7. sklop: ZDRAVO ŢIVIM Čas: 15 dni Berem sličice ... · Elementarne igre Pantomima LVZ Risanje na temno podlago - praskanka (2 uri) GVZ Glasbene izmišljarije Glasbene uganke

1

7. sklop: ZDRAVO ŢIVIM

Čas: 15 dni

111. dan

112. dan

113. dan

114. dan

115. dan

SPO

Deli telesa - DZ 3/29

S čutili zaznavam svet -

DZ 3/33

Deli ţivalskega telesa

SLJ

Berem sličice –

DZ 3/28

Začetni glas v besedi -

U/40

Opismenjevanje

(2 uri)

Jan - DZ 3/30

(opis osebe)

Besede na isti začetni

glas - DZ 3/34, 35

Opismenjevanje

Govorni nastop:

Jaz sem …

Rišem črte - DZ 3/36

Opismenjevanje

MAT

Vrstilni števniki

Vrstilni števniki -

DZ 3/31, 32

Predhodnik, naslednik -

U/48

Predhodnik, naslednik -

DZ 3/37

ŠVZ

Nošenje ţoge

Elementarne igre

Pantomima

LVZ

Risanje na temno podlago

- praskanka

(2 uri)

GVZ

Glasbene izmišljarije

Glasbene uganke

2

116. dan

117. dan

118. dan

119. dan

120. dan

SPO

Skrbim za svoje zdravje -

U/46,47,

DZ 3/86, priloga 1

Skrbim za svoje zdravje

(skrbim za čistočo

telesa) - DZ 3/43

Skrbim za svoje zdravje

(zdravo jem) -DZ 3/43

SLJ

Pesem: Juri Muri v

Afriki - B/90, 91

(2 uri)

Andraţevo sobotno

dopoldne - DZ 3/41

(tvorjenje zgodbe ob

sličicah)

Končni glas v besedi -

U/40

Opismenjevanje

Besede na isti končni glas

- DZ 3/44, 45

Opismenjevanje

Pri kosilu - DZ 3/46

(poslušanje,

pripovedovanje zgodbe)

MAT

Zamenjam vrstni red

seštevancev - DZ 3/38

Računam do 10 - DZ 3/39

Računske zgodbe –

DZ 3/40

Seštevam in odštevam

Seštevam in odštevam -

(seštevanje in odštevanje -

nasprotni operaciji) -

DZ 3/47

ŠVZ

Tekalne igre

Podaja ţoge z obema

rokama

Poligon

72

LVZ

Slikanje s trdimi

slikarskimi materiali

(2 uri)

GVZ

Poslušanje: J. Haydn: Ura

Pesem: Kukavica

3

121. dan

122. dan

123. dan

124. dan

125. dan

SPO

Igre vlog - v lekarni, pri

zdravniku …

SLJ 2 uri

Pravljica:

Jure kvak – kvak -

B/26, 27 (1 ura)

Opismenjevanje (1 ura)

SPO 2 uri

Spoznali smo - U/48

Naš mali projekt:

Pripravimo sadno solato

- U/49

SLJ

Pesem: Juri Muri drugič

v Afriki - B/92, 93

(2 uri)

Kupujemo na trţnici -

obvestila in napisi - U/38,

39

Pesem: Otokar I. -

B/80, 81

Spoznali smo - U/41

MAT

Sestavljam račune -

DZ 3/48

Računam s tremi

seštevanci - DZ 3/49

Računam z dvema

odštevancema - DZ 3/50

Liki - odtiskujem ploskve

ŠVZ

Elementarne igre

Igre z ţogo - utrjevanje

spodnje podaje

Met ţoge v cilj

LVZ

Slikanje - barvna ploskev:

poslikava papirnate

nakupovalne vrečke

(2 uri)

GVZ

Kaj mi pripoveduje glasba

Kaj mi pripoveduje glasba

4

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 111.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZDRAVO ŢIVIM

Cilji

SLJ: Poimenujejo predmete/bitja na sliki s knjiţnimi besedami. Razvijajo predopismenjevalne

zmoţnosti - slušno razločevanje. Poslušajo besede in prepoznavajo začetni glas v besedi.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Obnovijo problem

s svojimi besedami. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 10. Uredijo po velikosti mnoţico

naravnih števil do 10. Ločijo med kardinalnim (glavnim) in ordinalnim (vrstilnim)

pomenom števila.

ŠVZ: Razvijajo hitrostno koordinacijo, spretnost in moč. Navajajo se na športno sodelovanje

med izvajanjem nalog. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo. Pri izvajanju upoštevajo dana

navodila.

Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,

grafično delo, branje, pisanje, opazovanje

demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija

eksperimentalna - eksperimentiranje

izkustveno učenje - igra, praktično delo

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

različne ţoge, okvir

švedske skrinje,

stoţci, klop, zbirka

iger

MAT

kartončki (medalje

SLJ

U/40, DZ 3/27, 28,

sličice

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učence povabimo v krog. Razdelimo jim sličice (učenci, ki berejo dobijo napisano besedo),

ki so povezane z zdravim ţivljenjem (prehrano, športom, higieno …).

Naročimo, naj si sličice/besede dobro ogledajo/preberejo, poimenujejo narisano/preberejo

napisano, povedo, na kaj jih beseda spominja.

V sredino kroga poloţimo sličice oblačil in sličico avtomobila. Učenci poimenujejo

narisano. Vprašamo, kateri predmet ne sodi zraven? (avto) Vsiljivca odvzamemo, učenci

povedo skupno ime za ostale sličice (oblačila). Naredimo še nekaj podobnih vaj.

Učence povabimo v klopi in jim naročimo, naj pripravijo DZ in učbenik za SLJ.

DZ 3, str. 27

Naročimo, naj si ogledajo fotografijo, preberejo naslov in povedo, kaj vedo o

zdravem ţivljenju.

DZ 3, str. 28

Učenci si ogledajo slikovno gradivo.

Preberemo naslov

5

Dogovorimo se, da bomo reševali vsako okence/nalogo posebej.

Pri vsaki nalogi:

- poimenujejo sličice.

- poiščejo skupno ime za narisano.

- poiščejo vsiljivca in ga prečrtajo.

- preverimo rešitev.

- utemeljijo, zakaj so prečrtali vsiljivca.

II. dejavnost

DZ 3, str. 28

Pozornost učencev usmerimo na slike v tretjem okencu. Naročimo, naj poimenujejo

zelenjavo, ki ima začetni glas Č (C, Z, K, J ).

Opazujejo iste sličice in določijo število glasov v besedi za sličico. Postavljajo naj prste za

vsak glas.

Učbenik SLJ, str. 40

Zgornja naloga

Preberemo naslov in navodilo.

Povemo, naj poimenujejo bitja/predmete na sliki in besedi določijo začetni glas.

Povemo začetni glas, učenci naštejejo besede na isti začetni glas, npr.: M – milo, muca, miš,

miza; itd.

III. dejavnost

Izberemo 10 dečkov, ki stečejo od starta do cilja in se postavijo v kolono eden za drugim

tako, kot so pritekli v cilj.

- Vprašamo: Kdo je prvi pritekel v cilj? Kdo je pritekel drugi? Kdo je tretji? Kateri v koloni

je, npr.: Miha? ...

- Podamo navodilo: Preštejte se po vrstnem redu. (prvi, drugi, tretji ...)

Razvrstimo deklice po velikosti. Deklice se preštejejo (prva, druga, tretja ...)

Izberemo 10 otrok (dečke in deklice).

Podamo navodilo, naj po eni nogi skačejo do cilja. Glede na to, kako so priskakljali skozi

cilj, se postavijo v kolono. Dobijo medalje, na katerih so zapisani vrstilni števniki

(1., 2.,3....). Učenci preberejo zapise na medaljah.

- Pozornost otrok usmerimo na zapis na medalji (številka s piko). Opozorimo jih na branje

števil s piko: 1. – prvi, prva, prvo.

Izvedemo še nekaj primerov, kjer pa učenci sami zapišejo z vrstilnim števnikom, na katerem

mestu je določen učenec. Pozorni smo na pravilen zapis.

IV. dejavnost

Igra: Kačje glave

Gimnastične vaje

Nošenje ţoge na različne načine – delo po postajah

Vaje lahko izvedemo tudi v obliki štafete.

- Učenec mora z večjo ţogo v roki splezati čez nizko klop in po spodnji letvi prečiti dva

letvenika.

- Učenec hkrati nese dve večji ţogi, splaziti se mora skozi okvir švedske skrinje.

- Učenec se postavi na vse štiri s trebuhom navzgor; na trebuh si poloţi ţogico; na ta način

mora ţogico prinesti do stoţca in nazaj.

- Učenec ţogo prime s koleni, tako odskaklja do stoţca in nazaj.

Igra: Jakec, kje si?

Opomba: Glej zbirko iger.

6

Pregled realizacije

PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA

URA

SPO

SLJ Berem sličice

Začetni glas v besedi

133., 134.

MAT Vrstilni števniki 89.

ŠVZ Nošenje ţoge 67.

LVZ

GVZ

7

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 112.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Razvijajo zmoţnost poslušanja posnetih enogovornih neumetnostnih besedil. Pozorno

poslušajo posneto opisovalno besedilo. Povzamejo bistvene podatke. Odgovarjajo na

vprašanja. Izraţajo svoja občutja med poslušanjem. Vrednotijo svojo zmoţnost poslušanja

in načrtujejo, kako bi jo lahko izboljšali.

SPO: Poznajo svoje telo in znajo poimenovati zunanje dele telesa.



naravnih števil do 10. Ločijo med kardinalnim (glavnim) in ordinalnim (vrstilnim)

pomenom števila.

GVZ: Pozorno poslušajo posnetek C. Saint Saensa Labod iz Ţivalskega karnevala. Besedno

izrazijo svoja doţivetja ob poslušanju. Opisujejo različna razpoloţenja (veselje, ţalost,

zaskrbljenost, jeza …). Z glasbili in gibi predstavijo različna razpoloţenja.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

DZ 3/29

SLJ

DZ 3/30,

zgoščenka

Lili in Bine 1,

posnetek št. 28

MAT

DZ 3/31, 32

GVZ

posnetek Labod iz

Ţivalskega karnevala,

Orffova glasbila

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učence povabimo v krog.

Igra: Kateri učenec je to?

Povemo, da bomo opisali enega izmed njih. Pozorno naj poslušajo in opazujejo. Ko bodo

vedeli, katerega učenca opisujemo, naj dvignejo roko in povedo njegovo ime.

Predstavimo primer izvajanje dejavnosti, npr.: Ima ovalen obraz. Na levem licu ima

znamenje. Njeni lasje so svetli in dolgi. Lase ima spete v čop. Oblečena je v ….

Učenci povedo ime sošolke.

Povemo, da bomo poslušali opis osebe.

- Prvo poslušanje

- Dejavnosti pred poslušanjem

Učenci se pripravijo na poslušanje. Ponovimo pravila poslušanja. Povemo, da bodo

8

besedilo poslušali dvakrat.

Pripravimo zgoščenko in posnetek štev. 28.

- Poslušanje

Predvajamo posnetek Jan.

Pozorno poslušamo opis osebe.

- Dejavnosti po poslušanju

Vodimo pogovor o poslušanem besedilu.

Ali vam je bilo besedilo všeč? Kaj ste si zapomnili?

Kako je ime dečku? Koliko je star? Kako se piše? V kateri razred hodi? Kje ţivi? Kakšen

ima obraz? Kaj ima na obrazu? Kakšne barve ima oči? Ali nosi očala? Kakšne barve ima

lase? Kako je oblečen?

Drugo poslušanje


Povemo, da bomo še enkrat poslušali opis Jana. Učencem naročimo, naj pozorno

poslušajo besedilo in si zapomnijo podatke.

- Poslušanje

Predvajamo posnetek Jan še enkrat. Učenci zbrano poslušajo.


Povemo, da bodo rešili naloge v DZ 3, str. 30

Preberemo navodilo pri vsaki nalogi. Pogovorimo se, kako bodo rešili nalogo. Rešijo

nalogo.

Preverimo pravilnost rešitev.

Vodimo pogovor o poslušanju, npr.: ali so upoštevali pravila poslušanja, ali so si zapomnili

podatke, na kakšen način bi lahko izboljšali poslušanje.

II. dejavnost

Izvedemo nekaj tekmovalnih iger kot pri prejšnji uri in ugotavljamo, kateri je bil določen

učenec/učenka. Učenci ob imena zapišejo po vrsti vrstilne števnike, glede na to, kateri je

učenec.

DZ 3, str. 31

Prva naloga

Učenci si ogledajo problemsko situacijo in jo ubesedijo.

