-8%/-$1$ 6/29(1,-$ '58ã792 ã78'(1729 %,2/2*,-(dsb.si/wp-content/datoteke/ekosistemi/2008_Mljet.pdf · (NRVLVWHPL -DGUDQD 0OMHW 0LVOLP GD JRYRULP Y LPHQX YVHK ÿH WUGLP GD VPR VH

DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE

LJUBLJANA - SLOVENIJA

Ljubljana, 2016

Ekosistemi Jadrana - Mljet 2008

Ekosistemi Jadrana Mljet 2008

Izdalo in založilo: Društvo študentov biologije, Večna pot 111, 1000 Ljublja-na

Uredila: Aleš Tomažič in Tanja Sunčič

Besedila so pisali: Barbara Bric, Dejan Galjot, Peter Glasnovič, Matjaž Gre-gorič, Matej Hočevar, Roman Luštrik, Matjaž Premzl, Maja Sopotnik, Aleš Tomažič, Melita Vamberger, Damjan Vinko in Barbara Zakšek.

Fotografirali so: Andrej Anderlič, Dejan Galjot, Peter Glasnovič, Matej Hočevar, Jasna Lojk, Matjaž Premzl, Maja Sopotnik, Melita Vamberger, Barba-ra Zakšek, Eva Zupan.

Naslovnica: Martin Turjak

Oblikovali in pripravili za tisk: Tanja Sunčič, Aleš Tomažič in Damjan Vin-ko

Natisnil: Demago d.o.o.

Leto izdaje in naklada: 2016, 80 izvodov

/W-<ĂƚĂůŽǎŶŝǌĂƉŝƐŽƉƵďůŝŬĂĐŝũŝ EĂƌŽĚŶĂŝŶƵŶŝǀĞƌǌŝƚĞƚŶĂŬŶũŝǎŶŝĐĂ>ũƵďůũĂŶĂ

ϯϳϵϴϮϱ;ϰϵϳϱDůũĞƚͿΗϮϬϬϴΗ

<K^/^dD/:ĂĚƌĂŶĂDůũĞƚϮϬϬϴďĞƐĞĚŝůŽĂƌďĂƌĂƌŝĐĞƚĂůƵƌĞĚŝůĂůĞƓdŽŵĂǎŝēŝŶdĂŶũĂ^ƵŶēŝēĨŽƚŽŐƌĂĮƌĂůŝŶĚƌĞũŶĚĞƌůŝēĞƚĂů->ũƵďůũĂŶĂƌƵƓƚǀŽƓƚƵĚĞŶƚŽǀďŝŽůŽŐŝũĞϮϬϭϲ

/^Eϵϳϴ-ϵϲϭ-ϵϯϵϯϲ-ϯ-ϱ ϭƌŝĐĂƌďĂƌĂϮdŽŵĂǎŝēůĞƓϭϵϴϲ- ϮϴϳϳϱϳϬϱϲ


DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE

LJUBLJANA - SLOVENIJA

EKOSISTEMI JADRANA - MLJET 2008

Ljubljana, 2016


2


KAZALO

UVODNIK ............................................................................................................ 4

POROČILA SKUPIN

POROČILO SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE ........................................ 6

POROČILO SKUPINE ZA HROŠČE ....................................................... 10

POROČILO SKUPINE ZA METULJE ..................................................... 13

POROČILO SKUPINE ZA KOBILICE ................................................... 17

POROČILO SKUPINE ZA PAJKE ........................................................... 22

POROČILO SKUPINE ZA LITORAL ...................................................... 26

POROČILO SKUPINE ZA BOTANIKO ................................................ 29

POROČILO SKUPINE ZA PTICE ............................................................ 35

POROČILO SKUPIN ZA DVOŽIVKE IN PLAZILCE .................. ϯϴ POROČILO SKUPINE ZA NETOPIRJE ................................................ 43

TABORIŠČNIKI ................................................................................................ 51

ZAHVALA ........................................................................................................... 53

3


UVODNIK

Aleš TOMAŽIČ, vodja tabora

Kot je že dandanes tradicija, smo se študenti biologije tudi v čudoviti pomladi leta 2008 odpravi na 9 dnevno pohajkovanje po izbranem delu obale naših južnih sosedov. To leto nas je zaneslo na prav poseben kraj, vsaj kar zadeva društvene tabore na Hrvaškem. Izbrana lokacija je bila namreč otok Mljet, ista kot že 10 let prej, na prvih Ekosistemih Jadrana. Med 26. 4. in 4. 5. je tam delovalo 11 skupin: ptiči, kačji pastirji, netopirji, metulji, pajki, kobilice, hro-šči, plazilci, dvoživke, rastline ter litoral, med katere se je porazdelilo kar 65 udeležencev in mentorjev. Tudi nekaj tujcev se je udeležilo naše večdnevne ekspedicije. Nekatere je zanimala sprememba v zadnjih desetih letih, nekate-re, ki smo bili na Mljetu prvič, pa je zanimala predvsem narava na enem naj-južnejših otokov Hrvaške.

Nastanjeni smo bili prav v istem kampu kot že deset let nazaj, poimenova-nem po šarmantni šefici Marini. Marina se je nekaterih veteranov (predvsem Barbare Bric – Bricke) še spomnila in nas sprejela kot stare znance. Težko si predstavljam, da bi nam kjerkoli lahko šlo boljše, saj je v teh dneh skrbela za nas kot druga mati. Priskrbela nam je zaklenjeno sobico, ki je služila kot labo-ratorij, garažo v kateri smo lahko ponočevali tudi ob dežju, predvsem pa kru-ha, da nismo bili lačni. Vsa hvala njej. Tople obroke pa sem položil kar v najbolj kompetentne roke – svoje lastne. Kljub temu da sem imel v kuhinji pomočnika, Tomaža Jagarja, je posledica tega žal bila tudi ta, da sem od sa-mega življenja na otoku videl bolj malo.

Vodenje tabora s toliko udeleženci je sila zapletena zadeva. Na srečo, sem imel ves čas ob sebi pomočnice: takratno predsednico DŠB - Barbaro Zak-šek, Niko Kogovšek, Evo Zupan in Saro Javornik Cregeen, ki so pomagale pri organizaciji, nadzirale moje kuhanje in skrbno bdele nad vsemi mojimi potezami :).

Taborska kuhinja. Foto: Matjaž Premzl.

4


Mislim, da govorim v imenu vseh, če trdim, da smo se imeli super in da se čez deset let z veseljem še enkrat vrnemo. Otok Mljet ponuja še polno neodkritih skrivnosti, sploh pa v luči globalnega segrevanja. Kaj so počele skupine na taboru, lahko preberete v nadaljevanju tega zbornika.

Utrujeni taboriščniki. Foto: Matjaž Premzl.

5


POROČILO SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE

Damjan VINKO – [email protected]

Udeleženci: Mojca Plankl, Andrej Anderlič, Maja Vrhovnik, Tadeja Papler

UVOD

Z malim številom podatkov do časa tabora je Dalmacija območje, ki je odo-natno slabo poznano. Hrvaški viri vsebujejo v večji meri zastarele podatke, novejših pa v literaturi ni mogoče najti. Zato so za območje Mljeta, Brača, Hvara, Korčule in Pelješca k znanju o pojavljanju kačjih pastirjev bistveno pripomogli študentski tabori Društva študentov biologije, saj so to skoraj edini javno dostopni podatki s tega območja.

METODE DELA IN IZBRANE LOKALITETE

Terensko delo je potekalo med 27. 4. in 2. 5. 2008, ko smo prečesali 21 lokali-tet ter na 17 lokalitetah tudi zabeležili prisotnost kačjih pastirjev. Pregledali smo območje obeh blatin in Slatine ter druge antropogene vode v okolici Rope, Velikega Planjaka na Knežem polju. Nekajkrat smo kačje pastirje našli tudi na povsem naključnih poteh.

Pri delu smo uporabili običajne metode lova: metuljnice za lovljenje odraslih osebkov, rabo vodnih mrež v obliki osmic za vzorčenje ličink ter pozorno oko in trda kolena za pobiranje levov. Odrasle smo določili že tekom teren-skega dela, determinacijo ličink pa prepustili nočnim užitkom. Pri določevanju smo si pomagali z ročnimi in stereo lupami ter različnimi določevalnimi klju-či.

KRAJŠA RAZPRAVA

V okviru terenskega dela smo na 17 lokalitetah od 21 (Tabela 1) popisali 19 vrst kačjih pastirjev (Tabela 2).

Tabela 1: Seznam lokalitet.

Št. lok

Kraj in točno najdišče Vreme Ura Datum

1 Blato: betonski zbiralniki vode od vasi proti Blatini

sončno 16h 28. 4.

2 Blato: Blatina, SV od vasi sončno, rahel veter 14h 28. 4.

3 Blato: cesta, SZ od vasi sončno, rahel veter 12h 27. 4.

4 Blato: kal, V od pokopališča sončno 17h 28. 4.

5 Blato: travnik SZ od vasi sončno 16h 2. 5.

6 Kozarica: Slatina, JV od vasi sončno, rahel veter 10h 27. 4.

6


Št. lok

Kraj in točno najdišče Vreme Ura Datum

7 Ropa: betonski zbiralniki vode v kotanji Z od vasi

sončno 15h 2. 5.

8 Ropa: mlaka ob odlagališču SV od vasi Ropa oblačno (včeraj dež) 16h 30. 4.

9 Ropa: napolnjen čoln na Z koncu polja (kotanje) Z od vasi Ropa

sončno 16h 2. 5.

10 Goveđari: izvir vode, 200 m V od vodnega zajetja pri ambulanti

sončno 13h 28. 4.

11 Veliki Planjak: cesta pod Velikim Planjakom sončno 11h 28. 4.

12 Veliki Planjak: zajetje vode tik ob serpentini sončno 13h 28. 4.

13 Veliki Planjak: ilovnati mlaki 200 m od ceste pod Velikim Žabokikom

oblačno (včeraj dež) 11h 30. 4.

14 Kneže polje: pot do Knežega polja, 100 m od glavne ceste

oblačno (včeraj dež), rahel veter

12h 30. 4.

15 Kneže polje: korita na Knežem polju oblačno (včeraj dež), rahel veter

13h 30. 4.

16 Kneže polje: travnik pri Knežem polju, 150 m od glavne ceste

oblačno (včeraj dež), rahel veter

14h 30. 4.

17 Ropa: makadamska pot, 100 m Z od vasi Ropa proti Obali

sončno, rahel veter 12h 1. 5.

18 Prožura: Blatina S od vasi oblačno 12h 29. 4.

19 Sobra: rob poti 50 m S od blatine oblačno, rahel veter 15h 30. 4.

20 Sobra: SZ breg Blatine sončno, rahel veter 13h 1. 5.

21 Maranovići: glavna cesta skozi Maranoviće sončno, rahel veter 14h 1. 5.

Na največ lokalitetah smo našli afriškega minljivca (Anax ephippiger), številčno pa je prevladoval modri kresničar (Ischnura elegans), kar nas ni presenetilo, saj je ta vrsta tolerantna na brakično, a ne preveč kislo, vodo.

Tabela 2: Seznam vrst kačjih pastirjev najdenih na taboru po posameznih lokalitetah.

