost za podobruvawe na internata komunikacija)Izbor na eksperti: "Koj e potreben i soodveten za re{avaweto na problemot?"-izbirawe na u~esnici spored stru~na heterogenost i socijalna homogenost (za da se izbegne napregnatosta vo grupata)-4-8 u~esnici na edna sednica

2.Izvr{uvawe: Moderator:Uloga: ne dominira, "primus inter pares"Vovedni zada~i: potsetuva na pravilata; ja voveduva grupata vo problemot i sozdava podednakvo razbirawe, sfa}awe na problemot.Tekovni zada~i:-vnimava da ne se oddale~at u~esnicite od temata-go stimulira namaleniot tek na idei preku postavuvawe pra{awa,-voveduva sopstveni idei samo pri prestanok na tekot na ideite od strana na u~esnicite,- aktivira tivki u~esnici, gi vozdr`uva dominantnite.

-ideite gi zapi{uva na tabla- ~ita razvienite idei na krajot na sednicata pottikn novi idei.Produkcija na idei:-najsakanite idei da se predlo`at na po~etokot-produkcija na idei bez vozdr`uvawe-ponatamo{no razvivawe na ideite na drugite-krataka i jasna prezentacija na osnovnite misli.

3.Vrednuvawe

-kritika na ideite e dozvolena duri vo ovaa faza,

-ocena i izbor na dobrite idei vo soglasnost so postavenite celi

-ako ocenuvaweto se vr{i bez prisustvo na u~esnicite na sednicata, vo toj slu~aj se isklu~uva sekoja kritika za niv.

PREDNOSTI(bura na idei)

-ednostavno se u~i i se primenuva-vremenski e ekonomi~na-mnogu idei, malku izdatoci-{iroki mo`nosti za primena-dinami~na, otvorena i fleksibilna rabotna atmosfera-pozitivno vlijae vrz rabotnata klima i motivacijata

NEDOSTATOCI (bura na idei)-primena samo vo relativno pregledni, ednostavno struktuirani problemi,-nisko inovacisko nivo na spontanite idei-opasnost od konflikti vo grupata-silna zavisnost od moderatorot-neophodnost za vodewe na protokol-komplicirana selekcija na idei-opasnost od oddale~uvawe od problemot i prodol`uvawe na sednicata.

PREPORAKI ZA PRIMENA(bura na idei)

-po mo`nost da se izbegnuvaat spontano svikani sednici

-traeweto na sednicata da ne se meri so vremeto tuku spored tekot na ideite

-u~esnicite da se zapoznaat so osnovnite pravila i principi

-po`elno e znaewe i iskustvo vo vrska so tehnikata i oblasta na problemot.

MORFOLO[KA ANALIZA

OP[TO:Morfologijata e nauka za formi, oblici i strukturi; nauka za redot.

"Morfolo{kiot pat" vodi preku sistematsko struktuirawe na problemot i razgleduvawe na site mo`nosti koi proizleguvaat od tamu a so toa do novi po~etoci i idei.

Su{tinski aspekti (morfolo{ka analiza)

-solidni predznaewa od oblasta-sposobnost za apstraktno mislewe-sistematizacija i pottik na intuicijata-naveduvawe na site re{enija na dadeniot problem

Vo tabela (matrica) se naveduvaat site parametri na eden objekt ili problem.

Morfolo{kata matrica mo`e da se formira individualno ili grupno.

Fazi(morfolo{ka analiza) :1.Podgotovka:

-formulacija na osnovnite pra{awa.-se sobiraat predlozi za parametrite-se preispituvaat karakteristikite na predlo`enite parametri-se proveruva kolku parametrite se nezavisni edni od drugi,-se proveruva dali za eden parametar ima pove}e od dva atributi,-se ograni~uva maksimalniot broj na parametri na 7 bidej}i mozokot na ~ovekot ima ograni~en kapacitet.- proveruva dali parametrite vodat do re{enie ili se oddale~uvaat od nego.-parametrite se vnesuvaat vo matricata -so pomo{ na drugi tehniki na kreativnost se baraat atributite koi mora da bidat celosno i konkretno formulirani.

2.Vrednuvawe:(morfolo{ka analiza)Analiza na matricata:-zaedni~ko postavuvawe, analizirawe i ocenuvawe na site mo`ni kombinacii na re{enijata,-izbor na originalno reenie koe ponatamu se razviva. -su{tina: dvata su{tinski parametri na problemot se doveduvaat vo vrska i so nivnite atributi se sozdava matrica. -sistematski se obrabotuvaat site poliwa na matricata: se sporeduvaat site atributi na parametrite eden so drug, na kraj se izbiraat ajinteresnite poliwa i ponatamu se obrabotuvaat.

Primeri(morfolo{ka analiza)Primer:objekt: velosipedparametri: gumi, ramka, baga`nik, menuva~ na brzina, svetlost, prenos na sila.definirawe na atributite na parametritepr. gumi: balonski gumi, penasti...

Primer:problem: barawe novi pazari za trgovijaoblast: produkti za nega (funkcii na nega {to? i oblasti na nega kade?)

Prednosti:(morfolo{ka analiza)

-metodot bara precizna analiza na problemot

-procesot na re{avawe na problemot se sistematizira

-oblasta na problemot se struktuira

-golema verojatnost da se zemat predvid site su{testveni aspekti na problemot

-univerzalna primenlivost

-golem broj re{enija

Nedostatoci:(morfolo{ka analiza)-nepreglednost pri rabotewe na kompleksni problemi zaradi golemiot broj na parametri i nivni atributi-re{enijata ostanuvaat vo ramki na postavenata teza na parametarot-bara apstraktno mislewe-bara mnogu vreme i rabota-retko se nao|aat navistina novi re{enija

Preporaka za primena(morfolo{ka analiza)

-morfolo{kata metoda e upotrebliva kako "strukturna metoda"-poznavawe na oblasta e uslov za efektivna primena na metodot-metodot e soodveten za individualni stru~waci ili za mali grupi-lesno se vklopuva so drugi tehniki na kreativnost-kriti~kata procena se pravi na krajot