Preberemo navodilo.

Pojasnimo besedo kolona.

Rešijo nalogo.

Preverimo pravilnost rešitev tako, da učenci odgovarjajo na vprašanja, npr.: Katera v koloni

je deklica v rdeči trenirki? Kateri v koloni je deček, ki ima kratke rumene hlače? Koliko

otrok je v koloni? Kateri po vrsti je v koloni zadnji otrok? Itd.

Preverimo pravilnost zapisa s številko in piko.

Druga naloga

Učenci si ogledajo problemsko situacijo in jo ubesedijo.

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo.

Preverimo pravilnost zapisa s številko in piko.

DZ 3, str. 32 Učenci si natančno ogledajo sliko.

Preberemo navodilo.

Pojasnimo besedo nadstropje. Učenci pokaţejo in preštejejo nadstropja.

Učence razdelimo v dve skupini – skupino bralcev, ki berejo in rešujejo sami; učenci, ki še

ne berejo delajo pod našim neposrednim vodstvom.

9

Rešijo nalogo.


III. dejavnost

Učence vzpodbujamo, naj povedo, kako skrbijo za svoje zdravje. Povedo naj, s katerimi

športi se ukvarjajo. Povedo naj, ali se vozijo s kolesom, skirojem, rolko … Zakaj to delajo?

Naročimo, naj opazujejo svoje telo, poimenujejo dele telesa in ugotavljajo njihovo funkcijo.

Ugotovimo, da smo si podobni.

Dva učenca se postavita pred sošolce, ki iščejo podobnosti in razlike med njima. Isto nalogo

lahko učenci izvedejo še v parih. Ugotovimo, da se kljub podobnostim tudi razlikujemo.

DZ 3, str. 29

Poimenujejo označene dele človeškega telesa ter jih pokaţejo tudi na svojem telesu.

Učenci pripovedujejo, kaj lahko delajo z rokami, za kaj uporabljajo noge. Izberejo eno ali

več dejavnosti, ki jih izvajajo z rokami oz. nogami in narišejo. (npr. noga brca ţogo, roka

riše, boţa ...)

Ugotavljajo, kako se spreminjajo: koliko so med letom zrasli (izmerimo višino), rastejo jim

lasje, nohti ...

IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Učenci zbrano poslušajo posnetek Labod (C. Saint Saens: Ţivalski karneval).

Po poslušanju učenci pripovedujejo o svojih doţivetjih. Povedo, katero ţival so si

predstavljali med poslušanjem.

Učitelj pove, da si je skladatelj predstavljal laboda.

Nekdo izmed učencev s pantomimo prikaţe laboda, ki plava na vodi.

Nekdo izmed učencev s poljubnim Orffovim glasbilom predstavi laboda, ki plava na vodi.

Uglasbimo različna razpoloženja

Učitelj vodi razgovor o različnih razpoloţenjih (veselje, ţalost, jeza, zamišljenost,…) in o

tem, kako bi lahko ta razpoloţenja predstavili z glasbili.

Učitelj učence razdeli v 4 skupine in vsaki skupini tiho določi razpoloţenje, ki ga bodo

predstaviti z gibi in glasbili.

Vsaka skupina z glasbili in gibi predstavi določeno razpoloţenje. Ostali ugotovijo, katero

razpoloţenje so predstavili.

Pregled realizacije


URA

SPO Deli telesa 67.

SLJ Jan - opis osebe 135.

MAT Vrstilni števniki 90.

ŠVZ

LVZ

GVZ Glasbene izmišljarije 45.

10

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 113.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Poslušajo besede in prepoznavajo začetni glas v besedi. Navajajo besede na isti začetni

glas.

SPO: Spoznavajo svoje telo. Spoznajo čutila.



naravnih števil do 10. Primerjajo števila po velikosti. Določijo predhodnik in naslednik

danega števila.

ŠVZ:Razvijajo osnovne motorične sposobnosti. Razvijajo sposobnost hitrega odzivanja.

Razvijajo pozornost. Zadovoljijo potrebo po gibanju.

Učne metode: verbalno tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,


demonstrativno ilustracijska – prikazovanje oz. demonstracija

eksperimentalna – eksperimentiranje

izkustveno učenje – igra, praktično delo


Učni pripomočki,

sredstva

SPO

DZ 3/33,

balončki, sličice-

uporaba čutil,

vrečka s

predmetom, lonček

s klinčki

SLJ

DZ 3/34, 35

MAT

U/48, kocke,

mapa (kartončki s

številkami)

ŠVZ

kolebnica, ţogica,

zbirka iger

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Igra: Poznam dele telesa

Po navodilih izvedejo dejavnost, npr.: Pomahaj z roko. Dvigni nogo. Odkimaj z glavo. Zapri

oči. Primi se za koleno, stopalo, čelo ...

Povzamemo: Ponovili smo zunanje dele telesa.

Spodbudimo učence, naj povedo, katere notranje dele telesa poznajo.

Ob pihanju balončka se pogovarjamo, da imamo v noranjosti pljuča, s katerimi dihamo.

Učenci zaznajo srčni utrip tako, da poloţijo roke na vrat.

Čutila

- V krogu potuje vrečka s skritim predmetom. Učenci predmet tipajo in opisujejo, kaj

zaznavajo. Poskušajo ugotoviti, kaj je v vrečki. Povedo, s čim so otipali predmet.

- V krogu potuje pokrit lonček. V pokrovu je luknjica in v lončku klinčki (začimba). Učenci

opisujejo, kaj vohajo. Povedo, kaj je skrito v lončku. Katero čutilo so uporabili?

- Na sredino kroga poloţimo sličice čutil – podobne tistim v DZ. Učenci jih poimenujejo –

jezik, nos, uho, oko, roka. Povemo, da so to čutila.

Spodbudimo učence, naj povedo, kaj s čutili zaznavajo, npr.: Z nosom vodamo. Z jezikom

11

ukušamo. Itd.

- DZ 3, str. 33

Prebermo naslov in ga pojasnimo.

Preberemo navodilo.

Poimenujejo narisana čutila in dele telesa, s katerimi zaznavamo. Povedo, kaj

prikazujejo sličice.

Poveţejo sličice z ustreznim čutilom. (Nekatere sličice lahko poveţejo z več čutili.) Pogovorimo se o rešitvah.

II. dejavnost

Učencem naročimo, naj natančno poslušajo besede in določijo začetni glas v besedi, npr.:

NOS, (JEZIK, UHO, ROKA, OČI).

DZ 3, str. 34

Preberejo naslov.

Učencem povemo, da bomo reševali vsako okence posebej.

Preberemo navodilo.

Pogovorimo se o reševanju nalog:

- poimenujejo predmete/bitja;

- poimenujejo predmet/bitje v okencu in preberejo črko;

- rešijo nalogo;


DZ 3, str. 35

Preberemo navodilo.

Pogovorimo se o reševanju naloge.

Učenci rešijo nalogo.

Preverimo rešitve.

II. dejavnost

Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina sestavlja stolpiče iz kock (iz ene, dveh, treh, ...

desetih kock). Pod vsak stolpič poloţijo kartonček z ustrezno številko.

Preberejo števila od 1 do 10 in od 10 do 1.

Naročimo, naj pokaţejo stolpič s petimi kockami.

Vprašamo: Kateri stolpič je tik pred njim in koliko kock ima? Ugotovijo, da ima eno kocko

manj.

Pogledamo v številsko vrsto in število 4 poimenujemo predhodnik števila 5.

Izvedemo nekaj podobnih primerov.

Povprašamo otroke: Katero število sledi številu 5? Stolpič, ki sledi stolpiču s 5 kockami,

ima 6 kock, za eno več. Pogledamo v številsko vrsto in število 6 poimenujemo naslednik

števila 5.

Izvedemo nekaj podobnih primerov.

Učbenik MAT, str. 48

Prva naloga

Učenci si ogledajo sliko, kjer Lili in Bine ugotavljata, katero število je za eno manjše oz. za

eno večje od števila 6. Problem ubesedijo.

Druga naloga

Ogledajo si prvo vrsto v tabeli in jo primerjajo s sliko v prvi nalogi.

Berejo vsako vrsto, npr.. Število je 2, predhodnik števila 2 je 1, naslednik števila 2 je 3.

Tretja naloga

Rešimo ustno vsako vrsto.

Za učence pripravimo podobno tabelo in pisno rešijo naloge (priloga).

12

IV. dejavnost

Pretekanje igrišča na različne načine

Učence razdelimo v štiri skupine. Na enem koncu igrišča se vsaka skupina postavi v kolono.

Na znak prvi v koloni stečejo na drugi konec igrišča, nato pokličemo naslednje,...

Igrišče pretekajo na različne načine (tek naprej, nazaj, v stran, hopsanje, sonoţni poskoki,

po vseh štirih, z visokim dvigovanjem kolen, z dolgimi koraki, tako, da se med tekom

brcajo v zadnjico...).

Gimnastične vaje

Elementarni igri

- Zbiralci črvov

- Dobro jutro

Če je učencev veliko, jih razdelimo v dve ekipi.

Ali prav slišim?

Govorimo pare besed. Če se besedi začneta na isti glas (npr. mačka, metulj), učenci opravijo

dogovorjeno nalogo (poskok, počep, dvignejo roki...), drugače pa ne.


Pregled realizacije


URA

SPO S čutili zaznavam svet 68.

SLJ Besede na isti začetni glas 136.

MAT Predhodnik, naslednik 91.

ŠVZ Elementarne igre 68.

LVZ

GVZ

13

Priloga – MAT

PREDHODNIK ŠTEVILO NASLEDNIK

8

7

3

8

10

7



14

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 114.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop:ZDRAVO ŢIVIM

Cilji

SLJ: Pridobivajo si zaupanje do novega okolja. Razvijajo pripravljenost za govorno nastopanje

pred skupino/razredom. Se predstavijo in opišejo. Med govorjenjem pazijo, da govorijo

čim bolj glasno in razločno. Vrednotijo svojo zmoţnost govornega nastopanja in

načrtujejo, kako bi jo lahko izboljšali.

SPO: Spoznavajo svoje telo. Dele svojega telesa primerjajo z deli ţivalskih teles.

LVZ :Pridobivajo si izkušnje s temno risarsko podlago. Razlikujejo med črto in ploskvijo.

Pridobivajo si občutek za smiselno vključevanje likovnega motiva v izbranem formatu.

Razvijajo domišljijo. Navajajo se na vztrajnost. Razvijajo motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

fotografije ţivali

(koledarji)

SLJ

zgoščenka Lili in

Bine 1, posnetek

štev. 28

LVZ

- voščenke,

gladek list okrogle

oblike,

- primeri fotografij

različnih kovancev,

starih in sodobnih,

- primer praskanke

(izdelek starejšega

učenca)

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učence pozovemo, naj povedo, kaj so si zapomnili o dečku Janu.

Povemo, da bomo besedilo Jan poslušali še enkrat in naj se pripravijo na poslušanje.

Predvajamo posnetek štev. 28, Jan – opis osebe

Po poslušanju učenci odgovarjajo vprašanja.

Kako je ime dečku? Kako se piše? Koliko je star? Kateri razred obiskuje? Kje ţivi? Kakšen

ima obraz? Kaj ima na obrazu? Kakšne barve ima oči? Ali nosi očala? Kakšne barve ima

lase? Kako je oblečen?

Učencem povemo, da se bodo opisali tako, kot se je opisal Jan. Povedo naj: kako jim je ime,

kako se pišejo, koliko so stari, kateri razred obiskujejo, kje ţivijo, kakšen imajo obraz, kaj

imajo na obrazu, kakšne barve imajo oči, kakšne barve imajo lase, kako so oblečeni, ali

nosijo očala/uhane/prstan …

15

Posamezni učenci govorno nastopajo.

Spremljamo govorno nastopanje in jim pomagamo z vprašanji, npr.:

- Kako ti je ime?

- Kako se pišeš?

- Koliko si star?

- Kje stanuješ?

- Kateri razred obiskuješ?

- V katero šolo hodiš?

- Kje ţiviš?

- Kakšne oblike je tvoj obraz?

- Kaj imaš na obrazu?

- Kakšne barve oči imaš?

- Kakšne barve so tvoji lasje?

- Kako si oblečen?

- V kaj si obut?

- Ali nosiš očala/uhane/prstan? Kakšne?

Učenci povedo svoje mnenje o predstavitvah.

Spodbujamo jih z vprašanji, npr.:

Ali je povedal svoje ime in priimek ?

Ali je povedal, koliko je star in v kateri razred hodi?

Ali je povedal, kje stanuje?

Učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah in občutkih.

Spodbujamo jih z vprašanji, npr.:

Ali ste se ţe kdaj tako predstavili? Kje? Kdaj?