Vrstno ime Prisotnost na lok. iz tabele 1

Lestes barbarus 4 (imago, larva)

Chalcolestes viridis 6 ( imago), 20 (larva)

Ischnura elegans 2, 6, 19, 20 (vse imago)

Erythromma lindenii 20 (imago)

Aeshna affinis 13 (larva)

Aeshna mixta 13 (larva)

7


Vrstno ime Prisotnost na lokaciji iz tabele 1

Anax imperator 13 (imago)

Anax parthenope 20 (imago, larva)

Anax ephippiger 3, 10, 11, 14, 16 (vse imago)

Cordulia aenea 9, 20 (vse larva)

Libellula depressa 7 (imago, larva)

Libellula quadrimaculata 12 (larva), 20 (imago)

Orthetrum cancellatum 2, 6 (vse imago)

Orthetrum coerulescens 2 (imago)

Sympetrum fonscolombii 17, 21 (vse imago)

Sympetrum meridionale 5 (imago)

Sympetrum sanguineum 2, 9 (vse larva)

Sympetrum striolatum 9, 20 (vse larva)

Crocothemis erythraea 12 (larva)

Do sedaj je bilo na Mljetu najdenih 13 vrst (Adamović 1967, Rössler 1900), od teh v času našega raziskovanja nismo našli dveh: malega rdečeokca (Erythromma viridulum) in temnega slaniščarja (Selysiothemis nigra). Zadnji je na Hrvaškem redek in se pojavlja samo na nekaj lokalitetah v Dalmaciji in Kvar-nerju (Ferletič 2005). Najdemo ga predvsem v osrednji Aziji in na Bližnjem Vzhodu, po malem pa je raztresen po celem Mediteranu. Najdemo ga blizu plitvih stoječih vod, v Afriki pa tudi v saharskih oazah (Dijkstra 2006). Rde-čeokca smo verjetno za hip prehiteli, saj je odrasle moč opaziti šele od maja dalje.

V okviru dela smo tako našli 8 novih vrst za otok – tako smo na seznam vrst otoka Mljet dodali prodnega paškratca (Erythromma lindenii), afriškega minljiv-ca (Anax ephippiger) in modroritega spremljevalca (A. parthenope), močvirskega lebduha (Cordulia aenea), lisastega (Libellula quadrimaculata) in modrega ploščca (L. depressa), krvavordečega (Sympetrum sanguineum) in malinovordečega kame-njaka (S. fonscolombii). Za celotno otočno območje južne Dalmacije smo kot kaže celo prvič zabeležili Erythromma lindenii. Paškratec je sicer južnoevropska, toploljubna vrsta, ki se počasi vzpenja proti severu. Ustrezajo mu bivališča kot so jezera, gramoznice, počasi tekoče vode, širši kanali z bogato potoplje-no ali plavajočo vodno vegetacijo. Na jugu letajo odrasli osebki od marca do oktobra, na severu pa večinoma od julija do avgusta (Dijkstra 2006). Vrsto navaja Franković (1993) s štirih celinskih lokalitet južne Dalmacije.

Od na novo najdenih vrst so na Rdeči seznam Republike Hrvaške uvrščeni Anax ephippiger, A. parthenope in Sympetrum fonscolombii (uvrščeni v kategorijo DD – slabo poznane vrste) ter Lestes barbarus (VU – ranljiva vrsta).

8


ZAHVALA

Hvala Matjažu Bedjaniču (Slovenija), ki je pisarijo pregledal in najdbe tudi komentiral, Aliju Šalamunu (Slovenija), ki je potrdil določitve ličink, in Ani Slavikovski (Hrvaška) za pomoč pri iskanju literature.

Za terensko in drugo s taborom povezano delo gre seveda priznanje tudi udeležencem skupine – Mojci, Andreju, Maji in Tadeji – ter Barbari Zakšek in Mitji Raku, ki sta nam z njunih terenov prinesla v tabor fotografiji kačjih pastirjev (vsi Slovenija).

Maja kot letalonosilka mladostnemu afriškemu minljivcu. Foto: Andrej An-derlič.

LITERATURA

Adamović Ž. R., 1967. Odonata collected in Dubrovnik district, Jugoslavia. Deutsche Entomologische Zeitschrift. N.F. 14(3/4): 285-302.

Dijkstra K.-D.B. (ured.), 2006. Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. British Wildlife Publishing, Gillingham, 320 str.

Ferletič U., 2005. Odonatološka skupina. V: Jazbec K. (Ed.), Brač 2003 in Korčula 2004: ekosistemi Dalmacije. Društvo študentov biologije, Ljubljana, str. 29-32.

Frankovič M., 1993. http://www.botanic.hr/public/cisb/doc/fauna/fauna.html (14. 8. 2008)

Rössler E., 1900. Odonata Fabr. s osobitom obzirom na Hrvatsku, Slavoniju i Dalmaciju. Glasnik Soc. Hist. Nat. Croatica, Zagreb 12(1-3): 1-160.

9


POROČILO SKUPINE ZA HROŠČE

Barbara BRIC – [email protected]

Udeleženci skupine: Ida Jurkovič, Tina Ličina, Bia Rakar, Aleš Sedlar

METODE DELA

Terensko delo je potekalo od 27.4.2008 do 1.5.2008. Obiskali smo več lokali-tet po celotnem otoku Mljetu. Hrošče smo lovili v različnih habitatih, od travnikov do kali in tako skušali zajeti kar najrazličnejše predstavnike te šte-vilčne skupine žuželk.

Metode vzorčenja hroščev so zelo raznolike, naša skupina pa je na taboru uporabljala predvsem dve in sicer aktivno vzorčenje z obračanjem kamnov za talne vrste hroščev ter vzorčenje s kečerjem za hrošče, ki se zadržujejo na rastlinju.Vse ujete primerke smo si ogledali, jih določili vsaj do družine in nato izpustili. Determinacija živih živali do taksonov nižjih od družine je te-žavna, zato smo primerkom vedno določili vsaj družino, če je bilo mogoče pa tudi rod in vrsto.

SEZNAM TAKSONOV

Ropa, okolica kampa Marina, 27. 4. 2008

Vrsta Družina

Carabus coriaceus Carabidae

Cetonia aurata Scarabeidae

Potosia sp. Scarabeidae

Oxythyrea sp. Scarabeidae

Dorcadion sp. Cerambycidae

Tenebrioidae

Leiodidae

Dytiscidae

Gyrinidae

10


Soline, 28. 4. 2008

Vrsta Družina



Scarites sp. Carabidae

Chalcophora mariana Buprestidae


Oedemeridae

Curculionidae

Chrysomelidae

Leiodidae

Elateridae

Staphylinidae

Tenebrioidae

Saplunara, 29. 4. 2008

Vrsta Družina

Chalcophora mariana Buprestidae



Tenebrioidae

Oedemeridae

Curculionidae

Leiodidae

Tenebrioidae

Malachidae

Elateridae

11


Blato, pot do mlake, 30. 4. 2008

Vrsta Družina

Morimus sp. Cerambycidae


Acilius sulcatus Dytiscidae

Bembidion sp. Carabidae

Agonum sp. Carabidae

Dyschirius sp. Carabidae

Tachys sp. Carabidae


Tenebrioidae

Staphylinidae

Dytiscidae

Gyrinidae

Slatina, Kozarica, 1. 5. 2008

Vrsta Družina

Bembidion sp. Carabidae

Dytiscidae

Gyrinidae

Carabidae

12


POROČILO SKUPINE ZA METULJE

Barbara ZAKŠEK – [email protected]

Udeleženci: Sara Javornik, Eva Zupan, Vesna Smolič, Ana Lazar

UVOD

Med 26. 4. in 3. 5. 2008 smo se v skupini za proučevanje dnevnih metuljev ukvarjali s proučevanjem razširjenosti dnevnih metuljev na otoku Mljetu. Ob tem smo se seznanili s terenskim delom, načinom lova in določevanjem vide-nih metuljev.

Pri delu smo uporabljali metuljnico in slikovne določevalne ključe. Vse ulov-ljene metulje smo po določitvi nepoškodovane izpustili.

REZULTATI

Opazili smo 25 vrst dnevnih metuljev na 14 lokacijah.

Tabela 1: Seznam opaženih vrst in številke lokacij.

Družina/vrsta Št. lokacije

Papilionidae lastovičarji

Iphiclides podalirius jadralec 1, 5, 10

Zerynthia polyxena (gosenice) petelinček 14

Pieridae belini

Pieris brassicae kapusov belin 1, 2, 10

Pieris rapae repin belin 5

Pieris mannii primorski belin 2

Leptidea sinapis/reali frfotavček 2, 3

Anthocharis cardamines zorica 1, 2, 3

Colias crocea navadni senožetnik 1, 4, 5, 6, 7, 10, 12

Gonepteryx cleopatra kleopatra 1, 2, 4, 5, 6, 14

Gonepteryx rhamni citronček 1, 4, 10, 11

Lycaenidae modrini

Callophrys rubi zeleni robidar 3, 4, 10, 11

Lycaena phlaeas mali cekinček 1, 6, 7, 11, 14

Cupido minimus mali kupido 4

Glaucopsyche alexis grahovčev iskrivček 1, 9, 12

13


Družina/vrsta Št. lokacije

Scolitantides orion homuljičin krivček 11, 12

Aricia agestis navadna rjavka 3, 7, 14

Polyommatus icarus navadni modrin 1, 4, 8, 13, 14

Nymphalidae pisančki

Libythea celtis koprivovčev nosar 3

Limenitis reducta modri trepetlikar 1, 2, 4, 5, 14

Vanessa atalanta admiral 1

Vanessa cardui osatnik 5, 6, 7, 12

Lasiommata megera okrasti skalnik 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 13, 14

Lasiommata maera veliki skalnik 5

Pararge aegeria gozdni pegavček 4

Hesperidae debeloglavčki

Pyrgus malvae navadni slezovček 6

Poimenovanje metuljev je povzeto po European Red List of Butterflies (2010), slovenska imena pa po spletni strani Društva za proučevanje in ohra-njanje metuljev Slovenije (metulji.biologija.org).

Seznam lokacij:

1. Blato, okolica pokopališča in cerkve (27. 4. 2008)

2. Kozarica, močvirni travniki vzhodno od vasi (27. 4. 2008)

3. Blato, travniki J od vasi in glavne ceste (27. 4. 2008)

4. Nacionalni park (NP) Mljet, kmetijske površine ob glavni cesti 1 km južnood otoka Kobrava (28. 4. 2008)

5. NP Mljet, vas Soline (28. 4. 2008)

6. NP Mljet, Pomena, travniki JZ od vasi ob glavni cesti (28. 4. 2008)

7. Ropa, kamp (28. 4. 2008, 1. 5. 2008)

8. Sobra, grmičevje JV od vasi Sobra (30. 4. 2008)

9. Sobra, makadamska pot do blatine J od vasi (30. 4. 2008)

10. vas Maranovići (1. 5. 2008)

11. Korita, grmičevje J in V od vasi (1. 5. 2008)

14


12. Sobra, blatina J od vasi (1. 5. 2008)

13. Ropa, kompleks kmetijskih površin SZ od vasi (2. 5. 2008)

14. Blato, kompleks kmetijskih površin JV od vasi (2. 5. 2008)

RAZPRAVA

Tekom tabora smo največkrat opazili okrastega skalnika (Lasiommata megera), ki je bil opažen na 11 lokacijah. Na zgolj eni lokaciji smo opazili 9 vrst dnev-nih metuljev, med njimi smo petelinčka (Zerynthia polyxena) opazili samo v larvalnem stadiju.

Število in nabor vrst sta bila glede na čas obiska in lokacijo pričakovana.

LITERATURA

Tolman T., Lewington R., 1997. Butterflies of Britain and Europe, London, 528 str.

Van Swaay C., Cuttelod A., Collins S., Maes D., López Munguira M., Šašić M., Settele J., Verovnik R., Verstrael T., Warren M., Wiemers M., Wynhof I., 2010. European Red List of Butterfies. Luxembourg: Publications Office of the European Union.

metulji.biologija.org (14. 10. 2011)

Posvetovanje med določanjem metuljev. Foto: Eva Zupan.

15


Veliki nočni pavlinček. Foto: Matjaž Premzl.

16


POROČILO SKUPINE ZA KOBILICE

Dejan GALJOT – [email protected]

Udeleženci: Martin Turjak, Klemen Čandek, Primož Gnezda, Brina Sotenšek

UVOD

Po običajni zimski prekinitvi kobiličarske sezone, so se prvi znaki »osvoboditve« iz tega mračno hladnega mrtvila pokazali že januarja, ko je bil mesec nadpovprečno topel. Tako se je takrat tudi pri nas v celinskem delu Slovenije dalo opazovati nekaj vrst kobilic. Podobno je bilo v februarju nato pa se je nebo spet stemnilo. In ponovno se je pokazala svetla lučka tokrat v obliki tradicionalnega tabora- Ekosistemi Jadrana, ki se izvaja med prvomaj-skimi prazniki. Za leto 2008 je bil izbran južno dalmatinski otok Mljet, ki slovi po svojem nacionalnem parku in skoraj 100% poraščenosti z gozdom. Nad slednjim dejstvom, ki ga drugi tako prehvalijo nisem bil ravno navdušen saj imajo kobilice rajši bolj odprto pokrajino. Vendar pa za najdbo in opazo-vanje kobilic zadostuje že zaplata trave in gozdni rob. Takih in drugih obmo-čij s kobilicami je bilo potem na Mljetu kar nekaj.

DELO SKUPINE

Naša raziskovalna skupina si je zadala dva pomembnejša cilja. Prvi je bil ta da popišemo čim več vrst kobilic, ki se jih da v obdobju prvomajskih praznikov najti na otoku Mljetu. Drugi cilj pa je bil bolj pedagoško naravnan. Želeli smo si namreč, da bi znali prepoznati različne skupine kobilic in jih uvrščati v sistem.

Pričakovali smo dobrih deset vrst kobilic, ki spadajo v različne skupine, po-sledično tudi v oba podreda: dolgotipalčnice (Ensifera) in kratkotipalčnice (Caelifera). Če se je le dalo smo kobilico uvrstili do vrste natančno. Zmeraj pa to ni bilo mogoče. Veliko kobilic je bilo še v začetnem razvoju, kjer so si lar-ve tako po obliki kot tudi barvi različne od odraslih živali. Kobilice smo dolo-čali v naravi s pomočjo slikovnega ključa. Živali smo pri tem ulovili, mirnejše in večje osebke pa smo opazovali v njihovem naravnem ambientu. Glede na to določevanje s pomočjo dihotomnega določevalnega dostikrat pomeni usmrtitev osebkov za določanje smo to metodo izpustili, resnici na ljubo je tudi nismo potrebovali, ker se je dalo kobilice določiti s pomočjo fotografij.

Sedaj pa še na kratko kaj smo delali in doživeli v šestih dneh terenskega dela.

1. dan

Šli smo se razgledat po bližnji okolici. Blizu kampa je bilo območje z manjši-

17


mi travniki in posameznim drevjem ter grmičevjem. Kmalu ob prihodu smo našli samičko rosijevega paličnjaka – Bacillus rosius. To je pogosta vrsta palič-njaka ob obalah jadranskega primorja. Ne sodi sicer med kobilice je pa bližnji sorodnik širše skupine/ nadreda ravnokrilcev – Orthopteroidea. Od kobilic pa smo najprej našli 2 vrsti mladih larv iz podružine plenilk – Decticinae. Ena je bila Pholidoptera littoralis, drugo pa nisem mogel natančneje določiti. P. littoralis je svetloljubna vrsta, ki ima rada sončna travnata pobočja od medte-ranskih hribov do Alp. Za drugo domnevam pa da spada v rod Eupholidop-tera. Za kobilice tega rodu je značilno, da so mlade ličinke temno rjave oz. črne, medtem ko so odrasle po večini telesa zeleno obarvane. So toploljubne, predvsem imajo rade grmičevje in gozdni rob. Kasneje smo našli 2 vrsti larv iz (pod)družine srparic – Phaneropterinae. Natančneje jih nisem mogel dolo-čiti, edino lahko sem izločil dolgokrile rodove iz te družine. Od ličink, ki smo jih nedvomno lahko določili do vrste je drevesna zelenka – Tettigonia viridissi-ma. V večini v slovenščino prevedenih knjig o živalih je ta kobilica poimeno-vana zelena kobilica. Gre pa za veliko kobilico, ki ima širok areal.

Od odraslih kobilic smo našli vrsti Ailopus strepens in egipčansko kobilico – Anacridium aegyptium. Za obe vrsti je značilno, da prezimita kot odrasle živali in da spadata med (sub)mediteranske vrste. Je pa precejšna razlika v velikosti. Ajlopusi zrastejo 2–3cm. Medtem ko večje egipčanske kobilice lahko prese-žejo 8 cm.

Popoldne smo se sprehodili nekaj kilometrov v notranjost otoka do vasi Bla-to. Na travnikih in gozdnem robu smo našli nekaj kobilic takih vrst kot so opisane zgoraj.

2. dan

Zapeljali smo se do Nacionalnega parka. Na travnikih ob obali smo našli iste vrste kot dan prej, našli pa smo tudi novo vrsto za tabor in sicer larve pri-morske plenilke – Decticus albifrons. Je velika (sub)mediteranska vrsta, ki je po velikosti in obliki podobna drevesni zelenki, le da jo je malo več v širino in je rjave barve.

3. dan

Ta dan se je popoldne uscalo. Vse eno pa smo imeli nekaj suhih ur na voljo, ki smo jih izkoristili za teren po makiji v kraju Sobra, kjer smo se po gosto zaraščenem pobočju spustili do jezera. Ta vegetacija ni ravno primerna za kobilice. Vseeno pa smo našli nekaj larv in sicer vrste iz (pod)družine srpari-ce – Phaneropterinae in obalne murne – Mogoplistes sp. Za te murne je značil-no, da se čisto približajo obali in jih najdemo tudi na predelih, ki jih občasno zalije morje.

18


4. dan

Dopoldne smo raziskovali ograjene travnike, (opuščene) pašnike blizu vasi Blato. Od kobilic smo našli še največ folidopter – Pholioptera littoralis.

Popoldne pa smo šli do vasi Blato v kraško jamo. Notri je bilo predvsem pri vhodu veliko dolgonogih jamskih kobilic iz rodu Dolichopoda, najverjetneje so pripadali vrsti D. araneiformis. Za ta rod je značilno da ima rad toplejše kraške jame. Našli smo tako larve kot tudi odrasle živali.

Ko smo se vračali v kamp smo se ustavili še na isti lokaciji ob kampu kot prvi dan, tokrat je bilo kobilic zaradi oblačnega vremena malo manj. Smo pa zato našli bogomolko vrste Ameles spallanzania, ki je ravno tako kot paličnjaki bliž-nji sorodnik kobilic.

5. dan

Zopet smo se odpeljali v nacionalni park. V parku ob stari ambulanti smo našli nekaj ličink srparic, folidopter, Decticinae – plenilke in obalnih murnov.

Popoldne smo v bližnji okolici kampa našli odraslo samičko iz rodu ščebetu-lje – Chorthippus. Za večino kobilic iz tabora, ki jih nisem znal določiti do vrste je bilo krivo to, da še niso bile odrasle. Ta ščebetulja, ki sem jo določil le do rodu, pa paše v skupino tistih ščebetulj, ki so si med sabo izredno podob-ne. Še določanje s pomočjo dihotomnega ključa ne da zanesljive določitve.

Zvečer smo ob obali slišali njivskega murna – Eumodicogryllus burdigalensis.

To je toploljubna vrsta murna, ki se rada skriva po razpokah.

6. dan

Dopoldne smo se z ladjico odpeljali na otoček Sv. Marije, popoldne pa smo imeli še zadnji teren. Blizu kampa je bila počasi zaraščajoča se poseka. Ker je bila na prisojni legi smo tam našli nekoliko bolj razvite larve kobilic kot drug-je; dobili smo nekaj srparic, drevesne zelenke in Pholidoptero littoralis.

Predstavnica družine Srparice – Phane-ropteridae. Foto: Dejan Galjot.

19


Seznam vrst:

1. Dolgotipalčnice – Ensifera

Vrsta oz. druga določljiva taksonomska kategorija

Naddružina* Stopnja razvitosti

Pholidoptera littoralis – obalna cvrčalka Tettigonioidea larve

Decticinae - plenilke Tettigonioidea larve

Decticus albifrons – primorska plenilka Tettigonioidea larve

Tettigonia viridissima Tettigonioidea larve

Phaneropteridae – srparice Tettigonioidea larve

Phaneropteridae – srparice** Tettigonioidea larve

Dolichopoda sp. Rhaphidophoridae larve in imagi

Mogoplistes sp. Grylloidea larve

Eumodicogryllus bordigalensis – njivski oz. bor-dojski muren

Grylloidea imagi***

2. Kratkotipalčnice – Caelifera

Vrsta oz. druga določljiva taksonomska kate-gorija

Naddružina Stopnja razvitosti

Anacridium aegypticum – egipčanska kobilica Acridoidea imagi

Aiolopus strepens – hrumeča poletavka Acridoidea imagi

Chorthippus sp. Acridoidea imagi

Opombe:

* Obstajajo različni taksonomski sistemi kobilic. V nekaterih novejših se upo-rabljajo tudi naddružine, ki znotraj obeh podredov ločujejo različne skupine kobilic. Pri dolgotipalčnicah so to: cvrčalke (Tettigonioidea), jamske kobilice (Rhaphidophoridea) in murni (Grylloidea)

** Ko smo našli osebke znotraj družine Phaneropteridae smo videli, da pri-padajo vsaj dvema različnima vrstama, zato sem to skupino kobilic napisal dvakrat v tabelo.

*** Murna vrste Eumodicogryllus burdigalensis nismo videli ampak le slišali ene-ga samčka, ki se oglašal, ko se je zmračilo.

20


ZAKLJUČEK

V enem tednu, ki smo ga preživeli na Mljetu smo našli vsaj 12 vrst kobilic, kar predstavlja manjši delež vseh dalmatinskih kobilic. Pri murnih bi se dalo dobiti še kako vrsto več. Glede na to, da so kobilice pretežno poletne žuželke pa je bil naš izkupiček najdenih vrst zadovoljiv, svoje je k temu doprineslo še po večini sončno in toplo vreme, ki nam je poleg raziskovanja kobilic in so-delovanja s »pajkarsko« skupino, ki nam je omogočala prevoz do terena, po-skrbelo za prijetno druženje na taboru.

Hrumeča poletavka (Aiolopus strepens). Foto: Dejan Galjot.