Ali ste vedeli vse o sebi? Če niste vedeli, koga ste prosili za pomoč?

Zakaj je dobro, da se znamo predstaviti?

Kako ste se počutili, ko ste se predstavljali?

Vodimo pogovor o vrednotenju opisov učencev, npr.:

Ali je povedal vse podatke o sebi?

Kaj bi še lahko povedal/a?

Bi ga prepoznali po opisu, ki ste ga slišali?

Kaj bi ga še vi vprašali? Kaj bi vi povedali/dodali k opisu?

Ali je govoril razločno?

Ali je uporabljal narečne besede?

Ali nas je med nastopom pogledal?

Kaj je počel z rokami? …

II. dejavnost

Pripravimo fotografije ţivali (riba, ptica, kača, pes, metulj ...).

- Ţivali opisujejo, poimenujejo dele teles, povedo s čim so pokrita telesa ţivali.

- Povedo, čemu sluţijo posamezni deli teles: rep, kljun, plavut ...

- Ţivali primerjajo med seboj.

- Razvrščajo fotografije ţivali po različnih kriterijih (ţivljenjski prostor, prehrana, gibanje,

velikost …).

Primerjajo dele človeškega telesa z ustreznimi deli ţivalskih teles.

V zvezek narišejo nekaj ţivali. Poskusijo predstaviti njihove značilnosti (rep, perje, število

nog...). Predlagamo jim npr.: ribo, ptico, muco.

16

III. dejavnost

Navodila

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravimo rumeno, oranţno in

oker voščenko, temno barvo za premaz praskanke, okrogle gladke liste, debelejši čopič.

Pozneje bodo potrebovali tudi paličico za praskanje.

Barvo za premaz izdelamo na dva moţna načina:

1. zmešamo 1 tubico črne tempere + 1 jajčni rumenjak

2. zmešamo polovico stekleničke črnega tuša s pribliţno enako količino grafične barve,

izdelane na vodni osnovi.

Izhodišče in vpeljava likovnega problema

Pogovorimo se o podlagah, na katere lahko rišemo.

Podlaga je lahko tudi temna. Pokaţemo praskanko.

Ogledamo si črte in ploskve na izbrani praskanki. Ločimo med črto in ploskvijo.

Demonstracija priprave podlage za praskanko:

Okrogel list papirja temeljito premaţemo s kombinacijo rumene, oranţne in oker barve

(imitacija zlate barve).

Zadaj obvezno napišemo svoje ime.

Preko obarvanega lista z debelim čopičem nanesemo temno barvo. Liste posušimo.

Likovna naloga

V času, ko se listi sušijo, se pogovorimo o likovnem motivu.

Ogledamo si slike različnih kovancev in se o njih pogovarjamo.

Pripravili smo okrogle podlage, ker bo tudi naš kovanec okrogle oblike.

Tudi mi bomo v temno podlago vpraskali kovanec po svoji zamisli. Zanj si lahko izmislimo

tudi ime.

Individualno delo učencev

Učenci rišejo – praskajo. Individualno jih spodbujamo in svetujemo, da laţje sledijo svoji

zamisli in da so vztrajni.

Spodbujamo jih k temu, da na podlagi praskajo tudi različne ploskve, ne zgolj črte.

Risbe na majhno podpišejo.

Vrednotenje

Ko so risbe dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci

pospravijo svoje mize.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih kovancev, prizadevnost posameznih učencev,

domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov … Učenci lahko tudi predstavijo svoje

praskanke, pohvalijo drug drugega …

Opazujemo barvne črte in ploskve, ki so nastale na temni podlagi.

Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.

Pregled realizacije


URA

SPO Deli ţivalskega telesa 69.

SLJ Jaz sem - govorni nastop 137.

MAT

ŠVZ

LVZ Risanje na temno podlago: Praskanka 45., 46.

GVZ

17

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 115.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo poteze črt, ki tvorijo prvine črk in

številk.



naravnih števil do 10. Primerjajo števila po velikosti. Določijo predhodnik in naslednik

danega števila.

ŠVZ:Razvijajo ustvarjalnost in domišljijo. Pridobivajo občutek za prostor. Razvijajo pozornost.

Navajajo se na usklajeno gibanje.

GVZ:Ponavljanje in utrjevanje znanja – glasbene uganke.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

radio, glasba

MAT

DZ 3/37,

številski trak,

mapa (kartončki s

številkami)

SLJ

DZ 3/36

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

DZ 3, str. 36

Preberemo naslov.

Preberemo navodilo.

Dogovorimo se, da z različnimi črtami izpolnijo samo rep. Ostalo opravijo za domačo

nalogo.

II. dejavnost

Učenci pripravijo kartončke s števili do 10.

Kartončke razporedijo od 1 do 10 (od leve proti desni).

V dvojicah določajo:

- število in njegov naslednik.

- število in njegov predhodnik.

- število, njegov predhodnik in naslednik.

Učenci pripravijo številske trakove.

V dvojicah določajo:

18

- število in njegov naslednik.

- število in njegov predhodnik.

- število, njegov predhodnik in naslednik.

DZ 3, str. 37

Preberejo naslov

Prva naloga

Preberemo navodilo.

Samostojno rešijo nalogo, v pomoč so jim številski trakovi.


Druga naloga

Preberemo navodilo.



Tretja naloga

Preberemo navodilo.



Četrta naloga

Preberemo navodilo.

Pogovorimo se o reševanju naloge. Ugotovijo, da so predhodnik, število in naslednik

napisani v stolpcu.

Prvi stolpec rešimo skupaj, ostale rešijo sami, v pomoč so jim številski trakovi.


III. dejavnost

Tek ob glasbi

Učenci tečejo v zmernem tempu v krogu. Ko glasba ugasne, morajo v trenutku obstati pri

miru, potiho štejejo do tri, nato hodijo. Ko zaslišijo glasbo, zopet začnejo teči.

Gimnastične vaje

Pantomima

Učenci se razporedijo po prostoru, samo z gibi skušajo prikazati dano ţival, človeka,

predmet …

- Si piščanček, ki se skuša izleči iz jajca. Ko ti to uspe, raziskuj svet na svojih negotovih

nogah.

- Velikega psa pelješ na sprehod na vrvici, pes opazi mačko in se poţene za njo.

- Si mušica, ki leta naokrog. Pomotoma pristaneš na ţvečilnem gumiju in se prilepiš.

- Si lovec na leve, ki hodi po dţungli. Kaj se zgodi, ko se srečata?

- Si gasilec. Zaslišal si alarm, hitro obleči plašč, čelado in škornje. Z gasilskim avtom se

odpelješ do poţara. Gasiš, plezaš po lestvi, rešiš koga, ki je ujet.

- Si ribič. Natakni črva na trnek, vrzi trnek v vodo. Ujel si veliko ribo, ki močno vleče, pazi,

da ti ne uide.

- Zima je. Naredi sneţenega moţa, meči kepe v sošolce in se izmikaj njihovim kepam.

- Smo v ţivalskem vrtu. Oponašaj različne ţivali.

Igra: Gnilo jajce - glej zbirko iger

IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Petje pesmi po izboru učencev.

Ponavljanje in utrjevanje znanja

- Ponovitev snovi o ljudski pesmi, Orffovih glasbilih, visokih in nizkih tonih, kratkih in

19

dolgih tonih.

- Ponovno poslušanje in analiziranje znanih posnetkov.

- Učenci ponavljajo s pomočjo ugank, ki jih zastavlja učitelj ali po skupinah v obliki kviza.

- Izrekanje in petje vseh izštevank in pesmi, ki so se jih učenci naučili.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Rišem črte 138.

MAT Predhodnik, naslednik 92.

ŠVZ Pantomima 69.

LVZ

GVZ Glasbene uganke 46.

20

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 116.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano besedilo. Razvijajo zmoţnost predstavljanja, vţivljanja

v osebo, poistovetenja z njo. Zaznavajo in doţivljajo motive pesmi. Razumejo

sporočilnost oz. temo besedila.


s svojimi besedami. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na

različnih ravneh: konkretni, grafični. Spoznajo različne strategije reševanja problemov in

jih uporabijo pri reševanju podobnih problemov. Seštevajo v mnoţici naravnih števil do

10, vključno s številom 0. Na konkretni ravni uporabijo zakon o zamenjavi seštevancev.

ŠVZ:Razvijajo osnovno motoriko. Pridobivajo spretnost in iznajdljivost. Navajajo se na

dolgotrajnejše aktivno delo. Se razvedrijo in sprostijo in tako skrbijo za zdravo ţivljenje.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

rutke, obroč, ţogi,

zbirka iger

MAT

DZ 3/38,

sadje, mapa

(kartončki s

številkami in

znaki)

SLJ

B/90, 91, knjige

Juri Muri v Afriki,

zgoščenka Juri

Muri v Afriki

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Povemo izmišljeno zgodbo o fantu Janezu, ki ima rad vodo in se rad umiva.

Vprašamo:

Je kdo izmed vas podoben Janezu? Povejte, v čem ste mu podobni.

Kaj pa če se kdo ne mara umivati? Kaj mu rečejo starši?

Poznate Jurija, ki mu ljubkovalno rečejo Muri, ki se je odpravil v Afriko?

Najava besedila: Poslušali bomo imenitno besedilo o fantu, ki se ni maral umivati. Naslov

pesmi je Juri Muri v Afriki.

Priprava na poslušanje

Udobno se namestijo in se pripravijo na poslušanje.

Branje odlomka

Berilo, str. 90, 91

Preberemo odlomek. Učenci poslušajo besedilo in ga doţivljajo.

21

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.

Izjava po čustvenem odmoru: Tam pa voda, sama voda …

Interpretacija

Vodimo pogovor, vprašamo.

Kakšen fant je bil kljukec Juri?

Kam je splezal? Kaj se je zgodilo?

Gotovo ga je mama pred tem svarila: Juri, da ne boš … Kaj je še rekla?

Kaj pomeni: Vsak ga kara in pesti …?

Kdo je »vsak« in kaj pravijo?

Branje pesmi

Preberemo pesem iz knjige.

Interpretacija


Zakaj se je Juri odpravil v Afriko?

Kako je prišel tja?

Kaj vse je Juri doţivel v Afriki? Pripovedujte.

Zakaj se je odločil, da se vrne domov?

Ste kdaj podobni Juriju Muriju? Kdaj?

Poglabljanje doživetja

1. moţnost:

Učenci se razdelijo v skupine. Vsaki skupini ponudimo knjige.

Naročimo, naj si ogledajo ilustracije in ob njih pripovedujejo.

2. moţnost:

Poslušamo Juri Muri v Afriki - posnetek na zgoščenki.

II. dejavnost

Pred učence poloţimo, npr.: 4 banane, 3 pomaranče.

Vprašamo: Koliko je banan? Koliko je pomaranč? Koliko je sadja?

S kartončki nastavimo račun.

Situacijo narišemo na tablo. Napišemo račun: 4 + 3 = 7

Pred učence poloţimo, npr.: 3 pomaranče, 4 banane,.

Vprašamo: Koliko je pomaranč? Koliko je banan? Koliko je sadja?

S kartončki nastavimo račun.

Situacijo narišemo na tablo. Napišemo račun: 3 + 4 = 7

Primerjajo situaciji in računa. Ugotovijo, da sta rezultata enaka, da pa je zamenjan vrstni red

seštevancev.

Oba primera prepišejo v zvezek.

Nastavimo še nekaj podobnih primerov, učenci pa vsak zase zapišejo oba računa.

DZ 3, str. 38

Prva naloga

Učenci si ogledajo sliki.

Ubesedijo nalogi.

Sestavijo dva računa seštevanja in ju izračunajo.

Druga naloga

Preberemo navodilo.

Izračunajo račun.

Pripišejo drugi račun seštevanja.

Rešitve preverimo tako, da preberejo v vsaki vrsti oba računa seštevanja.

22

III. dejavnost

Tek v krogu

Štirikrat po pol minute počasnega teka, vmes en krog hoje in dihalne vaje.

Gimnastične vaje

Tekalne igre

- Na lov! - glej zbirko iger

- Zelenjavna juha - glej zbirko iger

Klicanje številk - glej zbirko iger

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pesem: Juri Muri v Afriki 139., 140.

MAT Zamenjam vrstni red seštevancev 93.

ŠVZ Tekalne igre 70.

LVZ

GVZ

23

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 117.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SPO: Vedo, da jim zdrav način prehranjevanja, telesne vaje in počitek omogočajo rast in razvoj

ter da jim pomagajo ohranjati zdravje. Razumejo vzroke dobrega počutja ob redni telesni

vadbi.