21


POROČILO SKUPINE ZA PAJKE

Matjaž GREGORIČ – [email protected]

Udeleženci: Tea Knapič, Jasna Lojk, Alenka Lozej, Lovro Rozman, Anja Skobir

UVOD

Namen dela araneološke skupine na študentskem terenskem taboru Mljet 2008 je bil spoznavanje pajkov na terenu in opazovanje v njihovem naravnem okolju ter seznanjanje s tehnikami lova in njihovo biologijo ter sistematiko.

Cilj naše skupine je bil tudi vsaj delno popisati raziskovano območje in pri-merjava z rezultati hrvaškega študentskega tabora Mljet 2001 (Katušić in sod. 2001).

METODE

Ker je na taboru šlo predvsem za spoznavanje metod vzorčenja pajkov, smo le-teh uporabili več. Med selektivnimi metodami se je najbolj uporabljalo lovljenje z rokami/pinceto in aspiratorjem, med neselektivnimi metodami pa smo najbolj uporabljali lovilno mrežo (angl. catcher) in tepežkanje (angl. bea-ting), nastavili pa smo tudi etilenglikolske pasti.

Vzorčili smo na 11 lokalitetah, na vseh podnevi, na eni pa smo vzorčenje ponovili tudi ponoči. Na eni lokaliteti smo vzorčili dvakrat, na eni pa cel te-den. Predstavniki drugih skupin na taboru so nam prinesli pajke še iz štirih dodatnih lokalitet.

Vrste smo določili z različnimi določevalnimi ključi (Roberts 1995, Himer in Nentwig 1991, Nentwig in sod. 2003, Proszynski 2007). Taksonomija sledi Platnicku (2008).

REZULTATI

Tekom študentskega terenskega tabora Mljet 2008 smo določili pajke 18 dru-žin (glej Tabela 1), ki po naših ocenah pripadajo 35 do 40 vrstam. Nekaj osebkov zaradi zahtevne identifikacije še ni bilo določenih do ravni vrste, zato bodo popolni rezultati, vključno s seznamom in opisom lokalitet, podani v kasnejših prispevkih.

22


Tabela 1: Primerjava prisotnosti družin pajkov, najdenih na študentskem ta-boru Mljet 2008 in hrvaškem študentskem taboru Mljet 2001. Prisotnost dru-žine je označena s +, odsotnost pa z -.

Družina Mljet 2008 Mljet 2001

Agelenidae + +

Amaurobiidae + -

Araneidae + +

Dysderidae + -

Gnaphosidae + +

Linyphiidae + +

Lycosidae + +

Nemesiidae + -

Oecobiidae + -

Pholcidae + +

Philodromidae + +

Pisauridae + -

Salticidae + +

Sparassidae + -

Tetragnathidae + -

Titanoecidae - +

Theridiidae + +

Thomisidae + +

Uloboridae + +

Pajki, ki so najbolj zaznamovali študentski tabor Mljet 2008 so:

Argyrodes argyrodes (Walckenaer, 1842) – Tipska vrsta tropskega in subtropske-ga rodu pajkov iz družine Theridiidae, ki imajo pogosto srebrn zadek značil-ne oblike. Živijo in prehranjujejo se na mrežah drugih pajkov.

Episinus maculipes Cavanna, 1876 – Vrsta je razširjena od Anglije do Alžirije. Predstavniki tega rodu imajo mrežo reducirano v nekaj niti v obliki črke H. S prvimi nogami držijo dve niti, ki se dotikata tal in tako čakajo na mimoidoč plen.

23


Gibbaranea bituberculata (Walckenaer, 1802) – Predstavnik družine Araneidae, ki zaradi kolesastega tipa mreže spadajo med najbolj opazne pajke. Ta pale-arktično razširjena vrsta je bila med najpogostejšimi odraslimi pajki v tem času na otoku Mljet.

Steatoda paykulliana (Walckenaer, 1805) – Predstavnik družine Theridiidae, ki zaradi rumenih, oranžnih ali rdečih vzorcev na črnem telesu spominja na črno vdovo in je zato izzvala zanimanje pri udeležencih tabora.

Uloborus walckenaerius Latreille, 1806 – Je edini predstavnik družine Ulobori-dae, ki smo ga našli tekom tabora. Zanimiv je predvsem zato, ker gre zraven družin Araneidae in Tetragnathidae, ki sta v Evropi precej pogostejši, za še eno družino s kolesastim tipom mreže.

Uroctea durandi (Latreille, 1809) – Mediteranska vrsta, ki pod kamenjem splete značilne šotoraste mreže je črne barve in ima na zadku značilne rumene pege.

Uroctea durandi pod kamenjem splete značilne šotoraste mreže. Foto: Jasna Lojk.

24


ZAKLJUČEK

Glede na izkušnje iz prejšnjih taborov smo pričakovali večje število odraslih osebkov, vendar so proti našim pričakovanjem prednjačili mladi osebki. Čas terenskih dni se je sicer bližal razmnoževalnemu vrhu pajkov, rezultati pa namigujejo, da smo bili nekoliko prezgodnji. To delno potrjujejo podatki iz hrvaškega študentskega tabora Mljet 2001 (Katušić s sod. 2001), kjer so sicer določili primerljivo število vrst (43 vrst), vendar te pripadajo zgolj 12 druži-nam, med katerimi smo jih mi našli 11 (glej Tabela 1). Dodatnih sedem dru-žin iz našega tabora pripisujemo izkušenosti predstavnikov naše skupine.

Iz rezultatov vzorčenja lahko sklepamo, da je favna pajkov na Mljetu dokaj revna, kar je značilno že za otoke same in, da je za boljšo oceno pestrosti favne pajkov potrebno dodatno vzorčenje.

VIRI

Heimer S. & Nentwig H., 1991. Spinnen Mitteleuropas. Paul Parey, Berlin, 543 pp.

Katušić L., Kemfelja S., Meštrović O., 2001. Izvještaj Sekcije za pauke za edukativno-istraživački projekt "Mljet 2001".

Nentwig H., Hänggi A., Kropf C. & Blick T., 2003. Central European Spi-ders – Determination Key [http://www.araneae.unibe.ch/]

Platnick N. I., 2008. The World Spider Catalog, Version 8.5. The American Museum of Natural History. [http://research.amnh.org/entomology/spiders/catalog/]

Proszynski J., 2007. Monograph of the Salticidae (Araneae) of the World [http://salticidae.org/salticid/main.htm]

Roberts M. J., 1995. Spiders of Britain and Northern Europe. Collins field guide series. Harper Collins Publishers, London, 383 pp.

25


POROČILO SKUPINE ZA LITORAL

Roman LUŠTRIK – [email protected]

Udeleženci: Mitja Rak, Jan Simič, Katja Zeme, Sara Zupan, Črt Zupančič

V skupini nas je bilo več kot je navadno predvideno za skupino. Ob pogledu na mljetsko obalo sem bil razočaran. Bojni plan, ki sem ga pripravil, je padel bolj ali manj v slano vodo in nemudoma zarjavel. Sprva je bilo načrtovano, da bomo spoznavali organizme v nizki vodi (do kolen) ter tiste v globlji (potapljanje na dah). Ker je obala na Mljetu zelo strma, so primerni dostopi z nizkimi plažami velika redkost. Pri potapljanju na dah nam je pomagalo tudi Društvo za raziskovanje morja in podvodne športe, ki je nesebično posodilo neoprenske obleke in uteži. Živali smo predvsem opazovali in jih praviloma nismo vznemirjali. Če se je dalo smo jih identificirali pod vodo, v skrajni sili pa smo kamenje prinesli do obale in ga začasno namestili v vedro z vodo. Po potrebi smo vodo, ki se je počasi segrevala, zamenjali s svežo, hladno vodo. Po ogledu smo kamenje in vse organizme vrnili v morje.

Pregledali smo štiri lokacije. Najbližja je bila plaža pod kampom v Ropi. Alge, ki nudijo zavetje mnogim vretenčarskim in nevretenčarskim organizmom, so tu manjkale, zelo verjetno zaradi delovanja morskih ježkov, ki jih je bilo tu v izobilju. Ob pomolu je bil opaziti mnogo nitastih alg (onesnaženost), obalo pa so med skalami krasile gore smeti. Kljub temu pa je bilo v eni razpoki ob steni zapaziti porcelanko (Luria lurida), katere najdba nas je prijetno preseneti-la. Na skalah, tik ob obali, smo našli polža Thais haemastoma, ki se je gostil na eni od latvic (Patella sp.).

Odpravili smo se tudi v Soline, Nacionalni park. Na poti tja smo prej obiskali zaselek Pomena, kjer smo se ustavili ob pristanišču in pobrskali po plitki vodi ob hišici za informacije.

Ker je bilo vreme zelo neugodno, saj je močno pihalo, morje pa je bilo zelo valovito, se nismo potapljali na dah, ampak smo v enem od zalivčkov pregle-dali samo najožji obalni pas, kjer so prevladovali mehkužci (polži in školjke).

Obiskali smo tudi skrajno jugo-vzhodni del otoka, uvalo Blace. Uvala je loče-na od odprtega morja z ozkim ustjem. Na odprtem morju je pihalo, valovi so butali visoko na obalo, v uvali pa je bilo zatišje. Le pri vhodu so bili polmetr-ski valovi, ki so človeka prav udobno pozibavali. Kljub temu, da je ustje oz-ko, je bilo na plaži za naš okus preveč smeti. Na plaži je bil (naplavljen?) tudi mladič delfina, za katerega nam je že dva dni prej povedala Eva Ogorevc iz Skupine za botaniko. Identifikacija po zobovju ni bila možna. Dno uvale je peščeno (mivka) in poraslo z morskimi travami (Zostera nolti in Posidonia oceani-

26


ca). Jugo-vzhodni del obale uvale je prekrit s skalami, ki so poraščene z algami (prevladovala je Cystoseira fimbriata), na katerih je bistveno več življenja kot ob obali pod kampom. Jan je tu našel kavolinijevega gološkrgarja (Calmella cavoli-ni), v ribiški košari, ki je ležale na pomolu pa smo med drugim našli tudi ko-šček rdečega koralastega mahovnjaka Myriapora truncata, ki na hitro, kot to že ime pove, spominja na koralo. Tudi Melita iz herpetološke skupine je skočila v neopren in našla žival, ki nam je delala preglavice, saj je na prvi pogled zelo spominjala na žuželko. Na koncu smo le dognali, da gre za isopodnega raka iz rodu Gnathia.

Zadnji dan smo po izletu na otok sv. Marija z eno od herpetoloških skupin obiskali Trtnico. To je parkirišče s pomolom in dvema stavbama. Ko smo se že dobro napravili v neoprenske obleke in je prvi že skoraj skočil v vodo, je mimo priplul katamaran in močno vzvalovil vodo. Le-ta je z nabrežja v morje sprala zemljo in vidljivost na prvem metru globine je padla na nekaj centime-trov. Po približno pol ure se je voda zbistrila do te mere, da smo lahko brskali po najbolj zanimivem plitkem delu, kjer smo našli morske zajčke, ki so bili naloženi kot LEGO kocke – en na drugim. V plitvini je bilo tudi nekaj spa-lanzzanijevih cevkarjev. Kamenje je bilo tudi tu obraščeno s cistoziro.

Pripenjam še seznam vrst. Podatke o podrobnejših lokacijah so na voljo pri avtorju.

Seznam vrst:

Actinia equina Alvania lactea Anemone sulcata Arca noae Barbatia barbata Boops boops Bornia sebetia Buccinulum corneum Calmella cavolini Cardita calyculata Cardites antiquata Cerithium rupestre Cerithium vulgatum Chamelea gallina Chiton olivaceus Chromis chromis Cirsotrema cochlea

Clanculus corallinus Clione sp. Columbella rustica Conus ventricosus Coris julis Crepidula gibbosa Cyclope neritea Cystoseira fibriata Diodora gibberula Diplodus annularis Diplodus vulgaris Donax sp. Emarginula octaviana Fasciolaria lignaria Glans trapezia Glycymeris glycymeris Gnathia sp.

27


Haliotis tuberculata Hermodice carunculata Hexaplex trunculus Irus irus Jujubinus sp. Lima lima (?) Lipophrys canevai Lipophrys nigriceps Littorina neritoides Loripes lucinalis Luria lurida Monodonta articulata Monodonta mutabilis Monodonta turbinata Myriapora truncata Mytilaster minimus Naticarius cruentatus Oblada melanura Padina pavonia

Patella spp. Patella vulgata Petaloconchus glomeratus (?) Phalium undulatum Pisania striata Pseudochama gryphina Rissoina bruguieri Sarpa salpa Scorpaena porcus Serranus scriba Spondylus gaederopus Striarca lactea Tapes decussatus Thais haemastoma Tonna galea Truncatella subcylindrica Venus verrucosa Verongia aerophoba

28


POROČILO SKUPINE ZA BOTANIKO

Peter GLASNOVIČ – [email protected]

Udeleženci: Sanja Behrič, Aljaž Gaberšek, Špela Novak, Eva Ogorevc

UVOD in METODE DELA

Da bi se seznali s pestrostjo flore otoka Mljeta, smo med 26.4. in 4.5.2008 popisali floro različnih habitatov na naslednjih lokalitetah: okolica Pomene in Malega jezera, rt Blaca in peščena plaža v zalivu Blaca, okolica Saplunare, vas Maranoviči, okolica Prožure, okolica Solin, okolica Goveđarjev, uvala Šutmi-holjska, okolica Rope in otok sv. Marije na Velikem Jezeru. Večino taksonov smo določili na terenu, pri čemer smo uporabljali naslednje ključe in priročni-ke:

- Blamey M. & Grey-Wilson C., 2004. Wild flowers of the Mediter-ranean. A & C Black, London.

- Domac R., 2002. Flora Hrvatske. Školska knjiga, Zagreb.

- Martinčič A., Wraber T., Ravnik V., Jogan N., Podobnik A., Turk B. & Vreš B., 1999. Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

REZULTATI

Popisali smo 322 različnih taksonov praprotnic in semenk, ki so našteti v naslednjem seznamu:

Aceras anthropophorum (L.) W.T.Aiton Acinos arvensis (Lam.) Dandy Aegilops geniculata Roth Aegilops triuncialis L. Aethionema saxatile (L.) R. Br. Agave americana L. Alkanna tinctoria Tausch Allium roseum L. Allium sphaerocephalon L. Allium subhirsutum L. Althaea hirsuta L. Alyssum alyssoides (L.) L. Anacamptis pyramidalis (L.) Rich. Anagallis arvensis L.

Andrachne telephioides L. Anemone hortensis L. Anthemis chia L. Anthyllis barba-jovis L. Anthyllis vulneraria L. ssp. rubiflora (DC.) Arcang. Arabis hirsuta (L.) Scop. Arabis verna (L.) R. Br. Arbutus unedo L. Arenaria serpyllifolia L. Argyrolobium zanonii (Turra) P. W. Ball Arisarum vulgare O.Targ.Tozz. Arum italicum Mill.

29


Arundo donax L. Asparagus acutifolius L. Asphodelus aestivus Brot. Asphodelus fistulosus L. Asplenium ceterach L. Asplenium onopteris L. Asplenium trichomanes L. Astragalus hamosus L. Avena barbata Pott ex Link Avena sterilis L. Bellis perennis L. Bifora testiculata (L.) Roth Bituminaria bituminosa (L.) Stirton Blackstonia perfoliata (L.) Huds. Brachypodium distachyon (L.) P.Beauv. Brachypodium retusum (Pers.) P.Beauv. Brachypodium sylvaticum (Huds.) P.Beauv. Briza maxima L. Bromus diandrus Roth Bromus erectus Huds. Bromus madritensis L. Bromus sterilis L. Bunias erucago L. Cakile maritima Scop. Calendula arvensis L. Calicotome infesta (C. Presl) Guss. Calystegia soldanella (L.) R. Br. Campanula erinus L. Campanula lingulata Waldst. & Kit. Capparis spinosa L. Capsella rubella Reut. Cardamine hirsuta L. Cardaria draba (L.) Desv. Carduus pycnocephalus L. Carex flacca Schreb. Carlina corymbosa L. Centaurea solstitialis L. Centaurium erythraea Rafn

Centaurium pulchellum (Sw.) Druce Centranthus ruber (L.) DC. Cerastium brachypetalum Pers. Cerastium pumilum Curtis Ceratonia siliqua L. Cheilanthes acrostica (Balbis) Tod. Cichorium intybus L. Cistus incanus L. Cistus monspeliensis L. Cistus salvifolius L. Clematis flammula L. Clypeola jonthlaspi L. Colutea arborescens L. Consolida brevicornis (Vis.) Soo Convolvulus althaeoides L. ssp. tenuissimus (Sibth. et Sm.) Stace Coronilla emerus L. ssp. emeroides Boiss. et Spruner Coronilla scorpioides (L.) Koch Coronilla valentina L. Crepis sancta (L.) Babc. Crithmum maritimum L. Crucianella latifolia L. Crupina crupinastrum (Moris) Vis. Cyclamen repandum Sibth. et Sm. Cynanchum acutum L. Cynodon dactylon (L.) Pers. Cynoglossum creticum Mill. Cynosurus echinatus L. Cyperus capitatus Vand. Dactylis glomerata L. Desmazeria rigida (L.) Tutin Diplotaxis tenuifolia (L.) DC. Dittrichia viscosa (L.) Greuter Dorycnium germanicum (Gremli) Rikli Dorycnium hirsutum (L.) Ser. Ecballium elaterium (L.) A. Rich. Echinophora spinosa L. Echium italicum L.

30


Ephedra fragilis Desf. ssp. campylopoda (C. A. Mayer) Asch. et Graeb. Erica arborea L. Erica manipuliflora Salisb. Erodium cicutarium (L.) Ľ Hér. Erodium malacoides (L.) Ľ Hér. Eryngium campestre L. Eryngium maritimum L. Euphorbia characias L. ssp. wulfenii (Hoppe ex Koch) A. M. Sm. Euphorbia dendroides L. Euphorbia exigua L. Euphorbia fragifera Jan Euphorbia helioscopia L. Euphorbia paralias L. Euphorbia peplus L. Euphorbia pinea L. Euphorbia spinosa L. Evax pygmaea (L.) Brot. Ferula communis L. Ficus carica L. Foeniculum vulgare Mill. Fumana ericoides (Cav.) Gand. Fumana thymifolia (L.) Spach ex Webb Fumaria capreolata L. Fumaria officinalis L. Galium aparine L. Geranium columbinum L. Geranium molle L. Geranium purpureum Vill. Gladiolus illyricus W.D.J.Koch Gladiolus italicus Mill. Hedera helix L. Hedypnois cretica (L.) Dum.Cours. Helichrysum italicum (Roth) G.Don Hippocrepis comosa L. Hippocrepis unisiliquosa L. Hordeum murinum L. ssp. leporinum (Link) Arcang.

Hymenocarpos circinnatus (L.) Savi Hyoscyamus albus L. Hyoseris scabra L. Hypericum perforatum L. Inula crithmoides L. Inula verbascifolia (Willd.) Hausskn. Juncus acutus L. Juncus bufonius L. Juncus maritimus Lam. Juniperus oxycedrus L. Juniperus phoenicea L. Lactuca serriola L. Lagurus ovatus L. Lamium amplexicaule L. Lathyrus annuus L. Lathyrus aphaca L. Lathyrus cicera L. Lathyrus sphaericus Retz. Lavatera arborea L. Lavatera cretica L. Legousia hybrida (L.) Delarbre Lens nigricans (M. Bieb.) Godr. Leontodon crispus Vill. Leontodon hispidus L. Limodorum abortivum (L.) Sw. Limonium anfractum (C.E.Salmon) C.E.Salmon Linum bienne Mill. Linum nodiflorum L. Linum strictum L. ssp. corymbulosum (Rchb.) Riony Linum strictum L. ssp. strictum Lolium perenne L. Lolium rigidum Gaudin ssp. rigidum Lonicera etrusca Santi Lonicera implexa Aiton Lotus cytisoides L. Lotus edulis L. Lotus ornithopodioides L.

31


Lupinus angustifolius L. Malva parviflora L. Medicago arabica (L.) Huds. Medicago disciformis DC. Medicago littoralis Rohde ex Loisel. Medicago marina L. Medicago minima (L.) Bartal. Medicago orbicularis (L.) Bartal. Melilotus indica (L.) All. Mercurialis annua L. Micromeria juliana (L.) Benth. ex Rchb. Minuartia mediterranea (Link.) K. Malý Misopates orontium (L.) Raf. Muscari comosum (L.) Mill. Myrtus communis L. Nigella damascena L. Olea europaea L. Ononis pusilla L. Ononis ornithopodioides L. Ononis reclinata L. Ophrys apifera Huds. Ophrys lutea (Gouan) Cav. Ophrys scolopax Cav. Ophrys sphegodes Mill. italica Poir. Orchis provincialis Balb. Orchis quadripunctata Cirillo ex Ten. Orchis tridentata Ornithogalum narbonense L. Ornithogalum umbellatum L. Orobanche ramosa L. Oxalis corniculata L. Paliurus spina-christi Mill. Pallenis spinosa (L.) Cass. Pancratium maritimum L. Papaver rhoeas L. Parapholis incurva (L.) C.E.Hubb. Parietaria judaica L. Petrorhagia saxifraga (L.) Link

Petrorhagia velutina (Guss.) P. W. Ball et Heywood Phillyrea angustifolia L. Phillyrea latifolia L. Phillyrea media L. Phragmites australis (Cav.) Trin. ex Ste-ud. Pinus halepensis Mill. Piptatherum miliaceum (L.) Coss. Pistacia lentiscus L. Pistacia terebinthus L. Pisum sativum L. Pittosporum tobira (Thunb.) Aiton f Plantago afra L. Plantago coronopus L. Plantago holosteum Scop. Plantago lanceolata L. Poa annua L. Poa bulbosa L. Polygonum maritimum L. Polypodium cambricum L. Potentilla hirta L. Prasium majus L. Pseudorlaya pumila (L.) Grande Punica granatum L. Quercus ilex L. Ranunculus bulbosus L. Ranunculus muricatus L. Reichardia picroides (L.) Roth Reseda phyteuma L. Rhagadiolus stellatus (L.) Gaertn. Rhamnus alaternus L. Rosa sempervirens L. Rubia peregrina L. Rubus ulmifolius Schott Rumex pulcher L. Ruscus aculeatus L. Ruta chalepensis L.