SLJ: Natančno opazujejo sličice, jih razvrstijo v pravilni vrstni red in pri tem vadijo rabo

vrstilnih števnikov. S pomočjo vprašanj in ob slikovnem gradivu ustno tvorijo zgodbo.

Ob sličicah tvorijo besedilo.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo različne

strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih problemov.

Spoznajo sestavo besedilnega problema in ločijo besedilo, podatke, vprašanje. Obnovijo

problem s svojimi besedami. Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 10,

vključno s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju problemov.

GVZ:Pozorno poslušajo odlomek, 2. stavka iz Simfonije št. 101 »Ura« Josepha Haydna. Ob

poslušanju zaznavajo ritem, poglabljajo občutek za dvodobni metrum. S palčkami, bobni

in triangli izvajajo ritmične vzorce ob poslušanju posnetka. Upoštevajo enakomerno

ritmično izvajanje.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 3/39, 40

mapa (Računske

zgodbe v slikah, naloge

seštevanja in odštevanja

do 10)

SLJ

DZ 3/41

SPO

U/46,47, DZ 3/86 -

priloga 1

GVZ

posnetek J. Haydn,

Simfonija št. 101, 2.

stavek,

palčke, bobni, triangli

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Vodimo pogovor o preţivljanju prostih dni v druţinah.

Pripovedujejo o svojih doţivetjih, izkušnjah.

Rečemo: O tem, kako je Andraţ preţivel sobotno dopoldne, bomo izvedeli, ko si bomo

ogledali slike/ilustracije v delovnem zvezku.

DZ 3, str. 41

Preberemo naslov.

- Opazujejo sličice. Poimenujejo bitja/predmete na njih in povedo, kaj se dogaja.

24

Ugotovijo, da morajo sličice urediti v pravilni vrstni red.

- Poiščejo prvo sličico. Povedo, da je v okencu napisana številka ena in za številko pika.

Povemo, da to pomeni prva.

Opišejo dogajanje na sličici.

- Po enakem postopku označijo z vrstilnimi števniki vrstni red dogajanja ostale sličice.

Opišejo dogajanja na sličicah.

Učenci s pomočjo vprašanj ustno tvorijo besedilo.

Kaj bomo izvedeli, ko bomo pripovedovali ob sličicah?

Kje je spal Andraţ?

Kaj je imel pri sebi v postelji?

Zakaj sta z medvedkom lahko dolgo spala?

Kam je odšel Andraţ, ko se je zbudil?

Kaj je delal v kopalnici?

Kam je odšel iz kopalnice?

Kdo je bil v kuhinji?

Kam se je usedla druţina?

Kaj so zajtrkovali?

Kakšen je bil njihov zajtrk?/So imeli zdrav zajtrk?

Kaj so se dogovorili med zajtrkom?

Kaj so naredili po zajtrku?/Kdo je pospravil po zajtrku?

Kam so odšli po zajtrku?

S čim so se odpeljali v bazen?

Kaj so kupili pri blagajni?

Kaj so oblekli v garderobi?

Kaj so delali v vodi?

Kako se je počutil Andraţ?

Zakaj se je tako počutil?

Kako sta se počutila očka in mamica?

Kam so odšli po kopanju?

Učenci predstavijo svoje mnenje o besedilu. Spodbujamo jih z vprašanji, npr.:

Kje se je zgodba dogajala? Kako to vemo? Zakaj je druţina odšla na kopanje? Kakšni so

obrazi oseb na sličicah? Zakaj? Zakaj so odšli v bazen in ne kam drugam?

Učenci ob nizu sličic pripovedujejo zgodbo.

Učenci pripovedujejo o svojih občutkih, izkušnjah in doţivetjih. Spodbujamo jih z

vprašanji, npr.:Kako ste se počutili, ko ste pripovedovali zgodbo ob sliki? Kako ste se

počutili, ko ste poslušali zgodbo? Na kaj ste se spomnili ob gledanju sličic?

II. dejavnost

Učenci povedo, kako Andraţeva druţina skrbi za svoje zdravje.

Povedo tudi, kako oni skrbijo za svoje zdravje.

Učbenik SPO, str. 46, 47

Ogledamo si sliko in se ob njej pogovarjamo, npr.: Zakaj je dobro, da so šli učenci na

sprehod v gozd? Kaj jedo in pijejo? Si lahko v potoku umivajo roke? Ali je dobro, da dva

otroka leţita in počivata? Kako lahko pomagamo otroku, ki se je poškodoval? ...

Učence vzpodbujamo, naj povedo na kaj mislimo, ko rečemo: Naravo pustimo takšno, kot je

bila pred našim obiskom.

Povedo, kaj naj otroci storijo z odpadki, ko bodo odhajali.

DZ 3, str. 86 – priloga 1


Ogledamo si sličice v preglednici in se pogovorimo, kaj pomenijo.

25

Pojasnimo strategijo reševanja in se dogovorimo, da bodo vsak dan označili, kaj so tisti dan

naredili za svoje zdravje.

Dogovorimo se, da bomo čez teden dni pregledali izpolnjene preglednice in ugotovili, kaj

smo dobrega naredili za svoje zdravje, kaj pa še lahko izboljšamo.

Postavimo vprašanje: Kaj pa lahko naredimo v šoli za naše boljše zdravje?

Učenci predlagajo in o vsaki ideji se pogovorimo,npr.: da bomo pili dovolj

vode, da bomo pri pouku imeli minuto za zdravje, da bomo zračili učilnico, da se bomo

veliko gibali na sveţem zraku ...

III. dejavnost

Učenci iz mape Matematične igre izberejo kartone z računskimi zgodbami (računanje do

10) ter naloge, ob katerih seštevajo in odštevajo do 10.

- V parih ali samostojno ob nizu slik sestavijo računsko zgodbo.

Zastavijo vprašanje.

Sestavijo račun in ga izračunajo

Ponovijo vprašanje in povedo odgovor.

(Če ne uporabljamo mape z matematičnimi igrami, učiteljica izbere predloge za računske

zgodbe po svojem izboru.)

- V parih ali samostojno rešujejo naloge ob katerih seštevajo in odštevajo do 10.

DZ 3, str. 39

Preberemo navodilo.

Pogovorimo se o načinu reševanja naloge.

Rešijo nalogo.


DZ 3, str. 40 – teţja naloga

Ogledajo si problemsko situacijo.

Ob sliki sestavijo matematične zgodbe.

Zastavijo vprašanja.

Sestavijo račune, jih napišejo in izračunajo.


IV. dejavnost

Uvodna motivacija – poslušanje odlomka iz 2. Stavka Simfonije št. 101 J. Haydna

Učitelj učence pred poslušanjem opozori na prepoznavanje glasbil.

Ob poslušanju učenci prepoznajo godala.

Pri drugem poslušanju posnetka učenci s topotanjem ujamejo ritem.

Učenec vodi razgovor o posnetku in napelje učence k ugotovitvam, da so topotali

enakomerno in tako teče tudi ura.

Ogled grafičnega zapisa in igranje ob zapisu

Predlog: Učitelj naredi grafični zapis – simboli za Orffova glasbila.

Učitelj učencem pove, da bodo igrali ob zapisu.

Učenci prepoznajo simbole za Orffova glasbila.

Učitelj pove, da bomo šteli na štiri in kaţe učencem kje bodo udarjali.

Učitelj razdeli Orffova glasbila (palčke, triangle, bobne).

Počasi izvajamo – igramo po grafičnem zapisu. Teţje dele izvajamo večkrat.

Igramo ob zapisu in posnetku.

26

Pregled realizacije


URA

SPO Skrbim za svoje zdravje 70.

SLJ Andraţevo sobotno dopoldne – tvorjenje zgodbe ob

sličicah

141.

MAT Računam do 10

Računske zgodbe

94.

ŠVZ

LVZ

GVZ Poslušanje: J. Haydn - Ura 47.

27

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 118.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SPO:Spoznavajo pomen redne nege telesa. Spoznavajo, da jim nekatere stvari, ki jih dobijo v

telo iz okolja, lahko škodijo. Vedo, da z umivaje rok in zob zmanjšajo količino nevarnih

snovi in drobnih bitij, ki lahko pridejo v telo ali se prenesejo na druge ljudi

SLJ: Poimenujejo predmete/bitja na sliki s knjiţnimi besedami. Poslušajo besede in

prepoznavajo končni glas v besedi. Navajajo besede na isti končni glas.

ŠVZ:Pridobivajo spretnost pri ravnanju z ţogo. Vadijo obojeročno spodnjo podajo. Navajajo se

na delo v dvojicah in aktivno sodelujejo s soigralcem. Uţivajo in sprostijo se ob igrah.

MAT: Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 10, vključno s številom 0. računske

V (konkretni) matematični situaciji uporabijo seštevanje in odštevanje kot nasprotni

operaciji.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

ţoge

SLJ

U/40,

kartončki s

črkami, sličice

SPO

DZ 3/43

MAT

sadje, mapa (didaktične

igre)

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učencem razdelimo sličice. Na tablo razporedimo črke za glasove, npr: O, A, K …

Povemo, da bodo:

- poimenovali sličice.

- besede za sličice razčlenili na glasove.

- določili končni glas v besedi.

- sličico za besedo postavili pod ustrezno črko na tabli, ki označuje končni glas v besedi,

npr.: MLEKO postavimo pod O itd.


Spodnja naloga

Preberemo naslov.

Naročimo, naj poimenujejo bitja/predmete na sliki.

Besedi za sličico določijo končni glas.

Povemo končni glas, učenci naštejejo besede, ki se končajo na določen končni glas,

npr.: Ţ – polţ; A – usta, ura, muha, ţemlja, ţelva, ţaga, ţaba …

28

II. Dejavnost

lilibi/šolska ulica1-2/hrana in zdravje/v trgovini

lilibi/šolska ulica1-2/hrana in zdravje/Tv kuhinja

Vodimo pogovor o umivanju zob. Učenci povedo, kako in kdaj si umivajo zobe.

DZ 3, str. 43

Spodnja naloga

Ogledajo si sličice.

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo.

Preverimo rešitev tako, da naštejejo pripomočke, ki so jih obkroţili.

Naštejejo pripomočke, ki jih niso obkroţili in povedo, za kaj jih uporabljajo.

Pogovarjamo se, zakaj moramo paziti na osebno higieno: umivanje rok, zob, telesa, čista

obleka ... Učenci naštejejo pripomočke, ki jih potrebujemo za umivanje.

Pogovarjamo se o boleznih, ki so jih preboleli.

Povedo, zakaj zbolimo; kaj naredimo, kadar smo bolni.

Z učenci se pogovarjamo, da obstajajo bitja – mikrobi, ki jih s prostim očesom ne vidimo.

Nekatera od njih nam lahko škodijo in zaradi njih zbolimo. Drobna bitja – mikrobe si

ogledamo v knjigah ali na internetu.

Praktično delo: Učimo se pravilno umivati roke in se pogovorimo, kdaj jih moramo umiti.

III. dejavnost

Ob matematični igri (mapa) ali igra po zamisli učiteljice učenci utrjujejo znanje seštevanja

in odštevanja do 10.

Na mizo postavimo 4 rdeča jabolka in dodamo 3 zelena jabolka.

Koliko je vseh jabolk?

Učenci povedo račun in ga izračunajo.

Ponovijo vprašanje in odgovorijo nanj.

- Na tablo narišemo 4 rdeče kroţce in 3 zelene kroţce. Vprašamo: Koliko je vseh kroţcev?

Učenci povedo račun: 4+3=7

Račun napišemo na tablo.


Na mizo postavimo 7 jabolk; 4 rdeča, 3 zelena.

Vprašamo: Koliko je jabolk?

Odvzamemo 3 zelena jabolka.

Vprašamo: Koliko jabolk smo odvzeli?

Koliko jabolk je ostalo?

Učenci povedo račun: 7-3 = 4


- Na tablo narišemo 4 rdeče kroţce in 3 zelene kroţce.

Vprašamo: Koliko je vseh kroţcev?

Prečrtamo 3 zelene kroţce.

Vprašamo: Koliko kroţcev smo prečrtali?

Koliko kroţcev je ostalo ne prečrtanih?

Učenci povedo račun: 7-3 = 4

Račun napišemo na tablo.


Ogledamo si oba računa in ju primerjamo. Ugotovijo, da je prvi račun seštevanja, drugi pa

račun odštevanja. V obeh računih so ista števila, na različnih mestih.

Učenci prerišejo tabelsko sliko.

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/493861c8-2f6d-461f-83e1-9f2100bbe162

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/bc15d805-747b-4dbc-a4f3-9f2100bb4a81

29

IV. dejavnost

Tek

Počasen tek, ki postopoma prehaja v hitrejšega (ritem teka lahko nakazujemo s ploskanjem).