32


Sagina apetala Ard. Salvia officinalis L. Salvia verbenaca L. Sanguisorba minor Scop. ssp. muricata Briq. Satureja montana L. Saxifraga tridactylites L. Scandix pecten-veneris L. Scirpus maritimus L. Sclerochloa dura (L.) P.Beauv. Scorpiurus muricatus L. Scrophularia peregrina L. Securigera cretica (L.) Lassen Securigera securidaca (L.) Degen et Dörfl. Sedum ochroleucum Chaix Sedum sediforme (Jacq.) Pau Selaginella denticulata (L.) Spring. Senecio vulgaris L. Serapias parviflora Parl. Serapias vomeracea (Burm.) Briq. Sherardia arvensis L. Sideritis romana L. Silene vulgaris (Moench) Garcke Sisymbrium officinale (L.) Scop. Smilax aspera L. Sonchus arvensis L. Sonchus asper (L.) Hill Sonchus oleraceus L. Sorbus domestica L. Spartium junceum L. Spergularia maritima (All.) Chiov. Stachys cretica L. Stachys spinulosa Sibth. et Sm. Stellaria media (L.) Vill. Stipa bromoides (L.) Dörfl. Tamus communis L. Tanacetum cinerariifolium (Trevir.) Sch.Bip.

Taraxacum officinale Weber Teucrium fruticans L. Teucrium polium L. Theligonum cynocrambe L. Tordylium apulum L. Torilis arvensis (Huds.) Link Torilis nodosa (L.) Gaertn. Tragopogon porrifolius L. Trifolium angustifolium L. Trifolium campestre Schreber Trifolium nigrescens Viv. Trifolium resupinatum L. Trifolium scabrum L. Trifolium stellatum L. Trifolium tomentosum L. Trigonella esculenta Willd. Umbilicus horizontalis (Guss.) DC. Urospermum picroides (L.) Scop. ex F.W.Schmidt Urtica membranacea Poiret in Lam. Valantia muralis L. Verbascum sinuatum L. Veronica arvensis L. Veronica cymbalaria Bodard Veronica persica Poir. Viburnum tinus L. Vicia cracca L. Vicia hybrida L. Vicia lutea L. Vicia peregrina L. Vicia sativa L. Vicia tetrasperma (L.) Schreber Vinca major L. Vincetoxicum hirundinaria Medik. ssp. adriaticum (Beck) Markgr. Viola arvensis Murray Vitex agnus-castus L. Vulpia ciliata Dumort.

33


Cyperus capitatus. Foto: Peter Glasnovič.

Rogato mačje uho (Ophrys scolo-pax). Foto: Peter Glasnovič.

34


POROČILO SKUPINE ZA PTICE

Matjaž PREMZL – [email protected]

Udeleženci: Nika Kogovšek, Eva Kovačec, Nika Zaletelj, Urška Pristovšek

Tabor se je začel v soboto 26. Takrat sem se tudi dobil z udeleženci ornitolo-ške skupine, katere sem vprašal kaj želijo videti in kaj izvedeti, da ob načrto-vanju poteka tabora vključim tudi njihove želje in pripombe na moje zamisli.

Z tereni smo začeli v nedeljo 27. 4. in za začetek smo si zadali obiskati Blato. Na sami lokaciji sem udeležencem skupine pokazal ptice, ki so se zadrževale na območju. Ker je tabor izobraževalnega namena smo si območje in ptice ogledali počasi. Isti dan smo obiskali še Sobro in zvečer smo odšli do Rope.

Naslednji dan smo se odpeljali v Nacionalni park Mljet, ki ni bil daleč od kampa kjer smo bili nastanjeni. V nacionalnem parku smo si pogledali zani-mivosti in določali vrste ptic, ki smo jih opazili.

V torek smo odšli na jugovzhod otoka, do Korit – Kosova kjer smo tako kot običajno opazovali ptice in ostale zanimivosti, ki smo jih našli. Isti dan smo odšli do Prožure. Načrtovanega nočnega terena nismo imeli zaradi izčrpano-sti udeležencev.

Skupina za ptice ob trdem terenskem delu. Foto: Matjaž Premzl.

35


Blato pri Kozarici. Foto: Matjaž Premzl.

Zjutraj 30. smo se odpeljali do Malega jezera v Nacionalnem parku, kjer smo iskali vrste ptic, ki so vezane na vodne in obalne biotope, seveda nismo spre-gledali še vseh ostalih, ki so bile v grmovju in drevju. Od Malega jezera smo se odpravili do polja med Smrečico in Velikim Planjakom, kjer smo videli nekatere zanimive vrste. Kasneje popoldan smo odšli še do Kozarice.

V četrtek smo najprej odšli do Propadov nato pa na polje pod Veliko Sutoljo, bilo je zanimivo. Od tam do polja, ki je pod Babinem Polju in kasneje še na Babino. Vsa ta kraška polja so zanimiva, saj se prepleta mozaik obdelanih parcel in zaraščajočih v različnih fazah.

Na zadnji terenski dan smo odšli na Blato, kjer smo si ogledali vrste, ki smo jih videvali že ves čas tabora in se jih je večina udeležencev že naučila prepoz-navati po videzu in oglašanju.

36


Opazovane vrste:

mali ponirek mlakarica sokol selec liska skalni golob divja grlica črni hudournik kmečka lastovka mestna lastovka rumena pastirica slavec repaljščica črnoglavka mlinarček rjava penica svilnica mali orel siva vrana sredozemski galeb vranjek rakar velika sinica dolgorepka rjavi srakoper rjavoglavi srakoper

travniški vrabec ščinkavec veliki strnad rumenonogi galeb smrdokavra južna postovka krokar veliki skovik lesna sova žametna penica taščična penica domači golob kanja prepelica zelenec grmovščica kos mali martinec čebelar plotni strnad planinski hudournik rdečegrla cipa navadni kupčar

37


POROČILO SKUPIN ZA DVOŽIVKE IN PLAZILCE

Maja SOPOTNIK in Melita VAMBERGER – [email protected] in [email protected]

Udeleženci: Lara Kastelic, Mateja Konc, Vanja Strniša, Marta Frlic, Nadja Osojnik, Larisa Gregur, Alja Urleb, Nina Erbida, Danijela Vlačič, Diana Mar-

guč, Matej Kalar

UVOD

Na taboru sta delovali kar dve herpetološki skupini, saj zaradi pomanjkanja dvoživk ni bilo mogoče imeti ločenih skupin za dvoživke in plazilce. Zbirali smo podatke o dvoživkah in plazilcih na otoku, udeleženci pa so se pri tem seznanjali z značilnostmi različnih vrst in metodami terenskega dela.

Združeni herpetološki skupini. Foto: Maja Sopotnik.

METODE

Plazilce smo iskali po travnikih, grmovju, zidovih, skalah in pod kamni. Kuščarice smo lovili z zanko iz sukanca, pritrjeno na žičko. Kače in želve smo lovili z rokami. Pregledali smo tudi nekaj vodnih teles. Dvoživke smo lovili z vodnimi mrežami. Poslušali smo tudi njihovo oglašanje. Ujete živali smo določili s pomočjo dihotomnih in slikovnih ključev ter jih fotografirali. Nekatere ujete primerke kuščaric smo tudi izmerili s kljunatim merilom. Vse živali smo nato izpustili na mestu ulova.

38


REZULTATI

27.4.2008: Prvi dan smo člani obeh skupin preživeli skupaj. Najprej smo si izdelali vsak svojo zanko, nato pa smo vadili spretnost lova na kuščarice kar v kampu, saj jih je bilo po zidovih vse polno. Ujeli smo kraške kuščarice (Podarcis melisellensis) in šiloglavke (Dalmatolacerta oxycephala). Na začetku smo imeli nekaj težav z določanjem po različnih ključih, z malo vaje pa nam je vendarle uspelo. Prava atrakcija pa je bil turški gekonček (Hemidactylus tur-cicus), ki ga je ujel mentor skupine za kobilice. Žal pa je bil gekonček brez repa, ki ga je očitno pred kratkim odvrgel. Nato smo se odpravili do Slatine, depresije s somornico, kjer domačini lovijo jegulje. Najprej smo po bližnjih skalah še malo lovili kraške kuščarice in šiloglavke. Videli smo tudi kačo, a nam je ušla. Potem smo se odpravili do vode. Tam smo se precej namučili preden nam je uspelo ujeti primerek iz skupine zelenih žab (Pelophylax sp.). Najverjetneje je šlo za debeloglavko (P. ridibundus), čeprav je imela lep bel trebušček. Srečali smo skupino za kačje pastirje. Damjan nam je povedal, da so opazili nekaj močvirskih sklednic (Emys orbicularis). Kmalu smo našli poto-pljeno vršo, namenjeno lovu jegulj. Žal pa je lastniki niso redno pregledovali in vrša je bila polna mrtvih žab, pa tudi mrtve sklednice so bile v njej. Vse kar smo lahko naredili je bilo to, da smo vršo zavili in tako zaprli vhod vanjo. Ob prihodu v kamp pa nas je čakalo prijetno presenečenje. Nadja, dežurna člani-ca skupine, je ujela zrvo (Malpolon monspessulanus). Ta polstrupena kača je biva-la kar v luknji v kampu, nekaj metrov stran od šotorov.

28.4.2008: Drugi dan smo se odpravili vsak po svoje. Del nas je šel do plaže v Uvali Sutmiholjski. Tam smo videle le kraške kuščarice in šiloglavke. Eno samičko kraške kuščarice smo ujele in izmerile. Nato smo se odpravile do trgovine v Babnem Polju in pred trgovino smo ujele in izmerile še enega sam-čka kraške kuščarice, videle pa smo tudi šiloglavke. Na poti proti kampu smo se ustavile v oljčnem nasadu, kjer smo ujele in izmerile še dve kraški kuščari-ci. Potem smo se iz kampa odpravile do pod kampom ležeče plaže. Na poti smo ujele in izmerile še samčka šiloglavke.

39


Tabela 1: Rezultati meritev kuščaric. Vrsta Spol HL HW CL SVL TL RL LF RF Kraj Podarcis melisellensis samica 11,7 5,5 12,9 45,5 90,1 / 23 24 Uvala Sutmi-

holjska Podarcis melisellensis samec 13,2 9,4 21,6 55,3 110,8 / 26 23 Babno Polje Podarcis melisellensis SAD 10,1 5,1 16,6 40,6 40,8 5,7 18 18 V. Sutilja Podarcis melisellensis samica 10,1 5,2 14,4 46,8 97,9 / 20 19 V. Sutilja Dalmatolacerta oxycephala samec 17,5 10,7 24,4 61,7 102,4 88,0 19 19 Ropa

Podarcis sicula samica 15,0 8,8 21,1 58,7 103,2 / / / Uvala Blace

29.4.2008: Ta dan smo se odpravili proti jezercu Blatina poleg Prožure, sku-paj s skupino za hrošče. Kmalu so se nam pridružile še skoraj vse ostale sku-pine. Žal pa nismo poznali poti do jezerca, ki je ležalo globoko pod nami. In tako smo si kar sami utrli pot skozi goščavo, pri čemer so najbolj nastradali tisti na čelu kolone. Po napornem sestopu smo razočarani ugotovili, da v jezercu ni ne duha ne sluha o dvoživkah in plazilcih. In nato nas je čakal še vzpon nazaj, pri katerem smo dvakrat zgrešili na novo narejeno potko. Zače-lo je deževati. Udeleženke ene od herpetoloških skupin smo ponovno odšle do Slatine. Tam so se žabe veselo oglašale “Ke-ke-ke”, z “Meeee” pa so jim nazaj odgovarjale koze.

30.4.2008: Skupaj s skupino za litoral smo se odpeljali na južni konec otoka, v Uvalo Blace. Na obali je mrgolelo kuščaric. Poleg kraških in šiloglavk smo ujeli tudi dva samčka primorske kuščarice. Enega smo tudi izmerili (glej zgor-njo tabelo). Lara pa je imela bližnje srečanje z mungom. Malega indijskega munga (Herpestes auropunctatus) so na otok prinesli leta 1910, z namenom, da bi na otoku iztrebil modrasa (Vipera ammodytes). Naselitev je bila uspešna, mungi so se razmnožili in poleg tega, da so zdesetkali kačjo populacijo, delajo škodo tudi na zelenjavi, sadju in perutnini.

1.5.2008: Odpravili smo se proti severnemu koncu otoka. V Polačah smo se ustavili na kavi, kjer smo srečali pajkarsko skupino. V kavarni smo na zidu opazili obešen želvji oklep. Določili smo, da pripada glavati kareti (Caretta caretta), ki je med morskimi želvami najpogostejša obiskovalka severnega Ja-drana. Na zidu v Polačah smo odkrili še dva samčka kraške kuščarice, nato pa smo se odpravili po poti v hrib nad vasico. V travi med grmovjem smo našli kar tri samičke mavrske kornjače (Testudo graeca) in enega samčka grške kor-njače (Testudo hermanni). Melita nam je razložila, kako se želve izmeri in kako se jih označuje za prepoznavanje pri ponovnem ulovu. Za ta dan smo imeli dovolj herpetološkega terena. Posedli smo se po obali in opazovali ribiča, ki je iz mreže odmotaval svoj ulov.

40


2. 5. 2008: Po izletu na otok Sv. Marija smo se sprehodili ob obali pri Tatini-ci. Poleg turških gekonov in šiloglavk smo pod kamnom našli še juvenilno smokuljo (Coronella austriaca). Malo smo še posedeli ob morju, nato pa zaklju-čili naš zadnji terenski dan.

Tabela 2: Seznam vrst.

Datum Vrsta JUV SAD AD M F Lokacija najdbe

27. 4. 2008 Podarcis melisellensis Ropa, kamp

27. 4. 2008 Dalmatolacerta oxycephala Ropa, kamp

27. 4. 2008 Hemidactylus turcicus 1 Ropa, plaža

27. 4. 2008 Pelophylax sp. Kozarica, Slatina

27. 4. 2008 Emys orbicularis Kozarica, Slatina

27. 4. 2008 Podarcis melisellensis Kozarica, Slatina

27. 4. 2008 Dalmatolacerta oxycephala Kozarica, Slatina

27. 4. 2008 Ophidia 1 Kozarica, Slatina

28. 4. 2008 Podarcis melisellensis 5 1 Uvala Sutmiholjska

28. 4. 2008 Dalmatolacerta oxycephala 3 Uvala Sutmiholjska

28. 4. 2008 Podarcis melisellensis 5 1 Babino polje

28. 4. 2008 Podarcis melisellensis 1 5 1 V. Sutilija, oljčni nasad

28. 4. 2008 Dalmatolacerta oxycephala 1 1 Ropa, pot na plažo

30. 4. 2008 Podarcis siculus 2 Uvala Blace

30. 4. 2008 Podarcis melisellensis 1 5 1 1 Uvala Blace

30. 4. 2008 Dalmatolacerta oxycephala 3 Uvala Blace

30. 4. 2008 Testudo graeca 1 Ropa, kamp

30. 4. 2008 Hemidactylus turcicus 2 Ropa, kamp

1. 5. 2008 Podarcis melisellensis 2 Polače

1. 5. 2008 Testudo graeca 3 Polače

1. 5. 2008 Testudo hermanni 1 Polače

2. 5. 2008 Hemidactylus turcicus 1 Tatinica

2. 5. 2008 Dalmatolacerta oxycephala 2 Tatinica

2. 5. 2008 Coronella austriaca 1 Tatinica

RAZPRAVA

Našli smo eno vrsto dvoživk in devet vrst plazilcev. Najštevilčnejše na otoku so bile kraške kuščarice, ki smo jih videvali v dveh barvnih oblikah – z risbo ali brez – in šiloglavke. Po podatkih iz prejšnjih taborov smo poleg najdenih

41


kuščarjev pričakovali še blavorja (Pseudopus apodus), navadnega zelenca (Lacerta viridis) in črnopikčasto kuščarico (Algyroides nigropunctatus), vendar jih nismo našli. Kač je zaradi prisotnosti mungov na otoku le malo, tako da majhen ulov ni bil nepričakovan. Od dvoživk smo pričakovali še zelene krastače (Epidalea viridis) in zelene rege (Hyla arborea), a jih nismo ne videli ne slišali.

Močvirska sklednica (Emys orbicularis). Foto: Melita Vamberger.

42


POROČILO SKUPINE ZA NETOPIRJE

Matej HOČEVAR – [email protected]

Udeleženke: Veronika Ramovš, Nina Ražen, Darja Slana, Lea Likozar

UVOD

Cilj letošnje netopirske skupine je bil predvsem seznaniti člane z osnovnimi raziskovalnimi metodami (uporaba ultrazvočnega detektorja, lovljenje neto-pirjev s pomočjo mreže in določevanje po določevalnem ključu), saj se večina udeležencev še nikoli ni srečala z netopirji iz oči v oči. Skriti namen, ki ga udeleženci niso poznali, pa je bil navdušiti še nekaj novih študentov biologije za razburljivo raziskovanje netopirjev in tako poskrbeti za bodoči rod novih netopircev. Ker je netopirska diverziteta na Mljetu bolj slabo raziskana, smo potihem upali na odkritje kake nove vrste na tem območju, za katere smo imeli že vnaprej pripravljenih kar nekaj imen … Želeli pa smo tudi slišati edinega evropskega predstavnika iz skupine buldoških netopirjev (Tadarida tenio-tis), ki ga v Sloveniji ni.

METODE

Dnevne terene smo praviloma porabili za pregledovanje jam, ki jih je na Mlje-tu kar precej. Večine brez pomoči domačinov in zaposlenih v nacionalnem parku ne bi našli, a tudi njihovim informacijam navkljub smo pri se pri svo-jem raziskovanju vseeno pogosto pošteno namučili in nahodili. Dve veliki jami Ostaševica in Movrica smo morali izpustiti, saj je ravno takrat zbolel vodič.

Poleg jam smo preiskovali tudi stare stavbe in cerkve, vendar nismo imeli velikega uspeha. Cerkve na otoku so namreč kamnite in nimajo zvonika, zvo-novi so pritrjeni zgolj na zidano oporo na ostrešju stavbe, kar za netopirje ni posebej privlačno. Večjega uspeha smo se nadejali pri obisku samostana na otoku Sv. Marije, a nam v notranjost ni uspelo priti, ker je bil ravno v času našega obiska gospod župnik odsoten. Prav tako so nam ostala zaprta vrata v eno večjih cerkva v vasi Babino polje.

Večere in noči smo izkoristili za določanje netopirjev s pomočjo mreženja in ultrazvočnih detektorjev tipa Petterson D200 (heterodini način sprejema ul-trazvočnih signalov). Pri delu z ultrazvočnimi detektorji smo uporabljali na-slednje vire: Bertraud (1995), Jon Russ (1999) in Dietz, Helversen, Nill (2007). Metode raztegnitve časa (time expansion) nismo uporabljali, ker na žalost s seboj nismo imeli ustreznih pripomočkov (time expansion detektor-jev in ustreznih snemalnikov).

43


Mreženje smo izvajali tri noči. Vse ulovljene netopirje (15) smo določili po ključu Christian Dietz & Otto von Helversen (2004). Dvema netopirjema smo odvzeli tudi vzorec tkiva za kasnejšo analizo.

REZULTATI

Tekom tabora na Mljetu, torej od 26. 4. do 3.5. 2008 smo našli vsaj 10 vrst netopirjev.

Tabela1: Seznam najdenih vrst, način določitve in število najdenih nahajališč.

Vrsta Način določitve Št. nahajališč

opazovanje/ meritve

ultrazvočni detektor

Myotis emarginatus + 2

Myotis nattereri + 2

Myotis sp. + + 4

Hypsugo savii + 1

Miniopterus schreibersii + 2*

Plecotus austriacus + 1

Plecotus kolombatovici + 1

Tadarida teniotis + 3

Rhinolophus ferrumequinum + 3

Pipistrellus pipistrellus + 1

Pipistrellus sp. + 2

Nyctalus sp. + 2

*Kolonija v jami Ostaševica (okoli 100 osebkov), podatek dobili od hrvaškihspeleobiologov.

SEZNAM PREGLEDANIH LOKALITET IN NAJDB:

· Odisejeva špilja (morska jama, dostopna samo z morja), ni bilo perspek-tivno za netopirje (27. 4. 2008)

· Blatina, sladkovodno jezerce, zamočvirjeno, zatrstičeno. Z dveh stranijezerce obdaja gozd. Poslušali z detektorji (27. 4. 2008)

Slišali Pipistrellus pipistrellus (Schreber, 1774) (47-48kHz), slišali oglašanje na 36 kHz verjetno Hypsugo savii (Bonaparte, 1837), slišali tudi netopirja letati na okoli 40 kHz (iz rodu Pipistrellus).

· Po cesti od Blatine proti kampu Ropa, po 2 km zavili na gozdno pot in sepo njej odpravili z detektorji (27.4. 2008)

44


Slišali netopirja na 42-43 kHz (netopir iz rodu Myotis) – rob gozda, slišali oglašanje na 27 kHz (iz rodu Nyctalus), slišati tudi neko oglašanje na 20-23 kHz (preveč konstantno, da bi bil lahko netopir).

· Majhna cerkvica v kampu Ropa, 100 m od glavne stavbe. Okoli majhnopokopališče in gozd (27. 4. 2008)

Splezali skozi okno, ki je delno zamreženo, v cerkvi ni netopirjev.

· Kamp Ropa (27. 4. 2008)

Netopir letal okoli luči glavnega poslopja na 43 kHz (iz rodu Pipistrellus), kasneje še dva večja netopirja letata na 50 kHz (nisem uspel določit).

· Špilja 1, 500 m zahodno iz vasi Blato ob cesti na desni strani (28. 4. 2008)

Manjša jama, vhod 6x1,2 m, dolžina jame okoli 30 m. V jami visijo 3x Rhino-lophus ferrumequinum (Schreber, 1774).

· Špilja 2, 50 m zahodno od Špilje 1, na levi strani okoli 15 m pod cesto(28. 4. 2008)

Prav tako majhna jama, vhod 1x1,5 m (brezno 6 m globoko), dolžina jame 40 m. V jami visi 1x Rhinolophus ferrumequinum (Schreber, 1774).

· Špilja 1 in 2, zamrežili smo vhoda obeh jam. (28. 4. 2008)

Ujeli dva netopirja Myotis emarginatus (Geoffroy, 1806) in Myotis nattereri (Kuhl, 1817).

· Špilja 3, v nacionalnem parku, ob cesti proti solinam, 50 m levo nad cesto(29. 4. 2008)

Velik vhod 20x10 m, 30 m dolžine, en rov se nadaljuje še 15 m in se konča s sifonom. Nismo našli netopirjev.

· Kamp Ropa (29. 4. 2008)

Okoli glavne stavbe v kampu slišali Tadarida teniotis (Rafinesque, 1814) brez detektorja.