Hoja in dihalne vaje, nato zopet tek s pospeševanjem.

Gimnastične vaje

Podaja ţoge z obema rokama

Vsak učenec potrebuje svojo ţogo. Vadijo spodnji obojeročni met. Pozorni smo, da

postavljajo naprej nasprotno nogo (desničarji – leva noga, levičarji – desna noga).

a) Poigravanje z ţogo

Učenci mečejo ţogo v zrak in jo lovijo, pri tem lahko izvajajo različne naloge:

- poklekni, vrzi ţogo v zrak, hitro vstani in ujemi ţogo;

- vrzi ţogo, naredi pol obrata, ujemi ţogo;

- vrzi ţogo, ploskni, ujemi ţogo; poskusi ploskniti večkrat – dvakrat, trikrat…;

- vrzi ţogo, pusti, da ţoga pade na tla, ko se odbije, jo ujemi;

- enako kot zgoraj, pri tem še ploskni ali naredi obrat;

- vrzi in ujemi ţogo, pri tem pa hodi na mestu, teci na mestu, skači na mestu;

- vrzi in ujemi ţogo med počasno hojo, hitrejšo hojo, tekom…

b) Met ob zid

Učenci mečejo ţogo ob zid in jo lovijo, ko se odbije od tal.

c) Podaja v paru

Po dva učenca si podajata ţogo in jo lovita.

Igra: Pepček - glej zbirko iger

Pregled realizacije


URA

SPO Skrbim za svoje zdravje – skrbim za čistočo telesa 71.

SLJ Končni glas v besedi 142.

MAT Seštevam in odštevam 95.

ŠVZ Podaja ţoge z obema rokama 71.

LVZ

GVZ

30

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 119.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ:Poslušajo besede in prepoznavajo končni glas v besedi. Navajajo besede na isti končni glas.

SPO: Poznajo pomen raznovrstne prehrane.

LVZ: Razumejo posebnosti risbe in slike. Poznajo osnovne slikarske materiale. Bogatijo svojo

domišljijo. Razvijajo motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

SLJ

DZ 3/44, 45 SPO

DZ 3/42, 43, 88 –

priloga 2,

šolski jedilnik

LVZ

voščenke,

gladek risalni list

(v beli ali v

svetlejši barvi),

nekaj risb in slik

učencev

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Igra: Kdo ima rad ...?

Učence povabimo v krog.

Stopimo v sredino kroga in vprašamo: Kdo ima rad pico?

Vsi, ki imajo radi to jed, vstanejo in povedo besede, ki imajo isti začetni glas kot jed – pica.

Igro nadaljuje učenec, ki je zadnji povedal besedo. Stopi v sredino kroga in postavi novo

vprašanje, npr.: Kdo ima rad marmelado? …

Učence pozovemo, naj povedo, kaj so zajtrkovali; zakaj je pomembno, da zajtrkujemo;

katere jedi so zdrave, katere ne in bi jih morali jesti le občasno, ob posebnih priloţnostih …

Preberemo šolski jedilnik za današnji dan. Povedo: katero jed imajo radi, katere ne marajo;

zakaj je dobro, da vsako jed poskusimo; …

DZ 3, str. 88 – priloga 2

Ogledajo si sličice različnih ţivil in ţivila poimenujejo.

Povedo, katera od narisanih ţivil imajo radi jedo.

Povedo, katerih od narisanih ţivil ne jedo radi.

Odgovorijo na vprašanje in utemeljijo odgovor: Imamo vsi radi ista ţivila? Zakaj ne?

Povedo, katera izmed narisanih ţivil so zdrava in katera so manj zdrava.

Izreţejo list iz DZ.

31

DZ 3, str. 42 Preberemo naslov.

Ogledamo si Carrolov diagram in ga preberemo.

Povemo, da bomo vanj razvrstili sličice ţivil.

Pogovorimo se, katere jedi bodo v posameznem pravokotniku.

Učenci izreţejo sličice in jih postavljajo v pravokotnike.

Preverimo razvrstitev sličic. Učenci utemeljujejo svojo razvrstitev.

Sličice nalepijo na ustrezno mesto.

DZ 3, str.43

Prva naloga

Preberemo navodilo.

Rečemo: Predstavljajte si, da ste šolski kuhar. Katere jedi bi izbrali za zdravo šolsko

malico?

Rešijo nalogo.

Poročajo, kako so sestavili šolsko malico in zakaj tako.

Dodatno: Učenci lahko uporabijo več barvic in z vsako obkroţijo primer ene zdrave malice.

II. dejavnost

Učencem naročimo, naj natančno poslušajo besede in določijo končni glas v besedi, npr.:

MLEKO (JOGURT, KRUH, BANANA).

DZ 3, str. 44 lilibi/šolska ulica 1-2/slovenščina/deţela ABC/velike tiskane črke

Pod vsako črko najdete nalogo z naslovom Kje v besedi

Preberejo naslov.

Učencem povemo, da bomo reševali vsako okence posebej.

Preberemo navodilo.

Pogovorimo se o reševanju nalog:

- poimenujejo predmete/bitja;

- poimenujejo predmet/bitje v okencu in preberejo črko;

- rešijo nalogo;


DZ 3, str. 45

Prva naloga

Preberemo navodilo.

Poimenujejo predmete/bitja na sliki.

Besedi za sliko določijo končni glas.

Pogovorimo se o reševanju naloge. Povedo, katere besede imajo isti končni glas/se končajo

na isti glas.

Rešijo nalogo.

Preverimo rešitve.

Druga naloga

Preberemo navodilo.

Poimenujejo predmete/bitja na sliki.

Besedi za sliko določijo končni glas.

Pogovorimo se o reševanju naloge. Povedo, katere besede imajo isti končni glas/se končajo

na isti glas?

Rešijo nalogo.

Preverimo rešitve.

III. dejavnost

Navodila

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/cd2f5d00-7999-40f2-9b9e-9ef00099d483

32

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo voščenke in risalne

liste.


Na tablo obesimo nekaj risb in slik učencev, ki so upodobljene z različnimi materiali.

Ugotavljamo, katere materiale so avtorji uporabili pri določenem likovnem delu.

Povemo, da so nekateri materiali tekoči, drugi trdi.

Ugotavljamo, v čem se risbe in slike razlikujejo.

Poudarimo: Pri risbi sta glavni točka in črta. Pri sliki je glavna barva.

Likovna naloga

Pogovorimo se o likovnem motivu: Lep nasmeh (npr. lasten portret (avtopoprtret) z lepimi

zobmi, morda portret z zdravim sadeţem v roki itn., vsekakor močan poudarek na lepih,

zdravih zobeh)

Z demonstracijo osveţimo postopek uporabe voščenk:

Izberemo črno ali temnejšo barvo in z njo črtno narišemo motiv (motiv poenostavljeno

skiciramo, na veliko, čez cel format, da si bodo pridobili občutek za velikost …) – nastane

risba. Barvamo posamezne dele motiva. Barvamo tudi z več barvami drugo preko druge, saj na ta

način doseţemo lepe učinke in bogato barvitost (demonstriramo samo na delčku slike) –

nastane slika.


Učenci začnejo z risanjem oz. slikanjem. Individualno spodbujamo in svetujemo.

Če slikajo na belo podlago, jih spodbudimo k barvanju ozadja. Lahko pa ozadje premaţejo

tudi z razredčeno vodeno barvo.

Slike spredaj podpišejo.

Vrednotenje

Ko so slike dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci

pospravijo svoje mize.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih slikarskih rešitev, prizadevnost posameznih

učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov … Učenci tudi pripovedujejo o

svojih slikah.


Pregled realizacije


URA

SPO Skrbim za svoje zdravje - zdravo jem 72.

SLJ Besede na isti končni glas 143.

MAT

ŠVZ

LVZ Slikanje s trdimi slikarskimi materiali 47., 48.

GVZ

33

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 120.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Razvijajo zmoţnost poslušanja posnetih eno govornih neumetnostnih besedil. Pozorno

poslušajo posneto pripovedovalno besedilo. Odgovarjajo na vprašanja. Določijo

zapovrstje dogajanja na slikovnem gradivu. Pripovedujejo zgodbo. Vrednotijo svojo

zmoţnost poslušanja in načrtujejo, kako bi jo lahko izboljšali.

MAT: Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 10, vključno s številom 0.

Uporabijo računske operacije pri reševanju problemov. V matematični situaciji uporabijo

seštevanje in odštevanje kot nasprotni operaciji.

ŠVZ:Razvijajo vzdrţljivost, spretnost in moč. Premagujejo ovire na različne načine. Urijo

skoke z enonoţnim in sonoţnim odrivom. Izvajajo naravne oblike gibanja.

LVZ: analizirajo besedilo pesmi Janeza Bitenca Kukavica. Se naučijo in doţiveto zapojejo

pesem Janeza Bitenca Kukavica. Ob petju pesmi Kukavica igrajo glasbeno spremljavo na

Orffova melodična tolkala.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

kiji, letvenik,

okviri švedske

skrinje, klop

SLJ

DZ 3/46

zgoščenka Lili in

Bine, posnetek

štev. 29

MAT

DZ 3/47

GVZ

notni zapis pesmi

Kukavica, Orffova

melodična tolkala

(zvončki, metalofoni,

ksilofoni, cevi…)

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učence pozovemo, naj povedo ali so ţe kdaj pomagali doma kuhati. Povedo naj: kaj so

kuhali, s kom so kuhali, kako jim je jed uspela …

Vprašamo: Imate radi zelenjavno juho? Učenci odgovorijo in utemeljijo svoj odgovor.

Povemo: Prisluhnili bomo oddaji Poštni nabiralnik na radiu Lilibi.

- Prvo poslušanje


Učenci se pripravijo na poslušanje. Ponovimo pravila poslušanja. Povemo, da bodo

besedilo poslušali dvakrat.

Pripravimo zgoščenko in posnetek štev. 29.

34

- Poslušanje

Predvajamo posnetek pri kosilu.

Učenci zbrano poslušajo.


Vodimo pogovor o poslušanem besedilu.

Ali jim je bilo besedilo všeč? Kaj so si zapomnili?

Ali je bil Rok vljuden? Zakaj ne? Ste tudi vi kdaj nevljudni?

- Drugo poslušanje


Povemo, da bomo še enkrat poslušali besedilo. Učencem naročimo, naj pozorno poslušajo

besedilo in si zapomnijo podatke.

- Poslušanje

Predvajamo posnetek. Učenci zbrano poslušajo.


Učenci odgovarjajo na vprašanja.

- Kje sta se igrala Rok in Ana? S kom sta se igrala? Kaj je v stanovanju delala mamica?

Kdaj je mamica poklicala Roka in Ano? Kam sta stekla?

- Kaj sta naredila, ko sta prišla v stanovanje? Kam sta odšla, ko sta si umila roke in se

sezula?

- Kaj je postavila mamica na mizo? Komu je najprej nalila zelenjavno juho? Kaj je

naredila Ana, ko ji je mamica nalila zelenjavno juho? Ali Rok rad je zelenjavno juho?

Mu jo je mamica nalila v kroţnik? Kaj je delal Rok, ko mu je mamica nalivala

zelenjavno juho? Kaj se je zgodilo?

- Kakšen je postal Rok, ko je polil juho? Komu se je opravičil? Kdo je pobrisal mizo? Kaj

je Rok prosil mamico? Kaj je ugotovil Rok, ko je poskusil zelenjavno juho? Ali jo je

pojedel?

- Kaj so pojedli za posladek?

- Vodimo pogovor o poslušanju, npr.: ali so upoštevali pravila poslušanja, ali so si

zapomnili podatke, na kakšen način bi lahko izboljšali poslušanje.

DZ 3, str. 46

Pozovemo učence, naj odprejo DZ in si ogledajo slike.

Preberemo naslov.

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo.

Preverimo rešitev.

Učenci ob nizu sličic pripovedujejo zgodbo.

Učenci pripovedujejo o svojih občutkih, izkušnjah in doţivetjih. Spodbujamo jih z

vprašanji, npr.:Kako ste se počutili, ko ste pripovedovali zgodbo ob sliki? Kako ste se

počutili, ko ste poslušali zgodbo? Na kaj ste se spomnili ob gledanju sličic?

II. dejavnost

Računanje na pamet. Povemo račun seštevanja ali odštevanja. Učenci ponovijo račun, ga

izračunajo in povedo rezultat.

DZ 3, str. 47

Prva naloga

Preberemo navodilo.

Ubesedijo narisani situaciji

Napišejo račune.

Druga naloga

35

Preberemo navodilo.

Izračunamo prvi račun in povemo račun seštevanja.

Samostojno nadaljujejo z delom.

Preverimo rešitve tako, da preberemo račun odštevanja in pripadajoči račun seštevanja.

Tretja naloga

Preberemo navodilo.

Izračunamo prvi račun in povemo račun odštevanja..

Samostojno nadaljujejo z delom.

Preverimo rešitve tako, da preberemo račun seštevanja in pripadajoči račun odštevanja

Četrta naloga

Preberemo navodilo.

Samostojno rešijo nalogo.

Preverimo rešitve tako, da preberemo račune.

III. dejavnost

Tek

Tek v zmernem tempu, vmes hoja z globokim dihanjem.

Gimnastične vaje

Poligon je sestavljen iz naslednjih nalog:

- učenec teče slalom med kiji,

- spleza po letveniku gor in dol,

- po vseh štirih zleze skozi okvir in pod klopjo,

- razdaljo 5m preskače po eni nogi,

- z zaletom in enonoţnim odrivom preskoči nizko klop,

- sonoţno skoči v okvir in iz njega,

- z zaletom in enonoţnim odrivom preskoči razdaljo 1,5 m,

- razdaljo 5m preskače sonoţno.

Poligon lahko uporabimo za ocenjevanje obvladovanja različnih oblik gibanja ter sonoţnih

in enonoţnih skokov.

Igra: Psiček brez utice - glej zbirko iger

IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Učenci doţiveto zapojejo pesem po lastnem izboru.

Učitelj doţiveto zapoje učencem pesem Kukavica.

Učenci pripovedujejo o kukavici.

Kukavica - učenje pesmi po metodi odmeva

Učitelj nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim.

Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.

Izvajanje glasbene spremljave

Učence razporedimo k tolkalom. Učenci bodo igrali dva tona na besedilo ku-ku .

Ku-ku, ku-ku, iz gozda odmeva, ku-ku, ku-ku, ţe kukavce glas

c g c g c g c g

Ku-ku, ku-ku, nam ptička prepeva, ku-ku, ku-ku, pomlad je ţe tu.

c g c g c g c g Petje in igranje pesmi Kukavica

Učenci doţiveto izvajajo pesem v celoti. Pri vsakem ku-ku-ju lahko igra drug učenec, nato

se menjajo.

36

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pri kosilu - poslušanje besedila, tvorjenje zgodbe ob slikah 144.

MAT Seštevam in odštevam (seštevanje in odštevanje - nasprotni

operaciji)

96.

ŠVZ Poligon 72.

LVZ

GVZ Pesem: Kukavica 48.

37

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 121.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano besedilo. Razvijajo zmoţnost predstavljanja, vţivljanja

v osebo, poistovetenja z njo. Zaznavajo in doţivljajo motive pesmi. Razumejo

sporočilnost oz. temo besedila.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in

grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični.

Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih

problemov. Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 10, vključno s številom 0.

ŠVZ:Razvijajo osnovne motorične sposobnosti. Razvijajo pozornost in sposobnost hitrega

reagiranja. Ob igrah se razvedrijo in sprostijo. Upoštevajo pravila iger.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

blazine, rutka,

zbirka iger

SLJ

B/92, 93, knjiga

Juri Muri drugič v

Afriki

MAT

DZ 3/48,

številke in

računska znaka na

A4 formatu,

mapa (kartončki s

številkami in

matematičnimi

znaki)

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija


Se spomnite Jurija Murija? Zakaj je odšel v Afriko? Koga je tam spoznal? Kako se je

počutil? Mu je bilo v daljni deţeli kaj dolgčas? Je vam kdaj dolgčas? Kaj takrat naredite? …

Najava besedila: Pesnik Tone Pavček je napisal nadaljevanje Jurija Murija. Naslov knjige je

Juri Muri drugič v Afriki.



Branje odlomka

Berilo, str. 92, 93

Preberemo odlomek. Učenci poslušajo besedilo in ga doţivljajo.

Čustveni odmor

38


Izjava po čustvenem odmoru: Jutri po dvanajsti uri pridem k vam. Vaš stari Juri.

Interpretacija


Zakaj je Juri tokrat odšel v Afriko?

Poznate še koga, ki ga tare ista teţava?

Juri se na lepem spomni svojih afriških dogodivščin. Pripovedujte: Kaj je doţivel s slonom?

Kaj je doţivel s krokodilom? Kaj je doţivel z nojem?

Branje pesmi

Preberemo pesem iz knjige.

Interpretacija


Kako je Juri šel v Afriko?

Kako je bilo, ko je prišel v Afriko? Pripovedujte.

Kdo je Jurija spremljal na potovanju po Afriki? Sta postala prijatelja?

Kaj vse sta Juri in Bongo doţivela v Afriki? Pripovedujte.

Zakaj se je Juri odločil, da se bo vrnil domov? Kdo je šel z njim?

S čim sta potovala domov?

Kako je bilo, ko sta prišla domov?

Kaj jima je rekla mama?


Vodimo pogovor o knjigah Juri Muri v Afriki in Juri Muri drugič v Afriki.

Spodbudimo učence, naj povedo, v čem sta si knjigi podobni in v čem se razlikujeta.

Povedo naj tudi, po čem vedo, da je Tone Pavček drugo knjigo napisal v modernem času.

II. dejavnost

K tabli pozovemo pet učencev. Razdelimo jim liste formata A4, na katerih so napisani

računski znaki in številke.

2 + 3 = 5 _

- Naročimo: Sestavite račun seštevanja.

Učenci preberejo račun. Napišemo ga na tablo.

Naročimo: Iz istih števil sestavite še en račun seštevanja.


Ogledajo si oba računa in ugotovijo, da sta zamenjana seštevanca, rezultat ostane isti.

- Naročimo: Iz istih števil sestavite račun odštevanja.


Naročimo: Iz istih števil sestavite še en račun odštevanja.


Ogledajo si oba računa in ugotovijo, da se rezultat spremeni.

- Preberemo račune na tabli in ugotovimo, da je število 5 največje in stoji pri računih

seštevanja na koncu, pri računih odštevanja pa na začetku.

Učenci pripravijo kartončke s številkami in matematičnimi znaki. Izberejo tri števila in

matematična znaka. V parih sestavljajo po 2 računa seštevanja in 2 računa odštevanja.

Sestavljene računa zapisujejo na liste.

Preverjamo zapise in jih popravljamo.

39

DZ 3, str. 48

Prva naloga

Preberemo navodila.

Napišejo račune in jih preberejo. Pomagajo si lahko s kartončki.

Druga naloga

Preberemo navodila.

Napišejo račune seštevanja in odštevanja. Pomagajo si lahko s kartončki.

Tretja naloga

Preberemo navodila.

Rešijo nalogo. Pomagajo si lahko s kartončki.

III. dejavnost

Igra: Barvno lovljenje

Gimnastične vaje

Elementarne igre

- Jastreb in kokoši

- Štiri hiše

Igra: Spoznati po glasu


Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pesem: Juri Muri drugič v Afriki 145., 146.

MAT Sestavljam račune 97.

ŠVZ Elementarne igre 73.

LVZ

GVZ

40

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 122.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Razvijajo skladenjsko zmoţnost: Opazujejo bitja/predmete na sliki. Ugotavljajo njihov

poloţaj in povedo kaj je blizu/daleč. Spoznavajo izraza obvestilo in napis.

SPO:Poznajo zdravstvene ustanove. Vedo čemu so namenjene in kako se v njih obnašamo.

Vedo, kje kupimo hrano, sredstva in pripomočke za higieno.




problemov. Seštevajo do 10 s tremi seštevanci..

GVZ:Analitično in doţivljajsko poslušajo posnetek Ples piščančkov v jajčnih lupinah iz dela

Slike z razstave skladatelja Modesta Petroviča Musorgskega (klavirska izvedba).

Prepoznajo izvajalca – klavir. Spoznajo pojem pianist. Poveţejo slike z glasbo.

Besedno in likovno izrazijo svoja doţivetja ob poslušanju glasbe.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

embalaţa različnih

izdelkov, igralni set

(zdravniški

kovček)

SLJ

U/38, 39

MAT

DZ 3/49

palčke, kocke,

računala, številski

trak Mapa

(kartončki s

številkami,

kartončki z znaki)

GVZ

posnetek Ples

piščančkov v jajčnih

lupinah

IZVEDBA DNE

I. dejavnmost

Vprašamo: Kje lahko kupimo sadje, zelenjavo, cvetje, mleko, med, mlečne izdelke …

Učenci pripovedujejo o svojih ţivljenjskih izkušnjah.

Pojasnimo besedo trţnica in se o njej pogovarjamo.

Povemo, da imamo sliko trţnice v učbeniku za slovenščino.

Učbenik SLJ, str. 38, 39

Preberemo naslov.

- Učenci se v dvojicah pogovarjajo o dogajanju na sliki.

- Zastavljamo vprašanja/naloge za usmerjeno branje slike.

- Pozornost učencev usmerimo na prvi krog.

Poimenujte predmete/bitja v prvem krogu. Sliko iz prvega kroga poiščite na večji sliki.

41

Ali znate prebrati besedi na vodnjaku? Kaj pomenita? Še enkrat preberimo, kaj piše na

vodnjaku. Povemo: Prebrali smo obvestilo. Na sliki preberemo še druga obvestila (trţnica

odprta, pse na vrvico).

- Pozornost učencev usmerimo na drugi in tretji krog.

Preberemo besede v obeh krogih. Povemo: Prebrali smo napise (repa, zelje, mlekomat).

Poiščite napis ZDRAVO. Zakaj ima samo ta stojnica napis zdravo? Kaj prodaja branjevka

na tej stojnici? Preberite napise.

Ali je kje napis MED? Za kaj uporabljamo med? Ga vi radi jeste? Kdaj?

Naročimo, naj poiščejo še ostale napise na sliki.

Ali ste ţe kje videli napise in obvestila? Kje? Pripovedujte.

- Pozornost učencev usmerimo na vodnjak. Vprašamo, kje stoji. Učenci povedo (blizu ţive

meje, pri vhodu na trţnico, desno od drevesa …). Kaj prodajajo na stojnicah, ki so daleč

od vodnjaka? Kaj prodajajo na stojnicah, ki so blizu vodnjaka? Je mlekomat blizu ali

daleč od vodnjaka? … Na sliki poiščemo še druge predmete/bitja, ki so daleč/blizu

vodnjaka.

Pozornost učencev usmerimo na četrti krog. Naročimo, naj poiščejo stojnico na veliki sliki

in povedo, ali je blizu ali daleč od vodnjaka.

Izberite si stojnico in povejte, npr.: kako bi jo poimenovali, kdo na tej stojnici prodaja,

kaj prodaja, kdo kupuje …

II. dejavnost

Vodimo pogovor, vprašamo: Ali je trţnica ustanova? Ali je trţnica trgovina? Ali je trţnica

tovarna? Kaj pa je lekarna? Ali je zdravstveni dom ustanova? Kdo dela v zdravstvenem

domu? Kdaj ga obiščemo? Kako se obnašamo kot kupci, bolniki ...?

Mi pa se bomo danes igrali v različnih kotičkih, kjer boste prodajalci, zdravniki, bolniki …

Pozorni bomo na vljudno vedenje.

Pripravimo različne kotičke, npr.: ambulanta, lekarna, drogerija, trgovina z ţivili, trţnica

…), kjer se otroci igrajo. Razdelimo jih v manjše skupine, sami pa si v posameznem kotičku

razdelijo vloge.

Pri zdravniku ( če imamo moţnost pripravimo pravi termometer, stetoskop ali igralni set-

zdravniški kovček)

Bolnik zdravniku opiše svoje teţave, zdravnik mu svetuje, predpiše zdravila, medicinska

sestra mu obveţe rano...

V drogeriji (uporabimo embalaţe krem, šamponov, kopeli...). Kupec kupuje pripomočke za

osebno higieno, napitke … prodajalec mu svetuje.

V trgovini z ţivili. (pripravimo embalaţo različnih izdelkov) Kupec bi rad pripravil zdravo

kosilo. Kaj vse mora kupiti?...

Opomba: Skupinam omejimo čas za igro v posameznem kotičku. Po določenem času

skupine zamenjajo kotičke.

III. dejavnost

Učiteljica pred učence postavi link kocke: tri rumene, štiri rdeče in eno modro (lahko tudi

palčke, gumbe). Učenci si jih natančno ogledajo in povedo, da so na mizi 3 rumene kocke, 4

rdeče kocke in 1 modra kocka.

Vprašamo: Ali bi znali zapisati račun, s katerim bi izračunali, koliko je vseh kock? (palčk,

gumbov)

Predstavijo svoje račune. Pravilen račun napišemo na tablo 3 + 4 + 1 =

Preberemo račun - tri plus štiri plus ena je enako osem.