· Špilja 4, Od ovinka Vodice proti nacionalnem parku zavili desno na ma-kadamsko cesto in ji sledili do poseke (800 m), nato sledili poseki do vrhahriba. Vhod v jamo je 50 m desno in 20 m pod vrhom hriba (30. 4. 2008)

Vhod v jamo 15x8 m, dolžina jame 30 m. Na vhodu v jamo v špranji našli netopirja (rod Myotis), v jami visel 1x Rhinolophus ferrumequinum (Schreber, 1774).

45


· Špilja 5, na začetku nacionalnega parka, levo zavije makadamska pot, kismo ji sledili 400 m, nato je na desni strani markacija, ki smo ji sledili šeokoli 1,5km (30. 4. 2008)

Vhod v jamo velikosti 5x2 m, delno zagrajen z deskami, dolžina jame okoli 50 m, na začetku jame je kurišče, ki je videti nedavno. Zelo lepi kapniki v jami. V jami našli enega Rhinolophus ferrumequinum (Schreber, 1774).

· Kamnito poslopje za glavno stavbo v kampu Ropa (30. 4. 2008)

Za stavbo gozd. Nismo našli netopirjev.

· Mahen ribniček (3x3 m), po cesti iz kampa Ropa proti nacionalnem par-ku, pred prvim ovinkom desno zavije makadamska cesta, varovana z za-pornico, po pribl. 1 km prišli do vode (30. 4. 2008)

Voda je sredi gozdne jase. Postavili dve mreži (12 m in 6 m). Ujeli dva neto-pirja iz rodu Myotis, ni nam ju uspelo določiti do vrste. Slišali smo netopirja na 45kHz (rod Myotis), slišali tudi netopirja na 22-25kHz (rod Nyctalus).

· Jama Profundica (1. 5. 2008)

Morska jama, strop vdrt, ni videti netopirjev.

· Jama Galičnjak (1. 5. 2008)

Vhod jame ogromen, premer okoli 50 m, okoli zaraščeno z makijo in dre-vjem. Dolžina jame 30 m. V jami visi 1x Rhinolophus ferrumequinum (Schreber, 1774). Našli del lobanje podkovnjaka (Rhinolophus).

· Otok Sv. Marija na Velikem jezeru v nacionalnem parku (2. 5. 2008)

Na otoku samostan. Kljub renovacijam izgleda zelo primeren za netopirje. Žal gospoda župnika ni bilo in nismo mogli v samostan.

· Vodice, mreženje (2. 5. 2008)

Postavili 6 mrež. Okoli betonskega zbiralnika za vodo postavili tri 12 m mre-že, dodatni dve mreži (6 m in 4 m) pa smo postavili 1 km naprej v gozdu. Netopirje smo ujeli le v mreže postavljene okoli betonskega zbiralnika. Ujeli 11 netopirjev (Myotis emarginatus (Geoffroy, 1806), Myotis nattereri (Kuhl, 1817), Plecotus austriacus (Fischer, 1829), Plecotus kolombatovici (Đulić, 1980), Miniopterus schreibersii (Kuhl, 1817), Hypsugo savii (Bonaparte, 1837)). Slišali tudi Tadarida teniotis (Rafinesque, 1814).

46


Tabela 2. Mere ujetih netopirjev

VRSTA AB (mm) SPOL STAROST MASA(g) PARAZITI

Myotis emarginatus 42,2 Ž juvenilec 8,5 prisotni

Myotis nattereri 40,4 M adult 8,0 /

Myotis sp. 35,5 Ž juvenilec 6,0 /

Myotis sp. 35 Ž adult 5,5 /

Hypsugo savii 33,6 M adult 5,0 /

Plecotus austriacus 44,2 Ž adult 8,0 /

Myotis emarginatus 40,3 Ž adult 7,0 prisotni

Miniopterus schreibersii 45,2 Ž adult 13,0 prisotni

Plecotus kolombatovici 37,2 Ž adult 6,0 /

Myotis emarginatus 41,9 Ž adult 8,0 /


Myotis nattereri 40,6 Ž adult 7,0 /

Myotis emarginatus 40,9 Ž adult 9,0 /



ZAKLJUČEK

Tekom tabora na Mljetu smo ugotovili prisotnost najmanj 10 vrst netopirjev. Uspešno smo določili skoraj vse ujete netopirje, probleme smo imeli le z dvema in ju določili le do rodu. Tudi z ultrazvočnimi detektorji smo slišali nekaj vrst, ki jih žal nismo uspeli ujeti. Vendar pa bi za lažje določevanje in gotovo trditev, da gre za navedene vrste, morali posneti ultrazvočne klice in jih nadaljnjo obdelati z računalnikom.

Udeleženci so se naučili uporabe ultrazvočnega detektorja (heterodini detek-tor) na terenu, vendar pa v tako kratkem času ne gre pričakovati, da bi se naučili samostojnega prepoznavanja vrst. Uspešno pa so se naučili uporabe mrež, kot osnovnega pripomočka pri lovljenju netopirjev. Prednost te meto-de je v tem, da se ujete netopirje skoraj vedno da določiti do vrste, obenem pa pridobimo tudi podatke o spolu, starosti, parazitih ipd.

Imeli smo tudi priložnost slišati edinega evropskega predstavnika buldoških netopirjev Tadarida teniotis (dolgorepi netopir), ki ga pri nas ni. Njegova po-sebnost je v tem, da eholokacijski klici segajo v naše slušno območje (9-15kHz), tako da ga je mogoče slišati brez pomoči ultrazvočnega detektorja.

47


Poiskali smo kar nekaj jam, to so bile predvsem manjše jame, za katere jamar-ska oprema ni potrebna. Kljub temu pa smo potrebovali veliko volje, trme in visok prag bolečine za plazenje po terenu. Večinoma smo v jamah našli posa-mezne osebke vrste Rhiolophus ferrumequinum (veliki podkovnjak), in nikoli večjega števila od treh. V eni izmed jam (Špilja 4) smo našli še netopirja iz rodu Myotis, vendar je bil v zelo majhni špranji, videla se je zgolj njegova gla-va, zato ga nismo uspeli določiti do vrste.

Fotogenični veliki podkovnjak. Foto: Matej Hočevar.

Med svojim raziskovanjem netopirjev po Mljetu smo se povezali tudi s hrva-škimi speleobiologi, ki so ravno takrat raziskovali jame po otoku. Od njih smo dobili podatek iz jame Ostaševica, kamor sami nismo uspeli priti, saj je naš vodič 'čudežno' zbolel ravno v tednu našega tabora, obisk jame brez vo-diča pa so nam vsi odsvetovali. V njej so našli kolonijo Miniopterus schreibersii (dolgokrili netopir), okoli 100 osebkov.

Ves teden smo se dokaj neuspešno trudili povezati tudi s hrvaškim društvom za preučevanje netopirjev Tragus, katerega člani so na Mljetu v času našega tabora opravljali neke raziskave. Vendar se je naša trma kljub vsemu obresto-vala, saj smo zadnji večer tabora izvedli skupno mreženje, ki je bilo več kot uspešno. Ujeli smo namreč kar 11 netopirjev, od tega 6 različnih vrst.

48


Poleg osnovnega znanja o netopirjih so udeleženke šle skozi intenzivno urje-nje nočne orientacije in vzdržljivosti. Najvažnejše od vsega pa je, da imamo sedaj kljub vsem tegobam in dnevno-nočnim terenom štiri nove nadobudne netopirke!

Netopirci med delom. Foto: Matej Hočevar.

49


TABORIŠČNIKI SKUPINA ZA METULJE - Barbara Zakšek - Sara Javornik Cregeen - Eva Zupan - Ana Lazar - Vesna Smolič SKUPINA ZA KAČJE PASTIRJE - Damjan Vinko - Andrej Anderlič - Maja Vrhovnik - Mojca Plankl - Tadeja Papler SKUPINA ZA PAJKE - Matjaž Gregorič - Anja Skobir - Jasna Lojk - Tea Knapič - Alenka Lozej - Lovro Rozman SKUPINA ZA HROŠČE - Barbara Bric - Bia Rakar - Ida Djurdjević - Aleš Sedlar - Tina Ličina SKUPINA ZA KOBILICE - Dejan Galjot - Martin Turjak - Klemen Čandek - Primož Gnezda - Brina Sotenšek SKUPINA ZA DVOŽIVKE - Melita Vamberger - Larisa Gregur - Nadja Osojnik - Daniela Vlačić - Alja Urleb

- Nina Erbida - Diana Marguč - Matej Kalar SKUPINA ZA PLAZILCE - Maja Sopotnik - Lara Kastelic - Mateja Konc - Marta Frlic - Vanja Strniša SKUPINA ZA PTIČE - Matjaž Premzl - Nika Kogovšek - Eva Kovačec - Urška Pristovšek - Nika Zaletelj SKUPINA ZA NETOPIRJE - Matej Hočevar - Darja Slana - Veronika Ramovš - Nina Ražen - Lea Likozar BOTANIČNA SKUPINA - Peter Glasnovič - Aljaž Gaberšek - Eva Ogorevc - Špela Novak - Sanja Behrič SKUPINA ZA LITORAL - Roman Luštrik - Črt Zupančič - Jan Simič - Katja Zeme - Mitja Rak - Sara Zupan VODSTVO TABORA -Aleš Tomažič, vodja tabora -Tanja Sunčič, pomočnica vodje -Tomaž Jagar, kuhar

50


»Gasilska« iz skupinskega izleta. Foto: Eva Zupan 51


ZAHVALA

V marsikaterem smislu, je bila organizacija tega tabora verjetno precej lažja od organizacije predhodnikov. Na vsezadnje je bil to že deseti tabor z nadpo-menko »Ekosistemi Jadrana.« Pridobivanje potrebne papirologije in vodenje dogodka sta tako bila že ustaljena procesa. Kljub temu, brez nekaterih ne bi šlo. Posebej se moramo zato zahvaliti Biotehniški fakulteti, ki nam je tudi tokrat posodila vso potrebno opremo za normalno delovanje tabora. Prav tako se zahvaljujemo hrvaškemu ministrstvu za kulturo, ki nam je ponovno izkazalo zaupanje ter izdalo potrebna dovoljenja za delo skupin. Zdaleč naj-večja zahvala pa gre šefici kampa – Marini Matana. Spomnila se je našega društva izpred desetih let in nas sprejela kot stare znance. Izredno pijazna gospa z močnim karakterjem, nam je priskrbela prav vse kar smo potrebovali: hrano, mir in zaščito pred neugodnim vremenom, vstop v park. Prepustila nam je celo garažo lastne hiše, da smo v njej lahko ponočevali ob dežju! Tako prijazno smo sprejeti le redko in zato se šefici iz vsega srca zahvaljujemo in upamo, da nas bo ob naslednjem obisku spet tako lepo sprejela, morda ob dvajseti obletnici taborov.

PRI IZVEDBI TABORA SO POMAGALI:

Za njihov prispevek se jim iskreno zahvaljujemo!

52

/^Eϵϳϴ-ϵϲϭ-ϵϯϵϯϲ-ϯ-ϱ

Documents

-8%/-$1$ 6/29(1,-$ '58ã792 ã78'(1729 %,2/2*,-(dsb.si/wp-content/datoteke/ekosistemi/2008_Mljet.pdf · (NRVLVWHPL -DGUDQD 0OMHW 0LVOLP GD JRYRULP Y LPHQX YVHK ÿH WUGLP GD VPR VH