Predstavimo strategijo računanja - tri plus štiri je enako sedem, sedem plus ena je enako

osem

42

Učenci prepišejo račun v zvezek.

Opomba: Učenci lahko zapišejo delni rezultat.

DZ 3, str. 49

Prva naloga

Preberemo navodilo in vprašanje.

Učenci si ogledajo problemsko situacijo. Povedo kaj je na sliki in koliko je česa.

Ponovimo vprašanje.

Preberejo račun in ga izračunajo.

Povedo odgovor.

Opomba: Učenci, ki znajo sami brati navodila, naj 2. in 3. nalogo rešijo samostojno.

Druga naloga

Preberemo navodilo.

Učenci si ogledajo problemsko situacijo.

Povedo kaj je na sliki in koliko je česa.

Napišejo račun in ga izračunajo.

Preverimo pravilnost rešitev tako, da preberejo račune.

Tretja naloga

Preberemo navodilo.

Izračunajo račune.


Opomba: Učenci, ki imajo pri delu teţave, si pomagajo z računalom ali številskim trakom.

III. dejavnost

Uvodna motivacija - analitično poslušanje Plesa piščančkov v jajčnih lupinah

Učenci prepoznajo inštrument na posnetku (klavir).

Učitelj poimenuje glasbenika, ki igra na klavir in učence seznani s pojmom pianist.

Učenci izberejo pravilen inštrument med slikami inštrumentov, ki jih učitelj nalepi na tablo.

Doživljajsko poslušanje Plesa piščančkov v jajčnih lupinah

Učitelj na tablo prilepi slike različnih ţivali.

Učitelj po ponovnem poslušanju opišejo kaj so si ob glasbi predstavljali.

Učitelj učencem prebere verze neznanega slovenskega, na podlagi katerih bodo ugotovili,

kaj je ţelel skladatelj predstaviti z glasbo:

Začivkalo 'spod jajčne je lupine,

V njej pišče čuti že svetlobo dneva.

Še malo, pa na prosto se prerine

In loti čivkajočega se speva.

Učenci ugotovijo, o čem verzi govorijo.

Učenci pravilno izberejo sliko piščančkov na tabli. (sneţenje, ognjišče, veter-vihar) s

predvajanimi odlomki in jim pripišejo številke 1, 2 in 3.

Doživljajsko poslušanje in likovno ustvarjanje

Poslušali bomo skladbo v celoti.

Učenci slikajo na temo ples piščančkov jajčnih lupinah. Naslikajo vsebino, povezano z

glasbo in verzi.

43

Pregled realizacije


URA

SPO Igre vlog - v lekarni, pri zdravniku … 73.

SLJ Kupujemo na trţnici - obvestila in napisi 147.

MAT Računam s tremi seštevanci 98.

ŠVZ

LVZ

GVZ Kaj mi pripoveduje glasba 49.

44

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 123.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pravljico. Razvijajo zmoţnost predstavljanja,

vţivljanja v osebo, poistovetenja z njo. Prepoznavajo glavne in stranske knjiţevne osebe.

Razvijajo sposobnost razumevanja motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Razvijajo

sposobnost zaznavanja razlike med dogajanjem v domišljijskem in realnem svetu.

Spoznavajo medbesedilnost.

ŠVZ:Utrjujejo tehniko spodnje podaje. Razvijajo koordinacijo oko – roka. Pridobivajo

pozornost. Navajajo se na sodelovanje v skupini.




problemov. Spoznajo sestavo besedilnega problema in ločijo (besedilo), podatke,

vprašanje. Obnovijo problem s svojimi besedami. Seštevajo in odštevajo v mnoţici

naravnih števil do 10, vključno s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju

problemov.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

različne ţoge,

zaboj, radio

SLJ

B/26, 27, knjiga

Jure Kvak-Kvak

MAT

DZ 3/50

palčke, kocke

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Učence razdelimo v skupine.

Naročimo, naj si izmislijo zgodbo z naslovom: Kaj bi se zgodilo, če bi popili 50 litrov vode.

Najava besedila: Poslušali bomo pravljico o dečku Juretu. Spoznali bomo, kaj se mu je

zgodilo.



Pripovedovanje/branje pravljice

Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo besedilo in ga doţivljajo.

45

Čustveni odmor


Izjava po čustvenem odmoru: Vse bom storila, kar mi ukaţeš, Jure začarani, samo postani

spet Jure.

Interpretacija


- Knjiţevne osebe

Katere osebe nastopajo v pravljici?

Katera je glavna knjiţevna oseba? Kakšna je? Povejte kaj o njej.

Kakšna je teta Otilija?

- Knjiţevno dogajanje

Kje stanuje Jure?

Kdo pazi Jureta, ko sta starša v sluţbi?

Kaj je teta skuhala za kosilo?

Kaj je Jure delal pri kosilu? Zakaj? Ste kdaj podobni Juretu? Pripovedujte.

Kaj je rekla teta Otilija?

Kaj se je zgodilo potem? Zakaj se je to zgodilo?

Pripovedujte, kako je bilo, ko je bil Jure ţaba.

Kako se je pravljica končala?

Branje pravljice

Še enkrat preberemo pravljico.


- Berilo, str. 26, 27

Preberemo odlomek.

Povabimo učence, naj si ogledajo ilustraciji.

Povedo naj, kaj in kje (v realnem svetu) prikazuje prva ilustracija.

Povedo naj, kaj in kje (v domišljijskem svetu) prikazuje druga ilustracija.

- Vodimo pogovor o pravljicah Janček Jeţek in Jure Kvak-Kvak.

Se spomnite pravljice Janček Jeţek? Komu je nagajal Janček? Kako ji je nagajal?

Kumu je nagajal Jure? Kako ji je nagajal?

Kaj je bilo v obeh pravljicah tisto, kar je sproţilo nekaj nenavadnega?

V čem sta si pravljici podobni?

II. dejavnost

Na mizo postavimo 8 barvic. Učenci jih preštejejo. Odvzamemo najprej 4, nato še 3 barvice.

Vprašamo: Koliko barvic je bilo na mizi? Koliko barvic smo odvzeli? Koliko barvic je

ostalo? Učenci povedo račun in odgovor.

Račun napišemo na tablo 8 – 4 – 3 = 1

Preberemo račun – osem minus štiri minus tri je enako ena.

Predstavimo strategijo računanja – osem minus štiri je enako štiri, štiri minus tri je enako

ena.

Učenci prepišejo račun v zvezek.

Opomba: Učenci lahko zapišejo delni rezultat.

Demonstriramo še nekaj podobnih primerov. Učenci oblikujejo račun, ga izračunajo in

napišejo v zvezek.

DZ 3, str. 50

Prva naloga

Preberemo navodilo in vprašanje.

Učenci si ogledajo problemsko situacijo. Povedo kaj se dogaja na sliki.

Ponovimo vprašanje.

46

Preberejo račun in ga izračunajo.

Povedo odgovor.

Opomba: Učenci, ki znajo sami brati navodila, naj 2., 3. in 4. nalogo rešijo samostojno.

Druga naloga

Preberemo navodilo.

Učenci si ogledajo problemsko situacijo. Povedo kaj je na sliki in koliko je česa.

Napišejo račun in ga izračunajo.


Tretja in četrta naloga

Preberemo navodilo.

Izračunajo račune.


Učenci, ki imajo pri delu težave, si pomagajo z računalom ali številskim trakom.

III. dejavnost

Igra: Kdo se boji črnega moţa - glej zbirko iger

Gimnastične vaje

Igre za utrjevanje spodnje podaje

- Učenci ţogo podajajo s spodnjo podajo, lovijo jo pa z obema rokama.

- Učenci se razdelijo v skupine po tri, postavijo se v obliki trikotnika. En učenec vrţe ţogo

visoko v zrak, druga dva (tisti, ki je bliţji) jo skušata ujeti.

- Enaka postavitev kot zgoraj. Učenci podajajo ţogo drug drugemu, na znak zamenjajo smer

podajanja.

- V vsaki ekipi naj bo 6 do 8 igralcev. Igralci se postavijo v krog. Ko igra glasba, drug

drugemu (vsak svojemu sosedu) podajajo ţogo, kot bi bila “vroč krompir”. Ko glasba neha

igrati, takoj nehajo s podajanjem. Učenec, ki ima ţogo, dobi kazensko točko.

- Na sredino igrišča damo večji zaboj ali škatlo, ki je poln ţog. Eden izmed učencev meče

ţoge po igrišču, ostali morajo čim hitreje prinesti ţoge nazaj (nosijo lahko samo po eno

ţogo naenkrat). Ali bo “metalcu” uspelo izprazniti zaboj?

Igra: Zbiralec ţog - glej zbirko iger

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pravljica: Jure kvak – kvak 148., 149.

MAT Računam z dvema odštevancema 99.

ŠVZ Igre z ţogo - utrjevanje spodnje podaje 74.

LVZ

GVZ

47

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 124.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SPO: Znajo se za delo pripraviti in po delu pospraviti. Znajo pripraviti preprosto jed.

LVZ: Ponovijo znanje o slikarskih materialih in pripomočkih. Navajajo se na postopno

lepljenje – od večjih ploskev, do prekrivanja z manjšimi. Razvijajo domišljijo. Ob

rezanju in lepljenju papirjev razvijajo motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

U/48, 49,

pet listov A4

format – različnih

barv

sadje, posode,

skodelice, noţi,

ţlice, prtički

LVZ

papirnate

nakupovalne

vrečke, barvni

papirji, škarje,

lepilo

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Z učenci se pogovarjamo kolikokrat na dan jemo, kako se imenujejo posamezni obroki, ki

jih jemo v določenem delu dneva.

Pogovarjamo se, kaj delamo v posameznem delu dneva.

Učence razdelimo v pet skupin. Vsaka skupina dobi list A4. - določene barve.

Primer lista za skupino

ZJUTRAJ

ZAJTRK

KAJ DELAM? KAJ JEM?

Na ostale liste napišemo dele dneva, obrok:

dopoldne – dopoldanska malica

opoldne – kosilo

48

popoldne – popoldanska malica

večer – večerja

Napisa: KAJ DELAM in KAJ JEM sta na vseh listih.

- Navodilo za delo skupin: Oglejte si list. Razdeljen je na tri dele. Preberite kaj piše v

zgornjem delu lista. V ta del lista ne boste risali ali pisali. Preberite, kar piše v spodnjih

dveh delih lista. V ta dva prostora boste risali. Pogovorite se kako boste delali, kaj boste

narisali.

- Učenci delajo v skupinah. Svetujemo in pomagamo.

- Vsaka skupina predstavi svoje delo. Prva predstavi delo skupina, ki ima list z napisom

zjutraj. Nato naj učenci sami povedo, katera skupina bo poročala naslednja (dopoldan …).

- Po poročanju posamezne skupine, list pritrdimo na vidno mesto. Po poročanju vseh skupin,

dobimo časovni trak in se o njem pogovorimo.

Učbenik SPO, str. 48

Preberemo naslov v učbeniku in učencem povemo, da bomo ob slikah v učbeniku in ob

časovnem traku, ki smo ga izdelali, ponovili kar smo novega spoznali.

Tretja slika

Ogledajo si sliko in preberejo napis pod sliko.

Na časovnem traku poiščemo dejavnosti, ki so povezane z gibanjem in se o njih

pogovarjamo. Povemo v katerih delih dneva se gibljejo največ in utemeljijo pomen gibanja

za zdravje.

Opomba: Po istem postopku vodimo pogovor ob 4., 5. in 6. sliki.

Učencem naročimo, naj si še enkrat ogledajo 3., 4., 5. in 6. sliko in povedo, kdaj ţivimo

zdravo.

Povzamemo: Če se dovolj gibljemo, zdravo jemo, veliko pijemo, skrbimo za osebno higieno

in dovolj počivamo, skrbimo za svoje telo in s tem za svoje zdravje.

Predlagamo da še enkrat poimenujemo dele telesa. To bomo naredili tako, da vstanete,

poslušate navodila in opravite nalogo.

Navodila:

- Pokimaj z glavo.

- Z rokama pokrij ušesa.

- Primi se za nos.

- Umivaj si zobe.

- Odpri usta.

- Pokaţi jezik.

- Zapri oči.

- S komolci se nasloni na klop.

- Nagubaj čelo.

- Podrgni se po bradi.

- Pokaţi vrat.

- Dvigni ramena.

- Kje imaš popek?

- Počepni.

- Poklekni.

- Premikaj se po kolenih.

- Usedi se na tla in se primi za stopali.

- Vstani in v gleţnju zavrti nogo.

- Dvigni palec na roki.

- S kazalcem pokaţi luč.

- Mezinca si vtakni v uho.

- Na prstanec si natakni prstan.

49

- S sosedom se dotaknita s sredinci.

Vprašamo: Kateri deli telesa so čutila? Pozovemo učenca k tabli. Pokaţe naj čutilo. Učenci

poimenujejo čutilo in povedo, kaj z njim zaznavamo.

II. dejavnost

Učence povabimo k mizi, kjer smo pripravili vse potrebno za pripravo sadne solate.

Poimenujejo sestavine in pripomočke. Ob pripomočkih se pogovorimo, kako ravnamo z

njimi.

Vprašamo: Katero jed lahko pripravimo?

Učbenik SPO, str. 49


Ogledajo si sličice in ugotovijo, ali imamo ustrezne sestavine in pripomočke za pripravo

sadne solate.

Preberejo, kaj govori Bine.

Ob posamezni sličici se pogovorimo, kaj in kako bomo delali.

Preberemo, kaj govori Lili.

Praktično delo

- Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina dobi noţe, s katerimi bodo rezali sadje in večjo

posodo. Narezano sadje v posodi zmešajo, mu dodajo limonin sok ter ga razdelijo v

skodelice. Lahko stepemo sladko smetano in z njo okrasimo sadmo solato, lahko ji dodamo

rozine...

- Po delu pospravijo odpadke, jih odloţijo v koš za biološke odpadke in pomijejo posodo ter

očistijo mize.

- Pripravimo pogrinjke, pribor, skodelice s sadno solato in si zaţelimo dober tek.

pogovorimo - kaj ste izvedeli, česar prej še niste vedeli? III. dejavnost

Navodila

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem.

Pripravimo papirnate vrečke (navadne, brez reklamnih napisov), škarje, lepilo in kolaţ papir

ali druge barvne papirje iz koledarjev, plakatov, revij …


Pogovorimo se o tem, s čim vsem lahko slikamo.

Spomnimo se, da je slikanje izraţanje z barvo, torej slikamo tudi tedaj, ko lepimo barvne

ploskve.

Likovna naloga

Pogovorimo se o nakupovanju in nakupovalnih vrečkah.

Poudarimo, kako pomembno je, da ne uporabljamo plastičnih vrečk, pač pa vrečke iz

papirja ali blaga.

Tudi mi bomo izdelali papirnato nakupovalno vrečko. Na njej bomo z barvnimi oblikami

pripovedovali o naravi … (npr. drevo, cvetoči travnik, ptica, riba … - skratka, ponudimo

jim preprost, a učinkovit motiv)

Demonstracija postopka rezanja barvnih ploskev in lepljenja:

Najprej nareţemo največje ploskve, potem dodajamo manjše. Ploskve lepimo na steno

vrečke, drugo preko druge.


Učenci izrezujejo barvne ploskve in jih lepijo na vrečke. Individualno jih spodbujamo,

pozorni smo, da upoštevajo postopek lepljenja od večjih ploskev do manjših.

Spodbujamo k dobrim idejam in vztrajnosti pri rezanju in lepljenju.

Svoje vrečke na majhno podpišejo.

50

Vrednotenje

Ko so vrečke dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci

pospravijo svoje mize. (Pozneje jih bodo odnesli domov in jih uporabili.)

Pogovorimo se o barvnih ploskvah, ki so jih učenci uporabili na izdelkih. Učenci lahko tudi

pripovedujejo o svojih izdelkih.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih

učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov …


Pregled realizacije


URA

SPO Naš mali projekt: Pripravimo sadno solato

Spoznali smo

74.,75.

SLJ

MAT

ŠVZ

LVZ Slikanje – barvna ploskev: Poslikava papirnate

nakupovalne vrečke

49., 50.

GVZ

51

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 125.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:


Cilji

SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pesem. Zaznavajo rimo. Razvijajo občutek za zvočnost

jezika tako, da iščejo besedne dvojice, ki se rimajo. Razumejo besedilo. Zaznavajo

osrednjo literarno osebo.

Ponovijo, utrdijo in v novih situacijah uporabijo pridobljeno znanje.

MAT:Prepoznajo in poimenujejo osnovne geometrijske oblike like.

ŠVZ: Utrjujejo tehniko spodnje podaje. Navajajo se na natančno zadevanje cilja. Pridobivajo

spretnost in koordinacijo. Navajajo se na disciplinirano delo.

GVZ:Analitično in doţivljajsko poslušajo 1. stavek iz Mozartove Male nočne glasbe.

Prepoznajo zvočne barve godal. Se naučijo in doţiveto zapojejo melodijo Male nočne

glasbe z besedilom.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

modeli teles, barvne

krede, kolaţ papir

SLJ

B/80, 81, večji bel

papir, U/41

ŠVZ

ţoge, različne

tarče, tepeţka

GVZ

posnetek 1. stavka

Male nočne glasbe

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

- Na tla poloţimo večji bel papir. Povemo, da je to prt. Prt bi lahko postal tudi vrt.

Naročimo, naj poslušajo besedi PRT – VRT in povedo, kaj opazijo.

Povabimo učence, naj poiščejo besedne dvojice, ki se rimajo.

- Spodbudimo učence, naj povedo, kaj imajo doma na prtu.

Povedo naj tudi, kaj imajo doma na vrtu.

Ali lahko prt postane vrt? Kako?

Predlagajo, kako naj narišemo na prt vrt. Posamezni učenci rišejo

- vrt in v njem gredice.

- kroţnike , ki so…

- kozarce, ki so…

- ţlice, ki so…

- vilice, ki so…

- noţe, ki so…

52

- skledo, polno sadja, ki je…

- vazo z roţami, ki je…

Ogledamo si naš prt – vrt. Učenci povedo svoje mnenje.

Najava besedila: Čuden prt, kajne? Podoben prt – vrt je v pesmi Saše Vegri z naslovom

Otokar I.


Pripravijo se na poslušanje.

Branje in literarnoestetsko doživetje

Doţiveto preberemo/povemo pesem.

Učenci poslušajo in doţivljajo besedilo.

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem.

Interpretacija


Berilo, str. 80, 81

- Branje pesmi

Ponovno preberemo pesem.

- Razumevanje besed

Kaj pomeni, da je presadil?

Kaj pomeni gredica?

- Nejezikovno izraţanje razumevanja besed

Naročimo, naj pokaţejo, kako Otokar rije s prsti; kako Otokar maţe s prsti.

- Zaznavanje glavnega literarnega lika

Kdo je vrtnar?

Koliko je star vrtnar?

Zakaj mu pesnica pravi veliki Otokar?

- Razumevanje besedila

Kaj kriči vrtnar Otokar?

Zakaj tako kriči? (Ţeli biti prvi pri jedi.)

Kaj bo s prtom?

Zakaj bo prt visel na vrtu?


- Branje pesmi

Ponovno preberemo pesem.

- Tvorjenje besedila: Otokar slikar

Spodbudimo učence, naj pripovedujejo, kako je veliki Otokar postal slikar.

Veliki Otokar je postal slikar. Vzel je mamino šminko in …

II. dejavnost


Preberemo naslov in naročimo, naj si ogledajo slike. Učenci, ki berejo lahko berejo

besedila v oblačkih.

Učenci vzamejo v roke Lili ali Bineta. Pogovarjamo se ob prvi sliki.

Prva slika – levo zgoraj

Preberemo besedilo v oblačku za Lili. Vprašamo: Kaj je beseda mlekomat? (napis)

Preberemo besedilo v oblačku pri Binetu in vprašamo: Kako je Bine vedel, da lahko kupita

mleko?

Druga slika – levo spodaj

Preberemo besedili v obeh oblačkih in vprašamo: Kje je Lili prebrala obvestilo? Kaj

sporoča obvestilo na vodnjaku?

53

Kje v domačem kraju opaziš obvestila? Katera? Kaj sporočajo?

Tretja slika – desno zgoraj

Preberemo vprašanji v obeh oblačkih in odgovorimo.

Predlagamo igro,

- v kateri iščemo besede, ki imajo isti začetni in končni glas, npr.: ČOPIČ. ANA, OTO,

ATA, JERNEJ …

- kjer učenci iščejo besede, ki imajo isti začetni glas kot njihovo ime.

- kjer iščejo besede, ki imajo isti končni glas kot njihovo ime.

Četrta slika – desno spodaj

Preberemo besedili v obeh oblačkih in vprašamo: Kje stoji Bine? Kje stoji Lili?

Naredimo nekaj dejavnosti v katerih uporabimo izraza blizu/daleč. Npr.: Kaj je blizu vrat?

Kaj je daleč od vrat? Blizu vrat postavi stol. Dotakni se stene, ki je daleč od vrat. Itd.

III. dejavnost

Učence povabimo v polkrog. Pred njih postavimo modele teles in ponovimo kar vemo o

telesih. Vzamemo kocko in jo opišemo.

Na kocki s kredo pobarvamo ploskev. Ploskev odtisnemo na papir. Vprašamo: Kaj je

odtisnjeno na papirju? Učenci predstavijo svoja poimenovanja. V kolikor od učencev ne

dobimo poimenovanja kvadrat, ga poimenujemo mi.

Opomba: Po enakem postopku odtisnemo pravokotno ploskev kvadra za pravokotnik,

ravno ploskev valja za krog in trikotno ploskev (piramida) za trikotnik.

Še enkrat si ogledamo vse odtise in jih poimenujemo ter poimenovanja napišemo ob lik.

Povemo, da so pravokotnik, kvadrat, krog in trikotnik liki.

Učenci pripravijo škarje in list kolaţ papirja. Naročimo, naj s prosto roko narišejo kvadrat,

pravokotnik, trikotnik in krog. Like naj izreţejo in jih razvrstijo v ustrezne obroče.

O delu se pogovorimo in povemo, da so like risali s prosto roko.

Na tla poloţimo 4 obroče in ob njih kartonček z narisanim likom. Učenci razvrstijo like v

ustrezen obroč.

IV. dejavnost

Igra: Tepeţkanje

Gimnastične vaje

Met v cilj

Naredimo toliko postaj, da na vsako pridejo po največ štirje učenci. Na vsaki postaji je ţoga,

ki jo učenci izmenjaje mečejo v cilj. Ţoge so lahko različno velike in teţke. Menjamo

tolikokrat, da vsi učenci obhodijo vse postaje. Na vsaki postaji naj otrok opravi vsaj deset

metov.

Primeri nizkih tarč:

- obroč na tleh,

- škatla ob steni,

- tri plastenke postavljene na klopi,

- trije stoţci postavljeni v obliki piramide.

Primeri visokih tarč (nalepljene ali narisane so na zid, naj bodo na različnih višinah):

- obroč,

- geometrijske oblike različnih velikosti (trikotnik, kvadrat,…),

- smeškoti različnih velikosti.

Igra: Ţoganje v krogu


54

V. dejavnost

Uvodna motivacija-analitično poslušanje 1. stavka Male nočne glasbe

Učenci prepoznajo posamezna godala na posnetku.

Učitelj predstavi najbolj znano glasbeno delo skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta in

učencem pokaţe njegov portret.

Doživljajsko poslušanje 1. stavka Male nočne glasbe

Učitelj na tablo prilepi slike različnih razpoloţenj in izrazov (npr. veselje, ţalost, ples,

spanje, metulje, polţa,…)

Po poslušanju učenci povezujejo sličice z glasbo in opisujejo svoja doţivetja o poslušanju.

Ob poslušanju ujamejo ritem skladbe s trkanjem po kolenih.

Petje melodije 1. stavka Male nočne glasbe

Učitelj učence pozove, naj poskusijo zapeti melodijo na zlog la.

Učitelj recitira besedilo, s katerim bodo zapeli zdaj ţe znano melodijo:

Vsi zapojmo, muzicirajmo, le čigava muzika je to?

Znan je zvok sladkih melodij in lepih harmonij, ki ljubimo jih vsi.

Zapojmo pa pa, pa pa, pa pa, pa pa, pa zvok teh sladkih melodij,

le kdo pozna jih ne, to Mala nočna glasba je.

Učitelj nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim.

Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.

POMEMBNO: Za naslednje ure SPO bomo potrebovali spomladanske cvetice.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pesem: Otokar I.

Spoznali smo

150.

MAT Liki - odtiskujem ploskve 100.

ŠVZ Met ţoge v cilj 75.

LVZ

GVZ Kaj mi pripoveduje glasba 50.

Documents

7. sklop: ZDRAVO ŢIVIM Čas: 15 dni Berem sličice ... · Elementarne igre Pantomima LVZ Risanje na temno podlago - praskanka (2 uri) GVZ Glasbene izmišljarije Glasbene uganke